Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slouenceo Leto XXX. Slovensko kršt-soo. delavsko drošlvo v Celovcn priredi v nedeljo dne 5. novembra 1911 točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Tra-besinger v Celovcu žaloigro Mlinar in njegova hči. Med dejanji svirajo tamburaši. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., lože 1 K 20 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenska manifestacija v Celovcn. XXI. letni občni zbor »Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« se je v četrtek, dne 26. vinotoka, razvil v sijajno manifestacijo koroških Slovencev za svoje pravice. Velika dvorana v hotelu Trabesinger je bila natlačeno polna; indi lože so bile zasedene. Nad poltisoč za-yednih narodnjakov iz vseh krajev Koroške je prihitelo v Celovec, da da duška ogorče-hju zaradi razpusta istega društva. Društveni predsednik gosp. dr. Janko h r e j c je v pozdravu povdarjal, da se vrši redni občni zbor političnega društva ob izrednem času; izredna je tudi udeležitev, ki kaže, da se Slovenci zavedajo pomembnosti tega občnega zbora. Koroški Slovenci smo Prestali veliko politično in narodno krizo, Veliko bolezen, ki bi nam bila lahko postala ymrtna. Odbili smo zavraten naskok nemških nacionalcev, podpiranih od deželne ylade (po celi dvorani zagrmijo klici ogor-eenja). Zbrali smo se, da iznova prisežemo ha zastavo, katera je doslej mnogokrat zmagovito, vsakokrat pa častno vihrala v hoju za pravice in svetinje slovenskega naroda na Koroškem. Obhajamo dan zmage! Izreden je tudi na koroških tleh pojav, da je mogoče tokrat pozdraviti odpo- Celovec, 4. listopada 1911. s la n IS t v o » H r v a t s k o - s 1 o v e n s k e -ga kluba« državnih poslancev na Dunaju (živio-klici in viharno ploskanje), gospoda državnega in deželnega poslanca in namestnika deželnega glavarja štajerskega dr. Jankoviča (ploskanje), zastopnika kranjskega kmeta gospoda državnega in deželnega poslanca Demšarja (ponovno odobravanje) in seveda našega g. Franceta, ki ga ljubimo nad vse. (Gromoviti živio-kli-ci in ploskanje). Navzočnost deputacije »Hr-v atsk o - slov e nsk ega kluba daje današnjemu zborovanju poseben političen pečat. Ta navzočnost je viden izraz, ne samo zanimanja poslancev za koroške razmere, ampak tudi dejstva, da je Koroška in ostane bistven del slovensko-hrvatiske skupnosti. (Odobravanje in klici: Tako je!) Pozdrav od »Hrvatsko-slovenskega kluba«. Dr. Jankovič, od zborovalcev pri-isrčno pozdravljen, je pozdravil shod v imenu »Hrvatsko-slovenskega kluba« : Dragi rojaki, ljubi Korošci! S prekipevajočimi čustvi Vas pozdravljam, ki Ste prihiteli od vseh strani, da praznujemo novo vstajenje. Sovražnik Vam je hotel uničiti Vašo organizacijo, vedoč, da je politično društvo to za narodno življenje, kar je srce za telo; saj ste v društvu kovali načrte za delovanje, povzdigali pogum in odpornost naroda ter odbijali sovražne navale. To društvo je vstalo danes od mrtvih, njega vstajenje obhajamo in pričujemo, da hoče ostati koroški Slovenec zvest svojemu narodu in slovenski domovini, kljub temu da se mu kruh ne reže tam, kjer bi se mu moral dati. (Odobravanje.) Vesel sem, da Vam morem izročiti pozdrave »HrvaUsko - slovenskega kluba in Vas zagotavljati, da nam je Koroška naša najvažnejša in najljubša, točka. (Viharno odobravanje.) Koroška je hčerka, ki jo ljubimo z bolečinami, pa tudi z neomejeno ljubeznijo, ker vemo, da naš narod v svojem obstanku ni nikjer tako ogrožen, kakor na Koroškem. Govornik izroči pozdrave gg. dr. Šušteršiča, dr. Kreka in dr. Korošca, ki so bili vsi Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Št. 53. trije namenjeni na shod, pa so vsled važnih posvetovanj glede vstopa v vladno kolo zadržani in se opravičijo. Položaj v državnem zboru je kritičen. Nemški »Nationalver-band« ni enoten, kot se je nazunaj kazal. V njem so sedaj velike razpoke, zlasti med sudetskimi in alpskimi Nemci. Sudetski Nemci hočejo iz vladne večine izključiti Čehe, alpski pa Jugoslovane, ker so ministrskemu predsedniku rekli, da ravno Koroško in Štajersko smatrajo za hvaležen objekt za ponemčenje. (Ogorčeni klici: Škandal, škandalozno!) Vlada pa brez nas Jugoslovanov nima večine. Poznamo svoje stališče in je bomo znali braniti. Naj bo, kakor hoče, mi vemo za gotovo le eno, da v vseh razmerah ostanemo zvesti svojemu praporu, slovenskemu na -rodu, kmečkemu ljudstvu, ki ga zastopamo, in bomo ž njim delili žalost in veselje ter da bomo predvsem skrbeli za korist in procvit kmečkega stanu, ki je steber našega naroda. Čeravno politični položaj ni ravno najboljši, smo vendar prepričani, da se nam bližajo boljši časi. Znan nemški pisatelj pnroča v svoji ndjnovejši knjigi, da ima prestolonaslednik predvsem nas Jugoslovane rad in da si je ohranil svoje prepričanje o nas kljub potvorjenim poročilom o Jugoslovanih. (Gromovito odobravanje.) Toda sedaj ne smemo omagati, ravno sedaj moramo vztrajati. Poklicani voditelji, zlasti župani in drugi, ne omagajte, in naše delo bo venčano in nam v večno čast! (Dolgotrajno odobravanje.) Dr. Brej c se zahvali g. dr. Jankoviču in »Hrvatsko - slovenskemu klubu« za naklonjenost. Poslanec Grafenauer, od zborovalcev živahno pozdravljen, pozdravi na koroških tleh svoja sobojevnika z Dunaja, gospoda poslanca dr. Jankoviča in Demšarja. Omenja, da slavimo zmago nad najljutej-išim nasprotnikom, nad nemškimi nacional-ci, in nad še hujšim, to je nad našo deželno vlado. Naznanja kot veselo vest, da deželni Podlistek. V tatarski sužnosti. Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Z d anobor sk ega. saPisal H. Sienkiewicz. — Poslovenil Š. K. j . Moj sluga je jahal nekaj časa pred me-nekaj časa kraj mene in udarjal na . °rban, dočim je moje srce trpelo od tuge ge °d hrepenenja po Marysji. Čim bolj sem lii v^daljeval, tem bolj je vzkipevala moja <; l .Zen po njej. Tedaj sem se spomnil be-di; »post equitem sedet atra cura«*), ko se Jsenr rnoge] pogovoriti s čestitim gospo-°m Woršyanskim, in ko mu nisem hotel j °Vedati 0 svojih občutkih, ni mi preosta-1 r,1® ttič drugega nego s sabljo v roki si pri-kr/n Sreč° in šele takrat stopiti predenj, “ddem ovenčan s slavo. r)(i Kiti Bog, niti moja draga Marysja mi p) ?1.ore zameriti, da nisem storil že preje. v , mi ona zapovedala iti v ogenj ali v Kri °+’ Preiiti svojo lastno Ikri, Ti, Jezus bil + US’ ^ gledaš v moje srce, vidiš, da bi m to storil. ne bi bil svoji mili deklici: namreč rriorr)lleti<]ar j® bito nekaj, česar i & žrtvovati svoii mili deklici: jezdecem sedi črna skrb. svoje plemenite časti. Nisem imel premoženja, ali v mojih žilah teče ponosna kri; moji predniki so mi zapustili zapisnik, ki mi je Svet. V njem stoji, da nikdar naj ne pozabim, da je moje telo moja last in da ga smem uničiti. Toda neomadeževana rodbinska čast je dedščina mojih prednikov, ki jo moram neomadeiževano vrniti, kakor sem jo jaz dobil. Gospod, daj večni mir in pokoj mojim dedom in večna luč naj jim sveti! Da bi bil spoštovani gospod Worišyan-ski s tem zadovoljen, da mi da svojo hčer, ne bi vedel jaz, kam jo odpeljati. Da mi je z ozirom na moje malo premoženje rekel v svojem ponosu, da sem ubog berač, bi se mu bil gotovo osvetli za čast svojega plemenitega rodu. Toda on je oče moje Ma-rysje, Bog ga obrani! Nič drugega mi ni kazalo, nego oditi čez mejo moje domovine. Ko sem zastavil še neke dragocenosti svojih dedov, postal sem posestnik 300 dukatov, ki sem jih dal spoštovanemu gospodu Woršyanskemu na oliresti. Nato sem se ločil v solzah in v težkih vzdihih od Marysje, ponoči sem se odpravil na pot, in sledečega dne sva krenila jaz in moj sluga na konju proti vzhodu . Morala sva potovati preko Časlave do Haysina. Po dvorih in krčmah sva prenočevala in naposled sva došla do Umana, za katerim se že razprostira enolična temna stepa. Moj sluga je jahal naprej, udarjal na teorban in peval, a meni se je zdelo, da leti pred menoj ptica, ki sem jo lovil — namreč slava, —■ dočim me je druga ptica — hrepenenje — ustavljala na potu. Nameraval sem se nastaniti v Mohylni, kjer je svoj čas bil za polkovnika moj oče. Toda do Mohylne je še daleč, ker hvala Bogu, poljska država se širi na široko; raz-ventega se mora jahati preko stepe, kjer se noč in dan pode Tatarji, da mora biti človek vedno oprezen. Med potjo sem se čudil vsemu, ker sem prvič prišel na Ukrajino, kjer sem srečal same neznane stvari. _ I To je vojskeželjna dežela, prebivalci so trdnejši in brabrejši nego pri nas, in v žilah kmetov se pretaka ponosna kri, katere se ne sme sramovati niti plemič. Če človek pride v naselbino, komaj da privzdignejo kmetje pokrivala, čeprav vedo, da si plemiškega rodu, gledajo ti naravnost v obraz. V vsaki koči se tamkaj najde sabelj in pušk, in marsikateri kmet nosi orožje v roki, kakor drugje plemiči. Kljubovalna je narava teh ljudi. Ne dajo mnogo na uradnike poljske države, radi česar jih je že država kaznovala in jih bo še. Postali so tako drzni in izzivajoči vsled bližine poganov in radi vedne pripravljenosti na boj. ;(Dalje.) predsednik Hein gre in da pride nov. (Viharno, ponovno ploskanje.) Tisti, ki je hotel nas ugonobiti, ki nam je dal marsikatero brco in napravil škode, kolikor je bild v njegovi oblasti, ni več naš šef. Vlada gre, ljudstvo pa ostane. Pod vlado- Heina so bile naše samo batine, naše samo dolžnosti; zato nismo prej mirovali, da smo izvojevali današnji krasen uspeh. (Živio- in hvala-klici.) Upajmo, da Heinov naslednik ne bo tako slab, kakor je bil Hein; saj slabšega na Kocoškem sploh nismo imeli. Kdor se hoče o tem prepričati, naj le pogleda na kup postav, ki so bile od deželne vlade pod Hei-nom predložene v sankcijo. (Klici: Kulturni svet!) Kamor pogledamo, povsod is!mo prikrajšani v pravicah. Govornik izreče svoje veselje nad organizacijo slovenskih županov in jo priporoča kot zelo potrebno, opozarjajoč na preneseni delokrog občin ter prosi, da ga organizacija slovenskih županov v rešitvi tega važnega vprašanja podpira. (Živahno odobravanje.) Državni in deželni poslanec D e m, š a r, od zborovalcev z živio-kliei in ploskanjem pozdravljen, izvaja: Dragi sosedje, slovenski koroški bratje! Pozdravljam vas kot kmetski zastopnik sosedne Kranjske! Želim, da bi današnje zborovanje imelo obilo uspehov, da bi se načrt, ki se bo danes sestavil, izvedel in bi današnji dan pomenil resnično vstajenje slovenskega koroškega kmeta; to je tembolj želeti, ker nam že stara beseda ispričuje, da s slovenskim kmetom stoji in pade slovenski narod. (Odobravanje.) Pomeni pa tudi padec enega naj-hujših nasprotnikov, barona Heina, katerega ime spominja na kranjskega, njegovega brata, ki ga ima zgodovina kranjskih Slovencev zapisanega v črnih bukvah (bučna veselost), toda boj slovenskega kmeta ga je odpravil s površja; kakor se je Kranjska, upamo, da se bo tudi Koroška z odhodom Heina oddahnila! (Odobravanje.) V delu smo -se okrepili; zato se ne bojmo nadaljne-ga dela za organizacijo slovenskega kmeta, ki bo združen s slovenskim; obrtnikom in delavcem. (Odobravanje.) Bodimo edini in zaupajmo v besede svojega pesnika: Noben narod ne -zatone, četudi ga ves svet tepta, če ohrani v isebi vse vrline, če ohrani vero v sebe in Boga. (Živahno odobravanje.) Potvorjeno ljudsko štetje. Glede ljudskega štetja poroča gosp. dr. Brejc, da bi mogel govoriti par dni, če bi hotel vse povedati, kar imajo koroški Slovenci na -srcu ; zato se hoče -samo na nekatere opazke omejiti in povedati, zakaj da je ljudsko štetje pri nas slabo izpadlo. Da je slabo izpadlo, moramo izvajati iz molka vlade in nemških na-cionalcev, ki imajo -slabo vest in se bojijo hrušča in trušča, da ne bi mi Iše o pravem času nastopili za revizijo ljudskega štetja. Vlada ima pri tem glavno krivdo, ker je ljudsko štetje napačno organizirala. Postavila je komisarje, ki so bili povečini zaupniki nemškega »Volksrata«, povečini učitelji, ki so naši oficijelni ger-manizatorji in udje nemških napadalnih društev. iLe par izjem je naredila vlada, tam, kjerise ni mogla izogniti. Zato je vlada kot komisarje kar po vrsti izključila vse naše duhovnike, ki poznajo razmere ljudstva ne samo v duševnem, ampak tudi v družabnem oziru in ki bi mogli pravilno ljudsko štetje izvesti. S tem so že napovedali, k a k o da hočejo ljudsko štetje izvesti. Kako so potem šteli, je strahovito dolgo poglavje. Predvsem moram konštatirati, da so v nekaterih krajih že komisarji pri tistem pouku, ki ga jim je dal uradnik politične oblasti, med seboj govorili, kaj da bojo smatrali za občevalni jezik in kaj da ne. To velja v krajih, kjer prebivajo Slovenci v drobcih in kjer so- določili kot občevalni jezik samo nemški, češ, da mora tam znati vsak nemško. Na ta način smo najbrž izgubili v takozvanih nemških krajih, kakor v Št. Vidu, Trgu, Št. Pavlu slovenske manjšine popolnoma. Nadalje so komisarji dosledno nagovarjali nemško in s tem uplivali na omahljivce, da so se u d a 1 i. Dajali so celo naravnost protizakonite poduke, kaj je občevalni jezik, n. pr. da je to tisti jezik, v katerem govorijo, ako pridejo v — Celovec — to se je zgodilo v celovški okolici — ali so rekli, občevalni jezik je tisti, ki se ga otroci v šoli poslužujejo. Torej če je šola nemška, potem je to tvoj občevalni jezik! (Medklic: Žihpoljski Lučovnik je tako delal!) Na ta način so nam zlasti v celovški okolici potvorili ljudsko štetje. Nadalje so poklicali v nekaterih krajih ljudi kar skupaj v gost i 1 n o. Tam so se dogajali največji škandali. Tam so sedeli nemiški »štenkarji« in vsakateri je moral pokusiti ost njihovih žalitev, če se iz strahu že kar vnaprej ni udal. In vendar se po zakonu ne sme v štetje, ki ga vodi uradnik, nihče drug vtikati in uplivati. To se je dogajalo zlasti v veliko-vškem okrajnem glavarstvu. Klicali so ljudi tudi v šolo, kjer so bili zbrani župan in drugi nemšku-tarski poglavarji in tja so prihajali posamezniki. Samo en pogled včasi, in že vemo, koliko je v takih slučajih ura bila. V šoli se je klicalo kar otroke, če staršev ni bilo doma. Vprašali so otroka Bog ve kaj, koliko je ljudi in koliko živine, občevalni jezik pa so kratkomalo napisali nemški. Po mnogih krajih sploh niso povpraševali po občevalnem jeziku! Kaj se je pozneje godilo v Celovcu in Beljaku, se je mnogo govorilo in je vložil g. Grafenauer tudi interpelacijo. Poskušali ,so, da bi naše število kolikormo-goče zmanjšali, in če smo v nekaterih krajih kakor v Celovcu kljub temu napredovali, so se hudovali. V Vetrinju smo — po zaslugi naših vrlih zaupnikov — lo pot napredovali celo za okroglo 200 glasov. Seveda so začeli pri tem celovškemu okrajnemu glavarju lasje v-stajjati. Glavni naš zaupnik bi Vam mogel lepe reči povedali, kako ga je okrajni glavar naravnost zmerjal, kaj da se ima vtikati. (Razburjenje med poslušalci in klici: Škandal!) Kar pa nacionalci delajo, je vse prav! Našega zaupnika -se je vprašalo, ali ima pooblastilo! Pri javnih poslih ni treba nobenega pooblastila ! Če vidim, da je kdo koga umoril, ga smem naznaniti brez pooblastila! (Viharno odobravanje.) Pa pooblastilo še zadostovalo ni in se je reklo, da mora biti od notarja legalizirano! (Ponovno razburjenje med poslušalci.) Torej stranka, za katero se kdo pritožuje, mora iti k notarju in potem se šele sme drug zanjo pritožiti! To je znak duha, ki je vladal pri nas in v takih razmerah ni mogoče, da bi bilo ljudsko štetje dobro izpadlo. Posebno moramo grajati celovško okrajno glavarstvo, da je očividno držalo stango nemškim nacionalcem. (Burni medklici: Škandal!) Imamo dokaze v rokah! Meni je okrajni glavar sicer odgovoril, da je na naše pritožbe uvedel preiskavo, ni pa povedal izida te preiskave; rekel je, da zato ne, ker nisem poblastila priložil ! (Ogorčenj e med poslušalci! Medklic: Heinov agent!) Vidi se, na kak naravnost ostuden in škandalozen način se je delovalo, in ta nevolja uradov je največ kriva na izidu v celovški okolici, ki sicer ni znan, pa ga lahko po vsem tem slutimo. (Klici: Revizija!) Govornik naznani, da bo v tem pogledu pozneje stavil resolucijo. Govornik opozarja na rezultat poizvedbe deželnega šolskega sveta koroškega glede jezika, ki ga govore otroci v celovški okolici. Poizvedba se je vršila tajno, pa smo zanjo vendar izvedeli. Tako je n. pr. deželni šolski svet konštatiral. da je v Žre leu 75% slovenskih otrok, na Žihpoljah 85%. Kako pa se je štelo pri ljudskem štetju, ki se je izvršilo približno ob istem času kakor omenjena izpovedba. Postaviti bo treba le uradni dokument proti uradnemu dokumentu, da se izkaže potvora uradnega ljudskega štetja. O razpustu političnega društva. G. d r. Brejc poudarja nato, kako silno ofideino se je izvršil razpust političnega društva. V uniformi, kakor na cesarjev rojstni dan, sta prišla k njemu dva uradnika in zahtevala premoženje društva. Najgrše pa je bilo, da je dala vlada razglas o razpustu društva kolportirati po celi deželi po žandarmeriji (čujte! čujtel), da je povsod raznašala ljudem, da se ne smejo obračati več na politično društvo (Fejdclici zagrmijo po dvorani in prekinejo govornika), to je bila največja in najgrša usluga deželne vlade nasproti nemškim nacionalcem (ponovno ogorčenje in medklici). Na ta način je hotel Hein zadeti naše politično društvo pri korenini, pri ljudstvu! Vložen je bil rekurz, ki je vsled pritiska slovenskih poslancev imel ugoden vspeh, sicer tako, da smo vsi prav dobili» Hein in društvo. Naredili smo pritožbo na državno in upravno sodišče, ker je zadeva silne važnosti za Slovence na meji in za Slovane sploh. Heinov napad -se je torej končal z veliko blamažo za Hefna in nemški »Volkirat«. Blamaža je večja za Heina, ker se je osebno -kompromitiral, zakaj deželno vlado smo v njenem uradnem listu na iaž postavili! Mislili so pač, da smejo z nami vse delati. Kot bivši predsednik političnega društva sem poslal popravek in postavil Heina in deželno vlado na laž. (Odobravanje.) To omenim, da pokažem na neverjetne razmere, v katerih živimo pri nas v deželi. Neverjetno je pa tudi, da baron Hein potem, ko se je to konštatiralo, ni takoj izginil s površja, kakor bi storil vsak drug. S Hei-nom se ne bom dalje bavil, ker je za nas mrtev. (Viharno odobravanje.) Govornik omenja, -da je stranka hotela zategavoljo staro društvo in ni ustanovila novega, ker je ves naš boj za pravice in proti krivici in zato načeloma ne odnehamo; drugič ker je to vprašanje vele-važno za bodoče ljudsko štetje; nadalje je stranka hotela doprinesti dokazi, da (tudi na Koroiškem drevesa nemških nacionalcev ne rastejo v nebesa (tako je!), in ta dokaz -smo tudi sijajno doprinesli. (Gromovito odobravanje.) Konečno smo pa hoteli ohraniti t-Udi zgodovinsko zvezo preteklosti s sedanjostjo, zgodovinsko kontinuiteto v politiki koroških Slovencev. (Odobravanje.) Glede minolih državnozborskih volitev omenja govornik, da je koroško slovensko ljudstvo v težavnem položaju, v katerem se je nahajalo, dokazalo toliko politične zrelosti, da je upati na lepšo bodočnost. Pribije pa, da so nemški nacionalci celovško okolico to pot naravnost podkupili, deloma pa sterorizirali! Tajnik g- Smodej poda natančno poročilo o nadrobnem delovanju političnega društva, ki se z odobravanjem sprejme. Po kratkem poročilu g. blagajnika P o d g o r -c a dobi stari odbor absolutorij. Za predsednika je bil nato zopet z velikim navdušenjem izvoljen g. dr. Janko Brejc, v odbor pa gospodje: poslanec Grafenauer, Gregor Einspieler, župana Fr. K o g e 1 n i k in Rudolf Po -d-gore, Dobrovc, Turk, id r. Rožič, Smodej. Kot namestniki gospodje: župan Andr. Widman, Gr. Pak, Andr. Wutti. Kot pregledovalca računov gospoda Schòff in Erat. Z velikanskim navdušenjem in soglasno iso bile nato sprejete sledeče resolucije: Dr. Brejc: XXI. občni zbor i»Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« konštatuje, da so se pri zadnjem ljudskem štetju na Koroškem vobče, zlasti pa v mestu Celovec ter v okrajnih glavarstvih Celovec, Beljak in Šmohor na škodo slovenskega življa godile naravnost škandalozne reči, da se je štetje po mnogih krajih vršilo na popolnoma nepo-staven način, da se ni samo posamezne osebe in družine, ampak cele naselbine, velike vasi in občine na papirju ponemčilo in na ta način na tisoče slovensko govorečega prebivalstva zatajilo in ljudsiko štetje tako potvorilo, da niti približno ne odgovarja dejanskim razmeram. Vsled tega občni zbor najodlo-čneje ugovarja zoper vsaktero upoštevanje tega falzifikata od strani kterekoli javnih oblasti v kterekoli namene, izjavlja, da tega ljudskega štetja nikdar in pod nobenim pogojem ne more priznati, marveč zahteva, da se isto v celoti ali pa vsaj v mestu Celovec ter v okrajnem glavarstvu Celovec, Beljak in Šmohor po popolnoma objektivnih in od nemškega Volksrata neodvisnih organih ponovi in popravi. G. Turk: Protestiramo z največjiut ogorčenjem zoper izzivalno in žaljivo vedenje uradnic na celovškem kolodvoru ju drugod nasproti slovenskemu občinstvu iu izrekamo globoko obžalovanje, da uprava c. kr. drž. železnice škandaloznemu postopanju teh uradnic še ni naredila konec. Dr. A r n e j c : Zaihtevamo ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na ta -način, da bo učni jezik vseskozi slovenski in delitev deželnega šolskega sveta in deželnega. kuturnega sveta -po narodnostih » protestiramo proti pasivni resistenci deželnega šolskega sveta koroškega, ki kljub od- ločitvi državnega in upravnega sodišča in kljub ukazu ministrstva za uk in bogočastje v zadevi ureditve šol na Strojni, Št. Danijelu in Vogrčah po preteku več mese-cev še ni uvedlo slovenščine kot učni jezik 1‘a omenjenih šolah in izražamo začudenje, tfa c. kr. vlada tej anarhiji ne naredi kon-ca; zahtevamo, da se slovenske učitelje naslavlja na Slovenskem in protestiramo Proti očitnim šikanam nasproti nekaterim slovenskim učiteljem. Dr. Rožič : Protestiramo proti krivicam pri sodnih uradih in zahtevamo, da se kam povrne vsaj status quo (to je kakor je bilo prej) in se tako omogoči, da se sčasoma Izvede popolnoma ustavno zagotovljena enakopravnost, protestiramo proti imeno-vanju nemških ali jezikovno nezadostno kvalificiranih uradnikov po jezikovno mešanih krajih in proti brezmiselnemu in sistematičnemu izrivanju slovenskih uradnikov, celo domačinov, iz koroške dežele. Urednik S m o d e j : 1. Protestiramo Zoper najnovejše isistematiično izrivanje slovenskih železniških uslužbencev, zlasti sprevodnikov na državni progi med Celovcem in Jesenicami in zoper namerava-h o p o š t n o ravnateljstvo v Celovcu za Kokoško in Solnograško, kojega namen je, Uvesti na Koroškem kakor pri železnici tudi Pri pošti popolno brezpravnost slovenščine. 2. Pozivamo slovensko državnozborsko delegacijo, da iznova in najodločneje zahteva od c. kr, vlade, da odpravi vnebovpi-joče krivice, ki se gode koroškim Slovencem Pri sodiščih, v šoli in pri c. kr. drž. železnicah in eventuelno izvaja najostrejše posledice. Občni zbor političnega društva je bil zares sijajen manifest koroških Slovencev ih krepak odgqvpr deželni vladi, obenem pa besen opomin, da vlada naj enkrat naredi konec turškim razmeram na Koroškem! Ljudska volja mora prodreti in bo prodrla! Dnevne novice in dopisi. Zahvala. Odbor telovadnega odseka Orel za Št, Janž, Sveče in okolico izreka s tem najprisrčnejšo zahvalo neimenovane-bru dobrotniku, ki je izročil po velečastite-diu gospodu Joso Rudi za naš telovadni odsek vsoto 50 K. Bog plati! Živeli nasledniki. Josip Valentinič, t. č. tajnik. Celovec. (Delavsko društvo.) Kakor vsako leto, se tudi letos razvija živi j e-bje v društvu bolj živahno čez zimo. Ob torkih in petkih poučuje gospod Aleš Prie bemško pisavo. Ob četrtkih se vršijo pevske vaje. Z velikim zanimanjem pa priba j a-fantje k socialnim kurzom, ki ,se vrše ob siedali. Gospod konzulent predava o obrt-bem vprašanju. Kot govorniki izmed članov j° hastopili dosedaj sledeči: Franc Raunik, ; Ceh, M. štembal. Posebno je bila zanimi-Ju debata zadnjih dveh o alkoholu. Tovariš ^-tcmbal je s humorističnim nastopom zago-''^ijal pijačo: »šnops«. Nastop se mu je po-niecil- Želimo ga večkrat slišati! Končno aorb je gospod konzulent razjasnil, da rav-gn ^Sanje nam koroškim Slovencem zelo ob saUje- Prihodnji kurz se vrši dne 8. t. m. štv. uri zvečer. Tudi drugi prijatelji dru-a ste vabljeni. Avstrija na bobnu? Zdi se včasih člove-je naša ljuba Avstrija res že’ povsem in gospodarila. Ker nenadoma prične siediti t Popariti z vinarji, kjer bi prav nič ne zhamr ^haj so začeli stiskati pri poštnih zn hkab. Tako skoparijo z lepom, da ga na. o , "kub skorn vrVhčp nič vpč ni ! Clnvpk i hsk skoro vobče nič več ni ! Človek pri-ziiamko po četrt ure na papir, a ne ŠtiTl2?0^ ih ne ostane. Če pa se na po-m!n;itoŽimo’ Pravijo: »Namažite jih malo helvo ,Vem!<< Lansko leto so mi tesarji delali C-homr ll0' A po moderni fasoni so jo tako ha je ob dežju vse skozi lilo. Ko bapenri Polir ju hudoval, je rekel: »Pa «tvar, Te^el PoLsnite pod luknje!« Lepa I0- Kai i ° L1? Pošti! Zdaj še z lepom štedi-^edih t 1 .L1’* ministrskih penzijonih malo bramii jbnmo Več nego pol stotine penzijo-tisoč k]',n|t|UUi1.Slrov’ Li vlečejo deloma po 20 ("-cev sed pi- 1 v?č’ za t°, da so nekaj me-lzSubljarnn 1,na ministrskih sedežih. Mi pa cas s temi pustimi znamkami! In če mora kdo mnogo pisati, to ni niti najmanj prijetno! »Slovenska Straža« posreduje — srečo! Kdo ne želi nekoč zadeti glavnega dobitka? In to niti tako težko ni. Predvsem je treba imeti srečko in »Slovenska Straža« posreduje, da si tako vsakdo, ki si v upanju ua glavni dobitek hoče utrgati mesečno par kronic, na prav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno, enkrat en lep pogled boginje Fortune in glavni dobitek mora biti zadet! Ker je tedaj cela stvar tako pri prosta in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal »Slovenski Straži«, da mu v obliki srečke preskrbi vstopnico v krog tistih srečnih, ki imajo upanje, da zadenejo glavni dobitek. Pri prodaji vsake srečke pa »Sl. Straža« zasluži tudi nekaj kronic, katere ji bodo v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle. Vsa potrebna nadaljna pojasnila daje in naročilne liste razpošilja za »Slov. Stražo« iz prijaznosti g. Valentin Urbančič, knjigovodja »Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani«. Darila. Slomškov dar po 20 K.: Na inštalaciji č. g. župnika Ivana Sekola v Voger-čah nabrala gdč. L. Sadjak 20 K. — Nadalje so darovali: Daroval neimenovan pod ge- slom: za večerjo pri »Fabjanu« po gospej Franji Štefe, Ljubljana, 2 K. — D. V. Gabe-lič, župnik, Bahovišče, 2 K (članarina). — Prispevki podružnic: Podružnica na Sladki gori 27 K. — Podružnica Šmartno pod šmarno goro (nabrano pri veseli družbi) 4 K 30 h. — Iz nabiralnika: Iz nabiralnika '»Slovenske Straže« v Celju 10 K. — Sklad Mohor janov: 5.) Mohor- jani Kopriva, Primorsko, po častitem gospodu Josipu Knavs, 2 kroni. — 6.) Mohor-jani v Podkrnosu po župnem uradu 5 K. —• 72 Mohorjani Sv. Duh pri Lučanah po č. gosp. Jakobu Roschmannu 1 K. -— 8.) Mohorjani v Makolah, Štajersko, po č. gospodu Mihaelu Lendovšeku, župniku, 10 K. — 9.) Mohorjani Zavadnje, pošta Šoštajn, po č. gospodu J. Rozmanu, 6 K. — 10.) Mohorjani St. Jakob v Rožu po č. gospodu Matiju Ražunu, župniku, 15 K. — 11.) Mohorjani Vranjapeč po č. gospodu Francu Kreku, župniku, 3 K. — 12.) Mohorjani Brdo pri Šmohoru po č. gospodu Antonu Šturmu, župniku, 3 K. — 13.) Mohorjani Gotovi j e po č. gospodu Jakobu Zupančiču, župniku, 15 kron. — 14.) Mohorjani Šmartno na Paki po župnem uradu 15 K 37 vin. — 15.) Mohorjani Žihpolje po župnem uradu 5 K. — 16.) Mohorjani v Podbrezjah po župnem uradu 9 K 40 vin. — 17.) Mohorjani Št. Jurij na Vinogradih 5 K. Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu si je izvolilo na I. rednem občnem zboru dne 27. t. m. sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik; stud. iur. Frf n Detela, podpredsednik; stud. phil. Ivan Sivec, tajnik; stud. phil. Josip Gom-botz, knjižničar; stud. geod. France Verče, gospodar; stud. iur. Joško Šenk, odborni-ški namestnik. Slovensko kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju si je izvolilo na prvem občnem zboru v 35. tečaju, dne 25. oktobra t. 1. sledeči odbor: phil. Ivan Gruden, predsednik; iur. Filip Orel, podpredsednik; iur. Josip Markočič, tajnik; phil. Franc Požlep, blagajnik; iur, Lovro Bogataj, gospodar; iur. Stanko Majcen, L knjižničar; iur. Ivan Koch, II. knjižničar; vet. Franc Samec, arhivar; iur. Anton Resman, zapisnikar. Št. Jurij ob Žili. (Smrtna kosa.) Dne 29. oktobra smo spremljali k večnemu počitku Andrejčevega očeta. Pokojni je bil prava slovenska korenina, mož veselega, pa jeklenega značaja, zanimiv zlasti v pripovedovanju o dogodkih, ki jih je doživel pri vojakih, kjer je služil kot kirasir celih osem let. Zato ga je tudi vse spoštovalo, za kar jamči naravnost velikanska udeležba pri njegovem pogrebu. Vrli domači pevci so mu zapeli v slovo pred hišo in na grobu dve ža-lostinki, č. gospod provizor Štritof pa je v pretresljivih besedah jemal slovo od moža-poštenjaka. R. I. P. Logovas. (Pasja steklina.) Dne 6. septembra t. 1. je prišel v tukajšnjo občino neznan pes, kateri je pri nekem posestniku v Št. liju ugriznil kravo, pri drugem posestniku na Trebinji pa kobilo in je bil potem imenovani dan v Št. liju ustreljen. To se je naznanilo še isti dan c. kr. okrajnemu glavarstvu v Beljak, katero je pustilo ustrelje- nega psa pregledati, pri čemur je bilo kon-štatirano, da je bil pes stekel, na kar se je proglasil pasji kontumac v več občinah. Da je imnovani pes prišel z več živalmi v dotiko, je samoumevno, ker tak pes veliko obhodi in je posebno ta čas največ živine na paši; in res je obolela pri p. d. Irgelnu na Trebinji začetka oktobra junica, katera je dne 6. oktobra poginila, dne 19. oktobra t. m. pa je poginila že druga junica, in pri obeh se je dognala steklina. Posestnikova žena in dekla sta nevedoč kakšno bolezen ima obolela junica, isto preiskovale in zdra-\ile. Ko sta imele pri tem delu na rokah sicer majhne ©praske, sta se morale vsled nasveta c. kr. okrajnega glavarstva podati na Dunaj v Pasteurjev zavod, da se jima stavijo tam skoz 14 dni osepnice proti steklini. Posestnik je vsled tega precej oškodovan. Pri drugih posestnikih je sedaj sicer še živina zdrava in dal Bog, da hi se ta za ljudi kakor za živino nevarna bolezen ne pojavila več. Skoraj po celi Koroški razširjena kuga na gobcih in parkljih je prišla' tudi že v našo občino, in sicer v vasi Loči se je v več hlevih pokazala, akoravno se je skušalo razširjevanje bolezni omejiti. Stenski koledar za leto 1912 je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. Cena 40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več. Za Ljubljano in okolico ima zalogo prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva« (prej Ničman) v Ljubljani. Črna. »Slovensko krščansko social, delavsko društvo« je dobilo od c. kr. davkarije neko pismo z naslovom: An den Katoliška drstrv v ani delasko in Schwarzenbach. Tak naslov pač pove zlobnost in nezmožnost raznih c. kr. uradnikov. Take »novosloven-ščine« pač res ne razumemo. Naj bodo gospodje nemškonacionalci le kar lepo tiho, namesto da premlevajo dobro znano frazo, da koroški Slovenci pismene slovenščine ne razumemo. Mi pismeno slovenščino prav dobro razumemo, ne razumemo pa take nemškonacionalne slovenščine nemških, oziroma nemčurskih c. kr. uradnikov. Le čudno, da pride pismo s takim naslovom v prave roke. To pač pokaže pošto v pravil luči; pisma z natančnim slovenskim naslo-vom se tudi izgubijo, oziroma preromajo v več dežel, predno pridejo v prave roke, akoravno so čisto blizu oddana, tako pismo pa, bi mislil, da bi sam h .... ne vedel kam z njim, a našim poštam ne dela nobene preglavice. Saj se poznamo! Iz Celovške okolice ! (K a k o bi bila Nemcem potrebna slovenščina.) Na zadnjem čelovškem semnju dne 23. oktobra je prodajal neki slovenski kmet iz okolice dve lepi žrebeti; ker je bilo blago res pravo, se je dopadlo marsikateremu, tudi nemškim purgarjem. Vse je zaenkrat hotelo vedeti, kolika je cena. Dotični kmet pa jim ni hotel odgovarjati veliko na njih nemško vprašanje, ker je imel za žrebeti dosti slovenskih kupcev ter ju je tudi Slovencem prodal. Nemcem se je zdelo škoda po žrebetih in so se jezili, češ, da ne znajo slovensko. Eden izmed njih je rekel: »Wir Deutsche sind rechte Trotteln; die Windi-sehen handeln und handeln, wir verstehen aher nichts nud mtissen weichen!« Zato slovenski kmetje, pozor! Tudi pri kupčiji s se moramo pokazati kot Slovenci! Naj se Nemci le učijo, če hočejo delati kupčije med Slovenci! Nočemo imeti bolečin v glavi, v križu, zobobola trganja po udih, bodljajev, revmatičnih bolečin v hrbtu in mišicah. Mi rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo stane samo 5 kron franko. Želodec okrepčujejo, prebavo pospešujejo, tek vzbujajo, krč olajšujejo, zapeko odstranjujejo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E.V.Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). Djekše. Tiho in s hitrim korakom je prišla k nam zima, ki posebno pri nas kaže svojo moč s strašnimi viharji, od katerih ljudje po mestih nimajo pojma. Bogati jesenski čas je minul in oblega nas že tuž-nost. Cenjeni gospod urednik! Žalostni Djekšarji moramo naznaniti, da smo izgubili našega blagega in dobrega gospoda župnika Karola Hraba, ki so devet let med nami z veseljem prenašali križe in težave, katere smo v tem času doživeli. Strašna je zgodovina, ki smo jo morali prestati. Veter nam je raznesel celo vas Hraba SO' bili na prvem mestu, ki so ljudem svetovali in jih pomilovali. Ogenj je uničil skoraj celo vas in okolico, Hraba so bili, ki so ljudi tolažili, z nami so čutili, prvi so bili, če je bilo treba pomagati. Vse je žalostno, še celo svetišče božje, naše lepe cerkvice, ki so bile po velikem trudu bivšega župnika vse prenovljene. Prijazna dješka vas ima popolnoma drugo lice, kakor ga je imela pred devetimi leti. Tudi tujci, imenitni in visoki gospodje, so to vedeli, zato so pa vselej gosp. župnika obiskali, ker gospod župnik so imeli tudi prijazno in odkritosrčno besedo, pa tudi odločno, kadar je bilo treba svariti pred sla-bovernimi zapeljivci. To je naše nasprotnike. ki jih je jako malo po številu, strašansko peklo, dobro so vedeli, da sama beseda gospoda Hraba na Djekšah več velja, kakor vsa nemška liberalna garda, ki je posebno letos igrala posebno izanimivo igro z nadučiteljem na čelu. Ta garda je dolgo pred volitvami in dolgo po volitvah polnila nemške časopise s takimi lažmi, da se jih nazadnje sami sramujejo, ker jim nič ne pomagajo. G. Hrabu izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse dobrote. Ohranili jih bomo v najlepšem spominu. (Taki dopisi romajo ponavadi v koš, ker jih gospodje duhovniki ne marajo; toda tega nismo vrgli v koš kot v odgovor na nizkotni dopis v »Freie Stim-men«, kjer se dješki mazač lutrovskih listov zaganja v gospoda Hrabo. Ured.) Šmarjeta pri Velikovcu, (Zgodnja smrt slovenskega učitelj a.) Žalostno so peli dne 19. oktobra naši zvonovi. Naznanjali so lužno vest, da je vzel gospod učitelj Josip Hermeter, po domače Lavre-jev sin, tu v Šmarje ti za vselej od nas slovo. Šele v šestindvajsetem letu stoječega strla ga je pljučnica v prezgodnji grob. Prihitelo je k pogrebu veliko učiteljstva in veliko drugih ljudi iz okolice, poseb-no iz Velikovca. Umrli je deloval po kratko časa v Črnečah, Galiciji, Kotljah in zdaj nazadnje v Libeličah. Bil je blaga in plemenita duša. Pri pouku ni gledal le na to, koliko se naučijo blebetati otroci nemško, ampak se je oziral tudi na materni jezik, dobro vedoč, da gre do srca le ta jezik in da je mogoče le z maternim jezikom vzgojiti blaga srca. Iz raznih razlogov se rajni javno sicer ni kazal kot narodnjaka, tudi se radi bolehnosti ni mogel izpostavljati sirovim napadom, kakoršnih so deležni slovenski učitelji pri nas na Koroškem, toda v srcu njegovem je gorela narodna luč. Ljubil je našo slovensko’ mladino, naše trpeče ljudstvo, kateremu se godi taka krivica in je obsojal počenjanje naših nasprotnikov. To je vedel vsak, kdor je občeval zaupno z rajnikom. In še tik pred smrtjo je pokazal isti jasno, da je bil narodnjak. Že kakih deset dni prej,e namreč radi prsnih bolečin ni mogel govoriti. Zadnji dan pred smrtjo pa je začel zopet govoriti glasno in razločno in sicer je .govoril le slovensko. Tudi na nemška vprašanja je odgovarjal le slovensko. Vedel je umrli, da se pri nas na Koroškem slovenski učitelj ne sme kazati Slovenca, a vedel je tudi, da mu zdaj na smrtni postelji to nič ne more škodovati. T a resnična d o g od ba kaže našo »^dino« Koroško v žalostni, pa pravi luči. Na odprtem grobu se je poslovil od rajnkega v imenu vseh z lepim govorom čast. gospod D o 1 i n a r in pri njegovih besedah je rosilo sleherno oko. Počivaj v miru! Kotmaravas. (Kužna bolezen.) Pri več posestnikih v naši občini je dobila živina kužno bolezen na gobcu in na parkljih, in sicer v Zagorčah pri treh kmetih in potem v Kotmaravasi tudi pri več kmetih; v Zagorčah je že malo ponehala, v Kotmaravasi pa se hoče še širiti. Velikovec. (Zaupni shod n a s p r o t-n i k o v.) Pred tremi tedni so imeli naši nemškutarji pri Lesnaku shod zaupnikov, med katerimi so bili tudi taki, ki sicer radi povdarjajo, da ne pripadajo nobeni stranki. Na tem shodu so izvolili zaupnika nemškega »Volksrata«, znanega slavnega (?) zgodovinarja portugalske revolucije in inkvizicije, g. Andr. Hornbognerja; tako ima sedaj »Volksrat« tudi nekaj punciranega in pa tukajšnjega posestnika in trgovca itd. Karola Magneta, kanclista pri g. notarju H. Rabitschu. Zdaj se bo velikovško nemštvo (!) že še nekaj časa držalo’. Za načelnika nemškutarskih »Bauernvereinov« pa je bil izvoljen »gozdni mojster«, g. A. Manner v Grebinju, torej mož, ki ga h gospodarskim zborovanjem ni, pač pa ne manjka na političnih in protislovenskih zborovanjih. Zakaj niso izvolili Mežnarjevega Zepeja v Št. Štefanu? Velikovec. (Vika r H a u p t) bo dne 7. novembra t. 1. zopet imel v gostilni pri Kol-lorosu svoje predavan j e, in sicer: »Jezus in nemško ljudstvo«. Menda pač ve, da so ravno Nemci v obmejnih in mešanih krajih in ■nemškutarji po večini najslabši verniki, in jih hoče ogreti z Jezusom za verski čut. Tudi naše želje so, da bi se mili Jezus usmilil takih ljudi! Ali pa morda misli lutrovski vikar, da je Jezus prišel samo za, Nemce? Mi katoličani vemo-, da je prišel za vse ljudi. Obleka dojenčka dela že dolgo pred porodom mladi materi skrbi. Mnogo važnejše pa je, da se pouči mati o prehrani otroka, če ga ne more dojiti sama. Racionalno živilo je v tem slučaju „Kufeke“) ker ima v pravem razmerju redilne snovi materinega mleka in ga dojenčki zmešanega z mlekom radi uživajo, lahko prebavijo in prenašajo. Dojenčki se potem tudi dobro razvijajo. 203 Črna. Kdor pozna Črno, bo vedel, da prebivajo tukaj razen par priseljencev, sami Slovenci; sodeč po napisih pa bi človek mislil, da je Črna pristna nemška vas. Razun par napisov so vsi izključno nemški. Na gostilnah sta na dveh samoslovenska napisa, in še od teh ene je mladi gospodar postal nemškutar in je torej slovenski napis v »zadnjih cugih«. Štiri gostilne imajo dvojezične napise, pa je vendar nemški na prvem mestu, in od teh najnovejši ima samo besedo »Gostjlna« namesto »Gostilna«. Tri gostilne imajo samo nemške napise, kamor pa tudi Slovenci pridno nosijo svoj denar. Nemške napise imajo, izvzemši en par, večinoma tudi rokodelci, akoravno imajo zaslužek večinoma od Slovencev. Sedaj pa šele pridemo k stvari, kar me je do teh vrstic privedlo. Gospod Pernat se je preselil s svojo trgovino v svojo novo hišo, ki je precej večja od prejšnje. Veselili smo se Slovenci tega koraka, ker je gospod Pernat slovenske korenine sin. A na našo žalost smo zagledali nekega dne nad vratmi njegove trgovine nemški napis. Želimo, da bi g. Pernat nadomestil sedanji »Johann« z Janez ali z Ivan ali z Janko. Ali bi samo »J. Pernat« napravil, če že ravno nima poguma, prikazati se kot očiten Slovenec, kakor ima tudi največji ljubljenec nemškutarjev M. Punzengruber, s čemur je lahko obema narodnostima ustreženo! Gorence. Shod, ki ga je priredilo Izobraževalno društvo Št. Peter Ruda v Gorenčah dne 22. oktobra, se je imenitno obnesel. Po blagoslovu so se zbrali domačini pred gostilno pri Buchbauru na prostem. Med tem se pripeljejo na lepo, s slovenskimi trobojnicami okrašenem vozu vrli Št. Peterčani. Prišli so tudi vrli Žvabekarji. Gospod predsednik Miha Melišnik pozdravi zborovalce, pred vsem gospoda dr. Lamberta Ehrlicha, ki so dospeli na shod iz Celovca, ter jim da besedo; okrog gospoda govornika se zbere mladina in možje, in posluša zvesto, vztrajno in pazljivo izvrstni govor. Podamo samo glavne točke: 1. Podlaga vsem stanovom je kmetski stan, kateri so glavni vzroki, zakaj kmetski stan propada in kateri so vzroki draginje. Vse je resnica, gola resnica, mi je rekel neki kmetski fant, kar so povedali. Gospod doktor, iskrena zahvala Vam! Po zborovanju zapoje par pesmi žvabeški pevski zbor. Potem se je vršila igra: »Sveta Neža«, pa samo za tujce zaradi pomanjkanja prostora; za domačine se bo še enkrat ponovila. Vprizorile so igro domača gorenška dekleta; z ozirom na to, da so prvikrat nastopile na odru, smemo reči, da so dobro igrale, posebno Sv. Neža (Omek Jožefa), Lucina (Glančnik Jula), Klaudija (Omek Marija), Emercijana (Borovnik Micka), Simfori-jan (Burger Janez), Jukunda, Superba, Emilija. Po igri je bila prosta zabava pri Buch-bauru; vse je poslušalo žvabeške pevce, ki so krožili lepe narodne pesmice. Na veselo s\idenje! Žabnice. Povodenj v začetku oktobra je tudi pri nas napravila precej škode. Na ce- sto sredi vasi je voda nanosila toliko peska, da ni bilo mogoče z vozovi naprej voziti-Največ škode je pa v višarskem grabnu. Prvi jež, katerega bi preje lahko popravili z majhnimi stroški, je sedaj skoraj ves razdejan. Sedaj ne kaže drugega, kakor novega postaviti malo nižje. Če se bo pa še čakalo, je pa v nevarnosti še drugi'jez in pa žabni-ške njive ter travniki okrog »angeljna«. To naj premislijo tisti, ki imajo tukaj govoriti, če jim je kaj za blagor kmetov. —- Letina zelja, ki je pri nas splošno precej pridelanega, je letos prav dobro izpadla. Prodajamo ga po 10 vin. glavo. — Sl. oktobrom se je zaključila božja pot na sv. Višarjih. Daši je dva dni pozneje dežilo in v soboto popoldne in nedeljo cel dan snežilo, se je vendar zbralo krog 1500 ljudi na božji poti. Ta dan se je izgubila neka GOletna romarica iz Dvora pri Bovcu. Mnogo so jo- že iskali, a je ne morejo najti. V megli je najbrž zašla s pravega poti in ji je vsled snega spodrsnilo ter je padla čez kake skale. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Politične vesti. TURŠKO-LAŠKA VOJNA. Lahom se v Tripolisu silno slabo godi-Vojne ladje vsled viharja ne smejo blizu obali in tako ne morejo povoljno podpirati operacije čet na suhem. Turkom so se pridružili Arabci, ki dan za dnevom prihajajo kot nekaka »sveta vojna«. Najnovejiša poročila vedo povedati, da so Turki celo zavzeli Tripolis. Objavljamo naslednja brzojavna poročila: Turške zmage v Tripolisu. Pri sprejemu diplomatov se je izjavil zunanji minister, da so Italijani v Tripolisu obkoljeni. V bojih, ki so se vršili zadnje štiri dni, so Italijani izgubili 5000 mrtvih, ranjenih imajo 700. Tripoliški župan Ilasun bej, ki je prestopil k Italijanom, je umorjen. ,V zadnjih bojih pri Tripolisu so Turki zaplenili 95 topov, 37 mitraljez, 1700 zabojev municije. V Carigrad je došla iz Tripolisa depeša Rahmi beja: Italijani so se umaknili nazaj v mesto in so se zabarikadirali. Naše čete so zavzele tri utrdbe. Italijani se umikajo v mesto, izgubili so na begu velikansko streliva in živeža. Arabci so se hrabro borili in se uprav žrtvovali za kalifa. Upamo, da si zopet priborimo Tripolis. GAUTSCHEV KABINET ODSTOPIL. Kakor poiočajo z Dunaja, je podal celoten Gautschev kabinet svojo demisijo-Bodoči ministrski predsednik bo sedanji grof Sturgkh, notranji minister moraviski deželni predsednik Karol pl. Heinold, na-učni minister sekcijski šef Maks Husarek, profesor cerkvenega prava na dunajski univerzi; poljedelski minister profesor politične ekonomije na češki univerzi Ciril Horacek; minister za javna dela sekcijski šef Otokar Trnka; železniški minister sekcijski Šef Zdenko pl. Forster; iustični minister Hochenburger; trgovinski minister sekcijski šef dr. pl. RoBler; finančni minister dr. R. Meyer; minister za deželno hrambo Friderik pl. Georgi; minister za Galicijo Zaleski. Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slo-venske Straže"! Društveno gibanje. Sveče. V nedeljo, dne 5. novembra, s® vrši pri Adamu mesečno zborovanje »Kočne« s skioptičnim predavanjem. Gledali bomo vožnjo skozi sredozemsko morje ali k M podobnega. Temu sledi kratek poučen govor. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 30 vin. Obilo0 udeležbe od vseh strani se nadeja odbor-Žeiinje pri Velikovcu. V nedeljo, dne o-novembra priredi Izobraževalno društvo v župnišču na Želinjah shod s sledečim sp0' Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8-60 franko. T jamo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). prsih, IzdelovateU redom: 1. Igri »Tri sestre« in »Prepirljiva soseda«. 2. Govor. 3. Pobiranje članarine in slučajnosti. Vstopnina za člane 20 vin., za Oečlane 30 vin. Začetek takoj po sv. blagoslovu. K veliki udeležbi vabi odbor. Hodiše. Slovensko pevsko društvo ;Zvezda« ima svoj letni občni zbor na nedelj, dne 12. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne Pri Kramarju v Hodišah. Spored: 1. Pozdrav društvenega predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Razni pogovori 'in zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. Črna. Slovensko krščansko socialno delavsko društvo« priredi v nedeljo, dne 5. li-stopada, javen shod v gostilni pri Drofelni-ku. Pride govornik gospod dr. Rožič iz Celovca. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Mohorjani! „Slovenska Straža'* Vas kliče! sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak vecji ali manjši znesek »Slovenski Straži" ! Cerkvene vesti. Škofijska konferenca. Milostljivi gospod knez in škof Baltazar se odpelje dne 6. novembra t. L k škofijski konferenci ha Dunaj. Med drugim se bodo posvetovali avstrijski škofje tudi o papeževem dekretu, s katerim se skrčijo, oziroma preložijo' zapovedani prazniki. Upajmo, da ostane vse pri starem! Prezentiran je na župnijo Greifenburg č- g. Sigfrid Jòrg, župnik v Radlach. Prestavljen je č. gospod provizor Ma-1 a v ž W e i s s iz Šmarjete v Rožu kot pro-vizor v Javorje. Razpisana je župnija Radlach do 7. de-«irhra 1911. Imenovana sta soupraviteljem: župnije jkpače č. gospod Karol Hraba, župnik v ^urarjeti v Rožu, župnije Kneža č. gospod ^hton Benetek, župnik na Djekšah. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Loterijske številke. Praga, 25. oktobra: 85 46 2 83 73 Gradec, 28. oktobra: 49 15 59 89 30 Gunaj, 28. oktobra : 75 6 35 44 24 Zahvaia. Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob smrti naše ljubljene sorodnice, gospe Angele Meri « Rasipr izrekamo vsem sorodnikom, prija-teljem, znancem in sploh vsem, ki S(j drago rajnico spremili k zad-hjemu počitku, posebno pa oskrb-. lci Antoniji Saller za njeno skrb n Postrežbo rajnici, najiskrenejšo ZahValo. ^ Greb. Kloštru, 26. oktobra 1911. Rodbini Rassinger in Switti. I ^3 POliB nanrnitai v kateri se nahaja tudi ^kofige g,,* nnpiUlld], trgovina, v Klopicah, obči K oralov ur Ure 0