m KATOLJSK GKRKTEN LJgT, »Danica" uhaja vsak petek na oeli poli, in veija po pošti za eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četerf leta 1 gl. 30 kr. V tiskaraiei aprejemana sa eelo leto 4 gl., za pol leti* 2 gl., ..... - - - - Tečaj XXXVHL za eertert leta 1 gl. ako zadene ca ta dan praznik, iside .,D«niea" dan popi^j. V Ljubljani, 4. kimovca 1885. List 36. Modroslovje. XIV. Pred d o odgovarjam na drugo prašanje, moram najprej prositi dragega bralca, da naj se ne spodtika, ako naleti na kako nenavadno, čudno, morebiti celo brezbožno misel. Dandanes je potrebno tudi s takimi ugovori pečati se, ker je svet dovolj prederzen, da govori soper sv. vero vse, kar mn le pride na misel. In ravno ta prederznost je vzrok, da nekteri sv. vero očitno spod-kopujejo. Komu tudi ne pridejo, enkrat ali drugikrat kaki neprostovoljni dvomi o sv. veri? Se celo svetniki ao jih imeli. Vsakdo zamore v svojih mislih kaj takega spraviti skupaj, kakor n. pr.: da Kristus ni bil Bog. Toda jaz imam tako misel samo za slabo, nepotrebno in zapeljivo misel in jo kmalo spravim iz glave. Kak ma-lovredcež, ki ne mara za sv. vero, je pa toliko prederzen, da tako misel tudi v besedah in očitno izreče ali še zapiše. Tedaj spoznaš labko, da ni redko prederznost naleteti v govorjenji in pisanji zoper najsvetejše reči in zato se nikar ne spodtika j, ako kdaj kaj takega slišiš ali bereš. Saj zato še ni kaka misel resnica, ako jo bereš v knjigi ali Časopisu. Saj bi tudi tebi mogoče bilo, ako bi bil dovolj hudoben, zapisati kaj brezbožnega. To bi nesel potem v tiskarno, da naj natisnejo in za denar bi tudi nekteri natisnili in ljudje bi tvoje brezbožne misli brali. Ali je pa zato že resnica, ker je tiskano? Glej, tako delajo dandanes sovražniki naše sv. vere. Strabu pred Bogom nimajo čisto nič, pred svetom se pa tudi ne bojč; proti veri se pusti tiskati tudi marsikaj brezbožnega, nespodobnegs, spodtikljivega. ljudje pa take spise silno radi ber6 in mnogi verjamejo vse, naj si bo še tako neumno, brezbožno in hudobno. Zakaj neki ? Zato ker je vera mnogim ljudem hudo nadležna in bi veliko raje živeli brez vere in tudi brez vesti. Taki brezbožni spisi se jim zdš hladna voda. za vest, ki jih žge in peče. Pomislijo pa ne, da resnica ostane vse eno resnica, ako jo oni priznajo ali ne. K^j pomaga hudodelcu zanašati se, da ga bode njegov prekanjeni zagovornik opral in umil pred sodbo, ako pa pričajo njegove očitne hudobije zoper njega? Dobro prevdari to, kar si ravno brpl, iu potem te no bodo motile besede sovražnikov sv. vere in drugih mslovrednih' ljudi. O kako je škoda, da se dajo ljudje od brezvestnih ljudi žapeljati! Taki brezvestni {jndje, ki so se po šolah navzeli malo temeljite znanosti, pa obilo napuha, pravijo tu pa tam tudi; Kristus je bil človek, kakor smo mi, in da njegova vera je samo človeška iznajdba. — To je grozna brezbožnost, ali vendar se sliši tako bogoskrunsko govorjenje. Pritfijjeni smo od-govarjati, pobijati moramo tako govorjenje zavoljo slabosti in spačenosti človeške, ki se napačnega tako rada poprime in se resnici ustavlja, dokler more. Ako je Kristus bil pravi Bog, tedaj je tudi vera njegova božja — resnična. Tisti, ki je hotel pregovoriti druge, da naša vera ni resnična, je moral poprej druge slepiti s tem, da Kristus ni res Bog. Toda, ker je naša kerščanBka vera tako zelo razširjena, ker je tudi na svetu 16 veliko sto let, zapeljivcem ni bilo lahko Kristusu uzeti božje Časti. Da naša vera ni mogla priti kar iz ničesa in da bi kak človek zamogel tako imenitno in sveto vero iznajti in učiti, kdo bo to veijel? Tako si mora misliti po svoji zdravi pameti vsak človek. Kaj so tedaj izumili sovražniki nebeške naše vere? Tako-le so govorili nekteri in rekli: Kristus je bil največi modrijan in je učil ljudi tako, da so ga imeli po njegovi smerti za Boga in da so začeli praviti po njegovi smerti čudne stvari. Vse, kar jo pri naši veri, so čenčali, jo samo naravno in človeško. Človeška modrost se razširja in je vedno viša. Kristus je dosegel po natori uaj-višo modrost; pa da so pozneje ljudje veliko naukov Kristusu pripisovali, kterih pa da on ni uči). Tako, češ, da je nastala kerščanska vera. Drugi so pa hoteli to le vedeti: Kristusa takega, nikdar ni bilo na svetu, kakor pišejo evangelisti, temuč, da vse je izmišljeno, kar beremo o njem. Ljudje, češ, so želeli imeti takega odrešenika, nekteri možje so si izmislili evangeljske nauke in nastala da je nazadnje vera, da je on res živel. Kaj ne, kolika modrost! Kakor pa spoznaš iz tega, morala je na ta način modrost — modroslovje pomagati, da je nastala naša vera. In v resnici nekterinr naša vera drugega ni, kakor neka stopinja v modroslovje in zato pravijo, da se mora razlagati vera aamo modro-slovno. Tako tudi res delajo in spisujejo dandanes bukve za bukvami, s kterimi hočejo ti zapeljivci pokazati, kako da je vse natorno, po človeško godilo se in kakoda je vera razvijala, da je dobila kerščansko podobo! vendar pravi o naši veri zdravo modroslov Najprej naj nekaj povem, česar Se ne veš. Francozi, to čudno ljudstvo, so želeli zmagati vse evropske deržavo, kakor želijo še dandanes, zlasti Nemce in Avstrijo; tndi njih dežele bi bili radi imeli. Kaj so naredili? Zmagati ni kaj lahko, slava je pa vendar le nekaj : izmislili so si, da so imeli pred 80 leti imeaitnega vojskovodja in pozneje cesarja Napoleona, ki je premagal vso Evropo. To so raztrosili po celem sveta tako, da dandanes velja za resuico in Francozje imajo slavo. — Ali se ne smejaš? Tako se mi zdi govcrjenje onih učenjakov, ki pravijo, da Kristus ai živel. Še nekaj: Iz Amerike bi prišel človek k tebi in zahteval, da ga moraš sprejeti kot poslanca božjega, kajti Um t Ameriki je oeki mož, ki pravi, da je iz oebes prišel ia tisti mož ači ter razpošilja po vsem svetu svoje poslaace: kaj ne, lepo bi se pogledala s takim poslaocem, zapodil bi ga kot sleparja. Meniš li, da bi aposteljnov Jezusovih ne bili zapodili lj i^je, ako bi se oni ne bili mogli skazati, da so res poslaoci Božji. Ako jih pa niso, in je ves poganski svet sprejel njih nauk, je tudi vedel, zakaj. Ali je tedaj mogoče tajiti, da bi Kristas ne bil živel in delal čudežev in dal aposteljnom moči sv. Duha za oznanovanje svoje vere? In da bi Kristus ne bil Bog? Ako bi v temni noči nastala kar naenkrat svetloba, pa bi solnca ne videl nikjer: bi rekel ti, da se je že zdanilo? da je svetloba naravna? Ali ni kerščaustvo med poganstvom kakor svitloba v temni noči ? Iz modroslovja se kerščaustvo ni moglo razviti, ker ima kerščanstvo take nauke, do katerih ne bi bila naša pamet nikdar prišla. Pamet pravi, da je en Bog, zmotena pa si je mislila veliko malikov: toda enega Bjga v treh osebah — kaj takega pamet ni mogla dobiti sama iz sebe. Ne: iz modroslovja izvajati kerščansko vero se pravi: z lesnike brati zlata jabolka. Ko bi ti videl zlato jabelko na letniki, ali bi rekel, da je na lesniki zrastlo? Tako je tudi kerščanska vera, ktero nam je prinesel na svet Siu Božji, popolnoma drugačna, kakor je posvetna modrost in ni se tedaj mogla razviti ali se razrasti iz človeške pameti. Da bi pač hiteli to dobro prevdariti vsi, kteri se ponašajo s svojim znanjem, s svojimi dušnimi darovi! Vera je dar nebeški, in naj bo kaka pamet še tako bistra, tega spoznati iz sebe ne more, kar nam vera daje. Modroslovje ni rodilo iz sebe kerščansko vere, to je gotovo. Kakor smo zadnjič spoznali, je modroslovje veri osmo pripravljalo pot, je vero nekako napovedovalo, ker je učilo človeka spoznavati svoje slabe moči, budilo je željo in hrepenenje po višem in terdnejšem spoznanji. Ali pa ni bila vera nepotrebna, ali ni bilo odveč, da je Bog razodeval se človeku še drugač, kakor po človeški pameti? Oni, o kterih sem govoril poprej, pravijo, da bi bilo nepotrebno, celo zoper človeško pamet, misliti, da se je Bog na posebni način zazodeL Tedaj bi bilo nepotrebno, da si je Bog izvolil izraelsko ljudstvo, da je poslal Mozesa, da je pošiljal preroke in nazadnje tudi Zveličarja. In če bi bilo nepotrebno, bilo bi tudi zoper modrost božjo; tedaj se to tndi zgodilo ni I Tako govori brezverci. Kako kratka pamet! Ako se Bog razodevs v natori, ako ga spoznavamo po svoji pameti iz del božjih, ako govori on po naši vesti: zakaj pa bi bilo proti pameti reči, da se je Bog razodel tndi naravnost, L j. ne v natornem redu ? Ako se Bog razodeva v velikanskih zvezdah, zakaj pa da ne bi poslal zvezde kazat pot Modrim iz jutrove dežele? Zakaj da ne bi človeku kar naravnost mogel reči: „to je moja volji, to storite!" Zakaj da bi ne bilo potrebno vedeti JMUi, da je Bog sicer samo eden, vendar pa da so tri . Bo:;je osebe itd. Zdi se mi prav potrebno in pametno, da dež gre ia solnce sije; toda čemu da je mavrica na nebu, tega ne morem spjznati, saj je nepotrebna. Da je solnce na nebu, to je prav/ ali da se klatijo tam gori zvezde repatice po nebnih prostorih, to je nespametno. Ali hočeš ti človek Boga dajati postave, Kaj da naj stori? Sicer je pa le kratkovidnost in pa neh vale ž nos t človeška kriva, da neče spoznati modrosti in ljubezni bolje, ki se kaže v nadnaravnem razodetji. Po naravi nam govori B)g. kasor nam govori mertva čerka v bukvah, po naravi spoznavamo Boga, toda kako daleč, nedosegljiv je ta Bogi Po včloveieai Besedi pa se je razodel Bog, kakor se kaže oče otrokom, prijatelj prijatelju, mi smo »gledali njegovo veli-čast" od obličja do obličja, on je v resnici naš prijatelj, naš brat; zdi se, kakor da bi Bog hotel nehati biti Bog, samo da se je nam mogel približati. Nadnaravno razo-denje je bilo potrebno, — ako se sme govoriti o potrebnosti pri božjih delih, — da se nam je odkrila ljubezen božja, kakor se nam Kaže v sivarjenji modrost božja. Kako žari božja ljubezen iz vsega, kar je Bog storil naravnost za naše zveličale 1 Človek nima samo pameti, da spoznava, ampaz ima tudi serce, da ljubi. Ko se je bilo razvilo modroslovje že krepko in dospelo visoko, bila so Človeška serca pred Kristusom večidel še merzla do Boga. Ogrela jih je ljubezen, ki se je razlila iz odpertega serca Jezusovega v človeštvo. Ker pa te ljubezni dandanes liberalni svet neče več poznati, tudi neče več umeti, zakaj da se je Bog razodeval. Človek brez ljubezni božje ni pravi, in po-popolen človek. Zato je tudi razodenje povzdignilo, popravilo, doveršilo našo naravo, ker je vzbudilo in vžgalo v človeštvu pravo ljubezen božjo, ktere modroslovje dati ni moglo. In tako se modroslovje hvaležno klanja skrivnostim ljubezni božje: d\, modroslovje se poživlja ia prenavlja v božji ljubezni, v tej ljubezni še le dobiva svojo pravo vrednost T&ko modroslovje vzbuja potem po svoje in množi ljubezen božjo, da postane najlepša medsebojnost med modrostjo in ljubeznijo, v kateri eoa drugi daje in ena od druge prejema. Tako si podajate roke modrost ia ljubezen, modroslovje in razodenje. Vendar modrost služi ljubezni, kajti ljubezen je viša; tako tudi modroslovje služi razodetju božjemu, kakor dekla služi svoji gospej. Kaj tedaj pravi — da kratka posnamemo vse povedano — modroslovje o veri ia razodetju? To, kar pravi pohleven in zvest služabnik, kadar ga ojegov gospod v mili ljubezni prime za roko in si ga posadi na stran: oba sicer nista enaka, toda prijaznost in ljubezen gospodova se je ponižala, da se je nizkost hlapčeva povišala. Dodatek k Fnrmaohe^evim premišljevanjem. 1. Justus ex fide vi vit. Pravični iz vere živi. Molitev k sveti Trojici. V. Svet, svet, svet si Ti Gospod vojskinih trum. Od. Vsa zemlja je polna Tvoje hvale. V. Sveti Bog, sveti Mogočni, sveti Neumerjoči, Od. Usmili se nas. V. Častimo Očeta in Sina s sv. Dahom, Od. Hvalimo in povzdigujmo ga na veke. V. Sveta Trojica, en sam Bog, Od. Usmili so nas zdaj in ob naši smertni uri. Amen. - Molite?. O Bog, edini v naturi in trojni v osebah, o presneti trojedini Bog! spreoberni me in bom spreobengen; ozdravi me in bom ozdravljen. Pokropi me s hisopom in bom očiščen, operi me in bom bolj bel, kakor sneg. V. Blagovoli, o Gospod, današnji dan Od. Obvarovati nas vsacega greha. V. Usmili se nas, o Gospod, Od. Usmili se nas! V. Naj se skaže Tvoje usmiljenje, o Gospod, nnd nami, Od. Ker zaupamo v te! Molimo. Gospod, vsegamrgočni Bog! ki si nas k začetku današnjega dneva pripeljal, varig nas danes a svojo močjo, da v noben greh ne zaidemo, ampak da vso našo besede, misli in djanja le na to gredo, da vselej Tvojo voljo spolnimo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki s Taboj in sv. Duhom živi in kraljuje Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Predglasje. Usmili se me, o Gospod po svojem velikem usmiljenji — in po obilnosti svojega usmiljenja končaj mojo hudobijo. V. In jest k Tebi kličem, o Gospod, Od. In moja molitev naj koj zjutraj pride k Tebi. V. Moje usta naj bodo polne hvale, Od. Da prepevam Tvojo čast, celi dan Tvoje veli-častvo. V. Gospod, oberni svoje obličje od mojih grehov, Od. In izbriši vse moje hudobije. V. Cisto serce vstvari v meni, o Bog, Od. In pravega duha obnovi v mojem oserčji. V. Nikar me ne zaverzi spred svojega obličja, Od. In svojega svetega Duha mi nikar ne odvsemi! V. Daj mi zopet veselje svojega zveličanja, Od. In z gospodnjim duhom me poterdi! V. Vsa zemlja naj Te moli in Ti hvalo poje, Od. Naj Tvojemu imenu psalme prepeva. Molimo. O Gospod Bog, Kralj nebes in zemlje, vodi In posvečuj, vladaj in gospe duj danes serca in telesa, naše občutljeje, besede in djanja po Tvoji postavi, in po delih Tvojih zs poved, da zamoremo tukaj in v večnosti rešeni in zveličani biti, s Tvojo pomočjo, Zveličar sveta, ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme in oblecimo orožje svitlobe, kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevošljivosti, ampak oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa! (Rim. 13, 12—14.) Zdihljeji k Jezusu. Za služenje Jezusovo — tolaži me! Modrost Jezusova — uči ib)»> Dobrota Jezusova — posveti me I Poterpežljivoat Jezusova — poterjoj me! Krotkcst Jezusova — poživljaj me! Pravičnost Jezusova — varuj me! Omiganost Jezusova — bodi moja moč! Bane Jezusove — bodite moje zdravilo! Križ Jezusov — bodi moja zmaga! Smert Jezusova — bodi moje življenje! Kri Jezusova — bodi moje umivalo! O dobrotljivi Jesus — usliši me! y 8voje svete rane — akiij me! - Milost Jeznsova — daj meni! In vsim vernim večno življenje. Amen. K Materi Božji. Najpred Angeljsko Češčenje, potem: Priporočilna molitev. O trikrat srečna Devica! vzemi me v število svojih složnbnikov, ki si me vzela pod križem za svojega otroka. Pokaži mi, da si res mati moja s tem, da me navdaj s pravim spoštovanjem do Tebe. — O mogočna Devica, ki si kači glavo strla, steri v meni vse hudo poželenje, in raztergaj verige mojih pregrčh, ktere me vedno oklepajo. — O modra Devica, ki nebeške zaklade deliš, sprosi mi tiste milosti, ktere Ti, o mati moja, meni potrebne spoznaš; posebno živo vero, terdno upanje, gorečo ljubezen, dar ponižnosti, čistosti in zmernosti! O mila Devica! varuj in podpiraj me; da bom ložej Jezusu, Tvojemu Sinu zvest ostal in se s Taboj pri njem enkrat vekomaj veselil. — O Mati milosti! k Tebi se zatečem, ki si pribežališče grešnikov, brani me vsih grešnih nevarnost in vodi me po pravi poti v sveti raj. Amen. (Dalj« Bledi.) Beseda o pokliou. Mladeneč, kteri ni lahkomišljen sanjar, ob koncu osme šole resno prevdarja, v kakošen stan se bo podal in kako bode obračal kratke trenutke, kar mu je še živeti, da bode potlej — po smerti — zanj za vselej prav. Molitev, spoved in sv. Obhajilo so dobri pomočki k temu, da bi mladi človek pravi stan si izvolil. Naslednje besede iz »Mark. Kirchenbl.* utegnejo marsikteremu mla-denču nekoliko na pot posvetiti, da ne bo v temi taval v tako tehtni zadevi. List pravi: Marsikaj zamore raznim stanovom koristiti, ako se v korist oberne pismo, katero je mlad človek svojemu dušnemu pastirja pisal, in katero »misijonar* tu nazna-nuje. .Glasi se pa: Častiti gospod, primerno nasvčtu, ki ste mi ga dali, sem avoj poklic to jutro priporočil pri sv. Obhajilu našemu Gospodu in Izveličarju Jezusu Kristusu, kakor tudi preblaženi Devici in svojemu angelju varho, da bi me v tej volitvi razsvetljevali in vodili. Čutil sem potrebo njihove pomoči tembolj, ko sem zdsj že par dni bil manj odločen in bolj zbegan, kakor kdaj poprej. Se včeraj vleklo me je serce, zdaj v samostan, ker goreča želja budila se je v meni, Bogu posvetiti se, kmalo pa me je droga domišljija kakor sanje motila in me vabila na vse druga pota. Kar me k rodovniškemu življenju vleče, to je lahkota, tu Bogo iz vsega serca služiti in zveličanje si zagotoviti. Zraven tega Um spanje do zaslug ni majhno, nasprotno obeta Bog oeizrečoo velike reči onim, ki isu velikoserčoo po poti križe vi sa-sMnjejo. Ako opazujem samostansko življenje s očmi vem, ss mi zdi, da ni majhna čast in ne asajkeo tolažilo v podobnosti s Jezusom Kristusom, katero on vsem obeta, kateri si ta stan izvolijo. 8u vsa kristjanska popolnost je le v tem, da hodimo za Kristusom; nikjer pe Njem« ttestsjsinbolj stanovitno ne nastanjeno, kakor v samostanskem življenju. Tam v resnici njegov križ korak m korakom nosimo na Kal varijo in proti nsbesom. Nečimernost sveta, kratko življenje, bližina sraerti, negotovost zveličanja, večna večnost, velikost obljubljenega plačila so zgolj nagibi, ki me v samostansko življenje silijo. Onih tisočero ljudi ne morem gledati kres milovanja, ki m trudijo in ukvarjajo po sveto, da U kaj denarja skupaj spravili, si puhlo čast pridobili, ali par dni begočega veselja vžili, na večer pa ali gotovo drugi dan so ie poklicani pred pravično sodbo Božjo. Tako po vsem meseno življenje zdi se mi v resnici največja nespamet, kajti konča z največo revšino. In k^j pa je tudi najdaljše življenje v primeri z večnostjo? Kako nadomestilo bi mogel kdo meni za mojo dušo dati? Ali nisem primoran vsega za njo storiti? Ako njo zgubim, je vse zgubljeno; rešim qjo, je vse rešeno. Kaj mi pomaga, ako svet pridobim, na svoji duši pa škodo terpim? Hočem tedaj varni del izvoliti in ga ne iz roke spustiti. Da bi bil Božja last v večnosti, skušal bodem vse žive dni njegov biti. Darovanje vsega časnega, premoženja, časti, raz veselje vanj more me malo skerbeti, ako ves^ da vse te dobrote, kakor mikavne so tudi viditi, so polne terqja in britkostL Zapušenje staršev, pa bratov in sester, prijateljev, katere sem zaradi Boga zapustil, ne da bi jih zato manj ljubil, to bi me srečnega storilo. Ta zguba natoro težko stane; toda storilo bode to dve dobroti. Zakaj pervič bo moje nagnjenje do teh meni tako drazih oseb očistilo in bolj popolnoma naredilo, in tako drugič moje serce pripravilo, Boga bolj ljubiti. (Sehles. F.) Katoliška zveza, ali pobožno 4jaqje za varstvo pravio Jezusa Kristusa. Ta zveza je vstala pred malo leti, ker je pa reč prav imenitna, je vredno, da z malo besedami zaznamujemo njen začetek, namen in djanje, kakor to popi-snje frančiškanski mesečnik v Rimu („Acta ordinis Mi-norum", 8. letošnji zvezek). To pobožno djanje se je pričelo pred tremi leti v Remenški stolnici (Reims) na Francoskem. Začetnik je olikanemu svetu dobro znani kanonik Jožef Leman n, kterega je prečudna Kristusova milost z njegovim dvoj-škim bratom vred iz judovskega mraka vzdignila k sviUi luči sv. evangelija. Ime je bratu Avguštin. Pobožno djaoje se je bilo v kratkem razširilo po mnogih francoskih škofijah, pozneje pa je bilo vstanovljeno v Rimu v stoljnici sv. Križa Jeruzalemskega, in sicer pod varstvom kardinala vikarja. Vodja katoliške zveze pa je želel temu pobožnemu djanju pridobiti veči popolnamost s tem, da je to tovar-šijo pridružil tretjemu redu serafiškemu, in sv. Oče Leon XIII 'j ta sklep blagoslovili Ko je vodnik svojo željo rszložil velikim predstojnikom reda sv. Frančiška, so v to prošnjo prav radostno privolili. Namen tega pobožnega djaqja je v tem, da strogo branimo pravice N. G. Jezusa Kristusa zoper derečo kugo brezbožnosti in brez verstva, in da to tudi skazu-jemo v domačem življenji, v družinah in v občinstvu. Med pravicami, ktere nam je braniti in ktere napadajo prijatelji krivovercev in brezbožnih svojatev, pa so imenovane naslednje: Da naj se Kristusovemu Križu očitno skazuje dolžna čast in hvala. Da naj se nedeljsko zderžanje od hlapčevskega dela vestno spolnuje. Da katoliška Cerkev nezaderžana zamore čuti nad podučevanjem keršanske mladine. Da se namestniku Kristusovemu na zemlji zopet poverne častno gospostvo, ki mu je bilo s silo in s največo krivico ugrabljeno. Da na j se pravi veri zavaruje in zagotovi dolžno spoštovanje, spodobnost in prednoet Da se v praznik presv. Beftnjega Tele« smejo povsod procesije obhajati. Da pravica evangeljske svčte zver še vati in pe samostansko živeti slehernemu varna in zabrambana ostane. Da se ne podpira tista preširaa mogočnost, ki keršanske šege nesramno in očitno žali. Med nadaljnimi pomočki »katoliške zveze" so n. pr.: Križu očitno češenje akazovati, ga postavimo na persih nositi, k očitnim procesijam in drugim cerkvenim slovesnostim serčoo hoditi, duhovnom in drugim Boga posvečenim osebam spoštovanje skazovati itd. Vesoljni predstojnik frančiškanskega reda v Rima, prečastitljivi P. Bernardin A Portu-Romatino je torej začetnika »katoliške zveze" kanoniku Jožefu Lemannn pisal prelepo pismo. V tem pismu včiiki predstojnik hvali Lemannovo misel in željo, da naj se tretji red fraučiškanski in „katoliška zveza" tesneje zedinita. Upaje namreč, da iz te zveze bode izhajala velika korist in bramba v blagor daš, pa v prid cerkvene, in deželske oblasti. Katoliški »zvezniki" bodo namreč iz tega zedi-njenja dobivali djansko šego keršanskega življenja, namreč »serafiško pravilo", ktero so sv. Oče Leon XIII prav modro vravnali tako, da je primerjena sedanjemu časa, da naj se keršansko življenje ložej obnavlja in se torqj pravice Kristusove bolj tečno v djanji skazujejo. Tretje-redniki pa bodo enako z novo duhovno gorečnostjo poživi je van i, ter z novo prihajočo katoliško vojno prihajali krepkejši in bolj navduševani zoper zmote liberalizma (prostomišljaštva) in posvetne nespametnosti. Iz teh vzrokov, pravi general seraf. reda, nam je posebno ljubo tem željam zadostiti in damo Ti oblast, prečastiti in predragi brat v Kristusu, ki si vodnik omenjene »katoliške zveze" . . ., vsled ktere vse vernike Kristusove obojega spola, družbenike namreč zveze, smeš in zamoreš dopustiti v tretji red. Potem nasledvajo še načini, po kterih se to zedi-njevanje v raznih krajih in okolišinah doveršiti more. Ogled po Slovenskem in dopisi Iz Ljubljane. »Slovenec" piše: »Stavbinski slogi* imenovala se bode knjiga, ki bo v kratkem izšla v »Katoliški tiskarni". Epokalno bo to delo, kteremu med našo literaturo do sedaj zastonj primere iščemo. Neutrudljivi pisatelj, ki jo je z veliko požertvovalnostjo in še večjo marljivostjo, ter neprimernim trudom sosta-vil, ji je konzistorijalni sovetnik č. g. J. Flis, špiritu val v tukajšnjem duhovnem semenišči. Knjiga obsega v veliki četvorki 23 pol teksta s 144 podobami raznih stavbarskih slogov, poleg tega pa še 40 tabel samih podob naj veči h umotvorov iz stavbarstva. Podob na tablah je čez 300. Knjiga je pisana s posebnim ozirom na cerkveno stavbarstvo, ktero razpravlja od njegove pervo še predkerščanske dobe, pa do današnjega časa. Poleg tega našle so pa tudi vse druge necerkvene stavbe, ako so taiste le količkaj priča silovitosti človeškega duha, dostojen in zaslužen prostor v nji. Tu se vidijo u^oii iz raznih slogov, kakor so: egiptovski, asirski, perzijski, indijski, kitajski, feniški, izraelski, heleojsko-pelazgijski. Da^je se spušča knjiga v natančnejšo obravnavo klasičnih slogov'stare gerške in rimske deržave. Za temi pridejo na versto kerščanski slogi, kterih doba sega v starokerščanstvo, kjer se je cerkev božja morala še po katakombah skrivati, preden se je vspela do starorimske bazilike, ktera se je na Jutro vem kmalo v vsi svoji kra *oti pokazala v bizantinskem obočoem slogu. Gospod pisatelj razpravlja vsak slog posebej, kterega s potreb-•nimi, jako jasnimi in krasnimi obrazci pojasnijo. Temeljito razpravljeni ti sled* romanski, gotski in rooe-zanski slog. Oceno toga zlata vrednega dela prepuščamo veščemu peresa kakega strokovmaka: kolikor nam je ipa kot lajikom soditi mogoče, lahko rečemo, da je to 'knjiga, ki bo vsaki križnici na kras, pisatelja na čast, -našemn narodu pa na ponos. Cona ji bi primerna vsebini, vendar nam ni še znana. — k. Iz Bob. Bistrice. Kor ima »Zgodnja Danica1* kazati cerkveno življenje in duhovno napredovanje mod Slovenci in je tudi o vsem časa cerkvenega zidanja pridno nabirala in nabrala veliko milih darov za našo ^cerkev;*) naj povč, če tudi malo pozno, vsaj nekoliko njenem doveršeigi in posvečenji. Blagoslovljena je bila lani, v nedeljo, ko so bili posvečeni naš inilostljivi gospod knez in škof, posvečena pa letos v praznik Ma-Tijuega vnebovzetja. Odločeno je bilo že prej škofovo -obiskanje, ali poprošeni so storili to milost, da so prišli k nam o dveh praznikih, kadar smo se vsi lahko vde-leževali slovesnosti. Ne bom popisoval, kako slovesno smo jih Bohinjci sprejeli 14. avgusta in kako veličastno ee je 15. veršUo posvečevanje, 16 pa birraovauje v najlepšem vremenu, kako veselo se je veršilo petje 15. dan na večer, zažiganje kresov in umetaluih ognjov, raz-svitljenje zvonika in hiš po vasi, koliko mlajev pa je stalo po vaseh in krog cerkve, ter koliko raznih zastav je vihralo po zraku itd.; le to naj povem, da je po 15 •duhovnov oba dneva poveličevalo službo božjo, in da je vse vernike močno spodbndovalo, ker so oba godova nam pridigovali premilostni višji pastir v prijetni in raz-•ločni besedi. Dajali so nam nauke, ki jih hočemo gotovo pomniti in v življenji spoluovati. Posebno ginljivo je bilo, kedar so nas učili, kako zidajmo zdaj duhovni tempelj, iQ kedar se komu poruši, naj ne obupa, marveč naj z novega zida s pomočjo prave pokore itd. To smo tudi mi obetali pri grozni nesreči pred Štirimi leti. Na to so nas budili premilostni knez in škof; na to so nas opominjali g. profesor J. Marn, kteri eo nedeljo poprej in dve nedelji pozueje nam razlagali našo novo cerkev sv. Nikolaja, kot bukve, popisane od zunaj in od znotraj, da jih pridno prebirajmo in vži-vajmo njih duhovni sad, ter so nas tudi zavračali na večno pravico, ker bili so 1. 1880 deležni naše velike nesreče iu žalosti; sedaj leta 1885 so deležni pa naše velike sreče in radosti. V velizo veselje in tolažilo nam je bilo to, da so višji pastir sami pohvalili neprecenljivo prizadevanje našega g. župnika J. Mesarja in jih sedaj povzdignili na čast duhovnega svetovalca, kar je tudi čast za vso faro. Zato jim tudi enoglasno častitamo in iz serca vošimo: Bog jih živi še mnogo let! Bog nam ohrani našega ljubljenega gospoda župnika čverstega in zdravega mno-gaja leta! Dozidana in posvečena je zdaj prostorna cerkev nekako v romauskem, a ne v gotiškem slogu, dodelan veliki altar. Stavijo se v ceravi klopi; ali manjka stranskih altarjev in še nekterih reči, katere bomo skusili s skerbljivostjo naših gg. duhovnih pastirjev napraviti, prej ko bo moč, k čemur nam Bog pomagaj in naša lj. O. presv. Serca! Preserčna hvala bodi izrečena milostljivemu gosp. kneza in škofu za tolik erud in darežljivost, pa za prijaznost in ljubezen, ki so nam jo skazali v tako obilni meri! Bog plačaj tudi vsem čč. gg. duhovnom, ki so se vdeležili slovesnosti in tako povikšali redko svečanost. *) Prav lepa hvala! Se vč, da želeli bi bili mah prej. Vr. V Orsiftt je preteklo nedelje, 30. avg . sUte obhajal ondotni prečast g. iepnik Janez Bab«. Pričajoča ste bila zraven drnzih prijateljev ta J! dva dren ilatomStniks, t j. msr. Miha ?oftoftnik, orMiasfci spovednik, Habetov sošolec, in č. g. Janez Peltčar, župnik v Podbrezji. * Pridigal mm je prav ginljivo njegov nečak L gosp. kaplan Fr. Petrovčič, azistiral pa tadi drogi asčafc č. g. dr. Fr. Laape, pod vodja oeisaiškL Močno »pod-badljivo je bilo opravilo v cerkvi. Pri pogostovaoji pa se je veselje še močno povzdignilo, ko je neaadosu g. dr. Laape prebral pismo, ktero je aazosnovalo, da premilostni gospod knez in Škof so zlatoaašnika imenovali dnhovnoga svetovalca. Bog živi veriega gospoda tate krepkega, kakor je zdaj, še mnogo let! Iz Borovnice. (Pogled v Bosno in ie kaj drnzega, XII.) Samostan Frančiškanov v Kootaqjici mora precej star biti, in nekdaj bilo je gotovo več redovnikov v njem, zdaj pa so samo trije, dva patra in frator. Droga prostor pa imajo vojaki, ali s drugo besedo, Frančiškani in vojaki bivajo v jednem poslopju. Zjutraj bil sem pri sv. maši, in še jedna ali dno drugi osebi. Čudna taka mlačnoot! mašnik bi bil skoroj v zadregi ali bi rekel »Domino* vobis cam- ali »Dosri-nos tecum". Zraven frančiškanske cerkve je tndi ena razkol-niška cerkev, najprej pa jo mestna ali farna cerkev. Najlepši iu največji poslopje v Kostanj i ci pa je šola. Naj bi se le tudi delalo za pravo keršansko omiko. Zunaj Kostanjice sem spoznal, da vode odveč piti ne bo dobro, ker je dosti slabši nego v Bosni. Od hervaških srajčnikov ne bom pisal, samo eooga naj omenim, ki me je srečal in prašal, od kod in luua idem? Ko sem povedal, je pa začel modrovati po svojol Ti si bil, mi reče, v Bosni pri nekem tergovco za pi-sača, in si gospoda prevaril za novac; potem pa si voo zaigral, in zdaj moraš iti domu po potu. Morebiti je kdaj ta prerok pravo zadel, zatoraj se nisem hudoval nad njim. Bilo je zvečer, ko sem kupil nekoliko kruha, in. ko sem ga ogledoval, koliko bi bil vreden, dobil sem červa na kruhu. To pa me je vendar malo jezilo, in potreben sem bil, da bi mi bil kdo vošil »dober apetit", pa vse eno sem opravil obed v neki senci. Tn me je neka žena začela izpraševati eno in drugo, ker ženske povsod rade govorijo. Med drugim jo vprašam, kakošne vere da je. Mi smo »serbi", mi reče; sli ste tudi Vi »serb ?" Ne, ji rečem; na Kranjskem smo samo katoliki, in mislim, da bodete kmalo tudi tukaj m katoliki" postal L »Bog zn&!" bil je odgovor. Mračilo se je že, ko sem prišel do Siska. V jedoi hiši sem prosil prenočiša, pa rekli so mi, naj idon na »bircavs". Odi v kotac — ti pa tvoj »bircavs*, som si mislil. Če ne bo drugači, bomo pa oa tleh spali, kot vsi revni Ijodje, rekel je pri oeki priliki ali oepriliki sv. Ignacij. Tako sem tudi jaz sklenil, kar pod milim nebom spati, kot je storilo že mnogo popotnikov. Pregovor pravi, da Bog iiranjca ne zapusti, in tako je tudi res. Ko sem šel iz mesta proti Zagreba, došla sta me dva delavca, in sta me prašala, od kod pridem. Kmalo smo sedeli v kerčmi, in ni so mi slabo godilo. Delavca sta pripovedovala, da sta precej popot-vaia in poskusila, kako težko je, če je malo v žepa. Z jednim sem šel potem, in sem prenočil na štalici — na siainici, pa dobro je bilo. Dobri ljudje so povsod dobijo, samo težko je pravega zadeti. Drugi dan bila je nedelja, ic pri sv. naši bil tem na Pešenicn. Med pridigo sem zapazil nekak nemir ■sd moškimi. Imeli so med seboj sv. razpelo (britko martro), in vsak je pokleknil, poljubil podobo Križanega, sa prekrižal z njim, vstal in dal sv. razpelo svojemu sosedu, ki je enako storil. Ker se mi je to lepo zdelo, storil sem enako, ko je prišla versta na me. Od kod je ta lega, pa ne vem. Iz Jeruzalema. (Iz Si jonskih letnikov.) Velika suša mesca sušca je žugala uničiti žetev po teh krajih. Prečastitljivi gospod patrijarh je torej napovedal molitev za dež. Mi smo se zedinili v molitvah a toliko večo gorečnostjo, ker 5000 vinskih tert našega nograda na Oljski gori, in zassja novih tert, ki so nsm jih po8lsli iz Bejruta in ki rodijo najboljše libansko vino — vse to bi bilo silno škodo terpelo brez poživljajočega dežja, ki pa je namakal zemljo od 21. sušca da^je do pervih dni aprila. Ta dež ne samo, da je obvaroval Palestino nezmernega pomanjkanja, ki je žugalo, temuč je tudi vodnjake dobro z vodo napolnil. Zato pa amo tudi goreče opravili molitve zahvale, ki so bile zapovedane po pre-svitlem patrijarho. (Iz tega vidimo, kako Ratisbonove naprave in sploh katoliška Cerkev v Palestini pomaga k obdelavi iu oliki svete dežele. Učimo se pa tudi neka) druzega: po caših krajih dostikrat dežja ali lepega vrerana prcaimo ob hudih časih, prosimo ga celo slovesno v procesijah ali neslovesno v molitvah; kadar smo uslišani, pa ssmo naše prošnje nehajo; da bi se pa s kako očitno pobožnostju po uslišanji Bogu zahvalili, tega ni slišati. V „ Danici" pač včaai zahvalo naznanjamo za kako posebno uslišanje po „Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca", pa še takrat navadno imena skerbno akrivamo, naj bi pač nihče ne vedel, da je nam Bog kako posebno dobroto skaz&l!) Dedni princ Švedski in njegov brat sta se mudila s svojim spremstvom tri dni v svetem mestu. Obiskala sto tudi napravo Ecce-Homo, in obžalovala sta, da se ne moreta delj časa tam muditi. Tudi iz Francoskega je bila za velikonočni čas v Jeruzalemu karavana kacih petnajst gospodov, kteri so obiskali kraj križevega pota (Via Dolorosa), in marsi-kteri izmed njih je pred avojim odhodom zopet prišel v svetiše Ecce-Homo. 25. aprila so dospeli nemški romarji — njih 25 — v Jeruzalem, in skoro vsi so po enkrat ali po večkrat maševali v Ratiabonovem svetišu. Iz Amerike. (Spomin misijonarja Pirca.) Pač ni lepšega in bolj vzvišenega za človeka, ko spomin, ki je ostal človeku na človeka, ki se mu je priljubil, o katerem se zamore ieči, da je veliko deloval za vzgojo Človeštva, potem saj si bode v duhovnem sli svetnem ssiru. Spomin na takega človeka praznovala je katoliška občina pri sv. Klavdiju, res, celi katoliški Stearnški kanton, v sredo 20. maja tek. leta. Obhajala namreč se je slovesno tridesetletnica in spomin na dan, ko je Crvič v okraju StearnŠkem za ondotno slabo zastopane toličane opravil sv. mašo prečsstiti misijonar Franc Pire pri sv. Klsvdiju v hiši gosp. Hk-Cene-ta in gosp. Johna Schwarz-a. Po pravici veselila se je vsa ^notica katoličanov rečeni dan; kajti daritev sv. m. >e je največi vzvišenost vsega, kar sploh katoličan prazno" \ti more. In pred tridesetimi leti bilo je potem tudi v StearnŠkem okraju posamezno stanujočim katoličanom dopuščeno pri daritvi sv. maše navzočnim biti, pri opravilu, ki se je tedanje Čase tako redko godilo. S tem praznikom aklenjen bil js tudi preveseli spomin na dan, ko je bil preč. misijonar Frančišek Pire pred 50 leti došel iz Evrope v Ameriko. Petdeset let je bilo preteklo odkar je čast misgonar Frančišek Pire delal v amerikan-skem vinogradu Gospodovem kot služabnik Najvišjega. Kaj je čast. g. Pire v tem času dobrega storil in dover-šil, koliko zaslug si je kot služabnik Gospodov pridobil za razširjanje katoliške vere, prot kolikim težavam so je pri oznanovanji sv. evangelija imel vojskovati, poskušal bom v naslednjem pojasniti. Opomnim nsj še to, da prav ta dan, ko so ljudje-v trumah k sv. Klavdiju vreli obhsjat tridesetletnico kot. spomin na pervo sv. mašo, bi bil čast misijonar Frančišek Pire lOOletni rojstni dan obhajal, ko bi ga ne bil Gospod življenja in smerti k sebi vzel, mu naklonit plačilo za premnogo delo. Petdeset let star, zapustil je častiti misijonar Fr. Pire njemu izročeno župnijo Podbrezje na Gorenjskem, in podal se je na širneje polje, da bi tam kot dušni pastir delal in oral še pusto ledino. Vsled poročil ver-lega misijonarja, poznejše škofa Friderika Baraga, da jo jako slabo z razmerami katoliške vere v deržavi Mičigan,. podal se je gosp. Pire na pot in je dospel leta 1835, 7. junija v Ameriko in se podvergel oblasti škofa Baraga. Celih 17 let deloval je v deržavi Mičigan v škofiji Detroiški in ob Gorenjem jezeru. Po tako dolgem močno blagoslovljenem delu zapustil je deržavo Mičigansko in prišel kot goreč misijonar v Minesoto, kjer je 21 let verlo in vspešno misijonarji. Se-le potem, ko so mu jele oči pešati, sklenil je čast*. misijonar Pire s svojim poslovanjem v Ameriki posloviti se in v Evropo se verniti, ter se ondi v mirui samoti za srečno smert pripravljati. (Dalje prih.) Razgled po svetu. Iz Rade. (Huda ura na Koroškem.) Od 13. do 14. avgusta imeli smo pri nas strašno noč. Strele so tako bile in treskale, da je uboga živina po hlevih od straha tulila. Več hiš je pogorelo in veliko dreves je raz-djanih. Mislili smo, da je sodnji dan. Trušnarju v Lipi je zgorelo celo pohištvo do tal. Strela mu je ubila eno kravo in 27 ovc. Bog nas opominja, nsj se poboljšamo! (»Mir«.) Iz St Jnija pri Velikovcu. (Tatvina. — Današnji svet) Pri Štrausu v Št Jurji so po noči 4. avg. odnesli obleko in veliko živeža. Poprej je pa toča pobila^ Bog pomagaj in dobri ljudje. O naši mladini ae ne sliši nič prids. Greha se no bojijo nič Več, in kar je najbolj žalostno, nektere žensko so zgubile vsako srsmožljivost. Boiimo se, da nas bo zadela Božja roka, če se svet ne poboljša. („Mir*.). V Kremerižu sta cesarja avstrijanski In ruski 25. m. m. imela shod in nadja se, da ta slavni snid je nov porok evropejskega miru. Bog daj. Neki glas iz Berlina hoče vediti, da je Prusija želela bolj tesno prijaznost med Avstrijo in Rusijo in na to vplivala. Naj že bo kakorkoli, toliko je gotovo, da Prnsija sama ima is prijazne razmere med tremi cesaiji to korist, da se ji pri teh okolišinah ni lshko bati francoskega mašema-vanja; Rusija pa je bolj varna zoper angleško zavido-vanje oziroma na Azijo. Ako bi pa pri tem Anglija tudi res delala kako zvezo z oslabljeno visoko Porto, utegne nasledek le ta biti, da bode Anglija z veči varnostjo prišla zopet v Sudan in iskala popraviti silno sramoto, ki jo je zadela poslednji čas, in to bi bilo tudi katoliškemu misijonu v korist, ker Anglija ima toliko prostoljubnosti, da misijonarjev nič ne zaderiuje v njih. , je vedno več samomorov in sicer primeroma petkrat več kakor pa po katoliških obrenskih okrajinah. Dušna pogrezajo- • 110st, pišejo, je tega kriva. To je prav lahko umeti. Katoličan n. pr. v veliki dušni ali drugačni zadregi gre k spovednici, izsuje iz duše najglobokejši svoje teže iu hritkosti, ter vstane ves potolažeu spred svojega dušnega pastirja in tako krepek in poživljeu, da ga aobeua težava upogniti ne more. To je pomoček njegove vere, česar protestanti nimajo in Čemi oblaki v obupljivčevi duši se kopičijo, dokler reveža popolnoma tie zagernejo, na posledice pa končajo. Ako pa se na Pruskem godijo tnnogi samomori, je tudi vlada zadolžena, ki zatira katoliško duhovstvo iu brani prosto deliti ss. zakramente, ter duhovno tolažilo. Nemški škofje v svojem skupnem pastirskem listu tožijo, rekoč: »Tisočeri, ki se v službi premogočno rasteče obertnije pehajo, morajo biti brez pomočkov milosti, kterih tako silno potrebujejo; množice delavcev po trudnem delu ob koncu tedna pritiskajo k spovednicam, da bi si stiskano serce ohladili, k keršanski poterpežljivosti in vdanosti se poživili in nove svete sklepe delali, morajo pa domu se verniti, ne da bi bili opravili, ker so spovednice ali brez spovednikov, ali pa tako obdane, da trenutka milosti ne morejo pričakati; in mi nemoremo pomagati, ncmoremo ubraniti, da bi s časoma Boga ne zapustili in njegovih zapovedi ne pozabili, ker hrano življenja v sv. Obhajilu morajo pogrešati; kajti premajhno je število mašnikov, ki bi za-mogli zanje poskerbeti, iu na tujem so goreči redovniki, ki so poprej, pripravljeni za vsako pomoč, hodili po naših srenjah." — Koliko hujše pa je še za protestante in druge krivoverce, ki dušne teže nikakor odložiti ne morejo; torej je tako obupanje njih osoda! Tako je tudi pri katoličanih, kteri verske pripomočke — spoved, sv. Obhajilo, sv. mašo — opušajo. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. Gl. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — V glavi hudo bolna oseba. — Nevarno bolan za pomoč. — Lepo vreme. Zahvala. Sestra naznanja priserčno zahvalo najsvetejšemu Jezusovemu Sercu, ker je na priprošnjo žalostne Matere Božje, sv. Jožefa in sv. Antona Padv. njenemu bratu podelilo ljubo zdravje, in prosi še nadalje pomoči od najsv. Serca Jezusovega, da bi se zdravje na prošnje žalostne Mateie Božje Marijo, sv. Jožefa in sv. Antona popolnoma vterdilo. M. J. Prošnja in zahvala. Rekonvalescent, duhovnik, ki je bil ie precej do-toer, da je že šolske dolinosti spolnoval in govore v •cerkvi imel, je v toplicah terdnega zdravja iskal, pa so le prav močno pokvaril, da ne bode mogel • Šolskim lotom dolžnosti svojega stanu spolnovatl; zato oo prav goreče priporoča vsem udom bratovščine N. lj. Gospč v iskreno molitev, da bi Ona, zdravje bolnikov, mu prido -bila na močne priprošuje svetih pomočnikov: ss. Valentina in Peregrina, ss. Kozma in Damjana, sv. Frančiška Ksaverija, sv. Antona in sv. Jožefa, terdnega zdravja, da bi zopet mogel kmalo popolnoma ozdraveti in tako dolinosti svoiega stanu spolnovati. Veliko milosti mu je naša lj. Gospi skazala, da more maševati in veukaj hoditi; ali še iu še naj se milostuo ozre nanj Ona, ki ima neomejeno moč do najsvetejšega Božjega Serca iu je pomoč kristjanov, posebno pa služabnikov svojega B>2jega Sina. M. L. Koledar za prihodnji teden: 7. kimovca. S. Anastazija. — 8. Mali Smarinj ali rojstvo presv. Marije D. — 9. Ss. Herm >geu in Forta-nat — 10. S. Nikolaj Tolent. — 11. S. Dauiel prer. — 12. S. Pelagij. — 13. Šestnajsta nedelja po Bink. Pre-sveto Ime Marije D. (Celo osmino popoluoma odpustki pod navadnimi pogoji.) Iz rimskega zapisnika mučenikov. 12. prosinec. Sv. Arkadij, plemenitega rodu, iz Cezareje Mavro-tanske, je živel v tretjem stoletju. Ko se je začelo pre« ganjanje kristjanov, je pobegnil na deželo; ker je bil pa namesto njega njegov stric vjet in v ječo veržen, te je sam izdal sodniku, kteri mu je zavoljo stanovitnega spoznovauja sv. vere dal ud za udom odrezati od telesa. Sv. Cezarija, devica, je bila sestra sv. Cezarija Are-latenskega, in je velik del svojega življenja preživela v samostanu, kjer je tudi kot svetnica umerla 1. 530. Sv. Evtazija, mučenica, ki so jo zavoljo sv. vere ob glavo djali. Sv. Janez, škof v Raveni na Laškem, spoznovavee. Bil pa ni le škof; ampak tudi rešitelj tega mesta ob času, ko so divji Huni mesta in deiele požigali in raa-devali. Svetemu škofu se je posrečilo, da je • svoje priprošnjo pri Atilu, kralju Hunov, mesto obvaroval plenjenja. Umeri je poln zaalug leta 495. Sv. Mercij, mučenik, je bil vojščak rimske armade Ker se pa ni hotel odpovedati veri v edino pravega Boga, ga je njegov lastni cesar, ljati Dijokiecijan, dal umoriti. Sv. Prob, eden pervih škofov v Veroni. Iz itfege-vega življenja se razun njegove s\etosti nič zanesljivega no vO. Sv. SMr, mučenik v Ahaji. Ko je Sel enkrat mmm nekega malika (podoba ali Statva, kteri so neveraild boijo čast ukazovali), je samo pihnil vanj in znamenje sv. kriia čeznj naredil, in kakor bi trenil jo malik na tla padel in se zrušil. Maiikovatci ao mu zato pa glavo odsekali Z njim vred ae častite tadi sv. Cirijak in sv. Moscencij, oba mučenika. Sv. Tadjama, mučenica v Rima. Cesar Alekaaader Sever jo je dal naj pervo s železnimi grebeni maaaiiti, potem divjim zverim izpostaviti, na to v ogenj vreči in slednjič, ko jo vse te make niso kar nič poškodovale, ob glavo djati. Sv. Tigrij, mašnik, in av. Evtropij, lektor (ear-kveni bravec), oba mučenika v Carigrada. Krivovenki cesar Arkadij ja jo dal terpinčiti in amoriti a vero. Sa Žitih Bogat, Modest, Kostmi in i« 40 drmzlh močenikov, ki so bili vsi vojaškega stanft. Mučeni so bili v Afriki. Ta dan se obhaja tadi sporno dvain-fitirdeset svetih menihov, ktore je o velikonoč-času hudobni cesar rimski, Konštsntin Kopronim ih asti in oger- mašuje, ko je vsa prekleta od jena od nečistih jezikov! Pobeljšsjmo se mi, in potlej nam bo Bog sopet mir loe^jiv. Ii Marfta-Zvezde, 28. avg. Z najpriserčuiši za-po imenu, v njih samostana napadel, jih potem grozovito • hvalo in vošilom Božjega povračila poteijam, da sesa terpinčil, naposled pa žive dal zazidati. Listek za raznoterosti. Is LjnUjaae. (Slovesnosti v frančiškanski cerkvi in poa Rožnikom.) 13. L m., to je, v praznik sladkega Imena Marij ne ga bodo milgosp. knezoškof Jakob Misija ob 8 v frančiškanski cerkvi pridigovali, potem imeii pontifikalno mašo, po maši se bo pa L ur-fika Mati Božja, ki je zdaj v sobici zraven cerkve, ▼ slovesnem sprevoda nesla pod Rožnik, kjer se bo postavila v novo kapelo, ter bodo prevzvišeni gospod knezoškof podobo in kapelo slovesno blagoslovili. Po bla-goslovljenji bode tadi na Rožnika sv. msšs. Ko bi bilo pa vreme ne\godno, blagoslovila se bo podoba doma, ter ee pozneje prenesla pod Rožnik, kar se bo pozneje s prižnice oznsnilo. Is koagregaege frančiškanske. C. P. Gotfrid Hlebec gre za gvardjjana v Brežice; č. P. Kornelij Arko za orgauista t Marija-Nazaret na Štajerskem; iz Brežic pa pride v Ljubljano č. P. Erenfrid Znpet t O. Ježe Matevie, posestnik in tcrgovec, ključar Ternovske cerkve, je 1. t m. umeri za mertudom v svoji prejel (zbirke „Zgod. Danice*) 27. gld. za naš samostan, ia is globočine serca prosim, da bi Bog našim dobrotnikom tisočero povernil njih dobrote. Prav močno me veseli, da so trije bosenški dečki dobro opravili pervi gimn. razred. Zaupajmo, da'dobrotni vi Bog bo pomagal tndi nadalje. Ne bomo opustili za dobrotnike in tndi za dečke prav marljivo moliti Sprejmite itd. P. Bonaventura, prijor. Verii dijaki. Iz mestica Vechta, na Vestfalskem^ naznanjuje nMissionsblatttf, da izmed 18 zrelotnikov (abi-turieotov) ondotne gimnazije jih je 14 izvolilo bogoslovje. Dobro se je odrezal! Neki vradnik je zarežal nad kmetom: »Kmetje so robati cepci 1* — Kmet: „To je> res, gospod; toda vsi ropati cepci niso kmetje." Dobrotni darovi. Za kapelo sv, Cirila m Metoda v novi -cerkvi Jezusa preštetega Serca v Ljubljani: G. Jožef Bernard, svečar in Zofija Bernardova, 3 gld. — C. g. kaplan Jožef Po-rubski & frankov v zlatu. — Po preč. gosp. dekanu J. Razboršku 5 gld. Za kapelo v Marijanišči: G. Jož. Bernard in gospa, hiši na ljubljanskem Mahu. Daleč znani poštenjak bodi Zofija Bernardova, 3 gld. — Po preč. g. dekanu J. Raz* priporočen v molitev in blagi spomin. boršekn 5 gld. Cerkvena pevka s visokim glasom se sprejme za cerkev Jezusovega presv. Serca: G. P. 50 sld. plačo; več pov6 vodja glasbe v stolnici g. Ant FOrster. (Semeniške ulice št 4., mala vrata.) Viharji ia njih vzroki V Ljubljani in okoli Ljubljane, na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem so 29. avg. divjsli prestrašni viharji s plohami in nalivi, hi so povsod nspravili več ali manj škode. Kar tiče ljubljanski okraj, bilo je — kar vemo — posebno hudo na Mshn, na Igu in po bližnjih krajih. Lomil in tergal je drevje, podiral kozolce, premetaval vozove in ljudi, poterl je prav hado poljski pridelek. Grozno hudo je bilo v Fužinah (Weissenfels) na Gorenjskem, ker je vihar tudi železnični vlak s tira vergel, tir zasul, most odnesel, na polji grozno veliko Ikode naredil. V Litiji je vihar hiše odkrival, kozolce podiral, drevje roval, ljudi premetaval, sadje otresal itd. Vse po polji je ležalo. Grozovito je bilo po Vipavskem 1 V tergu Ipavi je trešilo tadi v farno cerkev, pokvarilo anšne obleke itd. Povsod pravijo, da kaj tacega ne pomnijo, in mislili so, da je sodnji dan 1 Voda je pre-strsšno narsstls, nesla seboj pohišje, hiše, mline, na tisoče stotov otave, koruze in droge poljščine. Grozna je škoda po njivah in travnikih. Celo kak človek je bil eb življenje v strašnih nevihtah. Slišali smo sicer o tacih viharjih iz Amerike; zdaj pa se je tndi pri nas tako začelo. — Od kod je to? . . . Kdor ima vero, v6, da greh to dela. Pripoveduje se, da v nekem kraju so delavci ravno prod vihaijem prav grozno gerdo govorili. Ali ni čudo, Če še ne treši v take prešiče? ... In kako gerdo |j|f$e kolnejo po več krajih! Ali je čndo, če se natura Za zvonove cerkve Jezusovega presv. Serca: G. Jož^ Bernard in goepa Zofija Bernardova 10 gld. * Za Uudentovsko kuhinjo: Čast. g. J. Mrak & gold~ L. 40 kr. — Pn. g. kan. dr. A. Čebašek 5 gld. — Pn~ g. kan. in dok. Anton Urbas 50 gld. — '/tXL 1 gol