288. Številka. Ljubljana, v soboto 17. decembra 1904. XXXVII. leto. *
Iskala vsak dan zvečer, tzimfii cee"«*)© in praanike, ter velja po potil prejeman aa avatro-ogrske dežele sa vee !eto 88 K, aa pol teta 18 K, za četrt ;eta 8 S 60 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljano a posUjanjezc na flo»a za trse loto 24 K, sa pol teta 12 K* za Četrt leta 8 K za eden mesec 8 E. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, m pol leta U K, za četrt leta 6 K 60 h, za ©đon moaeo 1 K 9G h. - Za tuja daleia tolike toč, kolikor zca&a poštnina. — Na narocbe bres istodobne vposujatve naročnine se ne os*ira — Za oananlla se plačuje od peterostopne petit vrste po 13 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b. ce as trikrat sli večkrat tiska.  —   Dopisi naj se isrvole* fcrankovati.  —  Bokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih oiicah st. 5, in sicer offadnifitvo v L nadstropja, opravcistvtj pa v pritličja. —
Upravn&tva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. ]. administrativne stvari.
..Slovenski Narod" telefon št, 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 8&.
Hribar contra „Lloyd".
Pred par dnevi je priobčil vele eficiezni »FremdenbUit« kcmuiv.kć, is katerega je raavidno, da i« tržaški »Lloyd« grdo mistifikov&l avstrijsko javnost, razglasivši po raznih listih vest, da je vlada že definitivno odklonila projekt žup^n? Hribarja za ra« organizacija dalmatinske paroplovbe. Ker je ta raca z*šla tudi v »Slo venca«, na  podlagi prejetih pojasnil verjamemo, da bf na fide — je naš list že- preteklo sredo celo zsdevo, v kolikor je bila že zrela za javnost, pojasnil; danes pa se  nam vzpričo ^eleoficiozni  izjsvi »Fremdenblstta« vidi potrebno, da slovensko javnost natančneje seznanimo z velikanskim narodnogospodarskim  projektom g. Hribarjs, kateremu je sedaj celo vlada morala izdati spričevalo nenavadne tehniške in komercialne p e r > fektnosti in ki mora prodret', ako bodo odločevali le stvarni razlogi, ne p* zakulisne rrahiuacije do kosti in zg» bc:oeg^ »L!oyda«. Stvar je terej sU deča: Da je Dsl macija od psmtiveka pastrka avetrij-tkih provinci), tega pač ni treba dokazovati.  In tega tudi ne, da nosi velik  del  krivde  na gospodarskem propadanju  Dalmacije oni vseskozi birekratično crganizovani »Avstrijski Lloyd«, li je s pomočjo raznih kratkovidnih avstrijskih vlud vedel mo-bopolisovati v svojih rokah dalmatinski trgovski promet dokler ga ni,
5^1 w kolikor prihaja v poštev Trst, radikalne uničil. Spravil je na rob propsda mficric vsft lokalna parobrodu* podjetja dalmatinska, in le podjetnosti ogrske Reke se je :rcela zahvaliti v zadnjih letih Dal-j; scijs, da ji je bi!o avstro-ograko
isdje vendar do nekoliko bližje nego — Aftika. A ludi to le na korist Reke ter na škodo Trsta ter vsega
VEtrisk' ga premota, gravitujočega v Trst. I:i t^-daj je »L!oyđ« na vsa očitanja c tem sijajnem uspehu svoje avstrijske« trgovke politike imel le
stereotipni odgovor, da je njegova dalmatinska služba v^lic državni subvenciji itak pasivna in da bi se je vsled tega najrajši otresel! Razmere v Dalmaciji pa so postajale med tem že neznosne in centralna vlada se je lotila vsled tega, izgubivši končno tudi sama vse zaiip>,-ie v »L!oyd«, poskusa, da zd.už; propadajoče dalmatinske parobrodarje v eno celoto v svrho intenzivnejše zveze s Trstom in izboljšanja lokalnega prometa. Toda iudi ta poskus se je ponesrečil vzlic temu, da je stvar valeči nove železniške zveze Trsta z avstrijskim in srednjeevropskim ozadjem splch postajala od dne do dne nujnejša.
Tak je bil torej položaj, ko je prestopila Drag Dalmacija astanotivii v Spljelu filijalke, »Ljubljanska kreditna banka« in ž njo njen ustanovitelj   in   predsednik   Ivan Hribar. Spresrledal je situvacijo, uvideval, koliko plodovitegs dela bi bilo tu za domaČo podjetnost ter domači kapital, in lotil se je nalegp, nad katero je bila   zdvomiia  že vlad&   sama. V kratkih mesecih s* je posrečilo njegovi izredni žilavosti, da je »pravil pod en klobuk vso dalmat.nake pa-robrodne družbe in predložil je vladi skrbno izdelan načrt, na podlagi katerega naj bi nova d-lnisk? družba z že zajamčen m kapitalom 10 milijonov kron prevzela ter reor^anizo-vala ves dalmatinski pomorski promet preko Trsta v približno krojnem do sedanjem obsegu, Thu t^a pa bi tudi lokalni dalmatinski premet po *sem na novo uredila in pomnožila, tako kftkor zahteva to zasoljeni razvoj posameznih luk  in cele dežele — Ta projekt našel je na poklicanih mestih  rajsimpatičnejši  sprejem in skoro ni bilo več dvomiti na uresničenju isUga, zlasti ker s   mu celo »Lloyd« vsaj navidezno i:i upiraj če5-, da bi  imel on potem tem prostej roke za izvrševanje svoje? poglavitne* naloge, tO je, za razžirje-nje svoje izvanevropske službe. — D^jaii smo navidezno, kajti v resnici <e prič~l
»LIoyd« prav hitro intrigirati zoper Hribarjev pr» ieki, našel ]5 tatorekcč zopet svoje dalmatinsko srce hi izkoriščajoč z'aeti tisti nesrečni lokalni patrijetizem, ki tudi v tem slučaju ni mogel odpustiti, da ee je ideja gospodarske rešitve Dalmacije rodila t  nedalmatinski  g'avi,   dosegel je srečno,  da so   dalmatinske družbe jele omahovati ter končno ponižno zlezle pod »Lloydovo« klop. — Na ta način se je potem rodil »Llcydov« konkurenčni načrt, katerega naj bi sedaj  vlada slepo sprejela, dasi zp. hteva 400000 K več letne podpore za isto delo kaker Hribarjev projekt! In da bi šla stvar gladkeje, je »L'cyd« raztrobil po svetu vest, da je Hribarjev projekt že pokopan! Tcda na te limasica vlada ni sedla, in sterilna tržaška gospoda je prejela zasluženi odgovor v uvodno omenjenem komunikeju »Fremdenblattm«, ki vsebuje obenem ostro   obsodbo dosedanjega »Lloyiovega« izvrševanja dalmatinske služoe na eni in prelaskavo priznanje dovršenosti Hribarjevega projekta na drugi strani. Čianek namreč predvsem naglsša v suhih beeed*h, da je v »LIoydovem« projektu zahtevano povišanje državne subvencijo cd 12 milijona na 1 6 milijona  absolutno  neopravičeno, ker Hribarjev projekt ponui* popolnoma isto delo brez povišanja subvencija potem    pa    nadaljuje    dobesedno : »G Jede proiefcts samega p a bo sioer   treba   preiskave, je-li sploh želeti, da je»Lioyd« tudi, naprej   deležen dalmatinske Blatne.    Njegove dosedanje storitve na tem polju so nam reč navzlic i*vestno najboljšim namenom njegove uprave, kakor znano, tem manj z a d o -volile, kor tudi ta služba ni bila   organizovana tako to-n. er c i al no enostavne, kakor bi bil«: želeti zlasti za dalma ti nek i   pron:et.   Od Hribarjevega  projekta  je bilo v tem pogledu pričakovati boljšega,
Dorica.
Črtica — Borisov.
Stala |e ob cest'. Ljudje, priha jajoč; mirno, so gledali lice, nekdaj t eteče in svežo kot jutranja rosa, a sedaj velo kot list cvetka, ko jo pojuri slana . . .
Ona pa je zrla nekam v daljavo, 3 nliefj kjer so se gnetli ljudje, laki, pode-Či se za kruhom.
Oglasil se je v zvoniku težki, i,renčeči zven in jo vzbudil iz sanj Spomnila se je na svoje opravilo in oišia po temnih ulio&h do neke prodajalne . . . T m je prodajala starka, kar se rabi v kuhinji. Nakupila je kej stvari in odhitela hitrih korakov na svoj dom , . .
Nizsa, podstrešaa sobica v umazanem predmestju ... V enem kotu etoji železna p*čks, v drugem pa nićka, siromašna postelja.
Kuhinjska oosoda leži razmetana po tltfe. Vse je v neredu in siroma h ve odseva iz vsake najmanjše stvarce.
To je stanovanje Dorino. Ona
cedi v kotu m slabotni žarki, ki prihajajo skozi majhno okno, obsevajo nalahno njen objokani obr.z. Kraj n;e pa leži v zibelki nedolžni angelček, njeno edino veselje in vendar vzrok vse bede .. . Sladko sp%va in uetnioe mu je objel dobrohoten nasmehi j ij — saj na čut;, da biva poleg njega žalost in da l. m-!u tudi on začuti, kako se živi v bedi in temi,. .
Dorica je Živela od svoje mladosti pri teti v mestu. Dobro se ji je godilo in upala jo na boljšo bodočnost. Teta je bila že st*ra in bogata. Dorico je ljubila kot svojega otroka in to tembolj, ker Blasti materinske ljubezni ni nikdar občutila . . .
Iz mlade, otroške D)r*oe je postala lepa devojka, vitka in sveža kot jutranja ros*, katere lepota je očarali moški svet in vzbujala v srcih njenih sovrstnic zavidanje.
Pri teti so se večkrat shajali znanci in prijatelji njenega moža in njem. Trgovec pl. Kern s soprogo in sinom Aleksandrom, poročnikom pri topničarskem polku, mladi profesor Krajec in še več drugih.
Na nekem isletn, ki so ga napravili v mestno okolico, se jo mladi poročnik Dorici posebno priljubil. H !« sta sicer znana kot z drugimi, ki so prihajali v h so njene tete, toda na Aleksandra je vendar najpogosteje mi*hia. Ni bil videti tako lahkomiŠljen kot njegovi tovariši So tuTi ni govoril preveč, toda takrat bolje, ko je pričel. Bil ;e sploh za baven, a ne nikdar vsiljiv s svojimi dovtipi.
Z njo, Dorica, se je vodno šalil. Malokdaj je govoril i njo resno in to ji je ugajalo. N • onem izletu pa je bil v*s Dan nekako tih in zamišljen. Ko sta b;la sama, ga je vprašala, kuj da mu je danes.
In takrat ji je on pogledal v oči tako milo in žalostno obenem, da je v »e vedela . . . Začel ji jc nekaj praviti, česar pa ni razumela dobro. Ona |e samo pritrjevala, kot ne navadno. Piišla sta polagoma do ljubezni. Ta kih besed, ki bi se tako močno opri* jemale njenega srca, Dorica še ni brala, ne slišaia . . . Prišla sta dalač proč od drugih. AUka^nder ae je veduo bolj približeval njenemu srcu, dokler mu ni obljubiti, vstga — —
In takrat jo je prijel mehko za
zlasti tudi r?di tega, ker je enotno sestavljen, kar bi državi olajševalo uspešno nadziranje.«
Končno   namiguje v^lecficiozni članek vnovič, da nikakor še ni gotovo, je-li  se  bo  vl%da sploh moglu od!oč ti za »Unydov« projekt, in da je potreben vaakako Se teme ljit;h Dromemb in prenaredb j Tako   torej   »F/^n.denblatt« r^etius t viada. — M goče je, da bo 7z!ic temu j zmagal »Lk yd« s svojimi vsestran-! skiini zvezami in na podlagi tistih j znanih »ozirov«, katerh je bila do-j sedsj pri vsaki vladi gotova in de-j lsžna ta tržaška gospoda. — Zdrava j b« pa taka zmaga gotovo ne bila, in j zla^t- omahljivi dalmatinski parobro-! dar ji bi se je v doglednem času gotovo bridko kesaii. — Tcda naj pade odločba na levo ali na desno, nekaj stoji: To namreč: 1) da j e »L j u b-ljanska   kreditna   banka« po svojem predsedniku županu Hribarju b i 1 n oni faktor, kije spravil  v   pravi  tek prepo-trebno reorganizacijo dalmatinske p f. ? obrodite službe in s tem mogočno pospešila na r o d n o-£ o s p o d a rs k i procvit Dalmacija; 2) da je tudi v najslabšem slučaju župan slove n- j ; ske  Ljubljane  prihranil  a v • j ■ trijakim davkoplačevalcem letnih 400.000 kron, k&tcrebi bil sicer požrl globoki žep lr-žaškega »L lov d s.« — Eš merai-nisse juvabii!
i ..Pohujšanja ste že mnogo j napravi i, vero mnogim j omajali, cerkvene dolžnosti mnogim pristudili..."
Z dežele, 15 decembra. Te   besede,   k;  se nahajajo  v j pismu z dne 3 decembra t. i. škofa j B >naventwe oa dr. Tavčarja, s kate- i rimi mu hoče IkoJ očitati, da jemlje !
roko in okreg pasu ter pji,uD 1 gorko na ustnice. Doigo časa Sia slonela akapaj, dokler 69 niso las.išil: glasovi drugih.
N*to *t* šla apet dalje. Dor ci pa so je dozdevalo, d« se je Začela nova doba v njenem življenju . . .
Ki so se ztečer poslovili, j« držil mladi poročnik dalj^ Ča?a njeno roko k t navadno.
Pr:š!i 8i z^i njo dn »vi veselja, ko je mislila, da živi r?jsko življenje. Dannadan je prihajal poročnik v hišo in večkrat sta se sešla kje na samem.
Ona se mu je udala popolnoma. Ljubila ga je bolj kot vse na svetu in dala bi zanj polovico lepšega življenja.
V teh dnevih veselja pa je teta renadf ma obolela Ona ni smela več tako od doma, sato je bil na Aleksander v*> d no pri nji . . .
Kar pride vest, da je Aleksandar prestavljen iz domačega mesta v tuji kra|. Koga je huje zadela ta vest kot Doro. Kako ga jo prosila pri slovesu, naj jo vzame seboj . . . Sla bi bila takoj, tako ji jo bilo težko... A on je oblfuboval, da pride skoro ponjo in jo odvede s seboj . . .
vero ljudem, so izzvale pri vsakem količkaj treznem človeku nasmeh in vprašanje: kdo pa jemlje drugi vero razsodnim Ijuiem kot ravno škof in duhovščina s svojim ■tifasai Izjim postopanjem? Dr. Tavčar in »Narod« niti stoti dt\ tega ne dosežeta, kakor škof s svojimi nenotrebn rni in huj* skeječimi pastirskimi listi, ki ne obsegajo druzega nego zvijačni lov volilcev za strankarske namene klerikalcev. In ko razsoden človek to sliši, se vpraša: čemu pa to v cerkvi? To ne spada v cerkev in nima tu ničesar opravki, če ae veliko, nekej že craaje tako početjo vero, Če več ne, ljudje vsaj psasniiljsjja o stvari. In zakramenti? čemu so |ff Spovedn:ca se je spremenila v prostor za obdelovanje ljudi, ki imajo kaj prostih misii, ia za utrjevaaje neumnih v njih neumnosti. Pripravljati ljudi na pravo p^t, jih tlaiiti v njih obupnosti, zbujati želje do vsega poštenega in plemenitega; o o vsem tem niti govora Ali berei »Narod«, kfeko voIjš, taki in enaka vprašan,« done iz sp^vediiice in od odgovora, »dfc« aii »ne« je ta-visna odveza.
To pristudi cerkvene dolžnosti, ne samo prosvitlienim, amp»k ie tudi mnogim preprostim ljudem, ki ki »Naroda« še bero ne. In zadnja ura? Lov mm hranilnične knjižice ter pestenje, d?, zapuste svoje premoženje, če ne duhovnim gospodom, pa vsaj cerkvi. Taka gonja res ne utrjuje vere v zakramente, pač pa ;o več ali mnnj zr-thia ali uniči.
P*ed vsako voiitvjo hodi si občinsko, držarno aii deželno se v kr*j h, k)tr je čuti 1* kakega liberale, naprav misijrn ne v dušni blagor, p&e pa v »sprocbmenje« tr-dovrutiiih volii'cov In tedaj rote in p?ste lene, otroke in može ter groze s peklenak-m ognjem in Še ho š.m trpljenjem ti božji agentj«, azo kdo neče ž njmmi voliti. Kaj mislite, gospodine knezoškcf, da tako početje utrjuje vero?
Oišal je od nje t navadnimi be sedami, kot bi se poplavljal za par dni . . . Takrat pa je navdal dušo mlade deve strah . . . Vstrepetala je in se zbala nečesa . . . Doidevalo 16 ji je, da vidi nekaj temnega v stoji bodočnosti in da so njene sanje šle v grob . ..
Teta je ozdravela polagoma . . . Toda njeno oko ni ved s Uko ljubeznijo trio na Donc>. kot nekdanje čase . . .
Ko je njena teta uvidela, da so slutnje resnične, postala je nenadoma ženska, ki ni poznala ved meje . . .
Dorioa je morala iti, iti ponoči, da niso ljuije kazali za — siroto ...
In prišel je daii i^ene sreče in nesreče. Širita v temnem, umazanem predmestju, v podstrešni sobici, je povila mladega angelčka, zapuščena od sveta . . .
Tako se začenja njeno tooano življenje, ie sedaj polno blodenj in prevar . . . N,ega še vedno ljubi, kot ijtfkdaje čase. Njeno srce je oni hram, ki ga ni uničila slepa strast, ampak ljubezen ter jo plačuje s m temnim življenjem . . .
Ravno nasprotno! Ko bi vi šli po takem misijonu med preproste ljudi lastne stranke ter poslušali njih opombe in dovtipe; za glavo bi se prijeli.
It postavljanje sv. RtŠnjega telesa ?a »dober« izid volitev in razne molitve in ceremonije, ki jih v ta namen opravljajo teroijalke ter tje in sem še nič ne opravijo, to, to, so rušilo! vere Taka početja in zloraba človeku najsvetejšega, mu res jemlje vero v njegovo moč.
In početje naše duhovščine, duhovska nadutost in ošabnost, teroriziranje in izBesavanje nevednega ljudstva, tudi to ne krepi vere, prej napravi mnoge pohujšanja.
Naj navedemo en slučaj, ki tudi ni bil v spodbudo vere in vernosti. Vzemimo zadnjo volitev spomladi na Gorenjskem. Bilo je veliki teden, veliki petek. Človek bi mislil, da ta Čas bi morala prenehati vsaka strast, še toliko bolj od strani katoliške duhovščine. A mesto, da bi prenvš-ljevali o Kristusu in njega smrti, podili so se liki črni gavrani od vasi do vas>, od hiše do hiše ter rotili ljudi, da morajo na volišče, da vržemo tega brezverca Novaka, kateri je mogoče ravno ta čas, ko so g\ ti poštenjaki objedali in obreko-vali za največjega ateista, opravljal molitev na grobu onega, ki je rekel: »Ljubite se med s^boj!«
Odkrito bodi povedano, tako početje se vsakemu človeku gabi, kaj ie, da bi utrjevalo vero v farško prevzetnost in onega, ki to pripusti in še celo priporoča in to ste — vi, škcf Bonaventura.
In dalje pravi škof v svojem pismu — »Slov.« je silno neljubo, da ga je »Narod« priobčil — da moli za dr. Tavčarja in njegovo družino. Tu bi svetovali škofu, naj raje obrne molitev za vse grehe, ki se narede v raznih farovžih in konsu-mib, še več pa tam. kjer so ti že propadli. Tu je treba molitve, tu, kajti treba moliti dolgo časa po na sem mnenju, da se zbrišejo vsi grebi ki so se napravili prej za pudelni in poznuo po razpadih e kletvijo vkljub škofovim bJago&Iovom.
če se ozremo na zgoraj navedeno, nam nuli žalostno sliko in še bolj žalostne zglede, ki služijo v omajsnje vere in cerkvenih dolžnosti.
Torej je na škofu in njega dal-njem postopanju, ali se vera med našim ljudstvom ohrani in utrdi ali pa bo pešali. Ča bo hodil ta pota kot doslej, tedaj bode deživel (ne med odpadniki, kakor Že nas imenuje), da se bo ost, ki jo obrača proti nam, zaobrnila proti njemu in to med odobrim, katoliškim ljudstvom«, kajti tudi to bo prej ali slej spoznalo zlorabo in profanacijo najsvetejših svetinj, ki se zlorabljajo v posvetne, egoistične namene in tedaj doživi škif grozen krah, katerega ne ho vzrok ne »Narod« in ne dr. Tav-
čar, ampak dušni pastirji in čez vse njih — nadpastir.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Port Artur stoji kot skala.
Nekaj dni je že preteklo, odkar
so Japonci naznanili svetu: Portar-turškega brodovja ni več, uničili smo ga docela, naše ladjevje je odplulo nasproti admiralu RoždeBtvenskemu, a na kopni strani, kjer ne moremo Port Arturja osvojiti in se trdnjava tudi neČe vdati, bodemo od sedaj mirno čakali, da Port Artur izstradamo.
Najnovejša japonska poročila pa se sedaj glase popolnoma drugače. Japonci so že 13. t. m pričeli z no vim splošnim naskokom na Port Artur s kopne in morske strani.
Japonsko ladjevje še vedno blokira portatturško pristanišče, kar bi bilo pač nepotrebno, ako bi bile res vse ruske ladje v luki uničene. Rusko brodovje se Še vedno brani in te dni je ruska trpedovka celo potopila japonsko križarko. Ruske ladje pa podpirajo v obrambi obrežne baterijo z gričev okoli pristanišča.
Položaj v Port Atturju torej ni tako ugoden za Japonce, kakor kriče. Pravzaprav nimajo prav nobenega vzroka triumfirati.
Zakaj torej trosijo neresnične vefeti o Port Artu^ju med s*et? Odgovor je lahak! Baltiško brodovje je na potu, Japonce spr^letava strah in groza in radi bi dosegli, ako ne drugače, z zvijačo, da bi se vrnilo domov.
V drugi vrsti pa potrebuje Japonska vnovič denarja. Že zadnjič, ko še položaj ni bil tako zelo neugoden za Japonce, so jim ameriške in angleške banke dale posojilo pod najtežjimi pogoji.
Sedaj bi potrebovali 100 milijonov jenov. Obrnili so se v Ameriko, toda Amerika je zadrgnila svojo denarnico, češ, posojilo Japoncem ni več varno. Ameriške banke bi jim sicer že posodile, a morale bi za to imeti dovoljno jamstvo, poroštvo. Japonci naj jim zastavijo Bvcje carinske dohodke. Tega pa seveda ne morejo storiti, ker bi s tem žrtvovali svojo samostojnost. Zato skušajo omehčati trda srca ameriških bank z ugodnimi poročili izpred Port Arturja AU se jim posreči ta manever ?
Tudi „Sebasiopol"?
Poveljnik tretjega brodovja poroča uradno, da ete dve terpedni flotili 14 t m. ob 4 uri zjutraj na padii med ljutim snežnim metežem okiopnioo »Sebastopol« in neko vi ino ladjo(?). Torpedovke so se razen ene, ki se pogreša, vse vrnile. Zjutraj 14 t. m. je javila aša opazovalna postaja in na straži sto ječa ladja da se je oklopnioa »Sena* Btopol potopila za tri čevlje.   V noči
le. t. m. je napadalo šest torpednia oddelkov in več nalašč v to določenih torpedovk od 12. ure ponoči do 3. ure zjutraj neprestano okiopnioo »Sebastopol«, oklopno tupuiČarko »Otvažni« in vladno ladjo. Nadaljne podrobnosti šs n:si znane, vendar pa poroča opazovalna postaja z dne 15. t. m ob 9. uri dopoldne, da se je oklopnica »Sebastopol« znova bolj pogreznila, da se sedaj že torpedna cev nahaja pod vodo.
Uničena brzojavna postaja v Port Arturju.
»Standardu« se poroča iz Petro-grada: Odkar so Japonci uničili postajo za brezžični brzojav na Zlati gori, še ni došlo nobeno poročilo iz oblegane trdnjave. Vsied tega se ne ve nič natančnega, v koliko so resnične vesti o uničenju portartur-škega brodovja; sodi se pa, da so dotična poročila, ako ne popolnoma izmišljena, pa vsaj močno pretirana.
Steselj se ne vda!
Berolinskemu »Lokalanzeigerju« se brzojavlja iz Tokija: General Steselj je na japonski poziv, da naj ka pitulira, odgovoril, da ima on, kakor tudi posadka resno voljo, vztrajati do zadnje kaplje krvi in pod nobenim pogojem nikdar ne kapitulirati.
Važne vesti iz Port Arturja?
Ie Cifaa sa brzojavlja z dne 16. t. m.: Sedem Rusov v civilnih oblekah, ki sc, kolikor se da presoditi po njih vedenju in malobesednosti, vojaki in ki brez dvoma donašajo važna poročila, je danes dospelo v odkriti jadrnici iz Port Arturja semkaj. Ugoden veter je omogočil, da so hitro in srečno pripluli v Č tu. Rusi so se takoj po izkrcanju odpravili v ruski konzulat.
Z mandžurskega bojišča.
General Kuropatkin poroča: Danes nisem prejel nobenega pcročila o kakem spopadu. General konjenice baron K&uibars, poveljnik 3 man.-žurske armade, je danes 15. t. m. prispel v Mukdsn. Danes je nastal lahek veter. Temperatura je padla na 3 stopinje   Rt4amura  pod ničlo.
»Birževija Vjedomosti« porečaje, da se nahaja sedaj v Ciangčingu 15000 Japoncev, dočim jih ie za-česa spepada z Reoenkampfom bilo samo 4000 C angčaog je močno utrjen.
li Petroj^rada se poroča: General Kauibt-rs je 15 t. m. dospel v Muk-den. Kakor se z gotovostjo pričakuje, bodo do srede februarja vsi voji tret;eqra kora zbrani na bojišču. Potem bo premcČ ruske armade znašala 80 do 100000 mož. Japoncem bo celo v slučaju, da zbero enako številno armado, nedostajalo častnikov. Rusiji pa je s častniki dobro preskrbljena. Še nedavno je bilo odpo slanih 300 oficirjev is evropskih polkov na bojišče.
Rusi na potu v Korejo.
»Dailj Telegraphu« se brzojavlja is Ssula s dne 14. t m Po zanesljivih poiočiiih iz severne Koreje nameravajo Rusi v kratkem prekoračiti reko Tumen in vdreti v Korejo.
Japonski fanatizem.
Nemirovič Dančenko piše v »Ruskem Slovu«: Polkovnik generalnega štaba Zapolski, eden izmed najuglednejših naših častnikov, mi je pripovedoval: Pri Liaojangu si neki japonski praporščak videč, da je njegov oddelek obkoljen in uničen, ni vedel drugače pomagati, da bi rešil poikovno zaitavo, da si je razparal trebuh, odrezal z droga zastavo in jo skril v svojem trebuhu.
To ni navdušenje, to ni osebno junaštvo, pripomnja Dančenko, to je fanatizem. A sedaj si mislite, kaj znači vojna s takim sovražnikom, pri katerem niso taki ljudje izjema, marveč pravilo.
Ruske izgube v vojni.
„Sibirskija Vračebnija Vjedomosti* poročajo, da so Rusi od pričetka vojne do 21. oktobra t. 1. izgubili: 341 častnikov in 8730 mož mrtvih; 1506 častnikov in 49.626 mož ranjenih; pogreša se pa 66 Častnikov in 10.085 mož. Ruske izgube so torej v celem iznašale 1913 Častnikov in 68 441 mož.
Tretje baltiško brodovje.
Iz Petrograda se poroča, da bodo tvorile jedro tretjega brodovja, ki se odpošlje na Daljni Vztok, križarke, ki jih je Rusija kupila v Argentiniji. Te križarke se zovejo : „Puerredon", „San Martin", „Garibaldi", „General Bel-grano", „Buenos Aires", „Nuebe de Julio", „25 dc Mayo" in „Patria".
Krščanski socialisti proti Korberju.
Dunaj, 16 decembra. Dr. Lue-ger in njegovi pristaši ne morejo preboleti, da jim vlada še vedno ni potrdila famoznega ljudskošoiskega zakona. Včeraj so imeli zaradi tega shod na Dunaju. Govorila sta dr. Gessmann in dr. Lueger o šolski predlogi. Dr. Gessmann je izjavil, da je nezaslišano, ker še vlada vedno ni potrdila šolsko reforme. Rekel je nadalje, da so na Dunaju prišli tako daleč, da proletarijat lumpov vlada mesto. Tudi dr. Lueger je prijemal dr. pl. K 6 r -berja in vlado, češ, da je prepovedala bakljado, ne pa mačje godbe socialnih demokratov. Iz vsega vladnega nastopanja je baje razvidno, da vodilni krogi v Avstriji želijo, da pridejo socialni demokratje na krmilo. Končno se )e sprejela resolucija, v kateri se zahteva sankcion; ranje šolskega zakona.
Dogodki na Ogrskem.
Budapašta, 16. decembra. Posl Rakovszkv je izjavil v svojem dolgem govoru, da bo njegova strania
v odporu zoper naailsrva Šla de skrajnosti. Zakoni, ki so bili astvarjeni na temelja drugega kot edieo pravilnega poslovnika, in bodisi da jih slabo poučeni kralj tadi pt • trdi, naleteli bodo pri niegovi stranki na najsilnejši odpor. Potem je govonl o dogodk h v s^ji 18 novembra, v kateri se je sprejel pre-porni Danielov predlog Govornik je izjavil, da je bila to nesramnost, kakršne svet še ni videl. — Minerski predsednik grof Tis za je zavračal obdolžitve predgovornika ter izjavil, da se vsied § 23. poslovnika mora zbornica konstituirat1. S oj govor je ministrski predsednik zakijaćii: »Ali opozicija dovoli vladi indemniteto ali ne, nove volitve pridejo brezpogojno, za posledice pa, ako pride dežela zopet v e*. lex »tanje, odgovorna bo opozicija — Posl. Koasuth je izjavil, da opozicija ne more dovoliti indemniteto vladi, ki tepta z nogami zakone. — PjsI grof Banffv je izjavil med nepopisnim viharjem, ki ga je delala liberalna stranka: »Dokler se pravna krš tev, ki jo je provzrečii grof Tis/, a, ne pojravt ni mogoče s to vlado deiat . — Posl. grof Zichy j3 tudi obsodil predlogo z dne 18. novembri. Tista ima nesrečno roko Česar se prime, se u ponesreči. Tako je bilo s trgovinsko in industrijsko banko in tako je tudi z narodovimi zadevami. GrofTisza bi lahko imel več pnianašanja s sivim monarhom. Govoril je še posi. Po Ion ji istotako proti novemu poslovniku. — Posl. Rosenberg je izpovedal, da je grof Banffv kot min strski predsednik hote! leta 1898 suspendirati ustavo. Grcf B*nffy je odgovarjal, da se v ministrskem svetu ni nikoli govorilo o odpravi, ustave, četudi so sa pripravljali ostra sredstva proti takratni obstruke ji. — Ministrski predsednik grcf Tisza je izjavil, da je tuši njemu znauo, da je grcf Banffv nameraval nržavn zbor za daljši čas odg)d ti ter bi vzeti med tem časom rtrkrvte brez dovoljenja. On, grof Tisza, je takrat Bacfifvja ustno in pismeno svaril pred takim pjtom, ki pelje k absolutizmu in k vladi bajonetov.
BudapeŠta, IG. decembra. Da našnja   seja   je   bila   skoraj   gotov > zadnja v tem sascianju. V ponedeljkovi seji se državni zbor od/odi, a prve dni v mesecu januarju se ta ključi in razputu. Nove volitve bod j med 24. januarjem in 5 februarjem, a neva zbornica se zbere  lopet 10 ali 16. februarja.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Dunaj, 16. decembra V diplo matičnih   pogajanjih  z  NenvLno so n »peti še vedno rume težkore, ven dar upanje še ni izginilo, da se ovire premagajo.   Avstrijski    poaUnik pl.
K   Oartio v onilooi .
Izprehodi po Parizu.
Pifie dr. Ivan Prijatelj. V Parizu, 15. novembra 1904. 3« Salon d'Automne.
Danes zapira „jesenski Salon" svojo mednarodno umetniško razstavo. Zato sem se pobrinil, da sem si ga včeraj še enkrat ogledal. Ne zaradi pestre revije slikarjev in kiparjev iz vseh koncev in krajev Evrope, predstavljajo čih najrazličnejše narode in plemena, ampak zaradi dveh-tren umetniških individualnosti, zastopanih v kolektivnih izložbah.
Naj torej ne misli čitatelj, da mu bom našteval imena umetnikov in naslove njih del, ki jih bom jutri ali po-jutrujeni sam pozabil. Ali naslednja imena si lahko zapomni: Carriere, Ce-zanne, Puvis de Chavannes, Odilon, Redon, Renoir in Toulouse-Lautrec. Vsi ti imajo velik pomen v razvitku moderne umetnosti. Nekateri so že umrli, drugi so starci, zakaj te umetniške ideje, ki so se pričele pri nas Šele oglašati, bo ua Francoskem vsaj že pol stoletja stare.
Carrierja že zato ne smemo prezreti, ker ga tudi „Salon" ni pustil na strani, izvolivŠi ga za svojega častnega predsednika. On je sicer danes
že docela v svoji maniri, ki pa še vedno zanima, ker je tako njegova in tako sorodna sodobnim umetniškim pogledom. On je še eden iz slavne družine impresionistov. In ravno na njem se najbolje vidi, kako pravilno so se hoteli imenovati ti umetniki „karakte riste". Njega ne zanimajo postranske stvari, ampak edino bistvo. Na človeku samo obraz, za katerega ima vedno mehko svetlobo. Vse druge partije pušča v rjavi megli in celo na obrazu ona mesta, ki niso karakteristična. Njegov način izoliranja deluje zato kakor magično. Ko stopimo pred sliko, se naenkrat posveti pred nami, in jasno in razločno vidimo pred seboj Čelo, ki na njem leži misel, oči, ki govore idejo obraza in Človeka, ki je sicer v megli. Njegovim portretom se vidi naravnost v srce. Ne veš, ali je naslikanec trgovec, ali delavec, ali bankir, ker ni videti niti prstanov niti žuljev in tudi rok in obleke ne. Zato pa vidiš, da je ta sanjač, oni banavz, tretji dobrodušnež, Četrti kremeujak. Vsem tem njegovim razstavljenim glavam se vidi, da so portreti, a imenoval bi se eden lehko „usmiljeiiostw, drugi „materinstvo" — a propos l sedaj vidim, da stoji v katalogu pri tej številki v resnici — Matcrnito". Carriere je umetnik, živeč
manj med stvarmi, ko med njih idejami, Carriere je idealist, ne samo luminist in karakterist.
Paul Cćzanne ima svojo dvo rano. Triintrideset njegovih slik visi po stenah: Moški, ženska v naravni velikosti, dva slikarjeva portreta, pokrajine, hiše med drevjem, kopajoči se moški in kopajoče se Ženske, polja, cvetlice in tihožitja. Same stvari, ki ne spominjajo na nobeno sliko in na nobenega slikarja, stvari prinesene naravnost izpred obličja prirode. Same skice. Priroda, zateta tu in zateta tam. In povsod se razodeva, odkriva, gleda in govori. — Beden in boren sc kaže na prvi pogled ta skromni materijalist. Zraven se je še dvakrat naslikal: majhen, potlačen možiček, z nizkim, pleša stim in širokim čelom. In na drugi podobi: z okroglim, prihuljenim klobu kom, z malimi, kakor s svedrom izvr tauimi postajajoČimi očmi, topim nosom, zmršeno, rjavo brado in oguljeno obleko. Z eno besedo: največja, najnavadnejša vsakdanjost, del tega, Česar je okrog nas največ. To, kar je neskončno majhno v svojem posebnem stanju, a ogromno v svoji celokupnosti, se je tu zavedlo svojih zakonov, priznalo svoje bistvo in se upodobilo. To čutiš od slike do slike. Najprej v ljudeh: v tej žeuaki,
ki je seveda taka, kakršnih je največ, delavka s stisnjenimi, ozkimi očmi, skozi katere gleda majhno duha. Vse drugo pa je materija, ena, vecua, ne-razloČljiva v tem golem, zagorelem vratu, na rokah in na obrazu ista ko na krilu in koČemajki. Tudi moškega ne predstavlja kak zal mladenič, ampak delavec in starec sta naslikana, pono-šena in vsa v žuljih in gubah. A pri roda? Nikakih solnčnih vzhodov, kopa-| joČih se v biserih in v sedmerih barvah jutrnjega svita. Ampak prvi kos položnega hriba tam nekje v nekem dolgočasnem, neznanem brdju je naslikan na tej prelestni, dragoceni sliki, ki se imenuje „La moutagne de Sainte Victoire", predstavlja pa zelenkaste lise, ki so na nekaterih mestih pretrgane od rumenkastorjavih, pripovedujoč s prepričljivim glasom veščega gorskega duha, da ni nič drugega tu ko [les, trava, drevesni sok, fermeuti, zemlja, glina, kamen iu pa atmosfera, nebes ua modrina, po kateri se vlečejo mlečne črte, ostanki oblakov, ker je bil včeraj dež. Tukaj pa ni bilo dežja in zato, vidiš, da ni tako modro nebo in tudi prašno je in razpaljeno, zato ker je vročina in že tako dolgo suša. — ,A dela človeških rok", vprašaš tega Ga-sparja Ilauserja, „jeli da so velika?"
„So" — ti odgovarja, „tainta je zgra dil  s   svojimi  lastnimi   rokami onolf mogočno kmetiŠko hišo v Auvergnu n v nji srečno Živi. Ono  za gozdom pa je zapustil gospod gozdar in je zda prazna. Poglejte, kako se blešči njena gola sprednja stran, ko da  bi upila." „Da, lep etekt!*4 mu pritrdiš. Ou pa je ves sreČeu in blažen, da vidi  tudi ou etekte. In  potlej   dalje  slika in vpo dablja: tu naprimer lepoto našega te lesa. Videl jo je tam seveda, kjer se ljudje kopljejo, ker drugje se navaduo ne vidi. Lepo sicer ni to Človeško telo, a ljubo nam je in pripravno, naj bodo j že močne noge onega pešca, ali prsi te rodovitne matere, ali misičaste roke onega tesarja, ki je uprav stopil v vodo Toda CVzanue ima tudi svoja tihožitja in celo cvetlice. Na prvih so naslikaua jabolka in hmške, v  skroraui porcela nasti skledi, z nožem iu prtičem ua mizi: divni,   čudovito  sočni kontrasti zelene in bele barve. A cvetlice zastopa zagorela rdeča tulpa s par cvetovi bi Šopom onih debelih, mastuozeleuih pe res, ki se ji tako podajo. Vsajena je v loncu, odzgoraj zeleno  pocinjeuim, od-spodaj —  ker  se   morebiti  vtakne v zemljo — gliuaatorjavem ;   samo v par curkih se je Čez sežgano glino pocedil zeleni cin. imj* pn<
S i o wr y e i v je izjavil, da o* tane na svojem mestu le pod pogoj* m, da se trgovinska pogodba dcžene.
Italijani za , neodrešene" svoje brate v Avstriji.
Milan, 16. deoembra. V Benetke je bil poklican za nedeljo velik protestni shod, na katerem bi bil govoril znani Gabriele d'Annunzio o zatiranju Italijanov v Avstriji. Vlada p a j e shod prepovedala.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d , 16. deoembra. Na glavnega urednika »Opotici,e«, Ve-liČkovića, sta v temi streljala dva mož*, ne d« bi ga bila zadela. Veličkov ć trdi, da sta napadalca bila preoblečena orožnika. Veličković je kot bivši minister pristaš dinastije Obrenovićev in nasprotnik zarote, ki jo tudi graja v svojem listu.
B e 1 g r a d , 16. deoembra. Napadalca nista na Veličkovića streljala, temuč le metala kamenje ter ga dvakrat ranila.
B e 1 g r a d , 16. desembra. Fi-nančr i minister Pa Ju pride prihodnje dni na Dunaj, da poskusi najeti za državo novo posojilo v znesku 80 milijonov frankov, ki bo določeni za železnice in vojne namene. Ako se ministru posreči, da sklene posojilo z avstrijskimi bankami, potem se naročijo tudi novi topovi in potrebščine za nove železnice iz Avstrije. Ako se mu pa ne posreči posojilo na Dunaju, poda se v Pariz.
B e I g r a d , 16. dseembra. Za predsednika skupščine je izvoljen Stanojevio.
Italijansko-švicarska trgovinska pogodba.
Rim, 16. decembra. Zbornica je v tajni ffpji odobrila trgovinsko pogodbo s Šv cj. Proti je glasovalo le 30 poslancev.
Nezadovoljneži na Finskem.
London, 16. deeembra. člani deželnega zbora so poslali predsednikom vseh štirih stanov prošnjo, v kateri pravi'o: »Med preziranjem pravio deželnega zbora je izšla cela vrsta naredb, ki segajo globoko v pravni red dežele ter so zanesle zmešnjavo v družabni red in v zasebne pravice državljanov. Vse družabne kategorije so prest.le težke izkušnje in britkosti vsled nezakonitih nartdb. Z novim zistemom so nastale v upravi poČ*s-nost, nemarnost in nerednost. Pod takimi razmerami ni upati, da bi deželni zbcr redno deloval.«
L o n d o n, 16. decembra. Vrhovni general je izdal naredbo, da smejo v bodoče le guvernerji imenovati in kontrolovati cenzorje. Nad&lje so cenzorji odgovorni za tiskovno prestopke, časnikarji pa le tedaj, ako ne izpolnijo cenzorjevih odredb.
Krugerjeva politična oporoka
London, 15. decembra. Pri današnji sedmini za pokojnim predsednikom Kiii/erjem je prečital general Botha Krii^erjevo politično oporoko v obliki pisma, ki ga je Krii^er pisal letošnjo spomlad predsedstvu bur-skega kongresa. V pismu pravi K» tiger, da mu trpkost pregnanstva sladi upanje, da bo bodočnost morda zopet postavila, k&r je preteklost uničils. On sam se je že spoprijaznil z mislijo, da počaka v tujini smrti, zakaj četudi jo bil rojen pod angleško zastavo, ncče pod njo umreti.
Novo ministrstvo na Španskem.
Madrid, 16. decembra. Kralj je potrdil novo ministrstvo, ki ga je sestavil general Azcarraga. Ministrstvo je takole sestavljeno: general Azcarraga predsedstvo in mornarico, Castellano finance, Vadil-li o notranje zadeve, C a m b os zuns nje zadeve, Vili ar vojno.
Vstaja v nemški Afriki.
Bero lin, 16. decembra. General Trotha je sporočil iz Windhucka, da je zdravstvena patrulja našla v bli zini zadnjega bojišča Se 50 do 60 mrtvih liotentotov. Nemci so vzeli vstašem (pleme Vitbojev) 15 000 glav živine.
Dopisi.
lic šmartna pri Litiji. Pred dobrim pol letom je dobilo Šmartno novega kaplaua v osebi g. Fr. Kralja,
ki se je o njem že prej izvedelo, da pride sem z namenom, da »Šmartno v red spravi«, kakor ae je sam izra-ail. —   Dobrovoljni  Šmarčanje smo mislili, naj spravlja v red, kakor hoče, smejali se pri tem in nehcte mislili na njegove Jjubeinjive prednike. Saj smo molče prenašali   vsako njihovo nerodnost, in smo j) celo,  če je si lila  preveč  v   javnost,   prikrivali s plaščem   krščanske    ljubezni. Ni, končno je jeza prikipela le do vrhunca, ko srno namreč   izvedeli,   da   se je farizejski   pobožni   kaplan spozabil tako daleč, da je začel  pri izpraša vanju   favno   sramotiti   in napadati naše, vseskoz prŠUno in vzorno moralno ženstvo.   Nikdar si nismo mi slili, da bi se upalo  kako pntepeno kaplare «merjati naša dekleta z laj-drami.   Čakajte, čakajte, da te spo znamo malo bližje.   To naše vsak dan samo enkrat pijano faie je eden najvzornejših katoliških duhovnikov, ki prav lepo spoštuje 4. božjo zapo ved in menda tudi šeste ne izpol-nuje, kajti včasih  rad  posedi doma na  zoli s kako punoo iz Marijine družbe in ž njo kramlja pri rumeni vinski kapljici.   Prmejket, da mi ne damo   na  njegovo   nedolžnost tudi počenega groša. E , Marijina dekleta so prezapeljiva! Zakaj pa ima ta gospod pravo sveto jezo na  naša dekleta?   Najbrž  zato, ker nočejo kot Marijine device prihajati k njemu na zofo. To bi se vsaka prej premislila, ker smo mi fantje taki,  da bi je ne pogledali več. Kakor hitro začne kako dekle zahajati v farovž, ne pride več taka venka>, kakor je šla notri. — Tuii ni dobro, Če se  taki gospodje vsiljujejo  na dom. — V tem oziru imamo   pri    nas   že   zadostno izkušnjo.   V neko hišo je neki mazi Ijeneo prav pogosto  zahajal, in zgo dila se je nesreča, da je dobila neka oseba   v  hiši   brezplačno   karto v »Rine n. Babica je prinesla v bišo v kcšarioi,   kakor  je   reki*,   jajoa in maslo, ali oj  čudež, maslo  in  j*,ca bo začela vekati kot novorojeno dete. Včasih so slepi izpregledavali, mu taiti govorili, alf, da bi se maslo in ja;oa spreminjala v otreke, tega Še nismo slišali.   To se je prigcdilo re-vici, ki smo jo vsi pomilovali. Ce se govori pri nas o »Jajdranjua, se more govoriti le o tistem  »lajdranju«, ki se je  godilo  po  farovžih. Povemo, da mi naših  deklet  nismo   pu čili radi k izpraševanju, in jih v bodoče sploh ne bomo, ker se  tam  le po huišujejo.   Povejte  nam, kakšen namen imajo  ta  izpraševanja?   Ali je to   koristno,  če  mlad;m dekletom, med  njimi  tudi   petnajstletnim in šestnajstletnim govorite pri izpraševanju o »lajdranju«  ali »štirnoah« ? — Rekel  je  med  drugim  tudi, da ima   ženska   14   dni  prt d poroko araa-'e*   14 dni po poroki pa spredaj »atirnco«,   zadaj   pa   drvarnico ter vpraševal, kdo bi poseg**!  po N j svetejše, ako bi pri obhajilu brlnemu dekletu padlo za  srajco  v nodrije Stavimo, da bi takoj posegli vi sami, če bi ga morda še sami nalašč ne vr^li notri.   So li  taki  pogovori  ume* ni za mlada nedolžna dekleta, o  ! r-. naj  sodijo  ljudje  sami.   Ali  se ne pravi to, zbujati v mladih dekh lih le strast.   Morda s«  pa to  godi iz drugih namenov?! Če mislite kaj takega, Vam  povemo  naprej,  da ste pogoreli.   Pr poročate dekletom, naj se ne  kosajo  v oblekah, pač pa v pobožnosti.   Kaj pa si predstavljate ped besedo pobožnost? Vi zamenjate najbrž pcbežnest s hinavŠčino. Mi si ljubega Boga predstavljamo vse drugače kot vi.   Med tem, ko vidite vi v njem samo sodnika in maščevalca, častihlepnega kralja nebes in zemlje, pred katerim se mora vedno le v prah padati, vidimo mi v njem dobrega   prizanesljivega   očeta, ki želi svojim otrokom le dobro. Bog gotovo ne  zahteva od  nas, da bi vedno padali pred njim v prah, da bi klečali vedno v cerkvi in zupr* vili to, ra kar vs*k dan prosimo — ljubo zdravje Če b: Bog zahteval od nas, da *eino la klečimo pred njim, gotovo bi nam bil ustvaril podplate na kolenih.   Torej poglejte, kako si mi predstavljamo Bog*, pa smo vendar vsi kristjani.   Povemo  vam to some zato, rta budete vedel«,  da se s šmarskimi fanti ni za »š:>asat«. Če bi se drugič še tako daleč spozabili, da bi se tako izražali v naših dekletih, ne bomo petem več rib li peresa ampak — pa^oo.
Smarčanje. Z Jesenic na Gorenjskem Nasilnosti iu predrznosti nesramnih ljudi se prenašajo nekaj časa, toda kadar presegajo itte že vse meje, je dolžnost napadancev, da se bran jo' ker se jim skuša na ta način spodkopati ugled. V naši dolini se je pričelo mlado, nadepolno narodno življenje.   Vsak  pameten in razumen
človek bo gotovo pritrdil, da je prava pot, ki smo jo Jeseaičani nastopili In vendar se še nahaja v naši občini človek nazadnjaškega in starokopit-nega mišljenja, ki po tukajšnjih gostilnah in drugih javnih prostorih na najgrji način zabavlja in dostojnim ljudem čast krade. Mi bi tega »učenega« možakarja popolnoma prezirali, če bi ne bil slučajno tudi obč. od* bornik. Torej edino s tega stališča je naša dolžnost, da si tega modri jana, ki pravi, da občini skoraj vse sam napravi, nekoliko bližje ogledamo. K»| pa je pravzaprav napravil naš jeaentški prerok Murk. i, ki hoče s svojo vsegavednostjo vse občane in ves ehAinaki odbor v svoj iep potlačit ? Veliko »zaslug« ira* naš Markež za občino in vredno je, da si jih ogledamo. Predvsem se je trudil in pehal, da je napravila občina velik mlin, ki jo je spravil ob par tisočakov. Ia kakšna koristi imamo sedaj od tega? Mlin sedaj mirno stoji, mlinar pa jo je pred kratkim a kakimi 40 goldinarji od kuril. Upamo, da bo sedaj Markež vse povrnil, ker je hetel mlin imeti. Najbolje bo, če postane sam jeseniški mlinar. Druga njegova zasluga je, da je prodala občina lep goad za kamnolom, kjer zija sedaj nad Jesenicami mesto zelenih gozdov — gola skala. Takrat je mislil očka Markež, da bo od znanega DeliČa preoej okroglega zaslužil, toda celo zimo )e zastonj trgal svoje škornjoe ter prenašal kamenje z Mirce na občino in zopet nazaj. Revež, cele Jesenice ga daaes zato pomilujejo. In kaj je storil Markež prt občinaki seji, ko se je šlo za skupno slovensko šolo, o Um nas je sram pisati, kar pa itak vsi Jeseničani dobro vemo. Torej, gospod Markež. le lepo počasi, drugače Še tiBte prelepe primere o povodnem možu ne boste več zasluž li, kajti tudi povoden mož ne more b ti vsak bedak.. Držite se svoje kmetije in gostilne, politiko pa pustite v miru, ker vam pristoja kakor — kravi sedlo. Ej, cčka Mar kež, pri 62tih le<iu je srečala pamet celo tistega Tirolc«. ki io je pri krstu izgubil. Več občanov.
Dnevne vesti
V LiublJAft!< 17. decembra.
— Častnim občanom občine Črni vrh nad Idrijo imenoval je občinski odbor v seji dne 14 decembra 1904 gospode: Dr. Ivana Tavčarja in viŠjesodnega svetnika dr. Ferjančiča v Ljubljani, dr. II o r v a t a in trgovca Valentina Lapajneja v Idriji, Trk-mana Gregorja, posestnika v Podkraju, dr. Fran Raz nožni k a v Velikih La«čab, Boučo Franceta, pose tnika ? Dutovljah na Krasu in Boučo Blaža, višjega živinozdravnika v Gradcu.
— Naš priiatelj Glelspach se vendar še ni  odloČil, koga da postavi na izpraznjeno slovensko nadsvet-niško  mesto pri graškem nadsodišču. Ni še dolgo, kar smo poročali, da je ima  ncinškonacijonalni  graški svetnik Josip Linhart že v žepu. Sedaj  pa je to vprašanje prestopilo v nov stadij. Ne vemo  iz  kakega  vzroka!  Govori se namreč o nekem jnsticnem kompromisa, glasom kojega  ima   dobiti omenjeno nadsvetniško mesto v Gradcu ljubljanski svetnik g. dr. Jakob Kavčič pod originalnim pogojem, da istočasno za sede drugi ljubljanski  svetnik, namreč g. dr. Viktor Wagner, izpraznjeno mesto predsednikovo   pri  okrožni  sodniji v Novem mestu. Kje so ta kompromis 8kubali, nam ni znano. Ravno tako se ve, med kom se sklepa ta kompromis najnovejše  vrste. Toliko  pa slovenski javnosti lahko   povemo  in razkrijemo, da nismo mi s tem zanimivim kompro-som v prav nikaki zvezi. In še to   lahko   dostavimo,  da  mi odločno protestiramo    zoper    tak kompromis glede celega njegovega obsega in — značaja. Čudno je le to, da se je sedaj začelo celo mešetariti za slovenska sodna mesta. S tem sredstvom  se pač ne prežene velika nezadovoljnost, ki se širi med našimi sodniki. Ali  bode kaj kruha iz te moke?
— Število slov. uradnikov pri c. kr. uradih v Mariboru.
Znano je vsakomur, da avstrijska vlada načeloma premešča slovenske uradnike iz Maribora ter iste nadomešča s slovenščine popolnoma nezmožnimi uradniki. Tako na primer ne najdemo nobenega slovenskega jezika popolnoma zmožnega uradnika pri okrajnem glavarstvu. Grof Attems
kot glavar samo lomi slovenščino ter jo meša z nemškimi izrazi. Nadko misar Lorang se izgovarja: »Ich ver stehe nicht windisch«. Kaj, lep gospod! Drugi uradniki šopa še slabši Ali tem bi se naposled še odpustilo. Neodpustljivo pa je, da je okrajni tajnik Krapec, rodom Hrvat in pri jatelj Nemcev, tako srdit sovražnik Slovencev. Pa kaj se hoče, renegatje so vsi enaki. Akoprav šteje okrajno glavarstvo 165 vešinoma slovenskih občio, ni med uradniki nobenega Slovenca. Pri davčnem odseku so 3 Slovenci iu 9 Nemcev, rtete nem-čurjev. Pri glavnem davčnem uradu so celo samo 4 Slovenci in še ti so samo pri takih delih, kj<»r nimajo prav nič opraviti s strankami. Pri finančnem okrajnem ravnateljstvu je izmed 16 uradnikov en sam Slovenec, in vendar ima ta urad zelo veliko opraviti s slovenskimi strankami. No, seveda se pa da delo Slovencu, pa naj ta vleče. Pri sodniji ne vemo, kje bi začeli, ali pri jetnikih in končali pri predsedniku Perkotu ali narobe. Perko je telo brez glave, in je bil že opetovano popisan, tako da se nam ni treba baviti £ nj m Potem so trije državni pravdniki, Nemanič zna pa noče, drugi ne more in tretji ne zna. Preiskovalni sodnik istotako Sodni svetniki in tajniki, kakor tudi pristavi in avskultantje, razen nekaj izjem, 80 pa tako nezmožni eno same obravnavo izvesti popolnoma v slovenščini. Ali ne znajo, ali pa nočejo, ker se stranke zadovoljijo b tem, da ti gospodje slovenske izjave vpisujejo v zapisnik v nemškem jeziku, ni p moči. Na poštnem uradu je čez 70 uradnikov in od teh samo 1? Sloven sev. Žalostna nam majka, če bode naraščaj slovenskih uradnikov tako nazadoval, namesto napredoval. Še bolj moramo skrbeti za to, da nam da vlada tjiiko slovenskih uradnikov v Maribor, kakor je primerno števiio Slovencev.
— Malomestno življenje.
Malenkosten   dogedek   izza zadnjih dni polni sedaj predale vedno lačnemu »Slovencu«.  1% zasebnega pripetljaja se  je  skovalo  neka? izvanredneg^, nekaj   senzse onalnepa!   štafetu in Lampetu se je pos-ečilo namreč iz vehati   sredi  naše  bele  in deviške Ljub'jane košček svetep semske So dome. Izvohala sta omenjena gospoda sredi oroenjene bele in devfŠke L usijane sodomitski klub, ki je nameraval po inauih gomorskih vzore h grešiti; grešil pa je dosedaj zgolj le v — mislih.   Da se je grešilo samo v mislih in ne tudi v dejanjih — go spoda Žtnik  in Smolnikar nas že grdo gledata, ker radi grehov v dejanjih  si  ta  dva  počterjaka Us.ita dobro utemeljeno predpravico! — radi tega gre zasluga S e letu in Limpetu ter častitim damam slovenskega gledališča, ki so prišle v poleži/, da so hrabro in uspešno na papir u branile svoje devištvo. Kaj se je torej pripetilo?  V Ljubljani Živi nekaj gledaliških ertuzijastov.  Med njimi so odborniki dramatičnega društva, časni karji, odvetnik*, podjetniki in uradniki. So pa to zgolj možje, ki imajo v malem prstu svoje leve noge več spodobnosti, nego jo imajo »Slovenčevi« duhovniki v celih svojih telesih! N« enega ni med njimi, ki bi bil po žitih za  ženskami  lazil,  ali   pa poltnost uganjal pO samotnih lovskih kočah kamnitega Sioržiča!   Cdl in Čez po stena družba je to, in Če koga povabijo v svojo sredo, šteti si mora to v čast! Ti gospodje vedo ceniti veliki pomen našega gledališča, in podpirali so ga dosedaj tako z delom, Lakor z denarjem. Že prej se nam je iz Prage očitalo, da preveč zanemarjamo člane slovenske opere in slovenske drame, da jih imamo za nekake izvržke, koje pač poslušamo v gledališču, s kojimi pa so sramujemo občevati v zasebnem živ'jenju. Po našem mnenju je bilo to očitanje več ali manj opravičeno. Letos se je pa še nekaj drugega pripetilo. Tudi naši Nemci vedo ceniti svoje gledališče in to leto so upeljali posebne gledališke večere, h kojim vabijo osobje nemške drame. Vabljene so tudi ženske, a vzlic temu do sedaj še nismo čuli, d\ bi se v nemških krogih upeljavale ločitve zakonov, ali
pa da bi se vsled tega bil ra?š ril ljubljanskim babicam krojr telavnega rokodelstva! Ni budapa mislee, sklenilo je torej nekaj slovenskih gospodov, prirediti osebju slovenskega gledališča na čast poseben večer v salonu gostilne »pri R ži«. Povabilo se je nekaj oženjenih gospodov, in se ve tudi nekaj dam. Pri tem je mogel k večjemu kak »Slovencev« duhovnik kaj budobnrga misliti, ker ravno ti možje so taki, da vsled lastnih skušenj žive v veri, da se moški in Ženska, če slučajno skupa) pr deta, ne moreta r*z ti bres nezakonskega otroka! Vzltc temu pa so povabliene dame, bodisi, da jim kvaliteta vabečih gospodov ni ugajala, bod s;, da so dosedaj občevale v boljših krogih, bodisi, da jim salon »pri Roži« ni dopadal, bodisi, da bo bo končno bale za pešteno svoje ime, imele svobodo in pravico, povabilu se cdreči, kakor ima vsak pravico, odpovedati, čs je kam povabljen, kamor noče priti. Povsod msd olikan m svetom pa je navada, da se ljubeznjivim vabilom ne odgovarja z udarcem po obrazu! Po ti navadi ee pa Častite dame niso ravnale ter so s tem napravile veliko veselje »Slovenčevim« gospodom. Da so v pravem času in takoj se izrekle, da ne pridejo, dobro, nikdo bi jim radi tega ne bil ničessr očital! S svojo odpovedbo pa so čislane dame združile nekako teatralično burko, kar je bilo absolutno breztaktno in docela nedopustno. Najele so nekako krščenico, ki je ob devetih zvečer, ko je bilo že vse pripravljeno, prinesla celo košarico odpovedalnih listov, če bi moški krj takega storili, bi bilo to skrajno žaljivo; pri Ženskah pa je samo breztaknost, in dotičnim gospodom ni ostajalo drugega, nego da so to brestaktnost molče v žep vtaknili. Vedelo se ie naprej, da bo kaj takega voda za »Slovecčevc« korito iu naj* novejša opora ljubljanskega škofa. Zbadar.u Ž*n iz Pulan žlampa iz tega kor ta, da prekaja umazane kaplje na vs9 strani! To pa nikomur nič ne škoduje, najmanj pa prizadetim gospodom, ki nikakor niso odgovorni, če so se povabljene dame razposajeno obnašale. V bodoče se kaj enak*ga Čisto gotovo ne bede več pripttilo!
— Klerikalna lakomnost.
Knjigoveška obrt v Ljubljani je do-aro zastopana, b&mo to je zlodej, da ni toliko dela, kolikor bi ga knjigoveznice zmogle.   Vzlio temu se je zdaj knjigovezom ztpet odjedel velik del zaslužka.   »Katoliška tiskarna« ima že sedaj sijajne dohodke.   Klerikalci   bo   nan reč tako moški in zn&čajni, da naročajo svoje potrebščine samo v klerikalnih zavodih, česar  se o   liberalcih tako v obče pač ne more reči. Tcda klerikalec nima nikdar dosti in duhovniki okrog   »Katoliške  tiskarne« so tako lakomni, da bi najraje vse sami požrli Vzlic ogromnim dobičkom, ki jih ima »Kat tiskarna« in cd katerih ni še nikdar dala nobenega vinarja za kak narodni namen, je ta tiskarna zdaj napravila oz rema znatno razširila  svojo   knj i goveznioo in seveda    odžrla kjigovezom ves zaslužek, ki so ga doslej imeli pri ti tiskarni.   Farji še svojim lastnim somišljenikom ne   prizanašajo, kajti i napravo duhovniške knjigoveznice bo največ škodovali   klerikalcu,   ki   ce je vedno pehal za klerikalno stranko, ki je za to stranko trpel in bil za to stranko celo zaprt   Zdaj  pa so mu to plačali s tem, da so mu od zrl i kruh.   Taka ie klerikalna ljubezen do obrtnikov v praksi.   Ko bi bila »Kit. t skarns« v slab h razmerah in bi se morala boriti  za obstanek, bi nič ne rekli, ali ta tiskarna je imela lani   82.000   kron   čistega dobička,  godi  se ji  bolje ket vsem drugim tiskarnam skupaj in je torej edinole lakomnost in požres no s t vzrok, da je ustanovila svojo knjigoveznico.
— O razmerah na Vrhniki je prinesel „Sloveneca dne 89, oktobra t. 1. dolg dopis, kjer se s poleni razbija in udriba po g. županu G. JelovŠka. In ta teden se je „Slovenec* zopet nekaj bahal, in se skliceval na omenjeni svoj  napad. Vsled tega si
usodimo „Slovencu" in njegovim dopisnikom pojasniti, da je pri deželni kot porotni sodniji v Ljubljani že vložena tožba. Kdo se bode poslednji smejal, pokaže porotna obravnava.
— Zopet eden. Konsum za konsuroom poka po deželi, klerikalna organizacija gre čedalje bolj rakovo pot. Mineli teden izdihnil je svojo ladolženo dušo klerikalni konsum v — Robu na Dolenjskem. Ker se klerikalci boje velikih bla maž, je Čisto naravno, da molče kot grob. Tako je bilo tudi na Robu. Ulje, čuteč, da ni vse v redu, pričeli so kar trumoma izostajati. Da ne pride do poloma, izmislile so si klerikalne buče nekaj prav originel-nega. Prodali so ves konsum vodji konsumnega društva Peterhnu, kateri je vzradoščen nad dobro kupčijo, povedal članom, da dobi še vsak po 3 K nazaj. Navedem naj župni-kove besede, katere je izustil pri pogrebščini konauma. »Možje«, rekel je župnik, »ste li zato, da se konsum naprej vodi?« Med množico nastal je molk. »Pero in tinto sem« zaukazal je župnik in prvi se je izbrisal iz konsuma. Nato so kon sum Peterlinu prodali
— Razprodajo ,Slovencaf je hotel prevzeti v svoji trafiki župan črnovrški Ivan Lampe. V ta namen se je od njega pooblaščen gospod sam oglasil v upravništvu katoliškega lista predprrtskli petek, proseč, naj pošljejo v Crnivrh že so-botao številko. — Gjspod Rikoveo se je izrazil, da sam glede tega ne sme ukreniti nič delinitivnega, ker se mora prej še posvetovati z drugimi gospodi, če bode do bil dovoljenje, pride »Slovenec« že v nedeljo. — Teden je mi ul, a »Slovenca« od nikoder, cd nikoder ni. Slavni katoliški generalni štab je sklenil bržkone odbiti Lampetovo ponudbo, morda z*to, ker je liberalec in, ker že razpečava »Slovenski Narod«. — Župan Lampe se je moral pač silno zameriti »Slovenčevim« re-dakterjem, da mu ne privoščijo prodaje lista, katerega sicer razširjajo z nepopisljivo vsiljivostjo. — No, velika »nesreča« ne bode kratila županu sladkega SDanja, saj upamo, da bode dobrotljivi Bog vzlic temu Še po šiijal v njegovo hišo obilni božji blagoslov, katerega bodo poizkušale gotovo, a brezuspešno odpoditi obrekljive, s škofovim žegnom bogato ob darovane — farške cunje.
— Iz vipavskega črnega denarnega zavoda. P>še bs nam: V »Slov. Narodu« ste že več krat poudarjali, s kako nesramnostjo klerikalci zatajujejo svoja, recimo, nepravilna dejanja, ako ista pridejo pred javno sodbo. D igodek z M a rijinim otrokom, o katerem ste pred kratkim poročali, je živo spe-kal naše črnuhe in postavili so se v obrambo v »Slovencu« na način, katerega je treba stigmatizirati, da se zopet dokaže, kako nesramni so ti ljudje v utajbi in zakrivanju svojih kozlov. Predstojništvo farškega denarnega zavoda pravi, da Marijin otrok ni opeharil farške posojilnice in se sklicuje na — blagajnični dnevnik. Z glavo butajo ob steno, da so tako zmešani, da ne izprevidijo, da ravno ta trditev najbolj dokazuje nepravilnost zavoda. Kdo pa je dal Marijinemu otroku 140 kron? Dekan ne, kajti ta je podpisal listek in otroka z listkom poslal v posojilnico, kjer je posloval poštenjakovič UrŠič, ta pa tudi ni posegel v svoj žep in odštel 140 kron, ampak menim, da to vsak izprevidi, — da je odštel otroku posojilnični denar. In ako to ni zabeleženo v dnevniku, je to skrajna nemarnost. To je vendar jasno kot beli dan. Obramba v »So-venou« je torej banalna fraza, ki pač zaslepi backe, katere pase dekan in striže UrŠič, pametnega človeka pa nobenega ne, posebno takega ne, ki ima le količkaj pojma o pravilnosti poslovanja javnega denarnega zavoda. Drznost postane tembolj osra-mujoča, ko obrambovci vendar vedo, da se bo cela stvar obravnavala javno pri kazenski sodniji in ae bo tam natanko pojasnilo, kdo je dal in komu se je dal denar. S čim
se je pa pokril ta izdatek? Seli vjema podpisan liatek brea imen in obvezanega dolžnika ■ pravili tega t i v od a? Ako to, potem ie enkrat na vsa usta povemo, da gorje zavodu in vsem tistim, ki zanj jamčijo. Mogoče, da sedaj, ko cela stvar po javnosti brenči, bo ne gospod UršiČ, ampak gospod dekan vzdihnil globoko radi teh 140 kron, toda človeku se nehote usiljuje misel, kdo bi bil vzdihnil, ko bi bila oela stvar tajna ostala. Dal Javnost je silna moč in hudo je to, da tolikrat posveti v črne brlo ge Končno še to. Obramba se vpeljuje z besedami: »Napad na slovenske denarne zavode.« Proč z besedo »slovenske«. Napaden je klerikalen denarni zavod. Slovenščino ste klerikalci Že zdavno izbaonih iz svojega programa. V svojem krogu in v svojem stanu postavite se na noge za slovenščino. Romanje vzemite v pretres in silite s tega stališča nazaj do tjegor, kjer se ne mara ne samo za slovenščino, ne, ampak kjer se sploh še zatira slovanstvo. Po končani kazenski razpravi se zopet vidimo.
— Vra±$m colnina. V večjih
dunajskih in inozemskih listih najdeš oglase na takozvane »pariške specijalitete«. Čeravno pošilja dunaj ska tvrdka Sigi Ernst svoje specijalitete diskretno, se vendar neki kranjski župnik ni upal, jih naročiti z Danaja. Naročil jih je iz B^rolina. A ta vražja iiianc* pregleda vse tudi Če je pošilj&tev namenjena kakemu kranjskemu župniku in tako se je izvedelo, kake »potrebščine« kupuje kranjski župnik v U roiinu in kako razoovrstae specijalitete rabijo v fa rovžu.
— Razburjene tercijalke.
Pismo, katerega je pisal škof Anton Bonaventura dr. Tavčarja, je med ter-cijalkami v mestu in na deželi provzro-Čilo  mnogo   nevolje. Kako   mislijo in govore o  tem   Škofovem  pismu, priča naslednje poročilo iz škofjeloške okolice: rPrišel sem v gostilno in slišal, kako so se ljudje menili o škofovem pismu na dr. Tavčarja. Kar iz sebe so bili, tako jih je jezilo. Tako, se je repenčil neki stari kmet, Škof moli za dr. Tavčarja? Kakšna pravica pa je to? Naj raje za nas moli. A takoj se je oglasila stara tercijalka:   Seveda,   za nas nima Škof časa molit, za dr. Tavčarja moli. Me bodimo   v  cerkev,  na božja pota in k procesijam. Ali ste  že kdaj videli dr. Tavčarja  pri kaki procesiji ali na Sv. Vikarjih ali na Brezju? Li beralec je, ki duhovnike preganja in vero v nič deva, škof pa še moli zanj, namesto da bi za nas molil. Ja, ja, je dejal neki cebmošter, čudno je postalo na     svetu.    En   škofov   uČenaš po maga   več   kot   dvanajst fajmoštrovih maš. Dr. Tavčar se lahko  norca dela iz duhovnov, ko pojde gorak v n< >csa. Jaz sem že 20 let cehmošter, pa vem, da zame škof še nikoli ni molil. So res čudni, ta naš škof! In klepali so klep na   klep, katoliški možje in katoliške žene in  naposled  bi si bili skoro v lase skočili. Zame še kaplan ne moli, kaj šele škof, se  je jezil neki dedec, neka pobožna ženska pa je jezno udarila ob mizo in vpila: Za tega liberalca dr. Tavčarja moli Škof zastonj, če pa hočemo me,   da  kak kaplan  za nas moli, moramo pa vsako molitvico drago plačati. Bomo pa vse šle k liberalcem. Potem ne bo   treba hoditi nek maši ne k spovedi, ne k procesiji ne na božjo, pot, nične bo treba dajati ue za maše, ne za očenaše, škof bo pa zastonj za nas molil. Iu možje niso ugovarjali, kajti katoliško prepričanje je drag „špasu in možem bi bilo prav všeč, če bi jim ne bilo treba izpolnjevati „cerkvenih dolžnosti", Škof bi pa vender zanje molil.
— Imenovanje. Gospod dr. M. Rus je imenovan sekundarijem v deželni bolnici.
— Učiteljska imenovanja. Viljem Zirkelbaoh je imenovan za Podbrezje; Andrej S k u 1 j za Tr ŽišČe; N. Peterlin za Studenec in Josip Ambrož za Čatež.
— Jugoslovanski almanah. Zaradi končne ureditve slovenskega dela »Jugoslovanskega almanaha« se vrši v sredo dne 21. deoembra ob 8 uri sveder v
restavracijskih prostorih »N a r o d aega doma« sestanek slovenskih književnikov. Ker se imajo pri tej priliki definitivno odločiti važne stvari, je želeti, da se vsaj v Ljubljani živeči književniki sestanka pol noštevilno udeltže.
— Božične  počitnice na ljudskih šolah so se, kakor ču jemo, vsled sklepa deželnega šolskega sveta, določile na dobo od 24. decembra do 1. janovarja.
— Nove dola. Nove enorazred-nioe se ustanove na Stang1', na Prim skovem v litijskem okraju in v Z«d-logu pri Črnem vrhu. Sila v Bcgu-n ah pri c ranici se razširi na tri razrede.
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo sta dve predstavi. Popoldne ob 3. uri predstavljajo se kot ljudska predstava ob zniža -nih cenah: „L eg i j o n a r j i". Narodna igra s petjem, spisal Fran G o vek ar, uglasbil Viktor Parma. Pri tej predstavi sodeluje poleg dramskega ensembla operni moški zbor in ljubljanska društvena godba. — Zvečer po navija se ua muogostransko zahtevo toli priljubljena opereta r Dijak prosjak4* v priznano dobri letošnji uprizoritvi. — V torek, dne 20. t. m. je prvo gostovanje umetniške ruske dražbe Nadine Slavjanske. Za to gostovanje se kaže vsestransko veliko zanimanje in se osobito z dežele pri -glasa mnogo obiskovalcev. Glede na znatne stroške gostovanja te velike družbe so se morale cene sedežem z.v. sati in so se določile takole: v parterju sedeži I.—III. vrste 4 K; IV.—VIII. vrste o K in IX.—XI. vrste K 2*40; na balkonu sedeži I. vrste K 2 40, II. vrste 2 K in III. vrste K 1*80; na galeriji sedeži I. vrste 1 K, v ostalih vrstah pa 80 h.
— Časnički glasovi o pevskem zboru Nadine Slavjanske. Reški „Novi list" od 14. t. za. piše : Nadježda Slavjanska sledi s svojo družino lepe tradicije izbornega petja in glasbenega izvajanja, ki ga je zapustil njen pok. oče. V pevskem zboru so zastopani vsi glasovi od tankega ženskega soprana iu dečjega alta do silnega basa, ki zamore znižati svoje grlo do najglobokeje note na glasoviru. Za pevanje je vsak glas pointelirau, vsaka niansa se lepo iztiče, vse je pa zlito v eno celino velike skupne umetniške vrednosti. Kako so samo izvedena ona prehajanja od močnega „fortissimou na lahki „pianou, ko se glasovi slišijo kakor jek!w — Dunajski list „Neuc Freie Presae" pa piše: „Ruski vokalni-narodni pevski zbor Nadježde Slavjanske veže oči in ušesa s čarom tujega sveta. Kako lep je že njihov prihod na pozornico ! S paroma prihajajo, najprvo otroci, vsi v krasni narodni noši, naj-bogateje je okrašena Nadježda Slavjan-ska. Ljubeznjiva, interesantna prikazen. Zbore in pesmi poje zbor s Slavjansko ali pa brez nje popolnoma natančno in vse na pamet. Zlasti nas presenetijo presreni mali otroci, ki stoje spredaj, ter pojejo gotovo in čisto prve glasove. Akoravno vodi dirigentinja zbor le z lahnim gibanjem roke, vendar ohranijo pevci, približno 35 na Številu, najlepše soglasje v večkratni menjavi takta ter v vseh niansah jakosti glasov. Poslednje znajo znižati do nepričakovanega „pianissimou, kakor nismo tega slišali od nobenega zbora. Posebnost Rusov so, kakor znano, njihovi globoki basi, ponos petrograjske in moskovske cerkvene glasbe. Tudi v zboru Slavjanske se znižajo basi do globokega A in G. Tenorji in ženski glasovi niso posebno lepi, najbolji so otročji glasovi. Toliko delovanje teh pevcev, kolikor njihove narodne pesmi, svedoČijo o nenavadnem muzikaličnera talentu ruskega naroda." Tem Ča8niškim glasom dodajemo le, da pri nas v Ljubljani ne bo nastopala Nadiua Slavjanska s svojim zborom kakor doslej le v vokalnem koncertu, temveč, da uprizarja popolne sijajno opremljene ruske spevoigre, v katerih ima Še več prilike pokazati vrline vsega zbora in posameznih pevcev.
— Slovensko gledališče.
»Prinoesna Pampeliška« je, kakor smo čitali na gledališkem listu, »dramatična pravljica« in občinstvo si je pri sinočni premijeri te igre belilo glave, kaj da je pravzaprav tajni smisel te igre, kaka ten-
denca ae  skriva  pod  to  nežno in ljubko bajko. Pampsliška je hči obubožanega kralja.   OmoŽiti bi se morala s mogočnim španskim princem, a ker ga ne mara, zbeii s doma in gre v svet.   Na potu naleti na glu-pega Honzo, se zaljubi vanj, preživi ž njim različne bridkosti, in  ko se vrne domov, umrje na njegovih rokah.   To preprosto snov je Jaroslav Kvapil poetiško obdelal in ustvaril je čudovito lepo bajko v dramatični obliki.   Čemu so  neki  ljudje tako ugibali, kaj da je tajni smisel te dramatične   pravljice?  Mogoče,   da je Kvapil res imel pred očmi kako tendenco, kak posebni  namen   — kot pravi umetnik in resnični pesnik je pazil samo na  dejanje in  da obudi orimerno razpoloženje med gledalci Naj  pomenijo  pravljična bitja karkoli, v igri so se dvignila čez ta pomen in postali ljudje lastne življen ske moči; alegorija je na  odru prs-nehala  biti  alegorija  in  ie postala drama v obliki pravljice.  Ia večjega uspeha si pesnik  ni mogel želeti, kakor da je v treznih ljudeh, ki žive svojim  opravkom,  a  svojim delom vzbudil spomine na ona leta, ko so poslušali pravljice, da se je v ta srca za nekaj časa povrnila tista otročja naivnost, ki se ničemur ne čudi, ki se ne spodtika ob neverjetnosti, ki mirno vse najbolj bajne stvari srna tra kot dejanjsko »Eakrat je bil« . .. Pravljico je  poslušati  kot pravljico in   samo   kot   tako. »Pampeliška« je    dete    močno    liričnega značaja,   ima   pa   za   dušnega očeta resničnega in pravega poeta. Kvapilovo pravljico je preložil prof. Fuotek vzorno. Predstava je zelo ugajala. Režiser g. DobrovoIny se je resno potrudil, da stori kar more za ČimveČji uspeh. Ham je igral glavno moško vlogo, glu-pego Honzo, s tisto dobro premišljeno in  estetično   lepo   sigurnostjo,  ki je njemu lastna. Gosp. Dobrovolnv nima mnogo temperamenta, a igra vse gladko, vse je zaokroženo, povrh  pa  zna vse tako povedati, da se  ga  mora nehote poslušati.   V   njegovih   ustih   se ožive tudi mrtvi, sladki   in   pri   njem   se ne izgubi nobena beseda. Naslovno vlogo je igrala gospČ. Sparna.  To je marljiva igralka, ki vsako vlogo dobro izvede. Tudi   snoci  je   imela momente velike lepote. Le škoda, da je za svojo nežno eterično vlogo preveč korpulentna Topla pohvala gre gospe Danilovi, g. VerovŠku, gospodu Tiš n o v u in gosp. Danilu. Ubogega kralja je igral g. Boleška. To ie nrezdvomno nadarjen igralec   žal. da se ne more otresti diletantske navade, da ia g3 tovih vlog napravlja ktrikature. Ravno to je svojstvo  pravega umetnika, da nikdar ne stopi č-z dopustno mejo. Vobča se mora priznati, da je bila predstava jako dobra in da je znatoo pripomogla k uspehu igre. S
— Bolgarski list ,,Den" prinaša serijo feljtonov o Slovencih. V teb jake simpatično pisanih felj tonih se govori o naših deželah in o našem kulturnem in političnem življenju Spisal je te feljtone naš rojak g. Plut.
— Dobrodelno druttvo tiskarjev na Kranjskem" pn
redi v nedeljo, dne 18 deoembra t. I. ob 4 uri popoldne v areni »Narodnega doma« na ko rist sirotam umrlih tiskarjev svojo božičnic «, s sodelovanjem »Društvene godbe«. Otroci, ki pridejo v spremstvu staršev, bodo obdarovani s pecivom in raznim sadjem ter dobi vsak otrok pri blagajni v to svrho listek, s katerim pride petem po darilo. Vstopnina za osebo 40 vin., otrooi prosti. Z osirom na dobrodelni namen se nadeja društvo obilne udeležbe ter se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Občni zbor slovenskega trgovskega društva .Merkur*
se vrši v petek, dne 6. |anuvarjs 1905 (na sv. Treh Kraljev dan) ob 2 uri popoldne v društvenih prostorih. Poleg običajnega dnevnega reda, ki ga bomo pozneje objavili, je na dnevnem redu tudi predlog o potrditvi dru itvenega poslovnega reda in predlog o pristopu društvenega pevskega zbora k »Zvezi slovenskih pevskih društev.«
— Trgovski ples. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v soboto dne 21. januvarja 1905 trgovski ples. Z*dn|i ples, ki ga je društvo »Merkur« priredilo, je bil eden naj-sijajnejših plesov v Ljubljani ter je trotovo vsakemu v najboljšem spominu. Za ta ples, ki se b> vršil na isti višini, kakor zadnji trgovski ples, se odbor že prioravlja.
— Jubileja. V četrtek sta praznovala gg. Fran Škof, delo-vod|a in Srečko Pavaek, bolniški oskrbnik, tridesetletnico svojega službovanja v tukajšnji o. kr. tabačni glavni tovarni. N;uju gg. tovariši, delovodje in pazniki, so jima v znak spoštovanja priredili na ta večer lepo alavnost v okusno dekoriranih prostorih gostilne g. Trpinoa na tržaški eesti. Po iskrenem nagovoru na slavljenca in  med živahnimi živio
kliei je g. Smole izročil jubilantoma krasni soorniotki darili, poklonjena od tovarišev, na kar se jima je vsestransko čestitalo Izgovorjenih je bilo še mnogo napitnio. Slavlje je> bilo zelo animirano in je trajalo pozno v noč.
— Na mednarodni obrtni razstavi v Parizu je bil odlikoval krojač g. Anton Presker a. častio diplomo in zlato svetinjo.
— Nevarno obolela je soproga ravnatelja deželne prisilne delavnice p*  P »hanca.
— Umrl |e v G udovicu nad Idrijo g. Frančišek Kankelj, župan, ud cestnega odbora idrijskega, itd. Pokojnik je bil vrl naš somišljenik. Blaor mu sporni"!
— Most pri Črnučah je ta pešce sop»t odprt.
— Planina se je utrgala danes ponoči pri Zagorju ob Savi in je obe ce*ti staro in novo popolnoma zasula. Železnica je tudi v nevarnosti, vendar s s zdaj promet ie vrši.
— Žigertov stolp. Včeraj dne 16 t. m je šla sednijtka komisija na »Žigertov stolp«, ker se je vendar doarnalo, da je zločinska roka podrla ta stolp, ki ga je podružnica »Planinskega oruštva« s tolikimi žrtvami postavila. Da ga je v resniei podrl kak nasprotnik tega druitva, je doksssno s tem, ker je bila žiea prereiana in seja zločinec vrezal v rako, ter kot znak svoje hudobije pustil nekaj krvi na licu r»esta.
— Galantni teleban. Bilo je v nedeljo. Celjski kramar Stiger se pelje s svojo gospo po mestu Konji se splaše. Stigerju se lasje zježe. Stigerja ob»de strah in skoči s voza na cesti. H'sbri moi prepusti ž«no utrdi. Naj se ubije, da je le on rešen. Zlivjani konji pa drve s kočijo, v kateri je sedela mlada Stigerjeva gospa, po cesti naprej. Ni dosti manjkalo, da se ni razbil voz, da se ni ubila St'geros. To je oni korajžni n-mški Celjan, ki je svoj eas vodil tolpo barab in njim na ćelu napadel Čehe in Slnvenc«-!
— Mladi roparji. Na potu iz tovarne na Pragarskem proti G )-rieam so našli te dni ubitega in oropanega delavca Jos. Gveinerja. Oropan je bi za tedenski sasluž k 8 K 70 h. Zločina sumljivega so zaprli dva sodelavca v tovarni, 16 et nega Jjs. Saršeka in 15 letnega Ve. Maleja.
— Pri Slovencih prosjačijo I Nekje tam gori na Murav-?kem je za Nemca največja nevarnost, da j m viamejo Cehi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah mandat deželnega poslanca. Da bi to preprečili prosjačilo sedsj Nemci po vsem božjem svetu, da bi v otiem kraju kupili na dražbi zadnjo nem ško gostilno, ki je sedaj prišla na boben, kajti sicer bo ondotoo nem-štvo izgubljeno. Svojo prosjaško p s no so poslali kakor čitamo v • Miru« celo neki — slovenski posojilnici na Koroškem. Kaj bi pisali nemški listi, ko bi Slovenci kaj takega storili?
— Obrtno gibanje v Ljub* Ijani. Tekom meseca oktobra in novembra so pričeli v Ljubljaui izvrševati obrt: Engelbert Skušek, Pred skotijo 19, trgovino z modnim blagom in posteljnim perjem; Viktor Naglas, Turjaški tr^ 8, tovarna pobištva; „Gospodarska Zveza", centrala za skupni Dakup iu prodajo v Ljubljani, Gradišče 1, tr govino brez omejitve na gotovo vrito blaga; Josipina PoČivavnik, Miklošičeva cesta 10, prenočevanje tujcev; Rudolf Jesenko, Stari trg 13, trgovino z mešanim blagom; Ivan Gottbard, Stari trg C, slaščičarski obrt; tvrdka A. Welisch £ Sohn iz Gradca, Franca Jožefa cesta 1, trgovino z obleko za gospode in dečke; Ana FlorjanČiČ, Zalo karjeve ulice 9, prodajo živil in galanterijskega blaga; Josip Dežman, Sv. Petra nasip 7, knjigoveški obrt; Antonija Rottig, Gospodske ulice 3, trgovino s prekajenim mesom, delikatesami, mineralnimi vodami, vinom, pivom in žganjem v zaprtih steklencah; Fran SopČič, Stari trg 2, brivski in trizerski obrt; Fran Klarer, Miklošičeva cesta 36, urarski obrt; Elija Predović, Mesarska cesta 4, tebtanje blaga za stranke; Rudolf Jurman, Krakovski nasip lo, brivski in frizerski obrt; Adcla Lovrer, Marije Terezije cesta 6, žeusko kroja-štvo; Hinko llieng, Dunajska cesta 17, malo trgovino z jestvinami; Neža Hel-čič, Pogačarjev trg, branjarijo; Ambrož Preatoni, Predilne ulice 3, izposovanje ilustrovanih, leposlovnih iu podučuih časopisov v obliki čitalue-a kroga ; Gvidon Cadež, Stari trg 4, trgovino s perilom in klobuki; Marija Novak, Metelkove ulice 21, tovarna za isdelovanje žice in žičuastib žebljev; Cecilija Hav-nahrib, Pogačarjev trg, prodajo živil; Fran Delničar, Šolski drevored, mesarski obrt; Martin KlemcnČič, Tržaška cesta 47, prodaja mobilij; Ivan Plaz-zota, Kolodvorske ulice 37, brusaški obrt;  Marija Virant,  Pogačarjev trg,
Dalja v prilogi.
prodajo živil; Viljem Nučie, Dunajska cesta 11, reklamno podjetje; Peter Morocutti, Jurčičev trg 3, trgovino z noži in škarjami; Lucija Praprotnik, Pogačarjev trg, prodajo živil; Martin Škrjanc, Francovo nabrežje, prodajo črev. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Globotschnigg, Metelkove ulice 21, tovarna za izdelovanje žice in žičnastih žebljev; Makso Drovenig, Stari trg 16, urarski obrt; Ivan Potočnik, Dunajska cesta 18, krojaški obrt; Jakob Morocutti, Jurčičev trg 3, trgovino z noži iu škarjami; Marjana Katner, Franca Jožefa cesta 1, ženski frizerski obrt; Jakob Naglas, Turjaški trg 7, tovarna pohištva; Frančiška Dežmau, Sv. Petra nasip, kujigo veški obrt; Marija Klopčar. Martinova cesta 7, prodajo živil; Milan Markovič, Pod trančo 1, brivski in frizerski obrt.
— Izpred stodiftca. Kazenske razprave pri tuk. dež. sodišču: 1. Andrej Rupnik, pose8tnice sin iz Javor« nika, je v sovraštvu z Janezom Pože-nelom. Ko se je vračal slednji z božje poti v Logu, jel ga je Rupnik na potu od Rupe na Strmco s pestjo tepsti, podrl ga je na tla in ga z nogo osuval ter poškodoval. Obdolženec se zagovarja, da je samo zaradi tega tako ravnal, ker je poškodovanec v njega silil. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — 2. Peter Setteinbrini, 19 let star v Reziji na Laškem rojen, je delal preje pri nekemu zidarskemu mojstru v Ratečah na Gorenjskem za pomočniku. Ko se je pa ta preselil ua Bruico, začel je Settembrini izvrševati na svojo pest zidarsko obrt. Naprosil je gostilničarja Janeza Kovalarja, naj daje njemu iu njegovemu pomočuiku brano, kar je ta tudi storil. Napravil je obdolženec 83 K dolga, pa tudi O drugih strank je osleparil za 53 K. Dognalo se je tudi, da je ves svoj prisiužek in predujeme pošiljal >voji materi domov ter je hotel pobeguiti na Laško pod pretvezo, da ga čaka sestra v Trbižu. Obsojen je bil na dva meseca ječe. — 3. Konjederska družina Silinger na Pero vem je med seboj v vednem pre pira, oče Janez in sin Ernst držita skupaj, dočim sta tema nasproti mati Jožeta iu sin Avgust. Dne 24. velikega srpaua t. 1. se je vračal oče z Ernstom iz kamniškega semnja domov. Za njima se je pripeljal z domačim konjem siu Avgust, ki je imel na vozu nekaj tujih ljudi. To seveda tema ni bilo po volji, ustavila sta konja ter zahtevala, da gredo vsi z voza, kar so ti storili. Avgust šiiinger je skočil k očetu, ki je viržai konja, ga udaril z gajžeinikom po glavi in trebuhu, potem je jel odn-bati po bratu Erustu. Tudi oče Janez je sina Avguština po glavi udaril, starejši brat Ernst je pa napadel z odpr tim nožem brata Avguština in ga na prsih iu ob ledju smrtno nevarno rauil, pa tudi Blaža llhbarja, ki se je z Av ^uštinuiH vozil je z nožem obrezal. Vsi trije so bili krivim spoznani, Ernst je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe, Avguštin ua 2 meseca ječe iu oče na tri tedne zapora. — 4. France Martiuak iu Janez Ster, posestnikova sina iz Cerkelj, sta bila z Miho Robasom v Vombergarjevi gostilni v Poženiku; tu so se jeli prepirati z domaČimi fanti, vendar ni prišlo do tepeža. Domov grede ■o pri Frautarjevem plotu izruvali vsak en kol, da bi se branili, če bi jih Po-ženški fantje napadli. Ker so pa ti izostali, šli so jih čakat pred Vomber-garjevo gostilno. Obdolženca sta planila takoj na dva mimo idoča fanta, dočim je Robas kol proč vrgel in zbežal. Napadena iu lahko poškodovana lanta sta zbežala v gostilno in tam pripovedovala navzočim fantom, kaj se jima je pripetilo. Navzoči fanti so šli gledat iz gostilne, da bi napadalce zasledili, komaj so pa prišli na konec Frautarjeve hiše, že sta planila obdol ženca po njih, trije fanti so bili lahko ranjeni, posestnik Andrej Frantar je pa težko poškodovan obležal. Obdolženca priznata, da sta se na koucu vasi v neko ajdo skrila in fante Čakala, tega pa nista hotela priznati, da sta ona dva Frantarja poškodovala. Oba sta bila krivim spoznana, Martinak jc bil obsojen na 15 mesecev, Ster pa na 13 mesecev težke ječe.
— Papakostovi konkurenti, P.se se nam: Kakor bode gotovo nt katerim naš m Čitateljem še znano, smo pred nekaj leti pončah o drznih vlomih, ki jih je v N<*mfi?ji izvršil internacionalni vlcmttelj Pa pakt sta. Imel je vtaelje le na banen^ Verthajmovke. Pap&kost* je vedno prihajal večinoma le s ponarejenimi ključi (pararat je tudi prekopal z«d) v komptoarje b*nk in večjih trgovskih h*š, Um prevrtal bl*>£sjue in orez sledu izginjal. Tudi pozneje, ko bo ga prijel:, ga niso »dižalaa nobena vrata in jim je bil par^rat pobegnil, a končno veiid&r prišel v varno za-tišje, kjer je bil obsojen v 8letno ječo ter je baje že umrl. Dobil je pa še boljših posnemaicev. Dne 4 t. m. so namreč vlomili doaedaj še neznani tatovi v Hrušici rebUvraterju gosp Jaktbu Daii' Auu skozi okno, prišli do blagajne, jo spravili na prosto, od Um pa na drogovih odnesli v gozd, *jer so jo vlomili in ii nje pobrali
5000 K denarja in do 300 K raznih dragocenosti, potem pa v temni noči izginili. Blagajna je tehtala 250 kg. Vkljub intenzivnemu zasledovanju storilcem še niso prišli na sled. Pač se mora »mojster Papakosta« preobračati v grobu, ko vidi, da njegovi posnemalei blagajno najprvo odneso v gozd in tam dele na varnem »delajo.t
— „Bujno cvetje". Policija je v zadnjem času aretovala šest mladih deklet, ki so se na razne »poštene« načine preživljale po mestu. Dve iimed njih sta tatici, dvema pa je prepovedan povratek v mesto.
— Nadel je tovarniški uradnik g. Dasch žensko boo, vredno 18 K, katero je dobila izgubit^ljica že nazaj.
— Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Jutri zvečer priredi »Društvena godba« v salonu g. Mraka (»pri Levu«) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vs opnina za člane prosta, nečlani plačaio 40 vin
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovensitega irgov-sfcega društva Merkur". I*ejo se: 1 pomočnik galanterijske stroke ca Liub j »no, 1 pomočaik apeoeri|ske stroke za L|Ubl|ano, 4 pomočniki mešane stroke za deželo, 2 kon torista za Trat, 1 potnik za Trst, 1 blftgajmčark* za deželo, 1 proda-lalka za L ubl|ano, 2 učenca za deželo. — S.užbe iščejo: 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočn ki špecerijske stroke, 5 pomočnikov špecerijske in žjlezninske stroke, 15 pomočnikov mešane stroke, 2 kon toriata, 2 kontoristinji oziroma blagajn ičarfci. _
Najnovejše  novice« —
V aferi Lu|izc KoburSke se je pričela danes obravnava v Parizu. Najprej se zzprisežeta zdravuika, ki oreiščeta duševno stanje princozinje. 7itravnika se nato predstavita pnn-oezinji. Obravnavi prisostvujeta tudi kurator dr. vit. Feistmantel in privatni zastopnik pnncezin|e dr. Sum mer. Soprog princ Filip in oče kralj Leopold ne Oodeta zastopana.
— Nova cesarieva graščina. Veliki vojvoda Toskanski |e prodal ceearju Francu Jožefu svo|0 graščino Scdlaokenvvert pri Karlovih vanh z oostžnimi gozdovi v Krko-nošib.
— Svak nemškega cesarja, princ Friderik Leopold, je mei.d* tudi dušovno soroden s svojim cesarskim svakem Večkrat je že opozoril javnost nase s svojimi culnimi određDomi Sedaj je izdal strogo prepoved, da ne sme mnće aaditl v njegovi gr&šČmi, na v graj skem logu, ne v pnvatn d stanovanjih njegovih uslužbencev. Kdor nosi '.nat njegove siuZoe, sploh ne sme kaditi.
— Smodnišnica je zletela v zrak blizu Rcichensteina (orusfca 3iezi|&)   Ud t n je osem delavcev.
— Marokanski ropar Rai-sulll ž - zopet strahuje deželo. Te dni je napadel karavano, ki je šla v Tangar, ujel enajst oseD ter si prilastil 25 otovorjenih veijblodov.
— Denar  umorjenega F ore se ni dobil še ves.   V Parizu
so dobili v sobi, kjer sta morilca Klein stanovala, manj kot 10000 K, a hranilnih knjižic, srečk in 2U00 gotovine sta morilca nekje drugje skrila.
— Poštnirop. Iz Vel. Komloša v Vel. Kikindo vozeči pošmi voz sj napadli roparji, ubili voznika ter iigi-uill z vozo «   in konji
— Cerkev sv. Marka v Benetkah je v nevarnosti. Temeljni
.-lovi se pogrezajo, vsled česar so i nevarnosti predvsem kupola in d 7 \ oboka. Za popravo je treba 200 000 lir.
— Most se je zrušil nad foko Eik v Virgmiji v trenotku, ko se je peljalo čezenj 6 voz z otroci na lz.et. Nad 20 otrok je utonilo.
— Blazna D o 1 nicanapad 1a i r a v n k a. V Busadetai Doloiščnioi
,e napadla neka 56,etna žena zdrav* ■ --.a dr. Prasserja z  nožem ter mu prizadela v prsi smrtne sunke. Na-. • Lalko so prepeljali v niazmoo.
— Giron, ki je znan iz afere s saško princezinjo Lujuo, je pust 1 V£gojevanje ter je vttiopil za urad-oika v neko bruseljsko trgovino.
* Razne japonske novice. Prvi japouski časopis je izšel leta 1863, ki je prinašal za evropske novice le prevode iz nizozemskih listov. Daudaues lztiaja na Japonskem 15u0 časopisov.
— Ako hočejo v Japonskem gledališču pokazati poslušalci svojo novoljo nad igro, obrnejo na svojih sedežih brbet odru ter — poslušajo naprej. — Na Japonskem peljejo svoje konje ritensko blov ter jih pnvežejo k vratom, na ka-tenb so tudi pntrjeue jasli. — Mladeničem pod 20 leti je na Japonskem prepovedano kaditi; strogost tega zakona so 2e čestokrat morali občutiti mladi evropski mornarji.
* Zastrupljanja z vo&či-lom. Dosedaj še pač ni bilo znano, da se je mogoče zastrupiti z navadnim vošČilom za čevlje (biks). Neki ameriški zdravnik je konštatiral tako za-strnpljenje. Neki 221etni mož je obul zvečer sveže načrnjene čevlje še mokre, tako da se je barva prijela tudi njegovih nog (?). Takoj je zbolel, omedlel ter umrl še isto noč. Pri raztelesenju se je dognalo hudo vnetje jeter in led vic. Sum je takoj letel na voščilo. Voščilo sestoji iz mešanice tolšč, kakor olje, loj, vosek, smola s sajami; včasih obsega tudi milo, lim, gumi iu sladkor, tedaj zgolj nestrupene tvarine. Pri ke imeni preiskavi pa se je v dotičuem voščilu vendar našel močau strup, nam reč introbencol, ki je znan pod imenom mirbanovo olje. Ta substanca učinkuje zelo škodljivo tudi tedaj, ako prodre skozi kožo iu kri. Da, znaui so celo slučaji, da je v kemičnih tovarnah to strupeno olje prišlo delavcu na obleko, jo prodrlo ter provzročilo hudo zastrup-ijenje. Nitrobeocol je sestavina tudi raznih partumerij, posebno takih za lase, pa tudi ^nekaterih mil. Zato je treba pri takozvanih kosmetičnib sredstvih največje previdnosti.
* Odlikovanja svetovne razatsva v S: Louisu za av trijske predmete so pnmeruo mnogobrojna. Za predmete, ki jih je razstavila avstrijska vlada iu privatniki, je določenih 46 velikih priznanj, 124 zlatih, l'."1 srebrnih iu 84 brouastih kolajn. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je do bilo za prireditev umetniške razstave specialno nagrado „za uajboljše, najlepše iu najokušuejše razstavne predmete."
* „Tu se nič ne daje".
Zniai učenjak Soreusen v Kouaiiju ai se prav nič ne briga za obleko in zunanjost spiih, je vetopil nekega dne v najodl čuejSo kodanjsko restav-racjo. Nalisp n natakar v fraku je ukoj zavpil nad njm: »Tu se nič ne daje!« Učenjak se za opomin ni zmenil, temua se je usedal k mizi tor si naroČil kosilo. Nastupno ga motreč je natakar sprejel naroČilo ter takoj nat dom* poučil svoje tovariše, naj pazijo, ker tujto je zelo podoben tistim, ki zbeže ne da bi plačali. Zato je stalo v bližini učenja aove mize ves čas celo krdelo natakarjev. Učenjak si je po kosi,u še naročil kavo z najdražjim liketjtm. Natakarji so pristopili še bližje, ka|ti sedaj je treba posebno paziti. So*en-sen je poanoltl za plačanje lOO^ron-ski bankovec. Natakarji so strmeli ter se naglo odstranili, Pomžao je prvi natakar sprejel bankovec, po-auaau je ousiei nazaj ter spoštljivo salunjeu čakal na ua^itaino. Učenjak je vtakOti hladuo&rvtio denar v žep, vstal ter se pr^atuo sunejo rokei: »Tu se nio ne oajr«.
* Oaor ameriškega pred« sednids. Dočim velja vsaka volitev predsednika v Zedinjeuih drŽavah de želo več milijonov, dobiva srečno izvo-ljeui predsednik za svojo službo samo 200.000 K letne plače, kar je za deželo milijonarjev pač skromna plača. Poleg plače ima v porabo pač še najlepšo palačo kakor tudi luč, kurjavo, steklenino, porcelan, srebro, platno itd. za domačo rabo brezplačno. V postrežbo mu daje dežela dvorjamka, euega dvornega slugo, enega hlapca h konjem, štiri sire/.aje iu eno koinormco za pred seduico. Ako pa hoče imeti predsednik se kočijaža, ali drugačnega služabnika, plačati ga mora iz svoje plače. Ker je predsednikova korespondeuca zelo obsežna, jc j>ač pravično, da plača država tudi njegove račune za pisarniške potrebščine, sem spada tudi nakup knjig iu plače vauje brzojavk. Seveda mu da država tudi tajnika in potrebno število pisarjev. Predsednik ima nadalje pravico prire diti šest pojedin v letu ua državue stroške, vsaka pojedina pa ne sme ve Ijati več kot 4000 K, a godbo in cvetlice da vlada še povrhu. Zase ali za svojo rodbiuo lahko predsednik redi na državne stroške poljubno število konj. Seno iu oves sta njegovim koujem prosta, le kupiti mora konje s svojim deuarjcm. Kot vrhovui poveljnik armade in mornarice ima zase iu za svojo rodbino brezplačno vojaško zdravniško pomoč kakor vsak častuik. Nadalje ima predsednik na razpolago ladjo prve vrste, ua železnicah pa mu vlada nc skrbi za vožujo, pač pa si vsaka že lezuiška družba šteje v čast, ako more prepustiti na svoji progi predsedniku najlepši luksus vlak ua razpolago.
* Adamovići. Nikjer ua svetu ni mogoče tako hitro iu popoluoina uresničiti naravno življenje ljudi, kakor baš v Ameriki. 0 tem je najbolj pre pričan dr. Eunl 11. Melspelk iz Arizoue. Človek ne potrebuje uik«ikc višje kul ture, niti razkošja, kajti vse to je ne potrebno, radi česar se pametni ljudje vsemu temu v prid pnmitivucga življenja odreko. Imeuovaui Melspelh bode sedaj ustauovil naselbino, v kateri bode življenje ne le samo čuduo, temveč uprav seuzacijoualuo. Mclspcthev uačrt je izdelau ua prazgodovinski podlagi iu določa zopetuo obljudeuje skalnih votlin, v katerih so stanovali pred tisoč leti prebivalci Arizuus. Kolonisti, kateri ss
zbirajo krog njega, našli bodo svoja nova, prastara stanovanja tako topla in suha, da bode za nje vsa obleka odveč. Za stanovanje v skalnih votlinah ne bode potreba ničesar plačati, kajti votline, v katerih že par tisočletij ni nihče stanoval, bodo dobili zastonj. Oni se bodo tako zopet vrnili k naravnemu Življenju. Vsak dan jim bode treba delati le par ur, kar je potrebno, da si obdelajo svoje vrtove in skuhajo potrebna jedila. To delo bode zadostovalo, da bodo živeli v miru in zadovoljstvu. Kože Živali jim bodo služile za obleko in ležišče, one jih bodo Čuvate proti dežju iu solucu in iz njih si bodo izdelovali svoje sandale. Beseda denar, bode pri njih nepoznana in par krompirjev bode zanje večje vrednosti, nego največji komad zlata. V arizonskih skalnih votlinah je pred štirimi ali petimi tisočletji ž velo ljudstvo, katero je Že davno izumrlo. Umetno izdelane votline nam svedoČijo, da so bili ta kratui ljudje nepopisno močni, kajti votliue so izdelane iz velikanskih ka menov, kateri so kljubovali tisočletjem, in takrat niso imeli ljudje nikakih vz digovalnib strojev. Melspehu se je že javilo nad tisoč ljudi, katerim bode naravno življenje bolj ugajalo, nego sedanje, koje jim razen muke, žalosti in pomanjkanja itak ničesar ue nudi. Na-seluiki bodo prihajali v Arizono iz naj-siromašuejših delov ameriških velikih mest. Dosedaj se je Melspethu že prijavilo 1200 rodbin iz omh krogov, kateri morajo maogo delati, ne da bi imeli velike dobičke. V votlinah Arizoue je dovolj prostora za vse oue, kateri ho čejo v uovo kolonijo. Narava tamkaj ie ni pokvarjena. Tamkaj bode beseda „moda" nepoznana, kajti obleka novih kolonistov bode skrajno primitivna in bode imela izključno ie prvotni nameu obleke.
* Motenje vere. V Gorlitzu na Nemškem je obsodilo sodišče tesarja Schueiderja zaradi motenja vere v devetmesečni zapor. Schueider je pri pogrebu svoje gospodinje tik za krsto vodil na pisauem traku velikega lovskega psa, dasi je duhovnik temu ugovarjal. Po žalnem govoru duhovnikovem je v odprti grob vrgel trikrat zemlje na kr»to svoje gospodinje, a to s — pasjo nogo. Obtoženec se je zagovarjal, da je bila tako zaduja želja pokojnice, iu to željo je moral izpolniti. Sodišče pa mu m verjelo ter je dOletoega moža takoj zaprlo.
* Radoveden Japonec. Ko je šel ministrski predsednik dr. pl. Korber k predzadnji seji drž. zbora peš iz miuistrstva notranjih zadev v parlament, ga je^srečal na oglu „Volks gartua** neki tiuo oblečeni Japonec ter ga vprašal: „Prosim, kod se pride v parlament?- Dr. pl. Korber mu je od govoril, da gre ravnokar tja ter je dovolil, da je šel Japonec ž njim. Zapazivši parlament, je rekel Japonec. „To je tedaj hiša, kjer se ljudje tako strašno psujejoV- Korber se je samo tiho nasmehnil. Xato je Japonec vprašal, ali so tu ljudje vsaj z vlado zadovoljni, na kar ni dobil odgovora. Pri vratih parlamenta je zapazil Japouec, kako se vratar globoko klanja ujego vemu spremljevalcu ter ponavlja besedo „ekscelenca", iu takoj jo ugenil, s kom je hodil skupaj ter se premeteno po-smehuil.
* Umetnik  v stradanju,
»sloveči* Succi, je dovršil pretečem tedeu svoj strogi 30duevni post. Ves čas svojega prostovoljnega stradanja je pil ediuo ie mineralno vodo. Od svoje teže je izgubil v 30 dneh 13 kg. in 200 gramov. Neki poročevalee ga je vprašal, kdaj se mu jc najtežje postiti. Succi je odgovoril, da je začetek najtežji. S svojo „umetnostjo" je zbudil Succi velike simpatije v ženskem s^etu ter dobiva mnogo ljubavnih pisem. Mar sikatera ženska bi namreč rada imela moža, ki po ves mesec ničsar ne je ter pije le vodo.
Boj med potapljačem in polipom. V kapsiaiskooi pristanišču v jutui Afriki je potapi|ać Palmer imel pod vodo grozen noj z velikanskim polipom ( otopus) Palmer je bu 35 črevljev pod vodu. Nakrat se je za nekim obtokom pokazal polipov &rak, ki se je ttduo oprijel noge po tapijadeve, dru;i krak je zagraDil .ijegovo roko. Počasi je žival alezia iz svojega kota ter se trdno oklenila svoje žrtve. Palmer ni imel seooj noža in se radi tega nt mogel bra niti. K sreči Ul UgUOll ZaVeduOStl. Potegnil je za signal in delavci a« povrSjU so ga poCaai p,Ug.i:li is vode. Ko je prisoi iz vuae, je Dn popolnoma .»itMijf.n od grde Zivaii ter Dliao, da pade v netaVeot. Žiival ga tudi potem iti pustila, ko eo ga pualavui la vode v iuJju. Podaniczue araae polipuVe s j morali oareZati z noZi iu sekirauii. Ko so Žival ra*ieguui, je merila oa eaega kraka do arugega 11 in poi cie vijev.
* Profesor Tufinicliffe, izmed najodiičuejših loudouskih zdravnikov ki se je s porabo moderue tera pije povzpel do svetovnega slovesa, je pri 150 pacieutih, ki so iskali pri ujem pomoči proti protiuu iu trganju,   konštatiral!   da   ja   tudi v
najhujših slučajih protina in trganja tudi pri nas tako zaslovelo Zoltaoovo mazilo ter doseglo najboljše uspehe. Tema je pripisovati, da se dandanes ozdravijo vsi za to boleznijo bolehajoči samo z Zoltanovim mazilom. To mazilo se dobiva po vseh večjih lekarnah in stane steklenica 2 K, naravnost jo pa razpoSilja izdelovalec lekarnar Zoltkn v Buda-Pešti.
* Korist in lepota eta po troja, ki božičnim darilom dele vtis neta pečat popolnosti. In čim imamo v misl*h koristna darila, gotovo ne najdemo sedanjim in bodočim gospodinjam nič primernejšega, nego je originalni Singerjev šivalni »troj. Saj na tem stroju ne oprav l|amo izlahka samo ne&tevilr.ih iival-n-h del domaČe,/■ sres3odinjstva, nego zdelujemo na njem brez truda tuli najlep&a umetna vezenja in vi tie rubove a jour ter izvrSujemo preitvrstno tudi mnoga druga ročna dela, ki so jih izdelovali pre| z aro »J n« roke. Da pa originalni S njrerjev stroj odgovarja tudi drugemu p «ro|u — lepots — o tem na| s di vsakdo lam, kogar ne teži neznatni eapor, da se potrudi pns^titi prodajalmoo Stnger c j., del-n*ska druiba čivninin strojev na Sv. Prtra cestt et 4 T.mka) v>d>mo stro|e i lično leseno opromo, ki pri<to.a vrlo dobro k vsakršnemu pomAtvu posebno prednost pa dajo dame stro-;»m s pogrezljivtm gornpm dtdom: vsekdar donrortoš im kot lepo in ko-irstno bol čno darilo.
Književnost
— „Slovenski Trgovski Vestni**1. 12. številka tega glasila slovenskega trgovskega društva „Merkur ima uasledujo vsebino: 1.) Ob koncu leta. 2.j Pravna sredstva zoper nepošteno konkurenco. ^Kouec). 3.) O posebnem davku na trgovino, točenje ter malo prodajo žganih opojnih pijač. Konec; 4.; Prvi razvoj trgoviue in denarja, j Konec./ b.) O občni pridob-nini. (Konec.) 6.) Višja trgovska šola. 7.) Diuštvene vesti. 8.) Oglasi. S to številko je list zaključil svoj prvi letuik, v katerem je pokazal, da je velevaZeu za trgovski stan, za ujega strokov M izobrazbo in za obrambo njegovih interesov. List je v minolem letu priobčil tako temeljitih čiaukof in ta&o dobrih notic, je bil tako skrbno iu spretuo urejevao, da pač zasluti najudatuejše podpore.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17 decembra. Ogrski min'btrdki pređscđaia: Tisza je pr.šel cUnes sem in je bil v dolgi avdijenci pri cesaijii Ta avdijebCd. je bila zg .lj informativnega značaja. Tisza ima numreč že od ceiaj, kar jo prevzel vlado, cesarjevo dovoljenje, da razpusti cgr^ao poslansko zboru co, kadar se mu to zdi potrebno. Danes je cesarju le po i očal o zadnjih dogodkih v c grškem parlamentu in o spLsuem položaju, ki je pos-bno kcmpliciran vsled nastopa t stih poslancev, ki so izstopili iz vladne siranke. Ker je za sedaj izkj učeno, da bi se megla zbornica konstituirati, jo hoče Tisza odgoditi do zacotKa januvarja in sa v tem času pogajati z op:z'.cij°, če bi se morda aal doseči kat kompromis. Ako bi bila pogajanja brezuspešna, 86 4 ali o. jaiiuvaija zboruica raz pusti
Budimpešta 17. decembra. Danes je vlada obelodanila spomenico, ki jo je baron Banffy predložil cedjirju tedaj, ko je bil ministrski predsedniK in je hotal brez parlamenta izposlovati rekrute m davKe. Vladni krogi upajo, da je s tem Tiszi skrajno nevarni Bantfy moralično uničen.
London 17. decembra. Iz Pre-torije sj pjiočd, da je bil pogreb b.vsega prezidenta transvals*e re pubiiRe uprav kulosjilen Udeležilo se ga je kaaih 30u00 ljudi. Na groba so poleg duhjvuikov govo rdi zuu.ni bursrti voditelji Buigcr, Devvett iu Bjtha.
Rusko-japonska vojna,
London 17. decembra. Iz Port Arturja je na neki mah ladji P-begnilo vec Kusuv. Prišli so srečno, dasi napol zmrznjeni, v Ćifu, kjer so oddali vec vaidih brzojavk. Ti Kasi potrjujejo, da so ruske ladje v portartur-Akein priatauu polupijana.
Japonci  bi  bili  ruske ladje že pred     dvema mesecema lahko razstrelili, ker so že tedaj  imeli prirrerne pozici e za svoie topove. Dejstvo, da so bom bardirali ladje, dokazuje,  da ni majo   upanja,    zavzeti Port Artur Pri zavzetju 203metrskega hr ba so Japonci izgubili 12.000 mož. Izmed važnejših trdnjav  niso  Japonci doslej še nobene zavzeli V zadnjem čfcsu so vzlic blokadi trje pamiki pripeljali municije in živil v Port Artur in če ne bo zmanjkalo ži vil, se bo Port Artur držal še nekaj mesecev.
London 17. decembra. „Daily Te'egraph" javlja, da je portartur-ški zapovednik Stessel ranjen. Zadela ga je neka krogla. Nena ladja je vzlic blokadi pripeljala 100^ ton moke v Port Aitur, a tudi džunke dovažajo vedno živil
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Tako trdovratnega boja med ho sisti iu besisti na žitnem trgu, kakršen je v zadujem času, že d^lgo ui bilo. Niti za ped uoče odnehati nobena stranka, pa nai si bode, če ima prene bati tudi vsakršna kupčija. Veliki odjemalci — ogrski mlini so že začetkom novembra skrčili tedensko produkcijo za 2 dui, meneči, da bo to uspešen korak, da se zuel>e velikauskih zalog in pa — da bodo s tem vplivali na žitne cene ter prevrnili veduo in vedno hos v bes. Prvi namen se je mlinom izpodnesd, pri drugern pa so naleteli na naravnost nepričakovan in ljut od por. Ne-le, da ne morejo omajati trdne tendence, sami so celo v veduem strahu pred povišk, katerih pričakujejo, čim bi sami začeli večje množine nakupavati. Dokaz temu, da jih ni volja imeti večje množine moke za poznejšo od pošilja tov nepokrite, marveč se za sleherno množino moke s krčevito naglostjo pokrijejo, čeprav pri tem vsled disparitete cen belih mok in današnjih žitnih cen efektivno zgubljava jo. Imetelji blaira pa zahtevajo za sprotne kupčije brezobzirno cele ctne ter se jim pri tem prav nič ne mudi s ponudbami. Mnenja, da odločnega mnenja so, da mora napočiti Čas večjega povpraševanja, kajti zaloge moke in pšenice v mlinih se končuo morajo znižati, mlini pa bodo potem morali kupovati, poleg tega je dovoz inozemske pšenice danes  že nemogoč.
Pri taki konstelaciji mnenj prodajalcev ni čudno, če vlada pupolna stagnacija.
Pšenica pri takorekoč popolnem izostanku kupčije na papirju polovico tedna po vinarjih oduehava, dru^o polovico, ko se opazi nekoliko veselja do nakupov, pa se takoj zopet ojači in izgubo — na papirju — hipoma zopet pridobi. Tako se tedaj dogaja, da imamo ob času naših tedenskih poročil doma-lega vedno iste kurze, včeraj n. pr. na-tauko isti kurz, kakor včeraj tedeu, namreč 10 24 za april. Euako velja tudi za eiektivno blago.
Koruza nagiba istotako vedno k višjim ceuam. Danes je največ inozemsko blago v prometu, kajti Ogrska ne-le nič ne izvaža, nasprofuo pa prav ogromne množine uvaža. \l Rumumje je vsled prepovedi tuli nič ne prihaia, pač pa bo glasom statistike letos morala celo uvažati, ako nima precejšnjih za log stare koruze. Doslej namreč Rumu-nija še ne pomni tako slabe letine. Zase potrebuje ta dežela 15*/s milijonov hI, letos jih ima od nove letine le 7 milij«»nov.
Oves   se  trdovratno   brani po pnstom, Četudi kupčija ni ravno živahna, pač pa prav skromna. April kurz se je povzpel na 7 25.
Špirit  notira nespremenjeno,
trdno.
Petrolej enako.
R i ž se giblje v smeri navzgor.
Kava je dvignila vsled neza-dostuih dovozov cene za nadaljni 2 K pri bO klg. in hosira naprej.
Sladkor. Surovina notira nekoliko ceneje, rafiuada pa ostaja na do sežeui višini.
Poslano.*)
500 kron
nagrade izplačam tistemu, ki mi donese dokaz, da sem jaz radi novoletnih dani kake dopise kamorsibodi razpošiljal ter označim osebo, ki je mojo tvrdko na imenovani način Črnila, za lažnjivca. 3666
M. Spreitzer
*i Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno ie toliko, kolikor določa eakon
Poslano*
anonimnemu ,Slovenrevemu' poročevalcu  iz notomešk« okolice.
Kateri bojazljivi zajec tiči in se skriva za tem grmom, pa5 ni težko uganiti tistemu, komur se niso docela skisali možgani 1
Kakor razvidno iz priloge 277. št. „Sloveuca", Vam je le dal ta list radostno in drage volje na razpolago celo svoje uredniške predale, kjer nastopate prikrito ter nam hočete pod zaščito te dvomljive nrme na blagoslovljeno - potrpežljivem papirju nekaj natveziti, kar nima niti nog niti glave. Poročate namreč: „V sobotni številki ,Slov Naroda' se je znesel v obliki ,Poslanega' ljubljanski trgovec gospod Predovič nad novomeškim župauom. lluduje se raditega, ker se je pri zadnjem letnem semuju prepričal gospod župan o resničnosti raznih pritožb glede javne tehtnice v Novem mestu. Gospod Predovič sam priznava, da so tehtali prašiči po euo kilo manj, kakor preje, seveda je bilo pri nekaterih več razlike nego 1 kg., kar bi bilo seveda v veliki muožini trgovcu gotovo v dobiček. Ako pokupi tisoč prašičev in pri vsakem dobi na ta način 1 kg., znaša to z navaduo ceno 80 h že 800 K, kar pač ni malenkost. Vsakemu svoje po pravici! Tudi kmet naj dobi za svoj trud, katerega ima z izrejo prašičev, po pošteui tehnici pošteno plačilo. Gospod SladoviČ, župan novomeški, je svojo dolžnost storil, ker je to storiti dolžau, saj je javua tehtuica pod njegovo kontrolo. Kolikor je pa nam znano, je g. Sladovič vseskozi poštenjak, ki varuje svoje in tudi tuje interese. Želimo, da se v prihodnje več ne ponavljajo taki slučaji, kakor je bil ta, zlasti, ker se govorica raznaša, da ni bil ta slučaj prvi. Upamo, da bode zadostovalo za sedaj to, vse drugo zamolčimo, četudi je, vsaj tako menimo, znano župaustvu nekaj tudi o drugem slučaju, kjer je na enak način posredovalo v korist prodajalcem."
Torej v obliki nPoslanega" sera se znesel nad nekim kakor milo tožite v „Slovencu*4. . . Oj, groza! . . . Bog mi grehe odpusti! . . . Katero obliko pa naj bi bil sploh rabil po Vašem ne-merodajnem mnenju?
Jaz, za svojo osebo, stojim namreč na stališču, da lista samega pravzaprav nič ne bfiga tisto perilo, ki ga dva pereta med seboj v inseratuem delu taistega ergo je bilo brez dvoma edino umestno, da sem pustil svoje stvarno utemeljeno in dobro podprto „Poslanoa ponatisniti kot plačan inserat. To pač zabranjeno ne more biti nikomur, če ima še kak pošten vinar v žepu in zajedno stvar samo javno iu možato krije S BVOJim polnim imenom.
Predno meritorično odgovorim na to „Sloveučevo* notico, naj mi bo dovoljeno kouštatirati, da seje v ono isto številko imenovanega lista vtihotapila še neka druga notica, ki slove : „Prašiči na sejmu 29. m. m. v Novem Mestu imeli so izredno nizko ceno, dobil si jih 60—70 vinarjev kilogram na živo tehtnico prav lepe, mali sploh nobene cene niso imeli, par si jih dobil za 8 kron. Trg je bil dobro obiskan."
To je slučaj, ki pa ni več slučaj. Brez dvoma obstoji nekak kavzalni neksus med tema dvema noticama, katerih nezakonski oče ie izvestno eden in isti anonimus . . . Ta posleduju notica ima očividno nekak spekulativni namen . . . Ker pa je — kakor smo se iz ravnokar minule senzacijonalne amerikanske porotne obravnave temeljito poučili — špekulacija v obče do voljena in dopustna, se sploh niti ne izplača, da bi dalje zasledoval in raz iskaval, v Čem tiči takozvano kaznivo dejanje. Omejiti se hočem marveč zgolj na to, da konstatiram samo neko jezu vitsko zavito dejanje, ki pa ima pri vsem oČituem svojem zlobnem namenu celo to dobro lastnost, da nobeden tistih Šceotiocev, ki jih ima v mislih leta tendencijozuo prikrojena notičica, Dikdar na smrt obsojen ne bo . . . Zastouj se torej gospodi okoli „Slovenca" ž Dje informoterjem vred sline cede, ako v resnici mislijo, da kdaj dobe pod zob mastno pečenko ali fino prekajeno pleče tistih prašičev, katerih notorično na sejmu 29. m. m. v Novem mestu po 60—70 vinarjev kilogram nikjer dobiti ni bilo — ker se je baš vseskozi blago po 70—80 vinarjev plačevalo.
Notica sama trdi, da je bil trg dobro obiskan. Če je pa trg dobro obiskan, se navadno tudi doseže dobra cena. Sicer nam je pa v najboljši dokaz tudi prva „SlovenČevau notica sama, kjer se izrecno upošteva zgolj navadna cena 80 vin. za kilogram. V tej prvi notici se namreč trdi in naglasa „Gospod Predovič sam priznava, da so tehtali prašiči po en kilogram manj, kakor preje . . . Ako pokupi tisoč prašičev in pri vsakem dobi na ta način 1 kg., znaša to z navadno ceno 80 vin. že 800 K, kar pač ni ma-
*) Tiskano kot inserat. Uredništvo ni odgovorno za vsebino I
lenkost.44 — Seveda to ni malenkost in to tem manj, ker je ravno narobe prav in resnično ; saj sem vendar na kupljeno blago pošteno plačal na podlagi prvotnega tehtanja in ne na pod lagi kasneje nastale diference. Torej nikakor nisem mogel pri vsakem prašiču — ki je bil vendar prvotno težji
— na ta način pridobiti 1 kg., ampak sem — kakor nam že zdrava pamet pove — faktično ravno toliko izgubil. Tako je iu uič drugače !
Da Vam bo pa kot najnovejšemu sotruduikn „Slovenca" še bolj jasno, v Čem ta potuhnjeni poštenjak pravo resnico ekskamotira in po svoje zavija, naj Vam v spomin pokličem samo dva odstavka iz zadnjega nPoslanega", ki se doslovno glasita tako le:
Pripoznali mi bodete morda lojalno, da je bil moj odločni protest proti takemu enostranskemu postopanju v resnici opravičen in utemeljen — kakor morate nehote tudi priznati, da je bil vrh u tega nspeh Vaše tozadevne inter vencije povsem negativen; kajti dognali ste faktično ediuo le to, da je imelo vsako iznova iztehtano iu pretehtano prase vsaj po eden kilogram manj nego poprej na podlagi prvotnega tehtanja
— kar je Čisto naravno in lahko um ljivo vsaj za vsakterega, ki se na tehtanje živega blaga le količkaj spozna . .. To je neovrgl|ivo dejstvo, ki se ne da kar nič predrugačiti — iu naj bi se bilo tehtalo tudi na najobčutljiviji apotekarski vagi!
Sicer pa se v tem slučaju očividno tudi javnemu tehtničarju samemu godi huda krivica; kajti dognani taktum kaže jasno, da se je že tudi prvotno tehtalo povsem pravilno. Pri tej priliki naj ne ostane neomenjeno, da marsikateri prefrigani kmetic na vse zgodaj sam zase iztehta na prodaj pripeljano blago — meneč, da mu bo kdo kar hitro sedel na te limanice ! Naravna posledica je, da potem po preteku več ur prašič vsekakor manj tehta, nego poprej, ker je medtem mnogo izgubil na blatu. Potemtakem seveda tudi končno skupilo nikdar ne odgovarja tisti visočiui, kakršno bi bil prebrisani prodajalec naj-rajše dosegel — v svoji sladki nadi. .. Iu to je večinoma ediuo pravi izvor vsem docela neutemeljenim pritožbam dotičnih možakarjev I
Kar nadalje „Slovenec" besedici o kontroli tamošnje javne tehtnice, to mene samega krvavo malo briga — to je marveč stvar javnega tehtuičarja v Novemmestu, kateremu je mestna občina podelila koncesijo. Jaz, za svojo osebo v tem pogledu tudi še danes do zadnje pičice vzdržujem vse tisto, kar sem že zadnjic povedal. V eklatanteu dokaz, da se opravičene kontrole niti najmanj ne bojim, naj v sledečem samo ponavljam svoje znano vabilo:
Da se pa v bodoče že naprej izognemo takim neprilikam, ki niso ni komur v prid in korist, temveč so izvestno le na kvar splošnemu tržnemu prometu, usojam si vabiti Vas najvljudneje, da se — ako to sploh sma trate za neobhodno potrebno — prihodnjič blagovoljno udeležite tehtanja takoj prvotno. Proti temu ne bo niti najmanjšega ugovora in tudi uboga žival se ho mnogo manj izmučila, ker se potemtakem ne bo dvakrat vlačila na vago — brez potrebe!
fc»e bolj radikalno sredstvo za korenito saniranje nezdravih novomeških tržnih razmer — kakor nam ji »Slovenec" v toli Črni luči slika — pa bi morda bilo, če se v bodoče zoper vse mogoče in nemogoče eventualitete prašiče zavaruje pri kaki amerikanski zavarovalnici. Kakor smo uprav zadnje dni v sodni dvorani čuli, je zavarovalna stroka dandanes že tako daleč lazvita, da se zamore na Angleškem zavarovati celo zoper dvojčke. V daljni Ameriki, kjer so še bolj napredni, S0 pa zavarovali nedavno celo neko Čudovito vrlo dresirano opico kar za okro glih stotisoč dolarjev, ne da bi jo bili količkaj vprašali, je Ji jetična, ali Če 80 morda sploh nje starši in pradedje imeli jetiko? . . . Potemtakem torej menda tudi g lede naših prašičkov ne bo posebuih zadržkov in zaprek! Tako zavarovanje bo pa imelo izvestno tudi še to prednost, da teh modernih zavarovalnih kandidatov potem ne bo več tehtal baje nezanesljivi novomeški teht-ničar na koncesijonirani javni tehtnici, ampak tehtal jih bo zaupni mož dotične amerikanske banke najbrž na kaki novodobni avtomatični vagi, ki bo proti vložku par vinarjev pravilno iztehta-nemu in pretehtanemu kandidatu vrhu tega lahko zaigrala tudi še kako Okroglo, kakor n. pr.: „O, inein lieber Augustin!" . . . Tako bo na ta način ustreženo vsem, prav vsem!
S predležečo repliko je pravda zame končana — gospod anonimus, Vi pa imate še zadnjo besedo! Ce pa imate — kakor v „Slovencu" namiga-vate — poleg tega še kake druge srčne bolečine, le korajžno z golimi dejstvi na dan 1 3661
Da ste mi zdravi I
Elijo Predovič-V Ljubi jani, dne 17. decembra 1904.
Avstrijska ssscljstltsts. Na selodca bo-
ehaiočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moli ovega Seidlite-praika'*, ki je pre-Bkufieno domače zdravilo in vpliva na 3©h>
dec krepilno ter poepesilno na presavljsnjs in sicer a rastočim uapehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni zalaga t elj, LdJN AJ, Tucfilauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MjOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 8—16
•T mmfM|N latssa-i^^-
wa*l«»9 ki daj« zdravniku In pacientu, najbolja« jamstvo zaicdataost sredstva, j« ksmtšaa analiza! ki je vsskdar potrdila — nt* povedano mnailna rir/.« v žrlemaleni v t u u lekarnarja 1*1 cealta, t LJubljani na Dunajski ee»il. Zunanja naročila po povzstju. 4 23
Upravičeno priljubljenost ai va
i« kokosovih orehov napravljena,  zajam eno i čist« rastlinska mast Kaiierol, ki njrga upo- | rabo  po gospodinjstvih  hotelih, rev^tavrautih ugodno   priporočajo   mero daj ni   krogi. Pred manjvredn mi, slepilno podobnimi ponaiadb&ini nujno svarimo.
Apatovačka mineralna namizna in zdravilna voda Je neoadkriljivo sredstvo prod kašlju, hripavosti, in proti vsem katarom. Ako se redno ob času zimske sezone uživa kakor to zdravniki priporočajo, zaprečuje to sigurnu vsako vratno iu epidemiško bolezen.
Hol praktično ho s I eno darilo
je priporočati dobro znane dežnike „Homulus in Reinus". Eleganca, nizka cena, lahkoba in ne-premoeljivost so prednosti teh dežuikov, ki so se vrhutega izdelani iz dobrega blaga, ki se v gubah ne trga. Vsak dežnik ima vtkano var-stveno znamko „Kouiulua" ali „Kenius.** Glej današnji inserat.
Želodec prebavlja In čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem ozirn preveč napenjati, temveč skr: rti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Kose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika r Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi t tukajšnjih lekarnah. b
Nov vir dohodkov se je otvor.1 gostilničarjem itd. s samoigialmmi piano konce tmmi orkestrioni in s samoigralnim elek-tnskim klavirjem .Paeuma", ki je njih raz-pečavanje prevzela dobro znana firma S. Zangl, D maj IV, Favoiitenplatz a. .Pneuma" nadomešča 6 spietnih igralcev na klavir in se lahko na vsak nov ah star klavir koj na mesta pri-ravna za sa iiOigr*i je. Piano konctrtni orke-strion proizvaja efektno in živahno klavirsko g asbo s spremljevaujem bobna, triangla in c.nel, izkratka: nadomešča popolui orkester in je prav pripraven za plesne lokale Pripravna plačila. Piav zmerne cene. Prospekti giat.s in fi anko.
Petinpetdesetietni uspehi Anattierioa.
Slabi zobje lahko provzročijo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne komplikacije z znaki otrpnelosti in vobče so votli zobje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed JoO ljudi SO gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, ki teče iz njih gnoj, ki jim Že na razdaljo diSi gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzročnje in pospešuje navedene nedostatke ponajveč raba kislinastih in penečih se zobnih sredstev. Pio-fVsdrji in zdravniki torej priporočalo za-radi zanesljivosti za ohranitev zdravih ust, zob in zobnega mesu kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo učinkuiočo pristno Anatheriuovo zobuo in ustno votlo ces. in kr dvornega zdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju XIII 6 tudi proti disanju iz ust v steklenicah po K '2b0, K '2 — in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in s firmo Anatherinov zobni creme v lončkih po BO h, ki zobe temelj to na neškodljiv način čisti in desinfieira. — Na prodaj povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. M.tvrju v LJubljani.
„Le Deiice„|
cigaretni papir,cigaretne stročnice.-
Dobiva se povsod.    671—40 Slavu« zaloga; Dunaj, U Predtgergassa i
vj
prihranite, Ce doma barvate
Mnogo denarja |_
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroake obleke itd, itd   Pobarva ae brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, Ce rabite ga to zafc zavar barvilo sa blage „FMJML**. Puhku-
eni zavitki po 20 h, originalni lončki vaake barve k 7U h t Crno in vanjevo tegettti >f-biau' IU h veC). Poskusni zavitki so zs-atonj, ker se za to založeni h gj b pri na-
kupa originalnega lonCka odšteje
podjetje   barvil   mm blag« Dunaj, VI., Wallfasse 34.
L
■M
Priznano najboljše sredstvo proti kur-8QB        Jim ocsscm, žuljem Itd. 38
Glavna zaloga:
L SCIENta lekarna
Dunaj-Meidllng.
Iloser-jev-HIs.,
Doblvs ss v vseh lekarnah. I
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro snane
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
fcatera utrdi dimno in adstranjuje neprijetno mmpm la u nt. f ilrUIcnlfa m na« odom 1 K
Melusine zobni prašek
1 škatljlra »O sin.
EtazpoAilja se vsak dan s obratno poŠto. ■    Edina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medlo, mil, medlclnalnlh Tin, dpeo\)alltet, najflnejsiti parfumov, kirurgiCnlh obvez, svežin mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteki
T LjuDljani, RBaijgva ctsta st. 1
p c leg novozgrajenega Fran Jožetovega
robu. mosta 3d-49
1
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camis l Mi
Trst-Barkovlje.
<, steklenica I i>, ft« kJenici K 2 60 - Ni prodaj r uliiiD trgovmal 2
Darila.
rpravništva nagega lista so poslali:
Za   družbo   sv   Cirils   In Mstoda.
Gg. uradniki gener. zastopa banke „Slavke- ? Ljubljani K 56 10 mesto venca na grob preminule matere preblagorodnega gospoda ljubljanskega župana. -  Srčna hvala I
Darila za „Narodni Dom".
CXII. izkaz „Krajcarske družbe".
Prenos   ...   K bl^Oioo Doneski za mesec oktober, plačali so tč. gospodje:
Dr. Ivan Tavčar......B        10*—
M.  Pleter&nik   iu   D.   pl. Trn-
k6czy, a * K, skupaj . . . m lsJ* — Dr. v tez K B.eiweis, ar. M. Hud*
nik. Fr M.illy. dr. Fr. Muuda
in V. Rohrmann a 4 K, skupaj , 20 — J. S.   Benedikt, A   Decnoao, P.
Drahaier. L Gn£ar, dr. I.Jeokot
dr J. Kusar, £. Lah, J L«, zar,
G. Pire. L. Pire, dt  L Požar,
A. Skibn-e, dr. St. Sterger, dr.
Fran Zupane  m M. Zupane,
a i K. skupaj....... 30 —
J. Maćsk, L. Schwentner, Fr.
Stare,  iu A. Tavčar al K,
»*upaj.......... 4*—
Doneski za mesec november, plačali so ćć. gospodje:
dr. Ivan Tavčar.....Iu —
M.   Plttersiiik   in   D.  pl. Tru-
k6czy, k »i K, skupaj   •   •   •    » 12* —
Dr. vitez K Bleiweis, dr M Had-
nik. Fr. MalJv, dr. Fr. Manda m
J. V. Robi-aiau.il, a 4 Iv skupaj   , 20*—
J. S Benedikt, A. Decm»n, P. Drahsler ?   I.    Gnćax ,   dr. I.
Dr. J. fcLuaar. E. Lak,
J. Lozar, G. Pire, L Pire, dr
L. Požar, A. Skabrue, Dr. St.
Sterger,   d. Fr. Zupauc iu al.
Zupauc k 2 K, skupaj ... , 30 — J.  Maček,  L.  Sct aeutner, Fr.
Stare, in A. Tafćar a 1 k,
skupaj........., 4 —
Doneski za mesec d e c e m • ber; plačali so čč. gospodje:
Dr. Ivan Tavčar........ 10-—
M.   Pletersnik   in   O. pl. Trn
koczy, k b K  akupaj    .   .   .    s la -
Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud
nik, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda
iu V Rohrmauu, a 4 K. skup«]    ,        *0—
J. S. Benedikt, A. Deciusa, P. Drah»Ier, I. Gnčar, dr. L Jenko, dr. J. Kusar, E Lah, J  Luzar,  dr. L. Požar, A.
Skabrue, dr. St Sterger, dr. Fr Zupane in M. Zupane k i K.,
*W»J......... »a —
J. Maček, L. Schwentnex, Fr. Stare, in A. Tavčar k 1 K, »kupaj........ 4 -
Skupaj   .   .    Z 81 Ml 55
Opomba: Vsem čč. gg darovslkam in darovale m, ki i njim v težavnem polti »ju roduljubuo vstrajajo, izreka najtoplejšo sah alo
odbor „Krajcarske družbe".
V LJubljani, dne U debembrm 1904.
Zahvala.
Gosp. Matio Dolničar, veleposestnik ■ajemnik lova v Šmartnem pri Ljubljani, [ril je »oli v Trbovljah lepo abirko nafto-t ptičev in dragih živali, za katero hotnost ns mu izreka iskrena sahvala.
nI šolski svst In šol. vod. v Trbovljah,
dna 14. grudna 1904. Načelnik in vodja gole: V odu Bek.
«* -
mrli so v Ljubljani:
l>ne 19. decembra: Karolina Zergol, mest. ti, 76 let, Japtfere ulice, 2. Marasmus se-
Dne 13. decerab.: Rajko Strohmaver umir. niski uradnik, 68  let, Rešujeva cesta S, fftienje srca. - - Marga Drobnič, kuharica 5v Sonjušne ulice 1, jetika. — Ignacu Dolinar,
gostilničar, 5* let, Stara pot 1, jetika. —
Likovič, želesn. sprevodnik, 32, Cesta na i železnico I, je bil povožen.
14. decembra:   Tomaž Jesenko, strehar, it, Streliško uliee 10. Emphy8ema pulm. V hiralnici:
Pne 14. decembra: Jakob Kucler, črevUar, et Dementia. Paralvsis cordis. — Anton no. delavec, 49 let. Tubercul. pulm.
V deželni bolnici:
Dne 10. decembra: Pavlina plem. Enterer, gevs vdova, 75 let, ostarclost.
Dne »3L decrmbra: Jera Urh-inci«*, gostija et Vitium eordia.
Borzna poročila.
Ljubljanska Ireditna banka11 v Ljubljani,
■adni kursi dna. korze 16. decembra 1904. maieva reata ....
Denar
....![ 100 05
srebrna renta.....I|   99 9t>
avstr. kronska reata    .   . H 100'40| „    zlata        „       .   . (I 119*55 ocrska kronska  „   .   .   . || 98-15!
„    ilata      .   .   .   . (i 11860 posojilo dešele Kranjske . || 99*50 posojilo mesta 8p ict   . 10025 .     Zadar   . (j 100-bos.-here. šel. poe. 1902 101*— češka dež. banka k. o.    .     99 85 ,      B     i. o. 9985 gaL d. hip. b. ,i 101*40 t pest.   kom.   k.   o.   s. |!
10°/. pr.......|| 10750
, zast. pisma Innerat. hr. I! 100* 10 ,    B      >     ogrske cen. H
dež. hr.......
fl z. pis. ogr. kip. ban. obl.  ogr.  lokalnih železnic e. dr.....
, obl. češke ind. banke . prior. Trst-Porec" lok. Sel.
prior. doL žel.....
„    jai. šel. knp. «/tl/i -, avst. po«, aa žel. p. o. .
l&r od !. 18601 t ....
1864 .....
100*50 100 —
100-100*75
98- 50
99- 50 307* — 100*60
emisije
p ■
tizske
sem. kred. I
. n.
ogr. kip. banke . srbske a tn. 100 —
mrak«.....
ilika sveske . .
itne „    .   . .
oške »    •   • •
ovske n ...
Pijanske »    .   . .
t rud. križa   „    . .
n       t» > • •
olfove r> ...
:barške »
.:. =ke kova.    „    -   . .
Delci*«
ne železniee .... ivne železni se . . . "r.-ogrske bančne delnice
kreditne banke srce      9        * -"lo&tenske        ,       . -aogokop v Mosta (Brili) inske motan .... ike žel. indr. dr. .   . . - j-.ui anvi.....
oljske prem. dražbe . orožne tovr. dražbe . |£e sladkorne dražbe . .
Valna«
l*. cekia......
2".;'.ki.......
lervigna......
rke........
k: bankovci.....
$........
Iarji........
Čas vanja	Stanje barometra v mm	Ž** cu C rt	Vetrovi	Nebo
9. zv. ?. zj 2 pop Sred tnaie: -	744 3 747 0 747 3 nja vči -i V°.	11 - 30 — 01 .rajfinje Pad*	si. szahcdj jasno si. Bazhodj megla al. svzh. i megla i temperatura: 3 5° lvina 0 0 mm.	
				
186 50 275* 163-305 — 298'— 272 —
94 — 132 -
20-75 478--79-89- — 68*-63 60 28 70 66*— 74 — 521 —
88 50 650 -
1635 — 675*— 804 52 249-50 660 -491 20
£365 -514 50 308-530 — 186 50
11*32 19-^6 23*55 23*°2 117-57
95 -20 253 hO
4*84
Blago
100*25 100-15 100*60 119*75 98*35 11880 101 — 101*25
100 — 102-—
100- 10 100'2§ 102*40
108-50 101* —
101*20
101- —
101 — 101*75
100- — 309 — 101*60
18850 279- -165,— 316 — 309 — 277-50 9870 133 — 21*75 489-— 83*— 9450 73-70 54 40 2970 70 — 79 — 531-—
89 — 651*— 1645 —
676 — 805 25 250*50 664'-49220 2365 — 515 50
534 — 188 5o
11-37 1908
23*54 23 99
117-72 9540
254-50 5 —
eteorologično poročilo.
a nad moijen 30« 9.    Srednji zračni tlat TSS'0 m*
ri otročjih boleznih
irebujejo se Cesto k:sline preganjajoča edstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja Bvojega na
MATTONI-JEVO
BiESSHUBLEB
naravno
alkalično kiselico
Utero radi zapisujejo pri želodčevl klini, škrofsljnih,  krvici,   otekanji žlez t. d., ravno tako pri katarih v sapniku oslovskem kašlji. (Dvornega svetnic iachner-ja monografija o Giesshabl-Slatini.) 7—3
ibljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih njah. vinskih in delikatesnih trc-ovinali.
popolnoma zanesljiv in posten, ieli svojo službo s 1. jannvarjem 1905 premeniti in aicer na Štajersko ali Koroško. 3667—1 Naslov pove uprav. „S1. N.1*
Prodajalka
začetnica z dežele, močna in poštena, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri -J. Urbancic, H tac 6f. 55, pri HncžtatkU* 365i—1
Uradnik
dobra moč, išče primerne službe kot knjigovodja v kaki tovarni ali kot tajnik, bodisi pri občini ali posojilnici, ali v kaki pisarni. 3642-1 Ponudbe sprejema z naznanilom plače ,,A" poste restante Postojna.
mr Album
krasnih in priljubljenih pesmi za citre, s pridej anim tekstom :
a) 85 slovenskih in hrvatskih .   .   K 4 —
b) 100 nemških........„3 40
s poŠto čO vinar. več. =:  Najprikladnije boiičnioe. i c najboljša citrarska šola za samouke, popolna, samo    .   .   .   „ B'— Reflektantom se dajo svedočbe. Preglede dopoSlje: M^mroTl «sT€>s* Sofff, DasiaJ, III., Hnuptsitras-i-p 144. 3671
Gostilna
in prodajalna z mešanim blagom na dobrem kraju in dobro vpeljani, se oddaste v najem ali prodaste.
Naslov pove  upravniŠtvo „Slov. Naroda44. 3655—1
Vse vrste
za ceno
Vpraša se pri g. v Ljubljani, Dunajska spodaj na levo.
60 K.
. Jooipini Galle
cesta Štev. 23, 3673 1
-K
100 veder belega
m
3663-1
300 veder rdečsga
dtfhregra vina
ima Še po najnižjih cenah na gosp. Schalk v Se'niči.
prodaj
spreten prodajalec modne in mana-iakturne stroke dobro vajen, dobro vešč pisarniškega dela, hrvatskega in nemškega jezika zmožen, dobi dobro in trajno mesto.
Ponudbe z navedbami plače in s fotografijo na naslov Fr. Be deković v Karlovcu. 36H6 i
„SLOVENSKI NAROD
•e
3662
(starega) kupuje po najvišji ceni
Emerih Kuketz
v Žalcu (Sachsenfeid).
Zaradi pomanjkanja prostora se proda
99
Romulus"
napol KvIVuat dežnik
s priatnim v blago vtkanim napisom ^IR siiiisi!*ih''.        3-1^4 — 1
99
Remus"
ss #** atj km fk la iz čiste svile, popolnoma neotežene.    Pristen   samo   z napisom .. It riti ■■ -»**', vtkanim v blago.
Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-Ijivo. Se ne trga po gubah.
V   Ljubljani jih  prodaja  samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežnikov, Stari ——— trg -
Tamkaj tud« preoblačijo dežnike z blagom   Romulus* in „Remus'1.
prodaja v posameznih Izvodih po Ljubljana: Bizjak l.9   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg §t 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Doleno H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. K u stri n A., Breg št. 6. Kušar J.f sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek A., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenents R.3 Gradaške ulice št 10 Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M.f trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka:
Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec. Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik : Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec:
Japel Mčkso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec
IO vin. v sledečih trafikah: Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Oirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, fposestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Kraigher Josipina, trafika. Marinšek Jakob, prodajalec.
št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Ce je:
Miklauo Marija, trafika v »Narodnem domu*.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro Gorica:
Gabršek A., knjigotržnica. Schvvarz Josip, trafika, Šolska
ulica št. 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
serma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št, ulica Mohn piecolo št 8.
Opatija: Tomašić Anton, trafikant.
Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via d 1 Molo. •Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikamVnja, VIII. Alserstrasse št. 9.
dajajte dojencem in otrokom v dobi razvoja ob slabokrvnosti, malokrvnosti, fikrofu-loznosti, anemiji, rachitis, ob pomanjkanju slasti, oslovskem   kašlju   vsak  dan žlico
Ivan IfofToTcgci
živila iz slad. ekstrakta
na kupico mleka, kandolovega kakao, ovsnega močnika itd
Sedobiva v lekarnah in dro-g u e r i j a h.   1904:   Velika zlata drž. odlika. 3629
I z de1 ov a l nice živil
Ivan Hoff, Stadlau.
v hiši gostilne ,pri Lipi*
t žii
Dotika zaloga zimskih potrebščin in raznega perila za moške in Senske9 srajc, ovratnikov, manšet in kravat, dalje modercev, predpasnikov, bluz
1.   s.  d. 8672
po najnižji ceni.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužoo vest, da j« uaS ljubljeni soprog, oziroma oče in brat gospod
Frančišek Kankelj
župan, ud cest. odbora idrijskega posestnik itd.
danes dne 17. t. m ob 4. uri zjntraj po dolgi in mučni bolezni, previden s s••mi zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predrazega ranjcega bode v ponedeljek, 19. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Sv mase zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi.
Godović, dne 17. decembra 11K)4.
Marija Kanke'j, soproga. — Franc Gruden Dominik Gruden, sinovca.' — Janez Kankelj, brat. — Frančiška Ekslsr Marija Kankelj, oestri
Na prodaj je dobro idoča
kavarna.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda«. 3675 -3
Želi se kupiti že obrabljena
Ponudbe naj se dopošljejo Alojziju Jerše v Borovnici. 3652-1
V najem se odda
mesnica
s klavnico v dobro idočem kraju pod jako ugodnimi pogoji.
Vprašanja  pod  Mšt.  900" na npravništvo nSlov. Naroda•*. 3637—1
Sodni pristav
čez 4 leta posamezni sodnik vobče, stenograf, žeti prestopiti k advokaturi ali notarijatu.
Ponudbe   na   upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3600-3
Pošten, zdrav in krepak mož &eli vstopiti v službo v kako tovarno kot
strojnik
meseca februarja.
Naslov se poizve v uprav. „Slov. Naroda. ■ 3631-2
Dobro vpeljana zavarovalnica za življenje, sprejme takoj zmožne
S
akviziterje
proti visoki proviziji  in stalni plači.
Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda*4 pod ..stalni zaslužen".
Dva Ma]iiT
kobilici, mišje barve, po 4 leta stari, po 123 cm visoki, dobro in mirno vozeči, sta naprodaj; poleg tega tudi lepa konjska oprava in prav lepa kočijica.
Ponudbe na: Franjo Dular, Bosn. Gradiška. MM-1
Stara, dobro vpeljana
pekarija
Valentina Kleftnika 3569
v Zvezdarskih ulicah štev. 4
se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
Več se izve istotam ali pa pri la-U niči na Karlovski cesti 15,1. nad., levo.
V hiši št. 4 v Zvezdarskih ulicah I. nad. se odda v najem tudi lepo
stanovanje
obstoječe iz štirih sob in pritklin.
I /AANPELJEVI OTROBI
Z VUGUČKM DUHOM KAlBOUŠt SRIKTK0
2A GOJITEV POLTI d.M0TSCH&C2,MNdJ
\^0gr^m^t "Teg,
ledilno in usnizno or«,«Ije
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletni, opravliene KASETE ib NAM ZNO ORODJE. SKLEOE, POSODE za OMAKE. kavni In 6AJNI SERViSl, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 33J8-D Edino nadomestilo n pravo trebra
Specialni predmeti za hotele, re 8tavracije m kavarne ter aa pansione, menaže itd. C\ in kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. O  ERNRINO 5
, UKlMUCHMlOKi. Ilnstrovaiil r en ovni It ■ttitouj
Po vseh mestih zastooniki-orodajslc!.
Za jamstvo pn«tm»«ti bmijo i>«it«lki po-^   log »tt'jfću tvermiko minki) in polno ima
WIN
18128989
D8+/3$C
išče se
dacar
proti primerni plači. Vprašanja naj se pošiljajo na Alojzija Šlajpah na Vel. Loki, Dolenjsko. 3638—1
Božična in novoletna darila.
praške zdravilne 3199-5
pripoznane od vseh zdravniških kapacitet kot najboljše.
Praha, Spalena ulica št.
Cenovniki zastonj in franko.
Elektriška žepna svetilka.
Zanesljiv in soliden Izdelek.
Na pritisk 8 prstom zažari čudo-Tito svetla luč. Brez vsake nevarnosti in lahko; nosi se pripravno t žepu. Baterija se lahko zamenja. Cena kompletno z od-sevnik(;m 3 K Bat »rija za prtme nitev 80 h. Elektriška acetvle-nova ročna svati.ka fi K. Kilo goriva zraven v . loćevinasti fikatlji 1 K. Izvrstna, velefina ročna svetilka znamke „Scharlach" 7 K 50 h. Na deželo po povzeju. HI. Kitnitbakln, Dunaj IX. Liechten-32-71-3 2       steiostrasse fc3
Duhovito in okusno darilo
vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenSice „Florian* fine kakovosti za okrepitev želodca !
Dobi se v steklenicah po 1,      Vi l^ra v rastlinski destilaciji „FLORIAN*
(tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani)
in v dragih prodajalnah. 5—288
Pazite na ime ..FLORIAN".
Naprodaj
je enonadstropna novo zidana hiša, t
najlepšem stanja, pripravna za trgovino, 8% obrestonosna. Lep vrt. Stanonite, zidarski mojster, Rožna dolina p. Vič
pri Ljubljani. 3592-3
Lepo stanovanje
pred. juž, kolodvorom
v I. nadetr., obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta in pritiklin, se odda na Cesti na južno železnico štev. 26.
Več se poizve istotam. 3605—3
Ali ste že dubili tako tolste
purane in kapune
kakor jih razpošilja
B. HUDE v Tepanjah
pri Konjicah (štajersko) ?
T
Zato pa v začetku sezone 3574—3      ne prezrite imena!
CD i m fin n dLo^rožj^Ta.i* najstarejša ljubljanska as 15 let obstoječa
•iDsreoovalflica stanovanj in služsb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 8649
priporoča In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za privatne in trgovske hiše, pensionate, hitele i. t. d.
»a IJiiblJano In drugod. Potnina tu kaj. — IV m. t«, it e d rje v pisarni. — Testni« In   kolikor možno filtra postrežba xa*;oto«rlJena.
««M»»nn««e«n«»nnM«wn
s
« « o
«
« «
Velecenjenemu obČinstvn vljudno naznanjava, da sva prevzela dobro znano
restavracije „Na pošti"
na Jesenicah na Gorenjskem.
Prosiva za naklonjenost slav. občinstva, ker bode najina največja skrb, častite gg. goste postreČi le s slastno mrzlo ali toplo jedjo, samo s pristnimi pijačami in točno postrežbo.
P. n. tujcem in izletnikom je obenem 14 moderno opremljenih &ob na razpolago.
Priporoćaje se za mnogobrojni obisk, bilježiva z odličnim spoštovanjem
Ludovik in Ivanka Heidinger.
Jesenice na Gorenjskem, dne 15. decembra 1904.
5659
«
* 0
«
a
0 0 0 0 0 0 0 0 0
00000000O&0000000000000000000
za božična drevesca
v bogati izberi iz sladkorja, fondant likerja, čokolade, marcipana, gelleja, kakor tudi različni obeski iz najti nejšega peciva po najnižjih cenah, dalje priporočam božično strdenje, kakor limon, tablice, mandljeve ste-bljiče, norimberško strdenje z mandlji, bazelske glazirane in pariške tlakov, kamenčke, pinjolske stebljiče in saleburške pogačice najfinejše polnjene s sadjem (novost) in jako priljubljene.
Izbera najfinejšega čajnega peciva
kakor tudi različne vrste 3648—1
sveči c za božična drevesca
gladkih in v renesančnem slogu.
Solidna in najcenejša postrežba In točno odpošiljanje zunanjih naroČil.
Priporoča se za obilni obisk z naj-odličnejšim spoštovanjem
r
slaščičar, medičar in svečar
Ljubljani
Dunajska cesta 11]
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WUTSCHER * u.
trgovina želaznin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
Jftzke cen« I
2
Po vsak kulturnih državah registrirana
srajce ovratnika in naniete
. Joss&Lbvvenstein
e. in kr. dvorna dobavitelja
PRACA
r
Priporočam
p. n. občinstvu vsakovrstne čevlje domačega izdelka po meri. Strankam ustrežem vedno točno, z dobrim blagom in primernimi cenami. 3006-10 Delam po najnovejših oblikah.
Sprejemam tudi popravila.
Fr. Kuktnan
čevljarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. H
(v Frohlihovi hiBi) Z. d.torišče xu* lavo.
Rejenčka
boljše rodbine vzame mlada mati v dojitev. — Naslov pove npravništvo „Slovenskega Naroda". 5596—3
a.
ta
j*
li
v solnčni legi, obstoječe iz štirih sob z v m rini le zaželjenimi pritiklinami kakor poselsko sobo, shrambo, opravljeno kopeljo, veliko kletjo itd. se odda takoj event. a 1. februarjem 1905 v visokem parterju novosezidane hiše Št. 7 ulice „Stare pravde" (nasproti vrtu otroške bolnice).
Natančneje se izve pri I. Lončarju v I. nadgtr. hiše. 3413 8
Ugodna priložnost
W~   za nakup. "W
V nekem večjem trgu na Dolenjskem, 15 mimt od železniške postaje, je pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj
tvorniška naprava
z vodno silo 20 konj. moči.
Vprašanja: Celje, poštni predal 33. 363J— 2
Učenec
iz boljše hiše se sprejme it špeet rijsko trgovino pri tvrdki F» Tar-dina, Ljubljana. 36« s
Posestvo
v Spodnji SiAki fitev. 57
se odda v najem ali proda iz prost* roke. 358S-S Več se poizve istotam.
Pod jako ugodnimi pogoji oa proda
zaprli voz (kupe)
za dve osebi.
Več se poizve v upravniitva ,Slov. Naroda". aoaj t
Spi Slill
za knjige in akcidence se išče za ta kojšnji nastop. Služba je trajna. Pre pisi izpričeval W. Blanke v Ptuju.
3598 1
o)
o«*
napravite sebi in svojim otrokom le, ce kupite našo resnično neprekosljivo
božično zbirko igrač.
Za mali znesek
= s&xn& gldL 3 GO =
pošljemo 10 zajame" solidno izdelanih igrač:
1 kompl. originalni Richterjev zabojček s sidrom s stavbnimi kamenčki z navodilom in 25 barvastimi slikami:
1 kuhinjska kredenca;
1 škatlja kuhinjske posode:
1 škatlja cinastih vojakov;
1 oblečena puiičika; 3552—2
1 železnica;
1 knjiga z barvastimi slikami: 1 loterija;
1 Škatljica z barvami:
1 otroška ura s premakljivimi kazalci;
1 verižica k uri.
Naročiti blagovolite v lastno korist kar najhitreje, ker prihaja vsak dan na stotine naročil in bodete imeli le toliko časa tako ugodno priliko za samo gld. l*0u razveseliti več otrok skupaj, dokler ne poide zaloga. Pošilja, če se denar pošlje naprel ali proti povzetju razpošiljaln ca Igrač
E n^olbert   li ral Dunaj III, Taborstrasse 27.
Poštno predalo. — Embalaža in vozni list 10 kr. —
• Pristen -
V
preizkušen na deželnem kemičnem pre- j izkuševališču za živila v Ljubljani.
- Liter 2 kroni. 6 '
Razpošilja  v  vsaki množini
IVAN MALI
xr Škcfii Loki.
3596-3
Praes. 322 6 4.
k   ustanovitvi   Dree   fconteur*n&n> ga podjetja e 6—10 000 K   P..pri ni n« slov prjB  se poa'zt  Da u^?at»n» fit'/o na   kar   s >   rlobo   p »jaamU : ,.Teh-
ulška moč.1'       wu—i
Kontoristinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika, 3 trgovskim izpitom, zmožna tudi d m ške stenografije in pisanja na stroju, išče stalne službe. 3683-1 Prijazne ponudbe je nasloviti na npravništvo „Slov. Naroda*.
V hiši ,Narodne tiskarne*
v Knaflovih ulicah št. S
se odda za 1. februvarij 1905
Pisarniški pomožni = delavec =
nemščine in slovenščine zmožen, izvežban v pisarniških opravilih, sprejme se takoj proti   dnevni   plači 2 kroni 20 vinarjev.
C. kr. okrajna sodnija Kočevje oddelek L 8. decemb. 1904.
stanovanje
j v III. nadstropju, obsoječe  iz 3 sob, t kuhinje, shrambe, poselsko sobe, kleti in podstrešja. Več v upravništvu „S!ov. Naroda-.
C —
Prevzetje trgovine.
S tem vljudno naznanjam, da sera z današnjim dnem prevzel
= renomirani optiški zavod =====
iTujoBz
■ ■
vgoiodud os 5jsiqo ud{iqo «2
oi so o>|sjUjeAo; pod j
ipsfepoid
■|"| ^uiooop-f S op 61
po   opoq   os   rparpaid inafjAsjszuTj
io se navljudneje priporočam p. n. občinstvu tudi za nadaljna naročila.
Vse optiško blago, kakor: gledališka kukala, poljska kuksU, tlakomeri, toplomeri, lorgnonr, očala, ščipalnike zlate, nikljaste, jeklene in double po JitU« xiilv:anlli cenali.
Prijaznih naročil prosi z odličnim spoštovanjem 3050-1
Fran Karel Kudholzer
urar In *Pi>HU. prodaja zlatiiin in Mrebruin«
eo3pq e)|p
J8?9ArZ 9JIl-^ Op fUJlUfz
ojrrg po oCfapoiz a ij^tiC
oq «p 'nA;sni3qo nraouafuoo vfuiuieu
podsoG us euiBp bz
u
w
mm
©>ra
ž'
one w
Podpisani vljudno naznanja, <ln. oivoi-i
svojo notarsko pisarno
o prihodnjem novem letu
t. j., dne 1. prosinca 1905. leta
v Ptuju
v hiši gosp. Uuka, Srandgassc št. 99 v bližini c. kr. okrajnega sodišča
ter se slavnemu občinstvu priporoča.
Kazimir Bratkovič
3665-1 c. kr. notar.
»sip
85381361
2E
a Galicijo se iščejo izdelovanja lesne volne in lesenih iebic vajeni spretni
elavci.
Ponudbe z navedbo žalitev uprav. Slov. Naroda". 3623—2
Dokler kaj v zalogi!
Dvakrat čišeeno
3684-3
posteljno perje (puh)
[0d25kr.-gL 420
a pol kilograma.
ENGELBERT SKUSEK
Pf ed škofijo št. 19.
Vzorci   no  na   ra/pole^o. =
Ceno resko
postejjno perje!
5   k£   novega skubljenega K 9'60,   boljšega K  12 - ; elega, jako mehkega, skubljenega K 18.—; iv '2±'— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30"—,  K 36'—.   Pošilja se franko proti povzetju.   Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. ć4^7
I Benedikt Sachsel,  Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
Ljudevit Borovnik
puikar   vr   flor ovijati (FerlaelO na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušete za lovce in strelce po najnovejših .-.stemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-aeluje stare samo kresnice, vsprejema vsako« vrstna popravila, ter jih toCno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušane. — llustro-bž vani ceniKl zastonj. 50
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna magica s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna bruža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili bnljantom, 1 krasen koiije iz onent. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 tin usnjat mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in srajčnih gumoov s patent, zaklepom, i ft mklast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. stetlo v etuiju, 20 predmetov za dupisovanje in se 2U0 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiši, zastonj. Krasnih 3z5 komadu v z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 2 gld. raz po&iljalnica
S.Eohane^ Krakov
st. **S.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 3641 Mnogo priznalnih pisen.
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje a tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fl. —-70 QO ,. M —85 127 „ „ I-20 i40 n „ P60 211 2-—
253 črk fl 2-40
<*es  „  „ 3-eo
640 „ u 5~ 809 6-—
J. LEVVINSON, tovarna štamptlj in gumijevih tip, graverska dela. DO(2ilfn^froTe 7
ZantopiilUI ** tarejo. Neuarajoee s« vzame nazaj.
»wa|te
cenovni k o vsakovrstnih Stainpilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigaln) pečati, pečatne marke z vzbocenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvr&enj o ur.* \ na Ruskem, Puškinskaja 16. 4 enovnlkl xa«ConJ. 76—50
in
3 dacarji
se iščejo za davčni okraj Črnomelj z vstopom 30. decembra 1904; letna plača 900 kron iu prosto stauovauje. — Od prosilcev se zahteva 500 kron kavcije in izkaz dosedanjega službovanja
Prošnje naj se dopošljejo Štefanu Kožar v Črnomlju. 3627—1
vseh  sistemov,   priznano izdelki prve  vrste  z  največjim strelnim I ućiukom
3i07-9
priporoča
[I Peter Wernig,
c. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
CVuovniki zastonj in poštnine prosto.
Tovarna pečij |
- ustanovi)eua 1. 1886.   = s**
Založnik    , avstrijskih zve2e državnih
ces. kralj.
uradnikov
Alojzij Večaj
ji a j ttt>! petna
Trnovo x Opekarska cesta x Veliki stradon št. 9
priporoča vsem . stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno bar-vanih do najpripro&tejsih
prstenih pečij
ra^Lčnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd. kak r [ludi štedilnike in krušne peči lastnega in duma-[čega izdelka po najnižjih jcenab terjovsvoji stroki 'popolnoma izvežban.
t Ceniki brezplačno In poštnine prosto. 11
Već sto lepih, suhih
CSiTil
proda po primerni ceni Josip Fajdiga, trgovec z les<m
V  KflfcmliiU11, 3566-3
Izdelovatelj vozov
FRANC V IS J AN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—4«!
VOZOV, i
Nujno svarilo.
Oastito občinstvo v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo.poizknsi rastlinsko mast pod različnimi imeni iu znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih poneredb nujno svarimo, zaka\ ie po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
ROL
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast
priznana od avtoritet. 2568—13
Popolno nadomestilo*za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte MKunerol*' v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se ,,Kunerol" če ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K BO h za škatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i an 1 k6' v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene I
Brošure In zdravniška izpričevala zastonj.
P:?a in najstarejša titana za rastlinsko mast
v iiioiinrliljl Emanuel Khuner &
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
sin
Had trgovski pomočnik
popolnoma izurjen v manufakturni iti špecerijski stroki, vajen natančnega reda v prodajalni priden, pošten, se sprejme s 1. ali 15. januarjem.
Kje, pove npravništvo ^Slovenskega Naroda". 8646—3
Pripcročam:
doma vkuhane brusnice, doma vkuhane kompote, marmelado iz   ribezlja,   rudečih   jagod In marelic.
Slivovko, najholjfio, ki jo  je dobiti.
Marelčni destilat! Vina iz dunajske rotovške kleti.
iu vse fino 3597—3
delikatesno in špecerijsko blago, šampanjec, likerje itd.
Z velespoStovanjem
FRANJA KHAM
na Miklošičevi cesti.
Pijte
Klauerjev
00 —
n
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
!■ Dobro izgi
doseže*e le z Uriiiotoarmoiii
najboljšim, zdravMš«o priznanim 4£ živilom   pruti   shjjša: ju, biedič-nosti,   slabokrvnosti;  v 6 tednih 2   luntov več teže. Damam pro-teti^.    spešno bujnost.
Odlikovan   z 11 prvimi   darili, tudi ,Grand Pnx   v Pa-r zu. Prospekti franko Cena K 2 BO za 14 dni Razpošilja Baliar, Dunaj, iii Haapt«Uaj|«i 50, tudi v lekarnah in drogenjah Zak-ga v Ljubljani pri Antonu Kancu, drogerija v Selenburguvih ulicah. 3šot — 2
2-145
^nion Aškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesaiško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kaJcOC jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona ^Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnit*.v; zato se nadejamo, da zašlo vi sedaj med nami tudi njegov izviri, i, slovenski „Zlatorog-.
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
1
in velja broširan 1 K 60 h, po poftti 1 K 70 h.
J
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
BISTO
Pazite Da oblastveno zavarovani vtisk LMONTE CHRISTO".
Nv.iprodaj ^ vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
TVORNICA AP0L0N0VIB SVEC in MILA na DUNAJU, VII
1857—ti
r
fCigieniško razpraševanje
stanovanj, tovar-, lokalitet nn.
Uacuuist
|>ctcr TV^atcIie
zauod za 5
Škofje
naženj« jtancuanj   5 11
ulice št. 14.    i) I
3443 - 7
nun
i llii
preproge, pohištvo
se sprejema za snaženje in shranjevanje.
14
• 1
erje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
Wm HITI 949
Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
JVloderna trgovina
z moškimi klobuki
brez delavnice, dobro idoča, kar se dokaže s knjigami, na dobrem kraju v večjem provinc, mestu, pripravna za podjetne trgovce ali pa za izučene klobučarje, se proda. 34R2—3
Vpraša naj se v uprav. nSlov. Naroda".
avarna
WŠF* Talanda cejlonski čaj
Velefina xnamkn.
Sprejema zavarovanja Človeškega živ ljenja po naj raznovrstne j Si h kom bi na- i cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti iu ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende.
xrzsLet zavarovalna oanka v Pragi, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalijo: 78,324.623-17 K.
. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vicikozl tlovaniko«n«rodno upravo* 3-145
Vit pojaanil* lUj--
Generalni zaetop w Ljubljani, čegar pisarne so v lastaej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih ceni Škode cenjuje takoj vi najkulanti Oživa najboljši sloves, koder posli
Dovoljuje iz čistega dobička izdat podpore v narodne in občnokoristifl namene.
je vsako soboto in nedeljo in vsaki praznik
celo noč odprta*
kavarnar        3C60— n
Kolodvorske ulice št. 22.
! Klobuke
zadnjih novosti
vsake vrsto
Najlepše m pravično Božično darilo
za gospodinje je nedvomno PFAFFOV šivalni stroj, kateri odgovarja z ozirom na = mnogostransko uporabo in ličnost vsem zahtevam gospodinjstva. =====
f^JFffiov šivalni sfroj
se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja. 3489-6 PFAFFovi stroji se za umetno vezenje izvrstno uporabljajo.
£030*0 ^rboa pri: }č Tscfiinlklnu v Hju6ljani, Jžodnijsftc ulice žlcv. 4
■
z jamstvom, za novo reno rani hotel z restavracijo kavarno, 9 sob, ledenico it
v provincijalnem mestu z vojaško sadko, na Hrvaškem.   Obrt je do idoča, ter se odda s 1. febr. 1905.
Natančnejša pojasnila daje
Zagrebačka dionička pivovara tvornica slada v Zagrebu. 35,
Dobra kuharica
je izšla ——r=r-~  „ je
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 67$ straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusr ejsih iedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovniaskegs stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pn slovenskih ko« harsfrih knjigah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
cepiče
3532-3 k    dalje razno
moško
perilo
najnovejše
priporoča po
solidnih cenah
pn
\g. cadež
Stari trg 4
^^^LjUuljfiiifl.
= Ljubljana =
'pvipozočata
svo^o & ^\a'ynovc°y$i\ni j>zcdvneti >o(nično z>a(oyo v
pop,
fiafioz tudi
obleke &a j
po  cu2otuto mr-fuit Cw>iatt, »aaotavfjajoi točno iti  m     no po-$ttcz>(>o.
ao>po9<
Cenifti M laspoSifjajo na salitiiv Mdtottj iu poštnine pic\>to.
331R-11
C33
gr^  Jfedosežtto največja božična in novoletna razstava*
Zaradi opustitve različnega
CD
papirnatega in galanterijskega blaga
kateri je v jako veliki zalogi, prodajam istega 13 o   jolio   ^nizonili cenah.
Blago je razstavljeno v mojih prostorih in si ga lahko ogleda vsak, ne da bi bil primoran kaj kupiti.
Za obilen obisk ac priporoča v 3658—1
FR. IGLIC
trgovec 8 papirjem In galanterijskim blagom
LJUBLJANA.   *   Mestni trg štev. 11.   * LJUBLJANA.
■d
61 &
Bis
5
iwr  Jfedosežno največja božična in novoletna razstava,
Zahtevajte pri nakupu
ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko „jelen".
brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno
uno jr- SJ^"* zajamčeno čisto in uicz, vsu^a (^nuuijuu piuu«. — A
Kdor bode dobiti zares jamče o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
ijSCHICHT" in varstveno znamko „JELEN",
1U82-11
Dobiva se povsod!
fy\M    Juri Sehieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Ces. kr. avstrijska
državne železnica.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Be\jaka.
Izvod iz Trozrxegra xed.su
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ Ob |t, ari 24 m ponoći osobni ▼tak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, f-es Selithal v Aussee Solnograd, fem Klein-Reifl ing v St*yr, v Line, na Dum\J via Atnatetten. — Ob 7. uri 5 m ajntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F< anavosfeste, Ljubno, Dunaj, Ce« Selathal v Solnograd, Inoinost, oez Klein-Reifling v Steyr, Lino, Budejevice, PUen, Marij ne vare, Heh, Francove vare. Prago, Lipsko. čea Amutetten na Dunaj. — Ob 11. u*i 64 m dopoldne osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabcl, Beljak, Celovec, Ijubno, Selathal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See Inomost, Bregcne Curih, Ženeva, Pariz čez Amutetten na Duuaj. — Ob 3. uri 56 in popoldne osobni vhk v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Frautensfeste, Mooakovo, Ljubno, cez Kle<n-ReifliDg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. I direktni vos I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj cez Auistetien. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo (Trst Monakovo direktni voa I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob T. uri 17 m zjutraj v Novo TueEtr*. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop iatotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V UDBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri ZS m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Auistetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, StejT, lscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljt k (Monakovo-Trst direktni voz 1. iu II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove var», Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zel! ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, btnohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 ua zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inouiosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linča, Budejevu-, Plzna, Mat. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOĆE V J A. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 3*2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m. avečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. nri f> m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le okt »bra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za *£ min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
****
g
x
g
X X
x
BiSufliu j. GollMr
UJ
Stari trg štev. 6
priporoča
svejo bogato izbiro najlepših okraskov za bo žično drevo iz raznih tvarin.   bogato zalego bonbonov in najrazličnejših atrap, raznega najfinejšega desertnega in čajnega peciva.
Za praznike priporoča pince, najfinejše torte in potice z raznimi nadevki.
wt Najnižje cene! tw
Zunanja naročila se točno izvrše.
JOSIP M URNIK v Ljubija ni
i>riporora 3671—1
za Božič in za Novo leto
šampanjske znamke
Kleinoscheg • DEEBY SEC
napravljen iz francoskih vin
i , /a
i
in
Kleinoscheg Goldmarke
napravljen iz tuzemskih vin.
Josipi Jnrdlfta »brani spisi, zvezek I.
do XI., broširan a 60 kr., e!eg»ntnc ve-
z&n h l gld. tmezns   številke   >rI*j ubijalske ga
Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.  Kazenski zakonik, vezan a 8 ?M. ibiak« zakonov. IX Kaz. pravdni red,
sesan a 2 gjd. 80 kr. ^arnlkovi  zbrani   spisi. I.
iTCtiraji a M kr. Dr.  Nevesekdu;    }.<IQW\ Povest,
"o ros. a fjO kr. A. Aškerc:  IaJet v Carigrad, broš.
a 30 kr.
T urjenje v: Otoi ln vinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — dtiri novele, broš. a tsJ kr. BeneS-Trebil t-ky:   Blodne dtiae.
Roman, broftirao a 70 kr.
Lefebvre: Pari t. v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat   nore i o is  umbra: Časnikarstvo   in  naši   dasnikl, broširano
a 40 kr
Jelinek: Ukrajinske dame. Povest,
broširan* a lf> kr. Halevy: Dnevnik, broširan a 1> kr.
— Batne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, broš. a 85 kr. Theuriet;   Undina.   Povest,  broš. a
20 kr
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
ILa&e, broširan isvod a 1 gld. Jurčič: Ubatkl, bros. a 16 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a
*o kr.
Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven"  broširano a 5o kr.
Po znižani ceni
priporočam: 50 kr.
Pregovori, 30 Ur.
priifke In reki. Prej
Fran Kocbek
y*Šf    prejeroem tudi naročila ua vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjigo, "r^j
VaT Vfc* w    m^*u        m^,m mgm? 'i^1
«   « ■   ".^im^m■'L
Scli^entner S1
knjigo tržeč V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da dem prevzel od ,Narodne Tiiskaraea y Ljnbijani v izkljačno razprod-ijc Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „loubljanslcega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne11. —
Te knjL.e sc:
■■BHHBBBMBSSSSSiaBHB
Kdor trpi na padavici, krCih in dragih živC nih boleznih, naj aahteva o tem brošuro, ki jo aastODJ in po&tnine prosto razpošilja
SehMasirii-Apetlielie
Frankfurt a. M. 641—43
Pariška svetovna razstava 1900.
Zatko^voda aa prsi.
SeDzacionaloo sredstvo v dosego prekrasnih prsi io edino po svojem presenetljivem učinku. ,,Kathe - vodm za pt«s*i se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gld. 50 kr. z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 3104-8
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulgasse š ev. 3., I. nadstropje, vrata štev
^bocteur P1EBRE
Naznanilo.
Sireii
oslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 2921—21
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je dovoljeno v smislu deželnega ^a-/(ona j dne W. avgusta tS02, XV. odd. imeti trgovine odprte v nedeljo pred J}o-Žičem, to je 18. t. m., od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne in od treh do sedmih popoldne.
3667
Načelni^.
V^ V^ V^T V^P     V^T T^V x$     V^V wQ V^r V^ V^V     \*y 1^     Sjja 9** S^ mm s^sj S^^     Sjjv v^
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska.
Streha pribodnjosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeinejSa In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz Ilovice. 2076—22
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
Is Glin c e pri Lj ubijani, ei
I w
I
Kašelj!
Kogar nadleguje kašelj, naj poskusi preizkušene, kašelj nblažu-loče in veleokusne 3117—7
Kaiserjeve
Prsne karamele
A"7 i A notarsko ove-/ I ZLI I  rovljenlh sprl-
Ko to v uspeh pri l4;»*lju, hrlpti«oHtl.   Iisitiar|u in zaallzenju.
Le pravi z varstveno znamko „Tri jelke-
Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poiag železnega mostu v Ljub IJanl, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlana Leusteka v LJubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koczyju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
Maister Rudolf:
POEZIJE.
Broširane 2 krone, vezane 3 krone
pri poro«« kol
f+« primerno božično darilo ~k
zalcžna 3sn.3igra.rr2.a,    ;i69(J 5
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v   I -j it lil j 51 si i.
Bogata izbera vse slovenske literature!
Ste se že prepričali, kako solidno se kupi v novo vpeljani trgovini za gospode, in kako ste poetreženi?
Cngelbert 5ka5ck
i i medno trgeuine za ge^ped« i i
v £jubljani, pred Škofijo št. 19.
Gospodje — veste li ie na kakem
stališču je ta prva in edina modna trgovina za gospode v Ljubljani?
SkC^I^ICCoMCKKKK 3< js>>^GOGsX]s:s[3Ce: I
Najfinejša, najžlahtnejda
za otročnice, bolnike in pre-Iftlele, odlična   vina za okrepčanje Blabotnih. Najboljše za bolne na želodcu.
NajfiDejfa ia-mizna vina so
'X.
vinogradniške družbe
v Patrasu.
(Jlnvno mamk« : 31 h v rodnphne inl^Ce in bIaiI-ko).   tli !,)*•«• (hcl iu ,i,< bUilek). Hfli Mnloitsijoc (tluilfkt.
(l l.iviut
EHBtopniatTO za Avstro-Ogrsko: C «1. ttrlii-Hiitli *V Co.
^auer pri Dunajo, Langeg 11.
/al ono v Ljubljani: Jna. Mttjr, lekarnar; 1'ettir liNsunik y WolfoTih ulicah ; F. Kliuin, trmjviiia m ilehkatutiami.
Rudolf Kirbisch
slaščičar
v Ljubljani, na Kongresnem trp št. 8
priporoča za Božie
bogato izbero atrap, figur, bonbonler, kosartc s sadjem, diraneg-a in glaziraue^a sadja v dkatljali, uajfiuejdih bonbonov, krh^jaka, mandolata, s trden j a, poprnjaka, najfinejših in najcenejših obeskov za božič a drevesca iz španskih zvitkov, sladkorja, čokolade iu kutnovega sira.
Najfinejše čajno pecivo, pecivo za bolnike, bi&kotl k šampanjcu, kakao, Čokolada, čaj, rum, najuuejša desertna vina in likerji, suhor, skladanec, karlovovarski oblati za Pischlngerjeve torto itd. 0666-1 pssF" Za praznike najfinejše potice, pince. šarklje, vina lz c. kr. dvorne kleti (c. kr. dvorec na Dunaju)
Cenovniki na zahtevo. Vx!-»o je»tvino domai*. i^d«3ll«ta,.
Zunanja naročila točno.
Za božična in novoletna darila
priporoča 3636 2
zlatnino, srebrnino, ure
t. *. «1.
radi pomanjkanja prostora
po izredno nizkih cenah Fr. P. Zajec, urar
lij ubijana, Stari trg štev. 26.
Voda!      Votla! Voda!
(5 e) ©
e> to
Inženir in vodni teliniU
sttaavlBtĐaai. pod|etnlLi
Fran Josipova cesta 7 t Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbltev
kakor tudi brezhibno izvršitev takih uaprav po zmernih cenah.
= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno
na razpolago. 3366 -6
Novost brez konkurence!!
Samoigpalni
3500 -3
piano koncertni orchestrion
Xepresežen po učinku. Izreden efekt. Živahna klavirska glasba. — Prekrasna, natančna plesna glasba. Nadomestilo za 6 godcev.
Kadar se ne rabi plesne glasbe, se
boben, činele in dr. z neko pripravo takoj lahko odstavi in orchestrion igra <<akor klavir. Ugodni plačilni pogoji. Uspešna na ložitev danarja za gostilničarje in kavarnarje. Igra vse komade. Velja z dvema valjcema, ki igra vsak 8 komadov, z utežjo in pripravo za spuščanje denarja gld. 450—. —r    Prospekti zastonj In franko.
Tovarniška zaloga:
S. ZA NUL, Dunaj IV,
Favoritenplatz štev. 2.
Po visoki kralj, deže^n* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallsko-muriatiško-lltijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno cista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tei sla-tini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih In boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnog h drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenaakriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugiK ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof dr E Ludwii' c. kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bošnjaković.
Odlikovana na mnogih Mrokomih razRtaiah s ]."> /Lt.nii uviinjumi.
Unraviteijstvn vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica fit. 17.
487—HH
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavra-^J     oijah In gostilnah.
Zastopnik za Kraujiko: CV ff E\A IM v IJnblUnl.
A. Perscha
i:hm>>>
pred Škofijo 21
3 priporoča
največjo izber m
3080-8 W
kožuhovini
po najnižji 'ceni.
Ustanovljeno 1. 1862.
Telefon štev.' 584
<3<
Jernej Bahovec
trg-ovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta stew- 7
priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz* llenejra  papirja, Irfov« fesliIH in peilovnllt ItnJI*,
M OI Ma4 lit   /ir/UiM,   1» IIJ
nle, rrikiU lt«l. Olntiillt,   AtatrljMlta zgo-doilna za IJudc*!*«^ £ol«*.
\HltleilMkf   *u».!r- y. i*  ( ru 1 » _
v €•«-•<» rafunleo. SolMkr knjig«  za ljudske
Molit*eulftif v raznih vezeh. iipik<Miii«* za gospode odvetnike in c. kr. notarje. R»i»e gloienakih llteratov. Hamo ((Hlanicr. blago itd. Uzfci cena, točna in soiidna postrežba.
strojnik
OXJIV^4LJ, VII.,  Kfiii-.orsLraHs^  71,    vogal Burgg.
iTa^TrečjaL in najobsežnejša izaleg:
peci
navadnih In tudi najelegantnejae ———   opremljenih. ——_
mm
V vseh barvah v ognju emajlirane peči. polnilne peči od K 15 naprej.
Regulacijske
JOSIP STUPICA
jfrnifnar in sedlar
i Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske ootreb&čine.
•m • Cene reizke« • *>
i
e S
a
C L *
Jff
j£
<Q a O
T ©
ca
Najboljši kosmet lški predmeti so:
A A A
JU miio po 60 h aBBamamm cream po fl K
za oiepšanje polti in telesa.
fls ustna voda zobni prašek
po I Kp za gojitev zob in ust.
(■glasna voda ^_lasna pomada
po I K, z.i ohranitev in rast las.
Ti izdelki nATdau, ki so oblastveno
varovanj, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik \ lij u lil J a n i.
Nadomestko za „AYdow zavračajte. ■*
3v.Seuntg |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 52
v Ljubljani, Stari trg št, 7
L ■       priporoča j
olje zoper pran
duH.'daj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž))l1t cenah: 1 Uit- toO  h, »«■* ii  let h, pri
nakupa večje množine se ceneje.
Patentirano
Jtovo!
Jfovo!
nepremočljivo mazilo
počrnenje čevljev, usnji
rujavih itd.
Specialiteta
Štedilniki, ognjišča n strojna ognjišča ^
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd.
M144-13
Specialni katalorn zastonj in poštnine prosto.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske fradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI * SCHUPPLER o c
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER.
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave,
235—48 čistline naprave za kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake vrste.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
co
"O
SI
o
(0
03 >
O +-» O CL
cs
11
p j
Slavnemu občinstvu dovoljajem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracijskih potrebščin. D lgoletno službovanje pri 8luvecih tu- in inozemsKih tvrd :ah me usposablja kot vse^transku izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolid-nejSe zadostiti svoji nalogi bodisi v tapetniški ali dekoracijaki stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakib pohištev.
l8totako Bi U80jam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor d vane, otomane itd razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoč«* predmete. — Prevzamem naročila v kompletno opremljanje sob in event. prenavljanje obrabljenih pobiStev; istotako postrežem ssafci zahtevi razn»h ureditev sob, hotelov, vil itd.
Z zagotovilom najektaktne;^ postrežbe m točne izvršitve priporočam se si. občinstvu v blagohotno uvaževanje.
Vele8poSto van jem 3 74—9
1mrOI*nO     Ljubljana, Breg, štev. 20. «#¥**!!   V^IIlUi   Cojzova hiša.
O
<
CD 3
CO O
o a
že več let preizkušene in od mnogih odličnih zdravnikov priporočene kot
lahko odvajajoče razkrojevalno sredstvo.
ki prebavljanja ne motiju in so popo noraa neškodljive. Ker so kroglice
posla jene, jih už vajo radi tudi otroci Skatlj ca s 15 kroglicami stane 90 vin, zvitek z 8 ftkatljicami, t re, 121) kroglic samo 2 K Kdor po&lje K 2     naprej dobi p Stn^ns prosto zvitek SkatljiC.   XHhl«-%«Jte Filipa „Neustt.
Pristne samo, &i ima vsaka Skatljica na zadnji strani v rdeč»*m ti^ku obl. prot. varst. znamko wsv Leopold-. Na&e registrirane škatljice. navodila in emba-aža morajo nositi podpis »Pnibpp Ne istem, Apotheker-
h Filipa Neusteina lekarna pri ,.Sv. Leopoldu", Ounaj, I., Plankengasse 6-
\M • Dt b»va se v vseh lekarnah. 298 >—10
|1 Na pariški svetovni razstavi 1900: #lGrand Prix" najvišja odlika.
1800
na pod-
r. P. A. P. I\\ platu.
\ DETEPBm
« v vs k dan se Izdela
v tovarni 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messt^rff, Behn A Co., Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah z obutvijo, gumijevim
in modnim blagom. 3301-6
-4,
SS
Zgodovinska povest
iz francosKih časov na Kranjskem
Pođ novim orlom!"
J© izdići ~WSt
Dobi se edino-le pri
Lav. Schwentnerjn
v Ljubljani
Iztl« po 14 l'fio, po posti M t*SO.      1669 -18
Najdragocenejše božično darilo
v izvrševanja nesebične skrbi je
zavarovanje življenja v prid rođovini.
Ta namen se posebno ugodio doseže pri
gotski vzajemni zavarovalni banki za življenje
najstarejši nemški in največji esrop-ki zavarovalnici svoje vrste. Vsekdar visuki prtsežki pridejo zavarovancem noprlkrajSano v dobro, zavarovalni pogoji so pa izredno ugodni (ntzapađnost. koj izpocet*a, neizpodbitnost in Bvetovna polica po
dveh letih*.
\afaiieneJMa pojasnila In prospekte daje brezplačno t
ED*  MAHU,  zastopnik  ur LublanI
Židovske ulice štev. 4. 170-13
Specialna trgovina s korzeti
v Šelenburgovih ulicah št. 6
aA xj zzi
;2
priporoča čast. p. n. damam iz Ljubljane in okolice bogato izbrano zalogo vseh specialitef korzetot s~mo lastnega izdelka, n. pr. negliže, comode, centuršn, dojilske in moderce za noseče, različne mičoe športne moderce in za bolne dame posebno priporočljive trebušne moderce v zvezi s trebušnim pasom, samo po zdravniškem predpisu.
Za gospe in deklice moderci za ravno držanje v bogati izberi in Luxa-preveze.
Prodaja vseh potrebščin k modercem. Sprejemajo se tudi moderci od K 2 naprej za čiščenje in v popravilo.
Za popolno pristojanje in pošteno postrežbo jamči firma
Mm. M. STUZZI.
■m-2 2
Jedilna garnitura
nado
iz britanske erebrne rude estlffl^a   za   v« »ko gospodin|stTO
najfinejše pol'ran a, ne izgubi nikdar barve in sestoji  iz  6*3 praktičnih predmetov: 6 namiznih nožev s pristnimi angl kl'DJami, 6 ameriških viha 6 jedilnih žic. 12 kavnih Sličic 1 zajemalka za juho.
1 zajemalka za mleko.
2 kupici za jajca. 6 tas za serviranje 2 namizna svečnika. 1 čajno cedilo. 1 posipalnik za sladkor. 6 sadnih nožev. 6 sadnih vilic. 6 kompotnih žlic.
b2 komadov. Kompletna garnitura — 62 kosov se dobi vkljub vedno rastoči ceni kovin 6-40.
tul^o ceno« Razpošilja samo po povze-ju ali če se pošlje denar naprej razpo&iljalnica
Rudolf VValdek, Dunaj XII, Grunberggasse 12-c.
————   za brezki nfeurenčno ceno samo |rJd ila<-«~ sme  more prodajati
Pazite natančno na naslov!
3504
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma-ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo redoseglj vo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, juoape-šuje o in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajaj če bolezni. Delujejo izborno proti hripavostl in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega mamkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: IHeitna lekarna, Za-jcr«»b, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 24-7 16
Mestna lekarna, Zagreb, Maikov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — O n u Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pjšto:
1 dueat (IS Mteklrnle) 4K.ll ducate (48 stekleni*) II60 14. S dueata i "* I steklenic) § H. 5 dueatov (60 stekleni«) 11— 14. 3 dorata (36 steklenic) II 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g*, ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravil. Ivan Baretinčič,  učitelj; Janko Kisur kr. nad'ogar; Stjepan Borčič, župnk; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukehč, Šivilja; Josip Seljanic, seljak iti.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zabreb,
Markov trg št. 36, poieg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
FR. P. ZAJEC
urar ■
h Ljubljana
" Stari trg št. 26
Nikeln&ata remontoar ura od gld. ■•*»«#. Srebrna cilinder rem. ura od gld • Ceniki z as toni iu franko, li
i
i
Salon
za moderne damske klobuke #
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904/1905.
Svoj bogato ilust'o-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprava se Izvrše hitro in kulantno.
i
Važno!   Za Važno!
gospodinje, trgovce i: uvi&orejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišče, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke ze otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fo«oarr»fir>ie uparutr in potrebščine, kirurglčne obve-zlla vsake vrste, sredstva ze desln-fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjake. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. |
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Kam   m\ tvl«mn»v-^ g «-
posebno  priporočljivo:   grenke  sol, b dvojna sol, scllter,  encjan, kolmož, krmilno epno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-n Drogerija *-
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
a*I£9
Blaž Jesenko
IJ ubijana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov Itd., iz prvih avstrlj., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blaaro, nizke eene.
Anion Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
»vojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
lopic in
plaščev za gospe,
priporoča
I
m *
nepre- 62 močljivih
haveiokov
i. t. d.
Obleke po meri ee po najnovejših Uflorcih in najnižjih cenah laTrtujejo.
I
in to graševine« klevnera, traminca, burgundca prodala
graščina Dugoselo na Hrvatskem
(poita in železniška postaja). 3591—3
Hamburg-a Amerika
iz Ljubljane
v New-York
z dobro,   prosto hrano«
01hod i« LJubljane vsak ponedeljek,  torek  in Četrtek
v tednu. 26očJ -15
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven ftrange
Izvrstna  sigurna  vožnja i brzoparniki
samo 6 dni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno.
833S 19
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
m
JSi9—1
Pri podpisanem žnpanstva se bodo oddajala
dela za razširjenje šolskega poslopja v vasi studeno
potom javne zmanjševalne dražbe
dne 16. januarja 1905 ob 10. uri dopoldne
Piemene ponudbe je treba vložiti pri žapaa9tvu do dne 15. januarji 1905. Načrte, proračun in stavbne pogoje si labko ogledajo ponudniki pri podpisanem županstvu ob določenih uraduih urah. Proračunjeno je:
za zidarska dela . . . „ tesarska dela . . • mizarska dela , . . pečaraka dela . . • ključavničarska dela kleparska dela razna druga dela
skupaj
6.728 K 33 v
1 243 „ - .
1 204 „ - „
478  „ — B
233 B — H
222 . - .
1 223 , 33 ,
11.331 K 66 v
DO K* kj fc* I • * •       W» mmmmm mm mm - — —
Županstvo občine Postojna
dne 15. decembra 1904.
Župan :
Stroji za pripravljanje krma.
Rezalni stroji za rezanlco  • patentovanim
vrtilnim krožnim  mazllnlkom z lahkim tekom, prihrani se 40% moči
Rezalniki za repo in krompir.
Milni za drobljenje in mečkanje.
Parilniki za živinsko kiajo.
Prenosni štedilniki za kotle z emajliranim! ali neemajliranlml vložnimi kotli stoječi ali prevozai, za kuhanje n parenje živinske utaje, krompirja za mnoge poljedelska iu gospodarske namene itd dalje
knruznl robkalnlki.
Čistilnice za žito, trljerjl za sortiranje, stiskalnice za seno in slamo, mlatllnlce, vitli (ffeplji), Jekleni plugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji „AGKIl'OLA"   (Schubrad - System)
ee jako lahko ravnajo, ni treba menjati koles, za vsako vrsto semenja, za brego-2472  9 vita in ravna tla.
SamodelujoČe patentovane prenosne ali vozne
škropilnice za uničevanje grint, sadnih in hmelj-skih Škodljivcev, za zatiranje peronospore itd.
Izdelujejo in dobavliajo jih v najnovejši odlikovani konstrukciji
PH. MAYFARTH d CO.
tovarne za poljedelske stroje, železollvarne In parne fineuž
DUNAJ II/l,  Taborstrasse 71.
Ilustrovanl katalogi gratis in franko.
Zastopniki In prekupcl se Iščejo
95^79700
! Odlikovan z diplomo in zlato kolajno
na III. dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvetle gospe nadvoj-vodine Marije Josipine.
p. mmm, m it
V Ljubljani, Šelenburgove ulico št. 3,
se priporoča v izgotavljanje moških oblek kakor tudi vseh avstrijskih uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo in zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
■
Prepričajte se!
da je edina resnično rabljiva žepna svetlljka le izboljšana električna lepna svetlljka „KrH/«l«". Brez nepripravnega napolnjevanja s pasto ali s tekočinami, ki se ob daljši hranitvi skva-rijo. Priznano Izvrsten izdelek, ki se je že prepogosto dobro ob-nesel. Vse druge so le Igrače m navlaka brez cene, ki je vkljub svoje cenenosti de predraga. Nevarnost je izključena! N m se pripravno v žepu. Nedosežen vpliv z lučjo! Gori prav dolgo! lj Neodvisno od vetra in vremena! Kompl žepna svetlljka stane R B*— s povečalno lečo K 4'—. Dvojnata nadomestna baterija,  ki garant
rj zadostuje za 3 — 4 mesece K 1 —. — S povzetjem ali če se t>oalje 1 denar naprej razpošilja 3579—2
Elektriška manufaktura „B RAZ D A"
dobavitelj c. kr. državnih uradnikov. Odlikovana s srebrno kolajno na razstavi na Dunaju 1904.
Dunaj V :, Schonbrunnerstrasse 113/53. Največja in najpopolnejša specialna trgovina  te stroke.
!
Sew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna  srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne jrlđ. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožar s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih tre ornih vilic iz enega komada; 6 komadov        , „ „     Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ »      kavnih ilic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajamalnlta za joho; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria cašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
l «3 «> ^. skniti
10-27
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na zilkak^Mi *#i«^f»i*»-I|I zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kr^*u*> garnituro, ki je posebno prikladna kot |irf>kra»no
3Bg~ božično In novoletno darilo
kakor tudi za v«ako boljše fOHpodar«tvo. — Dobiva se ediino le v
A. HlH&CllJBJSKCii-a
eksportni   hiši   američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju SI., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ft^ Čistilni pru^ek za njo stane lO Ur« ^ ^) +
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).   * ^
Izvleerb Iz pohvalnih učn«-n*. ^Tt^
~Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Cton Bartusch, c.inkr. stotnik v27.pešp. Tomaž Eoianc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Er. Kamilo Echm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem priv zadovoljen.
Mihael Kovačevi«-, pom uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
Primerna
03
13
73 >
C3
v bogati izbiri
priporoča
Franc Čuden
utar in trgovec
4.9- 53
Glavna trgovina: Fiiijalka:
v Prešernovih ulicah    na Glavnem trgu
poleg „Mestne hranilnice". nasproti rotovža.
T
na krasne briljante v različnih oblikah, na moderne prikladne reči iz chinain pravega srebra.
<»
CD OO
co
CD
00
CD
pod tovarniško ceno
se prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske ure, ure na nihalo, zlate in srebrne damske in moške ure in drugo blago.
Venci mm\ trakovi!
Benedikt*! Ljubljana. J
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zaloge vsa-kovrs ino ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in poštna uaročitve, se izvrae točno ceno in tako)
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulice it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoHlrežba toena. 52 Cene nizke.
*
u
■ MM
ca
Spredaj ravna oblika,
no tini*Y*i naželodec.
priporoma v največji izberi
Alojzij persehć
v Ljubljani Pred šfcof ijo št. 21.
S
_ i
* #■ ****** W¥¥¥¥¥W¥*W¥¥¥¥99$ **r*
iS
♦ ♦
te
:
Dvorski trg št. 1. i
G. kr. priv, zavarovalna družba.    £§š C. kr. priv. zavarov. družba za življenja.
„Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. -H   Električni obrat. S-*-
(____M
^ Prodajalna in komptoar:
Iftlllf-llfljID
m
1S42.
Vplačana delniška glasnica K 6.CC0.000.
EmžToa zavarile:
a) preti škodam vslsd ogr^a, strele in pame ali plincvj razstrei'oe, kakor tudi proti škodam vsled galerija, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in kla;o v poslepjih in kspicih;
c) proti Škodam vsled slučajnega ncit;a zrcalnega ete/la ;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) preti škodam vsled tatinskega vlcma in vsled tatvine iz jsaprt.h in odprtih prostorov ;
/) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, tadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih pcajeti\ občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
s   2.*03 c::
W W te * A        A « <
Volaoana delniška glavnica :
Eezervnl foad.....
Starj? zavarovanih svot .   .      135..!1
Letni dohodki na prem:;an  . „    4,95: I..
Družba zavaruje na človeško iivl*eaje pc najraznovrstnejših kt mbinacijah, kakor:
a) za slnčaj smrt<, g avnica plačljiva tak^j po zavarovančevi smrti x.a njega zaostale ali kako drutjo določeno osebo; za sluiaj smrti ^n mešana zavarovanja 2 oprostitvijo plačila zavarovalnine, c zir s priznar.jcm dosmrtne rente ob nastal onemoglosti; nadalje sprejema zavarovanja za dožvetje, p:e3.<rblJ5nje za starost. z^virovan]9 otroških dot, plačljiv, pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrb: vdov in vrgoin-.nsk-.h rent po najni2.il premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost m cezapadlost police jamstvo tudi za »lučaj vojak* brez posebne premijske doklade itd.
h)
t)
d)
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
$      Igriške ulice št. 8.
i Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv.     zalaz, jf
i     Slikarja napisov,
I Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zalojtra čoplčev za pleskarje, sli- i karje In zidarje, štedilnega mazila za l-
Natančneja pojasnila daje radovo^jno
Q^2^.ora.lai sestop *r Eij^iblfaai
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: proseitC
11-12
i
hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje Bobnih t&l pod
imenom „Hapido]'*. Priporočava se tudi si. občinstvu za g vse v najino stroko spadajoče delo v % mestu in na deželi kot priznano reelno P in lino po najnižjih cenah. y
/JU
{/L
•v '*i2rv
Su<nsnih ostankov veliko v zalogi. 11
IS t
zisio sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
1    xxxi Ljubjanl x x x ^   v Spitalskih ulicah $t. 4.
Vzorci na zabtevanje poštnina prosto.
I
uite in strmite Amerikanci!
ol. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
Cena LJubljana — Buk» samo 5 gl. 3 ter.
,Air right Patuer!- Ako bitii ua l'.uks, tara se boi vozil
1155 38
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje aastopnik generalno agenture LOUI9
KAIZERJA (za VSO Švico)
IVAN BIHEU
D^2C
2QR
POTREBŠČINE za pleskarje, slikarje, laki-........ rarje in pozlatarje ........
priporoča
5 2564—3
HENRIK VVIBBE
= Izdelovatelj barv in lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Razglas
3604-2
se sprejmeta v deželni prisilni dolalnici kranjski. Ne Čez 35 let stari, popolnoma zdravi in krepki prosilci naj svoje postavno kolekovane proSnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostuim in zdravniškim spričevalom ter z dokazom, da je prosnjik prebil aktivno vojaško slnŽbo in sicer na zadnje Kot podčastnik, ter z dokazom o dosedanjem drngem službovanju, o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, najkasneje do
26. decembra 1S04.
11. nre dopoldne, osebno vložijo v vodstveni pisarni tega zavoda.
Prosilcem, ki poleg sicer enakih lastuostih dokažejo lepo pisavo, spretnost v pisarniški manipulacijski službi in zuanje laškega jezika vsaj za službene potrebe, se daje prednost.
V Ljubljani, 10. decembra 1904.
&&P&PP&Pck^
m-p p w
p
Jjoycne
11 priložnostne cene!
odna trgovina
Ernest
na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga
^Sroj    nudi p. u. odjemalcem v največji izberi le najizbornejse kot
po najnižjih cenah, in sicer:
Moires-Velonr iz čiste svile
v vseh barvah za bluze po gld. —-75
Blago iz čiste svile
črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —*75
Blago iz čiste svile
črtasto, v vseh barvah za bluze po gld. —-85
Blago iz čiste svile
črtasto in fasonirauo, za bluze po gld.   I-12
Modni žameti
v vseh barvah, za bluze po gld. —-70
Crep de chine
120 cm šir., za ple ne toalete po gld. —*50
Crep de Chiffon
120 cm sir., za plesne toalete po gld. —*50
Valaissienes čipke
vstavki, brodenje od 4 do 20 cm široke, bele, crenie, beure, ecru meter po 15 in 10 kr.
y £   Zaradi velike   zaloge kužohovin
Pozo..
se bo ta predmet od sobote, dne io. t. m. naprej prodajal po čudno znižanih cenah, aj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si to ogleda.
ttr Siifete iSb i
j.
Največja zaiega navadalh de najfinejših
otroških vozičkov
In navadna do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
fl&ZMnim fttričftlkoffl i§
Št 221/pr.
j     *3^€B-        «CX«£o- ->Oa>er -^3®=-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
JlP ki strojev,
I muh koles,
glasbenih avtomatov
'■*' —-—r *
Ifl
IS
pisalnih strojev.
I
w
P r
w w w \P P
m-
m P rP
r
prašno izbero
l^onfel^eijc
za dam« i. deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
X
1. -t- cL. l» rlporora
i Schuster
Lj ubijana
Spitalske ulice štev. 7.
XXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXX < Solidno blago. O  Nizke cene.
xxxxxx.
xxxxxxxxxxxxx:
xxxxxxxx
w
P
w
W
w
w
r
p
p-
P
w
P p
p p
p P
i
m
P P
P P ®P m
P
m
Veliko zalogo
rokavic ZTiZ kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
š£etic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Perschs
13 Ljubljana Pred Škofijo št. 21.
>rf>4|U'/:.»|*l/   M*1|*|* te|H|«90s|
M
6
M
c +4 o
v^jodurt :| ueqzi i^jsa a |;
52
ui ijeuoćej m§[oAoufcu a
II! ®jpil[|l9
rs
ta
o t*
3
jr
o
B
RAZPIS.
3494 -3
Vtiled sklepov cbAinekega isv^ta z dne 4 rziroma 18 oktobra leto« razpihujeta se pri mestnem magistratu ljubljanskem
2 slDžbi magistralnih slug prve eventualno tudi 2 službi druge in tretje plačilne vrste v stalno popolnitev.
Msgistratni I vrste ima)«) letno plaćo po IfOO K, Mug» II vrsto
letno pl*č   po IOOO K, slug« III vrste pa letno pUeo po 900 K.
Vrhu tfg* imajo vei siupe pravico de dajalnostn«^ djaUde z znrsku 10% svoje 11 do filuibene oprave io pa do dveh \ pokojnino vštovniti petletnie po IOO K«
Sluofarn. ki imajo prosto stanovanje, sie ri?j*lno8tn« dokUda ne iiplačuj« n* nameščeni prosile* izkazati se imai^, da so duševno in M#ei > zdravi, avstrijski držsvljini v sUrost! 18 do 40 M t-r sl»veož6ino v b«-sidi in pisavi popolnoma zmožni.
Pravilno opremljene prošnje fiagati je pri predsedstvu nestneg* magistrata
najpozneje do 31. decembra 1904.
Ztkasnele ali pa pomanjkljive prošn^t sh ne brdo upoStetale
ls£estrii 2^Lagri3tr^t v Z-j^Toljan.!
dne t. decembra 1904
J[jRit3^t3^3fc!i3l^tjM>R^
■M
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. VelfcRtt ZttlOjSU raznovrstne izdelane oprave za ^alouc, upalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v  lastnem skladišču
tik kolodvora v Vižmarjih. r
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
_
95-60
r
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-90.
m*
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3-25
ti
Močni, gladki
moški
čižmi
(štifleti) par
gld. 2-90
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-60.
Zelo močni
žeras-
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-90.
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4-—.
Barvani	
moški in	
ženski	1
usnjati sandali	
par	a
gld.2'50—3—.	
IHI^HHflHH	
Vsake vrste
otročji
čevlji
rujavi  in črni od
gld. r— naprej,
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
I navskrižninii zaponanii, Črni in barvani, par
gld. T- do 3X
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
MddlinšJca tovarna za čevlja
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.  ™ M
r iz*
priporoča o največji izbiri
Srnest Sark
v
I /z// flff/tf Židovskih a lic ia ^Dvorskega trga. J
saeo 5
i
Kras
ne
in trpežne platnice
•i d
za naslednje knjige:
Ljubljanski Zvon, za vse let. a K Slovan , ,,
Dom In 8vet ,, ..
Zvonček ., Knez. knjižnica „ ., zvez. ,, „ Jurčiča zbr. spisi ,, „ p< „ VVolf-Pleterš slovar, ; , auf. Udn. Zgod. sv. pisma l. del, „ 8lov. fantje , Mohor, drnlba eieg. 3617- 3       ima vedno v zalogi
Ivan Konač v Ljubljani.
(Znesek naj se blagovoli vedno naprej doposlati.) istaStstašrSipi«- .. . v- -:w
*.f+ «.?•       t;* «7-* *J# *-f» «j* t-j* «-y» mu* *y» «JJU
po pošti
1 40, 1 50
2BO, 260 140, 1 60
OHO, 0*90 0 6O, 0-70 0 60, 0 70 2-, -2*20
2 40v 2 60 0 80, t 90
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
H zlatih, srebrnih, uikljastih. jeklenih, stenskih, i
ur na nihalo in budilk
pod tvorniško ceno.
"FRIDERIK HOFFMANN
v ^^ll v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
1 '   i W
P imena božična dana!
Vir - hi bi: Si žiro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za '3018—11
Pain-Expeller
priznano (zborno, boldčlne* tolažeče mazilo; po 80 h , K 1*40 in K 2— ee dobiva v va^k lekarnah. Pri nakupa tega aploSno priljub-QtH6gS domačega zdravija naj m jemljejo le originalne staklenice v Skatljicah s na£c; vaufevaoa zrauiku „sidro" b aic^tar^j lekarne, t>otem je vsakdo pit priča , da je dotii or;gma!ni tsdatak.
9mir5 li'fje* U B^6*»r j: » j :
%l»)te-ti i«*»u v Pragi,
tu * i I.. Kliačina c. b. Kizpošiliaujb va*k d -.u. Hi   * «
-
Za Božič!
5gž 35
e
5£
N
žičnih dari
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih dreves
lastnega in tovarniškega izdelka. 3444—5
Nadalje se prij r čam '-lav. p. n obči ost ira za naročila raznih nuj lin m lli tort in tidkovrMliifst: okHinfja peciva. — V zalogi imam različnih tlenertitlli :n r«s*4oIf»t£nili bonbonov in postrtzam tudi s finimi desertni stil tfinl in raznimi ll^eirji.
Vsak dan sveže medene, orelioie in rorJnove jp *#<;**«*, nar-kel i. i»lne«» in dru^o peelvo, v pekarni pa fin doiuae ržen kruli
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Mestni trg št. 6.    Sv. Petra cesta št. 26.
<D
i
*mm¥
Ohranitev zdravega
ŽELODCA -
tiči najveć ▼ ohranitvi, poBpoievsn'u in ▼ uru.?-nuvi preht. vljanj* ter ortfitranitvi uadlateaga mm* pitja. Preizkušeno, iz Ubruir.h uajb^'jših in uspešnih 7(lr:ivilnih »eli akrhno ispravljeno, tek zbu-j.ijoi* in prebuvljtfuje pospešujnče iu lahko odvajajoča tiuinaco Bilravilo, ki ublttii in odstrani ;u.no casledk« uezmarnoni, sb.bu diet*«, prohla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. tjorečico, B •-penjanje, nezmerne tvuntve kjsl n ter krv-e je dr. Koxr hntzrrm xn Ž4-fr>'tw ia lekurnc B. FRAGNER.1A v PKAGI.
H VARILO! "Sm
Vsi deli embalažo
\
U
imajo postavno ponovano mratveno znamko.
6ilavn» zalog'!
Mam 8. FRAGNER-ja v Pragi,
c. iu kr. d^ urin*j^<* dobKviteijik
|3«
f i ca1
Praga, Mala* Strana, ogel Nerudove ulice 203.
Pc pori'' raipo£lja t« iuu Proti vposiljatvi K 2*58 se pošlje velika steklenica in za K 1 BO mala steklenica     vse postaje avstro-ogerske
monarhije pofttniiio prosto-Zaioga v lekarnah Avstro-Ogersko.
V Ljubljani se dobiva pri gg »ekarjin C. Piccoil, U. pl. Trnlcbczv, M. Mar-b      dfitschla^er, J. Mayr.      267« 7
J*
r
B
7 i *
VALENTIN GOLOB
Opreje Andr. Druškovič)
Ljubljana, Mestni trg 10
priporoča: uriatno |^»/.1umik fifitfrobne križe, kuhinjsko posodo , tehtnice In uteži mere, mcMoreziile**, posode za mast, mline za kavo, ribalnice za kruh, likalnike na špirit /poraba fipirita Vi0 litra za ;] vinarje v 1 uri , na oglje in za svitlo; lite kotle, Štedilnike peči, predpečnike, posode za premog, gumijeve cevi, pipe, nepremočljive vozne plante, vozne svetilke, razno rokodelsko orodje, samokolnice  orala, slamorezne kose in stroje itd. 3756
-*2
Založnik Zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.»
M
. "Ur
«4» • .« *}(* * . /
>%Šft&.fAi *-Ti^*r&      ir/ '.t: *jič     v: :■ v:.* s, :
• V*   *jp  #y/»  *]p   *ir« \k»
C4
m
KO
C5
m o o
m
'cz
C
Q
J—
MtSCMetMKEMf GRAMMORMi
IHI/DOLF wi.uu5V
VFsA.R-VHRftACHE? _
ji-
Zlate »čipalnike
očala, [lodiliiiri kukala, aneroide, tlakomere, toplomera kompase, •rramofou^ in
v.'lik<) zalogo piosć.
" Najtineje ure tt|| |,i  ornega, *
; Behaff- f|*J
g bauM-n, « — _^ Seelauri, \'^ posebno \'iS ploščate I ^., kavalir- jk^ ske ure j |£ zlate, i E : srebru^ K' in 1 koviuaste
Hriljante, c!i;iii.;witf.
brože, vratne ve
rižice, zapestnice, Bi :itlje za cigarete itd
3
<
B
m
<
o
"C
priporoča kot jako primerna koŽiČlia darila
RUDOLF WEBER, urar v Ljubljani.-
i
•t r>
2839-23
zlatai
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zn!ogc daril ta v" v 1
ter drugih v njegovo stroko spadajočih stvari po x*<uj»$±jih cenah.
¥ ,    ^ >- -V. '
* i
V
Božična prodaja trgovske zaloge blaga
je atv^rjena!
IVlestnem trgu
Popolne Obleke v kartonih že od    . gld.    1-50 naprej kompletne bluze, pavoln. flanela samo    „    —*44
Kos najfinejšega rumburškega pa-
volnatega platna samo  .   .   .   .   „ 31hi Tacat žepnih robcev od    .   .   .   .   „   —-30
Tucat Žepnih robcev (angleški batist)
prej gld. 3'—, sedaj..... „ 1*08
Poleg tega vsakovrstne preproge, svilnate odeje, svilnato blago, kožuhovina, posteljne garniture, damski plašči (Brunnenmantel), in paletoti, moško perilo in kravate, predpasniki, osobito blago za ženske obleke ^,2_6
Lodnasto krilo lastnega izdelka, sedaj  gld. i*95
Flanelna bluza, izgotovljena, sedaj . 68
Žametasta bluza, sedaj                  „ 2*36
Damska srajca od........ ;u> naprej
5000 rutic &a čiSČenje kupic in brisanje prahu, kos......... —-01
2000 metrov dobre flanele, meter - 17
Izdajatelj io odgovorni aretbiik: Dr. 1 v a u Tavčar.
Lanimua in tisk ^Narodne tiakarnc*