OB SOTLI POKA Stran 17 MARIJA S PODGANO NI ŽALILA VERNIKOV Stran 26 KAJ MOTI STANOVALCE OPEKARNIŠKE Stran 13 ST. 39 - LETO 58 - CELJE, 25.9.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvirn 6. festival slovenskega filma Strani 8-9 ANTON PERGER: »DUHOVNIK JE KOT SOL« Stran 12 NAJBUCAMED BUČAMI Stran 18 POMLAJENI PIVOVARJI Stran 25 2_ DOGODKI UVODNIK Filmsko Celje Prihajajo veliki dnevi za filmsko Ce- lje. Praznik domačega filma se je iz morskega Portoroža prestavil nazaj v mesto, kjer se je tudi začel. Teden do- mačega filma (TDF) je zavladal leta 1973, v zadnji izdaji je blestel leta 1991 - pa čeprav pod imenom Dnevi slo- venskega filma. Lani smo se precej razpisali o »uki- nitvi« Portoroža in o tem, kam se bo festival prestavil. Precej možnosti za pridobitev festivala je imela tudi Ljub- ljana. Prednost: prestolnica je; slabost: dogodek bi se med mnogimi drugimi izgubil. Celje je imelo tradicijo in volj- nost občine na svoji strani Poleg tega se je bližalo odpiranje Planeta Tuš, ki je ponujal infrastrukturo. Tisti, ki smo se odhajali martinčkat na portoroški festival, smo že obžalo- vali pomanjkanje mivkaste obale - ampak resnici na ljubo v Portorožu nikoli ni bilo potencialnih igralk, ki bi se na tej plaži razgaljale (to bi stvari zares popestrilo), še bolj po- membno pa se je zdelo dejstvo, da se bodo v Celju lahko vrtele novinarske projekcije filmov, da se bodo filmi lahko ponavljali, da bo več prostora za spremljevalne dejavnosti in zabave ter druženje, pa nenazadnje, da si bodo filme lahko ogledali tudi obiskovalci, ne le filmarji. In potem je padla kocka. Festival gre... v Celje! Organi- zacija je kar kmalu postala podobna počasni tisočglavi Hi- dri, ki se bo dokončno razpletla v soboto, 27. septembra. Sinočnja otvoritev se je začela s prenovljeno kopijo prvega zmagovalca TDF-a, Cvetja v jeseni, na zaključni slovesno- sti - ki jo bo prenašala TV Slovenija - pa bomo izvedeli, kdo ho prejel vesno za letošnji najboljši domači film. Medtem se bo na treh lokacijah, v kinu Union, v Art kinu Metropol ter multipleksu Planet Tuš zavrtelo vsega skupaj 55 filmov, kratkih in celovečernih. Slovenski film je torej znova celjski. Da bodo Celje in Celjani že letos upravičili vse laskave pridevnike, ki so si jih prislužili že pred desetletji, ne gre pričakovati! S tem, ko se je festival vrnil, je storjen le prvi korak, a pot do pravega praznika domačega filma je še dolga... PETER ZUPANC KRATKE-SLADKE Nenaravno modro Stanovalci na Opekarniški ulici v Celju so spisali ogorčeno peticijo, v kateri so se močno pritožili tudi zaradi »nenaravne in modrikaste svetlobe«, ki jim z novega nogometnega štadio- na ob nočnih tekmah vdira v doslej zatemnjene in mirne, spa- nju namenjene prostore. Tako zelo jih razburja, da hočejo nova okna s pravimi roletami. Prav imajo! Zanima nas le, kaj bodo zahtevali stanovalci na začetku Ljubljanske ceste v Celju. Z nenavadno in nenaravno vijolično svetlobo jih vsako noč osvetljuje celjska evropska pridobitev - kiosk s kebabi. Priča- kujemo novo, še ostrejšo peticijo. Tokrat z biciklom Pa naj še kdo reče, da je celjski župan Šrot kolerik, ki zamer- ljivo reagira na vsako kritiko... Lani smo v tej rubriki poočita- li, da se je med Tednom mobilnosti, na dan brez avtomobila, v službo pripeljal z avtom. Brž je pojasnil, da je temu tako, ker je moral mimogrede peljati še otroke v šolo. Letos se je, pono- sno, v službo pripeljal z biciklom in izjavil, da je bilo »fajn«. Kdo je v šolo peljal otroke, pa ostaja nepojasnjeno. Neposlušni Žalčani Nedeljski referendum je razkril, kako neposlušne tlača- ne ima žalski župan Lojze Posedel. Na otvoritvi novega Mer- catorjevega centra v Levcu jih je javno pozval, naj glasujejo proti (česa takšnega ni storil noben drug župan), a ga ljudje sploh niso vzeli resno. Njihova podpora sindikalnim zahte- vam je bila višja kot marsikje drugje po Sloveniji. Za dva grama prelahke Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je bil 7. sep- tembra ^ost v oddaji Radia Celje. Med oddajo ga je neka poslu- šalka iz Šmarja pri Jelšah pozvala, naj vendar že uredi zaplete s sirovimi štručkami v tamkajšnjem prodajnem centru, saj naj bi se te po velikosti in teži kar prepolovile, cena pa je ostala enaka. Predsednik se je osebno pozanimal za problem in ugo- tovil, da je Klasje avgusta nenamerno res dostavilo nekaj inkri- miniranih štručk, ki so bile od 2 do 3 grame lažje od prejšnjih, kar se ne bi smelo zgoditi in se v prihodnje tudi ne bo več. In tako je eden vodilnih slovenskih menedžerjev osebno rešil dvo- gramsko podteženost sirovih štručk za našo Šmarčanko. Nelegalno odvzet študentski denar? So KŠCR-ju res nelegalno odvzeli status Študentske organizacije lokalne skupnosti in s tem več milijonov tolarjev? že prejšnji teden smo pi- sali, da ima Klub študentov celjske regije (KŠCR) dom- nevnega novega predsedni- ka. Gre za Danijela Kocipra, ki je že vodil Klub študen- tov Slovenske Bistrice, pri- haja pa iz Poljčan. Študent ekonomije ima s klubom ve- liko načrtov, še vedno pa os- taja problem legalnost voli- tev, na katerih je bil izvoljen. Njegovo izvolitev je že zavr- nila Upravna enota Celje, po- novitev voUtev pa zahteva tu- di Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Volitve je sklical prejšnji predsednik Marko Romanič, za katerega je ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da je bil tudi sam izvoljen na ne- legalnih volitvah marca 2002. Volitve, na katerih je bil izvo- ljen Danijel Kociper, so bile 20. avgusta letos, ob 8. uri. Po- dobnost z volitvami marca 2002 je več kot očitna. Mar- čevske volitve so bile sredi ted- na ob 9. uri, ko je večina štu- dentov na fakultetah, letošnje volitve pa sredi poletnih po- čitnic, prav tako ob za študen- te precej zgodnji uri. Da so vo- litve razpisane, je bilo objav- ljeno na oglasni deski v klu- bu, vabila nanje pa ni dobil nihče. Kljub temu je prišlo na volitve 39 študentov, ki so se lahko odločali med Kociprom in Romaničem. Danijela Kocipra naj bi la- ni Alek Gradišnik, nekdanji finančnik KŠCR, s tremi ko- legi ugrabil in odpeljal na Po- horje, kjer naj bi ga pretepli. Razlog naj bi bile neporav- nane denarne obveznosti v zahtevanem času. Prav za- to je čudno, da je prišel živet in delovat prav v Celje. Ker je primer še vedno na sodiš- ču in ga še vedno preiskuje- jo, ga Kociper ni želel komen- tirati. Kociper trdi, da so bile av- gustovske volitve popolnoma legalne in legitimne, predsed- nik ŠKIS Ožbej Marc pa je dru- gačnega mnenja: »Te volitve so bile daleč od legalnih. Za vno- vično pridobitev statusa Štu- dentske organizacije lokalne skupnosti (ŠOLS) morajo v KŠCR izvesti nove volitve.« KŠCR je namreč lani novem- bra izgubil ta status, kar po- meni, da klub od takrat ne do- biva več denarja, ki ga pride- lajo študenti preko študentskih servisov. Izguba denarja Danijel Kociper je v svojem volilnem programu najbolj opozarjal na odvzem statusa ŠOLS: »Gre za 90 milijonov nelegalno vzetega denarja, s ka- terim bi lahko naredili marsi- kaj dobrega za celjske študen- te.« Na marčevske volitve 2002 je prišel tudi Ožbej Marc, ki se je predstavil kot predsed- nik Zveze ŠKIS. Pod tem na- zivom pa ga na volitve niso spu- stili. Zato je menda zagrozil, da bo KŠCR odvzel status ŠOLS. Kociper pravi, da ŠKIS nima takih pooblastil in da statusa ne more odvzeti. Če bi se Marc predstavil kot predstavnik ŠOLS (kar je mimogrede tudi bil), bi lahko zahteval odvzem statusa, ker ga niso spustili na skupščino. Marc ima drugačno zgodbo. Pravi, da je ŠKIS popolnoma pristojen, da odvzame status. O tem se namreč glasuje na sve- tu študentskih klubov, ki je del ŠKIS. V svetu sedi 45 predstav- nikov slovenskih študentskih klubov, za vsak klub en glas. Polovica jih mora biti prisot- nih za sklepčnost, večina pa mora biti za nek predlog, da je ta izglasovan. Za odvzem sta- tusa je glasovalo 29 klubov, ko- likor jih je bilo tudi prisotnih, vseh 45 pa je dobilo vabila na svet. Kociper pa pravi, da je za predlog glasovalo le 28 klu- bov, zato naj bi Marc dejal, da je treba glasovanje ponoviti. Marc nam je pojasnil, da je bi- la težava le v preštevanju in da ni šlo za nikakršno agitiranje oziroma namigovanje, kako naj kdo glasuje. Zaradi domnevnega nelega nega odvzema statusa je KŠG že podal tožbo proti Študen ski organizaciji Slovenij (ŠOS), ki je krovna organiz^ cija. Ožbeja Marca pa to ne sk bi, saj pravi, da gre za zelo »k lave« trditve. Celjsko študentsko življenje KŠCR sedaj nima denarj, in za študente, ki naj bi ji bilo v celjski regiji približ no 1500, se nič ne dogaja To so skušali rešiti v Študent skem društvu DUM, ki se j( osnovalo okrog študente Bojana Stojanoviča, proti kandidata Romaniču na mai čevskih volitvah 2002, in Da mirja Ivančiča, ki se je pri tožil nad spornimi volitvam leta 2002. DUM je že orga niziral nekaj aktivnosti, za prosil pa je tudi za statu ŠOLS, vendar ga zaenkrat š nima. Sporno naj bi bilo prec vsem to, da sta Stojanovič ii Ivančič nekakšen podmladq| Združene liste. Marc nam je sicer potrdil, da ni zaželeno, da se vodilni v klubih jasno deklarirajo kot pripadniki ne- ke stranke, vendar pa to naj ne bi bil glavni razlog za to, da DUM še ni dobil statusa ŠOLS. Marc pravi, da obsta- ja želja, da se KŠCR ohrani in da bi ga radi čim prej sa- nirali. Ivančič pa ne razume, zakaj ne podelijo statusa ŠOLS nekomu, ki dela, ne pa da čakajo, da se KŠCR zbudi iz mrtvila. Morda pa se bo to spremenilo sedaj, ko je novi »predsednik« naredil pro- gram aktivnosti, ki naj bi se dogajale v klubu. Plačati jih namerava s sponzorstvi in do- natorji. Vprašanje pa je, kdo bodo tisti, ki si bodo upali vložiti denar v klub, ki je znan po sumljivih financah. ŠPELA OSET Danijel Kociper V času, ko noben celjski klub ni dobival denarja, se je ta od štirih različnih študentskih servisov nabiral na poseb- nem računu. Po besedah predstavnice za odnose z javnost- mi ŠOU Ljubljana Klare Krapež je namenjen izključno za delovanje študentov iz Celja oziroma njihovega kluba. Pred- pogoj za pridobitev tega denarja je izvedba legitimnih voli- tev. Trenutno je na računu več kot 42 mihjonov tolarjev. Visoka podpora na Celjskem Rezultati referenduma o omejitvi obratovalnega ča- sa trgovin ob nedeljah so zna- ni že nekaj dni. Pobuda sin- dikata je po sicer še vedno neuradnih podatkih dobila 57,5-odstotno podporo, ude- ležba pa je bila dokaj skrom- na, saj je na volišča prišlo le 27,5 odstotka od nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev. Na Celjskem, kjer po ude- ležbi izstopata eden od volil- nih okrajev Žalec - na volišča je prišlo 31,5 odstotka volilk in volivcev, ter volilni okraj Šmarje pri Jelšah z le 23,6- odstotno udeležbo, je sindi- kat dobil dokaj visoko pod- poro. V Šentjurju celo preko 69 odstotkov, kar je tudi naj- več v Sloveniji. Z več kot 60 odstotki glasov »za«, so ome- jitev nedeljskega dela trgovin podprli tudi v enem od dveh volilnih okrajev Celje (64,8 odstotka) in Žalec (63,9 od- stotka), v Šmarju pri Jelšah (66,7 odstotka). Slovenskih Konjicah(62,5 odstotka) in v Laškem (61 odstotkov). V dru- gem volilnem okraju Celje je pobudo podprlo dobrih 58 odstotkov udeležencev refe- renduma, v drugem volilnem okraju Žalec pa 59,4 odstot- ka. In kakšni so izidi v savinj- sko-šaleški regiji? V volilnem okraju Mozirje je za omeji- tev obratovalnega časa trgo- vin glasovalo 56,8 odstotka udeležencev referenduma, v dveh volilnih okrajih Velenje pa je sindikat podprio 52 ozi- roma 55 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja. Uradni izidi nedeljskega re- ferenduma bodo znani pri- hodnji torek, 30. septembra, trgovine pa bodo še nekaj ča- sa delale tako kot so doslej. Do uveljavitve sprememb za- kona o trgovini, ki jim bo pod- laga referendumska odločitev, bo namreč preteklo še kak- šno leto, kolikor traja parla- mentarna procedura. Pa tudi potem, kot so prepričani nas- protniki omejevanja obrato- valnega časa, se lahko zgodi, da bo zakon doživel kar ne- kaj zahtev po presoji na us- tavnem sodišču. JI Št. 39 - 25. september 2003 AKTUALNO 3 Striček Janez vas hoče Slovenska vojska poslej le še poklicna - Od naborov do novačenja Ko sta v začetku septembra med obi- jkom ljubljanske vojašnice Franc Roz- man Stane premier Tone Rop in mini- ster za obrambo Anton Grizold napo- vedala, da se je skoraj devet mesecev pred rokom pričela profesionalizacija slovenske vojske in oktobrskega vpo- Idica nabornikov ne bo, je bilo to za slovensko javnost prvovrstno presene- čenje. Čeprav je bilo že dlje znano, da Slovenija prehaja na majhno, gibljivo in dobro izurjeno poklicno vojsko, ta- ko hitrega prehoda ni bilo pričakova- ti. A zaradi upadanja števila naborni- kov in uspešno izpeljanih načrtov o postopkih profesionalizacije je do te, za varnost mlade države silno pomem- bne odločitve, prišlo predčasno. Predsednik vlade Anton Rop je ob tem, ko sta z ministrom za obrambo Anto- nom Grizoldom sporočila odločitev o ukinitvi obveznega služenja vojaškega ro- ka, povedal: »Začenja se dokončna pro- fesionalizacija Slovenske vojske. Gre za zgodovinski dogodek, ki bo razveselil mnogo mladih, ki so se odločili, da ne služijo vojaškega roka ali pa ga ne želijo, po drugi strani pa odpira nove možno- sti.« Ukinitev naborniškega sistema pome- ni, da bo slovenska vojska (SV) držav- ljanom poleg poklicnega ponudila pro- stovoljno služenje vojaškega roka, kar bo slovenskim državljanom in državljan- kam, starim med 18 in 27 let, omogoči- lo prostovoljno vojaško usposabljanje. Za služenje, ki bo trajalo najmanj tri mesece, bodo prejemali plačilo, veza- no na minimalno plačo v Sloveniji, za- gotovljeno pa jim bo tudi zdravstveno varstvo ter pokojninsko in invalidsko za- varovanje. Projekt, ki so ga poimenovali Provoj (Poklicna vojska, dopolnjena s pogod- beno rezervo), uvaja tudi prostovoljno pogodbeno rezervo, ki naj bi do leta 2010 v celoti nadomestila sedanjo obvezno rezervo. Prostovoljci naj bi pri nekate- rih nalogah v veliki meri nadomestili nabornike na služenju vojaškega roka. Pričakovano, a vseeno prezgodaj? Toda, ali je morda šlo za preuranjeno odločitev? Koliko so z njo seznanjeni na terenu, kaj pomeni prestrukturira- nje območnih uprav za obrambo, kaj vse to pomeni za doslej redne vojaške enote na celjskem območju? Vse to so vprašanja, s katerimi smo se napotili na območno upravo za obrambo, ki jo v Celju, za območje Zahodnoštajerske po- krajine (nekdanjih osmih občin celjske- ga območja) in od letošnjega 1. januar- ja tudi Koroške, vodi Zoran Justin. Zoran Justin »Izvajanje naborništva je bila ena od pomembnih nalog uprave za obrambo, ki je z ukinitvijo naborniškega sistema in s profesionalizacijo SV ugasnila. To pa ne pomeni, da imamo manj dela, prej obratno,« je povedal Justin. To vsekakor drži, saj bo SV in mini- strstvo za obrambo letno zaposlovalo približno 600 poklicnih vojakov, z na- šega območja pa je za redno zaposlitev, pa tudi ža pogodbeno rezervo, zanima- nje izjemno veliko. »Med vsemi upra- vami za obrambo je zanimanje za po- klicno služenje prav na našem območju največje, kar je tudi rezultat našega do- brega dela. Mlade zanima, kaj bodo de- lali in to, kaj jim SV lahko ponudi, ka- ko je v SV zamišljen sistem kariere, na- predovanj...,« je povedal Justin. Za redno zaposlitev v SV imajo naj- več možnosti ljudje do 25. leta starosti, ki imajo četrto ali peto stopnjo strokov- ne izobrazbe, so državljani Republike Slovenije, zdravstveno in psihofizično sposobni, nekaznovani, pogoj je tudi, da niso aktivni člani političnih strank. _bbTakšni kandidati imajo ob zapo- slitvi v SV precej možnosti za osebnost- no in strokovno izpopolnjevanje. Po os- novnem usposabljanju dobijo takoj za- poslitev in sklenejo pogodbo, tudi oseb- ni prejemki so relativno ugodni, zlasti za mlade. Predvsem pa lahko računajo na že izoblikovan sistem kariere, ki omo- goča napredovanja, dodatna usposablja- nja doma in v tujini, s čimer se izpopol- njujejo v tistih znanjih, ki jih želijo tudi za morebitno bodočo zaposlitev,« pravi Justin. Ob poklicni vojski se oblikuje tudi stal- na pogodbena rezerva. »Priložnost je lepa in zanimanja je veliko. Velika pa je tudi razlika od dosedanje obvezne rezerve. Zdaj na upravah za obrambo kadruje- mo stalne rezerviste, ki bodo imeli ob- veznosti rednega urjenja, pa tudi stalne mesečne prejemke. Začetni, za stalno pripravljenost, bo okoli 25 tisoč tolar- jev, za vsak dan vaj in obveznosti pa so nadomestila ustrezno višja,« pove Justin, ki še pravi, da kandidatov za rezervo ne manjka in je večje vprašanje ali vsi iz- polnjujejo razpisne pogoje in ali jih bo vse mogoče sprejeti v ta sestav. Čaka nas novačenje Sprememba sistema od naborništva do novačenja je za delo uprav za obrambo izredno velika, a nanjo so se pripravlja- li že vse leto. Zdaj se iz uradnikov, ki so nabornike pošiljali na obvezno služe- nje, spreminjajo v nekakšne kadrovike, ki bodo morali dobro oceniti kandidate za redno zaposlitev v vojski. Poseben pomen pri tem ima obveščanje mladine v šolah. »Novačenje je sicer edini, a ne najbolj posrečen izraz za vse dejavno- sti, ki jih ob tem vodimo. Od postopka, ko se je pozvani moral odzvati na vpo- klic, smo prišli do tega, da pozorno pred- stavljamo možnosti, oblike, vsebino po- klicnega služenja, ki je lahko mnogim mladim perspektiva in zagotovljena služ- ba,« komentira novosti Justin. Največ nabornikov, 12.283, so v SV vpoklicali leta 1994. Leta 2001, zad- nje leto s polnim vpoklicem, pa le 5.180. Civilno služenje vojske so do leta 1996 odobrili 372 obveznikom, sa- mo leta 2001 pa 1.593. Upad napotitev se je nadaljeval tudi letos: januarja je na služenje odšlo 861 nabornikov, aprila 409. Predvidena julijska gene- racija nabornikov na služenje sploh ni bila napotena, prav tako pa ni bilo nadomestnega civilnega služenja. In kaj lahko mladostnik ob ukinitvi naborniškega sistema sam stori, če želi vojaško usposabljanje, a hkrati ni pre- pričan, če bi se v SV kasneje tudi zapo- slil? »Že danes imamo na našem območju prijavljenih 54 mladeničev, ki bi radi služili vojaški rok. Večino bomo tudi napotili na služenje. SV namreč lahko letno sprejme na prostovoljno služenje okoli 500 fantov. Zanje so tudi priprav- ljeni programi urjenja, po katerih se bodo lahko sami odločali ali bi se profesio- nalizirali ali ne.« V vojsko tudi v krilu Po novem si bo vojska na osnovi razpi- sov izbrala poklicne vojake, ob tem pa oblikovala še pogodbeno rezervo. Hkrati bo vojaško urjenje omogočala tudi vsem, ki si to želijo. Pri tem je tudi razlik med spoloma vse manj. Izredno velik je na- mreč delež žensk, ki bi se rade zaposlile v SV. »Ob predstavitvi na nedavnem MOS, nas je zanimanje deklet za vojaške pokli- ce naravnost presenetilo. Zelo veliko žensk, med njimi mnoge starejše od 25 let, je iskalo zelo natančne informacije o pogo- jih in načinih za profesionalizacijo,« je po- vedal Justin, ki je tudi zavrnil namigova- nja, da je hitra odločitev za profesionali- zacijo vojske tudi posledica tega, da se je vse več mladih izmikalo služenju. »Vsaj za naše območje lahko zatrdim, da je bilo nabornikov vedno dovolj in smo različna izmikanja zasledili le izjemoma. Več je bilo primerov ugovora vesti in prošenj za civilno služenje, kjer pa težav zaradi pra- vočasnih pogovorov s kandidati, ki so ve- deli, kaj jih čaka, tudi ni bilo.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK KJESONASI POSLANCI? V prenovljeni menzi bodo odslej jedli tudi poslanci z našega območja. Menza pri koritu še od časov Ivane Mačka Ma- tije, ki je pred skoraj petdese- timi leti ukazal sezidati za so- cialistične čase razkošno in bo- gato opremljeno slovensko skupščino in pri kateri so upo- rabljali bolj ali manj domače materiale, je njena menza, v kateri se poleg »domače, do- mače!« ponavadi vzklika »po- ceni, poceni!«, ostala skoraj- da enaka: klet, obložena z le- senimi opaži, v zadnjih letih resda malo manj zakajenimi, ter v rdečkasto umetno usnje oblečeni stoli, nad prehranje- valnimi navadami ljudskih de- putatov pa so bdele Miheliče- ve slike. Oguljenost in nasršeni pogle- di inšpektorjev so pripomogli, da so kuhinjsko starosto letoš- nje poletje razstavili v prafak- torje. 83 milijonov kasneje se parlament v skladu z velikost- jo države diči z nekajkrat po- manjšano kopijo restavracije evropskega parlamenta v Brus- lju - veliko zrcal in svetleče ko- vine ter temno sivo usnje in kamnita tla v nekoliko svetlej- ši barvi. Naši poslanci pa bodo po novem imeli možnost izbi- ranja - ali bodo jedli v klasični restavraciji, kjer je prostora za 48 zadnjic, ali pa v samopo- strežnem delu menze, kjer je 52 stolov. Po parlamentarnih hodnikih se govori, da so tak- šno delitev menda zahtevali sa- mi poslanci, saj jim tako ne bo treba tiščati glav skupaj z osta- lo, ponavadi novinarsko rajo, ki se nadrenja med slovenske zakonodajalce. Verjetno pa so to le zlonamerne govorice ti- stih iz samopostrežnega dela menze, ki si ne morejo privoš- čiti restavracije. V menzi so na- mreč še vedno stare cene (obed stane 700, dvojna solata 300, golaž 400 tolarjev), za natakar- sko postrežbo v restavracijskem delu pa je treba odšteti dodat- nih dvesto tolarjev. V demokraciji pravico (so) odločanja položimo v ro- ke in usta naših izvoljenih predstavnikov, ki potem s to močjo počnejo, kar pač poč- nejo. Dobra vera v njihove najboljše namene včasih ni dovolj. In zato naj bi bili me- diji psi čuvaji, ki zalajamo ob tatinskih namenih ljudi z močjo. V pričujoči rubriki No- vega tednika bomo revskali vsak teden. In vam skušali predstaviti, kaj počene vaš po- slanec, kako odloča ali pa ne odloča v vašem imenu. Da boste vedeli, ali ste se svoj koš- ček pravice do odločanja na- menili pravemu ali napačne- mu. Kar lahko vsake štiri le- ta popravite. Seveda niso pozabili niti na tradicionalno slovensko sve- tišče - točilniški šank. Vendar pa poslanci ne smejo uživati rujne kapljice, še mošt je zelo vprašljiv. Odkar je minister Re- ber zapovedal striktno treznost na delovnem mestu, so alko- hol izgnali iz pariamentarne točilnice. Pa ne da bi si želeli modrejših odločb ljudskih od- poslancev, le ustrezne službe se še vedno niso zedinile, ali je menza del delovnega mesta poslancev ali gre za javno hi- šo oziroma gostilno. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: DC Predstavitve novosti Najodgovornejši ljudje v SV in na ministrstvu za obrambo so v zadnjih tednih temeljito predstavili vse novosti. Načelnik Generalštaba SV generalmajor Ladi- slav Lipič je večkrat povedal, da prehudih zapletov naj ne bi bilo, za številne častnike in podčastnike SV, ki so jih potrebovali zlasti zaradi rednih urjenj novih generacij nabornikov, naj bi se našle službe in nove dolžnosti. Zelo posrečena in odmevna je bila predstavitev SV na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so predstavili možnosti, ki jih vojska ponuja za zaposlitev. Le nekaj dni kasneje So na sejmu Sodobna vojska, ki je bil v Gornji Radgoni, predstavitev še dopolnili. Valiili so ciljne skupine, zlasti mlade med 18. in 25. letom starosti. Odziv je bil [Presenetljivo dober, saj si je sejem organizirano ogledalo več kot 3 tisoč mladost- nikov. Promocija vojaškega poklica je bil temeljni cilj, ki so si ga zadali v pripra- vi na sejem. Največji poudarek je bil na predstavitvi mlade, dobro usposobljene 'n opremljene SV, ki je v 12. letih prerasla od naborniške do poklicne vojske. V njenih vrstah je že skoraj 6 tisoč državljanov Slovenije, v naslednjih letih pa bo prostora še za 2 tisoč Slovenk in Slovencev. Št. 39 - 25. september 2003 4 DOGODKI Splača se biti poskusni zajček Marko Cvikl, 39-letni di- rektor javnega podjetja Vo- Ka, je svoje poklicno življe- nje zapisal vodi in čiščenju odpadnih voda. Že kot sred- nješolec se je odločil za štu- dij arhitekture in znotraj nje za sanitarno inženirstvo - ko- munalije, gradnjo vodovo- dov in kanalizacije. »Priteg- nila me je raznolikost tega dela. Statika je bila preveč enolična. V projektih čišče- nja odpadnih voda pa sem videl izziv in priložnost za prihodnost.« Ko je diplomi- ral, je leta 1989 nemudoma vpisal tretjo stopnjo študija in magistriral. V začetku 90- ih se je zaposlil v takratnem komunalnem podjetju v Ce- lju kot vodja enote vodovod. Ko se je komunala reorga- nizirala v pet podjetij, je le- ta 1996 postal direktor Vo- Ka. Marko Cvikl je izredno miren in tih človek. Njego- va moč je v znanju in jasnih ciljih, ki so podlaga za stra- tegijo takb pri oskrbi z vo- do kot pri njenem čiščenju. »Ko sem prišel v podjetje, smo zasnovali povezavo vi- rov iz Medloga z onimi s se- vera občine in tako reši- li problem nitratov. Hkrati so, že po letu 1980 z vključitvi- jo vira Fran- kolovo, za- gotovili za- dostne koli- čine vode za Celje. Zato se zadnja le- ta zmogljivo- sti zajetij ni- so posebej povečevale.« Uspelo pa mu je prepri- čati odgovor- ne, da vodo- vodni sistem nič ne zale- že, če ga red- no ne vzdržu- jejo. Vlagali so predvsem v sanacijo omrežja in tako manjšali iz- gube vode. »V nekaj letih so se te zmanjšale za 60 litrov na sekundo. To pa je prav toliko, kot bi dobili dodat- ne vode, če bi gradili še en vodni vir.« Obnove so sicer drage, a po uvedbi števnine so lahko pričeli obnavljati sistem, ki je bil sredi 90-ih hudo dotrajan. Tudi pri kanalizacijskem sistemu je po uvedbi takse na obremenjevanje voda prišlo do prepotrebnega pre- mika. Celje je dobilo kana- lizacijo, na katero je danes priključenih že 75 odstotkov gospodinjstev, kar je krep- ko nad evropskim povpreč- jem. Gradnja centralne čistil- ne naprave je bila logično nadaljevanje. S pomočjo ministrstva za okolje in prostor so prišli do skoraj 10 milijonov evrov nepo- vratnih sredstev iz novega evropskega strukturnega sklada - ISPA. V program pomoči, ki predvideva so- financiranje do 60 odstot- kov okoljskih naložb z ne- povratnimi sredstvi, je celj- ski projekt gradnje glavne- ga zbiralnika in čistilne na- prave prišel na prvo mesto. Čistilna naprava je zdaj, tri leta pred rokom, praktično dograjena, pocenitve tehno- logije, ponovitev razpisa, konkurenčnost evropskih in domačih gradbenikov pa so prinesli prihranke. Za grad- njo niso »zapravili« vseh predvidenih 15 milijonov evrov. Ostali so skoraj trije milijoni. In ker je celjski pri- mer za Evropo vzorčen, skrbno načrtovan, voden in nadziran, je to evropska ko- misija nagradila tako, da de- narja ne bo treba vrniti. Na- menili ga bodo že v prvot- nem projektu načrtovanim naložbam v gradnjo vodnih bazenov in črpališč ob Sa- vinji in dveh novih rajon- skih zbiralnikov, ki bodo kanalizacijski sistem Celja povezale na eni strani z La- vo, na drugi s štorskim na- seljem Lipa. Kot nekak po- skusni zajček Evrope so us- peli in posta- li zgled, ka- ko se lotiti projektov. Marko Cvikl je v službi vedno ob 7 uri zju- traj. Zaveda se servisnega pomena de- javnosti oskr- be z vodo. Ju- tranji sestan- ki z dežurni- mi pomagajo k boljšemu načrtovanju dnevnih ukre- pov, ko so ti potrebni. Us- peva jim, kar dokazuje tu- di, da v letoš- njem izjem- no sušnem po- letju oskrba z vodo v Celju ni bila niti en- krat motena. In tudi varče- valnih ukrepov, kot ta pre- poved zalivanja vrtov ali pre- poved pranja avtomobilov, ni bilo treba razglasiti. Po službi, običajno po 15. uri, če ni kakšnih posebnih sestankov ali poslovnih sre- čanj, rad izpreže. Sicer ro- jen Celjan živi s soprogo in otrokoma, 12-letno Ano in 9-letnim Mihom, v Parižljah, kjer sta si zakonca pred sed- mimi leti zgradila hišo. Sprošča se predvsem s špor- tom. Kolesari in jezdi, naj- večji mir najde v sožitju s ko- njem. In kako mu uspeva os- tajati tako miren, ga sploh kaj jezi? »Seveda me. Toda vselej skušam že vnaprej predvideti, kaj bi ob kak- šnem dogodku lahko šlo na- robe. Ne puščam se prese- netiti. Ko pa me kaj razjezi, skušam jezo obdržati v se- bi.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK Marko Cvikl Svetovna vojaška smetana v Celju v domu svetega Jožefa v Celju ta teden poteka mednarodna konferenca svetovnega združenja krščanskih vojakov, pod- častnikov in častnikov, katere namen je predsta- viti vrednote krščanskih vojakov tretjega tisočlet- ja in njihovo odgovornost za mednarodni mir. Združenje mednarodne- ga apostolata vojakov po- vezuje vojake iz Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Azije, ki želijo znotraj vojske živeti in se ravnati po krščanskih na- čelih in vrednotah. Te so na- mreč še posebej pomembne v izrednih razmerah, v mi- rovnih misijah in v vojnah. »Krščanski vojak je člo- vek jasnih vrednot. S po- končnim človekom, s člo- vekom, za katerega vemo, kdo je, pa je prijetno delo- vati, ustvarjati in iskati od- govore. Naše skupno priza- devanje naj bo iskanje od- govorov za bolj pravično družbo, za družbo, v kateri bo posameznik živel svojo vero svobodno in bo lahko delal v skladu s svojo vest- jo in vrednotami,« je na uradni otvoritvi konferen- ce mednarodnega apostolata vojakov v torek dejal vikar msgr. dr. Jože Plut. Slav- nostna govornika sta bila tu- di načelnik Generalštaba slovenske vojske, general- major Ladislav Lipič ter predsednik Mednarodnega apostolata vojakov Miguel Alonso Baquer. Uradne ot- voritve konference so se udeležili tudi slovenski me- tropolit Franc Rode, mari- borski škof Anton Stres, di- rektor Slovenske policije Marko Pogorevc in številni drugi ugledni gostje. Udeleženci konference se pod geslom tokratnega sre- čanja Krščanski vojak tret- jega tisočletja in odgovor- nost za mednarodni mir pos- večajo številnim razpravam o pomembnih etičnih in mo- ralnih vprašanjih. V soboto bosta dr. Anton Stres in mag. Aleš VVeingerl z etično teo loškega in pravnega vidika predstavila temo z naslovom Humanitarna intervencija - je preventivna vojna legitim- no dejanje boja zoper tero- rizem. Manfred Eisele, glav- ni svetovalec generalnega se- kretarja Združenih narodov Kofija Anana za obrambna vprašanja pa bo predaval o etičnem vidiku vojaške in- tervencije v kontekstu varo- vanja in vsiljevanja miru, hu- manitarne intervencije in pre ventivne vojne. Na konferenci, ki se bo za- ključila v nedeljo, sodelujejo pripadniki krščanskih vojaš- kih združenj, vojske in cerk- ve iz Španije, Avstrije, Bel- gije, Slovaške, BiH, Hrvaš- ke, Švice, Velike Britanije, Nemčije in številnih drugih držav. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIC Upokojenci o zdravstveni reformi Pokrajinska zveza dru- štev upokojencev Celje, ki v 70 društvih združuje 32 tisoč članov s celjskega območja, se je med prvi- mi odločila za pogloblje- no razpravo o predvideni zdravstveni reformi. V ponedeljek so predvsem predsedniki društev pri- sluhnili razlagi državnega sekretarja z ministrstva za zdravje mag. Simona Vrhun- ca. V razpravi, ki jo bodo verjetno pripravili še enkrat po obravnavi za upokojen- ce pomembnih vprašanj v društvih, pa so največ po- zornosti namenili predvide- nim spremembam sistema zdravstvenega zavarovanja in zmanjševanju čakalnih dob. Prevladala je podpo- ra spremembam na področ- ju zavarovanja ter dvom o možnostih krajšanja čakal- nih dob brez dodatnih za- poslitev zdravnikov. MBP Svečane otvoritve konference so se udeležili tudi (od leve proti desni): mariborski škof Anton Stres, slovenski metropolit Franc Rode in načelnik Generalštaba slovenske vojske Ladislav Lipič. »Rada sem imela svoj poklicfc Ob upokojitvi je Mari- jo Marovt, ravnateljico Šolskega centra Celje, sprejel celjski župan Bo- jan Šrot in se ji zahvalil za več kot desetletno rav- nateljevanje. Marija Marovt je svojo po- klicno pot začela pred ose- mintridesetimi leti kot pro- fesorica matematike. »Svoj poklic sem opravljala z ve- seljem. Ko sem postala rav- nateljica, nisem želela iz raz- reda. Ko sem se poslavljala od svojih dijakov, je bil to najtežji trenutek v mojem po- klicu. Rada sem imela nepo- sredno delo z dijaki, čeprav sem uživala tudi v vlogi rav- nateljice,« se spominja Ma- rovtova. Sedaj, ko se poslavlja od šolstva, se bo posvetila ti- stim stvarem, za katere prej ni bilo časa. »Sedaj bom končno lahko poskrbela za dušo, za svojo kondicijo. Malo bom kolesarila, šla v planine. Že celo življenje ra- da potujem, prekrižarila sem že velik del sveta, toda prepričana sem, da obstaja še kak kotiček v Sloveniji in sveta, ki se ga splača obiskati. Posvetila pa se bom tudi kak- šni zahtevnejši knjigi,« je še povedala Marija Marovt, ki je svoje mesto prepustila Igorju Dosedli. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: AŠ Župan Bojan Šrot je ravnateljici Šolskega centra Celje Mariji Marovt izročil sliko, ki naj bi jo spominjala na mesto, kjer je službovala. Št. 39 - 25. september 2003 INTERVJU 5 Ustvarjanje filma je icot postavljanje hiše Janez Lapajne po naključju tudi Celjan - Premik festivala v Celje je premik v boljše razmere šelestenje je lanskoletni absolutni zmagovalec festi- vala slovenskega filma v Portorožu. Režiser filma, ki se v svoje rojstno mesto zdaj vrača kot žirant in gledališki režiser, je Janez Lapajne. Kakšni so bili lani občut- ki in kako danes gledate na nagrade, ki ste jih prejeli na 5. festivalu slovenskega fil- ma? Film so nagradile vse tri žirije (strokovna, kritiš- ka in občinstvo), poleg tega je Grega Zore dobil nagra- do za najboljšega igralca. Najprej je bilo to veliko presenečenje, ker nismo ve- ljali za favorite festivala. Za razliko od nekaterih ekip tja tudi nismo prišli z namenom, da bi »zmagali«. Na nagrade gledam popolnoma enako kot lani. So priznanje izjemni ekipi, po drugi strani pred- stavljajo odgovornost za na- prej, ki jo bo potrebno us- trezno upravičiti. Pri nastajanju filma ste bili v več vlogah. Kot reži- ser, scenarist, montažer, sce- nograf in producent. Nare- dili ste nizkoproračunski film in se ubadali z velikimi finančnimi problemi, pred- vsem v tej vaši producent- ski vlogi. Ja, donator nam še vedno dolguje polovico pogodbenih sredstev. Pustimo to - imel sem idejo, da bi naredil film. Film nastaja podobno kot hi- ša. Imeti zamisel je ena stvar, poleg tega pa moraš imeti še izvrstno ekipo, material, opremo in denar, da se vse skupaj začne in tudi konča. Naletel sem na veliko razu- mevanje igralcev, ki so dela- li za delež od prodaje filma. Enako tudi del tehnične eki- pe, midva s producentko pa sva delala brezplačno, poleg tega morava financirati tudi podjetje. Zato sem se zave- dal, da je to skoraj nor pod- vig, vendar niti v enem tre- nutku ob meni ni bilo niko- gar, ki bi podvomil, da ne bo nastal film. Lahko bi tarnal in čakal naslednjih deset let ali več, da se me država ali nekdo drug usmili, kar se se- veda ne bi zgodilo, in bi po- snel film, s katerim bi sku- šal rešiti svet. Naslednji celovečerni film? Drugi celovečerni film je po splošnem prepričanju fil- niarjev najtežji. Pri prvem se spodrsljaj lahko oprosti, če Uspe, so prihodnja pričako- vanja javnosti zelo velika. Zdaj so si ljudje v slovenski filmski stroki, pa tudi gledal- ci, ustvarili neko predstavo. Mene pa seveda zanima še kaj več od te produkcije. Vzel si bom nekaj časa za dosled- no pripravo za naslednji film. Imam izhodiščno zamisel in razmišljam o nekaterih obra- zih. Film se bo verjetno zno- va dotaknil problemov v medsebojnih odnosih. Poleg čustvenih stanj me to najbolj privlači, oboje mi tudi nudi možnost dela z igralci. Zaen- krat so le obrisi, mislim pa, da bi v roku leta dni morali imeti pripravljeno produkci- jo do te mere, da bi jo lahko resno začeli. Dnevne aktualne politič- ne zadeve vas ne zanima- jo? Ne. Tudi pri občasnih te- levizijskih oglasih naročni- kom že na začetku povem, da pohtičnih ne bom delal. Menim, da se to za resnega ustvarjalca preprosto ne spo- dobi. Kaj pravite na to, da se Festival slovenskega filma seli nazaj v Celje, kjer se je pred tremi desetletji začel TDF? Zelo dobro je, da festival ni v Ljubljani. Za nas vse, ki se ukvarjamo s slovenskim filmom, je koristno, da se vsaj enkrat na leto nekam odpe- ljemo, se dobimo in debati- ramo. Če bi festival potekal v Cankarjevem domu, kar je bila ena od idej, bi mi ver- jetno prišli tja 15 minut pred vsakim filmom, po njej šli na kavo in domov, morda bi že dve uri pred projekcijo te- lefonirali, da mogoče nima- mo niti časa, da bi tja sploh prišli. Ta »ekskurzija« ven iz prestolnice je sila pomembna reč. Celje, ki žal nima sob z razgledom na morje, ima pred Portorožem tri bistvene pred- nosti. Prva je ta, da se je ta- koj pokazal interes lokalne skupnosti, ko je šel festival v Celje. Tega v Portorožu ni bi- lo. Tamkajšnji festivali so po- tekali tako, da si v Avditori- ju srečal 200 ljudi, ki si jih tako in tako srečeval povsod v Ljubljani. Druga stvar je ta, da ima Celje bistveno več po- tencialnih gledalcev. To je vendarle večje mesto, ki ima kulturno tradicijo, tu je fe- stival že bil, tu je kultura po- membna, tu je pomembno profesionalno gledališče in nenazadnje tudi prvi t. i. art- kino v Sloveniji. Tega Porto- rož kot neko na pol monde- no turistično središče na ro- bu države nima. Celje ima pa poleg tega še bistveno boljšo tehnično infrastrukturo, kot jo je imel Portorož. Filmarji smo bili s projekcijami v por- toroškem Avditoriju večino- ma nezadovoljni. Poleg tega ena sama dvorana ni omogo- čala, da bi bili gledalci de- ležni vsaj dveh projekcij is- tega filma. Mislim, da je pre- mik v Celje premik v boljše razmere, bomo pa videli. Le- tošnji festival je morda kar usoden, ker mora uspeti po vseh plateh, saj je od tega ver- jetno odvisno, ali bo ostal tu- kaj ali ne. Prav v Celju boste v tej sezoni režirali gledališko predstavo. S Celjem imam še eno dru- go povezavo. Rodil sem se tu- kaj. Sicer bolj po naključju. Tu nisem nikoli živel in me- sta ne poznam dovolj dobro, zaradi česar in mi je malce nerodno, tako, da se mu bom zdaj, ko bom delal predsta- vo, lahko bolj posvetil. Mo- ja mama je prišla takrat v Ce- lje, saj so njeni starši včasih živeli na Teharjah. Oče se je namreč malo pred mojim rojstvom še uspel vrniti s službenega potovanja. Na nek način imam dve rojstni mesti. Eno na osebni izkaz- nici, eno v srcu. Ljubljani na- mreč dolgujem vsa pomem- bna navdušenja za film. Tam sva skupaj z Aiken Veroniko Prosenc, producentko Šele- stenja, dobila tudi največjo nagrado - Domna, ki je star pet mesecev. V celjsko gledališče me je povabila umetniška vodja Ti- na Kosi. Poklicala me je pred pol leta in me vprašala, če bi delal gledališko predstavo, ker sva se že na akademiji več- krat pogovarjala o takšni možnosti. Pred leti sem na primorskem festivalu v Ko- pru režiral predstavo Spogle- dljivosti, ki je nastala na po- doben način kot Šelestenje. Tina mi je ponudila besedi- lo Dokaz. Sodobni ameriški dramatik David Auburn je zanj leta 2001 prejel Pulit- zerjevo nagrado. Nova pri- ložnost za igralce, ker bese- dilo kar kliče po tem, da štirje naredijo dobre vloge, saj pravzaprav vse sloni na njih. Trenutno nastaja tudi te- levizijska priredba neke druge predstave. Na povabilo Boruta Vesel- ka, ki je ravnatelj Prešerno- vega gledališča v Kranju, sem se na nekonvencionalen na- čin lotil ekranizacije predsta- ve Zabava za rojstni dan Ha- rolda Pinterja, v odrski reži- ji Vita Tauferja. Za razliko od splošne prakse smo jo po- sneli le z eno kamero, na film- ski način, in ne z več kame- rami, ki bolj ustrezajo pre- nosom hokejskih tekem. V pičlih treh dneh smo zadevo posneli na kranjskem odru. Ob koncu letošnjega Boršt- nikovega srečanja bo pred- vajana na nacionalni televi- ziji. Pred menoj je še veliko dela v montaži. Zalogaj je pri- merljiv s celovečercem, ta- ko da uživam. Kako vas je pot pravza- prav zanesla prav v filmske vode? Film me je spremljal, pa naj se sliši še tako patetično, že od majhnih nog. Ko so me starši pri dveh letih prvič pe- ljali v kino, sem bil izjemno navdušen. Ogledali smo si Di- sneyjevo Knjigo o džungli, na- to [)a sem iskal figure po dvo- rani, okolici kina, odpiral sem koše za smeti. Ni in ni mi bilo jasno, kam so šli vsi liki po koncu filma. Kasne- je, v najstniških letih, ko sem izoblikoval željo, da bi šel v film, sem se vedno bolj za- vedal, da je to zelo odgovo- ren poklic, ki ti vzame ogromno časa. Intenzivno sem hodil v Kinoteko, ki je bila na srečo blizu mojega te- danjega doma. V njej sem presedel skoraj več kot v sred- nji šoli. Ta kilometrina se mi je vedno poznala in na aka- demiji sem vedno zagovarjal, da bi študentje morali več gle- dati klasike, ker je to najbolj- ša šola poleg prakse seveda, ki pa je je vedno premalo. Na ljubljansko akademijo sem prišel pri 26 letih in sem eden tistih redkih študentov, ki smo uspeli tudi priti do diplome. Ukvarjali ste se tudi s sli- karstvom, s karikaturo... Pri nas je bila likovna umet- nost doma. Moj oče je bil raz- pet med fiziko in slikarstvom ter postal vrhunski geofizik. Kasneje tudi jaz med filmom in slikarstvom nisem izbral slednjega. Čeprav sem svoje čase veliko risal in skušal celo priti na likovno akademijo, ki sem ji danes neznansko hva- ležen, da me ni sprejela, ker potem verjetno nikoli ne bi končal pri filmu. Nekaj časa sem se celo poklicno ukvar- jal s karikaturo. Vedno me je zanimala figura, človek, obrazi, telo, izrazi v očeh, kar danes ni ravno modno. S tem lahko povezujem svoje zani- manje za igralce, se pravi za človeka na splošno. Od kari- kature se da bistveno bolje živeti kot od filma. To izkuš- njo že imam. Ukvarjal sem se tudi s kiparstvom. To so stvari, ki čakajo, da bom imel več prostega časa. Do 2Z septembra se bo- mo družili na festivalu slo- venskega filma, pa ne sa- mo zato, ker ste lanskolet- ni zmagovalec, temveč za- to, ker boste predsedovali strokovni žiriji festivala. Sprejel sem ponudbo, ker je na festivalu slovenskega fil- ma tradicija, da režiser zma- govalnega filma sodeluje kot žirant naslednje leto. Veliko produkcije sem že videl, kar nekaj je je že bilo v kinema- tografih, drugače pa se zelo veselim študentskih filmov, ki so letos zelo številčni. Po tem, kar sem videl, moram reči, da delajo dobre stvari, in to kljub temu, da so žal v precejšnji meri še vedno pre- puščeni sami sebi. Za vsake- ga od njih pa bo koristno, če bo čim prej spoznal, da je to, da je največ odvisno od nje- ga samega, preprosto del na- rave našega poklica. SIMONA BRGLEZ 6 GOSPODARSTVO Najboljši so Kapis, Esot in Engrotuš Včeraj izbrano najhitreje rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji - Sto gazel je v petih letih odprlo 2.160 novih delovnih mest , Revija Gospodarski vest- nik je sinoči v Celju razgla- sila najuspešnejše hitro ra- stoče podjetje savinjsko-za- savske regije. Letošnji no- miniranci so bili stari zna- nec Engrotuš, ki je bil že lani prva gazela tega ob- močja, leta 2001 pa je zma- gal v nacionalni konkuren- ci in pridobil naziv zlata ga- zela Slovenije, Kapis iz Pe- trovč, ki je bil med nomini- ranci tudi lani, ter celjsko podjetje Esot, ki je prav ta- ko že dve leti blizu vrha, saj se je lani med izbrani- mi gazelami ponašalo z naj- višjo donosnostjo kapitala. Na lestvici sto hitro rasto- čih podjetij jih je letos veli- ka večina iz celjske in savinj- sko-šaleške regije. Med nji- mi najbolj izstopa Engrotuš, saj je lani sam ustvaril do- bro tretjino prometa vseh sto- tih gazel skupaj, pa tudi po številu zaposlenih je pravi ve- likan med palčki. Več kot po- lovica podjetij na lestvici za- posluje namreč od nič do dvajset ljudi, število zaposle- nih v Engrotušu pa je bilo la- ni 1.156. Po rasti prodaje, ki je eden od najbolj pomembnih kri- terijev za uvrstitev na lestvi- co, je na prvem mestu pod- jetje Aliansa iz Šempetra, ki je v zadnjih petih letih po- večalo prodajo za sedem- krat, tik za petami mu je Pro- link iz Zabukovice, tretja pa je Arka iz Žalca. Kapis, ki je imel lani štirikrat večjo prodajo kot leta 1998, je na dvanajstem mestu, Esot, ki je v zadnjih petih letih po- večal prodajo za 3,5-krat, je na sedemnajstem mestu, En- grotuš, ki je od leta 1998 zra- sel, za trikrat, pa je na 23. mestu. Zadnji na lestvici Di- nocolor iz Vojnika je v pe- tih letih povečal prodajo za 125 odstotkov. Sicer pa povprečni indeks prodaje gazel v savinjsko- zasavski regiji v zadnjih pe- tih letih znaša 331,8. Sku- paj so ta podjetja lani s pro- dajo ustvarila 140,9 milijar- de tolarjev prihodka, pov- prečni dobiček pa je znašal 51,7 milijona tolarjev. Sa- vinjsko-zasavske gazele ni- so prav velike izvoznice. Njihova skupna prodaja na tujih trgih je lani znašala ne- kaj manj kot 22 milijard to- larjev, indeks izvoza v ob- dobju od leta 1998 do 2002 pa je 338,3. Povprečni ka- pital gazel je bil lani 256,6 milijona tolarjev. Savinjsko-zasavska hitro rastoča podjetja so odprla 2.160 novih delovnih mest. Povprečna gazela je imela lani 37 zaposlenih, skupaj pa so zaposlovale 3.739 ljudi. Pov- prečna mesečna bruto plača je bila 219.476 tolarjev. JANJA INTIHAR Bofex pustil Selesevo na cedilu Ljubljansko podjetje seli Big Bang Mega iz centra Selmar v Supernovo - Desetletna pogodba traja le devet mesecev Pred poslovno-trgov- skim centrom avtohiše Sel- mar na Mariborski cesti v Celju že nekaj dni stoji ve- likanska tabla, ki opozar- ja, da bo od januarja pri- hodnje leto v objektu mo- goče najeti skoraj 3.000 kvadratnih metrov prodaj- nih površin. Oglas ne bi bil nič posebnega, če se Bofex, dosedanji najemnik tega prostora, ne bi vselil v cen- ter šele pred manj kot enim letom, če pogodba o naje- mu ne bi bila podpisana za deset let in če lastnica Sel- marja Marjana Seles ne bi zgradila objekta prav za- radi Bofexa. Začetek je bil sijajen. Ju- rij Schollmayer, takratni di- rektor Bofexa, in Marjana Seles sta 19. novembra lani ponosno pozdravljala več- stoglavo množico radoved- nežev, ki so si prišli ogle- dat prvi Selmarjev poslov- no-trgovski center in v njem prvi Big Bang Megacenter na Celjskem. Po samo de- vetih mesecih pa so iz Bo- fexa, ki je sicer v večinski lasti Merkurja, Selesovo ob- vestili, da prekinjajo najem- no pogodbo in da bodo Big Bang preselili nekaj sto me- trov bliže mestu, v nov tr- govski park Supernova. Marjano Seles je odpoved najemne pogodbe, blago re- čeno, presenetila. Za gradnjo okrog 700 milijonov tolarjev vrednega poslovno-trgovske- ga centra se je namreč odlo- čila izključno na pobudo Bo- fexa. »Bofex je že leta 2000 izrazil resno namero, da si v Celju zagotovi ustrezne po- slovne prostore, svojo resnost pa je dokazoval tudi s ponud- bo, da bo pri gradnji sodelo- val z določeno višino posoji- la. Kar štiri petine objekta smo zato zgradili tako, kot je zah- teval Bofex, ki nam je že od samega začetka zagotavljal, da bo najemno razmerje sklenil za daljše obdobje,« pojasnju- je Seleseva. Zakaj so Ljubljan- čani konec avgusta odpove- dali sodelovanje, ne ve. Ob- jekt namreč po njenem stoji na eni najbolj zanimivih lo- kacij v Celju. O pravih razlogih za selitev Big Bang Megacentra v Super- novo so redkobesedni tudi v Bofexu. Direktor Aleš Kuko- vičič pravi, da so pač prisluh- nili potrebam potrošnikov, za- to se bodo premaknili bližje k ostalim nakupovalnim cen- trom. Za dosedanje poslova- nje Big Banga v Celju pravi, da je bilo rentabilno, zato se tudi njihova ponudba v Super- novi ne bo bistveno spreme- nila. Kukovičič še zagotavlja, da bo tudi po selitvi število pro- dajalcev ostalo nespremenje- no, višine najemnine v novih prostorih pa ne želi razkriti. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Podjetje Selmar se je za gradnjo trgovsko-poslovnega centra na Mariborski cesti odločilo izključno na pobudo Bofexa. Bosio se je razširil Podjetje Bosio iz Štor bo jutri uradno odprlo nove po- slovne in proizvodne prostore. Za gradnjo, ki jih stala okrog 140 milijonov tolarjev, so se odločili zaradi vse večjega obsega dela in tudi želje, da ločijo proizvodnjo od razvojno raziskovalne dejavnosti. Kot je povedal direktor in lastnik Hugo Bosio, pomeni nova hala, ki skupaj s pisarniškim delom meri dobrih 900 kvadratnih metrov, zelo veliko pridobitev za podjetje. V zadnjih letih se je obseg njihovega dela zelo povečal, saj so si na domačem in tudi tujem trgu že pridobili sloves enega najboljših proizvajalcev industrijskih peči in pral- nih linij, zato je tudi naročil vse več. Novi prostori pome- nijo za podjetje tudi nov razvojni preskok. Poleg poveča- nja proizvodnih zmogljivosti jim omogočajo tudi testira- nje izdelkov, to pa vsekakor pomeni tudi njihovo večjo konkiiienčno sposobnost. JI Kapis Največji slovenski veletrgovec s kabli Kapis iz Petrove je pozornost pritegnil pred dvema letoma, ko je v Tomislav- gradu (BiH) kupil propadlo tovarno kablov in iz nje naredil takšno uspešnico, da so mu letos podelili nagrado za najus- pešnejšega tujega menedžerja. V tovarni dela zdaj 217 ljudi, letos pa pričakujejo okrog 35 milijonov konvertibilnih mark prihodka. Lanska prodaja Kapisa, ki v matičnem podjetju zaposluje 25 ljudi, je znašala 2,5 milijarde tolarjev. Esot Esot, ki ima prostore v bivšem Pohištvu v Kersnikovi ulici v Celju, je začel rasti pred dvanajstimi leti, ko se je direktor in solastnik Vladimir Blatnik odločil za samo- stojno podjetniško pot in začel izdelovati sisteme za hla- jenje in filtriranje pitne vode. Podjetje je imelo lani dobre pol milijarde tolarjev prometa in 99 milijonov tolarjev čistega dobička. Delajo za vse industrijske panoge, med podjetji, s katerimi poslujejo, pa radi izpostavijo jedrsko elektrarno Krško in nemški Mercedes. Engrotuš Celjski Engrotuš se kljub izjemni rasti v zadnjih letih še ne namerava ustaviti, saj bi rad čim prej dosegel svoj cilj, to je 25 odstotkov slovenskega trga. Letos bo za naložbe namenil 13 milijard tolarjev, prihodnje leto pa bo ta šte- vilka še višja. Do konca leta namerava odpreti še osem trgovin in vsaj eno bencinsko črpalko, načrte za širitev v prihodnjem letu pa v podjetju za zdaj še ne želijo razkriti. Poleg Slovenije jih vse bolj mika tudi srbski trg, kjer med drugim soinvestirajo prenovo nekdanje zgradbe CK ZKJ v Beogradu. Celje spet z lepo pričesko v soboto in nedeljo, 27. in 28. septembra, bo v hali L Celjskega sejma 3. specia- lizirani sejem frizerstva in kozmetike Lepota las in te- lesa 2003. Letošnji naj bi bil dvakrat večji kot lanski, razstavni prostori z 54 raz- stavljalci pa bodo presegli tisoč kvadratnih metrov po- vršin. »V teh dneh bo vrhunec stroke,« obljublja Roman Hlep, direktor podjetja Hair Fashion, ki je letos, skupaj s Celjskim sejmom, organiza- tor sejma frizerstva in koz- metike. Prvič bo potekal na tako velikem prostoru in ce- lo v dveh etažah. V spodnjem delu bodo delavnice in de- monstracije, polovica zgoi njega dela pa bo kot veli oder, kjer se bodo pod skup nim naslovom Live on stag vrstili enourni frizerski na stopi. V nedeljo bo v pridii ju prvo slovensko mednarod no tekmovanje v izdelovanj j in poslikavi nohtov. Družba Celjski sejem pri čakuje več kot 6 tisoč obi skovalcev (vstopnice bodo p( 2.000 tolarjev), saj je sejen pripravila dobra dva mesec prej kot običajno, ko pi Evropi ni podobnih sejem skih dogodkov. Svoje bo dc dala tudi razširjena ponuc ba, zato ocenjujejo, da bo se jem letos prinesel tudi prve' dobičke. RP| Melavčev prodajno-servisni center stoji tik ob avtocesti na Mariborski Za vrtičkarje in gozdarje Na koncu Mariborske ceste, tik ob izvozu z avtoceste, je samostojni podjetnik Toni Melavc iz Ljubije pred dne- vi odprl nov prodajno-servisni center Stihi Viking. »Za Celje smo se odločili, ker je eden večjih slovenskih centrov in ker že dlje časa poslujemo na širšem celjskem območju,« pravi Toni Melavc, ki z odprtjem prodajno-servi- snega centra v Celju ne odhaja iz domačega okolja, torej i2 neposredne bližine Mozirja, kjer ima še vedno centralno skla- dišče, trgovino in servis. Stihi je v minulih letih postal vodil' ni proizvajalec motornih žag na svetu, njegovi izdelki pa sO cenovno primerljivi s konkurenco ali celo cenejši. Kupci si lahko v novem prodaj no-servisnem centru sedaj na enem mestu ogledajo več kot 20 vrst motornih žag ali motornih kos, p^' stra je tudi izbira motornih kosilnic in traktorjev. US Št. 39 - 25. september 2003 GOSPODARSTVO 7 Ljubečna prodaja hale in delavce Celjska opekarna išče strateškega partnerja za proizvodnjo klinker opeke , Na prodaj za skoraj milijardo tolarjev premoženja Industrija keramičnih iz- elkov Ljubečna prodaja sko- jj vse svoje premoženje. Tu- j podjetje Klinker, v katere- ^ je preselila 27 delavcev, olikor jih je po prisilni po- jvnavi, ki jo je doletela le- os, tovarna sploh še zmož- 3 preživeti. V javnem raz- isu, ki je bil objavljen prejš- ji teden, so za dobrih 70 ti- yt kvadratnih metrov proi- vodnih prostorov in zem- išč (prodajajo celo teniško >rišče) postavili ceno blizu ne milijarde tolarjev. Direktor Ljubečne Janez enšterle pojasnjuje, da je pro- aja v skladu s programom pri- ilne poravnave, ki so ga up- uki, med katerimi imajo naj- eč terjatev Geoplin, Elektro ;elje, Nova Ljubljanska ban- ain Abanka, potrdili L juli- ) letos. Takrat je delo izgubi- I skoraj polovica od skupno 1 zaposlenih, proizvodni pro- ram klinker opek pa so pre- lesli na podjetje Klinker. Ma- čni družbi Ljubečna Celje d.d. 'ostalo premoženje, tako da e zadnje mesece ukvarja le še nepremičninsko dejavnost, lie z oddajanjem in prodajo Direktor Ljubečne Janez Jenšter- le upa, da bo proizvodnja klinker opeke kmalu dobila nove lastnike. tovarniških hal, poslovnih pro- storov in zemljišč. Na vprašanje, ali pomeni prodaja nepremičnin, pred- vsem pa podjetja Klinker, tu- di konec opekarne, kakršno so Celjani poznali v preteklih de- setletjih, Jenšterle odgovarja: »Ljubečna nujno potrebuje stra- teškega partnerja, ki bo spo- soben nadaljevati proizvodnjo in bo ohranil čim več delov- nih mest. Upam, da se bo to zgodilo čimprej, dokler je v gradbeništvu še konjunktura. Ko se bo zopet začelo krizno obdobje, bo namreč zanima- nje za proizvodnjo, kakršna je naša, zagotovo spet manj- še.« Janez Jenšterle še pravi, da sicer računajo na sloven- ske kupce, vendar se tudi kak- šne dobre tuje ponudbe ne bodo branili. Tako se bodo lažje ob- držali na odprtem evropskem trgu, kamor sicer že sedaj pro- dajo kar velik del proizvod- nje. Klinker za 600 milijonov Kriza celjske opekarne, ki je lani praznovala 110 let de- lovanja, se je začela že pred- lani, ko so zabeležili kar 380 milijonov tolarjev izgube, in nadaljevala v minulem letu, ko so negativne trende sicer ne- koliko zaustavili, vendar so se likvidnostne razmere še po- slabšale. Med drugim so jih »pokopali« visoki stroški finan- ciranja naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti, saj si hkrati niso zagotovili tudi trga, na katerem bi zaslužili zadosti denarja za vračilo po- sojil. Janez Jenšterle pravi, da je letos finančna slika podjet- ja boljša kot lani, vendar se iz krize lahko rešijo le s prodajo odvečnega premoženja in z iz- kupičkom poplačajo dolgove bankam, ter, kot že rečeno, poiščejo strateškega partner- ja. V celjskih svobodnih sin- dikatih so ogorčeni, ker v Ljubečni še vedno niso po- ravnaU vseh obveznosti do 29 delavcev, ki so jih posta- vili na cesto ob prisilni po- ravnavi. Dolgujejo jim zad- njo plačo in odpravnino. Stoodstotni delež podjetja Klinker, skupaj s 12.000 kva- dratnimi metri proizvodnih prostorov, opremo in dobrih 33.000 kvadratnih metrov pri- padajočega zemljišča, bi radi prodali za nekaj več kot 591 milijonov tolarjev. Jenšterle meni, da cena ni pretirana. Zdi se mu celo prenizka, saj pod- jetje, kolikor je to pač v tre- nutnih razmerah mogoče, obratuje normalno in ustvar- ja solidne prihodke. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC *^ so se po novem centru v Levcu sprehodili (od leve): žalski župan Lojze Posedel, direktor Žane Dolfe Naraks . in predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič. Mercator odpri Leveč Predsednik poslovnega sistema Mercator ^ran Jankovič je v Levcu odprl prvi Mer- ^torjev center na Celjskem. Center so v sa- "o treh mesecih uredili v nekdanji blagov- nici Lena, ki jo je žalsko trgovsko podjetje ^na, ki ga je že pred časom prevzel Merca- "f. zgradilo pred dobrimi dvajsetimi leti. Prenovljeni center ima 4.100 kvadratnih "etrov vseh površin, od tega jih je blizu 'OOO prodajnih. Največ prostora zasedata Mercatorjeva salon pohištva in sopermar- ket, v pritličju pa je še nekaj najemniških trgovin. V objektu so tudi pisarniški pro- stori za-sedež Mercatorjevega območja 3, ki upravlja poslovne enote na precejšnjem delu celjske regije. Naložba je vredna 600 milijonov tolarjev, ob otvoritvi pa je Mer- cator Občini Žalec podaril 500 tisoč tolar- jev za obnovo otroškega igrišča v žalskem parku. JI, Foto: GK Regijski turizem se povezuje ^a pobudo Regionalne ^^vojne agencije Celje so '!''ogi, ki so v celjski in sa- '"^jsko-šaleški regiji kakor- povezani s turizmom, pismo o namen za ^^elovanje pri pripravi in ^edbi projekta Trženje in ''''^avljanje Savinjske regi- je kot turistične destinaci- Cilj projekta, ki se mu je za zdaj priključilo okrog osem- deset podjetij, izobraževalnih in svetovalnih ustanov s po- dročja turizma, hotelov, tu- rističnih agencij, kmetij ter pristojnih lokalnih in držav- nih organov, je zaokrožiti tu- ristično ponudbo. Ta je sicer v nekaterih delih, na primer zdraviliškem turizmu, zelo dobro razvita, vendar je prav zaradi razdrobljenosti njen de- lež v bruto družbenem pro- duktu regije dokaj nizek. Po- leg tega ima regija še zelo ve- liko turističnega potenciala, ki ga doslej niso znali izkori- stiti na primerni način. Pismo o nameri bo podla- ga za ustanovitev podjetja, ki bo po vzoru tujine znotraj re- gije povezalo posamezne no- silce turistične ponudbe in njihove programe ter za raz- voj turizma poskušalo priteg- niti čim več državnega in evropskega denarja. Če bo Sa- vinjska regija na trgu nasto- pala kot enotna turistična de- stinacija, bo, kot .so prepri- čani v regionalni razvojni agenciji, v konkurenci osta- lih evropskih regij imela več možnosti za uspeh. JI Drugačen veter v Preboldu? Novi direktor Tekstilne tovarne Prebold mag. Mit- ja Ribarič se je očitno od- ločil, da bo drugače kot njegov predhodnik Vinko Žohar komuniciral tudi z javnostjo. Za danes (četrtek) je na- mreč sklical novinarsko konferenco, kar se v zad njih dobrih dveh letih, od- kar je podjetje v krizi, ni zgodilo niti enkrat. Še več - Vinko Žohar je bil za jav- nost nedosegljiv tudi po te- lefonu in je pojasnjevanja o razmerah v podjetju pre- puščal sindikalnim pred- stavnikom. Mitja Ribarir je voilonic tekstilne tovarne, ki je sre tii avgusta zaključila posto- pek prisilne poravnave, prevzel 1. septembra. .11 Bolj živahno trgovanje Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je pojavilo nekaj informacij, ki so pomembno vplivale na rast delniš- kih tečajev. Slovenski blue-chip indeks, SBI20, je v prejš- njem tednu konstantno pridobival na svoji vrednosti. Vred- nost indeksa je dosegla tudi najvišjo raven v tem letu, prav tako pa lahko nekaj podobnega trdimo tudi za indeks poob- laščenih investicijskih družb. Vrednost indeksa SBI20 se je od ponedeljka do petka zvi- šala iz 3.495 na 3.514 indeksnih točk, vrednost indeksa PIX pa se je zvišala iz 2.962 na 2.990 indeksnih točk. Trgovanje postaja čedalje bolj aktivno in živo. Delnica Gorenja je v zadnjem času precej nihala. Vseeno pa je bilo v prejšnjem tednu ustvarjenih za skoraj 67 milijo- nov tolarjev prometa, ob spremembi tečaja v negativno smer za dobre pol odstotka. Hčerinska družba Gorenje GTI prejšnji teden ni uspela pri zahtevi, da se izvede revizija postopka oddaje javnega naročila za dobavo premoga Toplarni Ljub- ljana. Premog bo Toplarni Ljubljana naslednja tri leta do- bavljala družba Istrabenz in njegov partner. Vrednost posla je ocenjena na 12,8 milijarde tolarjev. Pregled tečajev v obdobju med 16. in 23. septembrom Etol dobro ob polletju Družba Terme 3000 oziroma Moravske toplice so objavile osemmesečne poslovne rezultate. Družba napoveduje, da bo, glede na rezultate, ustvarjene v prvih osmih mesecih, leto 2003 rekordno leto. Družbi je uspelo povečati prihodke za 10 od- stotkov, v mesecu avgustu so zabeležili rekordno visok čisti poslovni izid in sicer kar 135 milijonov tolarjev. Tečaj se kljub temu ni bistveno spremenil. Prevent naj bi v kratkem kupil Meblo Iverko, tovarno iver- nih plošč iz Kromberka. Prevent naj bi skupaj z družbo Lesna in Hypo Leasingom oddal ponudbo za nakup celotne tovarne, ki je v stečaju. Konzorcij družb si prizadeva, da bi se proizvod- nja nadaljevala v najkrajšem možnem času. Še prej pa se mo- rajo dokončno uskladiti s stečajno upraviteljico. Z zelo dobrimi polletnimi poslovnimi rezultati se ponaša družba Etol, pri kateri je tečaj v zadnjem času polagoma rasel. Vrednost se trenutno giblje okrog 42.500 tolarjev. Družba je objavila, da so se prihodki iz prodaje zvišali za 23,4%, glede na prejšnje leto, prav tako se je močno povečal bruto dobiček iz poslovanja in sicer kar za 33,1%. Med delnicami PID-ov je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Triglav steber 1 in sicer kar 240 milijonov tolarjev. Tečaj delnice se je povišal le za 0,65 odstotka. Sledila ji je delnica Nacionalne finančne družbe I z dobrimi 136 milijoni, tečaj pa je porasel za 1,61 odstotka. Največji porast smo zabe- ležili pri delnici PID Maksima, kjer se je tečaj povzpel za 22,12 odstotkov. Neto priliv denarja v vzajemne sklade je od začetka septem- bra znašal 1,3 milijarde tolarjev, kar je nekoliko manj kot v celotnem prejšnjem mesecu. Predsednik uprave Istrabenza je ponovno zanikal špekulaci- je, da naj bi se Istrabenz zanimal za Petrol oziroma da razmiš- ljajo o prodaji OMV Istrabenza. Družba Merkur bo povečala število izdanih delnic v borzni kotaciji. Po novem bo le-ta obsegala 1.214.585 delnic. JAKA BINTER, llirika borznoposredniška hiša, d.d. - Št. 39 - 25. september 20O3 8 6. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA NOVI TEDU Močna in samosvoja bera Tekmovalni celovečerci, ki smo jih predstavili v prejšnji številki, gotovo niso edina stvar, vredna ogleda na letoš- njem filmskem festivalu. Med kratkimi ali dokumentarni- mi filmi je letos kar nekaj zanimivih izdelkov in avtorjev, sprehod skozi njihova imena in naslove filmov, ki sledi, pa je povsem subjektiven. In nikakor ne dokončen, saj je pre- kratek! Vseeno pa lahko služi vsaj kot nekakšno vodilo radovednežem... Bera dokumentarcev ali pol dokumentarcev je izredno močna in samosvoja. Prvi je Prstan Angusa Reida, v Slo- venijo priseljenega Škota. To ni japonski Ringu niti njego- va ameriška verzija, temveč in- trospektivna osebna drama: is- kanje vrednot v devetdesetih letih 20. stoletja. Še en hva- ljen in pričakovan dokumen- tarec so Delitve Mirana Zu- paniča, režiserja Barab (v re- trospektivi smo gledali njegov nagrajeni Radio.doc). Več kot 50 tisoč Slovencev je leta 1931 zaradi rastočega pritiska fašiz- ma in gospodarske krize za- pustilo svoje domove na Go- riškem, Tržaškem in v Istri, 60 družin se je preselilo v Make- donijo. Izseljenci so verjeli, da prihajajo v obljubljeno deže- lo, kjer jih nihče več ne bo pre- ganjal ali zatiral zato, ker so Slovenci. Bolj se ne bi mogli motiti... Film Peterka: leto od- ločitve Vlada Škafarja je znan tudi po temu, da se je uvrstil v tekmovalni program celove- čercev in bil šele nato prestav- ljen med dokumentarce. Kot pove že naslov, gre za leto v življenju našega smučarskega asa Primoža Peterke; leto, ko je dobil otroka, leto, preden je spet stopil na najvišje zma- govalne stopničke. Tudi Sirota s čudežnim gla- som Mihe Mazzinija je dol- go pričakovani kratki film; drugi po Svobodna si, odloči se. Piccolo Willi je ubogljiv in zgleden otrok, ki lepo po- je, zglednost in dobroto, ki ju širi, pa lahko zaustavi sa- mo en človek. Amigo Dimi- tra Anakieva ter Simona Ob- leščaka je doslej obredel že kar nekaj festivalov ter dobil kar nekaj nagrad. Celjska pre- miera je vredna pozornosti! Gre za zgodbo o bivšem vo- hunu, poštenem kriminalcu, »kung-fu« borcu (...kamor udari moja pest, trava ne ra- ste več...), poetu in lokalnem heroju iz Tolmina. Vsekakor velja spomniti še na Made in China Dražena Štadra, zma- govalca med kratkimi filmi študentov AGRFT 2001. Tak- sist Brane in njegovo dekle Su- zi se zaradi poplačila Brane- tovega dolga lotita »šverca« ile- galcev, a že prvi prebežniki jima pobegnejo... Tisti, ki še niste videli sarajevsko igranje s snajperskimi kroglami Hop, skip and jump Srdjana Vu- letiča ter (A)torzijo Štefana Arsenijeviča, kjer krava zdru- ži nenavadno skupino pred voj- no bežečih ljudi, filmov ne smete zamuditi. PETER ZUPANC Celje ne ve, kaj ima Ministrica za kulturo Andreja Rih- ter: »Tako kot večina Celjanov sem ve- sela, da se je Festival slovenskega fil- ma vrnil >domov<. Nikoli ne smemo po- zabiti, da je festival na Obalo prišel iz Celja. V mladosti sem kot gledalka ze- lo redno zahajala na Teden domačega filma. Zelo sem zadovoljna, zelo sem srečna, mislim pa, da se Celje ne zave- da, kaj ima oziroma kaj se je vrnilo. Festival je odlična priložnost tako za promocijo Celja kot slovenskega filma tudi v evropsk merilu. Na festival bo prišlo kar nekaj evropskih po\i Ijencev, seveda pa je vse odvisno od Celja, kako se je ak no organiziralo pri pripravi festivala v sodelovanju s Fi skim skladom Republike Slovenije. Pogoji za evropsko j poznavnost so, odvisno pa je, kaj Celje s festivalom ; doseči.« i Vesna ni edina Nagrade, nagrade... ali brez njih ni festivala Tradicija nagrad najboljšim filmom; zlata plaketa Mi toda Badjure sega do prvega TDF v leto 1973. A tako k( so spreminjali naziv prireditvi, tako se je godilo tudi ni gradam. Kako smo dobili današnjo vesno in kdo bo ni grajeval letos? TDF je živel v stalnem spreminjanju: zlati in srebrni plake ter priznanju so se leta 1974 pridružile nagrade revije Stop i Novega tednika. Od leta 1975 sta bili slednji nagradi za igralca i igralko leta, zlata plaketa pa je leta 1984 postala zlata nagrad Leto kasneje je TDF uvedel nagrado občinstva, celjskega vitez in prvi nagrajenec je bil Andrej Mlakar za Cristophorosa. Let 1991 so TDF nadomestili najprej celjski 1. Dnevi slovenske^ filma, zatem pa je istega leta štafeto prevzel maraton v PortorI žu, ki je ohranil nagrade Metoda Badjure. Tako je bilo vse d leta 1997, ko je Vrtoglavi ptič Saše Podgorška prejel nagrado z najboljši film. Leto kasneje je prireditev postala FSF ali festiv; slovenskega filma, z vidika nagrad pa so Sladke sanje leta 2O0 spet pomenile prelomnico in festival je počastil Františka Ča pa ter svoje največje slavljence začel nagrajevati z vesno. Naj film po izboru občinstva Vesna za najboljši film seveda ni edina nagrada festivala Še več; mnogi trdijo - in ne streljajo povsem v prazno - d ima FSF več nagrad kot filmov... A res je tudi, da bo letos skoraj gotovo kdo ostal praznil rok. Že zato, ker je toliko filmov! Vesne podeljujejo za glas bo, kostumografijo, fotografijo... za najboljši film; vmes p se znajde tudi kakšno posebno priznanje. Še vedno imam tudi nagrado občinstva, letos vnovič prirejeno odprtosti fe stivala. Če jo je še lani podeljevala vnaprej izbrana žirija bo lahko letos občinstvo takoj po ogledu ocenilo film i tako izbralo najboljšega. Mimogrede: morda ne bi bilo na pak, če bi občinstvo znova odločalo o vitezu? Lanski zmagovalec med režiserji po tradiciji postane pred sednik žirije; letos je to Janez Lapajne {Šelestenje); v žirij pa so še: publicistka in urednica Ženja Leiler, pisatelj ii publicist Miljenko Jergovič, direktorica Ljubljanskega med narodnega filmskega festivala Jelka Stergel in igralec SN( Drama in docent praktične režije (gledaUški oddelek) n AGRFT Branko Šturbej. V soboto bomo videli, kakšen b njihov izbor najboljših. PETER ZUPANI koVITlDNIK 6. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA 9 Cvetje po naročilu s filmom Cvetje v jeseni, zmagovalcem TDF leta 1973, se je sinoči začel 6. FSF. Občinstvo si je na velikem platnu dvora- ne Union ogledalo novo filmsko kopijo, z legendarno ljubeznijo Milene Zupančič in Poldeta Bibiča pa se je zaključila tudi re- trospektiva slovenskega filma v Celju. Režiser Matjaž Klopčič se spominja, da se je snemanja filma lotil po naročilu: »Zgodnja sedemdeseta so bila sploh prva resnejša leta naše televizije. Dobil sem naročilo, da bi reži- ral film Cvetje v jeseni, kar je bilo zelo nena- vadno. Prej se mi nikdar ni zgodilo kaj podob- nega, nikoli nisem dobil podobnega naroči- la.« Svoje spomine na začetke snemanja fil- ma, ki veljal za eno največjih slovenskih uspe- šnic, Klopčič dopolni: »Za televizijo sem ta- krat posnel nek balet in mislim, da je sledilo naročilo za Cvetje zato, ker so bili z njim za- dovoljni. Režije Cvetja sem se lotil tako, kot sem znal. Te stvari sem študiral, na realizacijo pa sem se pripravil tako, kot sem mislil, da je treba. Želel sem, da bi bil film gledljiv.« S kakšnimi občutki zdaj gledate film Cvetje v jeseni? Del občutkov je vezan na vse nastopajoče. Med njimi je mnogo obrazov, ki jih danes ni več in jih zelo pogrešam. Po drugi strani se mi zdi, da sem se pravilno odločil za glavna igral- ca, za Poldeta Bibiča in Mileno Zupančič. Mi- slim, da filma danes ne bi mogel snemati, ker bi težko dobil igralce, ki bi bili tako mladi in na nek način tako začetniški. Z-a 6. FSF je Cvetje v jeseni dobilo novo kopijo... Matjaž Klopčič Saj je že čas, da je film dobil novo ko- pijo. Nihče s televizije se med snema- njem za film ni posebej zanimal, kot bi ga delali v stranskem rokavu kompletne produkcije. Nobenega posebnega cirku- sa ni bilo okrog tega projekta, tako da sem ga izpeljal povsem tiho in mirno. Če zdaj pomislim, se mi zdi neverjetno, da so me pustili tako pri miru, da sem lahko film res posnel po svoje in so mi dovolili tudi popravke scenarija. SIMONA BRGLEZ Foto: IGOR ZAPLATIL 10 v mestu brez avtomobila v ponedeljek v središču mesta ni bilo niti enega sa- mega avtomobila. Parkiriš- ča v centru Celja so zasedli otroci in mladostniki s šport- nimi igrami, so pa zato bila parkirišča izven centra, kljub dnevu brez avtomobi- la, precej bolj polna kot obi- čajno. Pred Narodnim domom so najmlajši polepšali beton, spretni in tudi manj spretni vozniki koles so preizkušali meje svoje zmožnosti, odra- sli pa so razmišljali, ali bi se včlanili v kakšno športno druš- tvo, ki je na stojnicah in s pla- kati prikazovalo svoje dejav- nosti. Tako bi lahko na krat- ko opisali utrip dneva brez av- tomobila. Dan so izkoristili tudi za bolj resne debate, kot je na primer projekt odpravljanja arhitektonskih ovir v Celju, ki ovirajo nemoteno gibanje invalidom. Z izvajanjem pr- ve faze projekta, ki zajema 51 najbolj kritičnih točk, pove- zanih s cestnim prometom. so že začeli. Druga faza, s ka tero bodo paraplegikom ola šah dostop do pomembni javnih ustanov, kot so knjt niča, lekarna, občina, cent( za socialno delo, pa bo trajj la dobrih pet let. R Foto: GK, A I INFORMACIJE 11 12 AKCIJA Cerkvene fasade lahko barvajo tudi drugi... »Duhovnik je kot sol, mora biti prisotna, včasih pa tudi malo zaskeli,« je prispodoba vojniškega župnika Antona Pergerja. »Ta mali bi pa lahko ma- šnik bil,« je bil stavek, ki ga je Anton Perger najpo- gosteje slišal v mladih le- tih. In beseda je meso po- stala, bi lahko rekli, saj Per- ger že več kot 34 let služi kot božji poslanec. Kljub tridesetletnemu služ- bovanju v vojniški fari se po njegovem naglasu še vedno pozna, da prihaja iz osrčja Prlekije, natančneje iz Sve- tega Jurija ob Ščavnici. Tam se je rodil kot zadnji, enajsti otrok v družini, ki je bila cerk- vi že od nekdaj predana. »Kar je bilo v farni cerkvi, je nato odmevalo še doma,« se spo- minja, »še celo cerkveni pev- ski zbor je imel vaje v naši hiši, saj je bil brat cerkveni organist.« Tudi Anton rad se- de za klavir ali orgle: »To me sprosti, saj nisem najbolj za šport.« lUlaševal že kot otrok če so se fantki najpogosteje zabavali s fračami, se je ma- li Tonček že od nekdaj naj- raje igral župnika. »Ponava- di sem na kup nanosil naj- večje knjige, ki sem jih na- šel doma, in se pretvarjal, da sem pred oltarjem in mno- žico župljanov,« se z nasme- hom na obrazu spominja Per- ger. »Tako da sem odločitev za ta poklic - saj vem, da me boste tudi to vprašali - v sebi čutil že od nekdaj, skorajda iz plenic ven.« Zato je kasneje odšel v malo škofijsko seme- nišče v Vipavo, nato k voja- kom, kasneje pa še v bogo- slovje v Maribor in Ljublja- no. Leta 1969 pa je imel no- vo mašo. Obnova cerkva ni glavno delo Božjo besedo je najprej »u- radno, ne le v domači hiši« začel razlagati v Slovenski Bi- strici, kasneje v Juršinci^pri Ptuju, nekaj časa pa jo je po- sredoval tudi v Ljutomeru. Pa to vse skupaj ni bilo dolgo, v primerjavi s 30 leti v Vojni- ku. V teh letih je bilo, kar se obnove cerkva tiče, kar ne- kaj mejnikov. Obnovili so far- no cerkev in dve podružnič- ni cerkvi, medtem ko je ob- nova sv. Florijana ravno v te- ku. »Vendar to ni prvenstve- no duhovniško delo. Vzdrže- vati že moraš, saj je to kul- turno spomeniška dediščina, vendar pa je veliko pomem- bneje, če se v fari kaj premi- ka na duhovnem področju. Nove maše, te so pomem- bnejše, te pustijo nekaj bož- jega v ljudeh.« Teh je bilo v zadnjih petdesetih letih v Voj- niku kar deset. Cerkev Device Marije »Katera cerkev mi je naj- ljubša? To je tako, kot bi ma- ter vprašali, katerega otro- ka ima najraje. Če pa že, bi rekel, da je najbolj prisrč- na cerkev Device Marije.« Mala cerkvica opazuje Voj- nik z bližnjega hriba, v njej pa imajo vsak teden vremen- sko mašo, »vsak teden od Jurjevega do Mihelovega. Res, da letos nismo bili pre- več uspešni, samo to leto je bilo ekstremno.« Drugače pa ima vojniška fara še dve pomembni po- slanstvi. V občini namreč delujeta še dve javni usta- novi, ki velikokrat potrebu- jeta duhovnika. »Pogosto- krat se mi oglasijo ljudje iz psihiatrične bolnišnice ali doma za ostarele, saj potre- bujejo nekoga, ki bi jih po- slušal.« Hobiji? Glede na to, s kakšno lah- koto stresa letnice iz roka- va in kako po imenu pozna skorajda vsakega župljana, čeravno ga pri maši vidi v povprečju enkrat letno, bi rekli, da bi lahko bil zgo- dovinar. Če pa bi poslušali njegove pridige, bi pomisli- li, da bi se tudi kot pisatelj odlično obnesel. Pa vendar ne drži ne prvo ne drugo. »Vedno so me navduševali jeziki. Še sedaj velikokrat za kakšno besedo pomislim, kako pa bi se to reklo v nemščini, angleščini. To mi je zanimivo.« Kaj pa duhovnik lahko na- redi za sprostitev? »Jaz naj- raje sedem za klavir ali odi- dem v cerkev in zaigram na orgle, kadar najdem čas.« Duhovnik je kot sol če zapišemo, da se služ- ba duhovnika ne konča po osemurnem delavniku, prav- zaprav nismo »odkrili Ame- rike«. To pravzaprav ni po- klic, pač pa način življenja. »Včasih je v župnišču bolj prometno kot na železniški postaji,« se pošali. »Druga- če pa jaz božje poslanstvo delim na tri pomembne toč- ke. Duhovnik je najprej du- šni pastir, nekdo, ki usmer- ja. Podobno kot ladja, ki brez krmila in nekoga, ki bi to krmilo usmerjal, ne more ni- kamor. Kam pa bo šla, je od- visno od krmarja. Kot dru- go je duhovnik oznanjeva- lec božje besede, in kot tretje je tisti, ki deli zakramente.« Pri tem odgovoru se je malo pomudil. »Duhovnik je kot sol. Mora biti prisotna, dru- gače je vse brez okusa. Vča- sih, še posebej, če si ji de- nemo na rano, pa tudi malo zaskeli. Z drugimi beseda- mi - duhovnik mora kdaj znati reči tudi ne, čeprav nas to najprej malo zaboli...« Bolj ko sva se pogovarja- la, več je Anton Perger pri- povedoval o cerkvi in Bogu kot o sebi. Verjetno je to ena izmed duhovniških lastno- sti. Podobno kot trditev, da bi se še enkrat, če bi imel možnost, odločil za takšen poklic. »Vsak duhovnik je skrivnost zase in svoj čisto zadnji razlog, da je izbral to pot, skriva v sebi.« ROZMARI PETEK Foto: AŠ Anton Perger, župnik v Vojniku, najde sprostitev za klavirjem. Uvrstitve prvih desetih na lestvici se skoraj niso spremenile, nekoliko se je povzpel Milan Strmšek iz Dramelj. Ker smo večino najvišje uvrščenih že predstavili, so sedaj na vrsti še tisti, ki so prav tako dobili vaše glasove, vendar se za najvišja mesta še ne potegujejo. Takšen je tudi Anton Perger iz Vojnika, ki je trenutno na 12. mestu in ga predstavljamo tokrat. 1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (513) 2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (350) 3. Milan Strmšek, Dramlje (299) 4. Janko Strašek, Dobrna (278) 5. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (248) 6. Rok Metličar, Sladka Gora. (223) 7. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (150) 8. Jože Horvat, Laško (142) 9. Jože Kovačec, Polzela (103) 10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (73) Nagrajeni bralci so: Vera Arzenšek, Trnovec 33, Dramlje, Elica Vrhovšek, Kompole 160, Štore, Jožica Perko, Cesta na Roglo 17 b. Zreče. Prejeli bodo hiša darila NT&RC, ki jih dobijo na našem oglasnem oddelku. ■l>OZOR, HUD PES Brltof če mene kdo vpraša, ka- teri del Celja se mi zdi naj- bolj zanimiv, vam lahko po- vem, da Golovec. Golovec je misterij par exellance. Gre za najbolj voajerski hrib v Celju. Če se povzpneš nanj, nikakor nimaš panorame, ki si je deležen iz Starega gra- du, toda starograjska pano- rama je pravzaprav kičasta, neosebna, deluje kod kak- šen geodetski tloris. Pogled z vrha Golovca, na katerokoli stran že gledaš, je nekaj drugega. Na Golov- cu slišiš šum mesta, pri sr- cu te naravnost patetično sti- sne, ko sonce zahaja tam za Alpami, osvetli nebotičnike v Novi vasi in na Lavi, nekaj minut za tem pa že vidiš, ka- ko se v počasnem ritmu idi- lično prižigajo kuhinjske luči v domovih pod Golovcem. Obenem z mrakom, se na Go- lovec zmeraj prikrade nek pritajen veter, tako rahel, da z oslinjenim prstom nikakor ne moreš ugotoviti, iz kate- re smeri piha. Golovec je mi- stičen, paradoksalen, od- maknjen, skoraj zmeraj pra- zen - noro zanimiv; če vas samo spomnim na nekaj stvari: stari bunker, zaklo- nišča, center za duševno pri- zadete, pokvarjena vlečnica, radijska antena, trdovratno močvirje, spomenik NOB, razpela, glavna pošta, ki se mi zmeraj zdi popolnoma prazna, vrtičkarsko naselje, stare Westnove vile, hiše osa- mele!, košarkaško igrišče in najbolj nora zadeva, star slo- venski britof. In še nekaj, Golovec je, razen Faraonov, skoraj popolnoma gol, na njem je gostota naseljeno- sti, če ne štejemo mrtvih, najverjetneje najmanjša v Celju. Golovec je gol! To me je zmeraj fasciniralo, kako to, da se ta breg nikoli ni iz- koristil za naselje, običajno so ljudje takšne hribe nad plodno ravnico najprej oku- pirali!? Golovec je nekakšen spo- menik staremu Celju, Celju izpred petdeset in več let. Ko se namreč sprehodiš po bri- tofu, lahko prebiraš o dobrot- nikih ljudske kuhinje, o svet- MOHOR HUDEJ niških kandidatih, advoka tih, nekdanjih poslancih i, vseh vrstah parlamentov, ( filologih, katerih teorije s( vznemirjale generacije prd fesorjev, študentov, dija kov... Kenotafi vsebujejo sta rogrško pravo mero, grobov so oblikovani dostojanstva no, včasih tudi prerazkošnc a ne moteče, nikakor ne ba havo ali pa na meji čestitl in pozdravov, kot je danej v navadi tam čez na Skaln kleti, ko na grobovih prd biraš neokusna »zadnja spd ročila« pokojnim. Golovš ko pokopališče je tisto po kopališče, na katerega vet jetno meri tudi stara gostil niška uspešnica, sicer ; ameriškim napevom, d^ smo »fuzbal špilal na cjel skem britofu« in sicer, d< »žoga bila je - mrtvaška gla vica«, kar ob številnih od prtih in oskrunjenih grobd vih niti ni kakšna prisilje- na prispodoba, pač pa real- na asociacija. i Golovec je kraj, kjer so pokopani naši predniki, ki so premogli tudi svojo, da- nes pozabljeno cjelščino, občasno izbrskano in upo- rabljeno v zgodovinskih knjigah mestnih zgodovinar- jev. Kri u luft, čreve na plot, aufbiks Gaberje, puclpan, aufrihtig..., so izrazi, s ka- terimi se bomo pozabavali v naslednjih številkah, Go- lovec namreč počasi posta- ja zanimiv za pozidavo. Tre- nutno igramo »fuzbal pod cjelskim britofom«. Meja večnega miru, kjer so svoj čas »uštimali« marsikatere- ga Celjana, se že dotika ak- tualno življenje. Naj se ne dotakne britofa, to je med drugim tudi napad na cjelš- čino! y Št. 39 - 25. september 2003 13 Blešči se in razbija prebivalci Opekarniške ulice v Celju s peticijo zahtevajo večjo varnost in bolj urejene razmere v »spalnem naselju« Zaradi gradbišča v nek- danji Opekarniški jami, kjer ob novem nogometnem štadionu gradijo še šport- no dvorano in Mercatorjev center, je prebivalcem blo- kov ob Opekarniški ulici prekipelo. Pritisk je »odne- sel pokrov z lonca« in kar 385 stanovalcev se je pod- pisalo pod peticijo, s kate- ro zahtevajo takojšnje ukre- pe za zagotovitev varnega bivalnega okolja. V peticiji pobudniki kar na štirih gosto tipkanih straneh' razgaljajo težave, ki jih je v nekoč mirno »spalno naselje«, kot ga imenujejo sami, pri- neslo gradbišče, celjske pro- metne zapore in obvozi, po- večan promet, pomanjkanje parkirišč ob športnih sreča- njih in Mednarodnem obrt- nem sejmu ter celo »nenarav- na modrikasta svetloba«, ki s štirih reflektorskih stolpov vdira tudi v stanovanja in moti nočni počitek. Zagotovo je bližnje grad- bišče moteče in dejstva, da pred bližnje stanovalce po- stavlja kopico težav, ni mo- goče zanikati. A zdi se, da so kljub temu v peticiji moč- no pretiravali. Po drugi stra- ni pa je pohvalno, da so z »državljansko nepokoršči- no« zagrozili šele v prime- ru, če se o njihovih zahte- vah občina ne bo priprav- ljena pogovarjati in dogo- varjati. Promet, parkingi, svetloba Prva stvar, ki krajane mo- ti, je močno povečan promet po Opekarniški ulici, ki gre na rovaš zaprtja Mariborske ceste med njeno obnovo in na račun prometa težkih to- vornjakov, ki vozijo na grad- bišče ter z njega. Ob tem je najbolj izpostavljen dovoz do blokov, ki stojijo prak- tično nasproti bodočim športnim objektom in trgov- skemu centru. Preglednost tam res ni najboljša, zato zahtevajo krajani »ležeče po- licaje«, ki naj bi jih name- stili tudi ob križišču z Jamo- vo ulico. Zaradi močno po- večanega hrupa zahtevajo tudi postavitev protihrupne ograje, zaradi večje varno- sti pa še postavitev zapornic do tamkajšnjih parkirišč in postavitev varnostne ograje, ki naj bi preprečili parkira- nje voznikom, ki bodo pri- hajaU na bodoče športne tek- me in v trgovski center. Pred- vsem pa naj bi tako prepre- čili bodoče vandalizme, saj sta že prvi nogometni tekmi in izvedba MOS povzročili nemogočo parkirno gnečo in tudi poškodbe vozil z ostri- mi predmeti. Stanovalci dodatno trpijo tudi zaradi reflektorskega os- vetljevanja nogometnega šta- diona. Svetloba je tako moč- na, pravijo, da je ne ustavijo niti žaluzije. Zato zahtevajo zamenjavo vseh oken, obr- njenih proti zahodu. Ta naj bi imela zvočno izolirana ste- kla in prave rolete. Park namesto smetišča Zaradi vseh naštetih težav zahtevajo krajani do 10. ok- tobra sestanek med odgovor- nimi in prizadetimi stanoval- ci, na katerem pričakujejo konkretne predloge za reši- tev vseh problemov. »Namen Mestne občine Ce- lje ni, da bi prebivalcem gre- nili življenje, pač pa, da bi sku- paj poiskali takšne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse,« je posebej za naš časopis petici- jo komentiral celjski župan Bojan Šrot. »Športni park v Opekarniški jami je bil na tem prostoru predviden že pred 35 leti. Vsa ta leta je bil ta pro- stor zelo ekološko obreme- njen, saj je bilo na njem tako rekoč smetišče. Zavedamo se težav, ki so jih v peticiji zapi- sali stanovalci Opekarniške ceste. Vseeno pa se je potreb- no tudi zavedati, da vsak raz- voj s seboj prinese tudi dolo- čena spremembe. Glede na to, da je bilo območje Opekar- niške jame vsa ta leta neure- jeno in tudi ekološko sporno, sta sanacija področja jame in izgradnja športnega parka oko- liškim stanovalcem gotovo prinesla boljše bivanjske raz- mere,« poudarja Šrot in do- daja, da je območje, kjer na- stajata Športni park Celje in nov nakupovalni center, zaen- krat še v fazi izgradnje. Ko bo območje v celoti končano, bo del težav, na katere v peticiji opozarjajo stanovalci Opekar- niške ceste, odpravljenih. »Za- nesljivo bomo uredili parki- rišča, dodatno pa bo poskrb- ljeno tudi za prometno var- nost. S peticijo smo takoj sez- nanili vse strokovne službe Mestne občine Celje, ki že pri- pravljajo svoja stališča, na pod- lagi katerih bomo v začetku oktobra sklicali sestanek s sta- novalci Opekarniške ceste,« zaključuje Šrot. Ob robu morda le še to: zna- nec mi je pred kratkim, ob novici, da bodo slovenski sa- lezijanci v svojem centru na Hudinji gradili tudi novo cer- kev, dejal, da ga je že zdaj strah, kako močno bodo zvo- novi motih njegov počitek... Nas čaka že nova peticija? BRANKO STAMEJČIČ ... _FQto;GK Stanovalci ob Opekarniški ulici so zaradi poslabšanih pogojev bivanja, ki so jih prinesli povečan promet in bližnje gradbišče v športnem parku, spisali ogorčeno peticijo. Za praznik rekreacijski center Svoj krajevni praznik so minulo soboto slovesno pro- slavili v celjski krajevni skupnosti Ostrožno, kjer se je več kot 2 tisoč zbranih kra- janov veselilo otvoritve pre- novljenega športno rekrea- cijskega centra na Lopati. V obnovo zemljišča in ob- jektov, ki ga je za športne de- javnosti v kraju že pred leti od- stopila Mestna občina Celje, so vložili krepko čez 50 mili- jonov tolarjev. Pridobili so jih s pomočjo občine in več kot 70 sponzorjev. Z odrekanji in prostovoljnim delom so pri- dobljeni denar še oplemeniti- li in dobili objekt, na katere- ga so lahko ponosni. Obnovi- li so poslopje s skupnimi pro- stori, slačilnicami, kuhinjo ii\, sanitarijami, uredili prostor za piknike, preplastili osrednje igrišče, uredili še manjšega za igranje košarke na en koš, ob- novili igrišča za odbojko na mivki in travi ter za mali no- gomet na travi. Ob sobotni slovesnosti so pod šotorom pripravili veliko za- bavo, manjkalo pa ni niti pred- stavitev krajevnih društev, med katerimi so najbolj dejavna ga- silska in judo klub Sankaku. V kulturnem sporedu so pri- pravili razstavo ročnih del čla- nic krajevnega društva upoko- jencev in razstavo kulinarič- nih dobrot krajanov ter nasto- pe zbora lokrovških gasilcev, pevske skupine upokojencev, obrtniškega zbora in mladih upov. Podelili so tudi krajev- na priznanja za lepo urejeno okolje, prireditev pa se je za- ključila še z zabavo z ansamb- lom Mira Klinca in Natalije Verboten. BRST, foto: ALEKS ŠTERN Ob krajevnem prazniku Ostrožnega so odprli prenovljeni športno rekreacijski center na Lopati. ,^ V spomin ufcradenim z razdelitvijo pomoči so- cialno ogroženim krajanom so se minuli petek pričele šte- vilne prireditve ob prazni- ku celjske mestne četrti Dol- go polje. Prireditve se bodo Vrstile vse do 4. oktobra, ko bo v telovadnici I. Osnovne šole in v prostorih CID-a sre- čanje članov društva Tabo- riščnikov - ukradenih otrok. Mestna četrt Dolgo polje praznuje svoj krajevni praz- fiik prav v spomin na dni, ko So v zbirnem taborišču na da- našnji I. Osnovni šoli v Celju ^nateram odvzeli otroke in jih poslali na nacistično prevzgo- jo v Nemčijo. V dneh praznovanja so predstavniki mestne četrti in društva upokojencev obiska- li vse bolne ali slabše pokret- ne krajane, ki so stari več kot 80 let, danes popoldan pa za vse starejše pripravljajo še dru- žabno srečanje. Osrednja kra- jevna slovesnost bo jutri, v pe- tek. Predstavniki mestne če- trti bodo obiskali najstarejšo krajanko, Marijo Petelinšek, ki bo letos decembra dopol- nila sto let. Med 17. in 20. uro pa pripravljajo na prostoru pred trgovino Sedmica dru- žabno srečanje krajanov. V prostorih mestne četrti bodo ta dan odprli tudi razstavo li- kovnih del, nastalih na kolo- niji društva Otroci otrokom, pod mentorstvom Nika Ignja- tiča. BS Gorski reševalci na občinski stavbi »Gore pripadajo vsem lju- dem, dostopne so vsem, ne glede na narod, vero in po- litiko, premoženjski in so- cialni položaj in ne glede na status, ki ga kdo v družbi uživa,« je na torkovi slove- snosti ob 110-letnici delova- nja Planinskega društva Ce- lje Matica dejal vodja orga- nizacijskega odbora Edi Ste- pišnik. Ta dan so potekale števil- ne športne in kulturne prire- ditve. Največ zanimanja sta poželi umetni plezalni steni pred Narodnim domom, na katerih so se lahko preizku- sili najmlajši, šolarji in tudi odrasli. Občinska stavba pa je bila tokrat prizorišče za iz- vedbo vaje gorskega reševa- nja. Kulturni del praznovanja so obeležili Vojniški rogisti, citrarke Kati, oktet Podoglar- ji in akademska dramska sku- pina, ki jo sestavljajo tudi čla- ni celjskega planinskega druš- tva. Šestnajst organizacij in društev ter trideset posamez- nikov je na slovesnosti pre- jelo tudi plakete Frana Koc- beka - planinca in pobudni- ka za ustanovitev celjskega planinskega društva. BOJANA AVGUŠTINČIČ Št. 39 - 25. september 2003 14 NOVI TEDNii Praznično Mozirje v Mozirju so minulo sre- do tudi uradno začeli z deli za gradnjo stanovanjsko- poslovnega centra Podrož- nik ob mozirski obvozni- ci, slovesnost pa je bila ena od mnogih v nizu priredi- tev ob občinskem prazniku. S simboličnim začetkom del se je tako v Mozirju pri- čela težko pričakovana gradnja obrtnega in poslov- nega centra, upravne stav- be ter stanovanjske soseske. Gre za 12 hektarjev veliko območje, na katerem bo po potrebni komunalni opre- mljenosti predvidoma do prihodnje pomladi zrasel večji trgovski center celjske- ga Engrotuša, do konca pri- hodnjega leta pa upravna stavba, v katero bodo pre- selili večino državnih služb, ki sedaj delujejo na različ- nih lokacijah v Mozirju, ter tudi občinsko upravo. V drugi fazi bo na vrsti grad- nja obrtne cone in indivi- dualna stanovanjska grad- nja. Na krajši slovesnosti, ki so jo pripravili ob urad- nem začetku del, je mozir- ski župan Ivo Suhoveršnik napovedal, da nadaljevanje gradnje zagotovo ne bo po- dobno dogajanju pred dve- ma desetletjema, ko so sko- raj na isti lokaciji slovesno vzidali temeljni kamen za gradnjo večjega trgovskega centra, nato pa so smeli mo- zirski načrti padli v vodo. Sicer se je v minulem ted- nu v Mozirju zvrstilo pre- cej prireditev, ki so jih raz- lični organizatorji pripravili ob občinskem prazniku. Med drugim so člani Kul- turnega društva Jurij v Mo- zirskem gaju pripravili 9. ex-tempore, na katerem so utrinke iz gaja in mozirske- ga trga na svoja platna ujeli številni slikarji iz Sloveni- je in tujine. V Slomškovi dvo- rani je že na ogled pregled- na razstava del, nastalih v Mozirju, razstavo pa bodo novembra postavili na og- led še v mozirski galeriji. Osrednja slovesnost s slav- nostno sejo občinskega sve- ta Mozirje pa bo danes ob 16. uri v OŠ Rečica. US, Foto: CIRIL SEM Predsednik Kulturnega društva Jurij Jure Repenšek (levo) z mozirskim županom Ivom Suhoveršnikom ob odprtju pregledne razstave del z le- tošnjega ex-tempora Mozirski gaj. Orači so se na tekmovanje dobro pripravili. Plugi še ne bodo izginili Na 29. tekmovanju v oranju, ki so ga na njivah kmeti- je Oset v Drešinji vasi pripravili kmetijsko gozdarska zbornica, žalska izpostava Kmetijsko-gozdarskega za- voda Celje in Društvo podeželske mladine Spodnje Sa- vinjske doline, se je pomerilo 18 oračev. Pred tekmovanjem so pripravili teoretični in praktični pri- kaz oranja z obračalnim plugom, ki ga je vodil Jože Benec izl KGZ Ljubljana, po tekmovanju pa so razglasili tudi najbolj- še. Pri plugih krajnikih je slavil Tomi Spital iz Šoštanja, pri oranju z obračalnimi plugi pa je največ spretnosti pokazal Ivan Vengust iz Petrovč. Oba bosta svoje znanje merila na 47. državnem tekmovanju oračev, ki bo v začetku oktobra v La- hovčah na Gorenjskem. . . TL Z OBČINSKIH SVETOV Bo dovolj otrok? MOZIRJE - Po daljši razpravi so svetniki zadržali predlog za ustanovitev tretjega oddelka vrtca na Rečici. Kljub prostorski stiski so svetniki menili, da je treba najprej točno ugotoviti, koliko staršev bi svoje otroke vpisalo v novoustanovljeni od- delek. Točne potrebe naj bi definirali do konca leta, potem pa se bodo v občinskem svetu Mozirje še enkrat odločali o usta- novitvi dodatnega oddelka, saj bi ta povišal ekonomsko ceno, nekaj stroškov pa bi bilo tudi z ureditvijo potrebnih prostorov. Inšpektorat tudi v praksi MOZIRJE - Med zadnjimi so tudi mozirski svetniki soglašah z ustanovitvijo medobčinskega inšpektorata, ki bo skrbel za izvajanje občinskih odlokov v vseh devetih občinah Savinjske in Šaleške regije. Koncem septembra bodo v občinah že podpisovali pogodbo, v kateri bodo opredeljene natančne naloge inšpektorata in tudi število delovnih ur po posameznih občinah. US Stotica za gasilce v Arji vasi Minulo soboto so v Arji vasi s parado in prikazom opreme slovesno proslavi- li 100-letnico POD Arja vas, Mala Pirešica, Ruše in Za- loška Gorica. Stoletno delovanje društva in pomembne mejnike na poti razvoja je izpostavil predsed- nik Ivan Razboršek. V druš- tvu so se že nekaj let po usta- novitvi, za katero je imel naj- več zaslug čevljarski mojster Anton Puncer, za takratne raz- mere dobro opremili. Pona- šali so se z ročno brizgalno na konjsko vprego, gasilskim orodjem, domom in unifor- mami. Po prvi svetovni voj- ni je bil napredek društva še večji, pod vodstvom Antona Koprive so leta 1930 kupili motorno brizgalno, tri leta kasneje pa še avtomobil. Ka- snejše delovanje ni bilo tak- šno, kot bi ga želeli, ponov- ni vzpon pa beležijo šele v zadnjih letih. Na sobotni slovesnosti je žalski župan Lojze Posedel Arnovčanom predal ključe novega vozila, ki ga je bla- goslovil petrovški župnik Ivan Arzenšek, obnovili pa so tudi gasilski dom. Čestit- kam ob jubileju so se pridru- žili še podpredsednik GZ Slovenije Tone Koren, pred- sednik GZ Žalec Franci Skok in Iztok Uranjek v imenu KS^ Petrovče. Podelili so tudi šte- vilna -odlikovanja in prizna- nja, člani PCD Arja vas pa so prejeli tudi odlikovanje za posebne zasluge. Za slovesno vzdušje so poskrbeli godbe- niki iz Hramš. TONE TAVČAR Gasilci v Arji vasi se soočajo s precejšnjo prostorsko stisko, zato so svoje slavje pripravili pred graščino. Po podatkih ministrstva za kulturo je v Sloveniji 176 lokalnih in regionalnih časopisov. Srečanje lokalnih časopisov Ob vstopu Slovenije v EU bistvenih sprememb za lo- kalne časopise ni pričako- vati, saj je zakonodaja na področju medijev povsem v pristojnosti držav članic, so ugotavljali na petkovem srečanju lokalnih časopi- sov Slovenije, ki so ga v Na- zarjah pripravili sodelavci Savinjskih novic. Letošnjega srečanja se je udeležilo rekordno število udeležencev, ki so med dru- gim razpravljali o aktual- nem stanju na področju ti- skanih medijev, branosti ča- sopisov v Sloveniji, odnosih med »piarovci« in novinar- ji, pripravljanju zanimivih člankov ter perspektivi lo- kalnih časopisov, rdeča nit srečanja v Nazarjah pa je bilo vprašanje, kako ustvarjati do- ber lokalni časopis. Tovrst- na srečanja so po mnenju Francija Kotnika, uredni- ka tednika Savinjske novi- ce, zelo koristna, prav tako pozitivni pa so tudi odzivi med novinarji, uredniki, tržniki in lastniki slovenskih lokalnih časopisov. V bistvu srečanje pomeni nekakšno inventuro stanja na področ- ju tiskanih medijev lokalne- ga značaja, hkrati pa nudi tu- di koristne informacije, ki jih ustvarjalci lokalnih in re- gionalnih časopisov dnevno potrebujejo pri svojem de- lu. Po uradnem delu sreča- nja so si udeleženci ogleda- li Muzej gozdarstva in lesars- tva v Nazarjah ter z družab- nimi igrami srečanje še po- daljšali. Prihodnje leto bo or- ganizator osmega srečanja lokalnih časopisov podjetje Notranjske novice v Logat- cu. US Št. 39 - 25. september 2003 1^ šmmw^^^^ 15 Vransko in vodoirodi Vranska občina ima z vo- dovodi očitno hude težave, pri njihovi uporabi in po- rabi vode se namreč kon- čajo vsa prijateljstva. Tako sta tudi na ponedeljkovi se- ji občinskega sveta točki, povezani z vodovodi, raz- vneli strasti. Tri gospodinjstva, ki že nekaj let trpijo zaradi po- manjkanja vode, zadnjih šest mesecev pa vode sploh ni- majo, so zaprosila za pri- klop na javni vodovod Te- šova. Lokalni vodni vir si- cer pri njih obstaja, vendar je voda po podatkih Javne- ga komunalnega podjetja (JKP) Žalec oporečna, saj vsebuje 50 odstotkov mi- kroorganizmov več, kot je dovoljeno za pitno vodo. S to vodo je tako tudi onemo- gočena kakršna koli mlekar- ska proizvodnja. Kljub tem znanim dejstvom je predsed- nik vaškega odbora Tešova Janko Pečovnik nasproto- val priključitvi teh gospo- dinjstev na vodovod Tešova. »Mi smo vodovod sami udar- niško zgradili. Sami smo po- skrbeli, da imamo sedaj 30 let mir. Nihče nam ne more zagotoviti, da bomo imeli v prihodnosti dovolj vode,« je dejal Pečovnik. Direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek je dejal, da je vo- dovod javen, zato ga je tudi podjetje že obnavljalo, do- grajevalo in vzdrževalo. Pod- jetje je tudi dolžno gospo- dinjstva oskrbovati z vodo, ki jo gospodinjstva plačuje- jo. Zato sploh ni bojazni, da kdo vode ne bi imel. Če pa bi že prišlo do pomanjkanja vode, je bilo v predlogu skle- pa dodano, da se najprej od- klopijo ta tri gospodinjstva. Sklep so svetniki tako spre- jeli, tri omenjena gospodinjs- tva pa bodo na vodovod Te- šova lahko priključena do iz- gradnje vodovoda Vransko - Briše. Dovoljenje za pri- klop tako gospodinjstva ima- jo, vprašanje pa je, ali bodo dobila tudi dovoljenje last- nikov zemljišč v Tešovi za prekop, da bo priključitev sploh mogoča. Če dovoljenj ne bo, svetniki in župan Franc Sušnik zaenkrat še ni- majo rešitev. Druga težava je bila pri prošnji za sofinanciranje vo- dovoda Male Prapreče. Gre za izgradnjo vodovoda, za ka- terega je občina že porabila 3,250.000 tolarjev. Vodovod so zgradili do mesta, od ko- der bi morali zgraditi črpa- lišča in rezervoarje ali pa hi- droforje. Že lani avgusta so iz JKP Žalec vsem 12 gospo- dinjstvom, ki so se zanimala za priklop, poslali pisma o nameri. V povratnih pismih bi morali zainteresirani po- trditi, kdo želi z gradnjo na- daljevati, saj bi le tako lah- ko v JKP izračunali, koliko bi stal posamezen vložek na gospodinjstvo. Ker teh pisem ni bilo, je gradnja zastala, kra- jani pa bi jo sedaj radi kar sami nadaljevali. Po besedah predstavnika iz Prapreč, Jožefa Križnika, krajani menijo, da bo grad- nja z napravami za prečrpa- vanje in rezervoarji predraga in bi zato raje gradili sami, kot pa da dajo denar JKP Ža- lec. Direktor Zakonjšek pa je pojasnil, da je bil do sedaj naj- dražji vodovod v Stopniku, kjer je na gospodinjstvo stal priklop 250 tisoč tolarjev. V Malih Praprečah so vsa gos- podinjstva v obsegu 200 me- trov, tako da bi bilo to verjet- no ceneje. Na koncu niso re- šili nič, saj so svetniki odlo- čili, naj se krajani in predstav- niki JKP Žalec srečajo, da bo- do ugotovili, kdo bi se sploh rad priklopil in s tem tudi, ko- liko jih bo stal priklop na vo- dovod. ŠPELA OSET Dobitniki nagrad z županom, podžupanjo in podžupanom. Častni občan je Nemec Občina Braslovče je mi- nulo soboto praznovala svoj peti občinski praznik. Na slavnostni seji občinske- ga sveta so podelili štiri častne znake občine, šest bronastih, štiri srebrne in dve zlati plaketi s cekini ter naziv častnega občana ob- čine Braslovče. Zlati plaketi s cekini sta do- bila Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko ob 100- letnici društva in Helena Ku- der. Naziv častnega občana pa so podelili Hubertu Schu- macherju iz Nemčije. Schu- macher je kot poveljnik enega izmed nemških gasilskih dru- štev zelo pomagal braslovš- kim gasilcem pri nakupu opreme, nekaj opreme pa je tudi podaril. Podžupanja Mateja Perger je dejala, da so se za Schumacherja odlo- čili prav zaradi njegove po- vezave z braslovškimi gasil- ci: »Gasilci imajo v naši ob- čini prav posebno mesto, zato je bilo prav, da dobi naziv častni občan nekdo, ki je za- nje veliko naredil.« Tudi Schumacher je bil naziva ve- sel: »Upam, da bom kdaj lah- ko postal ne le častni občan, ampak kar občan Braslovč.« Slavnostni govornik na seji je bil braslovški župan Mar- ko Balant, ki je s preteklim delom v občini zadovoljen. Upa pa, da se bo v prihodnje še več dogajalo v njihovi mladi občini. ŠO Foto: TT Pustolovščine Pike Nogavičke, tudi po zaslugi Pikinega festivala, otroci izjemno dobro poznajo. Utrinek iz Pileinega mesta v Velenju se v teh dneh tare majhnih in velikih obiskovalcev, ki po svoje podoživljajo dogodivščine rdečelase pegaste navihanke. Obisk festivala je pogojen z različnima nogavičkama, za kitke, pegice in druge okraske pa, kot vsa leta doslej, brezplačno poskrbijo Pikini sodelavci. V Beli dvorani in okolici, torej v kompleksu Turistično rekreacijskega centra Jezero, otroci v 116 delavnicah izdelujejo različne izdelke, spretnim in manj spretnim prstkom pa pomagajo Pikini mentorji. V Pikini enajsti šoli, ki je rdeča nit letošnjih delavnic, iz naravnih materialov nastajajo verižice, okraski, vetrnice, ladje... Vseh idej, ki so jih letos zbrali organizatorji Pikinega festivala, skoraj ni mogoče našteti, zahvala za njihov trud pa so prav gotovo zadovoljni otroci. Na zelenicah so postavljene lesene kolibe, kjer pečejo palačinke, prodajajo spominke ali pa pošiljajo Pikino pošto... Seveda prihajajo v Velenje tudi otroci iz številnih slovenskih šol, ki si, nekateri prvič v pravem gledališču, ogledujejo Pikine predstave, Pikin festival pa spremljajo tudi številne druge prireditve. Danes, torej v četrtek, bodo Pikin festival obiskali policisti, v organizaciji tednika Populist in podjetja Blues bo festival obiskalo več kot 300 invalidnih otrok ter gojencev zavodov in šol za usposabljanje in varstvo, ob 19. uri pa bo v velenjski knjižnici kulturni večer z letošnjo častno pokroviteljico festivala Deso Muck. Delavnice, predstave in razstave bodo na ogled vse do sobote, ko v Velenju pripravljajo Pikin dan, na katerem napovedujejo mnoge zanimivosti in atrakcije, obiske številnih gostov ter pestro glasbeno, plesno in modno dogajanje na Pikinem odru, dogajanje pa bodo zaključili ob 18. uri s koncertom skupine Game Over. US, Foto: GREGOR KATIC Teorija in praicsa pomoči na domu V Žalcu so v torek po skoraj enoletnem delu zaključili Pharov projekt 2000 Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost, ki so ga v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije in celjskim podjetjem Racio Social izpeljali v žalski Razvojni agenciji Savinja. Med cilji so si zadali zaposlovanje oziroma aktiviranje brezposelnih oseb z območja Savinjske regije. Poleg tega bi radi s kakovostno ponudbo, tudi v okviru zasebne mreže, odprli nove zaposlitvene in podjetniške možnosti ter s primernim usposabljanjem preprečili delo na črno. Po besedah direktorice žalske razvojne agencije Danice Jezovšek Korent so naleteli na izjemno dober odziv v lokalnem okolju ter na velik interes za vključitev v izobraževanje. Tako se je v motivacijski fazi desetih delavnic v Savinjski regiji udeležilo preko 200 težje zaposljivih oseb, predvsem žensk, ob koncu pa si je certifikat za poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka pridobilo 45 udeleženk. Projekt zaposlitvene priložnosti je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je med drugim izpostavil težave zaradi predpisov, normativov in nepotrebnih birokratskih ovir. določenih v Ljubljani, ki pa jih je težko izvesti v praksi. Včeraj pa so v Žalcu zaključili tudi usposabljanje podjetništva na podeželju, ki sta ga v okviru programa Phare od januarja do septembra izvajala žalsko Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje malega gospodarstva in SIC Slovenske Konjice. Nazarsici nagrajenci V četrtek so občinski praznik proslavili v Občini Nazarje, kjer so med drugim podelili tudi občinska priznanja. Zlati grb občine Nazarje je prejel Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodarstva za izjemne zasluge pri obnovi gradu Vrbovec. Grb občine Nazarje so podelili Francu Tkavcu za dolgoletno uspešno delo v komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter družbi Elkroj Modna oblačila za uspešno gospodarjenje. Posebno priznanje sta za 10 let samostojnega delovanja prejela Glasbena šola Nazarje ter Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti ob 30 letnici delovanja. Priznanje župana Ivana Purnata so prejeli Alojz Fricelj iz Potoka, Zvonka Zakrajšek iz Lačje vasi, PGD Šmartno ob Dreti in zlata maturantka Eva Ribezi iz Pustega Polja. Št. 39 - 25. september 2003 16 ŠENTJUR LAŠKO NOVI nm Iz praznika v praznik Po občinskem jutri v Šentjurju še slovesnost ob krajevnem prazniku v Šentjurju praznujejo ob- činski praznik 24. septem- bra, v spomin na leto 1539, ko so v naselju ob Voglajni dobili trške pravice. Osred- njo slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj so letos prvič pripravili v dvorani kulturnega doma na predpraznični večer, ko je župan Štefan Tisel pode- lil tudi najvišja občinska priznanja. Jutri zvečer bo- do Šentjurčani proslavili še praznik KS Šentjur-mesto. Že tradicionalno so prizna- nja za odličen učni uspeh ter dosežke v šolskih in obšolskih dejavnostih prejeli najboljši šolarji; osnovnošolci Urška Pevec, Pavel Mlakar, Teja Ki- tak, Barbika Pušnik in Be- njamina Kolar, učenka glas- bene šole Valentina Zidar ter dijak srednje kmetijske in gos- podinjske šole Tomaž Dol- šak. Občinska pisna prizna- nja so prejeli v Kulturnem društvu Prevorje ter Branko Oset za požrtvovalno delo v gasilstvu in Dušan Belej za odlično vodenje družbe Al- pos posebne storitve. Za dol- goletno uspešno vodenje MPZ skladateljev Ipavcev in skrb za ohranjanje ter izvajanje Ipavčeve zborovske glasbe je najvišje občinsko priznanje, plaketo Občine Šentjur, pre- jel zborovodja Franci Plohi, Praznične prireditve v Šent- jurju se bodo vrstile še v pri- hodnjih dneh. Že jutri, v pe- tek zvečer, pa osrednjo slo- vesnost ob krajevnem praz- niku pripravljajo v KS Šent- jur-mesto, kjer bodo prosla- vili tudi 13-letnico, kar je Šentjur postal mesto. V sobo- to dopoldne bodo na ploščad pred Železniško postajo Šent- jur postavili muzejsko parno lokomotivo ter z njo dopol- nili izjemno bogat in pregled- no urejen železničarski mu- zej. IVANA STAMEJČIČ Foto: MATEJ NOVAK Dobitnik letošnje plakete Občine Šentjur zborovodja Franci Plohi se je zahvalil za prejeto priznanje. Državni denar v Šentjur Tudi zadnji rebalans le- tošnjega ..državnega prora- čuna ni bistveno okrnil de- narja, ki naj bi ga v letoš- njem letu in tudi prihodnjih za sofinanciranje naložb dobili Šentjurčani. Tako ostaja v načrtih grad- nja mostu ter nadvoza v Šent- jurju, za kar bo letos v Šent- jur prišlo slabih 20 milijo- nov, prihodnje leto 45 mih- jonov, glavnina denarja z 265 milijoni tolarjev pa v letu 2005 in dobrimi 200 milijo- ni tolarjev še v letu 2006. Od letos pa do vključno le- ta 2007 bo država z nekaj več kot 400 milijoni tolarjev fi- nancirala posodobitev cest- nega odseka med Planino in Sevnico. Že letos bodo zače- li z urejanjem dokumentacije za posodobitev prometno vse bolj obremenjenega in nevar- nega križišča na Selah (na sli- ki), ki naj bi ga z dobrimi 75 milijoni tolarjev do leta 2007 preuredili' v krožišče. Za ureditev pločnikov v Vrbnem, Dolah in med No- vo vasjo in Črnolico pa naj bi država do vključno leta 2006 prispevala preko 370 milijonov tolarjev. IS, Foto: MATEJ NOVAK Odličen abonmajski izbor V Prireditvenem centru Laško, ki združuje Kultur- ni center in dvorano Tri Uli- je, so program za sezono 2003/04 pripravili skupaj z Zdravihščem Laško in Odbo- rom za etno dejavnost Mož- nar. Skupaj s še drugimi, manjšimi organizatorji pa program prireditev objavljajo tudi mesečno. Kot pravi direktorica Andre- ja Križnik, v centru igrajo tu- di vlogo koordinatorja, ki us- klajuje ponudbo vseh, ki v ob- čini lahko ponudijo kaj za raz- vedrilo in zabavo občanov. Vse prireditve v Laškem so name- njene tudi gostom zdravilišča, kjer ugotavljajo, da se tako tudi prireditveni center vključuje v dodatno turistično ponudbo. Zdravilišče ima sicer lasten let- ni program z uveljavljenimi prireditvami, kot so martino- vanje, Valentinov in Pomlad- ni ples, dobro pa je obiskan tudi Poročni ples. Glede na to, da bodo v zdravilišču 1. maja prihodnje leto praznovali 150- letnico delovanja, bo letošnji program dogajanja še bogatejši in pestrejši, spomladi pa tudi bolj praznično obarvan. V Prireditvenem centru Laš- ko so za sezono 2003/04 pri- pravili štiri abonmaje. Vpis v glasbeni ali gledališki abonma, abonma narodno-zabavne glas- be Laška mavrica polk in valč- kov ter ABC-abonmajček s pri- reditvami za najmlajše je mo- goč v pisarni TlC-a. Letošnji abonmaji ponujajo kakovo- sten izbor gostujočih predstav in koncertov. Decembra, na- primer, bo v okviru glasbene- ga abonmaja koncert Budim- peštanskega orkestra s solisti, v gledališkem pa si bodo Laš- čam lahko ogledali pet odlič- nih komedij iz različnih gle- V občini Laško bodo pri- hodnje leto ob 150-letnici zdravilišča proslavili še ne- kaj jubilejev; julija bo 40- letnica osrednje turistične prireditve Pivo in cvetje, ki je že pred desetletji po obi- skanosti in odmevnosti da- leč presegla občinske me- je. 25-letnico bo praznoval še KUD Anton Tanc iz Ma- rija G.radca, le pet let mlaj- ši pa bo Odbor za etno de- javnost Možnar, ki združu- je vsa društva in posamez- nike, ki ohranjajo in negu- jejo ljudsko izročilo. dališč. Abonma Laška mavri- ca polk in valčkov se je začel prejšnji teden z Natalijo Ver- boten in skupino Dan in noč, Natalija pa bo sodelovala tudi na eni večjih prireditev, jubi- lejnem Dorijevem večem v dvo- rani Tri lilije, ki ga bo vodila skupaj s slovenskim župnikom v Berlinu Izidorjem Pečovni- kom-Dorijem. IVANA STAMEJČIČ P NA KRATKO Zdravstvene delavnice in testiranja LAŠKO-v KO RK Rečica pi Laškem so v soboto pripravil zdravstvene delavnice. V njih so vsem, ki so želeli, izmerili krvni pritisk in srčni utrip, kra jani so lahko opravili test hitn hoje na dva kilometra in si ^ prehojeni poti znova izmeril srčni utrip. V Rečici so krajani lahko prisluhnili tudi predava- nju o zdravi prehrani in dobili vse informacije o uspehu prve šole hujšanja. j Brezplačna pravna pomoč ŠENTJUR -V občini so se oc ločili, da v delo občinske uprav uvedejo pravno pisarno, v teri bodo občani lahko dobi brezplačno pravno pomoč oz roma nasvete in napotke, k« ko ravnati v upravnem postof ku, spoznali možnosti za skle nitev izvensodne poravnave ter zlasti pojasnila o pristojnostih različnih državnih organov in organov lokalne samouprave. Prostor za pisarno za brezplač- no pravno pomoč so uredili v starem občinskem poslopju na Mesmem trgu 2, vodi pa jo prav- nik Gregor Kovač, ki je z de- lom začel septembra. Občani lahko brezplačne pravne nas- vete dobijo vsako sredo med' 15. in 16. uro. Jesenski kulturni obeleiki ŠENTJUR - V kmetijski in gospodinjski šoli so pripravili celodnevno prireditev V okvi- ru jesenskih kulturnih obelež- kov. Petek je minil v zname nju dneva kmetijskih svetoval- cev, v Šentjurju so se sestali os- novno- in srednješolski sveto- valni delavci, dogajanje v šoli pa so popestrile številne raz- stave; med drugim tudi razsta- va pridelkov in izdelkov, ki so jih obiskovalcem ponudili v po- kušino. Učenci so pripravili še prikaz poskusov pri pouku ke- mije in biologije ter predstavi- li mednarodno sodelovanja, saj je šola že nekaj let vključena v projekt čezmejnega in medna- rodnega šolskega sodelovanja. Ceneje v knjižnico ŠENTJUR - Študentski klub mladih Šentjur si prizadeva, da bi svojim članom ponudil čim- več koristnih in uporabnih de- javnosti. Od septembra jim po- leg pestrega klubskega progra- ma omogoča tudi subvencio- nirano članarino v občinski knjižnici. Ugodnost je name- njena dijakom, starejšim od 18 let ter rednim in izrednim štu- dentom, ki imajo stalno pre- bivališče na območju UE Šent- jur. Potrdilo za cenejšo člana- rino lahko mladi dobijo v ŠKMS ali v pisarni MS servisa, z njim pa znaša letna knjižnična čla- narina le 500 tolarjev. iS Št. 39 - 25. september 2003 17 Ob Sotli poka ]l Obsotelju je veliko zanimanje za starodavne ročne mož- narje - Med možnaristi tudi obsoteljski veljaki v Obsotelju imajo druš- lO, ki mu v Sloveniji ni pa- a. Pred desetletjem so se za- eli zbirati ročni možnari- ti iz Rogatca v prijatelj- Icem krogu, danes ima nji- lovo Društvo ročnih mož- larjev 140 članov po raz- ičnih krajih Slovenije. Tri- jat so nastopili celo na loncertih Simfoničnega or- ;estra RTV Slovenije ter ilovenske filharmonije. Kdo so ročni možnaristi? o so možje, ki v sHkovitih tarih uniformah ob slove- nih priložnostih pokajo s »sebnimi pištolami. Te so uiikatni izdelki obsoteljskih lomačih mojstrov, z njimi la poskrbijo za slovesno ^dušje ob najrazličnejših iriložnostih. Kjer so ročni nožnaristi, je glasno, z ve- lo dima ter vonja po smod- iku. Ročne možnariste pozna- ov Rogatcu ter pri Sv. Roku lad Dobovcem že več stole- ij. Njihova zgodovina je pe- tra, najbolj jo pozna rogaš- inadžupnik Andrej Grobel- lik, ki je izdal obširno knji- go o zgodovini zanimivega »bmejnega kraja. Pokanje z očnimi možnarji je bilo že )d nekdaj v navadi za največ- e praznike, z njim so prav ako vsakič počastili goriške- ;a nadškofa, ko je prišel v Ro- ;atec. Po letu 1751 je slednji ar tri desetletja spadal pod goriško nadškofijo, običaj pa so obdržali tudi za poznej- šega lavantinskega škofa. Streljanje z ročnimi mož- narji je bilo v Rogatcu ter najb- ližji okolici v navadi vse do leta 1911, ko je prišlo med velikonočnim praznovanjem do hude nesreče. Takrat so ga na slovenski strani prepo- vedali, medtem ko je ostal na hrvaški strani, na Tabor- skem in v Kostelu, običaj ne- prekinjen. Na hrvaški strani, kjer ima- jo namesto ročnih možnar- jev kuburo, je nič manj kot kakšnih deset kuburaških društev. Rogatčani vedo za- nje vse do okolice Krapine. V sosednji državi se je tak- šno praznično pokanje nas- ploh bistveno bolj ohranilo. Tako poznajo, na primer, v Slavonski Požegi posebne manjše topove ter v Dubrov- niku trombonjere. Od škofa do Kučana Rogatec je dandanes po vsej Sloveniji prepoznaven tudi po svojih ročnih možnarjih. Pobudnik obuditve starodav- ne tradicije je bil rogaški go- stinec Marjan Jutriša, last- nik restavracij v Cestah pri Rogatcu ter po novem še v prenovljenem dvorcu Strmol. Preden je povezal prvih dvajset rogaških ročnih mož- naristov, so hodili pokat vsak zase na hrvaško stran, v najb- ližjo okolico. Za veliko noč naprej zgodaj zjutraj na Ta- borsko ter popoldan v Kostel. Nekateri so ves čas pokali tu- di doma, neorganizirano. Prijateljska družba se je pred desetletjem na veliko- nočno nedeljo zbrala pri slo- venski cerkvi Sv. Roka nad Dobovcem, kjer so pokah prvič po dolgih desetletjih. Pred štirimi leti, ko so že imeli vse papirje za ustano- vitev društva, je prišlo do ve- likega trenutka. V Rogatcu so takrat prvič nastopili sku- paj s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, pod taktirko Antona Nanuta. Med kon- certom, ki ga je lahko sprem- ljalo vse slovensko televizij- sko občinstvo, so ročni mož- naristi s streljanjem poskr- beli, da je prišla uvertura Čajkovskega zares do prave- ga izraza. Naslednje leto je bil spet njihov skupni koncert s sim- foniki v Rogatcu, ko so v približno minuti ustrelili skoraj dvestokrat. V dveh skupinah, z dvakrat po pet- najstimi možnaristi, ki so med Beethovnovo glasbo predstavljali dva nasprotna vojaška tabora. Seveda z ve- liko dima ter vonja po smod- niku. Podobni nastop z glas- beniki Slovenske filharmo- nije so imeli lani na Tartini- jevem trgu v Piranu. Prvemu koncertu s simfo- niki so sledila različna po- vabila iz drugih krajev Slo- venije. Tako na Škofljico pri Ljubljani, kjer so na sreča- nju voznikov oldtimerjev naznanili začetek dolge pa- noramske vožnje. Še isto le- to so bili na velikem kreso- vanju pred dnevom državno- sti na Jančah pri Ljubljani, kjer je bil zbran vrh Sloven- ske ljudske stranke. Od lani jih še posebej va- bijo na različne konce. V Ro- gaški Slatini so med sreča- njem vitezov vina naznanili povorko iz Kristalne dvora- ne, v Mestinju so bili na upri- zoritvi Miklove Zale ob 150- letnici rojstva Mestinjčana Jakoba Sketa. Tam so pred- stavljali branilce pred turš- kim vpadom. Posebnost je bil njihov koncert z odlič- no pihalno godbo iz Zida- nega Mosta, ko so izvajali slavnostno glasbo Petra Ilji- ča Čajkovskega. Novembra, dan pred zad-. njimi predsedniškimi volitva- mi, so bili postrojeni v poz- drav predsedniku države Mi- lanu Kučanu, ki je v Rogat- cu obiskal Muzej na prostem. V zadnjem času je bil najbolj opazen njihov nastop med ve- ličastno otvoritvijo prenov- ljenega gradu Strmol, v do- mačem kraju. Življenje z možnarjem Društvo ročnih možnari- stov Rogatec je imelo že sko- raj dvesto članov. V njem se, odkar so prerasli prijateljski krog, strogo držijo pravil, ki terjajo izpit iz rokovanja z orožjem, med katero se urad- no uvršča tudi ročni možnar iz Rogatca. V prejšnjem, še jugoslovanskem zakonu, roč- ni možnarji niso bili omenje- ni, zato legalizacija ni bila mogoča. Zato se vseh dvesto članov za opravljanje izpitov ni odločilo. Med članstvom je celo šest predstavnic nežnejšega spo- la. Največ članov je iz Ro- gatca in Rogaške Slatine, po približno deset članov ima- jo celo iz Gornje Radgone ter Brežic, nekaj jih je iz ptuj- ske ter mariborske okolice ter s Škofljice pri Ljubljani. Člani so iz najrazličnejših po- klicev, od preprostih ljudi do podjetnikov, direktorjev in drugih ljudi na vodilnih me- stih. Tako župan Rogatca Martin Mikolič, župan Škof- ljice Jože Jurkovič, direk- tor Steklarne Rogaška Davo- rin Škrinjarič, vinogradnik in podjetnik Ivan Mijošek, direktor Zdravilišča Rogaš- ka Iztok Lipovšek... Ročni možnaristi iz Rogat- ca so najprej nastopali oble- čeni v črne hlače ter bele sraj- ce z modrim trakom. Od la- ni imajo prvih trideset uni- formiranih članov, tistih, ki največ javno nastopajo. Vsak od njih je moral polovico stroškov za uniformo plača- ti sam, drugo polovico je pri- maknilo društvo. Sicer pa se njihovo druš- tveno leto začenja z letno skupščino, ki je zadnji dve leti zaradi številnega člans- tva v Rogaški Slatini. Na skupščini je zbranih po prib- ližno sto članov iz vse Slo- venije. Ti nato pokajo na ve- likonočno nedeljo v Rogat- cu, pri Sv. Roku nad-Dobov- cem, pri župnijski cerkvi ter v Zdraviliškem parku v Ro- gaški Slatini, po Gornji Rad- goni... Naslednji dan, na veliko- nočni ponedeljek, se nato vsi skupaj srečajo pri Sv. Ro- ku nad Dobovcem, kjer je slovesna maša ter po njej praznično pokanje, nakar sledi tradicionalno druže- nje s pogostitvijo. Začeli so tudi s prvomajskimi budni- cami po Rogatcu in Rogaš- ki Slatini. Predsednik društva je od samega začetka njegov po- budnik Jutriša, ki mu je kot tajnik v pomoč njegov sosed Jani Novak. Jutrišo sprem- ljajo ročni možnarji od otroških let, Novak je začel pokati z njimi v najstniških letih. Društvo dobro sode- luje s hrvaškimi možnaristi iz bližnjih krajev onkraj Sot- le, zato so bili letos gosti nji- hovega vsakoletnega tekmo- vanja. BRANE JERANKO Med najpomembnejšimi društvenimi dogodki je tradicionalno srečanje pri cerkvi Sv. Roka nad Dobovcem. Ročni možnaristi se zbirajo tam na velikonočni ponedeljek. Z možnarji seveda. ^očni možnaristi iz Rogatca, ki so slovenska posebnost, se lahko od lani ponašajo z lepimi uniformami. V njih '"se postrojili med obiskom predsednika države Milana Kučana, ki je obiskal rogaški Muzej na prostem, edini '^l^šen v Sloveniji. Pred tem so trikrat nastopili na koncertu s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Slovensko filharmonijo. Dodatek za pomoč in postrežbo Bralka iz Rimskih Toplic ima 90-letno teto, ki biva v domu za ostarele, letos po- leti pa je grdo padla in si poškodovala kolk, zato je zdaj odvisna od tuje pomo- či. Bralka nam je postavila vrsto vprašanj glede dodat- ka za pomoč in postrežbo, do katerega naj bi bila upra- vičena njena teta. Obrnili smo se na območ- no enoto Zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje v Celju, kjer so nam povedali, da bi za odgovore potrebovali mnogo več podatkov, kot jih je na modrem telefonu navedla bralka. Zato ji svetujemo, naj se obrne na omenjeni zavod. Lahko tudi pokliče po telefo- nu na št. 420 20 00 in se obrne na gospoda Petra Šaleja, ki ji bo rade volje odgovoril na vsa njena vprašanja. M.A. Do prihodnjega četrtka bo vaše kli- ce na Modrem telefonu sprejemala novinarka Simona Šolinič. Na tele- fonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-190. Št. 39 - 25. september 2003 »Naj buča vseh slovenskih buč - dr. France Bučar.« (Foto:J.MIKU\VC) Bučke med bučami V Mozirskem gaju je do 5. oktobra na ogled razstava Buče in jesensko cvetje Park cvetja, Mozirski gaj, se je v teh dneh spremenil v park buč. Vsaj tako bi ocenili sprehod med gredicami, ki jih kra- sijo buče različnih oblik, velikosti in barv, ki so jih postavili na Razstavi Buče in je- sensko cvetje. Na ogled bo do 5. oktobra. Po zatrjevanju upravljalcev Mozirskega ga- ja, Ekološko-hortikulturnega društva, so pri- pravili največjo tovrstno razstavo v Sloveni- ji, saj si lahko obiskovalci ogledajo približ- no 150 vrst različnih buč. Ob vikendih lah- ko poskusijo različne dobrote, pa čeprav je bilo med obiskovalci slišati pripombe, da mnogo Savinjčanov z bučami raje najprej nakrmi svinjske rilce. Toda tudi ti duhovite- ži so si z užitkom privoščili kremno bučno juho, nadevane buče ter bučino musako ali burek. Spet drugim so teknile pite in štru- klji iz buč, potica ali kompot, da o kruhu iz bučnih semen ali bučkah v marinadi niti ne govorimo. Park slovenskih vrtnarjev je sicer v osnovi enak kot minula leta, pa vendar mu buče, uporabljene kot okras, izdelek ali kar tako, dajejo povsem drugačno podobo. Krasijo ga buče kot cvetje, podstavek, zložene na kupe in v vrste... Obiskovalci, sploh ženski del, lahko dobijo nekaj čisto drugačnih idej za poživitev domače vaze ali okolico doma. Slo- venski vrtnarji so bučam dodali jesenske plo- dove, ki tvorijo čudovite ikebane ali upo- dabljajo nekatere prizore iz narave. Tudi sam park je v teh dneh s preko sto cvetličnimi gredami prava paša za oči. Še po- sebej pritegnejo poglede gredice, zasajene z zeljem in peso, njegovo podobo pa dopol- njujejo številni etnografski objekti. Tako so v kovačiji na ogled dela Društva šaleških likov- nikov, ob skalnjaku pa liki iz otroških prav- ljic. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel prof. dr. France Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega par- lamenta. »Redko koga pri nas bi lahko tako utemeljeno povezali s to našo kulturno rast- lino in njenim sadežem kot prav prof. Bučar- ja, naj bučo vseh slovenskih buč, pa ne le zaradi njegovega priimka, ampak tudi njego- vega delovanja in vedenjskih lastnosti,« so za- pisali organizatorji na vabilo. Razstava Buče in jesensko cvetje je na og- led kot zadnja v nizu razstav, ki so jih letos pripravili ob jubileju, 25-letnici Mozirske- ga gaja. Več kot 70 tisoč obiskovalcev si je že ogledalo Festival cvetja in glasbe, razsta- vo rododendronov in azelej. Čarobne kre- sne noči. Rožo skrivnostno in Cvetlično for- mo vivo, pa tudi v teh jesenskih dneh Mozir- skemu gaju obiskovalcev ne manjka. US, Foto: GREGOR KATIC 19 Frankolovčani navdušili v Kotorju Člani KUD Antona Bezen- jka s Frankoiovega in KUD [jikole Džuroviča iz Kotor- ja so se spoznali lani na med- narodnem srečanju pevskih zborov na Madžarskem. Gostje iz Kotorja so Franko- lovo obiskali letos maja, ko so se udeležili jubilejnega koncerta 30-letnice Moš- kega pevkega zbora (MPZ) Antona Bezenška, ki ga že šest let uspešno vodi umet- niška vodja Darinka Stagoj. Od 18. do 21. septembra so Frankolovčani gostom vrnili obisk, s pevci pa so bili na go- stovanju tudi člani narodno- zabavnega ansambla Klateži. MPZ Antona Bezenška, ki bo ob letošnjem prazniku obči- ne Vojnik dobil srebrni grb občine za dolgoletno uspešno delovanje, je pripravil dva uradna koncerta v dvorani glasbene šole v Hercegnovem in v dvorani cerkve sv. Duha v Kotorju, ki jo uporablja tam- kajšnja glasbena šola. Pevci s Frankoiovega so navdušili z dobrim petjem in zanimivim programom, pridružili pa so se jim tudi Klateži s popular- nimi slovenskimi vižami. Frankolovčani so imeli manjše neuradne nastope tudi v cerkvi v Medžugorju, na Stradunu v Dubrovniku, v ka- tedrali sv. Tripuna in v pra- voslavni cerkvi v Kotor, v sa- mostanu v Cetinju in v Nje- goševi rojstni hiši pod Lov- čenom ter še na drugih me- stih. Najlepši nastop pa je bil v soboto zvečer v prekrasnem starinskem mestu Kotorju. Po ozkih ulicah med mnogimi domačini in turisti so se pevci sprehodili z ansamblom, ki je vseskozi igral, odziv lju- di, zlasti mladih, pa je bil prekrasen. S kulturno skupino s Fran- koiovega je-bil tudi župan ob- čine Vojnik Beno Podergajs, ki je vodilnim možem Kotor- ja med sprejemom v občinski hiši s spominskimi darili izro- čil tudi listino o nadaljnjem sodelovanju. Vse dni so bili z gosti iz Slovenije člani doma- čega kulturno umetniškega društva, še posebej pa sta se pri tem izkazala Nikola Grgo- vič in Andro Savlačič. Sode- lovanje naj bi se v bodoče še poglobilo, morda pa tudi raz- širilo na druge umetniške sme- ri. Oba zbora sta uvrstila v pro- gram slovenske oz. črnogorske pesmi ter jih večkrat tudi sku- paj zapela. Sicer razvajena čr- nogorska publika, navajena kvalitetnih glasbenih priredi- tev, je bila nad gostovanjem zbora in ansambla s Franko- iovega navdušena. Osrednje dnevno časopisje in lokalne ra- dijske ter televizijske postaje so vsakodnevno na vidnih me- stih poročale o gostovanju Slo- vencev. TONE VRABL. MPZ Anton Bezenšek s Klateži in gostitelji (prvi na levi spredaj Nikola Grgovič), skrajno desno župan Vojnika Beno Podergajs, po koncertu v Hercegnovem. Mimohod gasilskih enot po mestu. Društvo s 130- letno tradicijo Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice je bilo ustanovljeno leta 1873 kot trinajsto po vrsti. Trinajstica pa, kot kaže, vseeno ni bila nesrečna šte- vilka, saj so gasilci minuli teden praznovali že 130 let aktivnega delovanja. Prvo požarno varnost so us- tanovili bogati obrtniki s či- sto sebičnimi nameni - pred ognjenimi zublji so želeli ob- varovati svoje premoženje. Priskrbeli so si ročne brizgal- ne, najsodobnejšo gasilsko tehniko za takratne razmere. Dobrih petdeset let kasneje so kot prvi v Dravinjski dolini kupili motorne brizgalne, kmalu zatem pa še gasilsko vozilo. Tudi danes držijo ko- rak s časom. Pred kratkim so pridobili celo koncesijo za re- ševanje iz cestnih predorov. »Sedaj čakamo le še na spe- cialno vozilo,« pravi predsed- nik PDG Slovenske Konjice Andrej Tomažič. 125 gasilk in gasilcev, ko- likor jih je trenutno v druš- tvu, poleg gašenja požarov počne še marsikaj drugega. Tu- di reševanje štorklje, ki sama od sebe jeseni ni želela oditi v toplejše kraje, pa gašenje lu- ne (pomotoma seveda) in se- litev ptičkov iz cevi vodnega topa. V gasilski kroniki tudi piše, da so že leta 1936 po- magali pri prometni nesreči. V dva s senom naložena »loj- trska« voza se je zaletel avto- bus in pomoč gasilcev je bila več kot dobrodošla. »V naj- večji nevarnosti pa so se čla- ni našega društva znašli v celj- ski poplavi leta 1953, pri ka- teri smo pomagali več kot te- den dni,« se spominja dolgo- letni predsednik konjiških ga- silcev in sedaj častni predsed- nik društva Florijan Jančič. Izgradnja lastnega gasilske- ga doma je bila vsekakor ena pomembnih prelomnic. Prve- ga so zgradili leta 1907, na nje- govih temeljih stoji današnji, razširjeni, v obnovo katerega so v zadnjih dveh letih vložili 20 milijonov tolarjev. Otvori- tev Muzeja gasilstva Dravinj- ske doline in knjiga Gasilstvo Dravinjske doline sta prav go- tovo tisto, s čimer se redko ka- tero društvo lahko pohvali. Av- tor obeh je Florijan Jančič. Dvakratni nastop članske desetine na gasilskih olimpia- dah, enkrat tudi mladinski, in pridobitev naslova prvaka bivše skupne domovine so de- janja, na katera so konjiški ga- silci še prav posebej ponosni. Zaključna in obenem največja prireditev v čast 130-letnice je bila v nedeljo, ko so odkrili spo- minsko ploščo ustanoviteljem gasilcev, uradno sp otvorili tu- di prenovljen gasilski dom, slo- vesnost pa so zaključili z veli- ko gasilsko parado, na kateri je sodelovalo nekaj več kot 600 gasilcev iz domačega in sosed- njih društev. Slavnostni govor- nik je bil minister za obram- bo, dr. Anton Grizold, ki je med drugim izrazil upanje, da bo v naslednjih tednih le stekla na- bava specialnih vozil za reše- vanje v predorih. ROZMARI PETEK Foto: MATEJ NAREKS V letošnjem jubilejnem letu so člani prejeli 18 gasilskih republiških in občinskih odlikovanj, osem znakov za- služnih članov društva in 50 oznak za večletno udeležbo pri požarih. Na slavnostni seji so se zahvalili tudi vsem krajanom, ki so jim v zadnjem času izkazah veliko pod- poro (tudi s prostovoljnimi prispevki). Dodatna asfaltiranja v vseh krajevnih skupnostih občine Vojnik bodo v prihodnjih tednih opravili še nekaj dodatnih asfalti- ranj. V občinski stavbi so namreč prejeli iz KS za letos Še nekaj dodatnih predlogov, ki pomenijo finančno obre- menitev proračuna za prihodnje leto. Občina je tako dala na voljo 20 milijonov tolarjev, ki so jih na sestanku pristojnega občinskega odbora ter pred- sednikov KS razdelili med vse tri krajevne skupnosti. Z odločitvijo se je na zadnji seji strinjal tudi občinski svet. Pri tem je bilo kar nekaj pomislekov svetnikov iz KS Voj- nik, ki so menili, da je le-ta pri delitvi prikrajšana. Za dodatna asfaltiranja bo namreč prejela vsaka krajevna skup- nost po 6,6 milijona tolarjev. V občinskem svetu je bila posebej omenjena potreba po asfaltiranju povezovalne ceste Frankolovo-Trnovlje- Socka, ki jo vsako leto prezrejo. Vodstvo občine ter pred- stavnika obeh KS so se glede nuje strinjali. Kljub temu pa cesta na robu dveh KS po vsej verjetnosti tudi letos ne bo deležna Črne preobleke. BJ Večno vroča čistilna Kakšna bo usoda že zgrajene čistilne naprave v Vi- tanju, še vedno ni jasno. Bližnji sosedje čistilne na- prave so v pritožbenih postopkih uspeli dokazati, da bi jih konjiška upravna enota pri izdaji enotnega grad- benega dovoljenja za čistilno napravo morala upošte- vati kot stranke v postopku. Upravna enota je zato že julija izdala sklep, s katerim je zadržala izvršitev odločbe o enotnem gradbenem do- voljenju za čistilno napravo, ki stoji v neposredni bližini naselja, prejšnji četrtek pa so se njeni predstavniki sestali z vitanjskim županom Slavkom Vetrihom ter zastopni- kom prizadetih sosedov, ki so prav tako prisostvovali obrav- navi. Na neposredno vprašanje, ali vitanjska občina vztraja pri zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja na sedanji lokaciji ali to zahtevo umika, župan ni imel odgovora, saj, kot pravi, takšne odločitve sam ne more sprejeti. Od- ločil bi naj občinski svet. Priložnost bo imel že na seji 26. septembra, kot zadnji rok za dokončno odločitev o usodi čistilne naprave pa so si v občini postavili konec tega leta. »S postopki bomo nadaljevali, ko se bodo v Vitanju odločili, kaj sploh ho- čejo,« kratko komentira dogajanje načelnica konjiške upravne enote Sonja Punčuh. MBP Zlato na Frankolovo Najvišje letošnje priznanje občine Vojnik, zlati voj- niški grb, bo prejel vsestranski Jože Gregorc s Frankoio- vega. Gregorc deluje v vseh tamkajšnjih društvih in to vse od njihove ustanovitve. V gasilskem društvu je poleg vsega dolgoletni praporš- čak, aktiven je v mladem Društvu Talon Frankolovo, bil je v turističnem društvu, od upokojitve deluje v Društvu upoko- jencev Vojnik, zadnja leta je prav tako član župnijskega pa- storalnega sveta... Gregorc je prav tako dejaven na kulturnem področju ter prepeva v moškem pevskem zboru (z 71. leti je najstarejši pevec), v cerkvenem zboru (kjer je od 15. leta) ter vokalni skupini Bratje Gregorc. Nastopal je prav tako kot igralec frankolovske dramske sekcije. Letošnja srebrna vojniška grba bodo podelili kulturni de- lavki Ivanki Koprivnik iz Socke ter Moškemu pevskemu zboru Antona Bezenška s Frankoiovega, ki praznuje 30- letnico. Bronaste grbe namenjajo ravnateljici vrtca Zvonki Grum, vsestranskemu Mirku Blazinšku ter lesarskemu pod- jetniku Silvu Koprivniku. BRANE JERANKO Št. 39 - 25. september 2003 Ko dežujoK pohvale Slovenske Konjice je v času zaključne prireditve Enter Florale obiskalo 15 tisoč ljudi »Slovenske Konjice so v teh dneh, ko gostijo zaključ- no prireditev Entente Flora- le, biser, ki ne krasi le Slo- venije, temveč Evropo,« so bile besede predsednika Tu- ristične zveze Slovenije dr. Marijana Rožiča na sobot- ni naznanitvi trgatve, eni iz- med številnih prireditev, ki so se v mestu vrstile od če- trtka do nedelje. »Čeprav se merila za ocenjevanje ure- jenosti mest in vasi iz leta v leto dvigujejo, bi si Sloven- ske Konjice, če bi tekmova- le letos, prislužile zlato me- daljo, tako kot so si jo že le- ta 1998,« je zatrdil predsed- nik žirije Entente Florale, Irec Luke Griffin, ki je tudi državo gostiteljico, Slovenijo torej, označil za prekrasno. Pohvale lepoti in urejeno- sti mesta in odlični organi- zaciji zaključne prireditve so tako rekoč deževale, pa naj bo iz ust tujcev, obiskoval- cev iz različnih krajev ali, kar je morda še najpomembnej- še, Konjičanov. Župan Janez Jazbec, ki je vodil priprav- ljalni odbor, je bil ob za- ključku razumljivo zadovo- ljen: »Pričakovanja so bila ve- lika, cilje pa smo dosegli ta- ko glede organizacije, kva- litete prireditev kot obiska. Zadovoljen sem in ponosen, saj smo dokazali, da si naše lepo mesto zasluži takšno prireditev, ki nekaj pomeni tudi v Evropi.« Slovenske Konjice so bile prejšnji teden res v polnem pomenu besede mesto cvetja in vina - ter veselih ljudi. Od četrtka do nedelje so se v me- sto zgrinjale množice obisko- valcev, 15 tisoč so jih našte- li, ki so imele kaj videti in kaj doživeti. Osrednji dogo- dek je bila zaključna prire- ditev z razglasitvijo rezulta- tov letošnjega tekmovanja En- tente Florale. Na njej so zbra- ne predstavnike 12 evropskih držav nagovorili konjiški žu- pan Janez Jazbec, ministrica za regionalni razvoj, ki je vo- dila organizacijski odbor, mag. Zdenka Kovač, pred- sednik odbora evropskega združenja AEFP Michel Ra- delet ter predsednik žirije En- tente Florale Luke Griffin, ki je razglasil letošnje nagrajem ce. Slovenijo sta zastopala v kategoriji mest Slovenj Gra- dec, v kategoriji vasi pa Zre- če. Oba sta prejela srebrno medaljo. Zreče so komisijo navdu- šile z uravnoteženostjo raz- voja industrije, turizma in vsega, kar je namenjeno kra- janom. Kot je po podelitvi po- vedal zreški župan Jože Ko- šir, so za priznanje zaslužni predvsem krajani in gospo- darstveniki, sicer pa: »Rezul- tat ni plod zadnjega leta, am- pak je posledica usmeritve ob- čine in mesta Zreče v prete- klem in sedanjem obdobju. Naša prizadevanja za lepše okolje, za boljše pogi Ijenja krajanov in doq čutje turistov je opazi ocenjevalna komisij kar smo vložili v ceš poti in ostalo infrastr pa smo vložili za nas, šo prihodnost,« je po Zlato, ki so si ga zagot leli in nekateri tudi p vah, se jim je izmak razlogov, na katere vpliva - mesto, ki je ž zadnjih 30 letih, nima vega jedra ne bogate vine. - Sicer pa so obiskova venskih Konjic pritegni vsem številne kulturni dopisno obarvane pri med katerimi je izsto| dicionalna naznanitev v gatve, občudovali so s najboljših slovenskih floi ki so se pomerili na teki nju v izdelavi šopkov terl nju portalov v Starem li svojim mimohodom so p nili gasilci in navdušili g niki, ki so se zbrali na narodnem festivalu godb hala. K dobremu vzdušju poleg vremena pomembni pevali kar obiskovalci ii jani, ki so samo sprva šei od daleč spremljali dogd nžto pa so prireditve spr^ svoje in, če že niso bili I trgatvi, preživeli predvse boto in nedeljo v starem nem jedru. MILENA B. Pq Foto: GREGOR K Staremu mestnemu jedru s potokom in spomenikom je dalo cvetje nov sijaj. Zrečanom je srebrno medaljo izročil član mednarodne žirije, Konjičan Toni Schiaus (levo). Sprejeli so jo predsednik krajevne skupnosti Ivan Umnik, direktorica LTO Rogla-Zreče Zdenka Kejžar, zreški župan Jože Košir in Urban Kodrič, ki je, med drugim, skrbel za sporazumevanje z drugače govorečimi. (Foto: MlUAN REPIČ) Slovenski floristi so okrasili najlepše portale v Starem trgu. V soboto so svoja prizadB* Št. 39 - 25. september 2003 Hija-ho, na trgatev zdaj gremo... i vse dneve poln obiskovalcev. V nedeljo je župan Janez Jazbec (desno) po njem popeljal tudi 'jministra dr. Antona Grizolda, družbo pa sta mu delala konjiška poslanca v državnem zboru Rudi Petan in Ana Marija Tisovic. (Foto: MATEJ NAREKS) pžič, vinska kraljica Simona Štraus, predsednik konjiških vinogradnikov Jože Tominšek in ministrica mag. Zdenka Kovač. P^alj tudi mladi iz slovenskih ekošol. Organizatorji so pripravili kolekcijo spominkov, poveza- nih z zaključno prireditvijo Entente Florale, na stojnicah pa je bilo mogoče videti tudi tradicionalne slovenske spominke in njihovo izdelavo. Št. 39 - 25. september 2003 22 KULTURA Z glasbo v zimske večere Glasbena podoba nove koncertne sezone celjskega ZKP v novi koncertni sezoni je Zavod za kulturne prireditve Celje pripravil dva cikla. V šestih večerih Koncertnega abonmaja v Narodnem do- mu bodo gostili uveljavlje- ne domače in tuje umetnike in ansamble, imena, ki so že vrsto let prisotna na evrop- skih glasbenih odrih, v Ce- lju pa se razen ansambla Opere SNG Ljubljana pred- stavljajo prvič. Program po besedah umet- niškega vodje ZKP prof. Ne- nada Firšta ponuja glasbo vseh stilnih obdobij; od renesanse, temeljnih komornih del kla- sicizma in romantike, skladb slovenskih skladateljev, do po- pularnih opernih in operetnih arij. Na prvem koncertu, ki bo 1. oktobra v Narodnem domu. se bodo salzburškemu kvintetu Juvavum Brass pridružili so- listi vodilnih avstrijskih in nemških orkestrov, ki bodo skupaj z dirigentom Janosem Czifro izvedli redko slišane skladbe 16. in 17. stoletja. Italijanska umetnika Stefa- no Maffizzioni in Guido Sca- no že vrsto let sodelujeta v duu, za svojo prvo predstavitev v Ce- lju, v novembra na drugem abonmajskem koncertu, pa sta poleg glasbe Primoža Ra- movša izbrala virtuozne sklad- be italijanskih opernih skla- dateljev. Uspešna kariera pianistke Jasminke Stančul, ki jo bo občinstvo slišalo na tretjem abonmajskem koncertu, se je začela po zmagi na Beet- hovnovem tekmovanju leta 1989 na Dunaju. Poleg soli- stičnih recitalov nastopa s šte- vilnimi vodilnimi orkestri v Evropi, Ameriki in Aziji. Po- snela je vrsto plošč, med dru- gim vseh pet Beethovnovih koncertov in Schubertove klavirske trie. Gostje četrtega koncerta, pia- nist Rainer Gepp, violinist Gor- jan Košuta in violončelist Mi- loš Mlejnik koncertirajo v triu Arcadia že 25 let. Iz svojega širokega repertoarja so za celj- sko publiko izbrali skladbe Su- ka, Mendelssohna in Šostako- viča. Koroški violinist in znani pe- dagog Helfried Fister (učenec in pozneje asistent Igorja Ozi- ma na Visoki šoli za glasbo v Kolnu) poleg obsežnega peda- goškega dela koncertira kot so- list in komorni glasbenik. Vo- di seminarje za violino in ko- morno glasbo v Avstriji, Av- straliji, Sloveniji in Italiji, po- gosto pa je tudi član žirij na različnih glasbenih tekmova- njih. Z Elisabeth Fister, pianist- ko in profesorico na Deželnem konzervatoriju v Celovcu, sta za peti koncert sezone pripra- vila večer violinskih sonat. Štiri koncerte Abonmaja GM ODER, ki ga tudi letos ZKP Celje pripravlja v so- delovanju z Glasbeno mla- dino Slovenije, bo občins- tvo preživelo v prijetnem in akustičnem ambientu Ga- lerije sodobne umetnosti Celje. Pripravljajo jih v so- delovanju z Glasbeno mla- dino Slovenije, namenjeni pa so predstavitvam najus- pešnejših mladih sloven- skih glasbenikov, ki jih je izbrala strokovna komisi- ja Glasbene mladine Slove- nije. Prvi koncert bo 21. ok- tobra, ko bo nastopov Kvar- tet saksofonov. Do konca sezone bodo nato še trije. Nastopili bodo: Pihalni or- kester Kol, Urška Križnik in Ensemble 4 saxess. • Koncertni abonma bo Za- vod za kulturne prireditve Ce- lje sklenil z nastopom soli- stov in orkestra Opere SNG Ljubljana pod vodstvom di- rigenta Lorisa VoUolinija. Na sporedu bodo znane arije in dueti iz priljubljenih oper in operet. MATEIA PODJED Koža na Odru pod odrom v Slovenskem ljudskem gledališču avtorski projekt Jerneja Lorencija Po otroški predstavi, ki je začela sezono po »razbojniš- ko«, so v Slovenskem ljud- skem gledališču Celje sino- či, v sredo, 24. septembra, na Odru pod odrom uprizorili av- torski projekt Jerneja Loren- cija, Koža, ki je nastal po mo- tivih Strindbergove Gospodič- ne JuUje. Koža? Na vprašanje, kaj se skriva pod tem naslovom, Jer- nej Lorenci odgovarja: »Vse, če- sar ne poznamo. Tudi na koži se skriva marsikaj, kar ne poz- namo. Koža je organ, ki delo- ma živi samostojno življenje in pokaže tudi tisto, kar bi radi skrili, a je to nemogoče.« Naloga ustvarjalcev te predsta- ve je bila, še pravi Jernej Lo- renci, priti čim globlje »pod ko- žo« in ugotoviti, kaj se tam skri- va. Na primer, ko se srečata moški in ženska, dva ekstrem- na lika, zanikovalca, med ka- terima nastane iskra, ki jo je nemogoče pogasiti, saj se raz- rašča... Predstavo so skupaj z avtor- jem delali vsi, ki v njej nasto- pajo in sodelujejo, da bi raz- krili temeljne odnose med moš- kim in žensko. Struktura pred- stave se je namreč razvijala sproti, na vajah, ki so se s štu- dijem začele že 14. maja in so se nadaljevale v novi sezoni. Zaigrali so: Barbara Vidovič in Branko Jordan, Tjaša Želez- nik in Miha Nemec. Drama- turg je bil Nebojša Pop Tasič, scenografijo je zasnoval Bran- ko Hojnik, kostume Bianka Ad- jič Ursulov, glasbo Branko Roz- man, lektor je bil Simon Šker- binek. M P Koža ženske je moški. In obratno. Barbara Vidovič in Branko Jordan. ( Foto:DŠ Vabijo nove folkloriste V želji, da bi ljudem, še posebej najmlajšim, priblj li kulturno izročilo, celjski folkloristi iščejo nove j ne. Vabijo pravzaprav kar vse, še posebej pa si žel da bi se jim pridružilo čim več otrok. Znotraj skupine že štiri leta deluje folklorni vrtec, { gram za mlade pa želijo razširiti s še dvema otroškima ski nama, eno za sedem- do devetletne, drugo pa za deset trinajstletne. Seveda pa k sodelovanju vabijo tudi vse ost Nove člane bodo sprejeli medse 2. oktobra, ko bodo 17. uri prve vaje z vpisom. Prostore imajo v Krajevni sk nosti Aljažev hrib. Celjska folklorna skupina bo letos praznovala tudi desetletnico svojega delovanja. Proslavili ga bodo s ^ certi in nastopi v Narodnem domu, ki bodo 29. in novembra. Tako bodo dostojno slavili tri desetletja, v terih so ponesli slovensko ljudsko izročilo sirom sveti Slovenija v znamenji arheologije Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), organi- zirani na pobudo Sveta Evrope in Evropske skup- nosti, bodo letos v Sloveni- ji slavili arheologijo oziro- ma bogata arheološka naj- dišča, ki so jih odkrili pred- vsem pri izgradnji avtocest- nega križa. Predavanja o arheoloških odkritjih zadnjih let bodo po- tekala večinoma v Ljubljani in sicer vsak torek od 23. sep- tembra do 14. oktobra v Na- rodnem muzeju Slovenije. V Celju so za DEKD v Muzeju novejše zgodovine Celje pri- pravili razstavo Filmski do- godek v mestu ob Savinji, ki bo na ogled do 2Z septembra. Pokrajinski muzej Celje 2. ok- tobra pripravlja niz priredi- tev, najprej ob 18. uri razsta- vo Numizmatični utrinki s Celjskega, ki ji bo sledilo davanje o numizmatiki, 1 bo pripravila Alenka Miši Za konec pa v muzeju prip Ijajo voden ogled arheolc zbirke in lapidarija. Zlatorog kulturi^ Na strokovnem sreč) Kluba podjetnikov Z rog, ki je bil minuli t v hotelu Evropa, so j rili o razvojnih vpraši slovenske kulture j vstopom Slovenije v Es sko unijo. Gostja ves je bila ministrica za turo Andreja Rihter. Rihterjeva je pouc predvsem pomen part tva države z lokalnimi i nostmi, ki pa morajo i vi ponuditi določene jekte. Pri teh projektih li ko sodelujejo tudi poi^ niki, saj je po njenih b dah kulturna dediščina nomska kategorija, ko. na primer filmska indus ja, festivali in založništ Kar se tiče kulturne de( čine je Savinjska regija o bogatejša in najbolj hete gena regija v Sloveniji Id lahko to izkoristila. Kli ni problem, ki ga niinis ca opaža predvsem v Ce je, da Celjani ne vedo, k šno kulturno življenje bii imeli. Tudi jasno oprei Ijenih kulturnih vreiinot saj, če bi bile, potem o us objekta Za more ne bi [ ločala politika. ŠPORT 23 Nedelja, štajerska nedelja! i Hudinji spopad CMC Publikuma in Maribora ivovarne Laško - Celjani v Domžalah odvrgli »petardo« - Podvig Rudarja v pokalu irejšnji teden so se nogometaši CMC Publikuma zlah- prebili med najboljšo osmerico moštev v pokalnem jnovanju, nato so v prvenstvenem obračunu Dom- čanom zabili pet golov, sinoči so odigrali prvo tekmo Icroga pokala UEFA v Izmirju, v nedeljo pa je pred mi štajerski derbi, ki bo krojil razmerja pri vrhu raz- edelnice. Povpraševanje po vstopnicah je iz dneva v D večje. Medtem nenehno razveseljujejo Velenjčani, drvijo nazaj proti 1. ligi, za nameček pa so v pokalu očili Gorico. Imarčani so v prvem pol- u nadigrali Olimpijo, ko- ika Dravinja pa razvese- jez učinkovitimi predsta- iii in drugim mestom v igoligaški konkurenci. iandi in spet Sandi fratar Aleksander Šeli- jespet (podobno kot pro- jubljani) reševal zadre- celjske ožje obrambe. Ko Domžalčani izpraznili ar- lal, je celjsko moštvo za- alo na igrišču. Prve pol 'je bilo zmedeno, nakar idločno krenilo v napad iledila je prva prvenstve- zmaga v gosteh. Pri zao- nku z 0:1 je Andreju Kva- uspelo preigravanje, pro- tin asistenca do Marija- Budimirja. Kasneje je iidro« izkoristil natančno dajo Simona Sešlarja, !nil proti vratarju Luki ešaku, »porolal« žogo no njega in jo poslal v ežo. Povedal je: »Naj ne fni kot izgovor, vendar n na začetku nove sezo- čutil posledice poškod- izprejšnje. Zdaj sem O.K. (!asi nakazujem tisto, za- radi česar sem prišel v Ce- lje. Upam, da se bo uspešni niz nadaljeval, tako moj kot celotnega moštva. Zelo smo motivirani. Saj veste, zame težav proti Mariboru ne bo!« Vmes je Vladislav Lungu s skoraj 30 metrov sprožil vo- lej, žoga je od bloka dobila višji lok in se od prečke od- bila v notranjost vrat, Mitja Brulc pa je kronal preboj po boku Marka Križnika. Za »petardo« sta v finišu poskr- bela podajalec Robert Ko- ren in strelec Dejan Plastov- ski. Končalo se je skoraj idealno, zaplet in obenem razplet pa bi lahko bil po- vsem drugačen. Domačini so po zapravljenih priložnostih povsem ot3stali v nadaljeva- nju, slabši v fizični priprav- ljenosti domala niso več priš- li do žoge. »Vesel sem visoke zmage, za dve točki zaostajamo za Mariborčani in Novogoriča- ni. Večina igralcev je zado- voljila, a le v zadnjih tretji- nah tekme. Če se v Izmirju ponovi prvih 30 minut? Bo- mo pa >fasali< tri komade!« je pred potjo v Turčijo dejal Pu- šnik. Razočarala ga je novi- ca, da Sešlarjeva mišica leve noge ni vzdržala udarca in je zelo otekla. Lahko bi razbili Olimpijo Šmarčani so izjemno od- ločno krenili v spopad z Ljub- ljančani. Obisk sobotne tek- me v Šmartnem ob Paki je bil sicer slab, gostitelji pa so si v 1. polčasu priigrali šest priložnosti, zadnjo je izko- ristil Goran Ristič. Žoga se je do njega odbila po prodo- ru Nedžada Alibabiča. »Ri- le« jo je z desne strani usme- ril v nasprotni zgornji kot vrat odličnega Boruta Mavrica. V nadaljevanju je Olimpija zaigrala bolj podjetno, do- mače moštvo je namreč za- radi poškodb ostalo domala brez vezistov, in izenačila preko Blaža Puca, ki je kar usoden strelec za šmarško moštvo. »Glede na prikaza- no v prvem delu nikakor ne morem biti zadovoljen s toč- ko. Nato so nas zdesetkale poškodbe, ki nas tako ali ta- ko pestijo že nekaj časa. Olim- pija bi nenazadnje lahko tu- di zmagala, pa tudi mi, saj smo si v protinapadih ustva- rili nekaj izjemnih priložno- sti. Nameraval sem v prvo enajsterico uvrstiti Matjaža Štancarja, a si je na priprav- ljalni tekmi spet poškodoval kolenske vezi. Vsaj za 20 dni smo izgubili Mladena Kova- čiča. Mlada Matej Kolenc in Nejc Omladič bosta dobila krepko minutažo v naslednjih krogih. Upam, da jo bosta iz- koristila že na Ptuju,« je pri- povedoval trener Šmartnega Toni Tomažič. Sodil je nje- gov koroški rojak Drago Kos. Na presenečenje prisot- nih, zelo solidno. »Gorica nas je podcenjevala€< Potem ko je Rudar v poka- lu nepričakovano izločil Go- rico, je v Izoli v nadaljeva- nju drugoligaškega prvenstva slavil s 3:1. Poleg Dragana Sprečakoviča in Ismeta Ek- mečiča je mrežo gostov za- tresel tudi Amel Mujakovič. »Glede na to, da smo v sredo dali vse od sebe, se je v IzoU poznala naša utrujenost, ta- ko da nismo igrali najbolje. A pomembne so nove tri toč- ke, za povratek v prvo ligo,« je srečanje komentiral Amel Mujakovič in dodal, da zmage proti Gorici niso pričakova- li. Bili so samozavestni, ve- deli pa so tudi, da jih bo Go- rica podcenjevala. V žrebu so imeli srečo. Tekmec v četrt- finalu bodo Jesenice. »Iz zma- ge v zmago nas vodi borbe- nost, imamo dva do tri izku- šene igralce, odličnega tre- nerja in to je tisto, kar nam vliva samozavest,« je zaklju- čil eden izmed bratov Muja- kovič. Trener Drago Ko- stanjšek je dodal: «Glede na to, da smo imeU v sredo tež- ko delo, smo bili na Obali na solidni ravni. V igri nismo padli, tekmo smo želeli do- biti in to se nam je tudi obre- stovalo. Tudi v prihodnjem krogu, ko gostimo Svobodo, pričakujemo zmago. Le ta pride v poštev, če se želimo vrniti v prvo ligo!« Tudi Dravinja je na doma- čem igrišču proti Taboru za- beležila novo zmago in le še 3 točke zaostaja za Rudarjem. Po zaostanku s 4:0 so Sežanci dosegli zadetek, kar pa je Ko- njičane (z dvema zadetkoma se je izkazal Brane Vodopivec) samo še motiviralo za dodat- na dva zadetka. »Fantje so odi- grali profesionalno. Na takšen način kažejo pravi karakter in nadaljujejo pozitivni niz. For- ma je v zelo dobrem vzponu. Zmaga bi lahko bila še višja, če ne bi zapravili kar nekaj stoodstotnih priložnosti,« je bil vesel visoke zmage svojih va- rovancev trener Marjan Mar- janovič. Sledi derbi pri Zagor- ju. »Na srečanje gledam zelo realno, kajti na prejšnji tekmi smo prejeli kar precej rume- nih kartonov. Nič zato, na klopi so fantje, ki čakajo na prilož- nost. Tudi v Zasavju bomo po- kazali svoj maksimum. Naš cilj bo, da se vrnemo nepora- ženi.« JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Andreju Kvasu proti Printerju ni šlo, v Domžalah pa se mu je odprlo. Izidi osmine finala pokala NZS: Factor - CMC Publikum 1:8 (0:2), Rudar Velenje - Gorica 2:1 (1:0), Paloma Sladki Vrh - Jesenice 1:4, Dravograd - Domžale 2:0, Ljublja- na - KD Olimpija 3:1, Nafta - Mura 3:1, Bela Krajina - Šport Line Koper 1:0 (zlati gol), Maribor Pivovarna Laško - Kumho Drava 2:0. Četrtfinalni pari: Bela krajina - Ljublja- na, Dravograd - Nafta, Rudar Velenje - Jesenice, Maribor Pivovarna Laško - CMC Pub- hkum. Prve tekme bodo odigrane 1., druge pa 15. oktobra. Izjema je le povratna tekma med Mariborčani in Celjani, ki bo na Hudinji zaradi evropskih obveznosti Publikuma 22. oktobra. Najboljši igralci 9. kroga: 10 točk - Andrej Kvas, 5 - Aleksander Šeliga, 3 - Marijan Budi- mir, 2 - Simon Sešlar (vsi CMC Pubhkum), 1 - Matej Miljatovič. Izidi 9. kroga lige Simobil: Domžale - CMC Pubhkum 1:5 (1:1); Budimir (41), Lungu (48), Brulc (62), Kvas (65), Plastovski (86); Mitrako- vič (28); Šmartno - KD Olimpija 1:1 (1:0); 1:0 Ristič (42), Puc (59); Maribor Pivovarna Laško - Dravograd 1:0, Primorje - Kumho Drava 0:0, Šport Line Koper - Gorica 2:0, Ljubljana - Mura 0:4. 10. krog: CMC Publikum - Maribor Pivo- varna Laško (nedelja 19.00), Drava - Šmartno. ^ŠPORTNI SOBOTA 27.9. NOGOMET 2. SNL, 9. krog, Velenje: Rudar Velenje - Svoboda (17). 3. SNL - sever, 8. krog. Zreče - Ormož, Šoštanj - Šmarje pri Jelšah. MČL Celje, 5. krog, Oplotnica - Tristar, Ljubno - Mons Claudius, Vransko - Vojnik, Štore: Kovinar - Laško, Rogaška - Šentjur (16.00). MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog, Ajdovščina: Aj- dovščina - Nazarje. ROKOMET Liga Siol, 1. krog, Celje Pivovar- na Laško - Jeruzalem Ormož (17.30); Novo Mesto: Adria Krka - Gorenje. 1. SRL - ženske, 4. krog, Celje: Celeia - Burja Škofije; Ptuj - Žalec. NEDEUA 28. 9. 2. SNL, 9. krog, Zagorje - Dravi- nja (16). V nedeljo bo spet vroče na tribunah. Št. 39 - 25. september 2003 24 Večina za obstaneic Konec tedna začetek nove sezone v 1. A košarkarski ligi v soboto se pričenja tri- najsto slovensko košarkar- sko prvenstvo, ekipe v ligi Goodyear pa bodo (med nji- mi tudi Laščani, ki so ko- nec tedna zmagali na tur- nirju Laško pivo 2003) štar- tale teden dni pozneje. V1. A ligi bo v prvem delu tek- movanja nastopalo deset ekip, po novem trikrožnem sistemu. Igrali bodo 27 kro- gov, po katerih bo zadnja ekipa izpadla, prve štiri bo- do razigravale s četverico iz lige Goodyear za naslov prvaka (takoj po sistemu iz- padanja od četrtfinala na- prej) , preostalih pet ekip pa bo po rednem delu zaklju- čilo sezono. V 1. A Ugi bomo imeli s celjskega območja tako kot lani štiri moštva: Elektro iz Šoštanja, Roglo iz Zreč, Al- pos Kemoplast iz Šentjurja in Hopse s Polzele. Pivovar- na Laško se bo priključila v drugem delu sezone. Vse eki- pe v ligi, tako tudi omenjena četverica, so doživele kore- nite spremembe, tako na klo- pi kot v igralskem kadru, za- to nas čaka še kako zanimi- va sezona, tudi zaradi tretje- ga dela prvenstva, v katerem bodo moštva igrala po diri- giranem sistemu. V tretji fa- zi prvenstva bo v dvobojih ne- posrednih tekmecev za sam vrh in dno lestvice gostitelj bolje uvrščena ekipa iz red- nega dela dvokrožne sezone. In kako moštva pričakujejo sobotni start? Eieictra Šoštanj v Šoštanju so bistveno zmanjšali proračun kluba, za- radi česar so povsem pomla- dili in pocenili ekipo. Ob ne- kaj neznanih igralcih okoliš- kih nižjerazrednih klubov, sta v ekipo prišla Srboljub Ne- deljkovič iz SiČG in Grega Auer iz Maribora. Moštvo tre- nira praktično vse od konca lanske sezone, saj jim je stari trener Miloš Sagadin, ki je ostal v Šoštanju, privoščil le mesec dni počitnic. Trdo de- lo in disciplina - to je glavno vodilo mlajšega od bratov Sa- gadin, ki pa je v minulih se- zonah na Polzeli in v Šošta- nju dokazal, da takšno delo daje rezultat. Elektra je bila lani namreč najprijetnejše presenečenje prvenstva, za le- tošnjo sezono pa se nadejajo le obstanka v ligi. »Zaradi zmanjšanja proračuna nismo mogli nadgraditi lanske uspe- šne ekipe, tako da smo prav- zaprav pričeli znova. Imam skupino mladih, nadarjenih fantov, ki imajo voljo do dela in učenja. To bo naša moč. Igra bo podobna lanski, torej silno agresivna, na meji pre- krška, kajti ob neizkušenih igralcih lahko samo z dobro obrambo prihajamo do re- zultatov. Ne razmišljamo o tem, da bi ponovili lanske do- sežke. Želimo si le čimprejš- njo zagotovitv obstanka v li- gi, kar sicer ni lahka, je pa vsekakor dosegljiva naloga,« je pred prvenstvom povedal Sagadin. Dodajmo še, da Elek- tra, kot ena redkih v ligi, tre- nira dvakrat dnevno. Odigra- la je veliko prijateljskih sre- čanj, ki so pokazala precejš- nja nihanja v igri. Rogia Zreče Tudi v Zrečah so prepolo- viU proračun, zato so vsi tuj- ci odšli iz mesta pod Roglo, z njimi pa tudi trener Memi Bečirovič. Po dolgem zatiš- ju so na klop postavili Jože- ta Hrena, dolgoletnega po- močnika trenerjev, ki so pri- hajali in odhajali iz Zreč, V moštvo so pripeljali Aleša Ži- vanoviča, Matjaža Želja in veliko okrepitev Sama Gru- ma, nekdanjega reprezentan- ta. Rogla je imela številne močne preizkušnje proti eki- pam, ki so se pripravljale na Rogli ali v Zrečah. Vse to naj bi prineslo dobro pripravlje- nost ekipe, katere osnovna ci- lja sta obstanek v ligi in vrni- tev gledalcev v zreško dvo- rano. »Čeprav so nekateri za- čudeno pogledali, ko sem po- stal prvi trener, se nisem us- trašil niti dela niti odgovor- nosti. Glede na finančne mož- nosti imamo solidno ekipo, ki bi si morala zagotoviti ob- stanek oziroma biti nekako v sredini prvenstvene lestvi- ce. Fantje so delali dobro, ta- ko da pripravljeni čakamo pr- venstvo, v katerem pa bo po mojem značilnost predvsem velika izenačenost ekip. Že- lim si le pomoči gledalcev, ki bi se morali vrniti na naše tekme, kajti njihovo pomoč bomo še kako potrebovali,« meni strateg Jože Hren. V prvem krogu bo Rogla gostovala v Kranju pri Tri- glavu, Alpos Kemoplast pri novinki Postojni, Elektra pri Kraškem zidarju v Se- žani, Hopsi pa bodo priča- kali Zagorje. Alpos Kemoplast v Šentjurju sicer preve- likih zamenjav ni bilo, so pa iz kluba po dolgih letih odšli trener Igor Pucko, Damjan Novakovič in Hu- sein Kahvedžič, s kateri- mi so bili povezani vsi us- pehi šentjurske košarke v pr- vi ligi. Klub je zapustil tudi Bojan Novak, ki so ga si- cer želeli obdržati in se še vedno dogovarjajo o odš- kodnini, ki naj bi jo plača- lo Zagorje. Moštvo je prev- zel Boris Zrinski, ki se je vrnil na naše območje po neuspešni epizodi v Kopru, kjer so finance krojile po- litiko kluba. Zrinski se je spet zaposlil kot športni pe- dagog. V moštvo je skupaj z upravo pripeljal Jerneja Tilingerja, Rada Trifuno- viča in centra Seida Hajri- ča. Ostali del ekipe je ostal enak, le leto dni starejši in izkušenejši je. Zrinski ima težave pri uigravanju moš- tva, predvsem zaradi nači- na razmišljanja igralcev. Se- daj naj bi odgovornost prev- zemali vsi, prej pa to ni bi- lo v navadi. »Mislim, da smo se dobro pripravili in da ima- mo konkurenčno ekipo. Fantje so vseskozi delali do- bro in zavzeto, same tekme pa so pokazale nihanja v igri. Igrali smo odlično, pa tudi zelo slabo. Želja je pred- vsem, da si čimprej zagoto- vimo obstanek. To je osno- va, kaj več pa je težko napo- vedati, kajti toliko menjav v ekipah, kot jih je bilo letos, še ni bilo nikoli. Zaradi tega je z napovedmi treba poča- kati vsaj nekaj krogov, da vi- dimo, kako so se ekipe ujele in koga bodo še kupile. q dalcem obljubljam predvs( hitro in atraktivno igro, veliko borbenosti. Preprii; sem, da bodo z naših tek( odhajali zadovoljni,« zak| čuje Zrinski. Hopsi Polzelj Največ sprememb so ( živeli po lanski sezoni na p zeli, kajti v ekipi je ostalo nekaj mladih igralcev, vsi| tali pa so zapustili Savinj^ dolino. V klub so kmalu j prvenstvu pripeljali trene Vojka Herksla, ki je tal zasukal rokave. Pričel jei kati predvsem mlade igra] z zavidljivo višino, na ro pa mu je še kako šlo sode vanje Polzelanov z znanimi lijanskim klubom Bennettc ki mu bo Polzela nekakši »parkirišče« za mlade, nad, jene igralce z Vzhoda. Ta so v klub prišli Samo Fin gar. Matic Debevc, Miloš Š kota, Džordže Nikolič, I§ Krasnič, vrnil se je Brai slav Josipovič, kot zadnji je prišel še dolgo pričako\ ni češki center David StefI (211 cm), ki je samo še oki pil visoko linijo Polzelanc na čelu katere bo še napi neuničljivi kapetan Matji Cizej. O samem prvensti Herksel pravi takole: »Ini mo povsem novo ekipo, vi teri je še veliko nihanj, a nj nim, da smo na dobri po| Želeli bi sicer še enega or§ nizatorja igre in na tem \ lamo. Naši navijači bodo m rali imeti dovolj potrpežl vosti z našo igro. Predvse v začetku prvenstva, ko t nihanj še največ, prepria pa sem, da bo kasneje 1^ tveno bolje, kajti dobro d lo in širok izbor morata d rezultate. Ko bodo drugi n mreč pričeli kondicijsko p dati, bomo mi šele na vrhu cu. O tem sem trdno prepi čan. O ambicijah je težkogi voriti, več bo jasno šele p startu prvenstva oziron vsaj po nekaj krogih. Žej mo si uvrstitve med četrti] in osmim mestom, da bi p begnili od borbe za obstj nek v ligi. Menim, da je objektivno dosegljivo. Ign bomo hitro in moderno k šarko, za katero sem prepi čan, da bo zadovoljila na^ jače, od katerih pričakuje veliko podpore, kakršno polzelska košarka vselej t di imela.« JANEZ TERBO\ Foto: GREGOR KAT Ilija Petrovič ostaja dirigent šentjurskega moštva. Laško pivo Laščanom! Varovanci trenerja Aleša Pipana z bojevito igro do 1. mesta V Laškem je že dvanajstič potekal tradi- cionalni mednarodni turnir Laško pivo. Poleg domače ekipe so sodelovali 01ym- piacos, Telekom Bonn in Vojvodina. Gostitelji so na prvi tekmi premagali Voj- vodino z 91:85. V finale so se uvrstili še Grki po zmagi z Nemci s 84:72. Že šestič je lovorika ostala doma. Pivovarji so favori- zirane tekmece ugnali z 88:77, obračun slo- venskega selektorja in njegovega pomočni- ka je dobil slednji. Aleš Pipan je poudaril: »Ostati moramo trdno na tleh. Zmaga je le- pa, a še bolj pomembno bo zmagovati v ligi Goodyear, za naš povratek v evropske po- kale. Moštvo je prikazalo homogeno igro, nikogar ne bi izpostavil. Zasedba pa najbrž še ni zaključena. Rad bi privabil še enega kvalitetnega igralca v našo vrsto.« Trener drugouvrščenega moštva Slobodan Subo- tič je priznal: »Laščani so trenutno bolje pripravljeni kot mi. Imeli smo le dva skup- na treninga, a bi kljub temu dejstvu morali prikazati več.« Branilec Laščanov Nebojša Joksimovič je bil razpoložen oba dneva tur- nirja: »V Treh lilijah se zelo dobro poču- tim. Upam, da bomo nadaljevali s takšni- mi predstavami.« Na finalni tekmi je v 26. minuti »zavrela kri«, sodnika Pukl in Feko- nja pa sta izključila šest igralcev, dva do- Aleš Pipan je sestavil zelo udarno zasedbo v Treh lilijah. mača (Dojčin, Jelesijevič) in kar štiri grš- ke. Saša Dončič se je vrnil v laško moštvo. Dokazal je, da je zaupanja vreden igralec: »Kapetanski trak? Sem pač najstarejši in na- jizkušenejši v moštvu. Ni mi žal, da sem se vrnil. Želje v domačem prvenstvu bodo naj- višje, čas pa bo pokazal, koliko smo res zmožni!« MOJCA KNEZ Foto: ALEKS ŠTERN PANORAMA ROKOMET 1. SRL - ženske, 3. krog: Ptuj - Celeia 28:15(13:9); Radek, Nojinovič 8, Šijanec, Murko 3, Potočnjak, Pucko 2, Ramšak, Brumen 1; Bi- lič, Čerenjak 5, Arnšek 2, Nenič, Novak, Marinček 1. Žalec - Izola 47:21 (26:13); Randl 13, Stevanovič 12, Po- točnik 8, Savič 6, Agafano- va, Strmšek, Breznik 2, Krajnc, Rančigaj 1; Hrnjič 9, Kaltak 6, Mitroševska, Ču- brilo2,Čič, Benulič 1. Vrst- ni red: Krim, Ptuj 6, Piran 4, Burja, Škofja Loka 3, Ce- leia, Žalec. Olimpija 2, Ko- čevje, Izola 0. NOGOMET 2. SNL, 8. krog: Izola - Rudar 1:3 (1:2); Am. Mu- jakovič, Sprečakovič, Ek- mečič 1. Dravinja - Tabor 6:1 (3:0); Vodopivec 2, Zlo- dej, Srša, Vrenko, Džafero- vič 1. Vrstni red: Rudar 20, Dravinja, Zagorje 17, Bela Krajina 13, Krško 12, Tri- glav, Livar 11, Aluminij 9, Brda 8, Tabor 7, Izola 6, Svo- boda 1. 3. SNL - sever, 7. krog: Pe- snica - Šoštanj 2:1; Šmarje pri Jelšah - Središče 1:0, Pa- loma - Zreče 5:3. Vrstni red: Malečnik 16, Šmarje pri Jel- šah 15... MČL Celje, 4. krog: Trisi - Rogaška 1:2, Šentjur -1^ vinar Štore 1:0, Laško-Vra sko 2:6, Vojnik - Ljubno O Mons Claudius - Oplotni 1:0. Vrstni red: Mons Cla dius 12, Rogaška, OplotiH 9, Kovinar Store 7, Ljubi 5, Šentjur 3, Tristar, Vojn 2, Laško, Vransko 1 (-6). MALI NOGOMEt 1. SL, 2. krog: Nazaij« GIP Beton 4:3 (3:2); Adai^ 2, Kolar, Vreš 1; Rusmir Adrinjek, Dobovec - Pu"' Alpkomerc 0:4. Vrstni Nazarje 6, GIP Beton, Nal* 3, Brežice 2, Ajdovščina, ^ tropol 1, Vitomarci, Do'' vec 0. Št. 39 - 25. september 2003 ŠPORT 25 edsednik med novinci pivovarjev od leve: Urban Stopar, Aljoša Rezar, Miha Gorenšek, Matjaž Brumen, predsednik kluba Tone Turnšek z uradno rokometno žogo. Jure Natek, Dino Bajram in Klemen Štruc. Pomlajeni pivovarji rnova merijo visolco Cilj moštva je dvojna domača krona in čim višja uvrstitev v Evropi - Slovesna otvoritev nove dvorane 17. decembra >lje Pivovarna Laško, dr- li rokometni prvak med kimi, začenja novo se- DS precej pomlajenim tvom. Kljub temu cilji e, ki je v povprečju stara i in pol, niso nič manj liciozni. Tako so pove- na redni novinarski ferenci, kjer so ob no- ih v letošnjih sezoni govorili o ciljih v doma- prvenstvu in tudi v li- rvakov, domačem prvenstvu si rarji želijo dvojno kro- fisoki cilji pa ostajajo v evropskem pokalu, hemu, da imajo težko lino že v predtekmova- IFlensbug, Redbergslids ivažska Bystrica), se že- uvrstiti čim višje. Cilj ledno ostaja polfinale ipskega pokala, čeprav (tos od osmine finala da- 3r precej odvisno od sre- iri žrebu. ub so po lanski sezoni ustili Tomaž Tomšič, Aleš Pajovič, Luka Žvižej in Nenad Maksič. Novi čla- ni pa so nekdanja Prulčana Matjaž Brumen in Jure Na- tek, povratniki Dino Bajram, Klemen Štruc, Miha Goren- šek in Aljoša Rezar ter najm- lajši v moštvu Urban Stopar, ki je v člansko ekipo prišel iz mladinskih vrst. Predsed- nik kluba Tone Tlirnšek pou- darja, da je moštvo sicer res pomlajeno, da pa kljub te- mu ostajajo optimisti. »Ne bo- jimo se dobrih nasprotnikov. Uvrstitev med osem bi bila uspeh, naredili pa bomo vse, da bi prišli čim višje. Opti- misti smo in računamo, da bomo tudi letos krojili evrop- ski vrh.« Trener prve ekipe Miro Požun je zadovoljen s pripravljenostjo moštva, saj meni, da je ekipa na zadnjih dveh prijateljskih tekmah že pokazala obrise svoje igre. »Zadovoljen sem s tem, kar sem videl, tudi mladinci so se dobro vklopili v igro moš- tva. Doma želimo osvojiti vse, v Evropi pa nas čaka težko delo,« je še dodal trener dr- žavnih prvakov. Ostati med najboljšimi Rokometaši Gorenja so po mini pripravah v Čakovcu odigrali še zadnjo priprav- ljalno tekmo pred začetkom državnega prvenstva. Pre- vent so premagali s 24:22. Zmaga je potrditev dobre pripravljenosti, kar je po- trdil tudi trener Ivan VajdL »Moram reči, da smo se na novo sezono dobro pripra- viH. Smolo imamo le s poš- kodbami. Vid Kavtičnik in Branko Bedekovič verjetno ne bosta nastopila v 1. kro- gu na gostovanju v Novem mestu. V 1. ligi pričakujem, da bomo ostali v samem vr- hu ali pa morda storili še kakšen korak naprej. V po- kalu pa vemo: višje od pr- vega mesta ne gre!« je o ci- ljih povedal velenjski stra- teg. Aktualni pokalni zma- govalci so se še okrepili. Ro- man Simon in Boris Kovic sta se v igro dobro vključi- la. Velenjčani imajo pred novim prvenstvom tako na vseh igralnih mestih po dva igralca. GORDANA POSSNIG JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATlČ Le še slabe štiri mesece je do pričetka EP v rokometu za moške. Celje bo z novo dvorano, ki jo bodo slovesno odprli 17. decembra, eden od štirih gostiteljev prvenstva. Konec decembra oziroma v začetku januarja načrtujejo tudi otvoritveno klubsko tekmo, kjer se bo Celje Pivo- varna Laško s posebnim spektaklom na dostojen način poslovila od vseh ključnih igralcev, ki so v zadnjih enaj- stih letih igrali pri njih. »Vtisi so f enomenainilfc ^elenjčan Vid Kavtičnik drugi strelec svetovnega prvenstva - Bo tudi med izbranci za člansko EP? kenska mladinska rokometna re- *entanca se je s svetovnega pr- Istva v Braziliji vrnila z bronom ^polnila svojo zbirko odličij. La- f namreč na evropskem prvens- 'la Poljskem osvojila srebrno me- ^- Po mnenju selektorja Slavka ^ča je bil najboljši igralec 19-let- M Kavtičnik, član Gorenja. NJe svojevrsten fenomen: s 17 leti je ^zaigral v članski reprezentanci, le- Jje bil hkrati član treh reprezentanc, ^ke, mladinske in članske. Zaradi ^ okoliščin je izpustil nastop na EP s J^na Slovaškem. V Braziliji je bil drugi ^ prvenstva, znašel se je tudi na šir- '^znamu selektorja Toneta Tiselja za EP »Občutki so fenomenalni. Če- 'sino si vsi želeli nastopiti v finalu, pa "^ga za tretje mesto proti Špancem *Jo zadovoljila apetite. Najbolj boleč ^ smo doživeli v polfinalu proti Šve- ''l^i smo jih sicer nadigrali v vseh ele- % rokomeme igre. Žal pa naša končna '^cija ni bila takšna, kot bi morala tem nas je v ključnih trenutkih tekme zapustila tudi športna sreča. V od- ločilni tekmi pa smo se zbrali. Igra »vsi za enega, eden za vse« se nam je obrestova- la,« se Kavtičnik spominja odločilne tek- me, ki so jo fantje najprej proslavili s sku- pinskim skokom v bazen. Počitka pa pravzaprav ni. Vid se je takoj po vrnitvi vpisal na fakulteto, sedaj pa že trenira za matični klub, ki ga letos spet čaka nastop v evropskem pokalu. »V po- kalu pokalnih zmagovalcev si želimo uvr- stitve v polfinale. V državnem prvenstvu pa je naš cilj uvrstitev na 2. mesto in s tem preboj v ligo prvakov.« Vid je tudi med kandidati za nastop v članski reprezen- tanci na EP. »Želim si, da bi se uvrstil na reprezentančni spisek. Končno odločitev o tem pa bodo sprejeli drugi. Če bom med izbranci, bom presrečen, če ne, pa tudi ne bom preveč razočaran. Vem, da sem še mlad in da me čaka še veliko priložnosti za nastope na velikih tekmovanjih.« Poleti se je veliko govorilo o njegovem morebitnem prestopu v Celje Pivovarno Laško. A do dogovora še ni prišlo. »Naj- prej moram igralsko dozoreli. Letošnja sezona bo zame velika priložnost tako na domači kot na evropski sceni. Moja želja je tudi, da bi nekoč lahko prestopil v tako vrhunski klub, kot je letos Aleš Pajovič,« je zaključil Kavtičnik. GORDANA POSSNIG Od Sao Paola do Frankfurta je z našimi junaki letel Pele, najboljši nogometaš vseh časov. Iz- jemno priložnost je izkoristil Vid Kavtičnik. ■Ili^NA KRATKO Stojnic evropsici podprvaic Dunaj: Velenjčan Mladen Stojnic je na evropskem prvenstvu v karateju osvojil srebrno medaljo. Ugnal je pet tekmecev, nato pa se je v finalu pomeril s francoskim predstavnikom, ki so mu sodniki po podaljšku prisodili zmago. Žalec teče Žalec: Po mestnih ulicah je teklo staro in mlado, od deklic in dečkov tretjih razredov osnovnih šol do vetera- nov preko 60 let. Vseh je bilo 679. Po kategorijah so zma- gali: Jasna Turnšek, Jan Kramer, Veronika Kobal, Luka Ci- rar, Miša Morgelj, Matic Skočir, Martina Kralj, Vid Zev- nik, Tajda Rop, Jan Brešan, Romana Tesovnik, Miha Kore- njak, Barbara Resnik, Boris Podpečan, Alenka Mernik, Jani Železnikar, Magda Simonič, Pavle Krež in Veno Sat- ler. (TT) Merkurju drugo mesto Šibenik: Košarkarice celjskega Merkurja so brez Jelene Maksimovič nastopile na mednarodnem turnirju. V prvi tekmi so premagale madžarskega podprvaka Soprona s 54:39, v finalu pa izgubile z gostiteljicami s 63:55. V tretji četrtini je bil izključen trener Dragomir Bukvič, v zadnji minuti pa so domači sodniki Celjankam dosodili tri nešportne osebne napake. Liga Trocal se bo 4. oktobra začela prav z gostova- njem Merkurja v Dalmaciji. (JŽ) Nov rekord Miroteksa Maribor: V 2. krogu državnega prvenstva so kegljavke Miroteksa v gosteh ponovno slavile. Z novim rekordom keg- ljišča Konstruktorja v Mariboru so zmagale s 6:2. Najuspe- šnejša je bila Barbara Fidel s 573 podrtimi keglji. (JK) Cimperšek do zlate medalje Girvvood: Slovenska reprezentanca v gorskih tekih se je odlično odrezala na SP na Aljaski. V ekipnih mladinskih konkurencah so mladi tekači, med katerimi je bil tudi Ce- ljan Andrej Cimperšek, osvojili zlati medalji, Cimperšek pa je bil posamično 50. V članski konkurenci je bila naj- boljša slovenska predstavnica prav tako Celjanka Anica Živko, ki je osvojila 37. mesto. (JŽ) Celjanke sedme v Evropi Koper: Na evropskem atletskem mladinskem klubskem tekmovanju je v obeh konkurencah zmagal moskovski Luč. Ženska ekipa celjskega Kladivarja je zasedla 7. mesto. Slo- venski atleti so skupno osvojili 6 kolajn. Med Celjankami se je z delitvijo 3. mesta v skoku v višino izkazala Maja Mlinaric s 165 cm. (JŽ) Šentjurčani osvojili Ikov pokal Slovenske Konjice: Konjiški klub je po treh letih ponov- no organiziral Ikov memorial, na katerem je prvič slavila ekipa Alposa Kemoplasta, ki je v prvoligaškem obračunu premagala ekipo Zagorja, v finalu pa je bila uspešnejša od gostiteljev s 87:77. (JŽ) Čeplakova le šesta Moskva: Velenjčanka Jolanda Čeplak je na mitingu z na- gradnim skladom štirih milijonov dolarjev v teku na 800 m zasedla šesto mesto. Progo je pretekla v dveh minutah in dveh sekundah. Spet je zmagala Mozambičanka Maria Mu- tola, kar ji je uspelo že sedemindvajsetič zapored. (JŽ) Kolesarski vzpon na Goro Oljko Ločica ob Savinji: Domače športno društvo je pripravilo 3. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na 11-kilometrski pro- gi ob 500-metrski višinski razliki se je pomerilo 82 kolesar- jev v devetih kategorijah. Zmagali so Nejc Završnik, Dejan Miko, Janez Reichmajer, Erik Rosenstain (absolutno naj- boljši čas: 21 minut in 53 sekund), Milan Vivod, Brane Ško- berne, Obrad Lazič, Edvard Ucanjšek in Katja Jurjevec. (TT) - Št. 39 - 25. september 2003 26 KRONIKA Podgana v Marijinen naročju ni žalila posameznih vernikoi Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo tožilke Elizabete Gyorkos, ki je želela doseči sojenje članom sku Strelnikoff - Okrajno sodišče je postopek ustavilo še pred začetkom sojenja i člani celjske zasedbe Strelnikoff so februarja 1998 izdali ploščo Bitch- craft, katere ovitek je kra- sila Brezjanska Marija, ki je namesto Jezusa v naroč- ju držala podgano. Naslov- nica je sprožila številne od- meve. Na eni strani so se pojavile razprave o svobo- di umetniškega izražanja, na drugi pa odzivi katoliš- ke javnosti, ki so člana sku- pine Vasjo Ocvirka in Ser- geja Steblovnika ovadili, ker naj bi žalila njihova ver- ska čustva. Obtožba, ki jo je v Celju leta 1998 vložilo okrožno dr- žavno tožilstvo v Mariboru, je Sergeju Steblovniku in Vas- ji Ocvirku očitala, da sta »povzročila zgražanje s tem, da sta kot člana Strelnikof-. fa februarja 1998 hudo žali- la religiozna čustva številnih katoličanov in povzročila zgražanje v javnosti«. S tem naj bi Vasja Ocvirk in Ser- gej Steblovnik hudo žalila Mlade krščanske demokra- te, člane Krščanskih socia- listov, Slovenske konferen- ce SSK, Slovenske ženske zveze pri SKD ter še 1.208 oseb - pripadnike katoUške vere, ki so zoper njiju vlo- žili kazenske ovadbe, je v obtožnem predlogu zapisa- la Elizabeta Gyorkos. In do- dala, da je obrazce s prote- stom podpisalo najmanj 3867 posameznikov. Januarja letos je Okrajno sodišče v Celju sklenilo, da obtožni predlog zavrže kot neutemeljen, in sicer s po- jasnilom, da »obdolžena, tu- di če bi predelana slika ža- lila vernike, le-te nista na- slovila na konkretno osebo, kar pomeni, da žalitev ni mogla predstavljati napada na dobro ime in čast oseb, ki jih je tožilstvo navedlo kot razžaljene«. Tako do za- četka sojenja sploh ni priš- lo. Protest zaradi stališča o splavu Višja državna tožilka Gyorkoseva, ki se je na sklep prvostopenjskega sodišča pritožila na Višje sodišče v Celju, je predlagala, da pri- mer vrne v ponovno obrav- navo, saj je bila prepričana, da je bila »žalitev zaradi javno predstavljenega ovitka ploš- če, naslovljena na kolektiv- no osebo - katoličane, ki so vlagali kazenske ovadbe«. Sodišče je pritožbo zavrni- lo kot neutemeljeno, ker je menilo, da opisano dejanje ne vsebuje znakov nasilniš- tva, saj »ni mogoče ugotovi- ti identitete osebe ali kon- kretnih oseb, ki naj bi bile razžaljene s popačeno podo- bo simbola katoliške vere na Slovenskem« - izraz »števil- ni katoličani« pa se ne na- naša na konkretnega oško- dovanca. »Popačena nabožna podo- ba ne pomeni vrednostne oce- ne domnevno prizadetih, ker izraža samo stališče obeh ob- dolženih do tega verskega simbola,« je v obrazložitvi še zapisal senat višjega sodišča in dodal, da iz izjave za jav- nost skupine Strelnikoff iz- haja namen zgoščenke, s ka- tero je glasbena skupina na umetniški način protestira- la proti stališču predstavni- kov slovenske cerkve glede splava. »Ni dvoma, da je tre- ba javno predstavitev zgoš- čenke obravnavati kot celo- to, to je tudi glasbo in bese- dilo in ne le ovhek z že ome- njeno popačeno nabožno po- dobo. Ob znanem stališču vodstva slovenske katoliške cerkve do pravice do splava, ki je določen v I. odstavku 55. člena Ustave Republike Slovenije, ni mogoče odreči pravici do kritike tega stališ- ča drugače mislečim. Tudi ta- ko se izvaja svoboda izraža- nja,« so v obrazložitvi še za- pisali člani senata Višjega so- dišča v Celju. Dopuščanj verske nestrpnost »Začudeni in prest ni smo nad odločitvij jega sodišča, saj sm( pričani, da je šlo v pr popačenja podobe Br ske Matere Božje za nje verske nestrpnosti Ijenje svetinj,« je pc Andrej Saje, generali nik in tiskovni preds Slovenske škofovske renče. »Odločitev višj( dišča je nov dokaz, ( stojni pojave verske n nosti v Sloveniji do{ jo,« je dejal Saje in ( da je Komisija Pravici mir, ki jo vodi dr. Stres, objavila javno { v katerem opozarja i jenje verske nestrpn Sloveniji. Dogodek s; lano sliko Marije nan bil edini tovrstni pc zadnjem času. Vend^i dodaja, da Cerkev tov pojavov ne želi izposti »Vesel sem odločit dišča, hkrati pa se zat jem vsem svobodomis ljudem, ki so nam si strani,« je sklep višje dišča komentiral Vasja virk, član skupine SI koff (ki je pred prit dvema letoma razpad dodal, da je »Primer nikoff« dokaz, da »sv( umetniškega izražani umevna sama po sebi, več si jo je treba vsaki na novo izboriti.« j ALMA M. Sq »Nevidnatc pištola še vedno beli lase Predstojnikov ni bilo v sodni dvorani - Fakin za izvensodno poravnavo? Na celjskem okrožnem sodišču se je v ponedeljek nada- ljevala obravnava zoper ortopeda Splošne bolnišnice Celje Matjaža Sajovica zaradi kaznivega dejanja žaljive obdol- žitve. Nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin ga zasebno toži zaradi izjave, ki jo je dal eni izmed slovenskih komercialnih televizij lani, v času afer, ki so zaznamovale celjsko bolnišnico. Gre za izjavo, da naj bi Fakin s pištolo grozil štirim predstojnikom. Pred senat bi morali v ponedeljek stopiti trije predstojniki oddelkov, vendar na sodišče ni bilo nobenega od njih. Mio- drag Vlaovič naj bi se opravičil zaradi nujne operacije, Jože Robida se za svoj izostanek ni opravičil, Gorazda Lešničarja pa na sodišče pomotoma niso povabili. Obramba je v ponede- ljek predlagala tudi novi priči, dve novinarki. Na obravnavi so si prisotni ogledali posnetek prispevka s sporno izjavo Sa- jovica: »... na koncu koncev je prišlo tako daleč, da je Samo Fakin potegnil pištolo in grozil predstojnikom...« Na vpraša- nje novinarke, ali se zaveda posledic svoje izjave, pa je odgo- voril: »... posledic se ne bojim, ker je vse res...« Izjava naj bi bila za Fakina >izredno huda obtožba< in naj bi imela zanj >hude posledice<. Obramba je v ponedeljek kot dokazni predlog priložila tudi julijsko izdajo revije Isis, kjer naj bi bilo objavljeno Fakino- vo pismo slovenskim zdravnikom. Iz njega naj bi bilo razvid- no, da so vse zamere do dr. Sajovica zglajene. Sicer pa naj bi Fakin izven sodne dvorane izjavil, da komaj čaka, da se zade- va konča in ne izključuje izvensodne poravnave. Sajovic pa dopušča možnost, da informacije o pištoli niso bile točne, čeprav vprašanja, ali so ga morebiti nalagali, ni želel komen- tirati. Sojenje naj bi se nadaljevalo sredi oktobra. SIMONA ŠOLINIČ ' Foto: ALEKS ŠTERN Matjaž Sajovic Samo Fakin - Št. 39 - 25. september 2003 PISMA BRALCEV 27 IREJELI Lsiuio Umetnost Uzi okna in vrata v jleriji MIK okviru nastajajočega no- jtinega industrijskega 5Ča ob Bežigrajski ce- Celju", galerija MIK na jen način izstopa in ja za tod še do nedav- načilno sivino. Izviren imišljen projekt ambi- lega podjetnika Franci- berška, vključno z nje- 1 uglašenim delovnim 0, že nekaj let uspešno ličuje vizijo združeva- ozofije dobrega gospo- da z umetnostjo, da bi rali v sožitju. Torej, v esu nastajanja in po- janja v skupen bivanj- rostor, z roko v roki. O imo se lahko tudi tokrat ličali na razstavi treh kih slikarjev, iz skupi- nenovane Iris. Ob dne- flK-ovih odprtih vrat se ajno na istem mestu zvodnih obratov in ga- ;že leta srečujejo proi- alci, potencialni potro- iin umetniki. edtem ko nas medijska 'klamna psihologija na načine vztrajno prepri- ta in spodbujata k »po- inakupovanju marsičesa potrebnega - nikjer ne no ničesar zastonj... še ■pa resnično kaj tudi za 1, so takšna neobvezna enja, kjer nam nekdo ši- igmdno (brezplačno) ija šopek likovne, glas- in povrhu še kulinarič- iulture, več kot hvale vredna. Ob sproščenem vzdušju se spontano odpira in razvija komunikacija o različnih interesnih področ- jih in aktualnih temah. Ta- ko izvemo drug od drugega, (za)kaj in kako kdo ustvar- ja, o spremljajočih vpraša- njih in okoliščinah nastaja- joče multikulture, ki jo pri- našajo globalizacija, tržno povezovanje in združena Evropa; saj vemo, da je med- sebojno vse tesno povezano in odvisno. Včasih smo re- kli temu odnos med mate- rialno bazo in duhovno nad- gradnjo. Naša kultura in ci- vilizacija, predvsem pa last- ne vrednote, so in bodo ne- preklicno osebna izkaznica, ki nas uvršča v tak ali dru- gačen krog družbeno eko- nomskih odnosov. Vse bolj zasvojeni s potrošniško mi- selnostjo pa si postavljamo za prvega boga najprej de- nar, s katerim za visoko ce- no ku(pu)jemo svoje sanje. Z na zunaj vidnimi simboli (samo)potrjevanja naših sposobnosti in moči, si uti- ramo pot v vrhove umišlje- no elitne družbe, ki običaj- no raje daje, vse prej kot umetnosti, prednost uživa- nju bolj konkretnih dobrin. Le-teh ni nikoli dovolj. Iz- govori o pomanjkanju časa in denarja, da bi si kdaj ali večkrat privoščili kakšno do- bro knjigo, kulturno umet- niško predstavo, razstavo ali celo nakup umetnine, so iz trte zviti. Seveda imamo pri tem v mislih posameznike, ki jim je prednostni cilj pri- dobitništvo in kapital, kul- tura in umetnost, kakor da to nista, pa jih preprosto bolj malo zanima. Celo mislijo, da je ne potrebujejo. Zanjo je pač škoda časa in »njiho- vih žuljev«. Zato vsem, tudi tistim, ki gmotnih možno- sti resnično nimajo, dobro- hoten namig, ki se mi je utr- nil na MIK-ovi razstavi: Za vstopanje skozi vrata kulture in umetnosti ni vse- lej pogoj le denar. Na široko moramo odpreti najprej vrata v lastno dušo. ANA ČETKOVIČ VODOVNIK, prof. Povezovanje zelenjadarjev za skupno trženje Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije (ZIPZS) povezuje več kot 300 članov iz vse Slovenije. Pro- ces povezovanja ni le zahte- va EU, temveč tudi ugotovi- tev pridelovalcev samih, da je obstoj zelenjadarjev v pri- hodnje možen le s poveza- nostjo tako na domačem kot na tujem trgu. Zato ponov- no obveščamo zelenjadarje- individualce, ki še niso vklju- čeni v organizirano skupno pridelavo, da bo država čla- ne, preko OP-jev (organiza- cij proizvajalcev), po 1. ja- nuarju 2004 prednostno obravnavala. Včlanitev v ZIPZS omogo- ča številne ugodnosti glede tržno informacijskega siste- ma, sodelovanje pri promo- ciji na zdrav način pridelane hrane s skupnim zaščitnim znakom rumene pikapoloni- ce, združenje nudi članom tu- di strokovno pomoč pri pri- delavi in druge oblike sode- lovanja. Poslovno povezovanje čla- nov za skupno trženje pote- ka preko organizacij proi- zvajalcev v skladu z novo slo- vensko zakonodajo, kar bo tudi v pogojih EU omogoča- lo nadaljnje konkurenčno poslovanje članov. Rezultat teh aktivnosti članov zdru- ženja so tri zadruge, ki so že nastale: Podravske vrtni- ne (območje Podravja), Zdravo polje (območje Ljub- ljane) in Zdrav vrt (območ- je Celja). V letošnjem letu se te zadruge, z namenom nadaljnjega koncentriranja pridelave, povezujejo v krovno organizacijo proizva- jalcev. V okviru izobraževalnih aktivnosti združenja je tre- nutno v teku projekt z na- slovom »Slovensko zelenja- darstvo in Evropska unija - vključevanje slovenske inte- grirane pridelave zelenjave na skupni evropski trg«, s ka- terim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, ra- zumevanju in javni razpra- vi o procesu vključevanja v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje držav- ljanov in državljank Slove- nije. Program obveščanja iz- vaja Urad vlade za informi- ranje, kot partner in dona- tor pri projektu pa nastopa Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in kot partner Zdru- ženje pridelovalcev vrtnin Maribor. Cilj projekta je povečati članstvo v poslovnih poveza- vah - zadrugah (organizaci- jah proizvajalcev), ki nasta- jajo v okviru članstva Zdru- ženja, informirati in osveš- čati člane o koristnostih vključevanja Slovenije v EU ter prednostih medsebojne- ga povezovanja in pomenu le- tega v EU. Z namenom, do- seči navedene cilje. Združe- nje prireja seminarje in de- lovna srečanja po vsej Slo- veniji. Mag. DENIS TOPOLNIK, Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije Praznovanje prve obletnice Pred kratkim je lokalni odbor Stranke mladih Slo- venije v Štorah praznoval svoj prvi rojstni dan. Dru- žinskega srečanja se je ude- ležil sam predsednik SMS gospod Dominik Černjak s svojimi ožjimi sodelavci iz stranke. S svojim obiskom pa nas je počastil tudi po- slanec DZ RS gospod Mar- ko Diaci. Stranka je precej delov- na na svojem področju. V svoje vrste pa bi radi pri- tegnih še več mladih po le- tih, pa tudi tistih po srcu. Veseli smo tudi dejstva, da na večini prireditev v naši občini sodeluje tudi veliko mladih. Vodstvu stranke smo pred- stavih našo občino, ogledali so si novo zgrajeno obrtno cono in pot zaključili na Svetini, kjer je veliko po- tenciala za razvoj turizma. Ob prijetnem druženju in sproščenem klepetu smo iz- menjali veliko mnenj in predlogov za obdobje, ki je pred nami. Tako optimistič- no gledamo v čas prihaja- jočih parlamentarnih voli- tev naslednjo jesen. Do ta- krat pa nas čaka še veliko dela. NINA KRIŽANEC, Štore \f iskanju duše hovna univerza v Celju - brezplačna predstavitvena predavanja in možnost vpisa ^je naš prijatelj otožen, [prašamo: »Kaj ti leži na P« Ljudi označujemo ta- '»Kako dober je ta člo Po duši, tisti pa ... Ali "ti ima dušo?« In ko nek- (femine, pomislimo: »Du- ^izpustil.« Kaj si pravza- ^predstavljamo pod du- ^aj je duša? Kakšno vlo- l^ia v človekovem življe- •"šo ali Psiho so v grški "ogiji upodabljali kot le- ^žr\o deklico, ki ima me- krila. Stari poganski na- verjeli, da je duša kot '"^šen notranji človek, ki "fTied sanjanjem leta nao- i** smrti pa povsem za- pusti telo. Dokler je v telesu, je človek živ, ko pa za zmeraj odide, premine. Iz krščanske- ga izročila se je ohranil sliko- vit opis, da je človek postal živ šele, ko mu je bil »vdah- njen v obličje oživljajoči duh«. Sama beseda duša (pa tudi duh) ima isti koren kot dih. Sta- ra ljudstva so si potemtakem kot dušo predstavljala tisto, kar od znotraj oživlja človeka. Kot veter veje skozi liste, da tre- peta, tako človekova duša di- ha skozi človeka in ga oživi, da se giblje, govori, čuti. Človek je živ le toliko, koli- kor se zaveda. Torej daje du- ša človeku moč zavedanja in je izvir zavesti. Stari grški filo- zof Sokrat je dejal, da mora človek slediti glasu duše v se- bi, ki te opozarja, kaj je prav in kaj ne. Duša je izvir višjih sposob- nosti, kot so intuicija, umet- niški navdih, etika ter višjih ču- stev, kot so nesebična ljube- zen, sočutje, požrtvovalnost, pa tudi izvir genialnosti, ki so jo izražali veliki umetniki, znanstveniki in filozofi. Pred- vsem pa je izvir samozavesti in samospoštovanja. Duša je človekov notranji zaklad, ki ga mora odkriti vsakdo sam. Duhovna univerza je duhov- na šola, ki skozi sistematično osvajanje duhovnega znanja in skozi pretanjeno učenje me- ditacije, v človeku postopo- ma prebuja živost duše in du- ha. Razvijemo globlje razume- vanje sebe in življenja, dru- gačen odnos do svojih živ- ljenjskih okoliščin, naučimo se (o)stati »mirni v viharjih do- godkov«, razmišljati trezno in najti rešitve, ki so dobre za vse. Postopoma najdemo odgovo- re na svoja pomembna vpra- šanja. Toplo vabljeni. NATAŠA ZORC SPOMIN Helena Borovšak »Tudi če bi mogla, v svo- jem življenju ničesar ne bi spreminjala. Seveda bi že- lela, da bi vojna prizane- sla možu in sinu, da bi otroci manj trpeli... Sama zase vem, da so mi tegobe pomagale prebroditi še huj- še stiske, ki so prihajale, in bolj ceniti lepe, srečne trenutke, ki jih tudi ni bi- lo malo.« Tako je v intervjuju ob svoji 90. pomladi ned- voumno in z večno živim notranjim prepričanjem človeka, žene-borke govo- rila Helena Borovšak. Ko je letošnjega 1. aprila pro- slavila 100-letnico, rojena je bila 1903, kot hči male- ga posestnika v Svetini nad Celjem, je vnovič pokaza- la, kaj in koliko zmore. Hotela je doživeti stoletje. In ga je. Takšna je bila Ta- mika, kot so ji rekli tisti, ki jim je bila najbližje. Osebno stoletje Helene Borovšak je stoletje žene in matere, ki se je razdaja- la in je verjela, da mora biti življenje socialno pravič- nejše, kot je bilo. Ni ji bi- lo lahko, ne v domačem kmečkem okolju ne po- tem, ko se je poročila in se z možem leta 1922 pre- selila v Hrastnik. V lastnem življenjepisu je popisala prve revolucio- narne izkušnje v steklar- skem in knapovskem Hrastniku in svoj vstop v partijsko gibanje. »Cela družina je bila vključena v napredno gibanje, saj so bili v družini štirje člani KPS in dva člana SKOJ-a. Leta 1941 so me s celotno družino okupatorji odpe- ljali v celjske zapore, od koder so moža in dva sina odpeljali v taborišče Maut- haussen, kjer je mož no- vembra istega leta podle- gel. Mene so s tremi hčer- kami v septembru 1941 iz- selili na Hrvaško. V začet- ku leta 1943 sem vstopila v NOV. Med peto ofenzivo so me v aprilu ali maju is- tega leta sovražniki zajeli in me odpeljali na prisilno delo v Niirnberg. V začet- ku leta 1944 sem od tam po- begnila in avgusta 1944 vstopila v Kozjanski odred.« Kakšna osebnost je bila Helena Borovšak, koliko klene volje je plalo v njej, pove tudi to, da se je takoj po drugi svetovni vojni, pri 42 letih starosti, ko je že prevzemala mnoge politič- ne in upravne naloge na po- dročju socialnega in zdravs- tvenega zavarovanja, vpisa- la kot izredni dijak na celj- sko gimnazijo. In jo kon- čala s prav dobrim uspe- hom. Po osvoboditvi je delala v različnih organih takrat- nega celjskega okrožja. Med drugim je bila dve mandatni dobi tudi člani- ca republiškega sveta za so- cialno varnost, poslanka skupščine Ljudske republi- ke Slovenije v letih 1951 do 1953, poslanka zvezne ju- goslovanske skupščine pa od leta 1953 do 1957. Upo- kojila se je leta 1958. Pre- jela je več odlikovanj, med drugim orden za hrabrost in red republike s srebrnim vencem. Tamika je še posebej iz- žarevala posebno mehko- bo, milino, plemenito do- brosrčnost, ki jo zmorejo redki. Tisti, ki niso v os- predju in so tako redki. In tudi, ko so se časi spreme- nili, jih je sprejela kot eno izmed postaj v loku življe- nja in zgodovine. Toda v sr- cu je zmeraj verjela v čas drugačnih vrednot, v čas človečnosti in socialne pra- vičnosti. 00 ZZB NOV, Celje PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 27. septembra od Kremžarjevega vrha do koče na Pesniku. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji ter 4. oktobra na Olše- vo - Brodarjev pohod. Odhod z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 30. septembra na telefon 03 545 29 27 ali 040 324 669. Zavod za kulturne prireditve Celje Klub Odeon vabi: v soboto, 4. oktobra na strokovni izlet v Benetke, ogled 50. Beneškega bienala. Odhod avtobusa iz parkirišča Glazija v Celju ob 4.30 uri, odhod iz Benetk ob 19. uri, vrnitev v Celje predvidoma ob polnoči. Prednost prijave imajo člani kluba Odeon do 26. septembra, za vse ostale od 26. septem- bra do 1. oktobra, oziroma do zapolnitve sedežev, na tele- fon 03 426 51 50. Društvo Humoristov Velenje organizira 3. kolesarsko trim vožnjo, v nedeljo, 28. septembra, ob 9. uri pri Ribiški koči pri Škalskem jezeru v Velenju. Št. 39 - 25. september 2003 28 NASVETI POGLEJMO V PRIHODNOST Spoštovane bralke, spo- štovani bralci! Ponovno vas prosim, da upoštevate mo- jo prošnjo glede vaših pi- sem. Za natančne odgovo- re potrebujem natančne po- datke. Potrebujem natanč- ne datume rojstva vseh oseb, o katerih sprašujete. Torej tudi datume vaših partner- jev, otrok itd. Vaša pisma so še vedno pomanjkljiva, zato sem se odločila, da bo- do v prihodnje vsa pisma, ki ne bodo vsebovala potreb- nih podatkov, romala na- ravnost v koš. Izjem ne bo več. Hvala za razumevanje. ŠIFRA: »NA RAZPOTJU« Naj vas nikar ne skrbi, da boste izgubili to, kar vam pri- pada. Ostanite mirni in ni- kar ne dovolite, da vas kdor- koli ustrahuje in vam naga- ja. To, kar je vaše, bo ostalo vaše tudi v prihodnje. Veliko sreče. Hvala vam za vzpod- budne besede. ŠIFRA: »DORIOcf Vaše zdravje ni ravno naj- boljše. Kažejo se težave s sr- cem in krvnim obtokom. Vse skupaj pa je pogojeno tudi z vašimi težavami zaradi psi- hičnih pritiskov, pod kateri- mi ste že nekaj časa. Posve- tujte se z zdravnikom, pa tu- di sicer bi bili dobro, da kaj storite zase. Kdaj pa kdaj poj- dite na kakšen sprehod, da se boste malo sprostili. Vaše pismo je malce nejasno na- pisano, zato upam, da boste z odgovorom kljub temu za- dovoljni in da vam bo v po- moč. Zelo nejasno ste opisa- li situacijo s stanovanjem. Če boste želeli uresničiti ta na- črt, se bo potrebno zelo po- truditi in angažirati. Zadeve se boste morali lotiti druga- če kot do sedaj. Možnost za selitev bo v roku leta, leta in pol. Tudi zadeva s kreditom se bo pozitivno razpletla za vas. Nikar ne obupajte. Z do- datno zaposlitvijo bo malo težko, vendar pa bo več mož- nosti konec leta ali v začet- ku prihodnjega leta. Paziti morate na papirje, dokumen- te. Razmislite o tem. Veliko sreče vam želim. ŠIFRA: »HANNAH« Nanizah ste kar precej vprašanj. Žal vam bom od- govorila samo na nekatera. Za sorodnike niste navedli rojstnih datumov niti imen. Določena vprašanja pa so takšna, da na njih ne morem odgovoriti. Z vašim zdravjem za sedaj ni nič narobe. Pa tu- di v prihodnje ni videti več- jih težav na tem področju. Previdnost v prometu nika- kor ne bo odveč. Vendar pa vam svetujem, da se znebite ideje, da vas bo doletela ne- sreča. Veliko slabih stvari v življenju si namreč prikliče- mo sami z nepravilnim raz- mišljanjem. Na vprašanja v zvezi z igrami na srečo pra- viloma ne odgovarjam. Na sploh bi vam svetovala, da ste pri željah previdni. Veliko- krat se nam želja sicer ure- sniči (sploh pri denarju), ven- dar pa za to plačamo visoko ceno. Razmishte o tem! O službi in izobrazbi niste na- pisali ničesar konkretnega, zato vam ne morem odgovo- riti. Na čustvenem področju se kaže velika zmeda. Ste pre- malo odločni in polni dvo- Piše: METKA OBRUL - ZOYA mov. Poročili se boste, ven- dar šele takrat, ko boste raz- čistili, kaj sploh hočete. Bo- dite previdni, da vas ne pre- seneti nenačrtovana noseč- nost. V prihodnje se kaže še neka možnost za izobraževa- nje ali nadaljevanje študija. Zadeva s stanovanjem za sedaj ostaja taka, kot je. Spre- membe ni videti. Vaše pri- hodnje življenje bo odvisno predvsem od vas samih in va- šega načina delovanja. Na komercialni številki sem dosegljiva vsak delov- ni dan od ponedeljka do so- bote med 9. in 11.30 in med 14. in 24. uro. Nikar pa me ne kličite ob nedeljah, ker je takrat zame dan počit- ka. www.lovetemple.net/zoya/ Do 30 odstotkov več! Od letošnjega marca v Ce- lju deluje podjetje Izplačila, ki oškodovancem v nesre- čah pomaga pri denarnih zahtevkih do zavarovalnic. Pomoč pri njih je poiskalo že več kot sto Celjanov. »Če ste že kdaj bili tele- sno poškodovani pri promet- ni ali delovni nesreči, potem veste, da do denarja zavaro- valnic ni enostavno priti,« pra- vi prokurist podjetja Izplači- la Miha Areh, »zavarovalni- ca sicer ponudi določeno odškodnino, vendar je ta pogosto precej nižja od ti- ste, ki vam pripada. Celo do 30 odstotkov!« Do denarja čisto po naključju Največja odškodnina, do katerega je neka upravičen- ka prišla z njihovo pomočjo, znaša 6 milijonov tolarjev in pol, čeprav prej sploh ni ve- dela, da je upravičena do ka- kršnega koli zneska. Čisto po naključju je zvedela za pod- jetje Izplačila in jih poklicala na njihovo brezplačno števil- ko. Tam so ji nemudoma pro- fesionalno izpolnili odškod- ninski zahtevek, saj je bil pri- mer že tik pred tem, da zasta- ra. Le trije meseci so manj- kali, pa bi se oškodovanka za denar lahko obrisala pod no- som. Najpogostejše napake »Svojih pravic se ljudje v ve- čini ne zavedajo,« poudarja Areh, »še posebej delavci, saj ne vedo, da so poleg kolek- tivne upravičeni še do odš- kodninske odgovornosti de- lodajalcev. Ali pa prehitro od- nehajo pri pogajanjih o višini odškodnin.« Zato je ponava- di bolje, da z izpolnjevanjem zahtevka za odškodnino sploh ne začnete sami, pač pa pod- jetje Izplačilo prej pokličete na brezplačno telefonsko šte- vilko. Tako se boste izognili morebitnim napakam, čaka- njem pred vrati zavarovalnic ali celo pogostokrat nepotreb- nim stroškom, kot so razna mnenja strokovnjakov. Ta, ko- nec koncev, tudi niso ravno poceni. Do izplačila zavarovalnice brez stroškov! Kadar so udeleženci v ne- srečah v dvomih, jim samo brezplačno svetujejo. Če pa je zahtevek upravičen, v nji- hovem imenu vložijo odškod- ninski zahtevek in uredijo vse ostale potrebne dokumente. Pri tem stranka še nima no- benih stroškov, pač pa provi- zijo v višini 10 odstotkov po- ravna šele po izplačilu zava- rovalnice. Ne le prometne nesreče... Pogosto se nematerialne poškodbe zgodijo tudi pri opravljanju dela, v trgovinah, na javnih površinah in še mar- sikje, na kar najprej sploh po- mislimo ne. Poškodovano stopnišče je že čisto možen razlog nesreče. V takšnem pri- meru pokličite na brezplač- no telefonsko številko podjetja Izplačilo. In pregovor »sreča v nesreči« bo dobil denarno podporo ... Ne branite se denarja - raje pokličite podjetje Izplačilo 080 20 26. Na osnovi sklepa stečajnega senata-Okrožnega sodišča v (;; v zadevi St 61 /2002 z dne 11.09.2003 nad dolžnikom MIK d.d. - v steč^u Trg 8, 3312 PREBOLD OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (I. dražbenl narok) I. PREDMET PRODAJE PRAVNA OSEBA MIK d.d. - v stečaju, ki vsebuje: 1. lastniški delež v družbi MIK TRADE mednarodna trgo d.o.o., ki znaša 0,48 %. 2. Ustanovitveni vložek v zavodu IRCKON Industrijski ra2\ center za tekstilno industrijo Celje. 3. Vrednost pravne osebe MIK d.d. kot podjetja, ki predst; vrednost registracije in firme pravne osebe. Premoženje "pravna oseba MIK d.d.. v stečaju, Trg 8, ^ Prebold" se prodaja v kompletu kot celota, izklicna o znaša 782.500,00 sit, varščina znaša najmanj 10 % izkli cene. Premoženje "pravna oseba" je ocenjeno kot celota s ceni nim poročilom iz 8. 8. 2003. Izklicna cena je v sklac cenitvenim poročilom mag.Vide POTOČNIK, univ.dipl.ek s pooblastilom kot izkušene ocenjevalke vrednosti podj štev. 081 -1 /98-043, ki ga je izdal Slovenski inštitut za re jo. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje "pravna oseba" se prodaja v kompletu kot( ta, z zbiranjem ponudb, po sistemu "videno-kupljeno". 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, || bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika čajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora pec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu pozivai čajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa pla v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kij ne ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelji vico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjena godbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 1 5. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin in prispevkov. D| čine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dol no. Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva m plačati kupec. 6. Stečajni senat bo s ustreznim sklepom zagotovil vpis novi lastnika pravne osebe v sodni register Okrožnega sodiš Celju. 7. Kupljeno premoženje, pravna oseba (korporacijske pravic 100 % lastniški delež) bo kupcu izročeno v posest in lad plačilu celotne kupnine. 8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli i gače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del ku| ne, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, stal i h zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III.POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJ PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelu domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob poni vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelc pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. čl I, 11. in III.odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov to naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati o( vorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazi plačilu varščine potneno s strani tianke, fizične osebe poti o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o regii ciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne ose 3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane s; ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene goje. 4. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajn dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-092910083 pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb 5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugotf šega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi v dnevnem čas su. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih d od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveši v 8. dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugod šim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh r3 sanih pogojev ali kakorkoli drugače ne sme ali ne more ^ niti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavj 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju.' šernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postope' 61 /2002 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženji bijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju To^^ Kosu, tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zaP| ka je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica divizije 14/111, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po pred^^ nem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Št. 39 - 25. september 2003 i TEPKIK RADIO 29 lEDENSKI SPORED RADIA CELJE Poslušalcem smo v studiu zapeli Vse najboljše, s torto pa smo se sladkali kar sami v uredništvu. Anekdote ob 49- letnici Radia Celje v petek, 19. septembra, smo na Radiu Celje obele- žili 49 let njegovega delo- vanja. Med drugim ste lah- ko slišali tudi nekaj anek- dot, ki so se zgodile na Ra- diu Celje. Mnogi kolegi so nekaj časa premišljevali, kaj bi pravzaprav poveda- li, ko pa smo se začeli po- govarjati, anekdot ni zmanjkalo. Brane Stamejčič je obu- jal spomin, kako je bilo, ko so se v prastarem studiu Ra- dia Celje, kjer med studiem in režijo ni bilo tonske po- vezave, menili skozi šipo na roke in ko se je tehnik uda- ril po čelu, je bil to znak napovedovalcu, da prebere čelno napoved. Ivana Sta- mejčič nam je zaupala, ka- ko jo je kot sveže pečeno moderatorko skrbelo, koli- ko s svojo govorno napako, pogrkavanjem, praska uše- sa in živce poslušalcem. Najboljši način, da to ugo- tovi, je bil, da v studiu od- pre telefone in posluša, kaj ji bodo ljudje povedali. S tehnikom Mitjem Tatarevi- čem sta sprva poslušala mnenja, da je bolj pomem- bno, kaj pove, kot pa to, ka- ko pove, potem pa se je og- lasila poslušalka, ki ji je po- grkovanje očitno močno na- čelo živce. Povedala je svo- je in še preden bi lahko Iva- na kaj dodala, so se vsuli drugi klici. Toliko jih je bilo in tako močno so se takrat poslušalci postavili v bran Ivane, da sta morala z Mit- jo za nekaj časa preprosto izklopiti telefonsko linijo. Ivana pravi: »Meni, takrat začetnici, so ti klici podpore izjemno veliko pomenili in spomin nanje mi je vzpod- buda še danes.« Nadaljevanje prihodnjič NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA, OB 12.15: Odmev: Slovenec bo vojak - za plačo Slovenci so bili vedno dobri vojaki. Tako kot sicer v življenju: ubogljivi, pridni, tudi trmasti. Res je, da so največ služili v tujih vojskah. Od osamosvojitve pa so se slednjič pričeli pojavljati v slovenskih uniformah, pod slovensko zastavo. A veselja do vojaščine je med Slovenci vse manj. V zadnjih letih so se mladi, za vojaščino godni, vse pogosteje od- ločali za civilno služenje vojaškega roka ali iskali izgovore, da so se služenju izognili v zdravstvenih tegobah. Zdaj obveznega služe- nja ni več. Slovenija je ukinila naborniški si- stem in se odločila za številčno majhno, po- klicno vojsko. Kaj to pomeni za varnost drža- ve, ki se vključuje v Nato? Kaj to pomeni na celjskem območju? Kaj o tem menijo odgo- vorni in kaj vi? To bo tema današnje oddaje Odmev, ki jo pripravlja Brane Stamejčič. ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA, OB 16.20: Evrofon: Kultura v Evropi v septembrski oddaji Evrofon bomo go- vorili o kulturnem življenju, še posebej hlm- skem dogajanju v Sloveniji, saj te dni prav v Celju poteka 6. Festival slovenskega filma. Z nami se bo pogovarjala ministrica za kul- turo Andreja Rihter, ki ji bo Špela Oset med drugim zastavila vprašanja, kakšne spremem- be, koliko denarja in kulturnih povezav lah- ko pričakujemo od maja 2004, ko bo Slove- nija postala članica Evropske unije. PONEDEUEK, 29. SEPTEMBRA, OB 19.10: Slavnostni Vrtiljak polk in valčkov Jubilejni Vrtiljak polk in valčkov v Šen- trupertu nad Laškim se bo začel v ponede- ljek ob 15. uri z nastopom različnih ansamb- - Št. 39 - 25. september 2003 lov. Od 17. do 18.30 ure bodo obiskovalci lahko spremljaU potek tonske vaje, od 18.30 do 19. ure pa bo igrala ena najboljših slo- venskih citrark Janja Brleč iz Sedraža. Ne- posredni prenos jubilejnega Vrtiljaka bo trajal od 19.10 do 22. ure, v njem bo nastopilo več kot 20 ansamblov in vokalnih skupin, vodi- telji pa bodo predstavljali mnoge glasbene goste, med katerimi bo tudi Alh Nipič, ki je bil gost na prvem Vrtiljaku in vseh kasnejših jubilejnih. Ob Tonetu Vrablu bodo vodite- ljice Simona Brglez, Mateja Podjed in Ton- ka Kovač, v tej vlogi pa se bo predstavilo tudi pet mladih članov popularnih glasbe- nih skupin. Jubilejni Vrtiljak je združen s praznovanjem 100-letnice gostišča Kocman, 50-letnico Avsenikove glasbe in 49-letnico Radia Celje. SREDA, 1. OKTOBRA, OB 18.00: Pop čvek: Z Zablujenci o Pop idolih Po izidu nove plošče z naslovom Pop ido- li, Zablujena generacija že predstavlja nov video spot Upornika brez razloga. Spot so v sodelovanju z ekipo Q Entertainment posneli s pomočjo velikega števila statistov, ki so se prijavili za snemanje preko oglasa. Snemali so v enem od zapuščenih skladišč v Kranju, prinaša pa veliko dinamike in kadrov, ki si sledijo v hitrem tempu. Spot napoveduje tu- di vroč začetek jesenske turneje, ki jo bodo fantje začeli oktobra. O vsem tem jih bo spra- ševala Simona Brglez, pri čveku pa boste lah- ko sodelovali tudi vi! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. BREATHE-BLUCANTRELLFEAT. SEANPAUL (4) 2. SENORITA - JUSTIN TIMBERIAKE (3) 3. WHITEFLAG-DIDO (7) 4. BOUNCE-SARAHCONNOR (5) 5. JUMPIN-LIBERTYX {]% 6. AICHA-OUTLANDISH (3)? 7. WHERE IS THE LOVE-BLACK EYED PEAS (2) 8. SENDYOURLOVE-STING (8)^ 9. RIGHTTHURR-CHINGV (1)1 10. IN THE SHADOWS -THE RASMUS (2) DOMAČA LESTVICA: 1. DEJ BOU NAGLAS-ŠANK ROČK FEAT6PACKČUKUR (4) 2. KDORZNAJAZNA-KINGSTON (8) 3. UNIVERSO(HOUSEMOUSERMX)- BOŠTJANLEBEN&ANITAKAV (6) 4. NAPOJ-SIDDHARTA (2) 5. DOKTOR-CARPEDIEM (5| 6. NEVIHTA-UNIOUE (1) 7 PREPOVEDANA-DOMENKUMER (1) 8. UPORNIK BREZ RAZLOGA- ZABLUJENA GENERACIJA (3) 9. MOJASI-VICTORV (2f 10. PLANET-PANDA (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SUNSHINE-GARETHGATES CANTHOLDUSDOVVN- CHRISTINAAGUILERAFTLILKIM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICOž HIRAJ KAM, HIRAJGO-MAGNIFICO * DRUGA NAJ TI SUŽNJA BO-B.B.T Nagrajenca: Tadej Oprešnik, Dušana Kvedra 35, Šentjur Hinko Kerin, Bračičeva 23, Slov. Konjiai Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podar^ ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radi^ Celje. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CEUSKIHBplus 1. PO SVOJI POTI GREM- OKROGLI MUZIKANTJE (2) 2. POT DOMOV-UNIKAT (10) 3. TOK, TOK, TOK- ANS. SIMONA GAJŠKA (1) 4. DOMIMA-TERCETDOMIMAZ GLASBENIMI PRUATEUI (3) 5. NIKAR MINE ZAMERrrE- ANS. SIMONA PLAZLA (4) Predlog za lestvico: KER SE VEDNO NAM MUDI- ANS.GOTER SLOVENSKIH 5 plus 1. MOJEŽIVUENJEJEGLASBA- ANS. DINAMIKA (8^ 2. ŠMARTINSKO JEZERO ■ PTUJSKIH 5 (61 3. LIPOV LIST-ANS. BOBRI (ii 4. MANEKENKA-ANS. SICER (5| 5. BOJIM SE ZATE-ANS. FRANČIČ (2) Predlog za lestvico: TRAVNIKI BELIH NARCIS-SEDMI RAJ Nagrajenca: Anton Vervega, Lopata 64a, Celje Matic Mastnak, Celjska 57, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim * kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Ni slavja brez peciva Bananini meringi Za -12 meringov potrebu- jemo: 1/41 beljakov (od prib- ližno 8 jajc), 200 g sladkor- ja, 150 g zmletega sladkor- ja, 30 g jedilnega škroba, 1/ 8 I smetane, 3 žlice sladkor- ja, 2 žlici kakavouega pra- ha, 100 g čokoladne glazu- re, 6 banan, 50 g lešnikov. Pekač obložimo s perga- mentnim papirjem. Pečico vključimo na 100 stopinj. Be- ljake stepemo v trd sneg, v ka- terega počasi vsipamo slad- kor. Nanj presejemo sladkorni prah z jedilnim škrobom. Z zmesjo za poljubčke napol- nimo brizgalno vrečko in na- brizgamo na pekač 12 lokov, podobnih bananam. V pripr- ti pečici jih sušimo 8 ur. Per- gamentni papir odstranimo in počakamo, da se poljubčki oh- ladijo. Smetano trdo stepemo s sladkorjem, nato jo zmeša- mo s presejanim kakavovim prahom in nabrizgamo na po- ljubčke. Čokoladno glazuro razpustimo v vodni kopeli. Ba- nane prepolovimo po dolgem, jih položimo na smetano, pre- vlečemo s čokoladno glazu- ro in potresemo z lešniki. Piše: MAJDA KLANŠEK Srčif i z iešniicovim sladoledom Za 12 srčkov potrebujemo: 50 g surovega masla, 25 g sladkorja, žlica vanilijevega sladkorja, ščep soli, 2 jajci, 125 g moke, 1/2 žličke pecil- nega praška, 1/2 dl žganja, 1/8 I smetane, 1 žlica slad- korja, 100 g čokoladne gla- zure, družinski zavitek lešni- kovega sladoleda, 20 g sese- kljanih pistacij in surovo ma- slo za stiskalnico. Surovo maslo penasto umešamo s sladkorjem,, va- nilijevim sladkorjem in so- ljo. Dodajamo jajca drugo za drugim, nato v zmes zame- šamo moko, ki smo jo pre- sejali s pecilnim praškom. Te- stu prilijemo toliko mleka, da je tekoče. Segrejemo sti- skalnico za skladance in jo namažemo s surovim ma- slom. Za vsako srce zlijemo v stiskalnico žlico testa in ga spečemo zlatorjavo. Skladan- ce ohladimo. Smetano čvr- sto stepemo s sladkorjem in jo nadevamo v brizgalno vrečko z zvezdastim nastav- kom. Čokoladno glazuro zmehčamo nad soparo. Sla- doled stresemo na krožnik, ga razrežemo na četrtine, vsa- ko četrtino pa še na 3 rezine. Na vsako srce položimo re- zino sladoleda in jo pokrije- mo z drugim srcem. Na srca nabrizgamo kupčke smetane, ki jo okrasimo s čokoladno glazuro in pistacijami. PORAVNAM, (f.0.0., odprla sedem pravnih pisarn v Sloveniji v manj kot dveh letih Ste bili poškodovani v pro- metni nezgodi in želite pri- merno denarno odškodnino? To je le eden od reklamnih sloganov, s katerim Porav- nava d.o.o. opozarja nase. Učinl