11. seja poslovodnega sveta Vesna Bleiweis Polletno poslovanje sozda Prva popočitniška seja poslovodnega sveta sozda je bila namenjena oceni polletnega poslovanja in nekaterim tekočim, aktualnim problemom, kot so: ekonomski odnosi s tujino, urejanje delitvenih razmerij v razporejanju dohodka na ravni sestavljene organizacije, uresničevanje sprememb zakona o blagovnem prometu in spremembi organiziranosti Delovne skupnosti SOZD Polletni poslovni rezultati sozda nam lahko vlijejo malo več samozavesti in optimizma, vsaj kar se števila organizacij in zneska izgub tiče. Te so tako po številu organizacij kot po skupnem znesku, v primerjavi s prvim četrtletjem občutno nižje. Tozda Poljedelstvo (M-Agrokombinat) in Govedoreja (M-KG Kočevje) sta izgubo sicer povečala, uspelo pa jo je znižati tozdu Posestva (M-Ljubljanske mlekarne). Izgube niso edino merilo dobrega ali slabega gospodarjenja, bolj se velja posvetiti sredstvom za reprodukcijo, dohodku in njegovi razporeditvi. Dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 146 %, sredstva za reprodukcijo pa za 132 %, sama reprodukcijska sposobnost sozda pa je večja za 28 %. V zvezi s sredstvi za reprodukcijo kaže posebej omeniti dejstvo, da se je v sredstvih amortizacije bistveno, vendar še ne dovolj, povečal delež amortizacije, obračunane nad predpisanimi stopnjami. V sami razporeditvi dohodka pa so prva potrošna violina davki in prispevki za splošno in skupno porabo. Ti so izraženi z indeksom 377 (splošna poraba) in indeksom 261 (skupna poraba) terjali razporeditev 27,5 % ustva-jenega dohodka. Njihova rast je daleč presegla rast celotnega Prihodka, dohodka in osebnih dohodkov v sozdu. Osebne dohodke smo v sozdu povečali za 142 % — za 4 indeksne točke manj kot dohodek. S tako razporeditvijo smo uresničili pomembno zahtevo republiške resolucije Za leto 1986 — skladna rast sredstev za osebne dohodke in doseženega dohodka. Čeprav ugotavljamo dobre poslovne rezultate sozda kot celote, pa naš le-ti ne smejo zanesti v brezglavo in nepremišljeno politiko delitve sredstev za osebne dohodke. Prvič v daljšem obdobju smo namreč zasledili, da je indeks rasti povprečnega osebnega dohodka v sozdu višji od povprečne rasti v SR Sloveniji (SOZD indeks 233, SRS indeks 222). Povprečni osebni dohodek v sozdu znaša 85.984 din. Pri tem pa ne gre spregledati podatka, da je v M-Rožnikovem tozdu Veleblagovnica Beograd znašal le 57.592 din. Glede na veljavno zakonodajo in politični tretma osebnih dohodkov, opozorilo na Pametno delitveno politiko v tod-zu, delovni in sestavljeni organizaciji ni odveč. Delno naj bi k ugotavljanju ostreznosti delitvenih razmerij v razporejanju dohodka prispeval tudi samoupravni sporazum o usklajevanju delitvenih razmerij v razporejanju dohodka na ravni sestavljene organizacije. Glede na zakonodajo pa velja v zvezi z ^jim opozoriti na komplicirano tehnično izvedbo (dostava posebnih obrazcev za spremljanje Osebnih dohodkov pristojni spK) in morebitni pravni zaplet okrog dopustnosti sklenitve ta-koga sporazuma, kajti prav stro-, ^v?vna mnenja so tu najbolj razli-•fcur'?3 zdaj je poslovodni svet v (Skloniti „ predlog takega fenilj, da se ? % Iz dela organov sozda sporazuma posreduje delavskemu svetu sozda. Po besedah svetovalca poslovodnega odbora SOZD za zunanjo trgovino, Borisa Kofola, je sozdova devizna bilanca po podatkih do konca julija še vedno pozitivna, čeprav je izvoz manjši za 2 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, uvoz pa za 2,3 x večji. Ker pa se nesreča v SFRJ pojavlja tudi v obliki predpisov, ki narekujejo tako in drugačno seštevanje in odštevanje osnov za priznavanje pravic, se nam utegne zgoditi, da bomo pri teh pravicah zaradi matematike bistveno krajši, če ne bomo pravočasno poskrbeli za pametno poslovno odločitev. Skrb za to je naložena M-Mednarodni trgovini. Novosti, določene s spremem-bani zakona o blagovnem prometu, ki v prometu na debelo zadevajo tudi naše organizacije, so bile na seji predstavljene kot okvirna problematika, ki jo bodo podrobneje obdelali strokovnjaki s področja blagovnega prometa na posebnem posvetu koncem septembra. Takrat bodo sprejete tudi odločitve o tem, kako v sozdu zagotoviti uresničevanje sprememb zakona. S področja komercialnega poslovanja velja omeniti še eno ugotovitev — našo neelastičnost pri uvajanju prodaje oziroma nakupa s kreditnimi karticami. Potrošnik se prednosti takega nakupa dobro zaveda, naša trgovina pa gleda zadevo na kratek rok in to prodajo tretira kot kreditiranje, ki nima večjega učinka. V M-Modni hiši potrošniki že drugo leto lahko plačujejo s kreditno kartico in, kot je povedala predstavnica te delovne organizacije, se nakupi povečujejo. Zato ni razloga, da v Mercatorjevih blagovnicah, tehničnih in drugih trgovinah ne bi uvedli tovrstnega plačevanja. Odtod tudi sklep poslovodnega sveta, da je uvedba možnosti plačila s kreditno kartico v blagovnicah in specializiranih trgovinah obvezna. Poročanje o realizaciji tega sklepa sledi čez šest mesecev. Ker v tem poslovanju ni treba odkrivati Amerike upamo, da bo dogovor dal tudi rezultat. Naj bo delovna skupnost sozda organizirana tako ali drugače, vedno mora zagotavljati strokovno in učinkovito delo za potrebe članic sozda. Razprava na poslovodnem svetu je pokazala, da so pripravljene novosti v organi-zaiji in delitvi dela v delovni skupnosti dobrodošle, obenem pa tudi bojazen, da se bodo zaradi tega nenormalno povečali prispevki zanjo. Predlog za spremembe v organiziranosti temelji na dveh zadevah: dosedanje pokrivanje področja storitev, gostinstva, turizma in dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kmetijske zadruge in pa tudi druge oblike zadružništva, je bilo glede na obsežnost problematike in skupnih točk obravnavano razdrobljeno dobro in kot privesek v drugih organizacijskih enotah delovne skupnosti. Druga zadeva pa je področje planiranja in ekonomike poslovanja ter informatike. Ne gre samo za formalen prehod te službe iz Interne banke v Delovno skupnost, temveč predvsem za nova delovna področja: podrobnejše spremljanje vseh parametrov gospodarjenja v posamezni dejavnosti sozda, organizacijsko in poslovno svetovanje ter informacijsko dejavnost, ki naj bi zaživela v tej meri, da bi na osnovi računalniško vodene banke podatkov lahko sprejemali celovitejše poslovne in samoupravne odločitve na vseh nivojih .— TOZD, DO in SOZD. Na Trati prt Škof|l Loki |e 15. septembra 1986 že stal skelet nove hladilnice KŽK Gorenjske. Foto: Jaro Novak Glasilo je namenjeno na naslov: Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina / Leto XXIII Ljubljana, avglst-september 1986 št.:.6-7' 11. sednica poslovodnog saveta — 4.9.1986 Vesna Bleivveis Poslovanje SOUR-a u prvom polugodištu - dobro Prva sednica poslovodnog saveta SOUR-a nakon godišnjih odmora bila je namenjena oceni poslovanja u prvom polugodištu te nekim tekučim, aktuelnim problemima, kao što su: ekonomski odnosi s inostranstvom, regulisanje odnosa raspodele u razporediva-nju dohotka na nivoju sastavljene organizacije, ustvaranje izmena zakona o robnom prometu i promene u organizovanosti radne za-jednice SOUR-a. Poslovni rezultati SOUR-a u prvom polugodištu mogu nam uliti nešto više samopouzdanja i optimizma, barem u pogledu broja organizacija i iznosa gubi-taka. Ovi su, kako prema broju organizacija, tako i po ukupnom iznosu, u poredenju s prvim kvartalom, osetno niži. OOUR »Poljedeljstvo« (M-Agrokombi-nat) i »Govedoreja« (M-KG Kočevje) su gubitke doduše povečali, ali ih je stoga uspeo sniziti OOUR-u »Posestva« (M-Lju-bljanske mlekarne). Gubitci doduše nisu jedino merilo dobrog Ima nešto važno ili lošeg privredjivanja, više se valja posvetiti sredstvima za reprodukcijo, dohotku i njegovom ra-sporedjivanju. Dohodak je u poredenju s istim periodom prošle godine ve-či za 146 %, sredstva za reprodukcijo za 132, a sama reproduk-ciona sposobnost soura je veča za 28 %. U vezi sredstava za re- produkcijo valja posebno pome-nuti činjenicu da se u sredstvima amortizacije bitno, ali ne dovolj-no, povečao udeo amortizacije, obračunate iznad prepisanih stopa. U samom razporedivanju dohotka prvu potrošnu violinu predstavljajo poreži i doprinosi za opštu i zajedničku potrošnju. Ovi su izraženi indeksom 377 (opšta potrošnja) i indeksom 261 (zajednička potrošnja) iziskivali rasporedevanje 27,5 % ostvare-nog dohotka. Njihov rast je dale-ko prelazišao rast ukupnog dohotka, dohotka i iičnih dohodaka i SOUR-u. Lični dohotci u SOU-R-u su povečani za 142 % - za 4 indeksne poene manje nego dohodak. Ovakim razporediva-njem je ostvaren značajan zahtev republičke rezolucije za 1986. godinu - uskladen rast Poslovni rezultati SOZD MERCATOR-KIT v I. polletju 1986 vOOO din Elementi januar indeks 1985 1986 1. Celotni prihodek 110,454.750 223,303.605 202 - prihodki od obresti 1,700.150 4,250.271 250 2. Porabljena sredstva 99,338.381 195,794.271 197 - materialni stroški 20,039.356 38,149.506 190 - amortizacija 1,552.107 3,385.926 218 - obresti za kred. za obrat. sred. 3,961.962 6,549.856 165 3. Dohodek (D) 11,196.035 27,509.333 246 - obresti za kredite za OS 232.498 472.355 203 4. Čisti dohodek (ČD) 8,162.511 20,068.181 246 - del ČD za osebne dohodke 5,787.447 13,918.665 240 - del ČD za skupno porabo 465.748 1,238.560 266 - del ČD za poslovni sklad 1,715.969 4,087.997 238 - del ČD za rezervni sklad 392.444 1,008.384 257 5. Akumulacija 2,125.637 5,141.621 242 6. Sredstva za reprodukcijo 3,677.744 8,527.547 232 7. Izguba 357.160 261.296 73 8. Zaloge 23,863.095 46,786.209 196 9. Krediti za osnovna sredstva 3,974.889 4,636.514 117 10. Dolgoročni krediti za obrat, sredstva 4,758.375 6,109.090 128 11. Kratkoročni krediti za obrat, sredstva 13,118.175 18,493.761 141 12. Povprečno število zaposl. po urah 18.744 18.948 101 13. Obveznosti za zapadle anuitete 622.293 738.969 119 14. Terjatve do kupcev 13,829.807 22,666.594 164 15. Obveznosti do dobaviteljev 9,516.865 20,280.497 213 Kazalci 1. Dohodek na delavca (din) 597.313 1,451.833 243 2. Dohodek v primerjavi s povpreč. uporab, posl. sred.. (%) 13,23 18,00 136 3. Akumulacija v primerjavi z dohod. (%) 18,99 18,70 98 4. Stopnja akumul. sposobnosti (%) 2,51 3,37 134 5. Stopnja reprodukcijske sposobnosti (%) 4,35 5,58 128 6. OD in SSP na delavca (din) 333.611 799.938 240 7. Čisti obrač. OD na del. (din/mes.) 36.943 85.984 233 sredstava za lične dohotke i ostvarenog dohotka. lako su uočljivi dobri poslovni rezultati SOUR-a kao celine, ovi naš ipak ne smeju zaneti u bez-glavu i nepromišljenu politiku raspodele sredstava za lične dohotke. Po prvi put u dužem pe-riodu smo, naime, konstatovali, da je indeks rasta prosečnog li-čnog dohotka u SOUR-u višji od prosečnog rasta u SR Sloveniji (SOUR indeks 233, SR Slovenija indeks 222). Prosečni lični dohodak u SOUR-u iznosi 85,984 di-nara. Pri torne ne treba izgubiti iz vida podatak da je iznosio u M-Rožnikovom OOUR-u, Robna kuča Beograd samo 57,592 dina-ra. Obzirom na važeče zakonske propise i politički tretman ličnih dohodaka, skretanje pažnje na pametnu politiku raspodele u OOUR-u, nije suvišno ni radnoj ni sastavljenoj organizaciji. Samoupravni sporazum o us-kladivanju odnosa razpodele u razporedivanju dohotka na nivou sastavljene organizaije trebao bi, barem delimično, doprineti utvr-divanju odgovarajučih odnosa razpodele u razporedivanju dohotka. Ali, obzirom na važeče propise, valja u vezi toga skrenu-ti pažnju na komplikovano teh-ničko sprovodenje i eventualni pravni zaplet oko dozvoljenosti zaključivanja ovakog sporazuma, jer se upravo stručna mišljenja u tom pogledu najviše razlikuju. Za sada je poslovodni savet doneo odluku da se predlog ovakvog sporazuma dostavi radničkom savetu SOUR-a. Prema rečima savetnika poslovodnog odbora za spoljnu trgovi-nu, Borisa Kofola, devizni bilans SOUR-a je, prema podacima do jula još uvek pozitivan, iako je izvoz manji za 2 % u poredenju sa istim periodom prošle godine, a uvoz za 2,3 x veči. Ali, pošto se nesreča u SFRJ javlja i u obliku propisa, koji diktiraju ovakvo ili onakvo šahiranje i oduzimanje osnova za priznavanje prava, može nam se desiti da čemo kot tih prava zbog matematike biti bitno krači, ako se nečemo bla-govremeno pobrinuti za pametnu poslovnu odloku. A brigu o torne morala je preuzeti M:-Med-narodna trgovina. Novosti, odredene izmenama zakona o robnom prometu koje u prometu na veliko tangiraju i naše organizacije, bile su na sednici predstavljene kao okvirna problematika koju če detaljni-je obraditi stručnjaci iz oblasti robnog prometa na posebnem savetovanju krajem 'septembra. Tada če se usvojiti i odluke o torne, na koji način u SOUR-u obezbediti ostvarivanje izmena zakona. S področju komercialnog poslovanja valja navesti još jednu konstatacijo — našu neelasti-čnost u uvodenju prodaje, odnosno nabavke putem kreditnih kartica. Potrošač je veoma sve-stan prednosti ovakve nabavke ali naša trgovina posmatra svu stvar na kratak rok i tretira ovu prodaju kao kreditiranje, koje nema veči efekat. U M-MOdni hiši potrošač! mogu več drugu godinu plačati kreditnem karticom i, kao što je izjavila predstavnica ove radne organizacije, kupovina je sve veča. Zbog toga nema razloga da u robnim kučama, tehničkim i ostalim specializovanim prodav-nicama Mercatora ne bismo uveli plačanje ove vrste. Odakle i odluka poslovodnog saveta da je uvodenje mogočnosti plačanja kreditnem karticom u rohnim kučama i specializovanim trgovinama obavezna. Izveštaji o realizo-vanju ove odluke uslediče nakon 6 meseci. Pošto u tom poslovanju ne treba otkrivati Ameriku, nadamo se, da če dogovor dati odredene rezultate. Dali če biti radna zajednica SOUR-a organizovana ovako ili onako, uvek mora da obezbedu-je stručan i efikasan rad za potrebe članice SOUR-a. Diskusija na poslovodnem savetu je pokazala da su pripremljene novosti u organizovanju i raspodeli rada u radnoj zajednici dobrodošle, a istevremeno je i ispoljena boja-zan da če se zbog toga nenormalno povečati njene obaveze. Predlog za izmene u organizovanosti zasniva se na dve stvari: dosadašnje pokrivanje oblasti usluga, ugostiteljstva, turizma i dopunskih delatnosti, kojima se bave poljoprivredne zadruge, pa i ostali oblici zadrugarstva, bilo je obzirom na obimnost problematike i zajedničkih tačaka raz-matrano usitnjeno i kao privezak u ustalim organizacionim jedini-cama radne zajednice. A druga stvar je oblast planiranja i ekonomike poslovanja te informatike. Nije u pitanju samo formalan pre-lazak ove službe iz Mercator-ln-terne banke u radno zajednico SOUR-a, več - pre svega -nove oblasti rada: detaljnije pra-čenje svih parametra privrediva-nja u pojedinoj delatnosti SOUR-a, organizaciono i poslovno sa-vetovanje te informacijska delat-nost, koja treba da zaživi u toj meri da bi na temelju računarsko vodene banke podataka mogli usvajati kompleksnije poslovne i samoupravne odluke na svim ni-vojima — OOUR-a, RO i SOUR-a. Naložba tudi iz združenih sredstev Jasim Mrkalj — Tozd Mesoizdelki Gradnja hladilnice v Škofji Loki v polnem teku Investitor Mercator-KŽK Gorenjske, TOZD Mesoizdelki, Škofja Loka je pričel s pripravami za izgradnjo hladilnice mesa za 1.500 ton na Trati že 1984.leta. Od idejnega tehnološkega projekta pa do pričetka gradbenih del je poteklo manj kot 2 leti, tako da je bil uradni pričetek gradbenih del 1.7.1986. Rok za pričetek gradnje je bil hkrati dolg in kratek, saj so vsa opravila pretežno ležala na strokovni skupini tozda Mesoizdelki, ki je vodil vse aktivnosti, od izdelave idejne zasnove tehnološkega projekta, pridobivanja lokacijske dokumentacije, soglasij in lokacijske odločbe pa do izdelave projektne dokumentacije ter pridobitve gradbenega dovoljenja. Vzporedno je potekala izdelava investicijskega programa kakor tudi zbiranje sovlagatelja skih deležev za celotno finančno kritje po predračunih najbolj ugodnega ponudnika-izvajalca. Kratek opis projektirane hladilnice na Trati Investitor je skupaj z Biotehniško fakulteto izdelal projektno nalogo; tehnologija je upoštevala sodobne načine in postopke zamrzovanja ter skladiščenja mesa. Projektna naloga je služila projektantu, Arhitekt biroju SGP Tržič, za projektiranje idejne zasnove in nadaljevanje dela na izdelavi PGD in PZI. Investitor je prjdobil 6 ponudb projektivnih organizacij za izvedbo projekta. Po končanem projektiranju je investitor opravil razpis za izvedbo in izdelal razpisni elaborat z razpisnimi pogoji. Priglasilo se je 9 gradbenih organizacij. Komisija investitorja je opravila analizo prispelih ponudb in po končani konsultaciji s projektanti in dodatnih razgovorih s potencialnimi izvajalci sprejela odločitev o naj-, bolj ugodnem ponudniku. To je SGP Tehnik Škofja Loka. Projektirana hladilnica je predvidena za zmogljivost 1.500 ton -zamrznjenega mesa. V sklopu hladilnice je tudi trafo postaja ter .ostali spremljajoči prostori (strojnica, tri hladilne komore z zmogljivostjo po 500 ton, zamrzovalna tunela s kapaciteto po 12 ton na 24 ur. Temperaturni režim v celicah je do — 25 stopinj Celzija in v zamrzovalnih tunelih do — 40 stopinj Celzija. Višina uporabnih površin je 7,5 m. V zgradbi je prostor za sprejem in izdajo mesa na obeh koncih manipulacijskega hodnika, kjer sta polnilno izdajni rampi. Prostor za sprejem in izdajo je opremljen s tehtnicami ter z hidravlično premostitveno rampo in rolo-vrafi. Na koncu komunikacijskega hodnika sta skladišče in pralnica palet. Na jugovzhodni strani zgradbe je nameščena strojnica s kompresorji in strojno opremo za izkoriščanje odpadne energije kompresorjev. Manipulacijski hodnik povezuje vzdolžno vso stavbo in vse funkcijske celote (hladilnice, tunela, strojnico, pomožne prostore in drugo). V objektu je tudi polnilnica viličarjev, trafo postaja, pomožni prostori (umivalnice, garderobe, pisarna skladiščnika, veterinarska pisarna, ogrevani prostor za delavce in delilpica hrane). Zgradba je montažna, kombinirana s klasičnim prizidkom za strojnico in pomožne prostore. Gabarit celotnega objekta je 66,80 x 27,80 m. višina 11,40 m. Uporabne površine je 2.153 m2. V sklopu zunanje ureditve so zunanje asfaltne površine, urejeni makadam, dovozna asfaltna pot mimo silosov in vratarnica z ograjenim kompleksom z žičnato ograjo. Vse obdelave so upoštevale najbolj sodobne in tehnično dognane postopke. V fazi izdelavi PZI je investitor skupaj z dobaviteljem strojne opreme zahteval obvezno izkoriščanje odpadne energije kompresorjev, kar bo prvič v nekem hladilniškem objektu industrijskih razsežnosti. Strojna oprema je v 90 % domača, dobavitelj je LTH Škofja Loka. Pri izbiri opreme je investitor poslušal tehnologe na tem področju. Prvotna idejna rešitev je predvidevala uporabo amoni-jačnega hladilnega sistema, ki je najbolj razširjen v tovrstnih objektih v Jugoslaviji. Pri dokončni odločitvi smo upoštevali tudi sanirano veterinarske zahteve zahodnih dežel ter dosežke v industrijsko razvitem svetu, kjer v zadnjem času prevladujejo fre-onski hladilni sistemi. Ti imajo nemalo ugodnih lastnosti, tako da v zadnjem času razviti svet prehaja na tovrstne sisteme, ki v Jugoslaviji prevladujejo v manjših hladilniških sistemih za živilsko industrijo, niso pa nameščeni v nobenem industrijskem objektu za nizko temperaturne režime pri skladiščenju in shranjevanju ter zamrzovanju mesa in mesnih izdelkov. Odločitev investitorja je temeljila na jamstvu dobavitelja in montažerja opreme, ki je nudil najdaljše garancijske roke, najbolj sodobno in preizkušeno opremo, neposredno bližino proizvajalca in servisno službo, pa tudi najbolj ugodne pogoje za plačilo opreme. Ravno tako je dobavitelj opreme izdelal svoj del projekta za izkoriščanje odpadne toplotne energije, kar pomeni nemalo prihranka pri obratovanju. Tudi opremo za izkoriščanje odpadne energije bo dobavila LTH. Finančna konstrukcija in zagotavljanje sredstev Od samega začetka se je investitor zavedal, da je potrebno za gradnjo pridobiti ustrezna kvalitetna sredstva, ki investitorja v času obratovanja ne bodo preveč obremenjevala. Zaradi tega je bilo potrebno pritegniti vse zainteresirane za sovlaganje v gradnjo skupnih zmogljivosti ,za večnamenske potrebe. Na takšni podlagi smo začeli skupaj z' Domplanom iz Kranja izdelovati investicijski načrt, ki smo ga v tem letu predložili komisiji in banki za ustrezno ovrednotenje1 in oceno o družbeno ekonomski upravičenosti naložbe. Še prej je bilo potrebno v vseh planskih dokumentih na ravni sozda MER-CATOR-KIT in M-KŽK Gorenjske, kakor tudi na ravni Gorenjske ter občine Škofja Loka vgraditi naložbo v plane in jo ustrezno utemeljiti. Pri vseh utemeljitvah in analizah so sodelovali strokovni delavci tozda Mesoizdelki. Na začetku je Zavod SRS za rezerve Ljubljana kazal zanimanje za naložbo v višini ene tretjine udeležbe in s tem dejansko tudi pridobi razpolagalno pravico na celici s 500 tonami in enem zamrzovalnem tunelu, s tem da ta soinvestitor krije tudi del obratovalnih stroškov med obratovanjem. Drugo tretjino potrebnih sredstev je investitor pridobil v gorenjskem prostoru, tj. od občin na Gorenjskem, predvsem iz skladov za intervencije v kmetijstvu in skladov blagovnih rezerv. Z upravljalci teh skladov smo sklenili samoupravni sporazum o združevanju sredstev in pogoji za njihovo rabo. Na ta način se je investitor zavezal, da bo skrbel za oblikovanje področnih rezerv za vseh pet goranjskih občin. Del sredstev je investitor pridobil na ravni sestavljene organizacije MERCATOR-KIT - iz združenih sredstev. Seveda je treba omeniti lastna sredstva, ki jih je TOZD Mesoizdelki angažiral že v samem začetku opisanih prizadevanj, saj je bilo potrebno nositi stroške vseh idejnih projektov, izdelave projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo, stroške v zvezi z lokacijskim dovoljenjem, stroške v zvezi z ureditvijo lastniških odnosov, za angažiranje strokovnega kadra, ki je dokaj pospešeno delal na tej naložbi itd. Brez angažiranja lastnega deleža sredstev, ki ga tozd v končnem naložbenem načrtu niti ne more prikazati, navedene naložbe oziroma gradnje kljub večstranskim interesom ne bi bilo. Tudi zaradi zelo zapletenega postopka do prijave naložbe investitor svojega deleža v sredstvih in strokovnem delu skorajda ne more ovrednotiti. Po obdelavi finančne zgradbe se je investitor TOZD Mesoizdelki, odločil za fazno izgradnjo. Predračunska vrednost je fiksna. Prijava o fazah je bila potrebna tudi zaradi načina dotoka finančnih sredstev, saj skladi gorenjskih občin zagotavljajo svoj delež v dveh tranšah. V tem letu bo sfinanciran in dograjen objekt s spremljajočimi strojnimi inštalacijami ter ostalimi pomožnimi prostori, v letu 1987 pa ostanejo še zunanja ureditev, vratarnica, dovozna pot ter »dezo bariera« z ograjo. Po operativnem planu bo objekt pripravljen za poskusno obratovanje v aprilu 1987. Po sedanji dinamiki del in po sklenjeni-nih trdnih pogodbah z izvajalci je mogoče računati, da bo stavba do navedenega roka zgrajena, kakor tudi, da bo mogoče opraviti poskusno obratovanje, do dogovorjenega datuma. Zaradi prezasedenosti strokovne skupine investitorja in zaradi skromne kadrovske zasedbe, se je investitor odločil, da investitor-ski nadzor zaupa skupini strokovnjakov, ki bodo bedeli nad gradnjo v širši sestavi. Imajo tudi bogate izkušnje s tega področja, to je inženiring ekipa Domplana iz Kranja. Dogovarjanje v Mercator-KŽK Gorenjske in zunaj njega prinaša pocenitev gradnje Pred začetkom del smo v M-KŽKG skupaj s tozdom Kmetijstvo, ki gradi prvo fazo Pitališča na Dobravi v neposredni bližini Hladilnice, uspešno sodelovali in dosegli sporazum o skupnih naložbah v infrastrukturo. Predvsem se to nanaša na skupno naložbo v kanalizacijo, vodovod, polaganje elktričnega kabla visoke napetosti in kabla za telefonijo. Pri vsem tem so pomagali tudi delavi ROS sektorja; tako lahko rečemo, da so bili dogovori obejstransko koristni. V veliko zadovoljstvo lahko rečemo, da TOZD Mesoizdelki in TOZD Kmetijstvo ne čutita tozdovskih plotov in skupno gledata v prihodnost. V tozdu Mesoizdelki imamo razvito sodelovanje z večino tozdov v DO in si samo želimo, da bi tovrstna akcija bila spodbuda tudi drugim. Dogovarjanje je vsakemu od soinvestitorjev pocenilo gradnjo njegovega objekta pa tudi*izven DO smo uspeli pritegniti soinvestitorja EGP iz Škofje Loke za skupno sovlaganje v kanalizacijo, ki bi nas stala okrog 7 milijard, če bi investitor bil samo eden. Uspešni dogovori so bili tudi s Tehnikom, TOZD Komunala, ki nam je nudil strokovno pomoč. Dogovarjanje je postalo naše vodilo tudi z vsemi, ki mejijo z objektom Hladilnice, tako tudi s krajevno skupnostjo Trata uspešno sodelujemo v obojestransko korist. V kakšni fazi je zdaj zgradba Hladilnice? Vsa pripravljalna dela so že končana in skoraj 90 % vseh del pri pripravi na montažo konstruktorjeve hale je gotovo. Po rokovnem načrtu in po pogodbi s Konstruktorjem iz Maribora se začne montaža 25. avgusta. Objekt bo stal že v drugi polovici septembra. Vse priprave na montažo izolacijskih panelov so stekle tudi pri dobavitelju strojne opreme. Vsa dela potekajo nemoteno in • brez zastojev, zato pričakujemo, da se bodo izvajalci morali držati rokov tudi zaradi tega, ker so pogodbe tako izdelane, da so se prisiljeni držati dogovorjenih cen in seveda rokov, sicer bodo delali v lastno škodo. Razumljivo je, da je investitorjev interes, da se vsa deta končajo do predvidenega roka, saj smo odgovorni tudi do soinvestitorjev. Sklepi, sprejeti na 11. seji poslovodnega sveta - 4.9.1986 Poslovodni svet je s sklepi sprejel: 1. informacijo o poslovanju sozda MERCATOR-KIT v obdobju ja-nuar-junij 1986 2. predlog za spremembo organiziranosti Delovne skupnosti SOZD MERCATOR-KIT z zahtevo, da se njene službe organizirajo tako, da bodo v kar največji meri zagotovile smotrnost, učinkovitost in strokovnost svojega dela za potrebe članic sozda 3. predlog, da vse članice sozda, ki so bile v preteklih letih deležne posojil solidarnostno združenih sredstev skupne porabe, in zapadlih obveznosti še niso poravnale, le-te poravnati iz poslovnega sklada najkasneje do 15. oktobra letos 4. nalogo sektorja za blagovni promet in gostinstvo, da v 14. dneh po seji poslovodnega sveta, organizira strokovni posvet vseh trgovskih OZD, ki jih zadevajo spremembe in dopolnitve Zakona o blagovnem prometu (redukcija števila posrednikov v prometu na debelo) 5. nalogo sektorju za blagovni promet in gostinstvo, da v sodelovanju s pravno službo v Delovni skupnosti SOZD, pripravi povzetek vsebine in navodila za izvajanje odloka o pogojih in načinu prodaje tujim fizičnim osebam določenih proizvodov, ki so oproščeni prometnega davka 6. nalogo vseh OZD, ki imajo v svojem sestavu blagovnice in specializirane trgovine oziroma prodajalne, da v njih obvezno uvedejo možnost plačevanja s kreditnimi karticami 7. nalogo strokovnim službam Mercator-lnterne banke, da izterjajo zapadle obveznosti iz naslova solidarnostnega združevanja sredstev v sklad internih kompenzacij SOZD 8. odgovornost poslovodnih organov OZD — članic Mercator-lnterne banke, da najkasneje do 30.9.1986 izpeljejo sprejem in sklenitev samoupravnih splošnih aktov Mercator-lnterne banke, ki so v javni obravnavi 9. predlog, da se delavskemu svetu SOZD MERCATOR-KIT posredujejo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o usklajevanju delitvenih razmerij v razporejanju dohodka na ravni sestavljene organizacije 10. predlog, da se delavskemu svetu SOZD MERCATOR-KIT predlaga sprememba namembnosti in koristnikov združenih sredstev rezerv. 11. predlog, da se volitve organov sozda, ki jim poteče mandat decembra letos, opravijo v začetku leta 1987, ko bodo potekali zbori delavcev in druge aktivnosti v zvezi z zaključnimi računi za leto 1986. Poletna novinarska šola za združeno delo Portorož, 12.9.1986 Nekonvencionalnost v obveščanje Hotelsko naselje Bernardin pri Portorožu je lahko tudi študijski poligon poletne novinarske šole. V njenem okviru je v letošnjem septembru Delavska enotnost iz Ljubljane organizirala petdnevni seminar, ki je predstavil udeležencem sodobne metode informiranja v združenem delu s pomočjo elektronskih medijev - teleteksta, videa in interne televizije. K sodelovanju so bili povabljeni predvsem tisti kadri, ki v naših temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela odgovarjajo za načrtovanje in vodenje informacijskih dejavnosti. V teoretičnem delu seminarja so imeli slušatelji priložnost primerjati ustaljene načine in prvine obveščanja z možnostmi, ki jih' nudijo sodobne elektronske priprave - tudi domačih proizvajalcev — ki so nam že dosegljive in jih v nekaterih ozdih že uvajajo. Skrokovni vodje in sodelavci Delavske enotnosti — pedagogi, organizatorji in snemalci - so jih seznanili tudi z vso potrebno tehnično opremo in ravnanjem z njo. V praktičnem delu po skupinah so si udeleženci razdelili vloge v ekipi — od režiserja do snemalca — dobili v roke aparature in po izdelavi sinopsisov, scenarijev ter snemalnih načrtov pred predvidenimi prizorišči in z neogibno ustvarjalno inprovizacijo realizirali v eksterierih in interie-rih informacije v video tehniki in teletekstu. Delovni urnik je bil zelo natrpan, tako da so semina-risti komaj ukradli kaj časa za sprostitev. Jaro Novak Struktura prometa v sozdu MERCATOR-KIT po letih v obdobju 1977 - 1985 po čistih dejavnostih se statistično spremlja že od teta 1977, t.j. od obvezne registracije gospodarskih < organizacij. Ker so se DO in TOZD registrirale samo za eno dejavnost, t.j. pretežno dejavnost po ustvarjenem dohodku nad 50 %, se je s tem praktično izgubila vsa ostala dejavnost teh organizacij. Rezultat takšnega spremljanja za vse DO in tozd v celotnem sozdu MERCATOT-KIT je grafikon, ki zajema v petih dejavnostih razmerja vsakega leta posebej. Za razumljivejšo razlago k grafikonu navajamo po letih: ► Z deležem dejavnosti v skupnem prometu in grafikonom je ponazorjeno gibanje dejavnosti ocTIeta 1977 do danes. Namen prikaza je nadaljnje spremljanje gibanja dejavnosti, saj je iz razpredelnice razvidno upadanje trgovine na drobno, vzpon industrije itd. 'Kancijan Hvastija Struktura prometa sozda MERCATOR - KIT v obdobju 1977-1985 po čistih dejavnostih leto i(% 1977 1978 1979 1980 1981 70-' 60-- 30-- 20 - IO- mI NADROBNO trgov mJa INDUSTRIJA KMET. GOST. TRGOVINA GOZDAR. NA DEBELO GRADB. OBRT IN STORITVE PRIPRAVIL: K.HVASTIJA Dejavnosti — struktura Leto Trgovina na drobno Zunanja trgovina Industrija KmeLgostin. gozdarstvo gradb.obrt in storitve Trgovina na debelo Skupaj 1977 53 10 5 3 29 100 1978 54 11 4 3 28 100 1979 53 11 4 3 29 100 1980 55 ' 10 3 5 25 100 1981 54 6 5 5 • 30 100 1982 K 51 7 7 5 30 100 1983 46 11 9 5 29 100 1984 45 11 8 - 5 30 100 1985 45 8 13 8 26 100 Predsednik KORŠ-a o Mercatoriadi Center za obveščanje Dan Mercatorja mora biti drugačen Za nami so devete letne športne igre SOZD MERCATOR-KIT, ki so v zadnjem letu organizacijsko, presegle obseg samo športnega tekmovanja. Pomenijo dan v letu, ko se ob športnem tekmovanju srečajo delavci SOZD MERCATOR-KIT, izmenjujejo delovne izkušnje, se med seboj spoznavajo in se ne nazadnje med seboj tudi poveselijo. Tako nekako je v programu koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport (KORŠ) SOZD MERCATOR-KIT zastavljen koncept športnih iger. Čas po končanem tekmovanju in v zatišju ob letnih dopustih je gotovo najprimernejši za kratek klepet s predsednikom tega odbora _Mi-rom Vaupotičem, kadrovikom v delovni organizaciji Mercator-Sa-dje zelenjava. Tema je znana, Dan Mercatorja v sklopu prireditev, ki jih je pripravil KORS v sodelovanju z vsakoletnim organizatorjem, letos konkretno z M-KŽK Gorenjske in Kranja. Prav gotovo ste skupno z organizatorjem letošnje prireditve Mercatoriado in Dan Mercatorja že analizirali? Navada je, da po vsakoletni prireditvi analiziramo vsa dogajanja ter iz analize skušamo izvleči čimveč izkušenj in podukov za delo v prihodnje. Skušamo se predvsem izogniti znanemu reku, da je vse dobro, kar se dobro konča. Tudi letošnja dogajanja smo temeljito obravnavali in prišli do nekaterih spoznanj, ki jih bomo morali v prihodnje obvezno upoštevati. Tekmovalni del je bil or-Qaniziran dve soboti, predtekmovanja posebej ter finalni del skupno z Dnevom Mercatorja. Razmak med obema deloma tekmovanj je bil prevelik ter zagotovo ni vplival na manjše stroške udeležencev. Po vrhu vsega smo na zaključni prireditvi opazili, da dobršen del tekmovalcev iz predtekmovanj ni prišel na zaključni del prireditve. Vsebinsko je prireditev bila zastavljena tako, da se je ne bi udeleževali samo udeleženci športnih tekmovanj, temveč bi z novimi vsebinami skušali privabiti tudi druge delavce SOZD. No, tu moramo ugotoviti, da smo šele na začetku ter da udeležba ni bila v okviru pričakovanj. Ne razumeti tega, da udeležencev ni bilo, vendar so se zaključka prireditve udeležili v glavnem tisti, ki bi na zaključek športnih tekmovanj zagotovo prišli. Kaj je bilo novega na letošnji prireditvi, oziroma, kaj naj bi bilo izhodišče za organiziranje Dneva Mercatorja v prihodnje? Vzpodbuda, da organiziramo skupno zaključni del Mercatorja- | de in Dan Mercatorja je prišla s strani organizatorja, to je M-KŽK Gorenjske, in ni nova. O možni drugačni zasnovi prireditve smo se pogovarjali že po igrah v Ribnici, vendar je naslednjim organizatorjem in KORŠ-u to bil prevelik zalogaj in je do uresničitve, v obliki kot je bilo organizirano v Kranju, prišlo šele letos. Nova je bila razstava likovnih stvaritev naših delavcev, kulturni večer organiziran na predvečer prireditve, drugačen, bolj svečan je bil tudi zaključek prireditve, kjer se je običajno podeljevanje medalj in pokalov umaknilo kulturnemu programu s slavnostnim govornikom ter svečano podelitvijo nagrad SOZD MERCATOR-KIT. Vse to naj bi v prihodnje bilo le del novih dogajanj na prireditvi Dan Mercatorja. Splošno mnenje je bilo, da je prireditev uspela, ter da jo moramo negovati in omogočati delavcem sozda medsebojno zbliževanje in srečevanje. Logično bi bilo, da »športni« predsednik razmišlja samo o športni piati teh prireditev. Iz teh vaših razmišljanj je čutiti še kaj več? • Vsem nam, ki že vrsto let sodelujemo in pripravljamo akcije v okviru KORS-a, je osnovni cilj, da so dobro organizirane, privlačne za čim širši krog ljudi. Želimo jih širiti, popestriti z dodatnimi vsebinami, tako smo tudi pri letnih športnih igrah prišli do dodatnih vsebin, ki smo jih letos prvič dodali. Razumljivo je, da na /z dela organov sozda športnem področju razen dodajanja novih športnih disciplin kaj novega ne moremo dodati. Naše razmišljanje o dogajanju na nivoju sozda se tako širi izven kroga športno rekreativnih dejavnosti na druga področja ter zato predlagamo razširitev različnih oblik sodelovanja in povezovanja na nivoju SOZD. Močno podporo v takem razmišljanju'smo dobjli letos na prireditvi v Kranju, kjer so udeleženci potrjevali naša prizadevanja in novo zasnovo. Kaj torej predlagate? Vsakoletno povečanje udeležbe na naših akcijah potrjuje, da je med delavci in združenimi kmeti zanimanje za tovrstne aktivnosti, njihov interes pa bi zagotovo bilo mogoče usmerjati tudi v nove oblike. Veliko vlogo naj bi na tem področju odigrala Zveza komunistov, ZSMS, Zveze sindikatov z vsemi možnimi oblicami delovanja. Delo KORŠ-a štejemo kot obliko delovanja sindikalne organizacije, možne pa so tudi druge. Te organizacije bi morale biti nosilci celoletnega dogajanja, ki bi dosegla vrhunec vsako leto na zaključni prireditvi, to je Dnevu Mercatorja. Gre torej za celotno dogajanje in delo, in ne samo enkratno prireditev. Konkretneje povedano, na nivoju sozda bi morali najti vsebine delovanja in povezovanja, ki bi poleg delovnega in poslovnega sodelovanja Tudi postaja metroja nosi Mercatorjevo ime V Beogradu so se odločili, da bodo svoje mesto opremili s podzemsko železnico, ki bo pomagala pri reševanju komunikacijskih problemov tega velikega mravljišča. Na uro naj bi metro prepeljal kar 180 tisoč potnikov, 80 tisoč več kot znašajo sedanje potrebe mesta. Kot poroča beograjsko časopisje, je Energoprojekt že leta 1980 pričel načrtovati prvih sedem od skupno 16 postaj metroja. Med temi sedmimi je tudi postaja MERKATOR. Ker pa narod enkrat osvojena krajevna imena težko pozabi, smo lahko prepričani, da bo ime na‘še organizacije še dolgo, dolgo živo v govorici Beograjčanov. Po drugi strani je to tudi dobra reklama za našo blagovnico v Novem Beogradu ih jamstvo, da bo Mercator ostal znan še zanamcem v prihodnjem tisočletju. A.D. iz M-KZ »Krka« Novo mesto Jože Kirm popestrile in povečale medsebojno sodelovanje tudi na drugih področjih. Precej govora je o kulturnem sodelovanju in povezovanju, konkretizirati pa bi ga moral koordinacijski odbor sindikata SOZD z ustanovitvijo podobnega odbora na nivoju sozda na področju kulture kot je recimo na športno rekreativnem področju KORŠ. Pripravljali bi razstave, kulturne večere in podobno v različnih delovnih sredinah. Kakšen naj bi bil torej Dan Mercatorja - oziroma zaključek Mercatoriade? Prireditev naj bi tudi v prihodnjem letu bila organizirana dvodnevno, naš predlog je, da naj bi to bilo v soboto in nedeljo v juniju. Prvi dan se bodo zjutraj odvijala športna tekmovanja po že utečenem razporedu, zvečer naj bi kulturniki organizirali kulturno družabno prireditev, ki bi jo popestrili s podobnim kvizom kot je bil pred dvema letoma v Postojni. Drugi dan bo bil izpolnjen s finalnimi športnimi tekmovanji in srečanji na drugih področjih, ki naj bi bili različnih oblik od resnih pa do recimo šaljivih prikazov dela in življenja v sozdu, sledil naj bi svečani del s podelitvijo priznanj in nagrad SOZD MERCATOR-KIT ter družabno srečanje ob zaključku. Z Dnevom Mercatorja in celoletno animacijo vseh subjektov SOZD MERCATOR-KIT moramo doseči, da bodo delavci v sozdu razmišljali imse pripravljali na dogajanja na tej prireditvi. Ob udeležbi na prireditvi se moramo izogniti letošnjemu pristopu, ko so nekatere delovne organizacije poslale na prireditev veliko tekmovalcev pa tudi drugih udeležencev, druge so poslale samo »reprezentanco« v enem ali dveh osebnih vozilih, tretji pa so prireditev celo ignorirali in jih preprosto ni bilo. Menim, da ta prireditev mora v sozdu dobiti mesto, ki ji gre, da morajo sindikalne organizacije v planu za prihodnje leto udeležbo na tej prireditvi upoštevati v progamu za prihodnje leto (ne samo udeležbo športnikov, ampak tudi kot sindikalni izlet za ostale delavce). Jasno je, da je to uresničljivo samo pod pogojem, da vsi resno pristopimo k tem nalogam, kar zahteva večje angažiranje strokovnih služb na nivoju sozda, delovnih organizacij in tozdov. Miro Vaupotič Nič ne vesta o glasilu V poslovalnici Hinje, ki je poslovna enota Temeljni zadružni organizaciji »Suha Krajina« Žužemberk, delavca še nista nikdar videla glasila delavcev in združenih kmetov SOZD MERCATOR-KIT niti nista vedela, da glasilo sploh izhaja. Pri nakladi 8.500 izvodov je namreč 50 številk glasila, kolikor jih Kmetijska zadruga Krka naroča za preko 1300 združenih kmetov in 480 delavcev, odločno premalo. SOZD MERCATOR-KIT je velik in ima svoje članice v pretežnem delu Slovenije, te pa opravljajo različne dejavnosti. Časopis bi pripomogel poleg izobraževanja in obveščanja tudi spoznavanje življenja, dela, uspehov in problemov drugih članic sozda, k večji zavesti in pripadnosti firmi in boljšemu delu. Ko je predlog, da bi glasilo prejemali združeni kmetje in delavci na svoj naslov po pošti, že nekajkrat propadel, delavci želimo, da bi glasilo prijemala po pošti vsaj v enem izvodu vsaka poslovna enota. Delavci in kmetje imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni. Prav je, da smo gospodarni, vendar menimo, da pri obveščanju kmetov in delavcev ne bi smeli toliko varčevati. Sto let Mercatorjeve Kopitarne iz Sevnice Andrej Dvoršak »Ne betežna starka, ampak uspešen delovni kolektiv...« V začetku meseca so se zaključile svečanosti, s katerimi je Mer-cator-Kopitarna Sevnica letošnje leto obeleževala svojo sto-letni-co. Na proslavi na Lisci je predsednik PO SOZD poudaril, da je to dolga doba. Veseli smo, ker praznuje uspešna delovna organizacija in da to ni praznik »betežne starke«. »Vendar pa se ne smemo opajati s tradicijo. Vsak, ki to počne bo zašel v težave. 100-letnica ne sme biti niti trenutek za predah, temveč le vzpodbuda za nadaljnje, še boljše delo,« je poudaril Miran Goslar. Tega se v kolektivu M-Kopitar-ne nedvomno zavedajo, saj so v stoletju svojega delovanja spoznali dobra in slaba leta, dobiček in izgubo. ’ Kopitarno je ustanovila nemška družina VVinkler. Dala je oglas, da išče primerno lokacijo za tovarno na štajerskem. Nanj se je javil Slovenec, gradbeni inženir Anton Smrekar, in jim ponudi svoj mlin v Sevnici. VVinklerji so mlin odkupili, ga predelali v tovarno in 1. oktobra 1886 je bil že izdelan prvi par lesenih kopit. Šest let kasneje je bil v tovarni montiran novi parni stroj in pričela se je industrializacija kraja. Anton Smrekar je še nadalje ostal povezan s Kopitarno, za katero je gradil in dograjeval vedno nove prostore. Vzporedno s tem je raslo tudi število izdelanih kopit, ki je kmalu doseglo letno proizvodnjo 300.000 parov. Kopitarna se je tako počasi razvijala in rasla, skupaj s Sevnico, ki ji je ves čas dajala svoj pečat. Ne vojne ne gospodarske krize ji niso mogle do živega. Program, ki so ga zastavili VVinklerji pred sto leti, je vedno znova pokazal svojo prodornost na tržišču. Kajpak so se spreminjali stroji in poleg lesenih kopit so začeli izdelovati tudi plastična, pa cokle in v zadnjem času še rolete, stenske obloge in harmonika-vrata ter obutev za prosti čas. Tako širok proizvodni program današnji Kopitarni zagotavlja dobre poslovne dosežke skozi vse leto. Nov razmah je tovarna doživela po letu 1982, ko se je vključila v SOZD Mercator ter postala pomemben partner Mercator-Med-narodne trgovine. Na proslavi na Lisci je njen sedanji direktor Jože Štimac v razgovoru z gosti dejal, da je od tedaj dalje M-Ko-pitarna še vsako leto zgradila ali opremila nov objekt, v katerega so vložena tudi združena sredstva članic sozda. Brez zunanje pomoči pa bo Kopitarna kaj težko izpeljala smele razvojne načrte, ki so jih že sprejeli njeni delavci in ki ji obetajo nadaljnji razvoj in uspeh. Razširiti nameravajo ponudbo izdelkov, posodobiti tehnologijo, dvigniti kakovost in storilnost, posodobiti informacijski sistem, razširiti proizvodne prostore in pridobiti nove strokovne moči. Vse to pa jim bo omogočilo še uspešnejše vključevanje na svetovno tržišče oziroma v izvoz. Da so se svojih načrtov lotili resno, govori podatek, da namerava' 442 delavcev Kopitarne v prihodnjih letih štipendirati kar 99 dijakov in študentov, s čimer bodo zadostili vsem svojim potrebam po šolanih strokovnjakih. Vse kaže, da bodo uspešni tudi na področju izvoza. Letos so v prvem polletju izvozili za 710.000 dolarjev izdelkov in presegli plan Prav je, da smo kritični Slavnostni govornik na veliki proslavi ha Lisci je bil predsednik Skupščine SR Slovenije, Miran Potrč, ki je med drugim dejal: Razvoj in uspehi, ki ste jih dosegli, nedvomno zaslužijo vse spoštovanje in na njih ste lahko upravičeno ponosni. Ponosni predvsem zato, ker ste ta velik napredek in razvoj dosegli predvsem z opiranjem na lastne moči, z veliko delovno vnemo in tudi odpovedovanjem. Vaši uspehi so odraz čvrste zavesti, da brez stalne skrbi za modernizacijo, uvajanje sodobne tehnologije, prilaganje proizvodnje potrebam trga in kakovosti izdelkov ni mogoče iti v korak z napredkom doma in v svetu. Prav je, da smo kritični do slabosti, ki jih ni malo. Toda napak je, da ne priznavamo vedno tudi dosežkov, da ne pohvalimo tega, kar je dobro, da nismo še bolj ponosni na velike rezultate, da se teh spominjamo le ob proslavah in obletnicah. Ne smemo metati vse v isti koš. Priznajmo, kaj je dobro, in zato, da bi odpravili slabosti, ne kritizirajmo kar vsega povprek. Prav bi tudi bilo, da v organizacijah združenega dela sicer še naprej opozarjamo na slabosti in neustreznosti v sistemu in ekonomski poli- tiki, da pa vendarle bolj samokritično odpravljamo tudi lastne slabosti in uresničujemo lastne naloge. Preseči moramo prakso, ki se je na žalost kar precej razširila, da za težave v poslovanju kaj radi kritiziramo samo sistem In ekonomsko politiko, in da pri tem izhajamo le iz položaja lastne organizacije, ne vidimo pa tudi skupnih družbenih ciljev, ki jih ekonomska politika lahko le pomaga uresničevati. Napak ravnamo, če se zaradi ozkih podjetniških interesov nismo pripravljeni povezovati in združevati ali uresničevati v širših povezavah dogovorjene obveznosti; če ukinjamo temeljne organizacije ponekod samo zato, da bi dosegli večjo povezanost skupnih poslovnih funkcij, namesto da bi ta cilj dosegli s skupnim dogovorom v DO ali SOZD, in ta dogovor potem tudi dosledno upoštevali; če kot delavci razmišljamo bolj o svojih pravicah kot o svoji odgovornosti do dela in do uspešnega upravljanja družbenih sredstev. Zelo smo kratkovidni, če se zaradi trenutnega položaja ali pogojev ekonomske politike umikamo s tujih tržišč in zmanjšujemo izvoz namesto da bi verjeli, da bodo trenutne slabosti ekonomske politike odpravljene, saj je izvoz naša trajna in dolgoročna usmeritev. za 22 odstotkov. To se odraža tudi na drugih vidikih poslovanja, denimo na celotnem prihodku, ki so ga ob polletju presegli za 20 odstotkov glede na plan (1,7 milijarde dinarjev); dohodek, ki so ga presegli za 23 odstotkov (631 milijonov); čistem dohodku, ki so ga presegli za 26 odstotkov (491 milijona dinarjev). Ob tem pa so imeli tudi dobre osebne dohodke - povprečno 91.121 dinarjev, v kar je všteta tudi »dodatna plača« v višini povprečnega enomesečnega zaslužka v prvem polletju, ki so jo delavcem izplačali ob 100-letnici. Morda še podatek, da je razpon med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom komaj 3,29 kar že zelo močno nagiba k izenačevanju. Vendar v Kopitarni menijo, da je pogoj za dober uspeh predvsem v ustreznem nagrajevanju delavcev, kajti slabo plačan delavec tudi slabo dela. Časi pa so takšni, da si normalnih razponov, žal, ne morejo privoščiti. Prva tovarna v občini Ob praznovanju 100-letni-ce je bila 6. septembra tudi slavnostna seja Delavskega sveta M-Kopitarne, na kateri so nekaj deset poslovnim partnerjem izročili spominske plakete. Slavnostna govornica na seji je bila Breda Mijovič, predsednica Skupščine občine Sevnica. V svojem govoru je poudarila, da je Kopitarna prva to- varna v občini, ki slavi tako visok jubilej, da je v njej zaposlenih kar 10 odstotkov od skupnega števila zaposlenih v občini, ki dosegajo 13 odstotkov celotne občinske akumulacije. Pri tem se delavci M-Kopitarne odlikujejo z visoko produktivnostjo in velikim izvozom, ki ga stalno povečujejo, je poudarila predsednica Skupščine občine. Direktor M-Kopitarne Jože štimac i Miran Potrč si je z zanimanjem ogledal nove cokle N. cMq& TOVARNA /eCf A 7^^ (rtsio«.soSESKA SCP GROSUPUE «mm ■ '*X .. . *flNMBvo)r fHBwtoooc88o8qQq8S' Pogled na gradbišče zgradbe nove tovarne Embe ob Slovenčevi. Foto: Kancijan Hvastija M-Emba z novo »streho« Tovarna Benka in Sladkega greha Mile Bitenc 30 let Embe Lahko bi rekli, da imajo letos delavci Embe praznik več; pravzaprav so že na pragu poletja slovesno obeležili svojo 30-letnico. Zato je prav, da o jubileju nekaj napišemo tudi mi. Jlllllilslabfegl I Bol Začetki Embe segajo v poletje 1956, ko je bila ustanovljena Em-balirka kot organizacija za opravila in usluge. Družbene potrebe so narekovale, da so že čez nekaj let svojo dejavnost bistveno razširili na predelavo, sortiranje in embaliranje prehrambenih izdelkov. Zato so se leta 1963 preimenovali v Embo. Razvojna pot Embe je šla strmo navzgor; prišlo je do raznih sprememb in leto 1968 jim je prineslo združitev z Mercatorjem, s katerim so že prej poslovno dobro sodelovali. mer je zanimivo, da je pri izvozu Benka na Madžarsko ravno obrnjeno. Zelo niha proizvodnja Sladkega greha, ki smo ga v letu 1984 pojedli 230, ton, lani le 65, letos pa že v prvem polletju toliko kot lani celo leto. Novi izdelki V Embi so povedali, da gredo vsa prizadevanja kolektiva po istem tiru: v proizvodnji bi radi prešli na izdelke, ki na jugoslovanskem trgu še niso prisotni. Pripravljajo tudi nove prelive, po zahtevah kupca - restavracije McDonald v Beogradu. Med novostmi, ki jih razvijajo so tudi tako imenovani ekstrudirani proizvodi, ki jih naše tržišče še ni navajeno. Delo je teklo z večjo paro, a žal še vedno v starih hlevih ob Celovški cesti v Šiški. Misel na novo tovarno je kaj kmalu postala stvarnost in ob izteku poletja 1974 je za Bežigradom začela s polno paro nova Emba.. Naj navržem nekaj številk, ki ponazarjajo rast Embe: v začetku je bilo zaposlenih le 8 delavcev, zdaj jih je 100. V prvem letu poslovanja je proizvodnja znašala 35 ton, lani blizu 4.000. Že te številke veliko povedo. Nova tovarna pa je dala tudi nove možnosti za razvoj. Benko je pomenil velik skok naprej in tako je leto 1978 za Embo postalo pomemben mejnik. Sladki greh je v novembru 1983 proizvodnjo še popestril. Letno proizvedejo 1.100 ton Benka, od tega le 10 odstotkov sadnega, pri če- Tri desetletja dela Embe so bila uspešna. Kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram, v Embi težav ne občutijo, saj so jih vajeni in jih z delom vedno tudi prebrodijo. Embini proizvodi so med kupci zelo cenjeni, več kot 1500 Mercatorjevih trgovin pa lahko Embi zagotovi še večjo proizvodnjo kot jo ima sedaj. Ob jubileju je bil v Embi slavnostni zbor delavcev, na katerem so najzaslužnejšim članom podelili odlikovanja in priznanja. Mercator v Ljubljani Obsežne melioracije na pragu Ljubljane Vesna Bleivveis Do sanacije tudi tako Na pragu Ljubljane so v teku obsežna melioracijska dela. Zamočvirjene in zaraščene površine izginjajo, širiti pa so se začela Polja. Gmajnice, ki se raztezajo od starega Jesenkovega posestva Proti Notranjim Goricam, dobivajo novo podobo. Potrebe po obdelovalnih površinah v okolici Ljubljane nas, Ljubljančane lahko rešilo posmehljivega imena »močvirniki«. TOZD Posestva v sestavu Mercator-Ljubljanskih mlekarn se otepa z izgubo in ko je direktor Franc Zalar na eni od sej poslovodnega sveta sozda poudari: »Sanacija temelji na spreme-ojenem razmerju med živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo«, 9a je verjetno marsikdo preslišal. 4a tako usmeritev so potrebne oodatne površine, na katerih naj zrastejo tako živinska krma za lastne potrebe kot tudi tržno zanimive poljščine. V tozdu so se resno lotili posla in si te površine zagotavljajo s krčenjem in melio-nranjem doslej za pridelavo nekoristnih barjanskih tal. Na prvih ako pridobljenih njivah letos že zori koruza, na naslednjih 150 ektarjih pa bodo težki plugi ora-11 ze to jesen. Kako pa se da z roko v roki in 5 čistimi računi istočasno rešiti tudi del sosedove problematike, kaže dobro sodelovanje s tozdom Strojni obrat v Kozarjah, ki izvaja melioracijska dela. Tudi v tem tozdu M-Ljubljanskih mlekarn se otepajo z bolj ali manj rdečimi številkami - pa ne toliko zaradi neznanja, prepočasnega prilagajanja ali slabih storitev, temveč zato, ker jih številni investitorji v melioracije - tudi v sistemu sozda, premalo ali nočejo poznati. Res, da z razpoložljivo mehanizacijo in številom delavcev ne bi zmogli prevelikega zalogaja, brez težav pa bi zmogli opraviti vse, kar se da postoriti v neposredni ljubljanski okolici, in še kje. Zato je toliko bolj čudno, da jih niti najbližji ljubljanski sosedje, kot je n.pr. Mercatorjeva Kmetijska zadruga Ljubljana, ne povabijo k sodelovanju in jim Potek melioracijskih del na Gmajnicah so si v spremstvu predsednika PO SOZD ogledali člani izvršnega sveta SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Foto: omogočijo sodelovanje v natečajni izbiri izvajalca del. Seveda z enakopravnim položajem vis-a-vis ostalih udeležencev natečaja za oddajo del. Ponuditi možnost dela organizaciji iz lastnega sistema, je najmanj, kar smo v tem sistemu, če ne že iz gospodarskih, pa vsaj iz moralnih razlogov dolžni storiti. Če ni konkurenčno sposobna prenesti izbire, je to njen problem, problem medsebojnih odnosov v sozdu pa ostane, če molče prezremo povabilo k sodelovanju. Vsekakor je sanacije bolje omogočiti z zagotavljanjem dela kot pa s formalnim pokrivanjem izgub. Če ne drugega, vsaj vest na obeh straneh je čista. Mercator v Ljubljani Investa prodaja pamet Andrej Dvoršak Tudi če usahnejo investicije, bodo preživeli TOZD Investa iz sestava Mercator-Tehne sodi med tiste članice sozda, ki med delavci Mercatorja slove po sorazmerno visokih osebnih dohodkih, med poslovnimi partnerji pa po solidnosti in kakovosti opravljenih del. Temu je dokaz tudi kipec Slavka Tihca, ki ga je sozd prejel od SMELT-a, kot priznanje za uspešno sodelovanje, še zlasti za opremljanje nove Smeltove poslovne palače, ki jo je opremila Investa. Organizacija, sestavljena iz dveh sektorjev (projektivnega biroja in tehnično komercialnega sektorja), ima komaj 55 delavcev, a kar četrtina jih ima visoko izobrazbo. Skratka v njej je nakopičeno znanje, in prav to tudi prodajajo. Njihovo področje dela je projektiranje in opremljanje objektov za turizem in trgovino. Delajo doma in v tujini, denimo v Libiji. Da so na domačem tržišču tako prodorni, ni čudno, saj imajo sklenjene samoupravne sporazume, ki to tudi v resnici so, s številnimi turističnimi in proizvodnimi organizacijami. Omenimo le nekaj njihovih stalnih poslovnih partnerjev: TTG, Istratu-rist Umag, TOP Portorož, HP Ra-bac, Kompas, Jadranka Mali Lošinj, itd. Kar 48 SaS imajo s proizvajalci, od tega z 22 velikimi jugoslovanskimi organizacijami, kjer so med prvimi tremi kupci po količini. Za proizvajalce Investa išče nove proizvode, plasira njihove proizvode na tržišča in jim pri opremljanju novih objektov daje prednost, kajpak pod enakimi pogoji. Poslovna politika tozda Investa temelji na načelu, da prevzamejo celotni objekt na ključ: od projektiranja do opremljanja, vse razen gradbenih del. Med po- Sadni grižljaj Center za obveščanje Mercator v Ljubljani Ob polletju je Investa ustvarila 3,1 milijarde dinarjev prihodka in imela 400 milijonov dinarjev dohodka. Če bi strokovne službe članic sozda ob enakih pogojih zaupale svoje investicije Investi, bi bila realizacija še večja, od česar bi imele korist vse članice v sozdu. Po drugi strani pa bi to počasi vodilo k poenotenju opreme in cenejšemu ter enostavnejšemu vzdrževanju. Investa že pripravlja tudi prve tri blagajne, ki bodo avtomatsko brale EAN — kodo z izdelkov. Prva bo, kot smo izvedeli, postavljena v eni prodajln tozda Golovec že to jesen. membne prvine njihove poslovne 'uspešnosti sodi tudi uvedba pogodbe s fiksnimi cenami na dan podpisa pogodbe in zagotavlje-ne tovarniške cene opreme. To pa pomeni, da je cena kozarca ali hladilnika za naročnika enaka, kot če bi denimo sam kupoval to opremo pri proizvajalcu. Drugi elemet je spremenjena organizacija operativnega dela. Uvedli so delavce na terenu, tako imenova- ne realizatorje, ki vodijo gradnjo, in opremljanje objekta od začetka do primopredaje. Izkazalo se je, da je tak sistem koristen tako za Investo kot za naročnika. Z delom, konkurenčnimi cenami in kvaliteto si je investa zagotovila široko tržišče, ki zdaleč presega meje sozda MERCATOR-KIT, v okviru katerega realizira komaj 6 odstotkov svojega dohodka. Na njeni letošnji referenčni listi so med drugim: oprema nove palače SMELT v Ljubljani, restavracija »Ljubljana« v Portorožu, Kompas Bohinj, Kompas Ljubljana, TTG Celje, Kompas Šentilj in Škofije, motela Sipar in Buje v Umagu, Hotel Marina-Mediteran Rabac, centralna priprava hrane na Rabcu ter številni drugi objekti, predvsem v Istri in Dalmaciji. V ovkiru sozda pa so letos uredili market Bakovnik, restavracijo hitre prehrane »Bajsi« v Domžalah, Delikateso v tozdu Golovec, market Jagodje v Izoli ter Market 25 v Postojni, market v Krškem ter druge objekte za Slogo iz Gornje Radgone, Zarjo iz Ormoža in Univerzal iz Lendave. Trenutno projektirajo oskrbni center Fužine s 7.000 kvadratnimi metri in delno opremo za novo poslovno zgradbo, ki jo MERCATOR-KIT gradi na Titovi cesti za Bežigradom. Prednost Investe pred drugimi inženiring organizacijami je tudi v tem, da ob fiksnih in tovariških cenah veliko vlaga v razvoj. Samo letos so Vložili okoli 30 milijonov dinarjev v razvoj novih tehnologij in proizvodov. Plastika GIGANTA kiparja Slavka Tihca, ki jo je Smelt podaril sozdu MERCATOR-KIT za dobro sodelovanje Skupaj s sozdom ISTRA JADRAN so ustanovili HOTEL KONZALT BIRO, katerega naloga je razvijanje novih tehnologij, kot, denimo, hitre priprave pre- Nova proizvodnja v Hladilnici Zalog V Mercator-Mednarodni trgovini, TOZD Slovenija sadje, Hladilnica Zalog so letos pričeli s proizvodnjo predelave sadja v novem obratu, ki so ga dokončali lani. Čeprav so še vedno v fazi poizkusnega obratovanja, lahko že zapišemo, da je nova investicija izpolnila in celo presegla pričakovanja. V novem obratu Hladilnice Zalog so že usposobljene linije za sipko zamrznjene višnje in slive brez koščic ter jabolčne krhlje kot tudi .linija za sušene jabolčne krhlje ali kolute. Vsi ti izdelki so prvenstveno namenjeni velikim kupcem v tujini in doma, zato so pakirani v 10-kilogramske vreče. Proizvodnja sušenih jabolčnih kolutov oziroma krljev je novost v Jugoslaviji, razvili pa so jo na osnovi lastnega znanja v Hladilnici Zalog. Ker je Hladilnica Zalog prvi proizvajalec tega izdelka v Jugoslaviji, ki je zanimiv tudi za široko potrošnjo, so del svoje proizvodnje usmerili v prodajalne, kjer izdelka še ne prodajajo pakiranega tako, kot si to žele potrošniki. Vzrok je v tem, da Hladilnica sama nima ustrezne linije za pakiranje, zato še vedno išče partnerja, ki bi bil v svoj program pripravljen sprejeti tudi njihov izdelek. Resni pogovori za embaliranje sadnega drobirja, ki so mu dali delovni ime »SADNI GRIŽLJAJ«, in ki je sestavljen iz mešanice suhega, narezanega sadja, potekajo z M-Embo. Predvsem pa so se izpolnila pričakovanja glede izvoza. Dve vzorčni pošiljki sušenih jabolk so poslali kupcu v ZR Nemčijo, ki je bil s kvaliteto zelo zadovoljen, prav tako pa so za naš izdelek veliko zafiimanja pokazali Nizozemci. Sklenjene so bile tudi prve pogodbe, po katerih bo Mer- cator-Mednarodna trgovina prodala celotno letošnjo proizvod- njo predelanega sadja v ZR Nemčijo. To kaže, da je naložba, izpeljana pretežno na osnovi domače opreme (uvožene je bilo le okoli 10 odstotkov), bila upravičena in da lahko pričakujemo v prihodnje tudi ugodne poslovne rezultate. Nova linija za predelavo sadja v Hladilnici Zalog hrane, »bife integral« . samopostrežni način prehrane z ene mize, kar si po raziskavah želi kar 95 odstotkov hotelskih gostov. Na Lošinju so z novo tehnologijo — centralno pripravo hrane, rešili problem priprave hrane za potrebe turizma tja do leta 2000. Za 700 milijonov dinarjev so zgradili in opremili objekt, v katerem najboljši kuharji pripravijo hrano, ki jo nato razvozijo po otoku in postavijo na »švedske mize« Takšna zgradba pa je tudi podlaga za verigo restavracij hitre prehrane (fast food),.za kar so v Investi tudi že razvili nekaj proizvodov, med drugim avtomat za pečenje hamburgerjev, mizo za pommes —frittes in tekoči trak za blanširanje krompirja ter več drugih elemntov, od grelcev do posod. Končujejo tudi z razvojem domače mikrovalovne pečice, ki jo bo proizvajal IGO. Ob tem pa je še dispenzer-avtomat za tople napitke, ki ga vpeljujejo v hotel in je prav tako plod Inve-stine pameti. V resnici so vsi ti izdelki dopolnilni program, ki bo Investi pomagal, da bo prebrodila težave, če bi se investicije v turizmu fizično zmanjšale. »Dve leti«, pravi Zoran Jankovič, pomočnik direktorja, »lahko mirno živimo samo od proizvodov, ki smo jih sami razvili in ki so vsi zaščiteni. V tem času pa lahko razvijemo že nove izdelke, ki jih bodo potrebovali naše gospodarstvo in občani.« 'Za zdaj Investi dobro kaže in naročil ima dovolj. Gre le za to, da so v njej ljudje, ki se ne opajajo s trenutnim zavidljivim položajem, pač pa mislijo naprej, tudi na morebitne težje čase, ki zanje za-zdaj še niso nastopili. Tudi v tem je njihova moč, ki jo mnogi zavistno gledajo le skozi finančne dosežke, precej-nadpovprečne za članice sozda, ki — kot rečeno - k njim prispevajo komaj 6 odstotkov, ostalo pa »zasluži« ta majhen kolektiv na zahtevnem turistično-gostinskem trgu Jugoslavije. Turizem na gornjesavinjskih kmetijah Franček Kavčič — Delavska enotnost Med kmečko idiliko in gospodarsko stvarnostjo Povprečen občan si kmečki turizem predstavlja v glavnem kot obilno in dobro zalito kmečko pojedino in idiliko kmečkih opravil na njivah in travnikih (ne pa v hlevih) v vročih poletnih mesecih. Skoraj nihče ne razmišlja o tem, da ta turizem pomeni za maloštevilno kmečko družino dodatne delovne in duševne obremenitve in odgovornost za skoraj celotno oskrbo razvajenih gostov, ki prihajajo večinoma iz velikih mest. Gostje, ki se odločijo za kmečki turizem, namreč živijo s člani kmečke družine od jutra do noči, kar pomeni, da imajo priložnost spoznati njihovo delo in se hraniti z rezultati tega dela. Kompas, ki v zadnjem času posreduje za te počitnice tistim gostom , in kmetom, ki se sami ne znajdejo, pa seveda mami potencialne goste s praznično in boagto obloženo mizo, ki je na kmetih vedno pripravljena za napovedani in tudi nepovabljene goste. Morda je prav v besedi gost ključ do ugank, o katerih je tekel pogovor sredi poletne turistične sezone na domačiji »Pri Jevse-neku« v Šmihelu nad Mozirjem, kamor nas je povabil Lojze Plaznik, direktor Mercator-ZKZ Mozirje, ki je ta turizem začela razvijati. Kar zadeva goste namreč tudi med Slovenci velja stara ljudska modrost, da je po treh dneh skrajni čas, da se posloviš. V načrtih razvijanja kmečkega turizma pa je seveda govora le o dve ali celo trimesečni poletni sezoni in po možnosti še o podobno dolgi zimski smučarski sezoni. V bistvu gre za akademsko in povsem praktično vprašanje, koliko je težko kmečko delo in sprejemanje obiskov (sicer srednje dobro plačanih) sploh mogoče uskladiti. Odgovora, oziroma zadovoljivega tolmačenja na akademsko vprašanje seveda ni, v praksi pa so seveda rešitve tako, kar zadeva zadovoljstvo gostov kot tudi gostiteljev, kar dobre. . Po podatkih, ki smo jih dobili na razpolago, so doslej usposobili 39 kmetij, ki imajo 465 turističnih postelj, te pa so po neuradnih podatkih zasedene povprečno le 30 do 35 dni. V katalogu Mercator-ZKZ Mozirje je 35 kmetij, od tega je pri treh oznakah, da ne sprejemajo gostov. Na podobnem ciklostiranem seznamu turističnih kmetij pa 6 od 39 kmetij, v glavnem zaradi bolezni in tudi ostarelosti, ne sprejema gostov. »Turizem smo ljudje«, je geslo, ki smo ga letos propagandno upravičeno širili. Kmečki turizem bi razen te kadrovske baze, ki je ne moremo reševati z najemno delovno silo, moral imeti tudi primerno materialno bazo, ki bi jo naj dajalo kmetijstvo kot temeljna dejavnost. Ko pravimo, turizem smo ljudje, ne smemo pozabiti tudi na ljudi — goste z vsemi njihovimi razvadami, ki smo v precejšnji meri skregane z dejanskimi možnostmi ljudi, ki delajo in živijo na kmetijah. Slišali smo sicer, da se je za zmogljivosti, ki so na razpolago v Gornji savinjski dolini, že izoblikoval dovolj širok krog zaljubljencev iz domovine in tujine, vendar je osrednji problem v tem, ker je njihovo zanimanje omejeno izključno na najbolj vročo sezono, ki traja od 15. julija do 15. avgu- sta. V tem zapisu moramo seveda zanemariti vse tiste, ki od kmečkega turizma še vedno pri- čakujejo konkurenco izletniškemu gostinstvu v obliki domačih, obilnih in cenenih gostilniških storitev. Tako je kmečki turizem, kot se je v okviru gospodarskih in človeških možnosti razvil v 15-letih, kar so v Mozirju začeli razvijati to dejavnost, dosegel tisto točko, ko zanj pravzaprav ni več potrebna propaganda prek agencij in časopisov. Tudi Kompas je pri tej zadevi za večino kmetij zaenkrat odveč, potrebni so le novi koraki v razvoju kmetij in seveda tudi ljudi, ki se že ali se bodo ukvarjali s to zahtevno dejavnostjo. Kar zadeva cilje razvoja kmečkega turizma, velja zapisati misel, ki so jo začetniki kmečkega turizma vseskozi imeli pred očmi, med pogovorom pa jo je ra- zložila Marija Bezovšek, pionirka in še zdaj glavna razvijalka tega turizma; dejala je, naj bi z njim razvili tudi življenje na vasi oziroma na kmetijah, razvili naj bi kulturo stanovanja, higieno in kulturo dela. Gre za velik kulturni in civilizacijski skok iz stare kmečke hiše s kmečkim dvoriščem, na katerem imajo prostor tudi kokoši, v novo turistično kmetijo z dobrinami, kakršnih smo navajeni v mestnih stanovanjskih naseljih. V razpravi smo seveda menili, da kmečkega turizma ni mogoče razvijati na gospodarsko trhlih kmetijah, ki jih je zapustila mlada delovna sila. Ivan Acman, direktor tozda, v katerem se zdaj razvija kmečki turizem, je pritrdil, da je usmerjena kmetija temeljni pogoj za turizem kot stransko dejavnost na kmetih. Usmerjene in usposobljene kmetije bi naj bile tiste, ki imajo tudi tfsposobljeno in zdravo delovno silo. Tudi zato se kmečki turizem ni dovolj trdno zasidral na posameznih kmetijah in so ga ponekod začasno ali celo trajno opustili. Kmetje, ki se ukvarjajo s turizmom, zaenkrat ostajajo kmetje, kultura odnosov in življenja pa se tudi zaradi kmečkega turizma počasi dviga. Tu pa so nekakšne meje razvojnih možnosti, ki jih določajo potrebe in pripravljenost večinoma preprostih ljudi, mož, žena in njihovih otrok pa tudi staršev, ki skupaj živijo na kmetijah. Ekonomsko zelo močne kmetije najbrž ne potrebujejo dodatne pridobitne dejavnosti, ekonomsko šibke in maloštevilne pa nimajo prave podlage za razvoj turizma. Turistične kmetije so torej same po sebi nekakšna dvoživka oziroma doživljajo občasno metamorfozo. Tako namreč pride do tega, da kljub čedalje večji družbeni delitvi dela in specializaciji posamezni član kmečke družine, ki večino mesecev uspešno opravlja kmečka opravila, oziroma se celo šola, za nekaj tednov postane turistični in gostinski delavec, kakršnega potrebuje sodobni turizem. Nadaljnji razvoj kmečkega turizma tako v Gornji savinjski dolini, kjer je dosegel najVečji razmah, in tudi drugod v Sloveniji je torej omejen s človeškimi vprašanji in ne le z gospodarsko podlago za ta turizem, ki jo je mogoče ustvariti tudi z organizirano družbeno pomočjo. Tudi pameten kmet ima debel krompir Mercator-KŽK Gorenjske je ob občinskem prazniku v Šenčurju odprl Center za hitro razmnoževanje krompirja. Letos bodo v njem vzgojili okoli 70.000 z virusi neokuženih krompirjevih gomoljev, medtem ko bodo zmogljivosti do kraja izkoriščene šele leta 1989, ko naj bi pridelali 210.000 gomoljev. Do tedaj bodo postopoma opuščali staro tehnologijo, ki je v primerjavi z novo manj zanesljiva, trikrat počasnejša in zato tudi dražja. Nova tehnologija pomeni korak z razvitim svetom. Nadomestila bo dosedanji vsakoletni uvoz semenskega krompirja. Center za hitro razmnoževanje krompirja, edini v Jugoslaviji, je posebnost tudi zato, ker je denar zanj (investicija je bila vredna 443 milijonov dinarjev) zagotovilo 56 organizacij združenega dela, skladov in bank. Na slovesnosti ob otvoritvi Centra za hitro razmnoževanje krompirja je o njegovem pomenu za slovensko in jugoslovansko kmetijstvo spregovoril Janez Tavčar, direktor M-KŽK Gorenjske, Milan Kne-ževič, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je prerezal trak. Na slovenosti je govoril tudi Jan Kristjan Hessen iz Inštituta za skladiščenje in pridelavo kmetijskih pridelkov v Waningenu na Nizozemskem, s katerim naši strokovnjaki za krompir tesno sodelujejo. Poudaril je, da še nikoli ni doživel tako zgodnje otvoritve (bila je ob pol devetih zjutraj). Nas je s tem hotel pohvaliti, češ kako smo pridni, ali pa je menil in to zavil v diplomatski besednjak, da je takšna otvoritev izguba celega dne in naj bi bila raje popoldne, da ne bi motila ustaljenega delovnega ritma. A.D. 10. stran Edita Žiberna Mercator-Nanos ob polletju brez izgub Nanosove vesti Doseženi rezultati poslovanja dela DO Nanos in TOZD v njenem sestavu v I. polletju 1986 Leto 1986 je prvo leto novega srednjeročnega obdobja 1986-1990 oziroma prvo leto izvajanja srednjeročnega plana 1986-1990, ki smo ga sprejeli v decembru 1985. Kljub temu, da se neugodni pogoji poslovanja, z visoko obrestno mero in inflacijo, ki bo dosegla v letošnjem letu najvišjo rast v zadnjih letih, nadaljujejo, smo dosegli v letošnjem polletju pozitivne rezultate. V skladu z načrtom so vsi todzi v okviru delovne organizacije poslovali pozitivno, kar pomeni, da smo morali ukrepati v smeri izboljšanja storilnosti, gospodarnosti in donosnosti. Možnosti oblikovanja cen so v letošnjem letu v primerjavi s preteklim in predpreteklim nekoliko širše, vendar le v trgovini na debelo in drobno z živili, ne pa z neživili. To je vplivalo, da se povprečni odstotek dosežene čiste razlike v ceni na ravni delovne organizacije ni bistveno zvišal v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem (za 0,31 %), tako da samo izboljšanje povprečnega odstotka čiste razlike v ceni ni bistveno vplivalo na boljše rezultate poslovanja. Vlivi izhajajo iz: — raznih oblik pospeševanja prodaje, — pridobivanja posojih z nižjo obrestno mero od splošne, — boljših plačilnih pogojev, — hitrejšega obračanja zalog trgovskega blaga, — varčevanja — počasnejše rasti materialnih stroškov od rasti celotnega prihodka, — počasnejše rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka, — počasnejše rasti obrestne mere kot v preteklih obdobjih in s tem obresti za posojila za obratne namene od celotnega prihodka in dohodka, — specializacije prodaje v grosistični prodaji in v maloprodajnih enotah, — ukinjaja »socialnih« vaških trgovin in tudi ostalih, ki poslujejo z izgubo ali na meji donostno-sti. Če upoštevamo objavljene rasti cen za I. polletje 1986 za trgovino na debelo in drobno (okrog 84 %), je fizični obseg prodaje trgovskega blaga v Nanosu večji kot v preteklem primerjalnem obdobju za 16 %. Nekoliko hitreje od prodaje je naraščal dohodek, ki se je zvišal realno za okrog 30 %, na zaposlenega pa — zaradi 2,8 % zvišanja števila zaposlenih po urah - za 27 %. Čisti materialni stroški so naraščali v trgovinskih tozdih 27 % počasneje od rasti celotnega prihodka, drugi stroški poslovanja pa več ko 40 %, ker so zaostajale obresti za posojila za obratna sredstva za več ko 50 %. Vse to je vplivalo na izboljšanje gospodarnosti poslovanja oziroma povečanje celotnega prihodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi za 1,7 dinarja na 100 din porabljenih sredstev. Donosnost poslovanja se je v I. polletju 1986 izboljšala v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem za 27 % in dosegla 17,35 din dohodka na 100 din povprečno porabljenih poslovnih sredstev. Povprečno uporabljena poslovna sredstva so namreč naraščala za 37 % počasneje od rasti dohodka. Toliko počasneje so naraščale tudi zaloge trgovskega blaga od rasti prodaje. V tem obdobju smo vložili že skoraj 100 % načrtovanih sredstev za realizacijo plana naložb za leto 1986 (razširitev in posodobitev Marketa v Postojni tozda Izbire, nakup prostorov in opreme SP Jagodje tozda Preskrbe, nabava strojev tozda TMI, kar spada v prvo fazo rekonstrukcije predelovalnega obrata in nabava pakirnega stroja tozda Sadje (Dekani). Vlaganja so vplivala, da se je počasnejša, rast povprečno uporabljenih poslovnih sredstev od rasti dohodka zmanjšala v primerjavi s koncem lanskega leta, ko je bila še preko 50 %. Ker so se zaloge trgovskega blaga v I. polletju 1986 obrnile 1,06-krat hitreje kot v obdobju, ki ga primerjamo, oziroma ker se je obrat skrajšal za skoraj 8 dni, smo potrebovali za cca 628.000.000 dinarjev manjši obseg kratkoročnih premostitvenih posojil za pokrivanje zalog, kar pomeni, da smo imeli na ta račun okrog 226.400.000 din manjše stroške poslovanja (obresti za posojila za obratna sredstva), oziroma da se je delež obresti za posojila za obratna sredstva zmanjšal v dohodku s 3,9 % v I. polletju 1985 na 2,7 % v I. polletju 1986. Precej pa so na nižje obresti oziroma stroške poslovanja vplivala povprečno angažirana posojila za obratne namene z nižjo obrestno mero od splošne. Osebni dohodki so v I. polletju 1986 naraščali za 4 % počas- V Izoli nova trgovina Ob občinskem prazniku, 11 juliju, je TOZD Preskrba Portorož iz sestava Mercator-Nanosa, v Izoli odprl nov market — svojo 45. poslovno enoto. »Novo izolsko naselje Jagodje vse do danes ni imelo trgovine in urejene preskrbe. Z novo trgovino so se uresničile želje krajanov in Skupščine občine Izola. Toda trgovina ni namenjena le domačinom ampak tudi turistom in upamo, da bodo eni in drugi z njo in izborom v njej zadovoljni,« je ob otvoritvi dejal slavnostni govornik Luciane Okretič, predsednik OO sindikata Preskrbe in vodja maloprodaje. V novi trgovini bo Preskrba nudila potrošnikom okoli 3.500 različnih proizvodov široke potrošnje, osnovnih živil, pijač, gospodinjskih potrebščin, spominkov.in drugega blaga. Poslovne prostore je tozd odkupil od SGP Stavbenik TOZD Gra-dena operativa Obale, opremo in razporeditev pa je prispevala In-vesta, Mercator-Tehne. Skupna vrednost objekta, ki meri 644 m2, je okoli 180 milijonov dinarjev. V njem je zaposlenih 14 delavcev, ki bodo delali od sedmih zjutraj do osmih zvečer, oziroma bodo svoj obratovalni čas prilagodili krajevnim željam in potrebam. O tem se bodo dogovarjali s potrošniškim svetom krajevne skupnosti, s katerim že od otvoritve dalje tesno sodelujejo. Ker je trgovina ob glavni cesti, ki povezuje Koper, Izolo in Portorož, in ker ima tudi velik parkirni prostor, si delavci Preskrbe od nje I obetajo ugodne poslovne rezultate, ki bodo opravičili naložbo, ki j za kolektiv kakršen je Preskrba ni bila majhna. neje od rasti dohodka. Na zaposlenega so se zvišali za 123 %, oziroma realno za 17 % (počasneje kot dohodek na zaposlenega). Vse glavne prvine za ugotavljanje celotnega prihodka ter razporejanja dohodka in čistega dohodka so v primerjavi z doseženimi v preteklem primerjalnem obdobju preseženi za okoli 100 Otvoritev v tozdu Izbira Irena Jurca % ali čez, plan pa je dosežen okrog 52 — 56 %. Tako doseganje plana je normalno glede na ustaljeno dinamiko prodaje tozdov v Nanosu. Poslovni ostanek čistega dohodka je znašal v I. polletju 1986 157.636.806 dinarjev in smo ga razporedili takole: za namen: dinarjev: - poslovni sklad 53.593.199 — rezervni sklad 66.894.986 - sklad skupne porabe 37.148.621 Vsi tozdi so poslovali pozitivno. Ostanek čistega dohodka se je v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem povečal za 220,8 %, akumulacija pa znaša 120.488.185 dinarjev oziroma se je zvišala za 103 %. Prenovljeni market v Postojni S to prenovitvijo bosta Mercator-Nanosova tozda IZBIRA in TOVARNA MESNIH IZDELKOV Postojna izpolnila del srednjeročnega plana. Zaradi pomembne lege ima market možnost, da oskrbuje precejšnje število krajanov kot tudi turistov. kvadratnih metrih površine, za kar bo vloženih več kot 50 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Poudarek bo v ponudbi prehrambenega blaga, zlasti večja izbira kruha in delikatesnih izdelkov. Ko bo stavba dokončno prenovljena, bo tozdu Izbiri v sedanjih prodajalnah mogoče vnesti še druge programe, kakor n.pr. delikatesa na trgu, ki bo preure- jena v prodajalno »HITRE PREHRANE«. Prenovitev marketa poteka v dveh fazah. V prvo fazo, ki je dokončana, je vloženih 140 milijonov dinarjev, in zajema 280 kvadratnih metrov trgovskih prostorov, ter v drugo fazo, ki je v teku, s skladišnimi prostori in teraso z restavracijo ter bifejem na 300 V službi potrošnikov bo 20 naših delavcev in delavcev tozda TMI Postojna. Delikatesni del bo odprt tudi ob nedeljah od 8 - 12 ure. Ko bo market dobil dokončno podobo, se bo z boljšo ponudbo in razvitejšo trgovino v tem delu mesta Postojne vključil tudi v prizadevanja turizma. Odprli novo samopostrežbo Kristina Antolič - MIR Ptuj Vsak zainteresirani nekaj primaknil V tozdu Maloprodaja delovne organizacije MIR s Ptuja je bilo 27. avgusta slovesno kot že dolgo ne. V Vidmu pri Ptuju so odprli novo samopostežno trgovino z bifejem. Na slovesnosti, katere se je udeležilo lepo število krajanov-potrošnikov, poleg predstavnikov občine Ptuj, predstavnikov sozda MERCATOR-KIT iz Ljubljane, predstavnikov radia in tiska, krajevne samouprave in DPO Vidma. Zbranim je v imenu DO MIP spregovoril pomočnik glavnega direktorja DO Franc Zadravec. »Prepričan sem, da boste krajani, ki ste bili dosedaj naši zvesti kupci, z veseljem prihajali v novo prodajalno in bife. Potrošnikom, ki so stalni prebivalci tega dela naše občine, pa tudi mimoidočim potnikom, ki nadaljujejo pot v prelepe haloške vasi in naselja ali iz njih odhajajo, je ta prodajalna v prvi vrsti namenjena. Potrudili sh bomo, da bo dobro založena, v vaše in naše zadovoljstvo. Na takih slovesnostih se v zadnjih letih srečujemo zelo poredko. Položaj trgovskih organizacij združenega dela, zadolženih za osnovno preskrbo prebivalstva, je še vedno mnogo slabši, kot tisti, v trgovskih središčih, kjer je kupna moč prebivalstva večja, in tistih, ki niso zadolžene za osnovno preskrbo. Na manj razvitih področjih je položaj še mnogo slabši, saj so mnoge naše prodajalne nedonosne. Mercator-lzbira Panonija s težavo uresničuje srednjeročni in dolgoročni program razvoja in ne dohaja potreb in zahtev potrošnikov. V tozdu Maloprodaja je v tem srednjeročnem obdobju predvidena posodobitev prodajaln in s tem bolj kakovostna in večja ponudba. V nekaterih krajevnih skupnostih razumejo položaj trgovine in sami prispevajo znaten delež sredstev iz njihovega krajevnega samoprispevka, Mercator v SV Sloveniji ker le tako lahko v sorazmerno kratkem času uresničimo svojo željo in zadovoljimo potrošnike. Tak način sodelovanja bomo morali imeti tudi v bodoče, saj ni iz-gledov, da bi trgovina osnovne preskrbe dočakala boljše čase, za zasebne trgovine pa se občani, ki imajo pogoje, ne odločajo,« je povedal tovariš Zadravec. Pot do nove prodajalne v tem kraju je bila zelo dolga. Preko Spominski posnetek delavcev trgovine v Vidmu. 3000 občanov in skoraj 900 gospodinjstev, nekaj iz ravninskega, nekaj gričevnatega haloškega območja, je vezanih na to prodajalno. Na približno 300 kvadratnih metrih bo imela mnogo S slavnostne otvoritve nove samopostrežne prodajalne na Vidmu pri Ptuju. \ ^ ' večji zbor blaga kot dosedaj, ko so poslovali le na borih 100 kvadratnih metrih. Prebivalstvo bo po predvidevanjih še nekoliko naraščalo, saj je od Vidma do prvih delovnih mest približno le 7 km, pri sorazmerno dobrih avtobusnih zvezah, to pa pomeni, da bo sedanja prodajalna zadoščala in bo dovolj velika tudi za v prihodnje. Nekaj podatkov o zgradbi: tozd Maloprodaja je kupila zgradbo in zemljišče od zasebni-ka..Ta je želel imeti v njej gostinsko dejavnost in le manjši del za stanovanje. V KGP, tozdu Projekta inženiring so nastali novi projekti tako, da je v prvi etaži poslovni del - samopostrežna prodajalna, bife in ustrezna skladišča, v drugi in tretji etaži pa so po 4 stanovanja — skupaj 8 stanovanj. Zalogaj za zasebnika je bil velik, prav tako za naš tozd Maloprodaja. Pridružile so se še druge težave, ki jih nismo mogli premostiti. Investitor celotne zamisli je postala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, za stanovanja in poslovni prostor za znanega kupca. Tako so lani jeseni lahko stekla vsa potrebna dela, sicer z nekoliko zamude zaradi novogradnje mostu v tem kraju in drugih okoliščin. Gradbena dela je izvajalo KGP, tozd Drava s Ptuja, s številnimi kooperanti, ureditev okolja pa tozd Nizke gradnje. Skupna vrednost zgradbe je 147 milijonov dinarjev, od tega stanovanjski del 89 milijonov oziroma 175.173 din kvadratni meter, na poslovni del pa 58 milijonov din ali po kvadratnem metru brez opreme 172.710 dinarjev. Vrednost naložbe v poslovni del, skupaj z opremo, je okoli 70 milijonov dinarjev. Investitorju, Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, je tozd Maloprodaja sproti plačeval za poslovni del iz lastnih, deloma pa iz'združenih sredstev članic SOZD MERCATOR-KIT, stanovanjski del pa je obračunan po samoupravnih aktih samoupravne stanovanjske skupnosti. V prodajalni je zaposlenih 11 delavcev. Se ta mesec bo 8 družin delavcev MlP-a prevzelo stanovanja in tako bo celotna zgradba služila svojemu namenu. Na koncu govora se je tovariš Zadravec zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi. Opravljeno je bilo pomembno delo. Zaposlenim je zaželel mnogo delovnih uspehov, potrošnikom pa, da bi bili s postrežbo zadovoljni. Na koncu je predal besedo direktorju tozda Maloprodaja Jožetu Vaupotiču, ki je izročil ključe najstarejši delavki te prodajalne. Krajani Vidma so pripravili krajšo slovesnost, učenci osnovne šole Videm kulturni program, kmečke žene (pomagali so jim tudi možje), pa so udeležencem otvoritve postregli z domačim kruhom, zaseko, čebulo in pristno domačo kapljico, kar zgovorno priča, kako zadovljni so z dosežkom MIP. Urne in spretne vaščanke hitijo s pripravo na pogostitev, z domačimi specialitetami. Direktor tozda Maloprodaja Jože Vaupotič izroča ključ nove prodajalne najstarejši prodajalki Mariji Alt. Pregled članic sozda MERCATOR-KIT $ žj te ^ ^0 ^ Kra).^ —-tSzo^^ .. ——' TOK Kooperacija c^tn/NICA TOZD Proizvodnja SEVNICA TOZD Trgovina snpuj azoi TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve I R H euprepoJd OZOl v/NVCnanH^^ ^NaomNJ < s- + O JM-, agrokoms/nat krško rožo 1R5ko To^D '?v/3 2 >v ^ . VARAmŽKthOVA OMAKA 7 Mtsoikr iccfkuf. tfy &{«; * % xui* iž in %»'<. n-: HP’ KOMMiKA, sa fi ; »// p/«;«?. ,/< 1‘iriak & trnm- ujuitrrbki j * > tvmt. tknm Nove brazde Ing. Jože Benec Kje tičijo vzroki za komaj tretjinski pridelek Napake pri pridelovanju ozimnih žit letine 1985/86 in sortni izbor za jesensko setev Po dosežkih žetve posevkov ozimnih žit letine 1985/86 ugotavljamo, da nismo napredovali v prizadevanjih za višje pridelke, tako pšenice kot ječmena. Letošnja pridelovalna sezona je bila izredno neugodna za pridelovanje ozimnih žit, saj je jesenska suša onemogočila temeljito pripravo njivskih površin za setev, dolgotrajna snežna odeja je močno razredčila posevke (KZ Medvode, del KZ Ljubljana), sušno obdobje v maju je povzročilo hiter prehod iz vegetativne rasti v generativno fazo — žita so kla-sila (posevki so ostali nizki, še posebej na peščeni zemlji), junijsko deževje pa je povzročilo nenavaden napad bolezni (pepela-sta plesen, rje, rjavenje plev) in škodljivcev (listne uši, Žitni str-gači). Kljub omenjenim objektivnim dejstvom, se je potrdilo, da agrotehnika pridelovanja ozimnih žit povprečnega kmetovalca ne sledi napredku genetike, selekcije, oziroma zahtevam visoko produktivnih sort, ki jih danes sejemo. Vse novejše sorte pšenice, ki so razširjene na območju Slovenije, imajo genetski potencial od 8 do 10 t na hektar, mi pa dosegamo z njimi v povprečju komaj 3 do 3,5 t na hektar. Kje torej tičijo vzroki za tako nizke pridelke? Poleg omenjenih objektivnih je tudi precej pomanjkljivosti, kate- Nove brazde re so tesno povezane in odvisne druga od druge. Pri letošnjem pridelovanju smo opazili predvsem sledeče napake: 1. Ročna setev je še zmeraj v rabi. Z njo ne dosežemo zaželje-nega sklopa, seme ni v enakomerni globini, sledi neenakomeren vznik. 2. Nezadostno osnovno gnojenje — Še vedno je razširjeno gnojenje pšenice s hlevskim gnojem. Posledica so zapljeve-Jjene njive in močnejši napad bolezni zaradi okužb, ki pridejo na njivo s hlevskim gnojem. 3. Uporaba domačega semena — Kljub ugodni zamenjavi za semensko nekateri kmetovalci še segajo po domačem semenu. Slabšča je energija kaljivosti, sledi slabši sklop in zapljeveljene. 4. Uporaba herbicidov - Herbicidi se preveč uporabljajo po občutku, ne glede na to, kakšne plevele imamo v posevku. 5. Nezadostno dognojevanje — Potrebno bo ugotoviti, koliko dušika prenese posamezna sorta in svetovati po sortah, ne pa po vrsti kulture. 6. Zaščita posevkov proti boleznim in škodljivcem - Izredno malo površin je bilo tretirano proti boleznim. Samo Septoria nodorum (rjavenje plev) je znižala pridelke za 20 - 30 %. Naloga strokovnih služb na vseh ravneh je, da odpravimo napake v zavesti kmetov, cenovne politike pa, da omogoči kmetovalcem, da bodo segali po mineralnih gnojilih, sredstvih za varstvo rastlin in semenskem materialu, ker bodo v tem videli gospodarsko korist. Sortni izbor ozimnih žit Na seji koordinacijskega odbora za oskrbo s semeni so bile kot vodilne sorte ozimnih žit za jesensko setev dogovorjene sledeče: 1. Ozimna pšenica 1.1. Zgodnje sorte Višja slama NOVOSADSKA RANA 2 (1978) O + V 1.2. Poznejše sorte Nižja slama LONJA 1980 II V +'b BARANJA 19790 II V ZAGREBČANKA 2 (1983) lil V + O SUPERZLATA (1978) III V DUKAT (1980) I - II V PITOMA (1983) I V Višja slama JUGOSLAVIJA (1980) I V ■T O MAČVANKA 2 (1979) I V BALKAN (1979) II V + 0 UNA (1982) I V 1.3. Resnici MARINKA BANJA (Za področja podvržena divjadi) Opomba: V = vzhodna Slovenija .O = osrednja Slovenija ( ) = leto potrditve sorte 1. II, III = kakovstni razred Poznejše sorte z nižjo slamo imajo zahtevnejše rastne pogoje, zato jih priporočamo za boljše njive s popolno agrotehniko, medtem ko so poznejše sorte z višjo slamo bolj prilagodljive ter dajo bolj kakovostno moko oziroma kruh. 2. Ozimni krmni ječmen ROBUR 6 redeč ANTARES 6 redeč NS 293 2 redeč AGER 4 redeč Najzgodnejši je ANTARES, na-jintenzivnejši (zahteva popolno oskrbo) pa ROBUR. 3. Ozimna rž Se vedno je najboljša sorta DANKO. Nove brazde Iz tvrdke Arcana Ing. Robert Stephen — Arcana, Avstrija Zdravo vime — kakovostno mleko Higiena vimena je vredna vse pozornosti v obratih, kjer redijo krave molznice. Ne glede na to, ali so v hlevu tri krave ali pa tristo, je treba higieno obravnavati strokovno. Mleko je pomembno živilo, zato ga je treba karseda higiensko pridobivati. Kravje vime je ena gospodarsko najpomembnejših proizvodnih enot v govedoreji. Mlečna žleza sodi zaradi svoje anatomske zgradbe in izredne storilnosti med najbolj občutljive organe nasploh. Vnetje vimena je z gospodarskega stališča bolezen, ki povzroča največje izgube. Lahko trdimo, da ni hlevov brez problemov z mastitisom. To vimensko vnetje je po vsem svetu razširjena bolezen molznic. Podatki in znanstvene raziskave na visokih šolah za veterinarstvo dokazujejo, da za mastitisom zboli približno 20 do 25 % vseh molznic, kar potrjuje veliko število celic v mleku. Približno 85 % povzročiteljev kroničnega mastitisa prodira skozi mlečni kanal. Program za higieno vimena je torej postal neizbežen. Neposredni vzrok za mastitis so torej bolezenski povzročitelji, ki od zunaj vdirajo skozi mlečni kanal v mlečno žlezo in se tam razmnožujejo. Prav v teh pogostih primerih pomaga program za zaščitno higieno vimena. Higienski program je uspešen le, če upoštevamo dve stopnji postopka. Obsega razkuževanje seskov pred molžo in pomakanje seskov takoj po molži. Prva stopnja Razkuževanje pred molžo je \ postalo pomembno, ker prepre-j čuje okužbe z različnimi povzro-! čitelji, ki se zadržujejo na molz-i nem stroju ali molznikovih rokah, i Po prvem čiščenju vimena pred j molžo lahko učinkovit pripravek j uniči klice, ki se držijo seskov in ! sesnrh gum. Zato potrebujemo i pri prvi stopnji razkuževalno sredstvo s hitrim baktericidnim učinkom. Druga stopnja Pomakanje seskov takoj po molži — v tem primeru mora pro- Svetovna zdravstvena organizacija je že pred petnajstimi leti prikazala svojim članicam, med katerimi je tudi Jugoslavija, številne dokaze o povezavi nekaterih nevarnih bolezni s kajenjem. Tako s kajenjem povezujejo srčni infarkt, vnetje dihal, rano na želodcu in pljučnega raka. Glavni krivci so nikotin, katran, ogljikov monoksid, kadmij, fenoli in še druge, bolj ali manj strupene snovi, ki jih tobak vsebuje. Vedno več pa je tudi dokazov o škodljivosti pasivnega kajenja. Naša država je med prvimi uzakonila pravico in dolžnost do zdravega okolja v 104. členu Ustave, ki pravi takole: » Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, izvod učinkovati dlje časa — preprečuje vdiranje bolezenskih povzročiteljev v seske. Učinkovati mora ves čas med molžama. Ugotovimo lahko, da izpolnjujeta oba postopka dve precej različni funkciji v higieni vimena. Program za vimensko higieno firme ARCANA z dvostopenjskim postopkom MIWI SUPERSEPT po- družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotoviti pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človeškega okolja z namenom, da zagotovijo vsem pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastanejo v proizvodnji in prometu.« Člen 231 pa pravi: »Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih in vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje!« Pa res ne ogroža svojega in tujega zdravja tisti, ki si lasti pravico kaditi na sestanku, na delov- polnoma ustreza vsem zahtevam. Ali povzroča higienski program več dela pri molži? Se zaradi tega zavleče delo v hlevu? Oba pomisleka nista utemeljena, če pomislimo, kaj pomeni v hlevu krava z vnetim vimenom. Že manjše vnetje lahko zmanjša prirejo mleka za 10 do 15 %. Poleg denarne izgube je treba omeniti še bolečine, ki jih zazna krava z mastitisom. Pri molži molznica proizvaja hormon adrenalin, ta pa vpliva na zadrževanje mleka. Krave torej ne dajejo mleka. V vimenu ostane več mleka, zato jo je treba pri dodatni ročni molži dlje masirati. Kravam z vnetim vi- nem mestu, v zdravstveni, vzgoj-noizobraževalni, športni ustanovi in drugod? Prizadeven fizičen ali umski delavec in borec za gospodarsko stabilizacijo ima v zakajenem prostoru kaj slabe razmere za zbrano ustvarjalno delo. Ob tem se lahko z vso odgovornostjo vprašamo, ali poznamo ustavne opredelitve ter določila Zakona o združenem delu in varstvu pri delu ali pa nam je skrb za delovnega človeka le papirnata deklaracija, brez spoštovanja dogovorov? Istočasno ugotavljamo, da prizadene infarkt okoli 1000 Slovencev, da jih okoli 800 zboli za pljučnim rakom in da jih 2000 umre za posledicami kajenja. Kljub spoznanju o škodljivosti kajenja pa ga dopuščamo v vzgojnovarstvenih ustanovah in šolah, v kulturnih, zdravstvenih in športnih ustanovah, v planinskih kočah in zdraviliščih ter skoraj na vseh delovnih mestih! Zavedamo se, da je treba skrbeti za čisto vodo in odstranjevati umazanijo. Enako velja tudi za zrak, morda celo še bolj, kajti vodi se še lahko izognemo, zraka pa si ni moč izbirati — dihati moramo! Ker pa je zrak že zaradi industrije, gretja in prometa čedalje bolj onesnažen, je vsako dodatno onesnaževanje toliko usodnejše in prav zato smo se nekadilci začeli zbirati v društvih, menom mleko ne odteka nemoteno, zato jih je treba molsti dalj ! časa. Prikrito ali kronično vnetje I vimena povzroča torej denarno j izgubo v laktacijski dobi zaradi | manjše prireje mleka, zaradi I j slabše kakovosti mleka (posledica je skromnejše plačilo za mleko), in zaradi morebitnih stroškov za zdravljenje; krava tudi ne daje, kar bi morala, in hkrati izgubi tržno vrednost. Če upoštevamo vse našteto, se prepričamo, kako potreben je učinkovit higienski dvostopenjski program. Postopek ARCANA je potreben za zaščito proti mastitisu in njegovemu širjenju v hlevu, pa tudi za to, da zmanjšamo število klic pri molži. katerih namen je zajet v nasled-nih smernicah: □ skrbeti za zaščito pred tobačnim dimom in doseči prepoved kajenja v vseh zaprtih prostorih, kjer se zbirajo ljudje; □ širiti spoznanje o škodljivosti kajenja; □ doseči, da se v vse šole uvede sistematično seznanjanje z vsemi škodljivimi razvadami sodobnega sveta, tudi s kajenjem in hudimi posledicami za zdravje in okolje; □ starši, prosvetni, zdravstveni in drugi javni delavci so dolžni z lastnim dobrim zgledom preprečevati kajenje med mladino, kajti pri kajenju še posebno velja pravilo: bolje preprečevati, kot zdraviti! S temi in še drugimi nalogami se pridružujemo Rdečemu križu in vsem organizacijam, društvom in posameznikom, ki so doslej vložili že mnogo truda, časa in denarja v zdravstveno prosvetlje-vanje prebivalstva. » Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva. Kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge-Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka..., zato ustreza samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kal početi!« (Gothe). Članica društva nekadilcev Vida Češek Pred sprejemom zakona o varstvu pri delu Iz biltena Mercator-Kopitarne Sevnica Posledice množičnega kajenja Del boja proti onesnaževanju je tudi boj proti kajenju, tej hudi razvadi današnjega časa, ki se nezadržno širi, ogroža zdravje ljudi ter družbi povzroča gospodarsko in socialno škodo. Po moji presoji je varstvo okolja in s tem tudi varstvo zraka najodgovornejša samoupravna pravica ter človečanska, kulturna In državljanska dolžnost do sočloveka kot nosilca vseh aktivnosti — od dela do skrbi za zdravje Povzeto po Manager magazinu Jasim Mrkalj — M-KŽK Gorenjske, TOZD Mesoizdelki Škofja loka Računalniški monitorji niso neškodljivi za zdravje Večurno dnevno delo ob monitorju pri računalnikih povzroča različne telesne okvare, ki so lahko tudi zelo škodljive. Nekateri raziskovalci so ugotovili, da stalno delo ob monitorju, ki ni ustrezen, lahko povzroči tudi epileptične napade. Ugotovljena je oblika epilepsije, ki jo povzroča določena vrsta svetlobe monitorjev. Lahko nastopi med 5 do 10 tisoč zaposlenimi, ki več ur presedijo ob monitorju. Poškodbe, ki nastopajo pri delu z monitorjem so tudi deformacije in telesne spremembe, posebej če delovno mesto ni ergonomsko prilagojeno delavcem. Poleg tega je znano in dokazano, da se škodljivi vpliv žarčenja težko preprečuje. Rentgensko žar-čenje ob monitorjih je dokazano. Čeprav je preteklo dokaj malo časa od uporabe monitorjev v računalništvu, se mnoge znanstve-. ne ustanove ukvarjajo s škodljivimi pojavi pri delu z monitorji, pri čemer so raziskovalne organizacije prišle do skupnih ugotovitev, da delo ob monitorju ni neškod-‘ Ijivo. Tako so zvezna vlada Švice ‘ ter švicarske zvezne železnice, PTT in nekatere druge organizacije dale natančno navodilo za varno delo z monitorji. Dokazano je, da je rentgensko žarčenje ob monitorju podobno žarčenju barvnega televizorja, ki pa ni tako škodljivo. Dokazano je tudi v raziskavi Britanskega inštituta, da pri delu pred monitorjem nastopajo visoko frekvenčna žarčenja, mikrovalovna in ultravijolično žarčenje. Meritve so pokazale, da so vse vrste žarčenja neznatne in zanemarljive do določene mere izpostavljenosti. Primerjava škodljivosti med televizorjem in monitorjem je težko izvedljiva, ker pred monitorjem zaposleni sedijo znatno dalj časa, z večjo izpostavljenostjo in na krajši razdalji. Obvezno je, ko' obstaja sum, da je neka oseba občutljiva za žarčenje ali svetlobne nihaje, opraviti preventivni pregled pri zdravniku specialistu. Na Norveškem so v zadnjih letih opazili pri delavcih, ki delajo pred monitorji kožne spremembe ali kožna obolenja, posebej na obrazu, čelu in vratu, kjer so se pojavljale kožne spremembe v obliki rdečice in spuščaja s srbenjem. Več različnih telesnih sprememb še niso pojasnili. Pogosto je to tudi povezano z elektrostatičnim nabojem na ekranih, ali z nizko relativno vlažnostjo zraka v prostorih, kjer so nameščeni monitorji. Pogosto pri delavcih, ki delajo z monitorji, pride do vnetja očesnih sluznic, utrujeno- sti in napetosti. Pogosti so tudi pojavi glavobola, razdraženosti in spremembe vida - kratkovidnost. Vse to je povezano in odvisno od kakovosti monitorja, ta naj bi imel kakovostno in jasno sliko. Kako preprečiti nezaželene pojave? Medicinska služba v Švici priporoča pravilno oblikovanje delovnega mesta vseh delavcev, ki delajo z monitorji, pravilno razporeditev delovnega časa, ustrezno opremo in namestitev opreme za preprečevanje nezaželenih posledic. Ta navodila oziroma navodila za varno delo so podobna tistim, ki jih je izdelal Inštitut za delovno in industrijsko psihologijo pri Zvezni visoki tehniški šoli v Zurichu. Dober monitor mora biti oblikovan tako, da ne povzroča utrujenosti oči, imeti mora jasno sliko, biti pravilno osvetljen, ne sme utripati, po potrebi ga lahko prilagajamo po višini, nagibu in oddaljenosti od delavca. Posamezni znaki in črke kakor tudi ta-statura se morajo jasno razlikovati. Vse mora biti prilagodljivo in nastavljivo po delavcu. Pomembno je, da ekran postavimo tako, da v njem ni nezaželjenih odsevov oken, virov svetlobe in drugih odsevov. Pomembno je tudi, da delavci pri monitorjih delajo pravilne odmore med delom. Navedena medicinska ustanova svetuje oziroma celo zahteva, da je nujen krajši odmor 20 minut po prebitih 3 urah in pol aktivnega dela pred monitorjem. Norvežani predpisujejo počitek po vsakih 2 urah aktivnega dela in hkrati predpisujejo, da delovni čas pred monitorjem ne sme biti daljši od 4 ur dnevno. Na podoben način to problematiko obravnavajo tudi v ZRN. Vse ustanove, ki se ukvarjajo z navedeno problematiko, tudi svetujejo, da se delavci, ki delajo z monitorji, obvezno za določen čas premeščajo na dru-' ga dela, kjer je mogoča sprostitev in drugačna zaposlitev. Občasno je priporočljivo za določen čas delavca premestiti drugam, posebej tiste, ki imajo že sicer Iz računalniških centrov zdravstvene težave in neprijetnosti. Pri nas je varstvo pri delu ob monitorjih že v zametkih, in za to delo še ni ustrezne zakonodaje in predpisanih normativov. Naloga računalniških strokovnjakov je, da odpravijo vse neza-željene pojave, kakor tudi, da dajo pobudo, da se normativno uredi to področje dela. Mogoče je tudi v veljavnih samoupravnih aktih upoštevati dognanja raziskovalnih inštitutov in znanosti in že zdaj za navedene delavce predlagati ustrezne odmore, ustrezno oblikovana delovna mesta, delovne prostore, ustrezno zdravstveno varstvo in drugo. Pričakovati je, da bodo dale pobudo tudi inšpekcijske službe in naši raziskovalni inštituti. Do takrat pa je treba poskušati uveljaviti priporočila razvitih dežel, ki so se že prepričale o škodljivosti tega dela. Čebelarski nasveti Andrej Dvoršak' Priprave na prihodnje leto se začno že jeseni Izkušeni čebelarji že po kostanjevi paši temeljito pregledajo čebele in se začno pripravljati na novo čebelarsko leto, ki se za nekatere prične že avgusta, za druge nekoliko kasneje. Vsak čebelar bi si moral prizadevati za čimvečjim številom jesenskih čebel, kajti le močne družine bodo uspešno prezimile in se spomladi hitro razvile. Ustrezno število jesenskih čebel, to je čebel izleženih od sredine avgusta dalje, dosežemo z mlado matico, ki zalega v pozno jesen. Ta zalega mora »gor rasti« ob primerni paši, idealno bi bilo ob ajdi ali vresju, kar je neprimerno bolje od dražilnega krmljenja. Dobra je tudi zlata rozga. Neprimerna paša je pogosto vzrok, da čebele spomladi popadajo na podnico, kar nam naredi kup težav pri načrtovanju gospodarjenja. Paziti moramo, da se čebele, ki so se izlegle avgusta, septembra ter kasneje, ne upehajo in izčrpajo ob poznem in obilnem spravilu zimske hrane oziroma z dokrmljevanjem. To moramo opraviti čimprej, da glavnino dela opravijo poleti izvaljene čebele, ki nato pred zimo brez škode od-mro. Kajpak nam pri tem včasih zagode tudi pozno gozdno medenje. Vsekakor je prepozno, če začnemo krmiti sredi septembra, kajti v tem primeru čebele ne bodo spočite dočakale zimskega mirovanja. Izredno pomembno je tudi, kako smo zatirali varozo in druge bolezni. Kolikor je večji odstotek okužbe z varozo ob zazimitvi čebelje družine, za toliko se skrajšuje življenjska doba čebel. Razmerje ni povsem enako, je pa dovolj natančno, da si lahko Predstavljamo, kaj nas bo spomladi čakalo, če imamo v panju vse polno varoze. Na življenjsko dobo zimskih čebel vpliva tudi število izletnih dni, ki naj ne bo preveliko. Koliko jih bo, je odvisno tudi od čebelarjev oziroma od tega, kje postavimo čebelnjak. Ta naj ne bi stal tako, da bi nanj sijalo sonce, ki je pozimi zelo varljivo. Temu problemu sodobni čebelarji posvečajo premalo pozornosti, najdejo pa se celo takšni strokova-njaki, ki ugotavljajo, da je posamezen kraj »premrzel« za čebele. Stari čebelarji so imeli navado, da so pred čebelnjak postavili špansko steno ali kaj podobnega, da sonce ni moglo sijati neposredno na žrela. To priporoča tudi Peter Pavel Glavar, katerega nauki, čeprav stari že dvesto let, so še vedno aktualni. Sonce naj bi obsijalo čebelnjak šele v drugi polovici februarja, ko je že tudi zrak toplejši. Nič manj zahrbtne niso črevesne bolezni čebel od noseme do griže, ki dosežejo svoj višek spomladi. Zato je tudi konec marca in v začetku aprila največ »mrličev«, za kar običajno krivimo sadjarje, ki nas po pravilu ne ob-veste o šrkopljenju sadnega drevja. Krivi so vsi, le naša jesenska brezbrižnost ne! Najbrž ga ni več čebelarja, ki ne bi že jeseni med hrano dodal takšna ali drugačna zdravila proti nosemi. Ni nujno, da doda ravno fumagilin, tudi česen daje dobre rezultate. Nekateri čebelarji dodajo zadnji sladkorni razstopini, ki jo nalijejo čebelam, okoli 20. septembra, česen v razmerju 3 : 1000, torej 3 dekagrame česna v prahu na 10 litrov raztopine. Česen čebele rade sprejmejo, ni škodljiv, vonj pa se razgubi. Kdor se šele spomladi spomni na fumagilin ali česen, ta je vlak že zamudil Reši ga lahko le dobra paša, saj ob prvi dobri paši nosema sama izgine. Zgodnje zaleganje - pogoj za uspeh Ob zaleganju matice v pozno jesen, je zgodnji pričetek zalega-nja izredno pomemben za pomladanski razvoj. Prvi pogoj je mlada in rodovitna matica, ki hitreje zaleže več celic, a istočasno mora biti izpolnjen tudi drugi, da je v zimski gruči zadostno število čebel. Več jih je, lažje ogrevajo gnezdo in hitreje dosežejo potrebno temperaturo, ki se februarja dvigne v sredini gruče z 21 na 35 stopinj in se nato na tej točki ustali. V tem času morajo čebele »jujeti« tudi lep dan za čistilni izlet, saj iz prakse vemo, da se zaleganje poveča in normalizira šele po čistilnem izletu. Ker se povečuje število jajčec, matica potrebuje vedno več ustrezne hrane. Zato čebele skušajo nanositi čimveč cvetnega prahu v panj in tudi vode. Če je malce slana, toliko bolje. Zgodi se, da zamede zgodnje rastline in čebele obrobijo zalego z nektarjem tako, da se satje zabeli. V takih pogojih se zalega hitro razvija, ne more pa jih nadomestiti prav nobeno dražilno krmljenje. Zgodnja paša je zlasti pomembna zaprevaževalce, ki lahko le na ta način pripravijo ustrezno močne družine do akacijeve paše. Če te zgodnje paše nima-, mo, bomo imeli dovolj močne družine komaj do smrekove paše ali še tedaj ne. Sploh pa takrat čebele najraje roje in če ne bomo pazljivi, bo satje ostalo prazno. Izkušnje nas uče, da spomladansko dražHno krmljenje ni potrebno, če smo družini dali dovolj hrane za zimo. V zimskih mesecih porabi srednje močna dru-. žina do kilogram medu mesečno, šele s polaganjem novega zaroda se poraba hrane skokovito poveča. Družini, ki v prvi polovici aprila nima vsaj 5 do 6 kilogramov hrane v satju, je potrebno takoj pomagati. Vedeti moramo, da je polno satje dobro tudi za toplotno ravnotežne v panju. Je nekakšen akumulator toplote — se počasi ogreje pa tudi zelo počasi ohlaja, kar pomaga čebelam premagovati hud zimski mraz. Krmilne pogače le močnim družinam # V zadnjem času postajajo vse bolj popularne raznovrstne krmilne pogače, s katerimi ima čebelar mnogo dela, če jih izdeluje sam, če pa jih kupi, precej zgubi pri dohodku od čebelarjenja. Imajo pa krmilne pogače še eno temno stran - pri slabih družinah dosežemo ravno nasprotni učinek, kot ga želimo in slabiči* lahko »ob polni skledi« odmro. Zato je smotrno krmilne pogače uporabljati le za močne družine. Muhasto spomladansko vreme zahteva tudi ustrezno »oblačilo« za naše čebelje družine. Vsekakor moramo mokre in vlažne toplotne obloge spraviti iz panja in jih nadomestiti s suhimi. Izkušeni čebelarji menijo, naj se nam v jeseni ne mudi s prehitrim paženjem in spomladi naj pusti- mo toplotne obloge vsaj do sredine maja, morda celo junija — odvisno od vremena. Pretoplo čebelam zagotovo ne bo! Toplotne obloge moramo odstranjevati postopoma, da čebele lažje ob-drže ustrezno temperaturo v panju. Spomladansko dražilno krmljenje Vsak čebelar ima svoj sistem dražilnega krmljenja. Načelno moramo ločiti med majhnimi čebelarji, ki imajo dve, pet, deset družin, in velikimi z več deset ali celo nekaj sto družinami. Pomembno je tudi ali imamo čebele na vrtu za hišo ali 30 ali več kilometrov oddaljene od doma. Pri prvih, ki imajo le nekaj panjev na vrtu, lahko dosežemo z dražilnim krmljenjem s sladkorno razstopino dobre rezultate. Zelo veliko vprašanje pa je, ali je dražilno krmljenje ekonomično za tistega, ki ima čebelnjak 50 kilometrov daleč. Velja pravilo, da je izbira načina dražilnega krmljenja odvisna od velikosti in oddaljenosti čebeljnjaka. Če ni ekonomske računice je takšno krmljenje le potrata časa in denarja, vsaj za tistega, ki nima čebel le za zabavo, ampak si od truda in vloženih sredstev obeta tudi nekaj dohodka ali vsaj povrnjene stroške. Ko v drugi polovici aprila že natanko vemo, kako smo prezimili, si moramo narediti podroben načrt čebelarjenja. Če smo prezimili slabo, moramo napake popraviti, da bo prihodnje leto bolje, kajti naše delo in znanja se ne obrestujeta čez noč, kakor tudi ni mogoče čez noč odpraviti napak, ki smo jih delali več mesecev. Preglednica dejavnosti v delovnih organizacijah in enotni register gospodarskih organizacij Zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti, ki ga je sprejela skupščina SFRJ v februarju (ur. list štev. 6776) je začel veljati 1.1. 1977. Istočasno je bil organiziran register organizacij in skupnosti, v katerem so opredeljene in od statističnih organov določene dejavnosti vseh obstoječih gospodarskih ter negospodarskih organizacij in skupnosti. Enotna klasifikacija dejavnosti s standardnimi imeni in šiframi področij, panog skupin in podskupin gospodarskih in družbenih dejavnosti pa je razdeljena na področja, in sicer: Področje 01 — Industrija in rudarstvo 02 — Kmetijstvo in ribištvo 03 — Gozdarstvo 04 - Vodno gospodarstvo 05 — Gradbeništvo 06 - Promet in zveze 07 - Trgovina (na drobno, na debelo, zunaj, trg.) 08 — Gostinstvo in turizem 09 — Obrt in osebne storitve 10 — Stanovanjsko-komunalne dejavnosti 11 - Finančne, tehnične in poslovne storitve 12 - Izobraževanje, znanost, kultura in inform. 13 — Zdravstveno in socialno varstvo 14 - Družbenopolitične skupnosti Dejavnost organizacije je registrirana po načelu »pretežne dejavnosti«, kar pomeni, da delovna organizacija, v kateri se tozdi ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ne more biti registrirana za vse. V naši preglednici dejavnosti v delovnih organizacijah pa smo za vse delovne organizacije — enovite in delovne s tozdi — prikazali vse dejavnosti, ki jih opravljajo, poleg tega pa na koncu pregleda tudi podskupino dejavnosti, za katero je registrirana delovna organizacija. Že nekajletno spremljanje po dejavnosti oz. »čistih dejavnostih« po posameznih delovnih organizacijah (na podlagi mesečne evidence vseh tozda) smo prišli do spoznanja, da takšno spremljanje kaže precej drugačno stanje pri večini delovnih organizacijah. Če se poglobimo v preglednico za SOZD MERCATOR-KIT, bomo ugotovili, da skoraj ni delovne organizacije (razen treh), ki se ne bi ukvarjala z dvema, tremi, štirimi ali celo šestimi dejavnostmi. Ta preglednica je namenjena vsem, ki jih zanima primerjava »čistih dejavnosti«, šifre podskupine dejavnosti in področje dejavnosti z začetnico 01, 02, itd. ter matične številke, ki so' vpisane v enotni register gospodarskih organizacij, kot pri-pcfffioček v poslovne ali raziskovalne namene ali samo kot statistični podatek. Kancijan Hvastija SOZD MERCATOR-KIT T n-JEžkj^emjske M- KZ LJUBLJANA ft-~ZKŽ~KOZIRJE kg-kocevje” KZ KRKA "^SEVNICA AK KRSKČr-_ Yz~ ČRNOMELJ Yz"METLlkA “ - U. MLEKARNE HOTELI GOSTINSTVO TEHNA M- MEDNARODNA TRG. M-"ROŽNIK-M-" NANOS" M-""izbira p"ano¥iJA M- RUDAR M-_ TRGOAVro"" m"~~ ~m"o"d~na~ "hiša" M- KZ BLED M. M- M_- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- M- K_G_Z_ SORA_____ K_Z_MHDVODE__ KZ_ L0GATEC__ K_z_cmEn:_CA _ KZ_ DOM^OLJE _ K_Z_RIBNICA K_Z_STIČNA__ KZ_ TREBNJE-_ K_Z_ LITIJA_ "Yiba KONDITOR MESNA INDUSTRIJA PMARNA_ GROSUPLJE ETA KLINIK KOPITARNA OGRAD* MLgTARA. ZgUJN HTETIJSKI_ _Z AVOD I_ G EP SABJE__^ENJAVA S_T55_ffitASTNIK__ jmAa__ STANDARD__ PRESJRBA_K_.__ ZARJA potro1nik~l~.” SLOGA UNIVIR Z Al" iT. " ENOTNI REGISTER Podskupina dejavnosti ▼ _o2ollo 070214 o_7_ol_3_2 _o2o!4o o2o!4o o2o!2o _o_2o_12_l o2o!4o ojLJ5_113 _o_l_3o_5o o_8o_l_12 _o_5oJk)_2_ _o_7o_31o_ _o_7o_l_3_2_ o_7_o_lJ5_2 o7o_lJ52_ o_7ol_14 _o7o2_3o_ o7ol31 o2ollo o2o!4o o2ollo _o_2ol4o_ _o_2ol4o_ _o2ol4o_ _o2ol4o_ _o2o2o_2_ _o2ol4o_ _o2ol4o_ _o2ol4p_ o!5o22_ o8ol25_ o_l^o4_2_ o3ol21 ol^o^o S>12323_ o3S>Joo. PJ3030. 12o2o3_ S>7o23p_ o7o212_ o3ol32_ o3ol32_ o3ol32_ o7ol32. o3ol32_ o3ol32_ o3ol32_ o7ol32 Matična številka ▼ 510553^ B _51oll4o _5_12_9_8_9_3 _5~1469_1_7 £131350 _5_l_4_2o_8_3j TiTijTij _5_1_4_6_8_8_7: _5_1298_8_5. 3o±8-23_Z 3.o.9o_7_1_7 3214149' _5ooo98a _5o65_2_ošj _3_o_o43_8_l! _518183& _5ooolo6 3oo32o_2i 3oo362^ _5_1_2_99744 -51±233.Zt 5129826] 313133I 3123332A 3133333} 313133I 3132033. 3123333, 313238% 313333% 300231% 3031323,, 3oo233% 301333% 303323%: 3o33o8%. 393338% 703133% 312333% 300232% 3ooo83% 302333% 30.23334 3oo_233%. 3023314 .3o23M .300260% .390233% 5oo262I JUNIJ 1986 Pripravij: K. HVASTIJA Nagradna križanka TKI Hrastnik Kar 10 nagrad bo tokrat razdeljenih med izžrebane reševalce, ki bodo pravilno rešili nagradno križanko TKI Hrastnik in jo z izpolnjenim kuponom najpozneje do 8. oktobra 1986 poslali na naš naslov: Mercator - Studio za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, ter na ovojnico pripisali nagradna križanka TKI Hrastnik. Nagrade, ki jih prispeva gost nagradne križanke TKI Hrastnik, pa so takele: 1. in 2. nagrada: kolonjska voda Entre in sredstvo za mehčanje vode pri pranju FOŠKO 3. in 4. nagrada: Deodorant TINA in detergent za pomivanje posode BRAVO 10 5. in 6. nagrada: Deodorant TINA in sredstvo za povečanje kakovosti pranja perila EFEKT PLUS 7. in 8. nagrada: PRALON- WC in tekočina, ki beli perilo, čisti in dezifincira stanovanje, BELKO 9. in 10, nagrada: CEVOSAN in čistilo za okenska stekla BRAVO 30 Izid žrebanja nagradne križanke PREMIUM iz prejšnje (6-7) številke Mercatorja Rešitev križanke iz prejšnje številke Kupon za pošiljanje križanke Ime in priimek Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. ..9 I n £ s? M F' K IWI X Imm K- Er if ZZ, 5=- tu i Si- P_ 0 A 4 4 V tj n&i j_ P zr ? X 1 z J x X ■r, r 1 0 A R_ A A S. K JL 4 X R 4 i; R f x L ;J| Ittr S-, JL R X _H_ ■?or? fA r A X x / 4 4 x X H t) L x s ■res S -p f JL A A P :X tT X 4 X kro-: K- P X X 1 A. /S d { ET 0 x M •XI- » x 5 s: 4 E-k ! o jL L jj KT u A d i K? 4 X E X 1 r A P 7T k" r* t l i V _9_ X A M P i š£L X 0 L asgi p £ 4 i ti A ic,— SS- & 1 j ‘1^ 4 X X D- X -ft- A H- X 1 »“‘»-o«'** JL 4 L 1 V T A —- EL l: jl X X 0 x X c 1 k tsr,. i““ 3 l se ss. A 4 A A JL v E1 4 X X £ s? č T č d IT 4 L i 1 U n\z\ g A 0 n N x X 4 S n fl i T ±J ,«“4 /1 k 5® - A I JL A m? JL R t/ £ 4 x R i R A ■ i 1 ■ 11 _r_ JL M i H K JL rr.- _š_ i\ L d t MIK i n 1 K jO p _o_ L A c k 4 ssr A D . fcj — KS: F X . Vi 5 1 "'S ¥ j/' II ±L A r A JL JL /i k T S-T X x Er JL V A A tss, sr* m K 0 H jj 4 A a as,- x X 6 S I |i»j /j jr_ A A K A J_ J A ,~r.. R _L 4 X T X A x ^ F M sr s- i A z;1 isF"- R j_ M A JL i Bt L Sf 0 r A 1. N •— d X HSff X x llvtov! I« ] [Z J_ SK JL H A S r A m. j/ £ n R i 1 T x (3 H C i JL L SK. ft A T A JL KI r 0 N R E*‘ A L i X 4 5 X Tokrat smo na naš naslov in do predpisanega roka prejeli 571 pravilnih rešitev nagradne križanke PREMIUM. Ker je nagrad manj kot prispelih rešitev, smo jih morali, kot vedno do sedaj, določiti z žrebom, ki jih je razdelil takole: 1. BRANKA DULAR M-MT, TOZD Contal Ljubljana, Titova 66 2. STANE JAMNIK M-KŽKG, TOZD Oljarica Kranj, Britof 27 3. ANA POTOČNIK upokojenka M-Sadje zelenjava Ljubljana, Poljanska 46/a 4. REZKA RIJAVEC M-Rožnik, TOZD Grmada Ljubljana, Celovška 104 5. MARIJA MODRIJAN M-Blagovni center Ljubljana, Slovenčeva 25 Nagrajencem čestitamo, nagrade, ki jih prispeva Pivovarna Union, pa prevzemite v našem studiu na Bregu 22 v Ljubljani. Maja Hočevar Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Tel. 215-173. Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije — nepodpisane -Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 18.600 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Gutenbergov škrat Škrat Tiskar je bi! prav poseben škrat. Imel je črne hlače, belo srajco in modro kapico z vrvico,-na kateri je nekoč visel cof, a ga je izgubil. Ko je bi! še mlad, bilo je to pred dobrimi petsto leti, je bi! dober prijatelj strica Guten-berga. Skupaj sta se igrala in iz stare hruške rezljala lesene črke, s katerimi sta natisnila prvo knjigo- Škratu Tiskarju se je zdela nova, debela, še po barvi dišeča knjiga, silno imenitna. Od navdušenja in veselja je smuknit vanjo in začel tekati po njenih Ustih. »Ulovi me, ulovi me,« je klical ne-ugnanec stricu Gutenbergu in pri tem skaka! s strani na stran. »Ti grdavž, vse črke boš pomešal, le kdo bo lahko potem bral takšno knjigo,« se je jezi! Guten-berg irr lovil Tiskarja s strani na stran, od črke do črke. Pa je bil škratec hitrejši in mu je vedno ušel.»Zapik! Ti si mlad in lahko skačeš, mene pa dajejo leta. Ne morem tekati za teboj, te loviti s strani na stran, od črke do črke. Pojdiva se skrivalnice, le na eni strani,« je dahnil upehani stric Gutenberg, ki so ga začele ščemeti oči. »Velja! Le kapo si snamem. Modra barva ne sodi med črne črke. Prehitro bi me naše!.« Škrat je urno snel kapo z vrvico brez cofa in jo vrgel v kot. Priletela je naravnost na številko, s katero je bila označena stran, in obležala na njej kot številka šest - 6. Tako sta sedaj bili v knjigi kar dve strani z enako številko in stric Gutenberg ni in ni mogel ugotoviti, katera je prava in katera ne. Škrata pa tudi ni mogel najti, saj se je brez kape lahko skril v vsako besedo, se spremeni! y to ali ono črko ali celo v piko. Muči! se je dobri striček Gutenberg, ga iskal, si natika! očala z debelimi okvirji, a vse zaman. Škrata ni in ni mogel najti. Tiskarčka je to tako zabavalo, da je od veselja začel mešati črke in tu pa tam pojedel kakšno vejico. V knjigi je naredil takšen nered, da ga ni znal nihče več razvozlati. Nato se je zleknil v črko S, noge si je podprl z vejico in zaspal... Stric Gutenberg ga je iskal ves dan, drugi dan, tretji dan, celo leto, pa drugo in tretje ... Tiskar pa je kar spal. Ti škrati sploh nimajo smisla za čas in lahko spe leta in leta. Njih tudi nihče ne budi .»Vstani, moramo v vrtec!« ali »No, čas je za šolo!« Škrati ne hodijo v vrtec in v šolo! In tako se je škrat Tiskar zbudi! šele čez mnogo, mnogo let. Ko se je prebudil, je bilo okoli njega vse temno. Stric Gutenberg seje iskanja že davno naveličal, knjigo zaprl ter jo položil na polico. »Joj, kaj pa zdaj? Kje pa sem?« je zajavka! škrat, ki se ni mogel takoj spomniti, kje je, in ga je bilo strah teme. Začelje tipati okoli sebe. Najprej je otipa! vejico, ki jo je ime! pod nogami, nato črko S in potem še druge črke. Pretipal se je med njimi do svoje kape, a ko jo je hote! prijeti, je začuti! tujo roko, ki jo je že držala. »AjčN Kar poskoči! je, tako se je ustrašil. Pa ne le on! Še en vzklik je bilo slišati, poln strahu. »Kdo pa je tam?« je vpraša! Tiskarno je spet prišel do sape. »Kdo pa je tam?« je ponovi! nežni glasek z druge strani, kot odmev. »Škrat Tiskar. S stricem Guten-bergom sva se igrala, pa sem za- spal Kapa pa je moja, da veš!« »A z Gutenbergom,« je bilo slišati iz kota. »to je pa že zelo davno. Tudi jaz sem se z njim igrala. Če je napisa! v knjigo MAJ, sem mu ’ jaz brž zmešala črke in naredila MAK. Meni je ime Napaka, kapa pa je moja, da veš!« »Ne ni. Moja je!« »Ne, moja!« »Če ti pravim, da ni!« »Pa /e!« Medtem se je škrat Tiskar ponovno pretipa! do kape. »Jo že držim!« »Jaz tudi in na glavo sem si jo dala!« »Kako, če jo jaz držim?« »Pa poglej,« in Napaka je iz žepa potegnila kresničko ter posvetila z njo. »Pa res. Čisto takšna je kot moja,« je bil vesel Tiskar, ki si je kapo že tudi natika! na plešasto glavo. »Pa ti si mi tudi podobna, kot bi bila škratovka, le laske imaš, ki jih mi škrati nimamo.« »Saj sem. Še veš ne, kakšna škratovka sem!« se je hihitala Napaka in si ogledovala novega prijatelja. Še sta se pogovarjala, potem pa sta postala lačna. Za malico sta pospravila tri vejice, dve črki D in en klicaj. Za povrh. Tako sta se najedla, da sta sklenila, da bo najbolje, če malo zadremata. Kapi sta vrgla v kot, da sta prekrili številko 35 in namesto nje je nastala številka 69, kajti tudi Napakina kapa je imela vrvico brez cofa, ki ji ga je odtrga! stric Gutenberg, ko jo je nekoč že skoraj ulovil. Udobno sta se zleknila v črko E. Ko sta se prebudila iz sna, sta menita, da je vse čisto dobro in fino in sploh, da je v knjigi tako prijetno, da ne bosta nikoli več šla iz nje. Minevata so leta in Tiskarju in Napaki se je rodil sin. Potem se jima je rodila še hčerka in še mnogo otrok. Vsakemu sta dodelila lastno stran v debeli knjigi, a otrok sta imela toliko, da je začelo zmanjkovati prostora. Po trije ali štirje so se že stiskali na vsaki strani! »Tako ne gre več naprej. Otroci, pojdite y svet, poiščite si novih knjig in časopisov, tam se naselite in si ustvarite družine« je reke! oče Tiskar. Otroci so ga ubogali, kot pac morajo otroci ubogati očeta in mamo. Malce so posmrkali in poskakali iz knjige na polico. A joj! Navajeni mraka in teme so na svetlobi čisto oslepeli. Hitro so začeli teči proti kupom knjig v bližini. Le najmanjši med njimi, Tiskarček mu je bilo ime, se je skril pod nalivno pero, ki je ležalo na polici. piCjHtApE jo.to so im BStftNL. Komaj je dobro zaje! sapo, že je neka roka pero zaprla s pokrovčkom in ga dala v žep suknjiča. To je bi! žep gospoda Žurnalista, ki je s tem peresom pisal članke za Nedeljski Tednik, največji časopis na svetu. Gospod Žurnalist je, ne da bi vedel, kaj se skriva v njegovem peresu, odšel iz knjižnice, kjer se je uči! pisarske umetnosti. Šel je naravnost preko mostu čez Zeleno reko v veliko rumeno hišo z mnogimi okni. Tam je ime! v petem nadstropju, čisto na vrhu, svojo mizo, i/so obloženo s kupi papirja. Usedel se je zanjo, izvlekel iz žepa pero in začel pisati. A komaj je pero postavil na papir, že je z njega skočil prestrašeni škrat Tiskarček in jo ucvrl proti kupu starih časopisov ter na glavo skoči! mednje, kot skačejo otroci v vodo. »Jau!« »Ajč!« se je zaslišalo iz kupa časopisov. Škrat je priletel z glavo naravnost v trebušček plavolase deklice, ki je že bila v časopisu in se je na moč dolgočasila. »NerodalPazi, kako skačeš! Jaz sem Zmešnjava. Tako mi pravijo, ker pomešam vse stavke in črke, kadar se igram, in potem je časopis zanič in ga morajo še enkrat tiskati. Kdo si pa ti?« »škrat Tiskarček. Jaz pa rad jem črke, vejice in besede, tako da iz tistega kar ostane, ni moč nič več prebrati.« »Imenitno! Dobro se bova razumela in v tako velikem časopisu, kot je Nedeljski Tednik, bova imela dovolj prostora za igro in dovolj črk in vejic za malico,« je bila vesela novega znanca Zmešnjava.« Škrat Tiskarček in deklica Zmešnjava še danes živita na straneh Nedeljskega Tednika. Tu in tam ju kakšen bralec opazi, a se mu brž skrijeta. Doslej še ni bilo junaka, ki bi ju ulovil ter spravil v stekleno škatlico, kjer bi ju lahko gledali otroci. Zato morajo vsi, ki ju žete videti, skrbno brati med črkami in vrsticami, kajti tam se najraje zadržujeta. Andrej Dvoršak mu NE KM PIKI im... jMKunuuo VCEUHOI M»6E nete M HOM) SE UtiMGK CVREJO MA SONCU.tA »POTErtNELE •.MtlkKItt- TROfO SPMr MEŠKE Ml! Dragi majhni, večji in še večji bralci Mercatorjevega lista! Najprej se vam moram opravičiti. V .zamudi smo s podelitvijo dveh nagrad izžrebanima reševalcema. Silno neprijetno nam je, vendar upamo, da boste razumeli. V času, ko ste se vi kopali, sončili, hodili na sprehode in uživali počitnice, smo si tudi mi malce oddahnili. In tako se je zgodilo, da se kar nismo mogli zbrati skupaj vsi, ki poskrbimo, da je nagrada podeljena na pravem kraju osebno izžrebanemu. Smo pa zdajle krepko prijeli za delo in bomo v najkrajšem času postorili zamujeno. Zdaj pa k današnji nagradni uganki: »Ježešta!« je vzkliknila deklica, ko je pogledala skozi okno. Kaj mislite, da je videla? Povlecite s svinčnikom črto skozi pike, ki so narisane ob številkah. Začnite pri številki 1 in počasi do 45. Predvsem tisti, ki imate radi dobrote, ki jih izdelujejo v hišah Me-soizdelki v Škofji Loki, se pootrudite! Nagrada za izžrebanega reševalca bo zadišala od tam. Pa veliko sreče! Tokrat je srečna dobitnica Etinih kompotov Truškovič Silva, 63000 Celje, Vojkova 4. Čao-bav! Meta