Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 it. ^ insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. marca 1901. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. Kako pridelujmo krmo na polji t Pri naročitvi semen naj se ozira v prvi vrsti, kaka je zemlja, ali je rahla ilovnata, ali obratno vlažna, težka ilovnata, močvirna ali peščena. Potem se treba ozirati na namen, katerega hočemo doseči, ali želimo mešanico samo za 1—21etno dobo ali lucerno za svežo krmo, ali za 5letni spremi-njevalni ali za stalni travnik. Na mnogih krajih, kjer domača detelja slabo vspeva, je vedno bolje primešati še kako hitro rastočo travo, n. pr. laško ljuliko ali mačji rep. Na težkej, vlažnej zemlji je dobro, domačo deteljo nadomestiti s švedsko. Najboljši vspeh pa dosežemo, ako zmešamo obe detelji in obe travi. Pridelek zmesi je gotov in se ni bati kake pozebline ali kacega plevela, kakor predenice. Krma iz tacih zmesij je tudi boljša od same detelje. Ako želimo samo dvojno zmes, tedaj pride: 1. za rahlo zemljo: domače detelje 20 A77, laške ljulike 8 kg. 2. za težko zemljo: domače detelje 20 kg, mačjega repa 3 kg. 3. za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg, mačjega pera 3 kg. Najbolja pa je zmes iz vseh 4. rastlin in sicer: domače detelje 16 kg, švedske detelje 3-7 kg, mačjega repa 2-3 kg, laške ljulike 6 Jkg. Za svežo krmo pa je prevažna rastlina lucerna, ki lahko raste z najboljšim vspehom 20 let, ako ji gnojimo z umetnimi gnojili. Kot najboljša trava, ki naj se jej primeša, se je pokazala pasja trava, ki hitro raste in vstraja stalno, kakor lucerna, ne pa laška ljubka, ki izmrje uže v par letih. Vzame naj se 85 °/o lucerne in 15 °/o pasje trave in sicer: lucerne za 1 ha 35 kg, za 10 arov 3"5 kg, pasje trave za 1 ha 8 kg, va 10 arov 0'8 kg. Kako važno je, da se dobi resnično dobro lucerno, naj kažejo poskusi c. kr. semenske postaje na Dunaji, kjer so dosegli z raznimi vrstami lucerne sledeče pridelke: francoska 100, italijanska 85, ogerska 81, amerikanska 61 in ruska 55. Zato naj se ne gleda pri naročitvi na ceno, nego v prvi vrsti le na blago. Ceno seme sc hudo maščuje s slabimi Pri prirejanji njive v travnik za petletno dobo se vzame 1j3 detelj, in sicer domača, bela in šved-letinami. ska detelja in 2/3 trav, namreč laška ljubka, francoska in angleška pahovka, mačji rep, travniška bilnica in pasja trava. Pri- pomniti je, da se ne primeša laške ljubke čez 5 odstotkov in angleške ne čez 10 odstotkov, ker bi ti dve zadušili z bujno svojo rastjo druge polagoma se razvijajoče trave. Tako prirejeni travniki nam do-našajo na 1 ha do 100 meterskih stotov sena, ako rabimo še za isti prostor 2—3 q kalijeve soli in 4—5 q žlindre. Ali v denarji izraženo: za kacib 60 K umetnega gnojila pridelamo sena na 1 ha njive v vrednosti 400 K, pri tem nas stane trava za 51etno dobo okoli 60 K, torej znašajo stroški za seme za 1 leto samo 12 kron. Ker pa gospodarske razmere razmere včasih zahtevajo, da spremenimo njive za stalno rabo za travnike, tedaj moramo v tem slučaju pri sestavi trav in detelj paziti na to, da si izberemo one rastline, ki rastejo več let. Laška ljubka in angleška pahovka se morate popolnoma opustiti, francoske pahovke se vzame samo 5 odstotkov. Detelj pride komaj 1/s vsega semena. Stalen travnik je v primeri s dietnim manj plodonosen, kajti, da največ na 1 ha 50 q sena, dieten pa lahko 70—100 q na istem prostoru, kakor so pokazale poskušnje. Stalne travnike kaže le ondi napraviti, kjer je zemlja za ob del a vanje pretežka ali prestrma. Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mislimo radi preve- 1 1 } 1 ) 1 i 1 1 1 1 —1 ) 1 Štev. domača detelja bela „ švedska „ turška „ mačji rep trav. latovka grebenica ang. pahovka laška ljulika franc, pahovka trav. bilnica brst. „ pasja trava lisičji rep zlati oves dišeča trava Opazke: 1) v *) - 4) 1 5) slovensko Ime semen Rothklee . . . Weissklee . . . Bastardklee . . Schottenklee. . Timothe .... Wiesenrispeng. Kammgras . . eng. Rajgras . ital. „ franz. ,, Wiesenschwin. Rohrschwingel Knaulgras. . . j Wiesenfuchs. . Goldbafer . . . Ruchgras . . . Sestava semen se dobro obnesle. Vrednost trav se ':g °/o = kg odstot Važno je vedeti k kojega vrednost zi )1 °/o = odstotek tedaj obsega ves kot za celoto, na Sejalna množina s množina jednaka nemško < ciCniNSOGDaic^>050oojco—looro^oi Vrednost v °/o 2) O'" ^ n-, GO qr as — _ ^ m ® S 2. o. B- ćsdsćstotoairfk-irćstfkcorfktorfktoob tT množina semena 1 ha Deteljno travnata mešanica za 1—2 letno dobo a Pu . ^ t-53 rn o ™ cr> p o d $ ^ h-t S" ■3 N ^ D- 3 B V) P 1—tasGOOO-^ias—-105 0'l—‘1—LOt—105^it0 S" g H- CG SO O 00 O« 05 O ^ 05 h-M>0 tO GO 05 Ei ro p — s-3-o 5 qoasto^O'asrf^orooasft^ascnas05Go .5- r o § ^ O S- i30°/o prebitka H °/o 100 el ju c. množi, pomr i seme sejati i pose tvori '60 kg dele z ?• 60 20 10 10 pl °/o 4) 1373 265 204 436 kr. sem loži z mi ma, ki je 1760:80 imezna i vsaka rc °/o, na vrednos •ir 0 0 =a. g; m p .. g $ o o rt m n g, 3 o 5' 31 P 5" %■ I I I I | | I 05 I I I to I 05 I M- ? ~5~p g ^ O ^ Milili 1 1 1 0O 1 -b 1 ^ sejalna množina hg5) ■' $ 2 N ^ m g- 05tOtOCn-.1GOCOasG002tOtOtOtOM05 35 g- 3 g 2; ® as to os to o> oo oo oo -a -a to •<( -■g a. p • ^ to cb P -a co to cfs to to ds oi o to 05 d' E* tCi množina semena | 1 ha 1 Izpreminjevalni travnik za 5 letno rabo w 2. -• 35 5 3 ' 4 ■ - - . - o p* o B- ^ 3-1 05 O' OS On ca OS to 3-1 to 3-1 3-1 3-1 tO g y £L 3 Vi3 (—J 05^]t005434-.0iO05^0505t0Cnt0 0S P 05 ^ 3 p p C to to -r 05 to 00 to to to 05 to ^ 00 05 to ^ O. oi p g ostotototooocnoooto-aooso P-rd4 5 „ r E4 P . 50°/o prebitka kg °/o 100 ji, ker hočeni ha je 30lji z 3te, ra 1 °/o. detelj 1 1 1 H—^ 1 b—1 h-i. I 1 h-1 1 h-i h-1 1 1 J 0 1 0 cr 0 1 iGolo^toa^ pl °/o — < E r- N 3 cp 3 0 o> 0 5 N Ill|05ascotoasj|rf3.|to 05 E. r^B V- w 3 lili 05 to cn 05 1 1 to 1 05 to to p p p g- 3 00 co 3-i to os 0 as os tŠ" O O 53'05 i so se \ posejati, 60, na r Ako : ) so tudi 1 kg 0/0 : I—1 1 qt 1 GO ^ 05 00 1 1 1 05 O tf3 1 1 1 d< ' d' ds d to ' 1 Cn 1 td 05 ob O' sejalna množina v kg £ .M »M 3- y ^ m 33 P p ff3t0t00st0t03-i-.ic0rf30»05t0t03-i05 - 0 ^B. ~ o- -■ r-i qi os os 0 qs i-i 00 to co 3^ p q> rfi- to qi c g-05’ ^ ^ coditdPdcti-aoGoMpdstbPobtd tT množina semena 1 ha m 50 e trt- M P <1 P 1 2 O 2 ° °0 g4 h-i 3-1 05 02 -I OS Oi -I tO 3-i to 3-1 33 3-1 to g4 cc g m v p o > Go hi -i 3-1 00 10) as to -.i ^ os ^ -a to 5 -• ro v' =3: otoococn^oitorfi-cntoasoiososto Ul w ^ /x S4 05COtOl43-tOl43CSOttOtf3CStOtOtf3tOtO 70°/o pre- bitka kg°l° 01 P- g 5-2 g S p. 3 (t> 35 r- 3 3 P a. 0 h-1 1—^ h—1 I I h-1 LnO 0 O cn 0^ O"^ O 1 1 0 CO ot 00 to 0 pl°/o g- s 52- 1-1 ‘ 3-io'<05 05as.,3-i3-‘to to =0. p =5 P-J n 05 to 33 OS 0 as to 05 Oi 33 ^.1 Or to to 3 3 ‘gg 2- O O O 05 GO —a OS 1 GO O 05 05 tO tO tO 0 0 00 0 to h-1 O to tO tO rf- u|3 3-1 1 1 to to to 33 O O 05 go ds ds td d' GO 0 ' td P tfi. 05 -a 05 dr 0 0 0 to sejalna množina v Z; jr Načrt za setev detelj in trav po Dr. feinzierln') na rahlej dobrej ilovnatej zemlji za 1 ha 83 — like daljave od posestva njivo v gozd spremeniti, na tak način bi imeli kakih deset let dobro košnjo, med tem časom pa lahko lepo dorasle zasajeno drevje. Tabela na str. 82. naj kaže, kako je postopati pri sestavi raznih zmesij in v kaki množini treba vzeti posamezna semena. Vzelo se je samo za eno vrsto zemlje, na željo čitateljev trdi hi,ko še pri občimo tabelo za težka ilovnanata-ali močvirna ali peščena tla. Pri naročilih se bo vedno oziralo, za kako zemljo se imajo semena sestavljati. Važno je pri izpremenitvi njive v travnik, da je njiva čista plevela in zemlja dobro pregnojcna. Za tako prirejevanje so najbolj prikladne skopanine (krompir, pesa, repa in turšica), ki njivo v dobrem stanju zapuste, tudi grahora naredi nivo pripravno za travnik. Najbolje je, vsejati travnate zmesi med oves, ki naj se vrže bolj redko, da pri bujni, gosti rasti ne zatopi preveč travnato - deteljne mešanice. Glavna skrb mora biti pri napravi travnika, da dobimo kolikor mogoče gosto rast. V ta namen se sejejo take mešanice v dveh oddelkih radi posebne teže vsacega semena. Drobna, speci-vično težja deteljina semena z mačjim repom se sejejo v enem oddelku, ložja travnata pa zase. Da semena kolikor moči dobro razdelimo na prostor, je dobro, vsakemu oddelku malo prsti ali peska primešati, razun tega naj se vseje na dolgost in širokost. Skrb vsacega poljedelca mora biti, da si preskrbi dobrih čistih, za naše kraje prikladnih semen. Zato hoče „Gospodarska Zveza“ preskrbeti posameznim strankam in društvom, ki pri njej naroče semena, da se bode dobilo blago, ki je že več let preskušeno v naših krajih' z najboljšim vspehom, in bode vse preiskano od kemične preskuševalne postaje v Ljubljani glede vrednosti. Naročila naj se prej ko možno dopošljejo, da se pozneje setev ne zavleče radi prepozne naročitve. Cene za posamezne mešanice so bile navedene v zadnjej številki „Narodnega Go-spodarja“. Gnoji te v z umetnim gnojilom pri ovsu. Oves je ena tistih rastlin, na ktere se pri gnojitvi najmanj ozi- ramo, akoravno je zelo hvaležen za dobro pognojeno njivo. Da vspeva obče vkljub pičli gnojitvi dobro, je edino le možno radi močno razširjenih koreninic. Kjer nam primanjkuje domačega gnoja, bi bilo jako priporočati, da bi se poslužili pri ovsu umetnega gnoja, ki se zelo dobro izplača, posebno, ako je še detelja ali kaka mešanica vsejana. Sledeči dve podobi (Pridelek na 2.5 a. Za gnojitev 1 ha se je" vzelo: 600 leg kajnita, 200 J solitra. Pridelek na 1 ha: 2700 kg zrnja, 4800 ... slame. Čisti dohodek pridelka K 533'8. Pridelek^na 2'5 a. Za gnojitev 1 ha se je vzelo: 600 kg žlindre, 600 „ 'kajnita, 200 „ solitra. Čisti dohodek pridelka K 728'8 Pridelek na V^lia: 3900 kg ovsa, 5560 „ slame. naj nam predočita vspeh umetnih gnojil pri ovsu. Ako pregledujemo pridelek v podobi 1 in 2, tedaj vidimo, da se je letina za 195 K povišala, ako seje skrbelo tudi za dovažanje fosforne kisline in apna v žlindri. Zato je važno pri gnojitvi z umetnimi gnojili, da obogatimo zemljo z vsemi tistimi redilnimi snovmi, ki so potrebne za bodočo rast kake rastline. Ves pridelek je odvisen od iste redilne snovi, ki je v najmanji meri dostopna koreninicam. Čebelarstvo. Kraljica In njeno ministerstvo. (Nadaljevanje.) „Boter!“ zakliče Mihevc, „kje pa so drugi tvoji številni panjovi? Jaz jih štejem samo 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9?“---------- „Vse ostalo je vrag — čem reči dolga zima vzela61 — se je glasil slabovoljen odgovor — „nekateri so prišli ob matico in zboleli in drugi so od lakote pomrli.66 — „Da, da!66 ga potolaži zdaj sosed Mihevc: — pregovor ne pravi zastonj: Čebelnik ter. ribnik, ovčjak Zdaj vinar ti da, zdaj stotak, t. j. pri tem lahko obogatiš ali pa ubožaš66 in gre dalje s silno važnim obrazom, kakor da bi bil on kot nečebelar mnogo pametnejši od svojega soseda, kot čebelarja. In tako kakor Mihevc je menil še marsikdo, ki je mimo šel in ki je ravno tako malo razumel, kje da tiči vzrok te čudne metamorfoze (spremembe) iz malega v veliko in iz velikega zopet v malo in nič pri tej čudni čiri-čari-čebe-loreji. Četudi namreč večina ve, da prejšnji pregovor ozir ribo- in ovčjerejo očitno laže, ako se ti dve stroki umno gojite: imajo ga vendar le ozir čebelarstva za brezpogojno resnico. To pa zato, ker o drugih strokah vender kolikor toliko, o čebelarstvu pa prav nič ne vedo. Ljudje pa kakor naš Leskovec, ki so samo vsled svoje nevednosti zdaj bogati, zdaj ubogi na „muhi66, mislijo, da je vže tako „narejeno66, da se je treba osodi podvreči, tolažijo sami sebe z gorenjo prislovico in tako pomagajo sami obrekovati potem čebelorejo. Min. E.: Navesti hočem drug, tudi smrten gr .., čem reči, glavno napako. Stotine čebelarjev sploh nimajo nobenega ali pa le silno pomanjkljivo znanje o če-belni naravi; t. j. oni nič ne vedo, kako je čebela vstvarjena, kake potrebe ima, kaj ji koristi in škoduje in torej tudi ne morejo ravnati z njo primerno. In vendar se pravi umno čebelariti, dajati čebelam potrebno in koristno in odvračati od njih škodljivo. Le vprašajte prvega gospodarja, ki redi ovce in gotovo vam pove najpotrebnejše o ovčjereji: o paši, reji v hlevu, razliki spola, starosti, obravenju, volni, navad-nejših boleznih, zdravilih itd. Le poslušaj le malce izkušeno gospodinjo in povedala ti bo naravoslovje kokoši, race in gosi od jajca naprej na dolgo in široko. Vprašaj pa isti dve osebi, ki imata nemara v vrtu nekaj panjev, o naravi čebel in ne bosta ti vedele druzega, kakor da leta čebela po rožah, da dela med in vosek, včasih roji, in kakor osa in čmrlj pika. Da bi kaj umela o posebnostih 3 čebelnih vrst, zlasti matice, o zalegi, o različnosti čebelne hrane, o pogojih in okoliščinah rojitve, stavljenja satja, o potrebah in zimskih nevarnostih, o pripravnosti in nepripravnosti panjev, o čebelnih boleznih in kako jih prečiti i pod., oj, Bog obvar! o tem ni treba vedeti nič. Ker pa mora biti teoretično čebelarsko znanje podlaga pametnega dejanskega čebelarjenja, zato je čebela v rokah takega čudnega „veščaka66 v resnici v hudih škripcih. Zato pa tudi ni čudno, ako potem pri čebelah ni sreče, ako uspevajo, ako se njih reja ne izplača. Min. I.: S tem v zvezi je tretja napaka, ki obstoji v tem, da se čebelari čisto mehanično in le po starem, privajenem kopitu, in ne po umnih načelih. Nevedni čebelarji, ki poznajo samo dve operaciji na leto pri čebelah, namreč odpiranje in spod-rezavanje panjev spomladi in jeseni, si mnogokrat ne upajo niti tega sami izvršiti ali so pa preleni zato. To delo potem prevzame možic, ki je v dotičnem kraju znan pod imenom „čebelar66. Ta mož rajža navadno okrog Marijinega oznanenja in Marijinega rojstva od vasi do vasi z žveplom in mesarskim nožem, semtertje tudi z mrežasto kapo in volnenimi rokavicami. On ima v precejšnjem okolišu edin čebelarsko znanje v glavi in umetelnost v roki; zato tudi popolnoma neomejeno samovla-dari v kraljestvu čebel. — Sam dopadljivo odtrga spodnjo desko pri panju, prestraši z vulkanom dima uboge čebele in začne na desni ali na levi ali kar v sredi tako junaško rezati v vosek, da leti ne samo med, ampak tudi belo mleko od zaloge mej njegovimi prsti in po zemlji na vse štiri vetrove. Toda varuj se ziniti besedico proti temu ravnanju! Če si morda tudi samo 24 ur mlajši od dedca, vender ti bo vrgel najmanj „mleko jedca6 6 v zobe. „Trideset let že tako delam,66 ti poreče „in spod-rezujem v tem kraju; ravno tako sem videl delati mojega očeta, in tudi ranjki ded ni delal za las drugače.66 To je torej vzrok njegove umetnosti. Da bi pa utegnili on, njegov oče in stari oče to rokodelstvo napačno opravljati, ker niso imeli jasnih pojmov o čebelni naravi in temeljitega teoretičnega znanja, to bi bila trditev, ki bi moža spravila v tako nevoljo, da bi vrgel dvomljivcu pisker z žerjavico in spodrezalnik pred noge in se globoko užaljen v svoji domišljavosti, pobral za vselej. Ako pa taki panjovi, ki se z vsemi ravna po enem kopitu, le malokedaj kaj koristijo, kdo je temu kriv? Morda popotni čebelar? Kaj še, pri bradi vseh onih, ki imajo o čebeli pojma, on ni kriv; ampak ti poreko: „Čebelar vender razume čebelarstvo in vender nič ne nese!11 in vso krivdo zvrnejo zopet na čebele, na kraj, vreme, nesreče in stari čebelar sam na zadnje pristavi svoj amen k temu. Tako se ozir ljubljenega čebelarstva že stoletja tiplje in tava t nevednosti, kakor v gosti megli, imajoč za voditelje predsodke in zmote in zapeljive in močvirne lučice. Živinoreja. Cesarske napake. (Nadaljevanje.) Po vožnji je natančno določiti, kedaj v kolikem času se je sapa polegla, radi česar se od 5 do 5 minut dihanje opazuje. — Naduš-Ijevi konji niso nikdar za hitro vožnjo. Pri kmetskih lahkih delih živijo lahko leta in leta. Dogodi se pa, da naduha konja vzlic najboljše postrežbe in krmljenja konečno uduši. Ozdraviti se naduha nikdar ne da, pač pa zboljšati, ako ni bolezen še preveč razvita. Prvi pogoj zboljšanja je, da dobi žival dosti svežega zraka in da je ne podimo. Nadušljiv konj je le za lahka in počasna dela. Po letu krmi z zelenjem, po zimi pa po-kladaj malo sena, korenje, peso in krompir. Ni mi treba še povdarjati, da je nadušljivi živini slabo seno še bolj škodljivo in nevarno kot zdravi. — Izmed zdravil priporočajo arzenik. Sam ga še nisem nikdar rabil; pripomniti pa moram, da učenjaki še danes niso jedini ali pomaga ali ne. Jedni ga zelo hvalijo, drugi ga zopet zaničujejo. Da ima arzenik res nek upljiv na lažje dihanje je istina, drugo vprašanje pa je: koliko časa pomaga in kaki so posledici ? Kakor že omenjeno, ga nekateri zelo hvalijo in priporočajo, drugi trde, da se naduha še veliko bolj poslabša, ako se arzenik vedno ne krmi. Na Gornjem Stajarskem sem opazil, da kmetje v hribih radi težke sape arzenik uživajo in se pri tem prav dobro počutijo. — Rabi se papri živini tako-le: Arzenik se rabi cel ali kot raztopljina s kruhom: 1. dan 1 g 2. „ l1!* g 3. „ 2 g 4. „ 2 V* g 5. „ 3 g nato sledi presledek, 3—4 dni se arzenik popolnoma opusti, potem se začne iz nova. Pri naduhi vsled srčne bolezni priporočajo le malo napajati. Ako ima nadušljiv konj moker kašelj, rabimo tudi lahko zmes 50 g Glauberjeve in 50 g grenke soli, To zmes razdelimo na tri dele, in potrosimo klajo v jutro, opo-ludne in zvečer vselej tretjino in to vsak dan. — Na sejmih, cerkvenih shodih, v časopisih itd. priporočajo različni vedeži vse mogoča in nemogoča sredstva proti naduhi; kdor taka zdravila kupuje, pač samo denar po nepotrebnem zapravlja. Za nadušljivega konja je torej najbolje: Svež zrak, lahko in počasno delo, dobra, nepokvarjena in primerna klaja in dobra postrežba. — Zapomnite si dobro še to: Nadušljiva kobila ni nikdar dobra za pleme. Naduha je „cesarska napaka11 vsled česar se kup do vštetega 15. dne razdere. Postava določuje: Ako se pri tovorni živini in posebno pri konjih v 15. dneh naduha opazi, domneva se, da je žival že pred prevzetjem bolna bila. Naravno je, da nihče ne želi bolne živine kupiti, to je samo ob sebi umljivo. Prodajalec mora samo zdravo živino na trg postavljati; bolezni so pa včasih (n. pr. naduha) tako skrite, da jih prodajalec sam ne spozna. Vendar je pa tudi v tem slučaju prodajalec zato odgovoren. Ker pa kupec ni vedno strokovnjak za živalske bolezni, skrbi za njega zakon, ki pravi: Ako se te bolezni (namreč cesarske ali glavne napake) v določenem času po kupu pri živini prikažejo, mora prodajalec živino nazaj vzeti in denar povrniti. Vzgled: A kupi konja, o katerem meni da je zdrav, od B za 200 K. B ni o naduhi ničesar omenil. Tekom 15 dni opazi A da je konj nadušljiv. A gre k B in ga opomni, naj kup vsled tega razdere in konja nazaj vzame drugače ga toži. B je zelo trmoglav. Pusti se tožiti. Sodnija obsodi B, da konja nazaj vzame, 200 K vrne in vse stroške plača. — Kaj mi je torej storiti, ako imam nadušljivega konja in ga hočem prodati? Ako ga hočeš prodati, ne smeš — ako se hočeš neprilik obvarovati — pri prodaji nikakor pozabiti omeniti in to pred pričami, da je konj nadušljiv. Ta pripomba te vsege obvaruje, tudi če se kupec kasneje premisli. Ako pa Ti konja kupiš — ne da bi prodajalec o naduhi kaj omenil, ne zamudi žival natančno opazovati; vidiš li kaj sumljivega, pelji konja k živinozdravniku, in ta Ti ga naj preišče. Ravnaj se po njegovem nasvetu. Se enkrat Te pa opozarjam, da vsak korak ki ga storiš, dobro premisliš; dober pomislek je boljši ko tri dni hoda! V svete ne hodi k vsaki čenči, temveč k ljudem, ki kaj vedo. Konečno naj še omenim, da velja za tovorno živino (n. pr. vol, krava, kot vprežna živina osel, mula,) isto, kar sem o konju povedal. Bl’skarstvo in sirarstvo. Nekaj skušenj na polju mlekarstva. (Konec.) Ako bi posebno v onih mesecih, ko je cena putra nizka, torej posebno poleti, ko se vrhu tega dobiva tudi največ mleka, ako bi v teh mesecih porabili del mleka za tolste sire bi si na eni strani prihranili milijone, ki jih pošiljamo v inostranstvo, na drudi strani pa bi razbremenitev naših trgov od putra imela ugoden vpliv na cene masla. Četudi nam je dobro znano, kolikega praktičnega in teoretičnega znanja in koliko pozornosti zahteva izdelovanje lahko prodajnih sirov, vendar ne moremo nehati, da ne bi velikega pomena sirarstva za naš jug zopet in zopet krepko povdarjali. Seveda jv, tu težava zaradi izvežbanih mlekarjev in srčno bi bilo želeti, da dobimo mlekarsko slovensko šolo, vsaj večina sedanjih mlekarskih izvež-baneev se je morala privaditi svojemu poslu z nemškim učnim jezikom. N. pr. mlekarska šola v Scnt. Mihelu na Tirolskem, ravno tako je čisto nemška mlekarska šola v Dornbirnu na Prcdarlskem. Ako Moravci, ki so v sirarstvu na tako visoki stopinji tehnične popolnosti, s toliko vnemo delajo za svojo mlekarsko šolo, koliko bolj bi bila ta na mestu v zapuščenih južnih deželah. Za sedaj pač ne ostane našim mladeničem za izučitev sirarstva druzega, kakor (ako ne znajo nemški) stopiti v pouk pri kaki domači si-rarski zadrugi. Želeti bi le bilo, da bi se zadruge poprijele polagoma tudi izdelovanja kakih finejših vrst sira, ki se rentujejo in zraven še ložje izdelujejo, kakor fini emodolec, na koji (če tudi ne vedno fin) je pri nas izključno omejeno sirjenje. Take vrste bi bile nekateri siri, kakor brijski, kamambertski, nefšatelski i. dr. sir. Koliko se porabi po severnih provincijali naše države tako imenovanih domačih sirčekov, posebno v kraljestvu češkem, kjer ga izdeluje na priprost način gospodinja in ki ima po moji sodbi boljši okus, kakor marsikaki smetanovi sir (Schmettenkase), ki se plačuje hj a 2-40 K. H koncu naj omenim še eno sredstvo za razbremenjenje našega trga, namreč proizvajanje kondenziranega t. j. takega mleka, kateremu sc pridene sladkorja ob enem pa s posebnim postopanjem odvzamejo vodeni deli, da ostanejo le trdi obstojni deli mleka. Statistika kaže, da se je proizvajanje kondenziranega mleka v vseh deželah, ki pridejo tu v poštev, zvikšalo. Tako n. pr. se je izvozilo na Nemškem od 1. 1885.— 92. vsako leto kakih 13 ji milj ono v kg takega mleka, v vrednosti kakih 1,700.000 K; leta 1895. pa je znašal ta eksport vže skoro 3 milijone kg v vrednosti 2,400.000 K. Kondenzirano mleko se pošilja posebno v ono dežele, kjer se pridela malo kravjega mleka, pa vendar v njih biva Evropejec, na pr. na Japonsko, Kitajsko, vzhodno Indijo, južno Afriko ker število Evropejcev v teh deželah vedno raste, smemo s precejšnjo sigurnostjo računiti, da se bode tudi kondenziranega mleka ondi vedno več rabilo. Posamezni posestnik seveda ne bode vstani pečati se z proizvajanjem kondenziranega mleka, ker so ustanovni stroški previsoki in ker je posamniku težka kupčija. Kavno ta proizvajalna mladika je torej kakor nalašč ustvarjena za združenje mlekarjev, za zadruge, ki so in še bodo na polju mlekarstva zavzemale tako odločilno mesto. Pač bode vže večini naših bralcev znano, kolike prednosti vodi združenje gospodarjev zlasti v mlekarstvu za seboj, vendar pa povdarjam, da ta dobiček ne obstoji samo v tem, da se mleko predela na skupnem središču v različno blago, da se oskrbijo na skupni račun najrabljivejši, precej dragi stroji in orodje, da se na ta način zboljša kakovost in vrednost izdelkov, ampak največjega pomena je skupno unovčenje blaga. Cim težja je oddaja blaga, zlasti putra, čim bolj velja proizvajati velike množine enakovrstnega blaga, tim menj je mogoče posamezniku izpolniti te zahteve, tim bolj stopa velika obrt na mesto malega gospodarstva. Sredstvo k temu nam je dano v zadrugah in njih nadaljnem združenj i v zvezah zadrug. Se na eno obliko zadružnega izdelavanja mleka naj tu opozorim, ki je tu in tam pri nas upeljana, namreč na s m etanske postaje. Naprava obstoji v tem, da se v skupno mlekarno, kakor po navadi, ne pošilja sveže, polno mleko, ampak samo smetana, ki se s posnemalnim strojem posnema v posameznih vaseh. Posnemanje mleka se torej ne vrši več na jednem središču, ampak na raznih krajih, sosednja mlekarna je zdaj samo tvornica za puter. Prednosti tega načina so: Zmanjšanje truda in stroškov, ki so zvezani s prevažanjem na eni strani svežega mleka od doma v mlekarno, na drugi posnetega mleka v nasprotni smeri (kjer se namreč daje posneto mleko udom nazaj), ker smetana znaša le 5. do 6. del svežega mleka, in ker mlekarni sploh ni treba več vračati posnetega mleka. Ložje je smetano v svežem stanju spraviti v „puterfabriko“, nego sveže mleko; in nevarnost razširiti po mleku nalezljive bolezni se zmanjša, oziroma popolnoma lahko odstrani, ker se na takih sme-tanskih postajah navadno rabi ročna centrifuga, s katero se popolnoma lahko posnema mleko vsaccga hleva posebej. Seveda tudi ta način, kakor vse na svetu ni brez sence. 1.) je delo posnemanja večje, ker se vrši na več krajih z več stroji in 2.) je treba smetano vsake postaje posebej preiskavati na vsebino tolšče, da se more pravično precenjevati. Ravno opisani način združenega mlekarjenja je v obče priporočati tam, kjer je oddaljenost posameznih kmetij od mlekarne velika in je dovažanje mleka k mlekarni zvezano z veliko nevarnostjo za kakovost putra. Četudi ne prinaša v vsakem posameznem slučaju zadružno mle-karjenje največjega dobička, vendar lahko smelo trdimo, da je zadruga ona oblika, s koje pomočjo zamore posameznik doseči najlepše vspehe pri svoji živinoreji. Ako si predočimo, da je znesek, ki ga dobiva gospodar, mnogokrat merodajen za rentabiliteto živinoreje, ki je zopet jako važen, mnogokrat najvažnejši del kmetijskega gospodarstva, potem ni težko uvideti, kakega pomena je mlekarstvo za slovenskega kmetovalca. Upajmo, da se posreči pred vsem lastnemu prizadevanju naših gospodarjev mlekarstvo dvigniti in pripraviti do tega, da bo dobičkonosna veja našega kmetskega gospodarstva. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 28.: S. F. v L. Kako je pridelavati kutine, ki se imajo rabiti za podloge pritličnih hrušek? Odgovor 28.: Kutine podloge se vzgajajo najhitrejše in najlaglje s pomočjo potaknencev. V ta namen treba narezati krog 20 cm. dolge polaknence, odrezati tik spodnjega in zgornjega očesa, ter jih posaditi v dobro gnojno, bolj rahlo-peščeno zemljo v razdalji po 30— 40 cm. vrsto od vrste in po 15—20 cm. med seboj. Posamezni potaknenci se morajo v zemlji dobro pritrditi, ter zgornje oko se mora še s peskom zasuti, da bolje požene. Potaknenci pa se smejo napravljati, ko les še ne postane sočen. Vprašanje 29.: S. F. v L., Iz kakšnih snovi in v kakšnem razmerju obstoji omela, ki raste pri nas po hojah ? Nektei i trdijo, da je to dobro za krmljenje molznih krav. Ali je na tem kaj resnice ? Odgovor 29.: Natančnega odgovora Vam ne moremo dati, ker ne vemo, če mislite s tem pravo omelo, ki po drevesih raste, ali ktero drugo rastlino. Izjavite se prihodnjič natančnejše. Da bi se omela, ki po drevesih raste, kot dodatek krmi rabila, nam tudi ni znano in tudi še nismo slišali, da bi se kje to uporabljalo, ker se to pač tudi ne izplača. Ce pa ima kdo o tem kake skušnje, naj nam blagovoli sporočiti, da objavimo v kateri prihodnjih številk. Vprašanje 30.: L. v M. S kom bi krvavo uš, ktero sem v drevesnici zapazil, najhitreje in najgotoveje zatrl ? Hočem namreč drevesa izkopati in jih drugam presaditi. Je li mogoče napraviti kakšno tekočino, v ktero bi lahko pomočil korenine, ne da bi jim to škodovalo, pač pa uši pokončalo? Ali je mogoče na že visokem drevesu uši popolnoma odstraniti in] s čem se odstranijo ? Odgovor 30.: Ge v drevesnici še ni veliko ušij, se jih kar jednostavno z roko zrnasti. Ge je pa tega mrčesa veliko, in so drevesa visoka, potem morate dotična mesta s krtačo postrgati ter v malem namazati z mastjo, v velikem pa z mešanico napravljeno iz 2 leg mazilnega mila in 2 litrov petroleja^a 100 litrov vode. '.Najpred se raztopi milo, potem se pa doda med pridnim mešanjem 2 litra petroleja. Ta tekočina uši umori. S to mešanico je treba posamezne napadene dele s čopičem pomazati, ali pa tudi s trtno škropilnico poškropiti. Ker je pa taka tekočina močna, škropiti se sme le tedaj, ko je drevo brez listja torej jeseni, ko odpade, do spomladi, predno zopet požene. Tudi morate gledati, da so drevesa vedno čista i starejša drevesa se morajo ostrgati ter z apnom, kteremu se doda nekoliko ilovice in do l°/0 petroleja, jeseni namazati. Močno napadene veje se najbolje kar odrežejo. Tudi se mora močno napadenemu drevju dobro gnojiti, da močneje raste, posebno v vlažnih in senčnatih krajih rastočim drevesom, ker na takih se največ uši naseli, najbrže, ker imajo taka drevesa bolj mehko kožo. Izkopana drevesa je najbolje postaviti v stanjšano gnojnico. Ta umori uši, dočim koreninam, če ni premočna, nič ne škoduje — nasprotno še koristi. Vprašanje 31.: S. P. v L. Kje dobim knjigo o čebelarstvu? Odgovor 31.: Černetovo knjigo o čebelarstvu, ki stane 80 h. s pošto vred, dobite v vseh knjigarnah. Vprašanje 32.: S. F. v L. Ali je straniščni gnoj dober za vinograde, in kako naj se z njim gnoji? Nekateri pravijo, da je lak gnoj premočan in da trtje vžge. Odgovor 32.: Straniščni gnoj je za gnojenje vinogradov, prav dober, ker ima v sebi mnogo redilnih snovij, posebno dušika in fosforove kisline. Mestni straniščnik je na redilnih snoveh bogatejši od onega po deželi, kar od-visi od hrane. Da tak gnoj trto oziroma njene korenine ožge, je res, pa le tedaj, če se premočno gnoji, posebno pa, ako se taki odpadki v suhem vremenu prav blizu trte zakopljejo. Straniščni odpadki se morajo torej pred rabo zredčiti, ali pa se morajo ob deževnem vremenu podkopavati, pa tudi v teh slučajih ne preblizu trtnih korenin. Bolje je, če se straniščni gnoj z drugim hlevskim gnojem, ali kdor prideluje mešanico (kompost), s to pomeša, ker se na ta način mešanica oziroma slab hlevski gnoj zboljšata, stranični gnoj pa se da lažje porabiti in iz njega ne izhlapi toliko dušika, kakor če se v porablja sam. Mnogi mislijo, da preide neprijeten duh tega gnoja tudi v "grozdje, kar se pa dosedaj še ni opazilo. Vprašanje 33.: J. O. v Št. J. Kako naj se s pepelom gnoji ? Ali naj ga kar k trti zakopljem, ali popred po vinogradu potrosim in potem pod-kopljem, ali naj ga popred z gnojem pomešam ? Odgovor 33.: Vsi trije načini so pravilni in veljajo tudi tu vsi glede porabe straniščnega gnoja navedeni pogoji. Dobro je, če se pepel gori navedeni mešanici primeša, ker je pepel bogat na kaliju, dočim straniščnik nima toliko te za trto neobhodno potrebne snovi. Nasprotno pa nima pepel nič dušika. Vprašanje 34.: J. O. v J. Gital sem, da se pepel ne sme ob enem z drugimi umetnimi gnojili trositi in sc ob enem tudi priporoča poraba Tomasove žlindre. Jaz mislim letos pognojiti mnogo vinogradov z umetnimi gnojili. Ktere vrste naj vzamen, in bode še letos kaj učinka od Tomasove žlindre, ako isto še pred Veliko nočjo podkopljem ? Odgovor 34.: Pepel smete primešali umetnim gnojilom, ako ne rabite ob enem tudi takih, ki so že bogata na kaliju n. pr. kajnit, žveplenokisli, fos-forovokisli in solitrovokisli kalij. Ako rabite samo na fosforovi kislini (n. pr. Tomasovo žlindro ali su-perfosfat) in na dušiku (n. pr. čilski solitar itd.) bogata gnojila, potem mo- rate celo primešati tudi pepel. Mnogo žina pepela se ravna po dobroti istega. Pepela se vzame na ha navadno še enkrat toliko, kakor kajnita. Ge se vzame torej na ha 500 kg. kajnita, (to je navadna gnojitev) se vzame navadnega pepela 900—1000 kg. Trtnega pepela — pa le 600—800 kg., ker ima ta mnogo kalija v sebi. Ge se Tomasova žlindra sedaj podkoplje, bo letos le manjhen učinek, mnogo večji bo prihodnje leto. Vender Vam svetujemo, da že sedaj pognojite, in če Vam sredstva dopuščajo, celo rajši več nego manj, ker dobra gnojitev izda za več let. Več o tem dobite v 5. štev. letošnjega »Narodnega „Gopodarja«. Vprašanje 35.: J. L. v Sp. D. Letos imam 2000 za cepljenje sposobnih trt. Ker so pa nektere v rašči zaostale, bi jih rad dobro pognojil, da se krepkeje razvijejo. Prosim pojasnila, s kterim gnojem naj pognojim, da najhitrejše to dosežem P Odgovor 35.: Ge v rašči zaostale trte nimajo kake posebne koreninske napako, dosežete zaželjeni smoter najhitreje, ako dotične trte s čilskim solitrom pognojite. V ta namen raztopite čilski solitar v vodi, ter prilijte to raz-stoplino naravnost trti. Za vsakih 100 trt vzemite l1/«—2 kg. čilskega solitra. Prvič pognojite koj ko pričnejo trte poganjati. Dobro bo, če pozneje, mogoče čez l1/« ali 2 meseca, tako gnojitev ponovite. Dober vspeh dosežete tudi s prilivanjem zredčene gnojnice. Vprašanje 36.: J. L. v Sp. D. Ko sem zasajal vinograd in sicer z ripa-rijo portalis, je prišlo v nektere jame v obsegu kakih 200 m2, mnogo vode. Dotične trte so v rašči mnogo za drugimi zaostale. Kaj je temu vzrok? Ali naj te z drugimi podlogami nadomestim P Odgovor 36.: Ako ni dotični kos vinograda vedno bolj vlažen od obmejnih, potem Vam ni treba drugih vrst sadili. Ge se pa dotične trte tudi letos ne popravijo, potem je vzrok slabi rašči premokrotna zemlja in v tem slučaju Vam ne ostaja druzega, kot dotične trte z ameriško vrsto »solonis« nadomestiti. Ge dobi ta trta njej ugodno zemljo, raste istotako močno kot jiparija portalis; ima pa še to prednost, da vspeva dobro tudi v bolj apnenih zemljah, v kterih riparija bledi. Vprašanje 37.: L. S. v D. Slišal sem, da v tem kraju dobro vspevajo sledeče trte: Italijanski rizling, kralje-Aina (rdeči portugizec), veltlinec, sil- vanec, plaveč, burgundec beli, rdeči vrh, portugalka (črni portugizec) in kavščina. Ktera teh vrst največ rodi in daje najboljše vino in od kterih teh vrst se da vino najbolje pomešati P K ter e teh vrst se raznim boleznim najbolje ustavljajo P Kje dobim cepiče teh vrst? Odgovor 37.: Vse te vrste dobro rodijo, razloček je le ta, da napravljata silvanec in beli burgundec manjše grozde od drugih gori navedenih. Za Vaše kraje bi Vam priporočali sajenje zgodaj zorečih vrst namreč: Veltlinca, silvanec, belega burgundca in deloma tudi kraljevine; za črna vina pa por-tugalko, ki posebno zgodaj zori. Plaveč je jako pozen. Najboljše vino dajejo italijanski rizling, beli burgundec in portugalka. Vseh teh vrst vina se dajo drugo z drugim pomešati; vina pride-lavana iz kraljevine, silvanca in kav-ščine so bolj mehka, zato je bolje, da vino teh vrst z drugimi pomešate v razmerju, kakor bo Vam najbolje ugajalo. Plaveč daje bolj kislo vino. Raznim boleznim se dobro ustavljajo: Burgundec beli, rdeči vrh, kraljevina in kavščina. Veltlinec in portugalka sta peronospori precej podvržena. Vprašanje 38.: J. S. P. v Hb. B. Napravil sem si čebelnjak in kupil čebele. Ko sem pregledal panjove sem našel, da je satovje vže več nego 2 leti staro. Ga naj li odstranim, ali naj ostane v panjovih P Odgovor 38.: Čudno vprašanje, na katero morete odgovoriti le Vi sam ! Je li naj ostane satovje v panjovih ali naj ga ven vržete, to vendar odvisi edino le od Vaše dobre ali slabe volje, na kojo pač mi ne moremo dosti upli-vati. — To bi bil en odgovor. Drugi bi pa zvenel tako-le: 1. Vi bi radi pometali satje iz panjev sedaj v mar-cijuP Za Boga milega 1 kaj naj pa počno potem uboge čbelce v praznih zabojih? To bi se reklo spraviti reve iz dežja ne samo pod kap, ampak kar notri v gnojnico. Tak šport bi vi utegnili špogati pozneje za dobe rojev ali jeseni ko podirate, sedaj pa to ne gre. Dalje : satje je nekaj čez 2 leti staro. No, to še ni nobena nesreča, jaz sam imam po panjevih sem in tje 3 tudi 4 letno satje; teh panjev Vam sicer ne predstavljam ravno za vzornike, a najslabši tudi niso. Zdi se mi pa, da bo Vaše satje mnogo stareje, ako ste se ga vže kot čebelarski rekrut prestrašili. Veste, če je črno kakor kovaški meh, potem potrpljenje do jeseni, a tedaj mu z dolgim pipcem navijte uro. Za slovo samo še eno: Prijatelj, kdo Vas je pa učil, živinče ogledati si šele tedaj, ko ste kupnino vže odšteli. Glejte, pri drugih živalih Vam oči delujejo pravočasno, samo pri čebelah ne. Le berite malce »Nar. Gosp.« in našli boste dostikrat to očitanje, ki si ga pa morebiti v lastno škodo (ako ste kaj prida zabeljeno plačevali moko) niste k srcu vzeli. Pa brez zamere in veliko sreče! Čebelar iz prakse. Vprašanje 39.: J. P. v Sp. Dr. Imam kakih 3000 m2 na novo zrigo-lancga vinograda in med temi je bilo 5—600 m2 suhega, sivega in tako trdega laporja in nekaj tudi prav trde peščene zemlje, da se je moglo le s krampico rigolati. Bo vspevala riparija portalis tudi v tej zemlji P Ali bi ne kazalo nadomestiti jo s ktero drugo ameriško podlogo? Odgovor 39.: Tudi v laporju vspeva riparija portalis prav dobro, čeravno prvi dve leti neliko bolj šibko raste; a ker je ta prostor tudi peščen in jako suh, storite bolje, ako se poslužite rupestris montikola. Opozarjamo Vas pa, da rupestris montikola v mrzlih krajih slabo dozori. Bolje bo, če morete dobiti Aramon rupestris ali rupestris Ganzin I. Te vrste imata vinarska šola v Mariboru in Fr. Wib-mer v Ptuju. Zanesljivo pa jih dobite od društva za varstvo avstrijskega vinarstva v Kremsu (Verein zum Schutze des 6ste-reichischen Weinbaues in Krems.) Vprašanje 40.: F. N. v. Pj. K. Ker imam deteljo redko, mislim jo sedaj posejati. Ktere trave bi se bolj priporočale za zgoščenje slabe detelje P Odgovor 40.: Pridelek pri detelji še lahko zboljšate, ako sedaj kmalu potrosite na 1 ha 500 kg. žlindre in 200 kg. kalijeve soli. Za zgoščenje slabo obraščene detelje je najbolj priporočljiva laška ljulika (ital. Raygras) in rudeča detelja (Incarnatklee). Za zgoščenje nemške detelje ali lucerne pa je najbolje posejati pasjo travo. (Knaulgras). Vprašanje 41.: J. E. v St. M. Imam prašičke, ki vedno zid grizejo. Kako bi se mogel odpraviti ta nedo-statekP Odgovor 41.: Mlada žival, ki hitro raste, potrebuje posebno veliko rudninskih snovij za tvoritev okostja. Ker ne dobi zadosno teh snovij v krmilu, zato teši svoje poželjenje s tem, da liže zid. Pokladajte svinji vsak dan na krmilo eno žlico apnene klaje, s tem postane nje mleko bolj bogato na rudninskih snoveh in bolje prija rasli mladičev. Ko so prašički stari že 4 tedne, vrzite jim |vsak dan nekaj prsti, kterej primešajte malo žlico apnene klaje, poleg tega pa še potrosite nekaj zrn celega ječmena. Svinja jame po prsti riti, prašički jo jamejo posnemati in tako se navadijo brez vseh težav jesti, pri tem dobe mnogo rudninskih snovij, ki so potrebne za hitro rast, in prebavila se s celim zrnjem tako okrepijo, da pozneje vsako žito dobro prebavijo. Mnogokrat se pripeti pri starih prašičih, da pride pokrmljeno žilo neprebavljeno v blato, kar prihaja od tod, da so prebavila premalo okrepljena za teško prebavljivo zrnje. Glejte, da že pri mladej živali prebivala okrepite, kar je moči s pokladanjem celega zrnja. Ako se pokaže kaka driska, tedaj ste krmili apneno klajo v preobilnej meri, v tem slučaji ostavite krmljenje za nekaj dni. Apnena klaja je važnega pomena za zboljšanje naše živinoreje, kakor umetno gnojilo za prospeh našega poljedelstva. Franc Heinricher, ke vrste krompirja za seme po najnižjih cenah. Točna]*postrežba. 107 (3—d) Mlada drevesca “'m Škofji Loki. 109 (3—2) Hruške čez 2 »it visoke, lepe, komad 70 h » 2 »rt ali malo manj » 50» Jabolka čez 2 »rt » 60 * » 2 »rt ali manj > 40 » na postajo Skofjaloka postavljene, Manj ko 10 drevesc se ne pošilja. 20 hi. izvrstnega terana ima prodati Karol Perinčič, duh. Pliskavica-Komin. 106 (3—3) Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju prideljuje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta. Prinnrnfo QP ‘ Vzajemna zavaroval-rnporoud OD. nica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. 900 lepih hrastov Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni knpci se vabijo. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na prodaj o©pljene> trte na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad, Pozor g. gostilničarji in zasebniki! V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 16 do 20 kr. liter. — Josip Goljati, župnik. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Posestvo poJioriemriobace" Šivalni stroj za čevljarje (cd^' Pojasnila daje Janez Jenko na Pivki geie 2 ietj v ra[)i se ceno proda, pošta Naklo pri Kranju. 108 (3-3) Jnry Rug) 2cllmlje> p0Šta Ig. Tl/n ini! da svoju obitelj oskrbi pravim I KO ZOM, ^ naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Trgovina in obrt. umazale; pisma in dopisnice, katere imajo na zunanji strani nespodobne opombe, slike ali sploh ažljive stvari; dalje pisma, kojih zavitki so prerezani, tako, da so znamke na pismu samem; carini podvržene stvari, ter pisma, katera so namenjena od ene pošte na drugo, z namenom, da bi potovala okoli sveta. Naslovijo naj se pisma jasno in razločno. Kraj, kamor je pismo namenjeno in zadnja posta, naj stoji spodaj na desni strani pisma. Novotarije pri naslovih imajo navadno slabe posledice. Na nasprotni strani, kjer pismo zapečatimo, priporoča se zapisati ime odpoiiljatelja, da se v slučaju, ako se pismo vrne, lahko takoj zopet dostavi. Sploh pa se na zunanji strani pisma ne sme druzega nič pisati, vsaka opomba, katera bi bila kakršnokoli pismeno poročilo, je zabranjena. Tvrdke in zadruge imajo navadno ime in bivališče na svojih kuvertah že tiskano in sicer na sprednji strani, kar je jako posnemanja vredno. Dopisnice so tudi privatne dovoljene, a ne smejo biti daljše, kakor 14 m in širše od 9 cm, ter morajo imeti vedno nadpis,, Dopisnica1 ‘, , ,Correspondenzkarte‘1, ali „carte postale11 itd. Prva stran je samo za naslov, le ime odda-jalca je tudi dovoljeno zapisati ali tiskati na prvo stran. Kot tiskovine smejo se pošiljati: Vsi na papir ali pergament tiskani ali litografirani proizvodi, izvzemši onih, koji se s pisalnim strojem ali odtiskom delajo. Tiskovine bi bile: vsak tiskan papir, podobe, knjige, muzikalije, ko- Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od IR do 24 kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Najboljše seme lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji. 30 o za 1 K, čez '/» ^9 50 0/0 popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog. (99) 6—4 Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti. (Zapisal Abc.) (Nadaljevanje.) Izključeno je pošiljati: Poši-Ijatve, katere bi bile uradnikom ali pa drugim poštnim pošiljatvam nevarne, da bi jih poškodovale ali rekture , vizitnice , fotografije , risarije, plani, zemljevidi, katalogi, naznanila itd. Tudi je dovoljeno, spise, kateri se s chro-mografijo napravljajo, bodisi da je bil prvotni spis z roko ali strojem pisan, kot tiskovino oddajati ; vender jih je treba poštnemu uradniku samemu in najmanj dvajset naenkrat izročiti. Kuvertirane morajo biti tiskovine tako, da jili uradnik lahko odpre in pregleda. Pisma se tiskovinam ne smejo dodajati in sploh na nje nič pisati. Le pri kurantih in ofertih (cenikih) se smejo cene zapisati ali popraviti, ime potnika, datum in številko dodati. Pri voščilih o novem letu, Božiču itd. ako se odpošlje vizitnica, sme se pet besed, katere se nanašajo na voščilo, na vizitnico zapisati. Pri povabilih sme se ime vab-Ijenca, datum, smoter in kraj pristaviti. Sme se tudi pri knjigah, 'muzikalijah, časnikih, fotografijah, novoletnih in božičnih kartah navesti, komu se delo posvečuje in sme se račun pridjati. Slednjič omenim, da je dovoljeno, na na-ročilne liste „Bestellzetel“, ki jih dobivamo od knjigarjev, napisati naročene knjige, muzikalije itd. Kdor se proti tem predpisom pregreši, zapade denarni kazni, katero mu odmeri finančno ravnateljstvo. V internem prometu in prometu z Nemčijo sprejemajo se tiskovine do 1 kg, v prometu z drugimi državami do 2 kg. Kot uzorce brez vrednosti smemo pošiljati različne vrste predmetov, koje želimo prodati ali kupiti. Odpošiljajo se navadno v papirnatih vrečah ali škatljah in drugih zavitkih. Tudi ako obstoje iz enega kosa, se lahko brez omota odpošiljajo; naslov se napiše na stvar samo ali košček papirja, katerega se na uzorec priveže ali prilepi. Vrednosti uzorci ne smejo imeti. Pisati se tudi ne sme druzega kakor: Kupna cena, ime pošiljatelja, naslov, znak tovarne, številka in opombe, katere se nanašajo ne težo, mero, zalogo in izvor. Ce se seme pošilja, je dovoljeno zapisati: vrsto, od kod, ime, kedo je seme pri- delal in leto, kedaj se je pridelalo. Tudi tukaj zapade kazni, kedor bi kaj druzega pisal. Pri naslovu mora vedno biti zapisano : ,,Uzorec brez vrednosti41. Velikost je dopuščena sledeča: dolgost 30 cm, ši- rokost 20 cm, visokost 10 cm. Teža ne sme prekoračiti 350 gr. (Dalje prih.) O prevozu modre galice na železnicah. Glasom železničnega pravilnika je skladati modro galico v lesene zaboje. Da se ustreže vže opetovano izraženi želji vinogradnikov, odredilo je železnično ministerstvo v dogovoru z ogerskim minister-stvom, da se odslej sprejema modra galica v prevoz tudi v novih vrečah , kojih pletenina mora biti močna in gosta. Kakor v lanskem letu, tako dovolile so želenične uprave tudi za tekoče leto 5 °/0 odpusta na voznini za modro galico pod sledečimi pogoji: Modra galica se mora uporabiti proti peronospora viticola ali infestans. Oddaja se mora vršiti kot tovorno blago z voznimi listi, koji so naslovljeni na kako kmetijsko družbo, deželni kulturni svet, na kako kmetijsko društvo ali enako zadrugo, na okrajni ali občinski zastop. Naslov glasiti se sme tudi na kakega poljedelca ali posamezno osebo; v tem slučaju mora pa katera prej označenih korporacij na drugi strani voznega lista napisati potrdilo, da je pošiljatev modre galice namenjena v porabo proti peronospori. Pošiljatve na postaje v okrajih Poreč in Celovec morajo biti naslovljene brezizjemno na deželni kulturni svet oziroma na kmetijsko družbo. Navedeni tarifarični odpustek povrne železnica proti izkazu voznega lista v originalu, koji se ima vložiti pri kompetentni železnični upravi najkasneje do konca marca leta 1902. Obrt. Obrtni nadzorniki na Bavarskem. Leta 1900. pregledali so obrtni nadzorniki na Bavarskem, kakor pripoveduje dotično letno poročilo, ki je pred kratkim izšlo, zadevne obrte ll.lOlkrat in sicer so izvršili 66 revizij po noči in 152 ob nedeljah' ali praznikih. Na Bavarskem imajo tudi ženske obrtne nadzornice in te so izvršile 1340 revizij. Surovinska zadruga čevljarjev v Seligenstadtu na He-senskem obstoji z najboljšim uspehom uže 26 let. V tem času znašal je ves blagovni promet 1,184,180 mark, čisti dobiček v tej dobi znašal je 77.987 mark, rezervni zaklad 4676 mark. Zadruga šteje 28 članov. Gotovo lepi vspehi! Skladišče surovin za čevljarsko obrt v Ljubljani. Ljubljanska čevljarska zadruga otvori dne 1. aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne svoje skladišče surovin. Skladišče se nahaja v Majerjevi hiši na sv. Petra nasipu v prostorih, kjer se je nahajala Schumijeva trgovina. Na ta način se bode čevljarjem omogočilo cenejše nakupovanje usnja in imeli bodejo še deleže pri dobičku skladišča. N ZADRUGA Itak — rana današnjega narodnega gospodarstva. (Poleg naukov d ra. Vilj. Neurath-a, prof. na c. kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčil Posavljan) (Nadaljevanje.) Toda k stvari! Pri premišljevanju o vzrokih žalostnega stanja v naši družbi zadenemo ob nekatere pojme, ki se, — na prvi pogled jasni kot lu5j — vender popolnoma napačno rabijo in umevajo v sedanji kapitalistični družbi. Vzemimo n. pr. tolikrat rabljeno besedo ,,bogastvo“. „Narodno gospodarstvo11 ima namreč kot znanost opraviti z bogastvom (cven-tuel.no revščino) narodov. Vprašam te torej: Kaj je bogastvo ? Takoj mi odgovoriš: Kaj dru-zega, nego denar! Zakaj denar je sveta vladar; zanj dobim vse. Le počasi! Pri nas v omikani družbi vže morebiti. Toda misli si veliko karavano v sredi arabske puščave. Hrana jim je pošla, ni je kapljice vode, ki bi orosila suha grla ljudem in živalim. Kaj pomagajo stotisočald, ki jih nosijo seboj trgovci v svilnatem blagu, zlatu in bankovcih! In to naj je bogastvo? Drug prizor! Mislimo si n. pr. kneza, ki ga preskrbujejo podložniki z vsem potrebnim. Kmetje, živinorejci, mlinarji, mesarji, peki, kuharji — poskrbe neposredno za jed in pijačo; stavbeniki, tesarji, mizarji — za stanovanje in opravo; lanarji, ovčarji, tkalci, predice, krojači za obleko; zdravniki čujejo nad njegovim zdravjem itd. itd. Kdo si upa trditi, da ni ta knez morebiti neizmerno bogat in vender o zlatem, srebrnem in papirnatem denarju morebiti niti ne sanja in svojega bogastva nikoli ne izraža v denarni vrednosti. V naši nenaravni družbi človeški je res vse denarju pod- jarmljeno. A zato vender denar še ni pravo bogastvo. Marveč: Iz stališča narodnega in svetovnega gospodarstva obstoji pravo bogastvo cele človeške družbe v njenem blagostanji t. j. v vsoti živ-Ijenske sreče in življenske popolnosti. K tej sreči pa ne prištevamo samo stvarne dobrine: hrane, obleke, stanovanja, ampak tudi osebna telesna in duševna dobra: n. pr. zdravje, lepoto, moč, učenost, plemenitost srca, ljubezen do Boga in do bližnjega. Neizmerno veliko je dandanes stvarno bogastvo. Vsak dan čitamo po novinah o stotisočih novih oral, ki jih je plug iz zapuščenih planjav spremenil v žitne raje v dalnji Avstraliji, Ameriki, Rusiji in drugje. Kruha torej več kot dovolj! — Vedno nove tvornice za izdelovanje obleke, predilnice in tkalnice se dvigajo, da človek po večjih mestih (Brno, Dunaj) dobiva mesto svežega zraka vase polna pljuča črnih saj. Za obleko torej tudi ni strahu. — Hud mraz je bil letošnjo zimo. Toda ravno sem čul od rudarskega uradnika, da so našli v Hrastniku nekaj premogovih žil, ki hranijo v sebi kurjave za stoletja; ista poročila prihajajo od sto družili krajev. Torej tudi nesrečna zima nas ne bo skrbela. — Tako bi mislil normalni, t. j. človek popolno trezne pameti. Sedaj pa poglejmo v življenje, golo in nago, kot ga imamo pred očmi vsak dan. Povsodi kličejo kmetovalci za pomoč proti nezmernemu navalu tujezemskega žita, ki grozovito tlači ceno domačim pridelkom in njih pridelovalcem onemogočuje obstanek. Visoka carina za tuje pridelke naj bi bil obrambeni plot. Mnogo posestnikov skrbipolnim očesom zre v bližnjo bodočnost, ko južna Amerika in Rusija do- besedno preplavljata naše trge z žitom in mesom po nečuveno nizkih cenah. Torej povsodi preveč pridelkov, ali kakor pravimo „nadprodukcija11. Kakor s kmetijskimi, tako je tudi z obrtnimi izdelki. Zavistnim očesom gledajo naši delavci spomladi trume laških zidarjev, ki se nalik lastovkam razkropijo po Avstriji, Švici, Nemčiji. Mnogokrat pride do krvavih pretepov. Strahoma pričakuje naša obrtnija trenutka, ko vzhodnoazijska, vedno bolj razvijajoča se obrt, z množino najcenejših izdelkov popolnoma ohromi evropejsko delo. Torej zopet vsega preveč ! Poglejmo pa, kako je delavsko ljudstvo pri tej obilici vsakovrstnega blaga preskrbljeno ? Kako veliko, kako grozno bedo nahajamo ne samo na svetu sploh, ampak celo in mnogokrat še najbolj v najbogatejših in obrtno najbolj razvitih deželah. Ne samo po Rusiji in Indiji, tudi po velikih evropejskih mestih umira leto za letom na stotine ljudij za — lakoto. Kako slaba, kako pomilovanja vredna so stanovanja velike množice ljudstva, kako beraško nje odelo. In kdo je kriv vsega tega? Zdi se, da je vzrok vse bede ubožnih ljudskih slojev prevelika množina vsega blaga in proizvajalnih sil; tako vsaj bi sklepali iz perijodičnih. t. j. v gotovih obrokih se ponavljajočih kriz, o katerih govorimo pozneje. Kolika budalost! Ker je kruha na svetu preveč, zato morajo milijoni stradati; ker plesnuje blago po zalogah, zato se mora ljudstvo odevati v cunje; ker se spravi iz rudnikov preveč premoga na dan, zato uboga množica prezeba po nezakurjenih sobicah in ker je dandanes tako lahko sezidati hišo in toliko stanovanj išče praznih 92 — najemnika, zato je revež brez strehe! Kdo naj to umeva? Še nekaj! Že pred dvemi stoletji so stali narodno - gospodarski misleči pred čudnim protislovjem, t. j. pred prikaznijo, ki se upira zdravemu razumu. Opazovali so namreč, da imajo nenavadno dobre letine, posebno, ako se parkrat ponavljajo, za posledico najprej hudo ubožanje kmetovalca, pa tudi gospodarski polom drugih slojev. Isto so opazovali od konca 18. veka in po letu 1815. opetovano na polju obrti. Ni sicer težko umeti, da stane n. pr. 1 kvintal pšenice v prav bogati letini manj, nego v letih draginje. Da ima pa, recimo 200 mernikov pšenice v bogati letini skupno manjšo vrednost, nego n. pr. 100 mernikov v slabši letini, to je več nego čudno. In vender skušeni trgovci vže od nekdaj vedo, da pri neki gotovi množini kakega blaga le majhen nov dovoz istega blaga potlači cene neprimerno nizko. V 16. stoletju so na Angleškem grozno padle cene volne vsled močno razširjenega ovčarstva; mnogo posestnikov je prišlo na boben. Vlada je pomagala s tem, da je pokupila velikanske volnene zaloge in je — sežgala; pri tem je pa še Bog ve koliko ubožnega ljudstva hodilo na pol golega okrog. (Dalje prih.) Kmetijsko zadružništvo med Čehi. Dne 8. decembra 1900 imeli so češki agrarci iz Moravske in Češke shod, pri katerem so obravnavali o organizaciji kmetijskega zadružništva med Čehi. Sklenili so, da naj se združijo vse kmetijske zadruge, bodisi prodajalne, nakupovalne ali kreditne, v deželne zveze, te deželne zveze pa naj se zjedinijo v centralno zvezo. Pri tem je izključena vsaka politika in je jedini namen tega gibanja ohranjenje neodvisnosti srednjih stanov, osobito češkega kmetijstva. Zahtevali so, da se mora v učni načrt kmetijskih srednjih šol sprejeti teorija in praksa zadružništva. Nadalje zahtevajo, da se ima na Moravskem ustanoviti mlekarska in sirarska šola. Zahtevajo od države brezobrestnih ali nizko obrestnih posojil v podporo zadružnega gibanja, istotako kolikor možno nizko obdavčenje. Od češkega deželnega zbora zahtevajo ustanovitve kmetijske banke. Da se doseže sporazumljenje med vsemi v Avstriji obstoječimi slovanskimi zadrugami, sklenili so, povabiti vse slovanske zadružne zveze k posvetovanju. Gospodarska organizacija r Istri. Vrli „Pučki prijatelj11, ki izhaja v Krku, priporoča, naj se prihodnje poletje vrši gospodarski sestanek istrskih rodoljubov, na katerem naj bi se razpravljalo o gospodarski organizaciji istrskih Slovanov. Sestanek naj bi se vršil v Libumiji. Bog daj prepotrebnemu sestanku vspeha! O prevozu modrc galice na železnicah pišemo v oddelku „Trgovina11 v današnji številki, ter opozarjamo na to p. n. zadruge. Denarni promet hranilnic in posojilnic r mesecu janurarjn 1901: Hranilnica In posojilnica r Srednji rasi: Prejemki 9116 K 88 h, izdatki 8749 K 17 h, denarni promet 17866 K 05 h, prejete hranilne vloge 2962 K, izplačane hranilne vloge 5008 K 42 1), dana posojila 1470 K 38 h, vrnena posojila 2872 K 09 h. Hranilnica In posojilnica v Cerkljah: Prejemki 4955 K 60 h, izdatki 2447 K 73 h, denarni promet 7203 K 42 h, prejete hranilne vloge 2100 K 42 h, izplačane hranilne vloge 498 K 13 h, dana posojila 1050 K, vrnena posojila 910 K. Hranilnica in posojilnica v Biljah: Prejemki 4158 K 39 h, izdatki 3583 K 31 h, denarni promet 774 K 73 h, prejete hranilne vloge 1789 K, izplačane hranilne vloge 3583 K 34 h, vrnena posojila 1474 K. Y mesecu februarju 1901: Hranilnica in posojilnica v Semiča: Prejemki 11060 K 40 h, izdatki 8362 K 01 h, denarni promet 19421 K 41 h, prejete hranilne vloge 7839 K 84 h, izplačane hranilne vloge 3113 K 61 h, dana posojila 160 K, vrnena posojila 847 K 15 h. Hranilnica in posojilnica r Srednji vasi: Prejemki 'OSI K 75 h, izdatki 6795 K 95 h, denarni promet 13883 K 70 h, prejete hranilne vloge 2420 K, izplačane hranilne vloge 3795 K 91 h, dana posojila 1190 K, vrnena posojila 1849 K 24 h. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem: Prejemki 13996 K 53 h, izdatki 8949 K 66 h, denarni promet 22946 K 19 h, prejete hranilne vloge 6503 K 62 h, • izplačane hranilne vloge 429 K, dana posojila 3450 K, vrnena posojila 1838 K. Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu: Prejemki 7235 K 40 h, izdatki 6747 K 71 h, denarni promet 12245 K 72 h, prejete hranilne vloge 4004 K 06 h, izplačane hranilne vloge 754 K 26 h, dana posojila 840 K, vrnena posojila 860 K. Hranilnica in posojilnica v pri Sv. Jakobu ob Savi: Prejemki 3529 K, izdatki 3168 K 43 h, denarni promet 6797 K 43 h, prejete hranilne vloge 464 K, izplačane hranilne vloge 1724 K 50 h, dana posojila 1200 K, vrnena posojila 1320 K. Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 1743 K 30 h, izdatki 1656 K 54 h, denarni promet 3399 K 84 h, prejete hranilne vloge 358 K, izplačane hranilne vloge 4 K, dana posojila 650 K, vrnena posojila 420 K. Hranilnica in posojilnica v Metliki: Prejemki 10621 K 75 h, izdatki 6540 K 28 h, denarni promet 17162 K 03 h, prejete hranilne vloge 4222 K 58 h, izplačane hranilne vloge 3142 K 23 h, dana posojila 3260 K, vrnena posojila 2580 K. Hranilnica in posojilnica v Bobu: Prejemki 5498 K 42 h, izdatki 4606 K 90 h. denarni promet 10105 K 32 h, prejete hranilne vloge 2381 K, izplačane hranilne vloge 1962 K 42 h, dana posojila 2640 K, vrnena posojila 360 K. Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamenje: Prejemki 2636 K 40 h, izdatki 1635 K 92 h, denarni promet 4272 K 32 h, prejete hranilne vloge 990 K, izplačane hranilne vloge 555 K, dana posojila 1060 K. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah: Prejemki 5840 K 15 h, izdatki 4571 K 60 h, denarni promet 10411 K 75 h, prejete hranilne vloge 2668 K 30 h, izplačane hranilne vloge 2993 K 40 h, dana posojila 1558 K, vrnena posojila 590 K 85 h. Hranilnica in posojilnica v Ribnici: Prejemki 27413 K 07 h, izdatki 20814 K 99 h, denarni promet 48228 K 06 h, prejete hranilne vloge 16984 K, izplačane hranilne vloge 4023 K 09 h, dana posojila 6543 K 20 h, vrnena pospjia 1140 K. Hranilnica in posojilnica na CeSnjlcl: Prejemki 3425 K 65 h, izdatki 2658 K 50 h, denarni promet 6084 K 15 h, prejete hranilne vloge 2316 K, izplačane hranilne vloge 1040 K, dana posojila 1580 K. Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 8521 K 02 h, izdatki 8451 K 76 h, denarni promet 16972 K 78 h, prejete hranilne vloge 3700 K, izplačane hranilne vloge 235 K 58 h, dana posojila 3440 K, vrnena posojila 4300 K. Hranilnica in posojilnica v Biljah: Prejemki 3339 K 12 h, izdatki 3231 K 73 h, denarni promet 6570 K 85 h, prejete hranilne vloge 1488 K, izplačane hranilne vloge 1764 K 76 h, dana posojila 1140 K, vrnena posojila 1130 K. Hranilnica in posojilnica v Št. Jurjl pri Kranju: Prejemki 6126 K 06 h, izdatki 10095 K 84 h, denarni promet 16221 K 90 h, prejete hranilne vloge 4782 K, izplačane hranilne vloge 237 K 79 h, dana posojila 4840 K, vrnena posojila 1120 K. Tržne cene 5. marca 1.1. Na trgu v Celovcu za 100 kg za pšenico......................K 16 50 »rt................................. 16 — . ječmen........................... 13-— , oves............................14 — , turšico.........................13'— , seno..........................s —— Na trga r Tellkorcn za 100 kg za pšenico.................. . r*........................ , ječmen.................... , oves ..................... , turšico................... K 16 — 17 60 13 — 14 — 13 — Na trgu T Gorici za 100 kg za ječmen.................... , oves ...................... „ turšico.................... „ krompir.................... „ seno....................... K 23 -, 14--, 13 50 , 8--, 2'70 Na trgu t Ptuju za 100 kg za pšenico................K —, K 15'— .rž........................., 14— , ječmen....................—•—> „ 13"— . oves........................ ——, , 14— , turšico................., —•—, , 12'— , krompir..................... —■—, „ 450 „ seno la.................„ —•—, , 4,50 VABILO na II. redni občni zbor kmetijskega društva v Sodražici, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki bode v nedeljo dne 14. aprila ob 1/s 4 uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red. 1. Odobrenje letnega račnna za 1. 1900. 2. Volitev 3 članov načelstva. 3. Volitev nadzorstva in razsodišča. 4. Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. V slučaji, ako bi ne bilo ob določeni uri zadosti udeležencev, vršil se bode eno uro pozneje, to je ob 1/s5. uri ravno z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri pa bode sklepal brez ozira na število udeležencev. VABILO na V. redni občni zbor kmetijskega društva v Žužemberku, reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo dne 21. aprila 1.1. ob treh popoldne v stari šoli. Dnevni red. 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrdilo računa za 1. 1900. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva in razsodišča. 6. Slučajnosti. V Žužemberku, dne 22. marca 1901. Načelstvo. ■ AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA •4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■ Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica. št. 1 in 11. Zalogi la veliko okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. TOfarniška zaloga barv, Arneža, laka EjSlpP Najcenejši dohodni izrirek. — Ceniki s podobami na (7*) 11—6 zahtevo brezplačno. Dopisi v hrratskem ali slovenskem jeziku. ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ■ ¥¥¥VTYVVTYTVff,V ▼TTTTTTTTVVtVVVTVTVV Usojam si P. T. gosp. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo trgovino z rasnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem itd. na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve premestil. Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor: norično ali beladona perje in korenine, akonitovo ali lisjakovo perje in korenine, lapuhovo perje in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršli-kovo lubje, črno in belo čemeriko. jeternik, lipovo cvetje itd. vedno po najvišjih cenah kupoval. Posebno opozarjam P. T. g. trgovce in nabiralce zelišč, da se naj vse moje poštne in železniške p0-šiljatve in pisma natančno naslovijo na Jos. Leuz-a naslednika v Ljubljani, da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave. z odličnim spoštovanjem (114)3-1 Jos. Leuz-a naslednik. jaht* sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč % ŠKROPILNICE PROTIN ’ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTHE POUEOELSKEI VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. (103) 13—6 i $ 1 M 1 M J I Ing. Matheo Quinz, Dunaj m/2 Obere Weissgerberstr. 14. Glavni zastop Mannhei m Patentovani posnemalnik za mleko. Garantovano najvišja pridobitev smetane. W Preprodajalcem ugodne pogoje. Zastopniki hi1 8|>rriinr.io. (103) 6- i % s $ t i i 94 — se tedaj si kupi nnrPQ Pr* vsakem izpumpanji IIUUCO gnojnice j o z i t i. @ Klementovo pumpe a® veslge,, katera prekosi po svoji čudo-vito veliki izvršitvi in trajnosti vsc druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24-5 Nemogoče je sploh, da hi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri 20Ietni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; vcc sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6le-denski poskus; ako bi bila pa ta ncrabljiva, vzamem jo brez o vsake odškodnine nazaj. s tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L. Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Slov, vinogradniško društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodil) in fino vino v steklenica]). (94) 24-6 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. XXXX e Centrala za nakup in prodajo! posreduje svojim čla.nom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. - *—- —-----------------------------------------------------------------------:—: Posredovalnica za Zvezine trgovce! C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne n prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, I, Franz Joseplis-Ouai št. 13. (05) 24—6 b30'33033’3'3333300.33333'33'330333.3.3033.3.3.33t Pozor! Gospodarji! „Gloria“ redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre. „(}loriftu začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšnje in množi mleko, „Gloria“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. „Gloria“ mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranujo napake mleka. — l veliki zavitek velja it 1 "20, mali 1£ 0"70, 6 kg v zavitku za poskus po pošti K ft’— poslano z Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostno bolezni itd. 6 kg za poskus K 2 —, 100 kg K 22-— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K vio, 1 kg K 2'—, 6 kg K s-—. štedllnl kolomaz, uajBnejša kakovost, 6 kg K 1-40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. ^ (75) 24—12 Občuje se slovenski. "US •v 1 : :r; Žvepljalnik jtroli grozdni plesnobi je med ročnimi žvepljalnik! priznano najboljši za male in srednjevc-like vinogradnike ▲▲▲▲▲▲▲▲▲ „Hudaklinov m e h“, dobiti je pri „Gospodarski Zvezi« v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hudoklinu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 It, pri večjem naročilu primeren popust. ▲ ▲ A ▲ A (111) 8—2 priznano najboljšega izdelka za družine in obrtnike priporoča tovarniška zaloga šivalnih strojev IVAN JAX v Ljubljani Dunajska cesta št. 17. (89) 12—6 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju]j[gospodu lekarnarju Gabr. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvomim založnikom Nj. svetosti". Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinlx-tu.ro katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—3 Ijanjc in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pic coli, lekarnar „pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v Škatijah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAa < t> Istrski „Teran Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. kmetijske zadruge, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izliorno vino po zelo ugodni in nizki ceni. Istrska vinarska zadruga. -(113)6-1 Pulj (Pola, Istra.) ^ •▼TTTTTTTTTTVVVVTTTtfTTTTfTTTTTTTTTVVTTTV# <*> <*> A>> <*> <*> Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor mr za prodajo v škafih po 15, 20, 40 Ig težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran pitanec v škatijah po 5 kg k kg 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti pvoli povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld |-20, medeno žganje liter I gld. lastni izdelek. Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in SllllO satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči OROSLAV DOLENEC, svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Wolfove ulice št. 10. (79) 12-10 ŠB 1^1 m im m i ’&’Zfđ Wš & m ifM) Hp •isM E mS iSS^ V~ a V.' * s Bi P y§A SE&r Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900: nad 5 miljj. K Denarni promet v devetih mesecih nad 17 milij. K Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje I ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. sprejema leaailae vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po 4 1 o/ 2 /O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. [Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900: Promet v 9 mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 5,853.620 K 97 h 17,740.643 K 16 h Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan]e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v'lŠt. Vidu nad Ljubljano. Josip Jarc veleposestnik v Medvodah. Frančišek^Leskovic zasebnik in blagajnik .Ljudske posojilnice". Odborniki: Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljem Schiveitzer, odvet. koncipijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. (81) 6 §1 M gfr Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr; Viljem^Sclnveltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek R. MUičeve tiskarne v Ljubljani.