poštnin PRIMORSKI DNEVNIK ***• - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 193 (8286) PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK TRST, četrtek, 17. avgusta 1972 «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 f , DN™IK J6. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni uovcu pn norenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UHO V BRITANSKIH PRISTANIŠČIH ŠE VEDNO USTAVLJENO Britanski pristaniščniki ne bodo prekinili stavke Delavci ne zaupajo sindikalnim voditeljem in jih obtožujejo, da ščitijo interese delodajalcev , 0NDON. 16. Skupščina delegate , anskih pristaniščnikov ie da-la plenila, da bodo pristaniški de-2o Cl. Prekinili stavko, ki traja od hm ‘-’a l®*-08 1° se bodo v po-™ vrnili na delo. Delavci pa ni ni -b SPrejeli z velikim nezaupa-111 in bodo stavkali dalje, ta ? sklep torej verjetno ni odlo-lifj1 korak k ublažitvi gospodarske sindMP V ^e'*ki Britaniji. Britanski ejjj «Trade Union Congress* je a sindikalna organizacija v tej jj Jt* in je korporativnega znača pla0 uradno napove stavko, iz-ki k? Stavkajočim skoraj vso plačo, ten«! -’0 Prejeli, če bi delali. Kljub ta b Da sindikat ni priljubljen Ba-da ;a vse prepogostokrat obtožuje, in d e tesno povezan z delodajalci iiy a Vpasih predpostavlja interese deia -ieev pravičnim zahtevam sPoraCeiV' Tako ie prišl° d0 Airesa ki •„ ko so londonski pristaniščni-8ititj.kC?d stavkati brez dovoljenja Snoj ata in vse kaže. da se bo ta v0 Ponovil. To potrjuje tudi iz.ja-le|ja,neaa glavnih delavskih vodi-Dozvai “crnda Steera, ki ie danes stavk^ delavce- nai nadaljujejo iirn" .Pristanišču ie bilo pred 1 ett zaposleni n 24 000 de-R0|r; Sedaj pa jih je le 10.000 ,c še poslabšala gradnja Ajihn Pristanišč, katerih je v n on., '-'tih vedno > eč Lastniki iS ;.,lantšč niso dolžini da naja-ta,' olificirane ielavce. in lah-% 7'-Uo kogarkoli. ,ki z!?jetku stavke so pristanišč-NSi^ali, da lahko le oni na-v. v J jn raztovarjajo ladje tu-kfttet’jpC,SePnih pristaniščih in konti 9rjDl,v .t°varnah. Sindikat je na-t. t)avL?v,ii dokument, v katerem ^ke (jPel svoje zahteve. Glavne l. v dokumenta so bile: fc.tAte1 Prista-niščnikom, ki so Vh'1 te Pomanjkanja dela odpu-‘'dižbo? det°dajalec poiskati no- feavnirw je treba zvišati na ); P tov šterlingov (6 milijonov thfi ?®slniki zasebnih pri-sta-aj0 zaposliti kvalificirano Stisha Zahtevah je razpravljala Aldington - Jones in je (fbela i Vse odklonila, saj je po- l%>selnihZa 2(X). de!ov™h mest l j’)) : “"h pristaniščnikov je 3riii(j določila, da bodo morali ia 0 zSrJasebnih pristanišč, ki ne bi' Wača?.s*d' kvalificiranega oseb-Iv. tl dodatni davek. Ta sklep tel jfj v korist samo delodajal-fV^Vej J-at« ni čudno, da so ga kbjeij, rPrejeli z razburjenim krila pitali nezadovoljstvom. Jonesu PovedalijiH je *prodal* jn T da nal1, da bodo še stavka ^*Pps so se zato vrnili pred zasebna pristanišča in preprečili vsakršno razkladanje. Pred nekaj dnevi je že kazalo, da se stavka bliža koncu. Danes pa se je stanje zopet zaostrilo in le malo upanja je, da bo delo v britanskih pristaniščih zopet oživelo. Delavci pravijo, da se ne bodo pustili ustrahovati in da bodo stavkali dalje; delodajalci trdijo, da jih stavka ni prizadela in ne nameravajo popustiti. Pri vsem tem pa trpi britansko ljudstvo, ki je že tri tedne brez svežega sadja in zelenjave, trpi britansko gospodarstvo in trpi predvsem Heathova vlada, ki se mpra spoprijemati s severnoirsko državljansko vojno, z nihajočim tečajem funta šterlinga in s tako hudo gospodarsko krizo, da se ji že močno majejo tla pod nogami. Stavka uslužbencev toplic RIM, 16. — Danes se prično razčlenjene stavke uslužbena toplic, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Uslužbenci bodo stavkali 24 delovnih ur od danes do 31. avgusta na osnovi navodil pokrajinskih sindikalnih organizacij. Stavko so proglasili, ker so se v soboto razbila pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. S Kmečkega tabora aa Opčiaah OTTAWA, 16. — Kitajski minister za zunanjo trgovino Siangkuo je včeraj prispel na desetdnevni uraidni obisk v Kanado. Danes bo otvoril kitajski paviljon na kanadski nacionalni razstavi. KO SE JE HASAN II. VRAČAL IZ FRANCIJE Velika množica ljudi se je udeležila letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah, ki je trajal štiri dni. (Poročilo berite na tržaški strani). ....................................m.um..............................im PO TAJNIH POGOVORIH V PARIZU MED KISSINGERJEM IN LE PUC THOJEM Domneve o doseženem kompromisu za plodno nadaljevanje pogajanj na konferenci o Vietnamu Severnovietnamski predstavnik je zanikal, da bi prišlo do katerega koli dogovora - Bivši pravosodni minister Clark ponovil obtožbe o zločinskem bombardiranju Sev. Vietnama PARIZ. 16. — Po nedavnih tajnih pogajanjih med Nixonovim o-sebnim svetovalcem Kissingerjem in posebnim svetovalcem Severne ga Vietnama na pariških pogajanjih o Vietnamu Le Duc Thojem, se v Parizu sprašujejo, zakaj .ie Kissinger nenadoma odpotoval v Sajgon, kamor je prispel danes na pogovore s kolaboraedonističnim preds. Van Thieujem. Le Duc Tho pa se je preko Moskve vrnil v Ha-nod. Pariški časniki domnevajo da sta se pogajalca le mogla kaj dogovoriti. Njuno potovanje v Sajgon in Hanod tolmačijo v Parizu kot dokaz, da je prišlo baje do preobrata med njunimi tajnimi pogovori in dia sta baje dosegla «kom-t>romis» glede rešitve političnega vprašanja v Sajgonu. Toda severnovietnamski predstavnik je pred odhodom s pariškega letališča vse te domneve zanikal in izjavil, da med njim in Kissingerjem ni prišio do nobenega kom- promisa. ki bi omogočil plodna pogajanja na pariški konferenci. Glede potovanja v Hanod je Le Duc Tho izjavil, da se vrača v domovino v okviru običajnih posvetovanj in da to njegovo potovanje nima nobenega »posebnega pomena*. Po prihodu v Sajgon Kissinger ni hotel dati nobene izjave. Z letališča je takoj odpotoval na sedež ameriškega veleposlaništva, kamor ga je pospremil’poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu general Weyland. Kot poročajo iz Tokia, bo Kissinger po dvodnevnem obisku v Sajgonu obiskal tudi Japonsko. kjer se bo sestal s predsednikom vlade Tanako in z zunanjim ministrom Ohiro. Kljub izjavi hanojnkega predstavnika Le Duc Thoja. da v pogovorih s Kissingerjem ni prišlo do nobenega kompromisa, ki bi omogočil plodna pogajanja na pariški konferenci, v nekaterih vvashington- skih krogih domnevajo, da potovanje Nixonovega osebnega svetovalca v Sajgon in povratek Le Duc Thoja v Hanoi priča, da so tajna pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom prišla v kritično obdobje in da želi Nixon doseči pri Van Thieuju določene koncesije na zahteve severnih Vietnamcev glede re šitve političnega poiožaia v Sajgonu v okviru morebitnega splošnega sporazuma. Kot je znano poudar jajo v Washingtonu je Nixon že večkrat poudaril, da noče »vsiliti* koalicijske vlade v Sajgonu. hkrati pa je tudi znano, da ie Van Thieu sprejel ameriški pred;og da odstopi mesec dni pred splošnimi volitvami v Ju/nem Vietnamu Bivši pravosodni minister ZDA Ramsey Clark, ki je nedavno obiskal Severni Vietnam, je danes pred senatno sodno podkomisijo ponovil vse izjave, ki jih je dal po povratku iz Hanoja. Zlasti je poudaril resne posledice ameriškega hombar- Policija poskuša umiriti delavsko množico pred sedežem enotnega britanskega sindikata v Londonu po objavi sklepa o prekinitvi stavke pristaniščnikov. diranja nad Severnim Vietnamom in dejal, da se je osebno prepričal o bombardiranju nevojaških objektov. Hkrati je Clark pokazal članom podkomisije neke vrste bombe, ki jih mečejo Američani nad Severnim Vietnamom in ki povzročajo veliko žrtev med prebivalstvom. Bivši pravosodni minister je potrdil, da je osebno videi, kako veliko škodo so ameriške bombe povzročile nad severnovietnam-skimi jezovi, šolami, bolnišnicami, cerkvami in drugimi civilnimi ob jekti, čeprav ameriški vojaški krogi uradno trdijo, da je bombardiranje omejeno izključno na vojaške objekte. Clark, ki je prepotoval okrog tisoč kilometrov po Severnem Vietnamu, je podkomisiji izjavil, da so nekatera severnovietnamska mesta podobna uničenim evropskim mestom med drugo svetovno vojno. Dejal je tudi, da je osebno slišal in videl ameriška letala, ki so letela vsak dan nad sevemovietnam skim ozemljem. Glede ameriških u-jetnikov v Severnem Vietnamu je bivši pravosodni minister povedal, da severnovietnamske oblasti ravnajo z njimi v skladu z medna rodnimi načeli in da so v dobrem stanju. Na vprašanja, kako je sploh odpotoval v Severni Vietnam, je Clark izjavil, da .je o njegovem odhodu opozoril nekatere funkcionarje zunanjega ministrstva, da pa ni hotel imeti v tej zvezi nobenega stika s Pentagonom in poudaril: «Dobro me poslušajte, ljubim svojo domovino, toda se ne strinjam z obrambnim ministrstvom. Želel sem osebno spoznati, kaj se dogaja.* Nato je dodal: «Pozivam vsakega Američana, ki so mu pri srcu otroci, naj gre osebno na kraj sam in naj tam odkrije resnico.* Po vesteh iz Sajgona, ni prišlo danes do večjih vojaških spopadov v Južnem Vietnamu. Toda ameriški bombniki so nadaljevali s svojo zločinsko dejavnostjo nad Severnim Vietnamom in nad področjem Južnega Vietnama, ki je v rokah partizanske vojske. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da so bombniki napadli električno centralo in nekatere tovarne v hanojskem predmestju. Po vesteh iz Hanoja so ame- .........................■■■■■■■■■■.m.I.'Hit........im...n.n.....■■milini.......mm..mmiim.n. VČERAJ V VZHODNEM BERLINU Pričela so se uradna pogajanja o ureditvi odnosov med Nemčijama BONN, 16. — Danes so se pričela uradna pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo za ureditev odnosov med obema nemškima državama, kako naj pripravijo pogodbo v tej zvezi. Pogajanja so se začela v vzhodnem Berlinu. Delegacijo Zvezne republike Nemčije vodi podtajnik Egon Bahr, Nemške demokratične republike pa Michael Kohl, ki sta že do sedaj vodila neuradne razgovore med Nemčijama. Zadnjič sta se sestala v Bonnu 2. in 3. avgusta, ko sta se dogovorila za način pogajanj. Kasneje je zahodnonemška vlada na svo- ji seji uradno pristala na pogajanja. Snoči je ob prihodu v vzhodni Berlin Bahr izjavil, da bodo pogajanja težavna, ni pa hotel povedati, koliko časa naj bi trajala. Gre namreč za zapleten odnos med obema nemškima državama, ko je Zahodna Nemčija formalno Še vedno zasedeno ozemlje in ko je treba upoštevati pristojnosti štirih velesil nad celotno Nemčijo. Poleg tega je Bonn mnenja, da gre za eno samo nemško nacionalno ozemlje ter da je treba vzpostaviti posebne odnose med državama, tako da na pri- med ne bi izmenjali veleposlanike, temveč samo imenovali opolnomo-čene predstavnike. Po drugi strani pa Vzhodna Nemčija vztraja, da obstajata dve nemški državi z vsemi značilnostmi držav. Pri pogajanjih morajo upoštevati tudi mednarodni položaj ter istočasno željo obeh Nemčij, da postaneta članici OZN, za kar ne bo težav, kolikor seveda predhodno ne pride do zadovoljivega dvostranskega sporazuma. Določen vpliv imajo predčasne zahodnonemške politične volitve, ki bodo predvidoma 3. de cembra in ko bo v ospredju volil- ne kampanje Brandtova politika do Vzhoda in z njo seveda tudi okvir in vsebina sedanjih pogajanj. Razgovori med predstavnikoma obeh Nemčij se bodo nadaljevali še jutri, nato jih bodo za nekaj časa prekinili ter se bodo pogajanja nadaljevala v Bonnu. riška letala štirikrat preletela mesto in bombardirala bližnjo okolico. Jugoslovanski protest avstralski vladi zaradi ustaške dejavnosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Avstraliji Uroš Vidovič je danes obiskal avstralskega ministra za zunanje zadeve Bovv-na, kateremu je v imenu Jugoslavije izročil protest v zvezi z naraščajočo ustaško protijugoslovansko dejavnostjo v Avstraliji. Istočasno je zahteval, da avstralska vlada sprejme učinkovite ukrepe, da se preprečijo protijugoslovanske teroristične akcije. B. R. Letalski atentat na maroškega kralja Trije napadi: na letalo v zraku, na letališče in na kraljev dvorec - Več mrtvih m ranjenih • Kralj ostal nepoškodovan RABAT, 16. — Maroška lovska letala ameriškega izvora «F-5» so izvršila več napadov na maroškega kralja Hasana n. Najprej so napadli njegovo letalo, ko se je vračal z obiska v Franciji, nato so mitraljirali letališče in končno so napadli kraljevo rezidenco. Kralj Hasan II. je bil na večtedenskem zasebnem obisku v Franciji, kjer se je sestal s predsednikom Pompidoujem. Danes se je vračal z osebnim letalom vrste tboeing 727», katerega je že v zraku napadel lovec, ki je pričel streljati. Ni znano število žrtev, govori pa se o več ranjenih. Vendar pa letalo ni bilo resneje poškodovano in je pilotu uspelo, da je pristal na vojaškem letališču Rabat - Šale, ki je nekaj desetin km od civilnega letališča. Kralj Hasan se je z vojaškega letališča takoj odpeljal na civilno, kjer ga je čakal diplomatski zbor in številni visoki dostojanstveniki. Takrat je prišlo do drugega napada, ko je več uporniških letal mi-traljiralo civilno letališče in točno zadelo svečani salon ter kolone avtomobilov. Pri tem je bilo menda več oseb ranjenih, štiri pa mrtve. Kasneje je prišlo do tretjega napada, ko so letala «F-5» napadla z raketami in strojnicami kraljevo palačo v Rabatu, ki je že bila obkoljena s policijo in vojaštvom. Čule so se eksplozije in viden je bil črn dim. P0 zadnjih vesteh je kralj Hasan srečno preživel atentat in je že predsedoval izredni seji vlade. Menda gre za upor na vojaškem letalskem oporišču Kenitra v bližini Rabata. Nemški notranji minister na obisku v SFRJ BEOGRAD, 16. — Danes je prispel v Jugoslavijo notranji minister Zvezne republike Nemčije Hans Dietrich Genscher, ki se je sestal z zveznim tajnikom za notranje zadeve Lukom Banovi čem. Obiskal je tudi republiškega tajnika za notranje zadeve Srbije Slavka Zečeviča. Nemški notranji minister je popoldne obiskal jugoslovanski olimpijski komite in se v svojstvu predsednika komisije za šport Nemčije ter podpredsednika organizacijskega odbora olimpijskih iger razgo-varjal s predsednikom jugoslovanskega olimpijskega komiteja Zoranom Poličem o športnem sodelova- nju med obema državama. Iz Bonna pa poročajo, da je kancler Brandt danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika Rudolfa Čačinoviča, s katerim se je eno uro razgovarjal o dvostranskih gospodarskih odnosih. Do obiska je prišlo na pobudo nemške vlade. _________ B. R. Eksplozija v izraelskem letalu na rimskem letališču RIM, 16. — Včeraj je na rimskem letališču prišlo do eksplozije v izraelskem letalu nekaj minut po vzletu Poveljnik je letalo takoj obrnil in pristal, potniki pa so poskakali skozi rešilne odprtine. Kasneje so ugotovili, da je prišlo do eksplozije v prostoru za prtljago in da ni bil nihče resneje ranjen. Letalo »boeing 707» je prispelo na rimsko letališče iz Tel Aviva popoldne in bi moralo vzleteti čez eno uro. Pritljago potnikov je pregledovala izraelska letalska družba. Namestnik generalnega ravnatelja egipčanske družbe «E1 Al» dr. Alberto Cossuta je zvečer izjavil časnikarjem. da kaže po prvih izsledkih pre-skave. da je v višini 4.500 metrov ksplodiral projektor, v katerem je lila plinska žarnica. Eksplozija je ►ovzročila požar, ki pa so ga takoj pogasili. Vpis novih avtomobilov RIM, 16. — Po podatkih statistične-čpenjene stavke uslužbencev toplic, ki s<) jih proglasile sindikalne organiza-motornih vozil v stalne registre. Od te ?a je: 136.658 avtomobilov, 247 avto jusov, 7.512 industrijskih vozil in 14 009 motorjev. V primerjavi z julije n lanskega leta so vpisali za 5,2 oc it manj motornih vozil. V prvih se Imih mesecih letošnjega leta so vr isali 909.562 motornih vozil in za 0,28 odst. več kot lani. ff DANES i .......... WALDHEIM0V0 POROČILO ZA SKUPŠČINO OZN Vloga malih držav za ohranitev miru PRAGA, 16. — Danes je prispel na prijateljski obisk predsednik poljske vlade Jaroszewicz na vabilo predsednika češkoslovaške vlade Strou-gala. Razgovori se bodo nanašali predvsem na gospodarske odnose med obema državama. NEW YORK, 16. — Glavni tajnik OZN AValdheim je pripravil letno poročilo za glavno skupščino združenih narodov. V uvodu izraža zadovoljstvo za »novo previdno ravnovesje* med velesilami, opozarja pa jih da ne bodo mogle ohraniti svetovnega miru in hkrati ignorirati modrost in važnost malih držav. AValdheim izraža tudi zaskrbljenost, da se OZN neposredno ne ukvarja z dogodki v Vietnamu. Pri tem ugotavlja, da mednarodna javnost ceni neposredne stike za rešitev spornih vprašanj, toda ugotavlja, da bi morali biti združeni narodi navzoči pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki se tičejo miru in varnosti vsega človeštva. Zato glavni tajnik OZN v uvodu svojega poročila ponuja svoje posredovanje za rešitev vietnamskega vprašanja in opozarja, da so njegovo prvo ponudbo preteklega aprila zavrnili. Zaradi tega obžaluje, da obstaja določen odpor, da bi zdru ženi narodi sodelovali pri rešitvi nekaterih spopadov. Nato govori o pozitivnih odnosih med_ velesilami, kar daje možnost prvič v zgodovini mednarodne organizacije, da bo varnostni svet končno le začel delovati na osnovi načel listine OZN in da bo soglasno reševal vprašanja, ki se tičejo miru in varnosti. Kljub temu pa glavni tajnik OZN dvomi, da bi varnostni svet lahko jamčil mir in varnost na svetu na osnovi dogo vora med velesilami, zlasti sedai, ko tehnološki napredek in demokra tizacija ustvarjajo novo obliko sw tovne družbe. Koristi, modrost in važnost velike večine srednjih in malih sil, ugotavlja AValdheim. ni mogoče ignorirati v katerem koli svetovnem sistemu in redu. V uvodu svojega poročila AValdheim daje veliko važnost nedavnim dogodkom v Evropi, zlasti pa ije ratifikacijo zahodnonem.ških pogodi^ ki bo odločujoče prispevala k skli- canju predlagane konference o evropski varnosti. Nato glavni tajnik OZN govori o bližnje vzhodni krizi in pravi, da ie nadaljeval preko svojega posebnega odposlanca Jar-ringa z napori, da bi prišlo do rešitve krize. Potem ko obsoja vsakovrstni rasizem. AValdheim predlaga začasno prekinitev vseh jedrskih poizkusov v pričakovanju sporazuma o dokončni prepovedi iedr-8 k ega orožja. Zatem glavni tajnik OZN ugotavlja, da oboroževalna tekma ni bila nikoli prekinjena in da znašajo stroški za oborožitev kar 200.000 milijonov dolarjev na leto. Glede nedavnega sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja, glavni tajnik OZN pravi, da ie to prvi korak v naporih, da se začenja omejevati oborožitev. Britanski enotni sindikat je včeraj dosegel sporazum z vodstvom pristanišč in sklenil, da v nedeljo prekine stavko, k! traja že 25 dni. Delavci pa so se tej odločitvi uprli in se ne bodo vrnili na delo, ker sporazum ne ščiti njihovih koristi. Po tajnih pogajanjih med Ni-xonovim osebnim svetovalcem Kissingerjem In posebnim odposlancem Severnega Vietnama Le Duc Thojem, v pariških in wa-shingtonskih krogih domnevajo, da je prišlo do kompromisa glede rešitve političnega položaja v Sajgonu, čeprav je to severnovietnamski predstavnik zanikal. Uspešnost tega srečanja povezujejo z odpotovanjem Kissingerja iz Pariza v Sajgon in povratkom Le Duc Thoja v Hanoi. V zvezi z vojno v Vietnamu je bivši pravosodni minister ZDA Clark izjavil pred ameriško senatno sodno podkomisijo, da ameriški bombniki bombardirajo severnovietnamske jezove, šole, bolnišnice in druge civilne objekte. V vzhodnem Berlinu so se pričeli uradni razgovori med obema Nemčijama, da se urede odnosi med obema državama. V Maroku so vojaški lovci izvedli svojevrsten letalski atentat na kralja Hasana II., ko se je vračal z obiska v Franciji. Najprej so v zraku napadli njegovo letalo, nato so streljali na letališče in končno s strojnicami in raketami napadli kraljev dvorec. Kralj je ostal nepoškodovan, položaj v Maroku pa je še vedno nejasen. ............................. «Rude pravo» opravičuje politične procese v ČSSR Po posredovanju Svobode prekinili sodni postopek proti desetim obtožencem PRAGA. 16. - Glasilo KPČ Rude Pravo objavlja danes daljši članek o političnih procesih, ki so bili v zadnjih tednih v Pragi in v Brnu in na katerih so obsodili 46 oseb na skoro sto let zapora. To .je prvi članek posvečen tem procesom, saj so do sedaj objavili samo zelo kratke vesti v lokalnih časopisih. «Rude Pravo* obtožuje obsojence, da so delovali kot zarotniki, da so se posluževali šifer in mikrofilmov. uporabljali rokavice, da ni bilo mogoče ugotoviti njdii prstnih odtisov ter da so pošiljali informa- je «- cije v tujino. Njih končni d bil likvidaciia socialističnega stema. Glasilo KPČ objavlja tudi zanimivo vest. da .je predsednik repu-bilke Svoboda prekinil sodni pošto-pek proti desetim mlajšim obtožencem. katere dolže. da «jih je brez njihove odgovornosti zapletel v kriminalno dejavnost dr. Jaroslav Sa-bata». ki je bil vidni teoretik v razdobju Dubčka in je imel važne od-govorno.sti v partiji do avgusta 1968. ko so ČSSR zasedle čete varšavskega pakta. NA POBUDO RIMSKE DRUŽBE D AMICO Nova redna pomorska zveza ned Italijo in LR Kitajsko? Na progi naj bi plulo šest 25.000-tonskih ladij - Katera luka bo postala izhodišče za novo progo - Trst mora računati z zapreko, ki jo predstavlja zapora Sueškega prekopa Kakor smo že kratko poročali v našem listu, se je prejšnje dni mudilo v našem mestu poslovno odposlanstvo združenja »China Na-tione Chartering Corporation*, ki ga je vodil načelnik združenja Liu Yun-Ching in ki ga je spremljal trgovinski ataše pri ambasadi Ljudske republike Kitajske v Rimu Meng Chao-Kai. Kitajsko odposlanstvo je dopotovalo v naše mesto iz Benetk, kjer je tudi navezalo vrsto stikov v zvezi z novo pomorsko pobudo, ki jo rimska plovna družba »Fratelli Damico Armatori* namerava prevzeti na relaciji Italija - Kitajska. Italijanska družba namerava namreč vzpostaviti med Italijo in Ljudsko republiko Kitajsko novo redno pomorsko zvezo, na katero bi postavili šest 25.000-tonskih tovornih ladij sodobne izdelave, in ki bi delovala izven mednarodnih pomorskih konferenc (sporazumov), to se pravi na podlagi prevoznin, ki veljajo na mednarodnem prostem trgu z ladijskim prostorom. Pred postankom v Benetkah, se je kitajsko odposlanstvo razgovarjalo o istem vprašanju tudi v Genovi, iz Trsta pa so Kitajci odpotovali v Bari, kjer so se prav tako pozanimali za možnosti vključitve te važne luke Južne Italije v seznam pristanišč, ki bi jih ladje na novi progi Italija - Kitajska redno obiskovale. V našem mestu so se s Kitajci sestali predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko dr. Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je nalašč za to prekinil svoje bivanje v Celovcu, kamor se je vrnil že v ponedeljek, tako da je prisostvoval slovesnosti ob «dnevu Furlanije - Julijske krajine* v okviru 21. avstrijskega lesnega sejma, načelnik pristanišča gen. Cittadini, predsednik združenja tržaških špediterjev Marzari, zastopniki tržaškega podjetja »Adria Lines*, na katerega se v naši luki »slanja rimska družba »Fratelli Damico*, in nekatere druge osebnosti. Ob tej priliki je predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil poklonil načelniku kitajskega odposlanstva bronasto sidro, drugim članom pa spominske kolajne tržaške luke. Na razgovorih, ki so bili v prostorih luške ustanove, na trgovinski zbornici, na sedežu pomorske družbe Adria Lines in na sedežu pomorske agencije Amat, ki se ukvarja izrecno s pomorskim prometom na relaciji Trst - Kitajska, so predstavniki tržaškega gospodarstva orisali kitajskim gostom prednosti naše luke za redne prometne zveze z Daljnim vzhodom. Trst ima v tem pogledu predvsem dve prednosti v primeri z drugimi italijanskimi pristanišči: je po enj strani najbližji velikim tržiščem srednje Evrope, in hkrati najblizja luka — gospodarsko vzeto — za Daljnji vzhod. Ta prednost trenutno sicer ne obstaja, ker je vmes zapora Sueškega prekopa, kakor hitro pa bi bila ta važna vodna pot ponovno odprta za promet, bd Trst lahko v najkrajšem času ponovno prevzel svojo nekdanjo vlogo najugodnejše luke za promet na relaciji- Srednja Evropa — Daljni vzhod. Kitajci so si med svojim bivanjem na našem področju — to je od nedelje do torka — ogledali luške naprave in Tržaški arzenal - S. Marko, kjer je sedaj na popravilu neka kitajska ladja. Kitajci so pokazali veliko zanimanje za pristaniške naprave, za organizacijo dela, za tarife in podobno. Iz razgovorov se da sklepati ,da bo rimska pomorska družba »Fra-telli D’Amico Armatori* v kratkem vzpostavila zvezo Italija - Kitajska mimo mednarodnih sporazumov, ladje pa naj bi se redno ustavljale v Genovi, Benetkah, Trstu in Bariju. Vprašanje je, katero luko bodo rimski ladjarji in kitajska »Corporation* izbrali za izhodišče nove proge. Med svojim bivanjem v Trstu so Kitajci niso izrekli o tem vpra- šanju, v tržaških poslovnih krogih pa izražajo optimizem glede tega, da utegne prav naše pristanišče postati izhodišče za novo progo. Vsekakor pa ostaja vprašanje zapore Sueškega prekopa široko odprto. OD L SEPTEMBRA Brezplačno cepljenje v občinskih ambulantah Tržaška občina sporoča, da bodo od 1, septembra do 31. oktobra letos pričeli z jesenskim brezplačnim cepljenjem proti črnim kozam, davici, tetanusu in poliomielitisu. Vsi otroci, ki še niso dosegli drugega leta starosti, se morajo cepiti proti črnim kozam, davici in tetanusu, tisti, ki še niso dosegli prvega leta starosti,, pa proti otroški paralizi. Cepili bodo ob delavnikih v okrožnih zdravniških ambulantah. Kdor pa bi se želel privatno cepiti, mora predložiti najkasneje do 10. decembra letos 11. oddelku za higieno in profi-lakso — Ul. Torino 8, zdravniško spričevalo zdravnika, ki je cepil. Nadaljuje se spor v podjetju ACEGAT Včeraj sta bili skupščini delavcev ACEGAT, ki sta ju sklicali sindikalni organizaciji FNAI - UIL in FIAI - CGIL, da bi razpravljali o nastalem sporu okrog predujma, ki naj bi ga podjetje izplačalo delavcem. Obe sindikalni organizaciji sta pristali namreč na ponudbo ravnateljstva občinskega podjetja, ki jo podpira tudi tržaška občinska uprava in zadeva predujem 8.000 lir do podpisa nove delovne pogodbe ter notranje dopolnilne pogodbe. Občinska uprava se je tudi obvezala, da dohodki delavcev ACEGAT ne bodo v nobenem primeru nižji od poprečnih dohodkov delavcev v sorodnih podjetjih v večjih italijanskih mestih. Na skupščini so prisotni delavci izrazili svoje zadovoljstvo spričo ravnanja obeh organizacij ter odobrili njuno delovanje. S to obliko pogodbe se pa ni strinjala tretja sindikalna organizacija CISL, v katero so vključeni delavci ACEGAT. CISL zahteva dieset tisoč lir prfedujma, čeprav gre le za začasno in predhodno pogodbo, ki bo odpadla ob podpisu nove vsedržavne delovne pogodbe. Tudi CISL je že pred dnevi sklicala delavsko skupščino, na kateri so člani odobrili njeno linijo sindikalne borbe in se odločili za nadaljevanje sindikalnega spora znotraj občinskega prevoznega podjetja. Naj bo kakorkoli, edini, ki so pri tem sponi resno prizadeti, so občani, ki se peljelo na progah občinskega podjetja ACEGAT. Zaradi stavkovnega gibanja je namreč ravnateljstvo ACEGAT ukinilo številne proge, tako da je vprašanje mestnih prevozov trenutno zelo resno. Upajmo, da bodo sindikalne organizacije dosegle kompromis ter akcijsko enotnost, ker so taki ločeni nastopi samo voda na mlin dobro znanih reakcionarnih krogov, ki jim je delavska enotnost trn v peti. USPELA PRIREDITEV KMETIJSKE ZADRUGE IN PD TABOR! Rekordno število obiskovalcev v zadnjem dnevu Kmečkega tabora Na nekaterih stojnicah je zmanjkalo vina ■ Tudi obe razstavi sta bili zelo dobro obiskani Toliko obiskovalcev, kot iih je bilo letos na Kmečkem taboru, še ne pomnijo. Ob 22. uri je v torek bilo praktično nemogoče ne samo dobiti proste mize. temveč niti stati ali plesati. Domačini in gostje so se trli okoli stojnic z vinom, s čevapčiči, s pečenimi piščanci, s pršutom in sirom s kuhanimi in pečenimi klobasami z breskvami v vinu. tako da .ie okoli 23. ure začelo v nekaterih stojnicah primanjkovati žlahtne kapljice. K temu je nedvomno prispevala izredna vročina. ki je zajela te dni, naše pod ročje. a tudi dejstvo, da so ljudje uvideli, da se za veliki šmaren ne splača hoditi nikamor, sai so vse ceste zatrpane z avti v kostem prometu in dolgih avtomobilskih vrstah pa človek same zgubi živce in od toliko potrebnih d.ith počitnic nima ničesar. Zato so se naši ljudje ra.ie podali na Opčine, kjer so se v pristnem domačem vzdušju če- prav je bila gneča nekoliko prevelika, razvedrili. Med 22. in 23. uro je bilo na Opčinah tudi nekaj zastoja v prometu, sai ie doiga vrsta avtomobilov ki je prihajala s Fernetlčev, morala voziti zelo počasi skozi vas, ker je bilo na cestah okoli Ljudske ga doma izredno mnogo ljudi Mnogi. ki so prihajali iz sosedne Ju goslavije. so parkirali nekie na Opčinah in prišli spit kozarec vina na tabor. Vrt Ljudskega doma se je začel v torek kot po navadi polniti okrog 18. ure, ko je bil napovedan zabavni spored s Planšarji in s humoristom. Začel se ie resnici na ljubo s tričetrturno zamudo, obiskovalci pa so si medtem, kolikor tega niso že storili v prejšnjih dneh, ogledali razstavo kmetijskih strojev in pripomočkov ter razstavo u-podobitev tržaških ljudskih noš. Mnogi so si ogledali tudi zadnje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POZIVI RADIA, TISKA IN OBLASTI NISO NALETELI NA GLUHA UŠESA Promet pod poprečjem in malo nesreč značilno za letošnji veliki šmaren Naval na plaže in na krnske gmajne ■ Število obmejnih prehodov se je v prvi polovici avgusta občutno znižalo Veliki šmaren je mimo in z njim je tudi mimo skrb organov prometne policije, karabinjerjev, mestnih redarjev in ACI. ki so se bali. velikih težav s prometom. Tržaški avtomobilisti so se v teh dneh zgledno vedli na naših cestah. Vozili so umerjeno in previdno tako. da ni prišlo do zastojev v prometu in tudi nesreč ni bilo veliko. V torek so karabinjerji in prometna policija registrirali skupno 9 prometnih nesreč, v katerih sta bili lažje ranjeni dve osebi. Pristojni organi so skupno kaznovali z globo zaradi raznih prekrškov 187 avtomobilistov. Za veliki šmaren je bil promet na naših cestah pod poprečjem. Oblasti so pričakovale množičen povratek Tržačanov s počitnic, a kot vse kaže. so se meščani sami zavedali, da je nesmiselno vsi skupaj riniti nazaj domov. Kot za iiiimiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifmMiMiJiiiiiiiiiiiiiiiujujiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiitiiii PO UGOTOVITVAH DEŽELNE UPRAVE V zadnjih sedmih letih 37 odst več turističnih ležišč Hoteli zaostajajo za kampingi - Največji obisk od junija do septembra - Jugoslovani po številu na tretjem mestu Medtem ko se letošnja turistična sezona nagiba polagoma h koncu, je deželno odbomištvo za turizem, ki ga vodi podpredsednik deželnega odbora E. Moro, objavilo izsledke širše zasnovane ankete, s katero naj bi ugotovili, kako se je razvijal turizem v Furlaniji - Julijski krajini v razdobju od 1965 do konca lanskega leta. Anketa je med drugim pokazala, da se tuji turisti v naši deželi v čedalje večjem številu ustavljajo v raznih kampdngih in drugih podobnih turističnih objektih, medtem ko se njihovo število v hotelih — v relativnem smislu — krči: lani, na primer, so v hotelih naše dežele zabeležili 32,0% vseh nočitev, medtem ko je preostalih 68.0% odpadlo na druge turistične objekte (leta 1965 je znašalo ustrezno razmerje 39,5:60.5). Vsega skupaj so lani v naši deželi našteli 1,298.396 turistov (510.530 aillllllllllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIHUllllllllllllllllHVNUllllllllltlllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIimilllllll V OKVIRU DELOVANJA AIESEC V soboto v naši deželi 40praktikantov iz SRS Ogledali si bodo Trst, Sesljan in stivansko pa. pirnico - Tržaški in ljubljanski odbor AIESEC se razgovarjala o izmenjavi študentov V soboto bo obiskala našo de-jio skupina univerzitetnih študentov. Obisk sodi v okvir delovanja mednarodnega združenja študentov gospodarskih in trgovinskih ved AIESEC. AIESEC deluje v 51 državah, njegov ramen pa ie dopolnjevanje u-unaverzitetnega študija predvsem s praktičnega vidika: zato nudi študentom možnost prakse v tujini V naši deželi je sedaj na praksi 10 študentov iz ZDA. z Malte, iz Špa nije, Turčije. Zahodne Nemčije in Francije. V Sloveniji, kjer ima združenje dva krajevna odbora (pri ekonomski fakulteti ljubi lanske u-oiverze in pri Visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru), pa je na iraksi kakih 40 akademikov iz skoraj vseh držav zahodne Evrope, Poljske Češkoslovaške in ZDA. Poleg praks v velikih oodietiib (v naši deželi so to Itaisider. Tržaška hranilnica, štivanska papirnica in drugal pa nudi AIESEC tom tudi zabavo In študijske izlete. Tržaški in ljubljanski odbor sta se tako domenila za sodelovanje. 30. julija so odšli v Slovenijo praktikanti iz Furanije - Julijske krajine, ki so si ogledali Postonjsko jamo in Ljubljano, v soboto pa pride v našo deželo skupina praktikantov iz Slovenije. Ogledali si bodo Sesljan. štivansko papirnico in Trst. zvečer pa bodo v Mira-marskem parku prisostvovali pred stavi »Luči in zvoki*. Tržaški in ljubljanski odbor AIESEC sta se začela tudi razgo-varjati o direktni izmenjavi izkušenj. Akademiki iz naše dežele bi tako odšli v Slovenijo, študentje iz Slovenije pa bi prišli v Furlanijo Julijsko krajino. O tem odbora sicer še nista sklenila nič dokončnega. jasno pa je. da bi bil tak sporazum koristen predvsem za pri padnike manjšin, ki poznajo oba jezika in bi pri podeljevanju diplom imeli prednost. tujcev in 787.866 italijanskih državljanov) in 10,286.415 nočitev (od tega 3,669.272 pri tujcih in 6,617.143 pri domačih turistih). Med tujci so bili po številu na prvem mestu Nemci, na drugem Avstrijci, tretje mesto je pripadlo Jugoslovanom, nato so sledili po vrsti Francozi, Švicarji, državljani iz Beneluxa, Združenih ameriških držav, skandinavskih dežel, itd. Vsak turist je lani preživel v naši deželi poprečno po 7,9 dneva (leta 1965 le 7,4 dne va). kolikor gre za turiste, ki se ustavljajo v kampingih, študentskih domovih in podobno, poprečna dol Žana bivanja v hotelih pa se je nasprotno skrčila s 4,3 dneva v letu 1965 na 3,8 dneva v lanskem letu Z drugimi besedami povedano: večina turistov, ki se na našem področju odloči za prenočitev v hotelu, je le v tranzitu čez našo deželo in se ustavi, ker jih je pač zalotila noč, izvenhotelski obisk pa imamo znatno izrazitejši značaj počitniškega turizma. Konec lanskega leta se je ukvarjalo s turističnimi dejavnostmi v naši deželi 7.789 hotelov in drugih objektov s skupno 47.708 sobami, 127.595 ležišči in 28.276 kopalnicami. Na hotele je odpadlo 31% vseh razpoložljivih ležišč, preostalih 69% pa so nudili skupno drugi gostinski obrati. V primeru z letom 1965 se je število ležišč v naši deželi povečalo za 37%. Glede časovne porazdelitve obiska med letom je anketa pokazala, da na tem področju se stvari niso v ničemer spremenile od leta 1965 dalje: ogromna večina turistov obišče tudi našo deželo — kar velja sicer za vso Italijo — od junija do septembra. Najbolj obiskana središča v Furlaniji - Julijski krajini so Gradež, Lignano, Sesljan, Milje, Form di Sopra, Ravasdetto, Trbiž, Arta Terme, Trst in Gradišče - Re-dipuglia: v teh desetih središčih so v lanskem letu zabeležili 84% vseh nočitev v naši deželi. Nalezljiv« bolezni v preteklem tednu Zdravstveni urad tržaške občine je v času od 7. do 13. avgusta letos zabeležil naslednje število nalezljivih bolezni: tifusna mrzlica 1 primer, para-tifusna mrzlica 1 primer, norice 2 primera (1 izven občine), nalezljivo vnetje trebušne mrene 1 primer (izven občine), rdečice 1 primer, garje 6 primerov (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 6 primerov (2 izven občin«). odhod, tako se bodo verjetno tudi na povratku, vračali polagoma. K temu rezultatu so verjetno pripomogli tudi neprestani radijski pozivi in poročila, ki so sproti obveščali voznike, kje so naihujši prometni zastoji. Pa tudi nozivi ostalih časnikov niso bili zaman vsaj v naši deželi. Krajevni promet je bil pod poprečjem, oziroma tok vozil je bil stalen in se ni dogajalo kot v prejšnjih letih, da v popoldanskih urah nisi na cestah videl niti psa. v večernih urah pa so vsi silili v mesto. Kdor ni mogel za več dni iz mesta, se je skušal nekoliko osvežiti na plažah, ki so bile v vseh teh dneh nabito polne. Zlasti so si Tržačani radi poiskali kotiček pod borovci v barkovljanskem gozdiču, kjer je kar mrgolelo ljudi. Meščani pa niso pozabili tudi na Kras. V prijetni senci borovcev so preživele veliki šmaren številne druži-he. Odrasli so sedeli pod drevesi in so kramljali v prijetnem hladu, otroci pa so se gnali po travnikih za žogo. Tudi gasilci so imeli v teh dneh manj dela kot so predvidevali. Razen večjega požara, ki je izbruhnil pri Fernetičih, so se «spoprijeii» le z nekaterimi manjšimi požari, ki so terjali le malo dela. Tu pa tam se je vnelo suho dračje, a u-činkovit in hiter poseg gasilcev je preprečil večjo škodo. Čeprav niso doslej še točno ugotovili vzrokov teh požarov, pa je zelo verjetno, da ie kak izletnik ali avtomobilist neprevidno odvrgel še neugasel cigaretni ogorek, ki je zanetil požar. Na srečo ni bilo hujšega nedeljski izletniki pa bi morali vsekakor stalno paziti, da popolnoma ugasnejo šibice in cigaretne ogorke preden jih odvržejo. Obalni pomorski promet je bil v teh dneh zelo intenziven. Kdor je imel tudi majhen čolnič, se je odpravil na morje, da bd se vsaj za uro ali dve oddaljil od vsakdanjega hrupa in se ognil prenatrpanim plažam. Kot avtomobilisti so se tudi jadralci zgledno vedli. Vreme je bilo sicer lepo. tako da se tudi najbolj neizkušen nedeljski mornar ni znašel, v težavah, obenem pa ie skušal vsakdo spoštovati predpise. Dokaz je da so tudi karabinjerji, ki so med vsemi policijskimi organi naistrožji, poseb- no v teh dneh. kaznovali z globo le štiri čolnarje. Kljub temu. da v našem zalivu še vedno preži morski pes. se je malokdo odpovedal kopanju. Pasja vročina je bila močnejša od stra hu pred zverjo. Vsakdo pa se je previdno tiščal blizu obale, kjer ni bilo velike nevarnosti. Morski pes pa nas, kot vse kaže ne namerava še zapustiti. V teh dnen so bili uslužbenci ACI zelo zaposleni. V štirih dneh so morali poseči kakih 100-krat, da so rešili iz težav avtomobiliste. Telefon je na sedežu ekipe za cestno pomoč stalno brnel, da niso imeli šoferji niti trenutek oddiha. Komaj so pripeljali v garažo pokvarjen avtomobil, že so morali odbrzeti, da so pomagali drugemu šoferju v težavah. Številke so dovolj zgovorne, sai so poprečno morali intervenirata vsak dan 25-krat. Zelo zaposleni so bili tudi agenti obmejne policije, ^epraj ; ge- ie v prvi polovici avgusta znižalo število obmejnih prehodov, so kljub temu pred bloki še vedno čakale dolge kolone avtomobilov. Značilno pa je vsekakor dejstvo, da se ie število prehodov občutno znižalo, zlasti še kar zadeva prehod tujcev. Če navedemo le podatke o veliko-šmarnem prometu na mejnih prehodih bo bralec takoj opazil to razliko. Pristojni organi so v obeh smereh našteli skupno 245 782 prehodov, lani pa je bilo skupno 314.939 prehodov. Isto razliko, torej poprečno 50.000 prehodov manj opazimo tudi v podatkih o prvih 14 dneh avgusta. Napadel ga je, potem pa ga oropal V torek ponoči, malo pred 2. uro, se je 55-letni Oscarre Plesničar iz Ul. Cappello 3/7 sprehajal po Ul. delle Mura, ko ga je na vogalu z Ul. del Fico napadel neznanec in mu iztrgal iz žepa v suknjiču denarnico s 30 tisoč lirami. Nekdo je takoj telefoniral bolničarjem RK, ki so naložili ranjenega Plesničarja v rešilec in ga odpeljali v bolnišnico. Tu so mu razkužili rane po obrazu, potem pa so ga agenti letečega oddelka kvesture zaslišali. Žal moški ni znal posredovati nobenega koristnega podatka za izsleditev knjige, ki iih je razstavila Tržaška knjigarna, še zlasti otroci so strmeli v pisane slikanice, ki so jih s svojimi raznobarvnimi platnicami privlačevali. Na letošnjem taboru so tudi prodajali pristne beneške gubane, ki so jih na Ljesah na roko vmesili in pekli v krušni peči, kot je že tam starodavna navada. Bilo jih je približno petdeset in so prav kmalu zginile, saj so bile edine sladkarije, vrhu vsega pa so bile še izredno okusne. Kakorkoli že. sc ie program le začel in obiskovalci sr med eno polko in enim valčkom lahko Sledili zabavnim izvajanjem duhovitega humorista. Pios je trajal tja do polnoči in vesele zvoke harmonike, kitare in klarineta ie bilo slišati tako rekoč po vsai vasi. Za zaključek lahko rečemo, da ie letošnji Kmečki tabor zares dobre uspel, kar zadeva število obislso valcev je bil vsekakor rekorden. Ko smo videli, s kakšnim zanimanjem si ogledujejo kmetje razstavljene stroje pa smo nekoliko zamerili prirediteljem, da niso predvideli v okviru Kmečkega tabora tudi predavanja ali okrogle mize o vprašanjih našega kmetijstva ali o nje g '.vem polož^u ter oersoekti vah razvoja. Prepričani smo da bi taka pobuda imela velik odmev in da bi bila zelo koristna No, pa kar ni bilo letos bo prihodnje, ali pa čez dve leti važno ie da se tradicija Kmečkega tabora ohrani. Našli so ribiča ki je utonil na veliki šmaren Včeraj popoldne ob 15.45 so potapljači karabinjerjev potegnili na kopno truplo 50-letnega ribiča Silvana Valdemarina iz Ul. Corelli 4. Moškega so pričeli iskati v torek popoldne, ko je karabinjerska pomorska izvidnica zagledala na morju prazen čoln, ki je bil oddaljen kakih 600 metrov od nabrežja, nasproti barkovljanskega vodometa. Na čolnu so karabinjerji našli Valdemarinove dokumente, obleko ter veliko rib. Iskanja so se zavlekla vse do včeraj popoldne, ko so potapljači karabinjerjev zagledali pri zunanjem valobranu Starega pristanišča, v globini kakih 10 metrov, Valdemarinovo truplo. Nesrečnik je imel desno roko zapleteno v ribiško mrežo, kar mu je verjetno bilo usodno. Včeraj popoldne, okrog 14. ure, je 21-letni Mario Umek iz Ul. Pa-duina 2 delal v mizarski delavnici «Apollonio» v Ui. Capitolina 1 Delal je z rezkalnim strojem, ko so mu ostra rezila delno odre zala kazalec, sredinec in prstanec leve roke. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno dva tedna. Dve nesreči na delu Zaradi rane na bradi se bo 62-letni Giovanni Mauri iz Spreha- jališča sv. Andreja 32 moral zdraviti doma približno 5 dni. Mauri je včeraj popopldne, okrog 16. ure, odprl v podjetju »Grandi motori*, kjer je uslužben, vrata peči, ko gr. je ročica vrat zadela v brado. Prav toliko dnj se bo morala zdraviti doma tudi 28-letna Maria Čerin por. Battista iz Boljunca št. 384. Ženska je čistila pod kuhinje v jedilnici ladjedelnice Sv. Marka, ko je stopila na črepinje razbite steklenice in se porezala po desni nogi. Obmorsko mladinsko letovanje Slovenskega dobrodelnega društva v Nabrežini vabi starše otrok in prijatelje mladine, na POČITNIŠKO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 20. avgusta 1972. Na sporedu so petje, deklamacije in zabavne točke. Začetek ob 18. uri. neznanega roparja. ________________________________________ tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll..."m....■■■■■■.■mn........................IM,.... V TOREK NEPALEC OD TREVISA Trije Tržačani mrtvi v trčenju avtov Gioia Dambrosi Če je veliki šmaren stekel pri nas skorajda brez večjih prometnih nesreč, se to ni zgodilo na zelo prometni cesti pri Trevisu, kjer so v torek v pretresljivi prometni nesreči izgubili življenje trije Tržačani. Za posledicami izredno silovitega trčenja dveh nasproti vozečih avtomobilov so bili pri priči mrtvi 45-Ietni uslužbenec tržaške radijske postaje Livio Dambrosi iz Ul. Donadoni 31, njegova žena, 45 letna Gioia Moro por. Dambrosi iz iste ulice ter Dambrosi je v a Livio Dambrosi mati, 69-letna Violetta Dambrosi iz Miramarskega drevoreda 307. Točna dinamika trčenja še ni znana. Znano je samo to, da je Dambrosi vozil svoj osebni avtomobil po cesti, sopotniki pa so mu bili žena, 18-letna hčerka Orietta, mati Violetta ter 75-letni oče Pasqua-le. Do trčenja je prišlo na križišču, znanim pod imenom «quat-trostrade*, v občini Godega di Sant’Urbano (pokrajina Treviso), ko se je v tržaški avto zaletel treviški, ki ga je vozil 49-letni Violetta Dambrosi Primc Tonini, v njem pa se je peljala njegova tričlanska družina. Dambrosi, njegova žena in njegova mati so bili, kot rečeno, pri priči mrtvi. Pasquala Dambro-sija in mlado Orietto pa so pripeljali v civilno bolnišnico v Cone-gliano, kjer se bodo morali zdraviti približno mesec dni. V nesreči so se laže ranili tudi štirje potniki v treviškem avtomobilu. Po prvih vesteh, naj bi se nesreča pripetila zaradi izsiljevanja prednosti. V nedeljo prva prireditev umetnih ognjev Jutri bodo začeli na zunanjem valobranu z delom za postavitev strelnih naprav za umetne ognje. Kot vsako leto je tudi letos ustanova za turizem pripravila dve prireditvi. V kratkem čakajo pri hod tovornjaka specializirane neapeljske tvrdke «Raffaele Liccardo», ki bo priredila prvo predstavo. Tovornjak je prevozil posebno pot od Neaplja v Trst. Izognil se je vsem naseljenim krajem, razstrelivo pa prevažajo v posebnih železnih zabojih, ki omogočajo stalno zračenje. Ko bo prispel v naše mesto, bo tovornjak parkiral na posebnem osamljenem in dobro zastraženem prostoru na Krasu V mesto se bo napotil le nekaj ur pred predstavo. Razstrelivo bodo natovorili v starem pristanišču m motorni čoln, ki ga bo pripeljal na valobran. Potrebne varnostne in strelne naprave bodo postavili v kakih 20 urah dela. Prva prireditev umetnih ognjev bo v nedeljo, 20. avgusta. Pripravili jo bodo tehniki neapeljske tvrdke zRaffaele Liccardo», druga prireditev pa bo teden dni pozneje, zanjo pa bo skrbela tvrdka «Gino Mastrodonato» iz Bologne. Začetek obeh prireditev bo ob 21. uri. V primeru slabega vremena bodo predstavo odložili na ponedeljek. Našemu sodelavcu Dušku Kalcu je žena Ana povila krepkega sinčka TOMAŽA Uredniški kolektiv Primorskega dnevnika čestita srečnima staršema, malemu Tomažu pa želi mnogo sreče v živ-Ijenu. PD Slovan iz Padrič čestita Dušanu in Ani Kalc ob rojstvu prvorojenčka TOMAŽA Dušanu in Ani Kalc se je rodil sinček TOMAŽ Ob tej priložnosti jima čestita ŠD Gaja iz Padrič in Gto-pade. Razstave V Mestni galeriji Piran je razstava, ki nosi naslov Ars Histriae III. Razstava je odprta vsak dan od 10. ure do 12. ure ter od 17. ure do 20. ure. Na razstavi sodeluje s svojimi deli 23 slikarjev, med katerimi so tudi Zvest Apollonio, Janez Le-nassi. Herman Pečarič, Jože Pohlen in še nekaj drugih domačih slikarjev. Razstava bo odprta do 24. avgusta. V Kraški galeriji v Velikem Repnu razstava del Pavla Ferluge z Opčin. V koprski galeriji Meduza je razstava del skupine AMA (Ajdič. Mi-ljuš, Apollonio). V koprski galeriji Loža je razstava dunajske šole fantastičnega realizma. Razstava bo odprta ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure vse do 1. septembra. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. avgusta RADIVOJ Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10 — Dolžina dneva 14.02 — Luna vzide ob 15.00 in zatone ob 23.31. Jutri, PETEK, 18. avgusta HELENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.5 stopinje, najnižja 24,2, ob 19. uri 27.6 stopinje, zračni pritisk 1012,6 mb. rahlo pada, veter 5 km na uro zahodni, vlaga 50-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. in 16. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 85-letni Andrea Peru-gini, 68-letni Antonio Trtnik, 74-letni Franc Gombač, 86-letna Lucia Dazza-ra vd. Benussi, 84-letni Bruno Peli-zon, 74-letni Antonio Malabotti, 84-letna Maria Mazzocco vd. Fabrio, 82-letna Letizia Zandegiacomo por. Roc-co, 79-letna Maria Flack vd. Vizzi, 64-letni Mario Fortuna, 72-letni Mauro Altieri, 60-letni Vittorio Gardina, 68-letni Mario Ban, 84-letna Anna Poz-zo vd. Zuliani, 53-letna Anna Švab vd. Marsetich, 77-letni Pietro Daresi, 85-letna Ilona Rebay vd. Florentin de Blumfeld in 78-letna Eugenia Urizzi vd. Kuschč. Gledališča GRAD SV. JUSTA Ljubiteljem plesne umetnosti se W danes zvečer, jutri in v soboto, s Pn' četkom ob 21. uri, obeta izredno nimiv in pester večer španske piesnc umetnosti. Na Gradu sv. Justa 1,0 namreč nastopil s svojim »Gledali' ščem španskega plesa* svetovno z112' ni plesalec Luisillo. Gre za tankočutnega izvajalca španske plesne folklot' ne umetnosti, ki je doživel po vse31 svetu izjemne uspehe in priznanja-Za svoj tržaški nastop, ki ga prkri8 gledališče Verdi s sodelovanjem h22' ške Avtonomne turistične in letov^' ščarske ustanove, je pripravil raz#' ban spored španskih plesov, od >z’ vajalcev pa naj navedimo plesalo2 Trini Espana in Solera De Jene®2' pevca Agustina Menteya, recitatofJ2 Joseja Marijo Calva ter instrum®1' talni kvintet, ki ga sestavljajo fr tonio Pacherete, Mansanito, Pedro N vares, Antonio Martin in Regeli®- Vstopnice so na razpolago v osre' Barvni film. M. Balsam, Tereni Hill, Paola Pitagora. ExccIsior 16.30 «Sipario strapP3'2!' Barvni film Alfreda Hitchkocka- j*" la Kedrova. Paul Nevvman, J®1 Andrevvs. Prep. mladini pod 14. 13 tom. Ritz 16.30 «Lady Franckestein*. ^ vni film. Joseph Cotten in R°sa Neri. Aurora 16.00 Vrsta filmov o ml31®2 skem oporečni štvu: «Taking j Barvni film. Prepovedano rn,a'’in pod 18. letom. Inipero 16.00 «Bernardo cane ladro bugiardo*. barvni film. Capitol 16.30 II. serija filmov »C0 salu' Hitchkock* «Ribelle di Scozia*. Bar vni film. David And Catriona. ward Trewor. . Cristalio 16.30 «L’assassinio di R®* ton Plače n. 10». Barvni film- ” povedano mladini pod 14. letori^^ Filodrammatico 16.30 «Io sono cUjj sa». Prepovedano mladini pod letom. Lena Nyman. _ Moderno 16.30 «La donna invisiM Barvni film. Giovanna Ralli in "Lj la Gravina. Prepovedano nu3 pod 18. letom. a, Vittorio Veneto 17.15 «L’urlo del lenzio*. Barvni detektivski ‘ . Alan_ Alam Arkin. Abbazia 16.30 »La tarantola da' tre neto*. Barvni film. A. G. Gannini. Prepovedano B1'a pod 14. letom. Ideale 16.30 «Dumbo, elefante te*. Walt Disneyeve risanke. ™ vni film. -ji Astra 16.30 «11 trono nero*. H3 film. Buri; Lancaster in Joan Kino Opčine 19.00 «Voyou» (La c ^ glia). Igrata G. L. Trintigna® Claude Leiouch. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča prijateljem in cenjerijjj odjemalcem, da bo zaradi le'®'’ počitnic zaprta do 20. avg*3 Namesto cvetja na grob Tončke -folja daruje družina Josipa 3.000 lir za Dijaško matico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2; SanfAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4: Al Castoro, Ul. Cava-na 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. Zapustila nas je naša draga nona in teta Katerina Legiša vd. Pahor ! Pogreb drage pokojnice b° ,oSti 17. avgusta ob 17. uri iz hiše na domače pokopališče. Žalujoči sin PEPI, hči in drugo sorodstvo Cerovlje, Murska Sobota, 17.8.1972 Včeraj je umrl v ankaranski niči naš dragi ob Bogomil Rej Pogreb pokojnega bo danes uri na koprskem pokopališču. m žalostno vest sporočal® f brat, sestra, svaki*!® drugo sorodstvo Koper, Salež, Šempolaj, 17.8.1972 V ponedeljek, 14. t.m. nas je zapustila naša ljubljena MARIJA ŽUPANČIČ roj. ŠUŠELJ ma** Vsem, ki so z nami sočustvovali, iskrena zahvala. Posebna zahvala družinskemu zdravniku dr. Dragu Martela*®?' dr. Enniu Delmeriu ter drugim zdravnikom, sestram in osebi tržaške splošne bolnišnice. Sin LOJZE, hči MARICA, sestri in drugo sorodstvo Trst, 17. avgusta 1972 ra i£ DRISKI DNEVNIK 17. avgusta 1972 ZADOVOUIV OBRAČUN OB TAKO OGROMNEM PROMETU NA CESTAH Počitniška dneva minila brez nesreč 240 glob za kršilce cestnega zakonika Tudi včeraj so bili uradi in trgovine po večini zaprti - Pred pripeko se je mnogo Goričanov in Tržačanov umaknilo v Trnovski gozd Poletna počitniška dneva sta mi- veliko italijanskih, zahodnonemških, mo. Če bi hoteli napraviti bežen ki je za veliki šmaren neusmiljeno pripekala, je marsikoga prisilila, da se je zatekel v senco. Na Trgu Unita pa se je možakar zatekel v senco droga. l*,iUfiiiiiimiu(ininiiiiiMiiiiniii*iiiHII»iiiiniiiiiimiimii*i,iiii,ii,iinmiininiii|l|||||iuiiiII|||||||ll„|Illl,llllllllim|ll|||lll|||||||||1|||(J|(n||I|(((|||||I|||lim| VESTI Z ONSTRAN MEJE C____________________________________ Nadvse uspele dvodnevne jahalne prireditve v Lipici «Grand Prix de Lipica» osvojil zahodu on emški tekmovalec Hitadriksen ^Lipic° smo v prešlih letih do-ijl sentimentalno obravnavali, za-c~P»Jeini v tradicijo in slavo lipi-bjj v.' Toda slovita kobilama je (L? lik na tem, da jo ukinejo, ^ 'ti stroški za vzdrževanje konj 8 ,°sebja so bili povsem skregani ^"^šnimkoli rentabilnostnim ra-S pametno gospodarsko po-v sežanske občine pa je Lipica , ^kordnem času poldrugega leta „„.lv6la svoj preporod. Zgradili so staV . nejsl hotel Maestozo, re-Cacijo, nočni bar, številne Jatine naprave ter uvedli turi-iw?.e i^alne ure. Tako so divjo, |j * berljivo lepoto Krasa združita Ugotljem in zrbavo, to pa je lij!0, kar si tuji gostje najbolj že-Dbj„, ^anes je Lipica polna stalnih --Hvalcev in priložnostnih izlet- !%v, je ^Up novih načrtov. V gradnji lp ;v> ima trdno finančno bazo . Namreč pokrita jahalnica, v ka -n bodo ljubiteljem konjskega razpolago jahalne ure majhno senzacijo. Tekmoval je namreč na dveh različnih konjih in je razen prvega osvojil tudi drugo mesto. Tretji pa je bil spet daleč najboljši Jugoslovan, pred-satvnik JLA Milan Milutinovič. Tekmovanje čez zapreke je prineslo tudi nekaj razočaranj favoritom. To velja zlasti za Celjana Rančigaja, ki je zmagal prvi dan, potem pa mu ni več šlo. Tudi lanskoletna nosilka dveh nagrad, Celjanka Eva Završnik je imela slab dan. V drugi tekmi je namreč že takoj v začetku podrla oviro in izpadla. Rekla nam je, da je bil konj nemiren in potem se je tudi nje lotila nervoza. Na koncu prireditve smo gledali še eno atraktivno točko — nastop lipicanskih kočij. Sv . P°zimi, s tem pa bodo dosegli vjl glavni cilj, to je sezono skozi bija ®ti). Prihodnje leto pa bo do- ^ Lipica še odprt plavalni ba wte’.W. ga bodo potem v naslednji ^ tildi pokrili. lij, kamenju skokovitega razvoja WCe so bile tudi dvodnevne ja-Prireditve, ki so se jih ude-gč?, številni tuji tekmovalci in in v katere so vnesli več ivgjjpti^nih točk. V soboto so se čl®1! pomerili domači tekmoval-v Z, °kviru državnega prvenstva Dresurnem jahanju. Spet se je sg^al nenadkriljivi mojster dre-j, Klavdij Maver iz Lipice, ki 5l0 * ^elikim naskokom osvojil na-te , državnega prvaka. Zbral je ih, tičk ali kar 116 točk več kot j»T^vrščeni Viljem Stanjko, ki av tako zastopal barve Slo-Tretji je bil z 292 točkami v'ko Draškovič iz Vojvodine, ij soboto je bila na sporedu tu-kovfV9 °d treh tekem v preska-sproti- Prvo nagrado se-Vujf0 tovarne pletenin je osvojil Koto? Jančigaj iz Celja na konju Ji* a; Drugi je bil predstavnik *an Milutinovič na konju ga ; tretji pa član konjeniške-všn ni ''L maj iz Beograda Jo-. Isgojevič. gledalcev pa je seveda r^ci nedeljski popoldanski spo-0va' > prva točka je sprožila izvili i°jav^?- občinstvom, ko so se Joči 'n v mimohodu vsi nastopati^,, njimi na elegantnih li-0bW? - v črne, slavnostne obleke 8a Jjti* člani lipiškega konjeniške-6ajo?ut?a Srečko Kosovel. Nasto-*n gledalce je pozdravil di Irl . " Kfkhllnnnn A nz-luni XlVnnotlA ki j*r kobilarne Andrej Frenetič, t«s , P°udaril, da Lipica slavi le-tivlja ^letnico obstoja in da doti k., 2daj razvoj kakršnega še ?• Zahvalil se je tudi podjet-& L"* so 2 nagradami in na dru-|ik’i.ne pomagala pri tej atrak-k edityi (Jadran Sežana, Kre-knj' banka Koper, tovarna ple-V^žana, Gruda Ljubljana, Pe-%ga)arski kombinat Neverke in zatem je bila na sporedu tfej, tiikma v preskakovanju za-futirat so tekmovali po siti^ la americain*, kar po-tsdgj da je vsak tekmovalec iz-to> („■ °i’ ko je podrl prvo ovi- to p rwna, če ga konj ni ubo-M jerva nagrada kombinata Piv-ktovai Popadla avstrijskemu tek-Nta,5,u Fritzu Jandreyu, ki je •'lite, d največ zanesljivosti in teh-k ijL Pred drugimi tekmovalci pa &) *"ud* časovno prednost. Dru- Mjin®sto je osvojil spet odlični til .Milutinovič, medtem ko je že stari znanec lipiških to Kv Zlatko Kavur iz Zagre- btjie^dfhoru Smo videli eno izmed 4to)j1 točk sporeda. Z visoko ti^. n^curnega jahanja so se tišk0p Vlb člani domačega konje-^jrgL3.. kluba. Elegantni koraki in nčtiejše figure lipicancev so Zatf!!VCluMli občinstvo. žS^1jarn je bila na sporedu še °d treh tekem v preskako-,0vir. To je bila najzahtev-ti^r ."Očka, Saj je znašala višina Stoj}? 140 cm. Prvo mesto in t-Svoji]° Drand prix de Lipica je i bstin Zahodnonemški tekmovalec 'tirrir,, , Hindriksen. Ta izredni ^alec je poskrbel tudi m France Poplit v Izoli Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit si je ogledal nočni ribolov izolskih ribičev ter se Dri tem zanimal za sodobne postopke ulova, za organizacijo dela. kakor tudi. za življenjske in delovne razmere ribičev Delamarisa. V njegovem spremstvu sta bila tudi sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Livij Jakomin in direktor podjetja Slavnik Andrej Verbič. « « * Hud požar, katerega vzroke še raziskujejo, je ponoči zajel področje med Petrinjami in Kastelcem. Zgorelo je okrog 150 hektarjev borovih nasadov, starih nad 20 let. Požrtvovalnim gasilcem iz Kopra, Sežane, Dekanov in Materije, ki so se jim pridružili tudi vojaki JLA in miličniki, je le s skrajnimi napori uspelo pogasiti ogenj. Umrl je Jože Buh - Borut Znani obalni družbeno - politični delavec Jože Buh-Borut je v nedeljo nenadoma preminul. Bil je z družino na izletu, blizu Neverk pa je nenadoma izpustil krmilo in avtomobil je zavozil čez cesto. Zdravnik je ugotovil kap. Nihče v avtomobilu ni bil poškodovan. Jože Buh se je rodil pred 49 leti v Šent Joštu pri Vrhniki. V osvobodilno gibanje se je vključil takoj v letu 1941. ko je delal ilegalno, nato pa je leta 1942 odšel v parti zane. Po vo.ini je bil še nekaj časa v vojski kot aktivni oficir, leta 1955 pa so ga demobilizirali. Od takrat pa vse do svoje prerane smrti je Jože Buh opravljal vrsto odgovornih funkcij v družbeno političnem življenju Primorske, bil je sekretar občinskih komitejev zveze komunistov v Pivki in v Izoli, član okrajnega komiteja zveze komunistov. opravlja! " ie "razne funkcije v socialistični zvezi, bil je tajnik obalnega sveta itd. Njegova zadnja funkcija je bila predsednik obalnega odbora zveze rezervnih vojaških starešin. Kljub vsestranski aktivnosti je še zmeraj našel čas za študij, saj je diplomiral na visoki šoli za politične vede v Beogradu. Jože Buh je bil č]an Zveze komunistov od leta 1943 in je nosilec številnih visokih vojaških in civilnih odlikovanj. Zaradi svojega skromnega značaja in tovariškega odnosa je bil splošno priljubljen po vsej Primorski. L. O. obračun, bi morali povedati, da smo z njima predvsem zadovoljni. Predvsem zato, ker pri tako izredni gostoti prometa na glavnih cestah in na mejnih prehodih na sam veliki šmaren v goriški pokrajini ni bilo prometne nesreče in ker tudi drugi dan ni bilo nič slabše. O smrtnih prometnih nesrečah poročajo samo iz videmske in podenon-ske pokrajine. Tako se je tudi le tos zgodilo isto kot lani da na cestah nismo prelivali krvi. Kako neskončne kolone vozil so se pomikale po naših cestah nam povedo številke, ki nam jih je za torek posredovala prometna policija. Na cesti Belvedere. ki vodi iz Ogleja v Gradez. je v enem samem dnevu peljalo v obe smeri 20.000 avtomobilov, na cesti Tržič-Gradež pa 15.000. Na obmejnem prehodu Rdeča hiša so našteli v obeh smereh 30.000 vozil. Izredno veliko avtomobilistov je balo v Trnovskem gozdu, kamor so zbežali pred hudo vročino, ki je ravno na veliki šmaren najbolj neusmiljeno pritisnila. Pri tolikšnem prometu so seveda imeli pripadniki cestne policije in karabinjerji precej posla z nepre vidnimi vozniki Cestna policija je z denarnimi globami kaznovala 80, karabinjerji pa 160 kršilcev cestne’ ga zakonika. Medtem ko so bili v torek zaprte vse trgovine in uradi so v sredo dopoldne poslovale banke, nekateri uradi in tudi nekai trgovin je bilo odprtih. Velika večina trgovin bo zaprta do konca tedna. S prihodnjim ponedeljkom se bo življenje spet povrnilo v normalne tirnice, kolikor je seveda to mogoče v avgustu, tradicionalno najbolj turističnem mesecu. Lepo sta te dni uspeli dve poletni prireditvi, s katerima so se organizatorji spomnili tistih, ki prestajajo poletne počitnice doma Pri Doberdobskem jezeru so v hladu zaključili vsestransko uspel praznik športnega združenja Mladost, na igrišču Baiamonti pa so se Pod-tumoi veselili ob zvokih zabavnega ansambla Lojzeta Slaka ter uživanju slovenskih in jugoslovanskih specialitet. VESTI Z ONSTRAN MEJE Rekordni uspehi turizma na Primorskem Zdaj ko je avgust prešel v drugo polovico, na Goriškem že ugotavljajo, da bo letošnja turistična sezona zelo uspešna. Povsod ie več gostov kot so pričakovali. V Bovcu ima hotel «Alp» svoja ležišča rezervirana do konca avgusta, skoraj povsem zasedena pa sta tudi hotel «Planinski orel* in njegova depandansa v Trenti. Sestava gostov je zelo pisana. Poleg turistov iz vse Jugoslavije, se mudi na Goriškem Število postelj se bo lahko še povečalo, a za to je potrebno veliko denarja. Zlasti pa je turistična prihodnost Lokev odvisna od vode. Zgraditev vodovoda postaja zmeraj bolj neodložljiva. Težko si ie namreč predstavljati, da bi turizem lahko še bolj napredoval, ne da bi bila zagotovljena voda. ki ie turist seveda ne more pogrešati. Letos vode že zmanjkuje, sai jo morata hotel «Poldanovec» in gosti šče «Pri Winkler.ju» vsak dan sproti dobavljati s cisternami iz Nove Gorice. # # # V avgustu je močno porastel obisk planinskih koč in drugih gorskih postojank v Posočju. Gre zlasti za Mangart in Krn. V obmejnem poslopju na Predelu pa je uprava jugoslovanskih carin iz Beograda uredila tudi prostore za oddih carinikov iz drugih jugoslovanskih republik. Sedaj v avgustu ie tam nekaj družin carinskih delavcev, ki tako preživljajo svoj dopust na višini 1156 metrov nad morjem. M. D francoskih in holandskih gostov. Zanimiva je sezona na Lokvah. V teh dneh imajo tam zasedena vsa ležišča v privatnih hišah, povsem zaseden pa je tudi hotel «Poldano-vec». Gostov je toliko da morajo posamezniki stanovati celo v podstrešnih prostorih hotela. Predsednik turističnega društva Alojz Krivec je povedal, da posameznike, ki zanje ni prostora pošiljajo v sosednje kraje sredi Trnovskega gozda, kot so Predmeja, Nemci in Čepo-van. Sedanja sezona na Lokvah je sploh najboljša v vseh petdesetih letih, odkar tam razvijajo turizem. Takšen napredek na Lokvah je zelo spodbuden, in tudi razumljiv, ker gre za turistično središče v bližini velikih mest. kot so zlasti Trst. Gorica in Nova Gorica. Predsednik Krivec je povedal, da dohodki od turizma predstavljajo okoli 30 odstotkov proračuna posameznih lok-varskih družin. Privatniki imajo sedaj 118 ležišč v štiriinpetdesetih sobah. Dodati pa je potrebno še 68 postelj v hotelu «Poldianovec». ZARADI VROČINE IN POMANJKANJA PADAVIN OB ZAKLJUČKU FILMSKEGA TEDNA V ŠTANDREŽU Bogat obračun delovanja p. d. «Oton Zupančič» Organizatorji in obiskovalci so bili z manifestacijo izredno zadovoljni - Dramski odsek pripravlja novo igro - Nujna ureditev društvenih prostorov Z mladinskim filmom .Slavčkovo petje» se je v ponedeljek zvečer uspešno zaključil filmski teden, posvečen odporniškemu gibanju,, ki ga je s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze, pripravilo prosvetno društvo «0. Župančič» iz Štandreža. Teden bi se moral zaključiti že prejšnjo soboto, vendar so organizatorji, na prošnjo domačinov, vrteli celovečerni film tudi v ponedeljek. Vsak večer se je na dvorišču gostilne «Pri Romani» zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili dogodkom na platnu. Pestrost filmskega tedna je bila namreč tudi v tem. da so prosvetarji vrteli pred vsakim filmom tudi posnetke raznih dogodkov iz društvenega življenja. Glavni so bili seveda partizanski filmi iz serije tVOS», vendar so se prisotni zelo zabavali tudi ob predvajanju raznih komičnih filmov in barvnih slikanic. Novo pobudo, ki jim je dala možnost preživeti nekaj prijetnih večerov na odprtem in v hladu, so domačini sprejeli z velikim odobravanjem, tako da je bil trud organizatorjev v celoti poplačan. Živahno in pestro prosvetno de- Vode zaenkrat še ne primanjkuje vendar je njena potrošnja velika Poleg votle z Mrzleka jo črpamo še pri Soči in na dvorišču vodovoda v mestu - Najbolj zaskrbljujoče je slonje vode Soče Vremenske napovedi za dež nas , strijskih obratih, bolnišnici itd. Po navajajo k temu, da vedno pogosteje zremo v nebo, da bi ugledali tisti oblak, ki nam bo prinesel ohladitev in, seveda, tudi icž. Ohladitev zaradi tega, ker smo že teden dnj pod stalnim pritiskom vročine, dež pa zato, ker utegne sedanja potrošnja vode posušiti* pipe. Pozanimali smo se pri mestnem vodovodu, kako ocenjujejo sedanjo preskrbo z vodo. «Na alarmni zvonec še nismo pritisnili, vendar postaja položaj iz dneva v dan slabši Potrošnja vode sila narašča, ker ljudje zalivajo vrtove. Na..je steče v takšnih sušnih dneh zelo dostj vode*. Gorica in okolica je pretežno navezana na dobave vode z 'Mrzleka. Na upravi Gorškega vodovooa v Novi Gorici so nam povedali, da se kapaciteta izvira na Mrzleku m zmanjšala in da s te strani zaenkrat še ne grozi pomanjkanje. Če naj na kratko povzamemo pogovor, ki smo ga po telefonu imeli s tehničnim direktorjem, potem daje izvirek okoli 12.000 kub. metrov vode dnevno, od katerih steče približno polovica v Gorico, ostala polovico po porabijo sami. «Pri nas se pojavljajo težave samo v Šempetru, kjer je velika poraba vode v novih naseljih, indu- •llllllllllllllllllllllllllll*ll*llll*lllllllllllllllllllllll9lllll*llllllllllllllllllllll,IIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllBllllllllllllllIIIIMIIII,lll|»ll«,,,ll,||l,l|||||ll|ll,ll||||llai||||l,l|,,|,ailll|||||||||||,|||| SREČNO SO SE UJELA HOTENJA RAZLIČNIH DEJAVNIKOV Pričeli so graditi hotel «Argonavti» sodobni zabaviščni center v Novi Gorici Objekt, ki predstavlja prelomnico v konceptu turizma, bodo dogradili v 18 mesecih - Veljal bo 4,6 milijarde starih dinarjev Jutri bodo v Novi Gorici pričeli graditi zabaviščni center Argonavti. Po sedanjih računih bo veljal 4,6 milijarde starih dinarjev, pogodbeno določen gradbeni rok pa bo znašal 18 mesecev. S tem se je uspešno zaključila dejavnost različnih teles na različnih nivojih, da na prostoru ob magistrah, kjer že dalj časa zeva izkop, zgradijo sodoben objekt, ki bo iha spremenil podobo središča Nove Gorice. Novico so sporočili na tiskovni konferenci v torek, ki jo je sklical predsednik skupščine Rudi Šimac ter so na njej sodelovali poleg načelnika za gospodarstvo pri novogoriški skupščini Svita Vižintina še direktor počitniško-turi-stične agencije ALpe - Adria Zlatko Sindič, glavni direktor ljub. podružnice Jugobanke T. Koprivnikar, direktor gradbenega podjetja «Obnova» iz Ljubljane Andrej Plestenjak, predstavnik projektantske organizacije Alpe - Adria ing. arh. Andrej Gorkič iz Ljubljane in drugi. Alpe - Adria je lastnik objekta, ljubljanska podružnica Jugobanka je posodila denar, «Obnova» je izvajalec, skupina Agens pa avtor načrta. «Objekt je mini mesto, sodoben zabaviški Babilon, pod skupno streho in enotnim pametnim vodstvom — pravi glavni Projektant ing. Lehrmann, kateremu je pomagalo 52 sodelavcev. Vse ravni gostov in vse ravni «žepov* tu najdejo svojo zanimivost in svoje okolje*. V zgradbi bo 256 ležišč, 2.100 restavracijskih sedežev v pokritih prostorih in na vrtu, 15 različnih ambientov bo v njej (bar, pivnica, bazen, kegljišče, diskoklub, restavracija, 6 specializiranih bouti-cjuov, razstavni prostori, ekspozitura Jugobanke, agencija Alpe - A-,dria itd.) V njej bo zaposlenih o- koli 220 oseb. Podjetje šola za potrebe hotela 70 učencev, ki jih bodo izšolali po najzahtevnejših normativih sodobnega evropskega turizma. Seveda to število še ni zadostno ter bodo razpisali nove natečaje, da bi pokrili potrebe. Vodilni kader bodo sestavljali Goričani, ki delajo drugje, ker za svojo stroko niso našli doma u-strezne zaposlitve. Hotel Do sodil v visoko B kategorijo. Priprave so trajale skoraj tri leta ter so v njih sodelovale vse občinske službe, potrebno pa je bilo za objekt zainteresirati tudi finančne kroge na najvišjih ravneh. Pobudo so temeljito preučili tudi s stališča frekvence gostov. Ugotovili so, da število prihodov inozemskih turistov v okviru maloobmejnega prometa ter prometa s potnimi listi povsem opravičuje izgradnjo objekta, k je nekje na po- lovici poti med Beogradom, Dunajem in zapadnimi italijanskimi mesti. Alpe - Adria, ki se je odločila za takšno gradnjo, pa je ugotovila, da potrebuje za svoje izlete, za katere se je specializirala, na tem prostoru objekt, ki bo nudil gostu poleg osnovne oskrbe tudi vse ostalo, po čemer povprašuje. Pripomniti maramo, da je ta turistična organizacija tesno povezana z vzhodnimi državami in da pri organiziranju izletov in počitnic sodeluje tudi z italijanskimi organizacijami. Načrtovalci so vnesli v objekt nekaj sodobnih novosti ter so združili rekreacijo s kulturo. Osred n ja zgradba je grajena v obliki stopnic, strešna konstrukcija na zgradbi in na vrtu bo za Jugoslavijo popolna novost, plavalni oa-zen bo zaprt, poleti pa odprt proti rekreacijskemu središču, kjer se bo mogoče ukvarjati z različnimi dejavnostmi in tudi z balinanjem, ki je na Primorskem neke vrste nacionalni šport. Če spregovorimo s strokov- njaki, ki so imeli pri oblikovanju glavno besedo, potem moramo ponoviti, da je hotel otrok najmlaj-še generacije slovenskih arhitektov, o katerih je znano, da so v poprečju nad evropskim nivojem. Povsem naravno sodi takšna nova ideja v novo mesto, kakršno je Nova Gorica. Objekt zaznamuje prelomnico v konceptu primorskega turizma, je dejal predsednik skupščine Rudi Šimac, in zlasti omenil hude na- pore, da bi prišlo do tako velike naložbe v Novi Gorici. «Marsiko- ga je jama ob magistrali, kjer so skopali temelje, bodla v oči, vendar je bila hkrati tudi jam- stvo, da bo hotel zrasel*, je dejal. starih ceveh s premajhnim premerom ne moremo napajati celotnega šempetrskega področja*, nam je pojasnil tehnični direktor. Na našj strani so zaradi večje potrošnje pognali pomožne tri črpalke v Boschetti (poleg elektrarne ENEL pri podgorskem mostu) ter dve na dvorišču mestnega vodovoda v Ul. 9. avgusta. Zarad! izredno nizkega vodostaja Soče črpalke v Boschetti ne delajo s polno zmogljivostjo ter načrpajo samo okoli 500 kub. m na uro. Zato so pognali še črpalki v mestu, ki zagotavljata nadaljnjih 150 kub. m. Vodo iz Nove Gorice in iz domačih jaškov potiskajo v rezervoarje na Grad, od koder teče po o--mrežju. Kar se je nateče čez noč, komaj zadostuje za sprotno dnevno uporabo. Če kmalu ne bo dežja, so nam rekli na upravi mestnega vodovoda, se lahko zgodi, da bomo morali opozoriti prebivalstvo, naj skrbneje ravna z vodo in naj je predvsem ne uporablja za zalivanje vrtov. Ko smo že pri vodovodu, naj povemo še to, da gradimo s prispevkom države nove naprave na Majnici, kjer bomo v številnih jaških zajeli dovolj dobre vode. Tako se bomo glede preskrbe z vodo popolnoma osamosvojili. Letos so zgradili večje poslopje, v katerem bodo namestili stroje in upravo; obsežno področje, kjer so jaški, so zagradili. Načrt predvideva zgradnjo rezervoarja na Kalvariji, od koder bodo speljali 60-centimetrsko cev pod podgorskim mostom, da bi napajala celotno mestno omrežje. Sedanja «žeja*, ki jo kaže naš vodovod, govori v prid hitrega reševanja tega nedvomno pomembnega vprašanja. Častno priznanje celovškemu županu Celovškemu županu Aussenvinkler-ju so prejšnji teden podelili častno priznanje italijanske republike. Priznanje je nagrajencu dodelil predsednik Leone, na pobudo goriške občine. Na slavnostnem nagrajevanju so bili prisotni goriški župan De Simone, bivši župan Martina, predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri, pokrajinski odbornik Lodi, občinski tajnik Palin in seveda italijanski konzul Venier. Aussenvinklerju so priznanje podelili zaradi njegovega posredovanja in zbliževanja treh obmejnih dežel. Z avtom v traktor S prognozo tridesetih dni, zaradi poškodbe prsnega koša ter ran po obrazu, so v ponedeljek zvečer sprejeli v goriško bolnišnico 58-letnega ItotaUcid /.uUiiviscuesu centra »Argonavti* v Novi Gorici. kmetovalca Francesca Maurija, doma iz Gradišča, Ul. Roma 38. Mauri se je na traktorju peljal iz Marlana proti Gradišču; ko je hotei zaviti v stransko ulico in se je z desne strani cestišča pomaknil na levo, ni opazil, da je za njim prihajal avtomobil. Šofer 34-lefcni iz Padove Lino Varzan, je s precejšnjo silo zadel ob traktor, tako da je Mauri padel na cestišče in se hudo poškodoval. Natečaj za dodelitev ljudskih stanovanj Predsednik zavoda za ljudska stanovanja (IACP), Massimo Ceillie, je pred dnevi razpisal natečaj, po katerem bodo interesenti lahko dobili ali zamenjali stanovanje v občinah Foljan - Redipuglia Moša in Šlovrenc. Družinski poglavarji, ki bi hoteli prejeti ali zamenjati stanovanje, morajo vložiti prošnje na posebnih obrazcih, ki jih dobijo pri zavodu IACP v Gorici, Ul. Pitteri št. 5, oziroma na občinah, najkasneje ck> 15. septembra 1972. Zavod IACP sporača tudi. da so že vložene prošnje za ta natečaj neveljavne, in da jih morajo prizadeti obnoviti in nasloviti na zavod IACP. lovanje društva «0. Župančič» je tudi v tem poletnem času, ko se po navadi vsa dejavnost preneha, poživilo ozračje v vasi, Z raznimi kulturnimi in športnimi manifestacijami so prosvetarji pritegnili v svoj krog veliko mladine, ki ie v sklopu društva našla svoj rekreacijski prostor in ji nudili možnost, da zadosti svojim težnjam in željam. Kljub vročini in počitnicam, se v društvenih prostorih neprenehoma dela. Že doseženi uspehi dramske družine so vlili mladincem poguma in volje, tako da so začeli s študijem nove igre. Člani družine pripravljajo sedaj pod vodstvom Miloša Tabaja zahtevno mladinsko igro «Zlata zvezda». Premiero igre. v kateri sodeluje več kot dvajset a-materjev, nameravajo uprizoriti že v jeseni. Ureditev novih društvenih prostorov. kjer bodo imela svoj sedež tudi druga društva v vasi. postaja torej zdaj, kot nikdar prej. nujno potrebna. Pomanjkanje primernih prostorov bi namreč utegnilo dtišiti živahno delovanje društva. Izreden uspeh in odobravanje ki ga je bil deležen filmski odsek društva s celotedenskim predvajanjem filmov, je organizatorje navdušil, tako da nameravajo še v tem poletju prirediti podobno manifestacijo. Z vespo trčil v avto V bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 46- letnemu Gastonu Miani-ju, doma iz Moše. Ulica XX. oktobra št. 19. Miani se je nekaj po 12. uri ponesrečil na trgu pred gori-škim županstvom. Z vespo je trčil v avto, ki je prihajal iz garaže. Ranil se je na desnem stegnu in gležnju. Ozdravel bo v desetih dneh. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57 tel. 2879. SPD Gorica priredi jutri, 18. in v soboto, 19. avgusta dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi in vzpon iz Trente (Zadnjica) na Prehodavce in Triglavska sedmera jezera. Zbirališče bo v petek, 18. avgusta, ob 5. uri zjutraj na italijanski strani pri mejnem prehodu cRdeča hiša*. Vsa ostala pojasnila na sedežu društva, v UL Malta 2. tel. 24-95. DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. Ogledali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore. Gozd Martuljk. Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler ie še kaj prostora v avtobusu. P. d. Briški grič iz števerjana priredi v nedeljo 20. avgusta, enodnevni avtobusni izlel na Dolenjsko, z obiskom Žutemberga, Baze 20, zdravili, šča Dolenjske Toplice, Doline Krke, Novega mesta in Otočca Avtobus bo odpeljal ob i uri tjulraj i Bukovja, ustavil se bo na Dvoru m Oslavju. Za vpis in pojasnila se lahko prizadeti obrnejo do članov društva. Zaključena šagra «Mladosti» ob Doberdobskem jezeru Organizatorji zadovoljni z uspehom praznovanja V ženskem odbojkarskem tekmovanju zmagala ekipa «Hrast» Se bo tradicija praznovanj ob jezeru ponovno obnovila ? Ko je v torek, pozno v noči, zadnji gost zapustil prostor ob jezeru, kjer je športno združenje «Mladost» priredilo petdnevni praznik, so se organizatorji, čeprav trudni, oddahnili in zadovoljni začeli pospravljati praznična prostor. Končno jim je le uspelo izpeljati manifestacijo cto kraja brez slabega vremena. Minilo je že veliko let, odkar je bilo pri jezeru zadnje praznovanje, to tradicijo je pa spet obudila krajevna sekcija KPI, ki je pred dvepa tednoma imela pri jezeru festival «Dela*. S tem so se domači športniki okorajžili in tudi sami pripravili praznovanje ob jezeru. čeprav je bilo tveganj veliko, je vendiar manifestacija v celoti uspela. V ponedeljek je k jezeru prišlo veliko gostov, nekateri zaradi tega, da bi spet zaigrali briškolo, drugi da bi se razvedrili ob plesni zabavi. Prvo in tretjo nagrado v briškoli sta si tokrat priborili dvojici iz Doberdoba, medtem ko je drugo nagrado prejela dvojica iz Tržiča. V torek popoldne je bila na programu odbojkarska tekma med ženskimi ekipami Hrasta. Sovodenj in Mladosti. Dekleta so zaigrala na za silo urejenem igrišču, kar pri jezeru. Zmagala je ekipa «Hrast», za njo sta se pa uvrstili «MladOst» in «Sovodnje». Tatovi si ne privoščijo počitnic Včeraj so tatovi vlomili v stanovanje Eligia Maniacca iz Ul. Duše, ki je ob polnoči, ko se je vrnil domov, našel v hiši vse razmetano. Tatovi so se prikradli v hišo zkozi majhno okence v klet; od tu so potem obiskali vse sobe, potem ko so s silo odprli vrata. Maniaccu so odnesli zračno puško, 2 zapestni uri, 6 zlatih šterlingov, 20 srebrnih kc.ancev po 500 lir ter zbirko dru- gih italijanskih kovancev, v skupni vrednosti 250.000 lir. Plen jim ni zadostoval, zato so s silo odprli tudi vrata zgornjega stanovanja, ki je last Silvia Peres-sonu, vendar so od tu odnesli samo daljnogled in cigaretni vžigalnik. Drugega pač niso našli. Kino Gorica VERDI: 17.15-22.00 cUomo avvisato, mezzo amraazzato..., parola di Spi-rito Santo*. G. Garko in P. Vela-squez; kinemaskopski film v barvah. COKSO: 17.30-22.00 «Indagine di un giomalista sulla mafia del sesso*. R. Grian in C. Reni; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan MODERNISSIMO: 16.45 22.00 «La not-te dei serpenti*. L Askew in M. Konopka; barvni film. CENTRALE: 17.30-21.30 «Totd dl not-te N. 1». Totd in Macario: kinemaskopski film v barvah. VITTORIA: 17.30-22.00 «L'occhio nel labirinto*. R. Dexter in A. Chelli; barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan. Aova Gorica SOČA (N. Gorica): «Ah, ta čudoviti avto*, ameriški barvni film ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter) cVolk Siera Blanke*, ital.-španski barvni film -ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Gusarji proti pariški TV*, francoski barvni film - ob 20. ŠEMPAS: »Sveti plamen*, francoski barvni film - ob 20.30. KANAL: »Samokresi sedmih veličastnih*, ameriški barvni film - ob 20. DESKLE: »Sled vodi v Soho*, angleški barvni film - ob 20. PRVAČINA: »Stanlio in OHo na divjem zahodu*, ameriški film - ob 20.30. PETINDVAJSET LET NEODVISNOSTI Indija slavi svoj največji narodni praznik 25. avgusta bo minilo petindvajset let. odkar je Indija po nad stoletni kolonialni odvisnosti spet postala svobodna, neodvisna dežela. Vrnitev te velike države globokimi kulturnimi koreninami na svetovno prizorišče je zelo pomembna za moderno zgodovino. V letih, ki bodo sledila se bo svet začel V3e oolj zavedati da je mednarodna skupnost oridobila novega elana, ki bo s svojim delo vaniem zgled iskanja najboljših lastnosti svoje biti it) uresničevanja tistih idealov, za katere so se vei. ki duhovi Indije stoletja borili. ziasti pa v desetletjih neposredno pred osvoboditi ijo. Rojena v krvi se Indija že petindvajset let bori za take odnose, ki bodo milijonske množice te dežele popeljali iz stoletne zaostalosti in apatije ter jih mobdizi-rali za graditev boljšega, človeka dostojnv.išega življenja. Obenem vodi Indija še neko drugo bitko, namreč tisto, da bi si v svetu našla zaveznike za politiko miru in sožitja, globoko prepričana da lahko samo taka politika dejansko prispeva k tvornemu, miroljubnemu reševanju sporov in k razumevanju med narodi in državami. Politika sožitja in neuvrščenosti je zrasla iz teženj, da bi postal svet skupnost držav in narodov, ki se bodo dopolnjevali in med seboj sodelovali. Postala je tista življenjska sila, ki je — to lahko mimo rečemo — odpravila mnoge mednarodne ostrine in pomagala izogniti se spopadu med velikimi, obenem pa je tudi ustvarila ugodne pogoje konstruktivnejšega reševanja mednarodnih problemov. Indija se je uspešno približala vsem tistim državam, ki so kakorkoli kazale enake potrebe in želje in so se iskreno zalagale in trudile ustvariti v mednarodnem življenju omenjene pogoje sporazumevanja, sodelovanja in prijateljstva Med temi je zanesljivo na prvem mestu Jugoslavija, na katero jo veže že dolgoletno prijateljstvo. Med njima se ie razvilo sodelovanje, ki je nadvse koristno vplivalo tudi na njuno gospodarsko menjavo, nič manj kot na politične odnose, a vse to skupaj nikakor ni samo sebi ramen, temveč ie le izraz težnje da se stiki nartaiiujejo in še poglobe. da bi mostovi priiateUztva postali tako trdni in trajni, kakor je pač potrebno za dosego dveh osnovnih ciljev: zagotovitve trdnega. zanesljivega miru ter sodelovanja vsega sveta in pa dokončne uveljavitve socializma.kot višje oblike družbenih odnosov med ljudmi in narodi. Marsikai se lahko kdorkoli nauči od Indije in njene bogate zgodovine ter kulture, saj so njeni viri duhovnega — toda nič manj tudi gmotnega — bogastva tako rekoč še povsem neodkriti A tudi sama se od svojih prijateljev in ostalih narodov lahko marsičesa nauči, med terni od Jug06la-vijt. zlasti kar zadeva prizadevanja v zvezi z graditvijo novih družbenih oblik, upoštevajoč pri tem razumljivo, razlike v objektivnih družbenih in zgodovinskih pogojih, ki narekujejo različnost političnih inštrumentov in akcij. Potem je tu še tehnično, znanstveno, kulturno področje, kjer naj bi prišlo do čim širšega in plodnega sodelovanja zlasti med vsemi tistimi državami. ki se trudiio premostiti do- I ločene svoje oblike zaostalosti in se ' kot dejansko enakopravni člani vključiti v mednarodno stvarnost današnjih dni. Ob njenem jubileju bi Indiji in njenemu ljudstvu, njenim voditeljem. želeli samo to. (te bi čim-prej uresničili svoje velike notranje probleme, da bi nieni ljudje prav tako občutili dobrote sodobne civilizacije, kakor tudi. da bi še naprej čim več prispevala, skupaj s svojimi zavezniki in prijatelji iz vrst neuvrščenih k skupnim naporom za dosego nekega boli urejenega in pravičnejšega sveta. Ni bilo malo filmov, kjer je Jurgens imel vlogo protagonista. Je simpatičen, ne moremo pa ga uvrstiti med največje filmske umetnike. Živi dokaj razgibano, kot vsi umetniki. Na sliki je z ženo Simone. Imela sta se ločiti, se je govorilo, pa sta se pobotala. Vsaj trenutno se zdi, da sta srečna. Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - Ni se družil z vrstniki ker jim ni bil enak Ves dan dela za kilogram kruhat - Dve leti izven šole Prvič v «pravem» mestu - Brez zajtrka, ob poznem kosilu da bi prihranil večerjo - Potovanje čez «veliko lužo» Prva zima v Turinu Slutivši, da ni več kot ostali o-1 troci, se je mali Nino polagoma odtrgal od svojih sovrstnikov in se zlasti ogibal vseh iger. kjer sta bili potrebni telesna moč in fizična sposobnost, kakršnih on ni več imel. Ostajal je na dvorišču, kjer se je igral in izdeloval lesene in papirnate ladjice ali kake druge igrače. Ko je začel hoditi v osnovno šolo v Ghilarzi in se je naučil čitati in pisati, je precej časa porabil za čitanje dasiravno ni imel na razpolago kdo ve kak šne izbire knjig. Ko je dosegel osemnajsto leto, je tudi on moral začeti delati, da bi pomagal družini, ki je od leta do leta, navzlic materini u-pomosti in pogumu -vtem ko je o-če še bil v zaporu - padala \ vse večjo revščino. Bilo je 1. 1920, ■■ času šolskih počitnic. V krajevnem katastru je bilo treba opraviti neko izredno delo, za katero je bila najeta sezonska delovna sila. Tu je delal tudi Gennaro, kasneje pa še Anto- ""........—.................................■''■'■'■■■»m................................................ PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENSKE ZALOŽBE Primorska koprska založba LIPA Neutrudna rast, skrben izbor, zanesenost ljudi - so porok, da bo založba uspešno prebrodila težave in raz veselila bralce z mnogimi novimi knjigami Vsak začetek je navadno težak. V času. ko so slovenske založbe v Ljubljani. — bilo je to okrog leta 1950. —- že začenjale misliti tudi na lepo opremo knjig in so na slovenski knjižni trg začela prihajati tudi kvalitetna dela. so se v Kopru pojavile tri drobne broširane knjižice. Ena med njimi .ie prinesla Levstikovo povest o Martinu Krpanu. Spominjam se, kako mi je takratni poslovodja knjigarne in papirnice navdušeno ponudil prve tri slovenske knji- ge. ki so izšle''vTŠbjjfru.- Bile so ” za katere Se navdušujejo enako to tri skromne, broširane izdaje, toda bil je “to vseeno velik dogodek. Bile so prve knjige, ki »o_. v domačem- jeziku -izšte -r-Kopru” prve knjige, ki so imele namen zapolniti vrzel med primorskim ljudstvom, ki .je bilo toliko časa oropano knjig v domačem jeziku. Bil je to skromen in težak začetek. toda bil je začetek nečesa novega. In uspešnega. Od takrat je minilo več kot dvajset let Potem. ko ie novoustanovljena primorska založba opravila prvo poslanstvo in dala primorskim ljudem knjige, ki nai bi v čim večjem številu r>;išle med ljudi, se je lahko lotila zahtevneiših nalog. In z leti se je iz skromnega začetniškega izdajanja kniis razvila današnia založba Lipa. Ta se sicer po številu izdanih del ne more primerjati z osredniimi slovenskimi založbami. Toda po kvaliteti se lahko postavi ob nie. Ne gre več za obrobno založniško dejavnost. temveč za založbo, ki se s kvalitetnimi izdajami vključuje v celoten slovenski kulturni prostor. Pa čeprav je pri tem Lipa ohranila nekaj od svojega primarnega programa: oskrbovati s knjigami predvsem primorske ljudi tostran in onstran meje in izdajati, morda boli kot ostale slovenske založniške ustanove, dela avtorjev iz Slovenskega primorja in dela. ki govore o tem koščku slovenske zemlje. In tako ie Lipa danes založniška ustanova namenjena primorskim ljudepi. obenem pa založba, ki izdaja knjige. bralci na Štajerskem, kot v Ljubljani ali* kjerkoli drugje Po Sloveniji. Ob svoji petnajstletnici pred nekaj- loti-"še- ie založba Lipa že postavila s 170 izdajami, med katerimi je bilo kar 86 knjig slovenskih avtorjev. Med njimi je bilo 22 pesniških zbirk. Razmerje med tujimi in domačimi avtorji dokazuje, da je založba ves čas svojega delovanja dajala velik poudarek domačim ustvarjalnim prizadevanjem. In da ne pozabimo. Med domačimi avtorji je bilo tudi veliko takih z domačega področia. Vse te številke so seveda do danes močno presežene. In zato nas ne preseneča, da je samo v lanskem letu založba Lipa dala na slovenski knjižni trg kar 26 del. v glavnem obsežnih knjig z zelo visokimi nakladami. In da je med temi deli bila kar dobra tretjina knjig domačih avtorjev. kar dokazuje nenehno skrb založbe za slovensko literaturo. Ko listamo po seznamu knjig, ki jih je v dobrih dveh desetlet- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 1910 Mortati: Oseba, država in vmesne skupnosti; 19.20 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Komedija: »Gordijski vozel*; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.06 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna odduja; 16.00 Radijska igra. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Plošče; 9.15 Mini juke box; 9.20 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Orkester; 19.45 Plošče; 11.15 Orkester Roberta Ne-grija; 11.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14 00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.40 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 15.45 Plošče; 16.20 Fumorama; 17.00 Deželni program; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Nepozabne melodije, 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz priljubljenih oper, 21.00 Večerna glasba; 21.40 Opere; 22.30 Orkestri v noči; 23.00 Plošče: 23.35 Ansambli in solisti; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Plošče za po- CETRTEK, 17. AVGUSTA 1972 letje; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Francoske pesmi; 20.20 Ital. folklorna glasba; 21.00 Stari in novi pirati; 21.30 Klavirska glasba; 22.20 Povratni vozni listek; Koncert violinista Masuko Ushio-da in pianista Pascala Sigrista. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila; Pojeta Gigliola Cinpuetti in John Lennon; 8.40 in 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto gra-dimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče za poletje; 15 00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Radio Olimpia; 19.09 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Supersonic; 22.40 Radijska nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Polifonija; 12.20 Violinist Bruno Giuranna; 13.00 Intermezzo; 14.30 Plošče za poletje; 15.30 Koncert; 16.25 Ital. sodobna glasba; 18.15 «1 solisti Veneti*; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.10 Opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 12.30 Komorna glasba; 13.15 «Betly» drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Igor Stravinski: žar ptica; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 15.10 Pesem iz mladih grl; 15.50 Ansambel Atija Sossa; 15.46 »Mehurčki*; 16.40 Poje sopranistka Felicia Weathers; 17.00 Vrtiljak; 17.40 Orkester; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Orgle v ritmu; 19.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Z naših baletnih odrov; 24.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 24.30 S popevkami po Evropi. ITAL TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19 45 Šport in ital. kronike; 2P.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Žoga št. 13». 22.00 Če izbruhne mir; 22.45 15 minut z Tonyjem Astarito; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21 15 Igre brez meja; 22.35 Ženska danes: «Mary Wilson». JUG televizija 18.15 Nogomet Sarajevo: Real -prenos: 20.00 Mozaik; 20.05 Čarni svet živali - film; 20.30 Jugoslovanska mesta: Cetinje; 2100 Dnevnik; 21.25 Olimpijska bakla na poti v Miincher - prenos: 22.00 G. Neveux: Vidocq: človek s sto imeni - 3. del; 22.50 G. Ger shwin: Klavirski koncert; 23 20 Vohuni, agenti, vojaki; 23.55 Po ročila KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Pi-per; 21.25 Poročila; 2130 Prihod olimpijske štafete v Beograd’ 21.55 Le človek nekaj velja - film; 23.25 Francoščina. jih dala na trg založba Lipa, vidimo med njimi ceio vrsto knjig primorskih avtorjev in slovenskih del, vidimo pa tudi mnogo knjig svetovne književnosti, ki so obogatila slovensko prevodno literaturo. Predaleč bi nas zavedlo naštevanje vseh teh knjig in to tudi ni naš namen. Opozorimo pa lahko na Milana lipovca. Marijo Vogričevo in Stanko Vilharjevo, na pesniške zbirke Cirila Zlobca. Toneta Pavčka, Saše Ve-grijeve. Branka Hofmana na romane Saše Vuge, Pavleta Zidarja, Zlobca. Melenškove. da ne prezremo knjig Franceta Bevka, Magajne Fajgla, Julija Titla, Fr-aiia Juriševiča in drugih.'Med prevodnimi knjigami naj omenimo, da je založba Lipa posredovala vse knjige francoske pisateljice Saganove slovenskim bralcem, da je izdala v dveh. celo treh izdajah znamenite zdravniške romane Andreeja Soubirana in da obsega seznam tujih avtorjev ki jih je Lipa izdala v slovenskem prevodu kar 38 imen Založba Lipa je prva na Slovenskem začela izdajati tudi zabavne romane, s katerimi ie dosegla pri bralcih velik uspen Bila je deležna tudi nekaterih ostrih kritik s strani drugih slovenskih založb. Toda Lipa je jasno povedala, da gre za dela ki niso posebne umetniške vrednosti in za knjige, ki imajo namen bralce predvsem zabavati. Z izdajanjem teh del (ki mimogrede povedano tudi navajajo ljudi k branju), si je založba pridobila precej sredstev, s katerimi je notranje subvencionirala izdajanje domačih del. Knjige o Angeliki, o Juliji Creveeoeur in še nekatere druge pa so si kljub vsemu pridobile na tisoče bralcev in prav z njimi pa so lahko izšla nekatera dela domačih avtorjev, za katere se sicer zanima ožji krog ljubiteljev domače književnosti In če se ozremo k letošnjemu programu, lahko opazimo, da ie morda zaradi raznih težav na programu nekai mam del, da pa založba Lipa ostaja zvesta svojemu temeljnemu založniškemu programu. Naj na prvem mestu o-menimo zdaj že toplo sprejeto novost. Pesniške liste, ki jih Lipa izdaja ob sozaložništvu ZTT iz Trsta. Te izdaje pomenijo poživitev naše poezije, odpiralo pa tudi vrata vsem tistim pesnikom, ki se doslej niso mogli prebiti skozi bolj ali mani priprta vrata o-stalih slovenskih založb Pesniški listi bodo izhajali v kompletih po osem knjižic in septembra bo Lipa zaključila Drvi komplet. ko bo izdala poeziio Jolke Miličeve. Če smo pri poeziji naj omenimo izid knjige tržaškega avtorja Marka Kravosa. Trikotno jadro. Pavle Zidar, ki je tako rekoč domač pisatelj Lipe. pripravlja za natis roman Risanke ki pa bo verjetno izšel šele proti koncu leta. Žal se ie zavlekla tudi druga knjiga Bevkove Bibliografije. ki io pripravlja Marijan Brecelj. Založba Lipa ie napovedala izid knjige Janka Jerija Zahodna meia že pred tremi leti. Tudi letos je ta knjiga v programu. toda samo uredništvo dvomi. da bo avtor pravočasno oddal predelano gradivo za to knjigo. ki je tako letos še ne bomo mogli pozdraviti med novimi izdajami. V pripravi ie reprezentančna knjiga velikega formata z barvnimi prilogami Lipica, ki pa zaradi dolgotrajnih priprav in zbiranja gradiva najbrž tudi še ne bo nrišla letos na knjižni trg. Gospodarjenje z divjadjo Da bo nova knjiga Zlatorogove knjižni- ce. in to delo Antona Simoniča bo gotovo izšlo. Domači del programa bo dopolnjen z enim ali dvema romanoma, ki ju ie prezgodaj napovedovati, zanesljivo pa z zbirko pesmi, ki iih je pripravil Milko Matičetov pod naslovom Rožice iz Rezije. Knjiga bo izšla _ v dialektu in knjižni slovenščini, ilustriral pa io bo Miha Maleš. Prav tako bomo lahko pozdravili izid dvojezičnega Krsta pri Savici, ki ga Lipa izdaja v koprodukciji. Obsežnejši je seznam prevodnih del. Poleg nekaterih knjig ki so že izšle naj omenimo roman Kolesa (Avtomobili) ameriškega avtorja Arthurje -Heitleyai Lipa' je še izdala njegov roman Letališče, ki ie tudi pri nas postal bestsel-ler. pravijo pa da so Kolesa še zanimivejši tekst. Roman Salon Kitty (po njem pripravlja.jo tudi film) je roman iz nacistične Nemčije naslov pa ie postal simbol političnega bordeia Najširšemu krogu bralcev bo namenjena knjiga Govorica telesa, ki skuša de-šifrirati neme signale človeških telesnih gibov ter zakriti prikrite človeške odnose v novih razsežnostih. Bralci romana Gora mlade Han Suyinove bodo z veseljem posegali po dveh novih romanih iste pisateljice Ranjeno drevo in Umrljivi cvet, ki predstavljata avtoričin avtobiografski tekst Založba Lipa bo izdala še en zdravniški roman v treh knjigah Za vedno, Senta. ki ga ie napisala Marie Louise Fischer, znova bodo dobili v ponatis Kristino La vransovo hčer pisateljice Sigrid Undsetove. to pa bo do konca leta že kar dovolj. Kot vse ostale slovenske založniške ustanove ima tudi Upa težave z avtorizacijami del tujih avtorjev, ima težave okrog priprave in kreditiranja založb, kar bo verjetno zavrto ali vsaj odložilo izid kake knjige iz letošnjega programa. Čeprav bodo zato nekatera dela, ki so bila v načrtu za letošnje leto izšla šele z letnico 1973. pa smo lahko prepričani, da bo Lipa uspešnp prebrodila težave in razveselila slovenske bralce, in posebej še tiste na Primorskem, z mnogimi lepimi knjigami. Neutrudna rast do sedaj, skrben izbor in kvali teta izdanih del. pa zanesenost ljudi okrog založbe so nam za to porok. Slavko Rupel Nagradno tekmovanje sodobne poezije «Gabicce Mare-Ciro De Benedetti» Vsedržavnega nagradnega tekmovanja za poezijo in časnikarstvo «Gabicce Mare - Ciro De Be-nedetti*, ki se letos vrši že tretjič, se je udeležilo nad 500 konkurentov, med temi tudi več znanih predstavnikov sodobnega italijanskega pesništva. Kot je znano, so to simpatično kulturno prireditev organizirali občina. Avtonomna turistična ustanova Gabicce Mare ter industrijska skupina Osvaldo, Adolfo, Lu-ciano, Ofelia in Liliana Benedetti. Nagrada za poezijo znaša 500.000 lic za tri lirične pesnitve na prosto temo, nagrada za časnikarstvo pa 300.000 lir za članek na obvezno temo Gabicce Mare. Ocenjevalni komisiji predseduje Carlo Bo, njeni člani pa so Elio Filippo Accrocca, Ofelia Bastia-nellj De Benedetti, Agata Ita-lia Ceeehini. Romeo Lucchese, Luciano Luist, Vincenzo Manci-nelli, Claudio Marabini, Aurelio Paolini, Mario Petrucciani, Vale-rio Volpini in Franco Montanari. Nagrade bodo zmagovalnem podeljene v soboto, 26 avgusta, v turističnem poslopju občine Gabicce Mare. Udeležile se je bodo številne vidne osebnosti, med temi igralec Giulio Bosetti Mladen Makiedo z zagrebške u-niverze bo v kratkem predstavil sodobno poezijo Jugoslaviji. NA FILMSKIH PLATNIH Douglas Hickox: «Sitting Target» Angleški film Douglasa Hicko-xa «Sitting Target* (II sanguina-rio, 1972) temeiji na dvet komponentah: na prikazovanju eks- tremiziranega in iracionalnega nasilja ter na interpretaciji prota gonista Oliverja Rreda (s katerim ig”a Jill St. John), kateri je zaslovel z Russellovim filmom »I diavoli*. V pripovedovanju zgodbe o iracionalni želji moža po maščevanju nad ženo, ki ga vara, doseže delo precejšnjo napetost in precejšnjo spretnost, tudi zato ker se Reed precej vživi v svojo vlogo. Režija pa se poslužuje cele vrste fotografskih efektov in cenenih velikih pianov, ki kažejo na zunanji, kičasti značaj filma. Lahko bi kdo rekel ,da se v proizvodu izraža značaj nasilne družbe; lahko ji res, a le kot pasiven odsev, brez vsake predelave in ustvarjalne potrebe. S. G. UIIIIIIIIIMIIIIIIHMIlIlliiiiHiiiiiiiMMtUHUMnuumimiumumunuHHHHtHtHutHKHm,,,,,,,!,,,,,,,,,!!,,,,,, Horoskop OVEN (od 213. do 20.4.) Bodite energični in otresite se neprijetne naloge. ž družinsko poini c jo boste premagali nekatere trenutne težave Zdravje do1 'to BIK (od 21.4. do 20.5 ) Dan bo razgiban, toda pislovne uspešen. Neko prijateljstvo, se bo še oclj u-trdilo. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Pazite, v slabem razpoloženju bi utegnili sprejeti neko napačno odločitev. Imejte razumevanje do starih prijateljev. RAK (od 23.6 do 22.7.) Vprašanje, ki vas je skrbelo, se bo zdaj ugodno rešilo. Poravnal se bo spor z d*ago osebo. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša spretnost vam be pomagala, da se boste rešili iz nekega neprijetnega položaja. Imejte nekoliko več razumevanja do osebe, ki vas ljubi. Zdravje odlično DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite na napake svojih sodelavcev, nadzorujte njihovo delo. Srečne u-re v družini. Zdravje nespremenjeno. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zdaj je najprimernejši trenutek, da postavite nekatere stare zahteve. Uresničili boste željo, da bi se odpočili. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Prejeli boste zanimive ponudbe. Skušajte uresničiti reorganizacijo svojega gospodinjstva. Zdravje dobro. STRELEC (od 23 11. do 20.12.) Odprle se vam bodo nove možnosti v delu. Pozitivno boste vplivali na najmlajše. Zdravje dokaj ugodno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo dobri poslovni uspehi, če boste sledili svojim načrtom. Ne zbujajte ljubosumnosti v osebi, ki vas ljubi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obvladajte svoje živce, v nasprotnem primeru bo trpelo vaše dobro ime. Slučajno srečanje bo omogočilo novo prijateljstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslovnem pogledu je danes sreča na vaši strani. Ne bodite površni v nekem čustvenem odnosu. Zdravje odlično. nio. Sam je o tem zapisal: »Znašel sem se že kot otrok. Za čel sem delati, ko mi je bilo komaj enajst let, in sem zaslužil dobrih devet lir mesečno (za kar sem si dnevno kupil kilogram kruha) Delal sem vsak dam po deset ur in pa v nedeljo predpoldne. Pre našal sem nekakšne registrske knjige, ki so bile težje od mene, in mnogo noči sem v temi prejokal, ker me je vse telo bolelo* »Že mnogo, mnogo let sem se naučil misliti — je pisal Gram-sci, vedno spominjajoč se teh žalostnih otroških dni — da popolnoma nemogoče malone fatalno, da bi me nekdo lahko imel rad. Kot deček desetih let sem začel tako misliti o svojih starših. Primoran sem bil prenašati preveč žrtev, vtem ko je bilo moje zdravje tako slabo, da sem bil prepričan, da sem nekdo, ki ga pač morajo prenašati, da sem vrinjenec v lastni družini. To so stvari, ki se ne pozabijo zlahka, ki puščajo dosti globlje sledi, ka kor si je to mogoče zamisliti*. Peti in zadnji razred osnovne šole je mali Antonio dovršil z odličnim uspehom in mnogimi pohvalami. Vendar je to malo veljalo, ker ni imel nobenih možnosti, da bi nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji. Takšne šole v Ghilarzi ni bilo, družina pa ni imela denarja da bi ga vzdrževala v kakem drugem mestu. Zato dve leti ni hodil v šolo, prenašal je tiste težke registre in se po malem u-čil. že kot otrok je občutil krivico Šele konec 1. 1905 sta Franceseo Gramsci, ki se je vrnil iz zapora in je od časa do časa kaj zaslužil trudeč se, da bi našel kako stalno zaposlitev, in mati Pepina sklenila poslati Nina, da nadaljuje študije. Santa Lusurgiu je mesto, ki je od Ghilarze oddaljeno kakih 18 kilometrov. Tu je Nino začel obiskovati nižjo gimnazijo. To je bila nekakšna občinska šola s starimi, neustreznimi prostori, kjer so poučevali profesorji, katerih znanje in pedagoške sposobnosti so bili precej pomanjkljivi. Stanoval in hranil se je za pet lir meseč no pri neki kmetici. Ob sobotah je odhajal k svojim domov, v ponedeljek pa se je spet Vračal Santa Lusurgju s poštnim vozom na • konjsko vprego. Dostikrat je nosil s seboj hrano, ki mu jo je pripravila mati. Pravzaprav so to bila živila, ki jih je potem on prodajal, da bi si kupoval knjige in časopise. Starejši brat Gennaro se je ta čas že nahajal •’ Turinu, kjer je bil zaposlen. Še v Ghilarzi se je bil seznanil z nekaterimi mladimi ljudmi iz severne Italije, ki so tu začasno delali. To je tudi bil Gennarov prvi stik z novimi poli tičnimi idejami, k', so mu potem postale bližje in razumljivejše \ Turinu, velikem industrijskem cen tru. Gennaro je začel prebirati «Avanti», dnevnik Socialistične partije Italije, in razne brošure, ki so jih izdajali socialisti. Pošiljal jih je še mlajšemu bratu Antoniu v Ghilarzo, da bi tudi on imel priložnost se bolje seznanili z oko liščinami v deželi zunaj Ghilarze in Sardinije. Gotovo je tudi to nemalo vplivalo na bodočo politično opredelitev malega gimnazij ca Gramscija. Prihod v Cagliari, na jugu Sardinije, takrat in tudi danes največje tor obenem glavno mesto Sardinije, je pomeni! vehko spremembo za osemnajstletnega Antonia. Prišel je v «pravo» mesto iz globoke province, v mesto, ki je v lem ča su imelo tri dnevnike, gledališča, kinematografe, klube, restavracije in kavarne, mesto, kjer )e življenje utripalo d”uga če od onega, ki ga je Nino bil vajen v majhni, patriarhalni Ghilarzi. Prišel je. da bi tu obiskoval licej (višjo gimnazijo). Brat Gennaro se je iz Turina preselil v Cagliari, da bi mlajšemu bratu pomagal pri šolanju. Samo od ene piače sta brata težko živela. Za Antonia je to vsekakor bilo eno najbolj žalostnih obdobij v njegovem sicer ne zelo veselem življenju. To je bilo obdobje odpovedovanja vsemu, celo temu, kar je najnujnejše v življenju. «Ne spominjam se, da bi Nina Gramscija kdaj videl v suknji — je pisal eden od njegovih sošolcev iz tistega časa — vedno je hodil oblečen v isto obleko. Hlače so mu bile prekratke in nikoli zlikane, telovnik preozek. Ni imel knjig, vsaj vsen ne y hladnih dneh je prihajal ” šolo omotan z volnenim šalom pod telovnikom, Predavanjem je sledil zelo pazlji vo, pri čemer mu je poleg veli ke inteligence pomagal tudi izreden spomin. Sedel sem za njim, gledal sem, kako si je vsako stvar beležil z drobno pisavo. Knjige smo mu posojali mi ali profesor.* Često je pisal očetu, in ga prosil za pomoč. Njegova obleka in čevlji so bili v takšnem stanju, da z njimi ni mogel v šolo. Brez tople suknje je zunaj zmrzoval od mraza, a takisto tudi v hladni sobi. Bil je že v tretjem letniku liceja, ko je Gennaro sklenil, da ga pošlje domov. Od nje gove mesečne plače, ki je znaša- la 100 lir, se oba nista m°^ preživljati v Cagliariju, kjer 8 je bilo življenje zelo podraži^ Šele na Antonijeve prošnje in ljube, da bo spet zaprosil °^e, za pomoč, je spremenil svojo ®“ ločitev. A kakšne meje je moralo d06^ gati Ninovo samoodpoveclovanJe; je sam napisal nekaj let kasneJ®' «Prenehal sem piti še tisto jutranje kave, kosil pa sem bolj kasno, da bi prihranil vet rjo. Tako sem osem mesecev J del samo enkrat dnevno in se* prišel do konca tretjega letnik liceja v stanju resne podhTSffll nosti*. To je bila cena, ki jo je ®“a' di Gramsci plačal za šolanje Cagliariju. Takrat je že imel dvajset lej: Njegov brat Gennaro, ki je j, medtem postal aktivist Social18 čne partije, je izjavil, da so v t* času marksistične ideje bile govemu bratu vse bližje, da sej® vse bolj približeval socialist®^ «čeprav bolj iz intelektualnega®" vednosti*,čeprav kot mladi člove z otoka, ki se je še vedno ® hajal v kolonialnem položaju ' za katerega emancipacijo ter ® predek se je hotel boriti. To Pr bliževanje mladega Sardinca k 0 jam marksizma je bilo razvtdn tudi iz nekaterih njegovih 80 skih sestavkov iz tega časa Po končanem liceju v Caglinr’ijj se je Antonio Gramsci udelj. natečaja in uspel dobiti štipendjJ iz fonda, ustanovljenega za 8®i® nje revnih študentov s Sardin*!' Znašala je 70 lit mesečno, in to z deset mesecev letno. Računal J na pomoč starejšega brata nara in, kakor že prej, da mu j tudi oče od časa do časa P°s, kako liro, pa se je tako sredi ® . tobra 1. 1911 tudi Nino Grari8®1 odpravil na pot «čez veliko lu^j kot se je tisti čas zdelo Pre valcem otoka, morje med Sar®1 nijo in kopnim. Potoval je v Turin, na tafflW šnjo univerzo. Položil je sprejet1*? izpit. V seznamu sprejetih kan® datov je njegovo ime bilo na ® vetem mestu. Na drugem mestu 1 bilo ime nekega drugega rev® ga študenta, ki je pravtako t' šel s Sardinije — ime Palmira 1 gliattija. šestnajstega novembra je P°? i, Gramsci študent filozofske tete na oddelku za moderno 'J, logijo. Odločil se je za študij terije, do katere je že od min0 sti čutil nagnenje in v kateri J v času prehodnega šolanja dosw najboljše rezultate. Vendar ni P? teklo dosti časa, ko je njeg®L življenje steklo v povsem dr®» smer. študij in znanstvene sije so odstopile mesto pod00, akciji in ideološki borbi s Pisa' in govorjeno besedo. Toda do tistih dni, ko je Ant£ nio Gramsci v polnem pomenu tj sede postal meščan Turina j«1 L to voditelj proletariata najveCJ ga italijanskega industrijskega ® j, tra, eden od voditeljev Sori", stične partije v tern mestu, ni0. vidnejši pobudnil onih revolu® narnih dogajanj v Turinu takoj r prvi svetovni vojni, do teh ®', do tega časa je moral mladi 8 , dent iz Ghilarze v novi sri-® _ daleč od Sardinije in svojih K va preživeti obdobja težkih povzročenih od rizične in Ps! čne izčrpanosti, do stradanja, ™e lezni in drugih nadlog, za ka1 . se mu je zdelo, kot je sam Pra da jim ne bo nikoii konca. (Nadaljevanje sledi) ■ ItIMI ...................IKIIM1111 Prejeli smo MLADIKA, revija. — Izhaja vS^ ste*' n® mesec. Leto XVI,, 1972, 6-7. - VSEBINA: S tabora študijske dni. - ZORA TAVCJV Ovčka. - N. JELOČNIK: * na predstava Reuulove *Pi)aJ ve žene*. — Rado Bednarik ' ^ demdesetletnik. - ANTON *L. CIN: Prof. Filip Terčeli " c]ir stna predstava Mahničevega "g. venskega satira. — NEVA ^ GENT; Gledam skozi ir®3 cg-čala. - JURF KORITNIK1 L. Prižgali bomo , ® ^ ciaina. pijski ogenj. - MAKS ŠAH-koncu šolskega leta. — Pravice gospodinjskih porrio®®^ — Lojze Spaca. razstavlja- jnj, Mojca Rant: Košnja na P'80 tn — M. ŠAH: Koliko nas )e kakšni smo. — ALOJZ TUL: . voritev železniške proge Tr8 Herpelje. - MARTIN JEVNlKJ1 Zamejska in zdomska liter® . ra (Filip Fischei, Marko vos), — Vrtovi muz: Knjige, dališče. — Na platnicah' jjj ski dnevi v Dragi 1972. ".dr jezik (— neduhovitih —) naših delavcev. — Sporočila. — nilo. — x Revijo izdaja uredniški odbor -MARIJ MAVER (odgovorni . rednik), Albert Miklavec, Mljač, Sergij Pahor, JOŽE TERLIN (glavni urednik), Tavčar, Maks Šah, Drag® ka in Edvard Žer jal. —: žon® jj. oprema EDVARD ŽERJAL. " ^ redništvo in uprava: 34133 1T v Ul. Donizetti, 3, podurec!ništv® Gorici SKAD. 2JM0RSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. avgusta 1972 ŠE brez REŠITVE PROBLEM RODEZIJE Afriška zveza proti bojkotu 01 Brundage grozi z izključitvijo K|iub temu pa so predstavniki mnogih držav napovedali odstop svojih reprezentanc *oduI'rSEN’ 16' T Afera 0 Se ^ Rodezije na olimpijskih igrah HjjJ “pnjuje. K zaostritvi pole-Averv ]en za nalašč prispevaj narori Brundage, predsednik medte,'ne olimpijske zveze in že dalj fostve *>rav* diktator v tem sicer aiavitm .šP°.rtnem organizmu. V Zarvji** je predsednik organi-^kega odbora 01 Willy Daume So v? i novinarjem, je rečeno, da Učniaka država, ki se bo iz poli-izkln,- ra,2Iogov odrekla olimpiadi, kot ^na iz olimpijske zveze. «Boj pijskih iSer,» je navedel bil HrIuSe v SW)Jem poročilu, «bi %ka*aZ’ je v lasti državi olim-*«a popolnoma vezana na tiai j ne oblasti in da torej ni vred-86 jo vključi v mednarodno ie. hotel Brundage še en-Poudariti, da je ta zveza po-^ apolitična. Je pa precej do-Spop, ’ da je ta afera že prešla Se jte® meje. Na vsak način pa lei^d^ija ne pokorava marsika-predpisu mednarodne olim-ZVe?e’ m ravno zaradi gtr)V„ PoHtike, tako da je Brunda-a Kjava precej čudna. Ua< v Mlinchnu, bojkot pa so napove dale še Sierra Leone, Liberija in Etiopija, ki so sicer še pustile možnost, da z odstopom Rodezije le predstavijo svoje tekmovalce. Vse ostale države po Daumovih izjavah niso napravile nobenega uradnega koraka k izvedbi bojkota. Na vsak način pa se val prote stov v Afriki veča in z njim tudi število držav, ki grozijo z odstopom, ne glede na izjave predsednika mednarodne zveze. Medtem ko je etiopski olimpijski delegat potrdil odločitev svoje olimpijske zve ze, so se ostalim državam pridni žile še Nigerija in Alžirija (pred tem so se bile izrazile za bojkot Somalija, Gvajana, Gana in Sudan). Izvršni odbor vrhovnega sveta za šport v Afriki je na vsak način poslal vsem afriškim olimpijskim odborom telegram, v katerem je rečeno, naj se kljub nesoglasju o rodezijskem nastopu udeležijo olimpijskih iger. V telegramu se poudarja, da je Rodezija sprejela kompromis, da nastopa kot britanska kolonija, kot je že napravila v Tokiu, in da je torej dolžnost afriških dr žav, da se sporazuma držijo. Za nastop se je izrekel tudi predsed nik nigerijske olimpijske zveze, ki je v polemiki z zunanjim ministrom iste države izjavil, da se kot športnik ne more strinjati s tako eno- ten Je na*° Povedal novinarja' 'n Je bojkot uradno napove-Jl e/anzan,ija, ki je že odpoklicala ®Sa izmed svojih predstavni-^ > ki se je bil predčasno naselil V KOLESARSKI DIRKI VETERANOV Naporna pot do Verzegnisa primerna mlajšim atletom Maver je zato s sedmim mestom dosegel lep uspeh Vetp,. ^ km dolgi kolesarski dirki A ®n°v od Vidma do Verzegnisa C magai turinski kolesar Borto-'%nie|St'ar 38 let. Na cilj po nekaj h^Del ^ napornega vzpona je r skorai dvema minutama Ja] , s“- Ta kolesar je letos zma-■%at P^oajstfcrat, od tega de-h, j ‘ .zaporedoma Zaupal nam %rj Je v svoji dvajsetletni ka-2ty>agal okrog štiristokrat, nast°Pal v italijanski'^ 1)0 z r državni reprezentancLskup-1*9 ip Goričanom Uršičem, trikrat zadnjih letih zmagal na Jtij^a^alia, ki ga prireja1 ENAL. te, te/?0 mu zavida tako lepe uspe-tetr^aJ si je težko privoščiti tako ,se2nam zmag na različnih h n,h tekmovanjih. Bortolaz-te jp ^ rodu iz Veneta, tekmuje tei u, 'go let za turinski FIAT, te je tudi zaposlen. To te Ctn'. da ima ogromno časa teijHj 'a8e in nima velikih skrbi te^ «užbe. Tako si tudi lahko tel tp010 vse njegove uspehe. Raji rJLa’ Je res močan, ima te sa,,, Cei dolg jezik, ki mu služi V »ruvalo in pa nekoliko pre- )} ‘ VoUU ^Peljal sem se z «vergnigungszugom» 431) v Go-|te na smo se hitro in ob 11 u.lri] 57 m.linut] bili smo v te; j estu. Točno o poludne se pripeljem na Travnik. Bi-tjteteiij e nekako čudno, ko sem se po devetih mescih zopet %?t6hehV rnes*'ch v kterem sem 15 let z majhnimi izjemami s 0rna živel. — Šel sem hitro k starej gospodinji, ^e nij nadejal. Od tod sem šel na Golobovo sta-V* vsč *^er sem zlahka vse svoje reči dobil, ker fant je t?v Q|, v redu. Potem sem obiskal prof. Levca in svoje znan-Sjtete seminiščlh. Ob 6 zbralo se je nekaj dijakov okoli Po Marži,ni ju, kjer smo se prav dobro imeli. Od tod smo 1 'tez ~stu do starega sv. Antona, kjer je bil ples in na-^vtidk. Na tem potu imel sem priložnost ie jako veliko znancev pozdraviti. Ob 8 sem šel h Kataniniju, kjer me je čakal Levec z Klavžarjem, Sukljem432) (kterega, sem prvikrat videl) In Glowackim. Pogovorili smo se še o marsičem, potem se pa poslovim, grem še enkrat na staro stanovanje po stvari, ktere sem hotel seboj vzeti in hajd proti železnici. Spremili so me: Grgolet, Mikuluš, Jarec, Širca, Kragelj, Bressan in Tomat. Po poti so mi zapeli nekaj pesnij. Na postaji izpijem zadnji vrček, se poslovim in zahvalim pri to-varuših in ob lOtih stopim v vagon. Vležem se po klopi in na pol dremaje pripeljem se v Trst da sam nesem vedel kako ob 11 u.Eri] 45 m.linut]. 14. Čakalo me je uže Krageljnovo pismo (11/7 ob 11. zv): «Nij dolgo, kar nam je nemila osoda enega najizvrstnejših naših dijakov požrla, nepozabljivega Kumarja; a danes ti imam poročali, žalibog, še večo izgubo: Petek, dan nesreče! Skrbnega očeta naših slov.Lenskih] dijakov nij več. Dragi Miha je šel! «V Soče deroče valov tam vrtinčinah smrt ga zasači.« Toda to je še najhujši, da ga nicoj še niti našli nesimo, nesla ga je voda naprej. Ker mi prevelika žalost tek mislij zapira hočem Ti vse le ob kratkim povedati. Ob sedmih zvečer se gredo kopat ranjki Miha, Jarec, Furlan, Mikuluš in Zorzut433) dol en malo od mosta, koder se navadno seminiščani kopajo. Jarec In Mton sta plavala čez Sočo; nazaj grede ga ostane ranjki, a Jarec še nič ne zapazi. Golob začne kričati, a Jarec nič ne sliši. Drugi tovaruši, ki so bili vsi na suhem, Jarca opozorijo, naj gre Mihi pomagat. Jarec se obme in zagleda, da se Miha uže z vodo bojuje. Kar le more hiti na pomoč. A Miha uže ves omočen se ga naglo oklene krog vratu in zdaj začneta se eden za drugim potapljati. Jarec si misli, bolje je, če se jaz rešim, nego da oba pogineva, se iztrga Golobu iz rok in komaj do brega priplava pade v omotico. Golob pogleda še parkrat mile solnčne žarke, ki so od žalostne doline solz slovo jemali, še dvakrat zadiha, še enkrat pogleda svoje tovaruše, kakor bi se hotel od njih za večno posloviti in voda ga potopi, Kaj da so oni delali ti ne vem poročati. Ko natanjko poizvem Ti tudi to popišem. Srečni Miha, tvoje bolečine so končane! Ni tl bilo dano se dalje z osodinimi valovi bojevati! Zadosta si se bojeval z neprijetnim živenjem, čas je, da se enkrat spočiješ »Blagor mu, ki se spočije«, saj «nij nesrečen, kdor v grobu leži.« Ne mogoče ml je osupnjenost med dijaki popisati, kajti ta se da le čutiti.« To je zares tragična smrt! Fant, ki je bil vedno vesel, zlasti pa zadnji čas predno se je utopil, ki se je tako ne vstrašeno bojeval se živenjem, ki je bilo zanj še veliko gren-keje, nego za druge dijake; fant, ki je imel tako izvrstne zmožnosti in od kterega smo po pravici upali, da bode «mož, da bode steber narodne samostojnosti«, kteri se je ravno pripravljal za maturo, da bi šel potem više izobraženosti na Dunaj iskat, ta fant je našel v cvetu svojega živenja mokri grob, v deročih valovih neusmiljene Soče! Človek bi mislil, da morajo takim dogodkom mogočne katastrofe in spremembe v prirodi slediti, a vse je tiho in mimo, kakor bi bila toča bilko preseki a! Težko je misliti si, kako se morejo osebe, s kterimi smo toliko časa živeli in ktere smo ljubili tako na enkrat brez priprave od nas ločiti, kakor more iz živega bitja mrtvo postati in v hladnej zemlji svoje stanovanje najti! Miha Golob je bil rojen 1. 1854 v Oblokah, fara Nemški Rut. V svojej nežnej mladosti zgubil je starejše. Brat se nij veliko zanj zmenil, toliko rajše ga je imela sestra. Po priza devanji domačega dušnega pastirja 434) prišel je v Gorico v šolo, ker Je bil preveč šibke rasti in neso mislili, da bi bal sposoben za težka kmetovska opravila. Bil je moj sošolec od prvega gimnazij atoega. Učil se je sicer pridno, a vendar prva leta nij kazal posebnega talenta, bil je še premlad. Prvo šolo je ponavljal prostovoljno. Dobil je Rojcev štipendij lil fl.Corin-tov] in prišel v malo semenišče na Cingrof. Ko sem tudi jaz 1. 1869-70 v ta zavod prišel srečala sva se zopet. Tukaj sem se natančneje ž njim seznanil. Bil je sedaj jako priden in med prvimi v šoli. Udeleževal se je pridno vseh narodnostnih pod-vzetj. v semlniščd. Opravljal je službo cerkovnika. Po prigovarjanji svojih prijateljev in po nasvetu obloškega kaplana g. Lazarja zapustil je semindšče takrat ko jaz in po- stavil se je na lastne noge. Uže ta sklep sam na sebi j« bil njega vreden. Zdaj sem se skoro vedno ž njim pečal Vcepil sem mu svobodneje ideje in ljubezen, do umetnosti in srna! nosti. Ne bodem se hvalil, če rečem, da sem ga jaz v kratkem času popolnoma prerodil in mu oči odprl. Poprej je bil ves faršk, a spoznal Je hitro njih sleparstvo. Z eno besedo, naredil se je «fant» kakoršne lahko goriška gimnazija na prste ene roke našteje. Začel si Je nakupovati izvrstnih in dragih knji« (Lemeke Aestetik, Gottschal Poetik, Shakespeare itd.) 435)Prt vsasej narodnej svečanosti bil je tudi on zraven. Tako pripravljenega zapustil sem ga jaz goriškej gimnaziji V šolskem letu 1872-73 bil je on faktično glava gorišklh dijakov. Bil je on jih součenec, brat in oče obenem. Vodil Ji je brez pogojno. Uže prejšnje leto bdi Je osnoval pevsko društvo med goriškimi dijaki, kteremu je bil on demamičar in tajnik. Letošnje leto pa Je to društvo preustrojil in pomnožil. To društvo napravilo Je tudi sijajno dijaško besedo v goriški čitalnici 8. maroija. Lahko se reče, da je le njegova zasluga če je to društvo obstajalo in delovalo. On ga je vodil v vsa-' kem obziru, zato so ga pa tudi dijaki neizmerno ljubili To se je videlo po njegovej smrti. Ko sem bil jaz v Gorici bili so vsi žalostni in potrti. Pa tudi skoro vse mesto je žalovalo po njem. Dijaki so izbrali odbor izmej sebe, da so njegove reraureddli in poterjali denar, kterega je bil raznim dijakom posodil, 431) (Nem.)= »veseli vlak*. 432) Fran Šuldje (1849-1935), politik in zgodovinar je bil suplent na -mi re5Jki. zgodovina, zemljepis, nemščina) v letih 1872-3. 433) Med navedenimi doslej v dnevniku še niso bili omenjeni Aloiz Furlan (sedmošolec) iz Hruševice in Anton Zorzut (v šolskem letu 1870-1 je obiskoval peti razred) iz Medane. 434) Vikar Anton Lazar (1837) iz Sedla pri Breginju ,35) £?,rl uLemcke D(183Va > “ estet’k in univerzitetni profe- sor, knjiga »PopuIkre Asthehk* i- izšli J865 R. Gottschall (1823 1909) je izdal misli o estetiki v »Poetik* (1858). (Nadaljevanje »Udi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožaiia 200 lir »Mali og 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se narotSajo P| oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Glavni urednik Stanislav Renko »rS| Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Zn * NAVODILA Zfl IZVEDBO ZAKONA Farsa dvojezičnosti na slovenskem Koroškem Predsednik Zveze slovenskih organizacij odločno obsoja politiko deželne vlade ter Avstrije sploh CELOVEC, avgusta. — Koroški deželni urad je objavil navodila za izvedbo zakona o dvojezičnih topografskih napisih na Koroškem, iz katerih izhaja, da je treba pod temi napisi in oznakami razumeti samo tiste o-značbe, ki so neposredno povezane s krajevnimi danostmi. Med te spadajo predvsem krajevni napisi in kažipoti, vendar samo pod pogojem, da stojijo v katerem od 205 krajev, ki so navedeni v zakonu. Kažipoti v območju teh krajev, ki kažejo v kakšen drug kraj pa samo takrat, če je tudi ta kraj naveden v zakonu. Po navodilu koroškega deželnega urada pa v smislu zakona ne spadajo med topografske označbe napisi na javnih zgradbah in uradih, kot so občinski urad. pošta, kolodvor, itd., prav tako tudi ne imena cest in ulic ter hišne številke. Pač pa navodilo pravi, da je treba slovenska imena, ki so v uporabi, kot to določa zakon, ugotoviti na znanstveni podlagi in jih kot dodatni seznam priključiti izvedbenim navodilom. Izvedbena navodila so brez dvoma takšna, da je postal zakon o dvojezičnih topografskih napisih čisto navadna farsa in je ob njem mogoče vprašati samo eno, ali sta se socialistična stranka in socialistična vlada dejansko ustrašili groženj avstrijske ljudske stranke in nacionalističnih elementov in jim v zadnjem trenutku popustili, ali sta si na račun koroških Slovencev privoščili samo neokusno šalo. Ob najnovejši, situaciji v zvezi z dvojezičnimi topografskimi napisi je predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter podal naslednjo izjavo: Koroški Slovenci smo že ob zadnjem kontaktnem razgovoru pri dr. Krie-skemu povedali, da k predvideni rešitvi ne moremo dati svojega pristanka. To smo ponovovili tudi v svojem stališču do poslanega osnutka. Vedno smo poudarjali, da pozdravljamo vsak ukrep, ki pomeni vsaj delni napredek. Tako smo v odgovor na trditev, da brez tako imenovanega ugotavljanja manjšine ni mogoče rešiti tega vprašanja, naglašali. naj s pristopom k reševanju tega vprašanja povedo. kie po njihovem mnenju nedvoumno živimo koroški Slovenci. Socialistična stranka je to storila s predmetnim zakonom, ostalima v deželnem zboru in parlamentu zastopanima strankama pa je bilo še to preveč. Nekvalificirani izpadi njunega tiska so očitno privedli to tega, da se je socialistična stranka ustrašila več kot skromne zakonske ureditve, ter jo je z izvedbenim navodilom spremenila in zmanjšala na pravcati torzo, ki za koroške Slovence ni le nesprejemljiv. ampak nas naravnost obvezuje za uporabo vseh danih pravnih in političnih možnosti za adekvatno uresničitev vseh odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe in še posebej topografskih napisov in označb. Z nakazanim izvedbenim navodilom pristojni činitelji sami jasno, rekel bi, cinično povedo, da predvideni dvojezični napisi nimajo nobene funkcije, da so torej brezpredmetni in brezpomembni. ker niso predvideni za o-značbe funkcionalnih ustanov, to je za javna poslopja in urade, kot so občinski urad, pošta, železniška po-saja, prav tako tudi ne označbe ulic, cest ter hišnih številk. Po mnenju deželne tiskovne službe vsebuje pojem topografskih napisov le označbe, ki imajo neposredno in izključno povezavo s krajevnimi, odnosno pokrajinskimi danostmi, ne pa tudi napise, ki predstavljajo zgolj funkcionalne označbe. Čeprav smo koroški Slovenci od vsega začetka pričakovali od pristojnih oblasti najbolj minimalne rešitve, pa le nismo računali s takim sofizmom in takšno bomiranostjo. kakor prihaja do izraza v sedanjih izvedbenih navodilih. Zvone Zorko (iz »Dela*) PARIZ, 16. — Letošnji veliki šmaren je bil za Parižane najhladnejši v zadnjih 100 letih, saj je bila najvišja temperatura le 16,4 stopinje Celzija. BONN, 16. — Hudo neurje, _ ki je danes ponoči prizadelo južno Nemčijo je terjalo 7 smrtnih žrtev in povzročilo nad 50 milijard mark škode. r NOVA TRAGEDIJA NA SARDINIJI Štirje mrtvi in dva ranjena pri drznem poskusu ugrabitve Na kraju napada so obležali eden od roparjev, zdravnikova žena, brat in nečak - Ranjena zdravnik in neki drug nečak CAGLIARI, 16. - Štiri osebe so izgubile življenje, dve drugi pa sta bili ranjeni pri poskusu ugrabitve ki se .je odigral v kraju Lanusei na Sardiniji. Med ubitimi je eden od ugrabiteljev. Tragedija se je o-digrala pri vili 72-letnega zdravnika Vincenza Lodda v predmestju Lanusei (Nuoro). Dr. Loddo je bil svoj čas občinski zdravnik v Lanu-seiu, sedaj pa je bil že upokojen. Ni spadal prav med velike bogatine, bil pa je premožnejši človek, ki so ga že pred leti neznanci skušali ugrabiti. V tem trenutku je dr. Loddo v bolnišnici v Cagliariju, kjer mu zdravniki skušajo rešiti življenje. Njegova žena Alda Laconi je mrtva in prav tako sta mrtva njegov brat Attilio, star 76 let, in nečak 40-letni Aldo Sulis. Četrta žrtev roparskega napada je 26-letni ropar Serafino Chessa. Pri poskusu ugra- bitve je bil ranjen tudi Loddov nečak Alfio Sulis, ki je prišel na obisk iz Argentine. Bilo je včeraj zvečer, ko so se zbrali v vrtu vile zdravnik Loddo, njegov brat in oba nečaka Sulis. Prijetni pogovor je prekinil nenaden vdor roparjev, ki so se pojavili izza dreves. Eden od njih, bil je prav Chessa, se jim je z naperjeno brzostrelko v rokah približal ter velel zdravniku, naj gre z njim. Dr. Loddo je vstal ter se uprl ukazu, kar so storili tudi ostali. Medtem je prišla iz vile zdravnikova žena, ki je nosila pladenj s pijačo. Ženska je zgrabila moža za roko ter ni pustila, da bi ga roparji odvlekli. Chessa je vlekel in vlekel, toda vse je kazalo, da se bo ugrabitev izjalovila. Tedaj sta druga dva ugrabitelja izgubila razsodnost in začela streljati na zdravnika. Že prvi rafal je pokosil njunega pajdaša, zdravnika pa hudo ranil. Sledili so še drugi rafali in streli iz revolverjev, ki so pokosili zdravnikovo ženo, brata in nečaka ter ranili nečaka Alfia. Takoj nato so zločinci zbežali. Nečak Alfio. čeprav ranjen, se je pognal za njimi ter skušal ustaviti avto, ki je zdrvel po cesti. Nekoliko kasneje se mu je posrečilo, da je srečal nekaj karabinjerjev, ki so sporočali poveljstvu vest o tragičnem dogodku. Do sedaj še niso odkrili nobene sledi za roparji, če se izvzame seveda Chessa, ki je obležal v vrtu z brzostrelko v rokah in s kožno malho v kateri so policijski organi našli 4 žaržerje za brzostrelko po 40 nabojev in dva po 20 navojev ter več nabojev za revolver. Zanimivo je, da so našli tudi odrezek nekega časopisa s kroniko o nedavni ugrabitvi nekega sicilskega študenta. Dr. Loddo se je poročil, že precej star, s sorodnico Aldo Laconi, ki je bila rojena v Bristolu na Angleškem ter je imel z njo dva o-troka, ki sedaj doraščata. Ko je hčerka zvedela za materino smrt je omedlela. Samo slučaj je bil, da tudi sin in hčerka nista izgubila življenja. Popoldne sta se šla kopat na bližnjo plažo kjer sta se nekoliko zamudila ter se vrnila domov kasneje, kot sta nameravala. BUENOS AIRES, 16. — Argentinski gverilci so se spet prebudili, potem, ko so nekaj mesecev mirovali po ugrabitvi italijanskega industrijca Oberda-na Sallustra. Iz zapora »Villa Devoto», kjer so bili priprti, so argentinske oblasti prepeljale osumljence umora Sallustra v najjužnejši del države, in sicer v mesto Rawson, kjer je zapor namenjen političnim jetnikom. Iz tega zapora je zbežalo predvčerajšnjim 25 jetnikov. Šest od njih je z orožjem v rokah zasedlo letalo družbe «Au-strab, ki je bilo namenjeno v Buenos Aires, toda gverilci so prisilili pilota, da jih je prepeljal v Santiago de Chile. Pločevinasta krsta za 148 potnikov in 8 članov posadke letala «iijušin» vzhodnonemške družbe «Inlerflug», ki so izgubili življenje takoj po vzletu z letališča Schoenfeld pri Berlinu. Letalo je bilo namenjeno v Burgas v Bolgariji. Vse žrtve so bile iz NDR. KUUB NEDAVNIM ZAPORNIM UKAZOM TOŽILCA Na svobodi Togliatti od v. Lazagna in tovariši Lazagna v Genovi, Vittorio Togliatti pa v kratkem na Sardiniji GENOVA, 16. — Na ukaz sod-nijskih oblasti so bili izpuščeni na svobodo Aristo Ciruzzi, Marisa Co-limodio in Vittorio Togliatti, ki so bili aretirani prejšnji teden na ukaz pomočnika genovskega državnega pravdnika dr. Sossija, ki jih je obtožil, da so pripadali kriminalni organizaciji, ki je imela namen, da zagreši prekrške proti lastnini, a-tentate, radiotelevizijske motnje ter prekupčevanje z orožjem. Togliatti in njegova 27-letna zaročenka Anna-bella Schiavon iz Milana (Togliatti je ločen od svoje prve žene. ker je cerkveno sodišče «Sacra rota» razveljavilo njegov prvi zakon) sta se včeraj zadržala v stanovanju v Ul. Arezzo. V kratkem se bosta vrnila na Sardinijo, kjer bosta nadaljevala počitnice, ki so jih policijski organi nasilno prekinili pred tednom dni. Aristo Ciruzzi, slovit arhitekt, je že odpotoval v Toscano (njegova družina je po rodu iz Pistoie), 37-letna bivša Togliattijeva žena Marisa Calimodio. ki sedaj živi skupaj z njim, pa je odpotovala v Ventimiglio. Odvetniki, ki zagovarjajo trojico, so zagotovili oblastem, da se bodo njihovi varovanci odzvali na poziv pristojnih preiskovalnih organov. Na svobodi je tudi odvetnik Gign-battista Lazagna, ki so ga izpustili iz sodnijskih zaporov San Vittore v Milanu, kjer je bil priprt pet mesecev. Nekaj čez 21. uro sinoči je Lazagna prispel v Genovo. Davi ob 11.30 je prišel na policijsko poveljstvo ter legalno uredil svoj položaj. Vsak teden se bo moral advokat javiti na krajevnem policijskem poveljstvu. Nadalje je točno določil, kjer bo stanoval. Policijski organi pa še vedno iščejo Emilia Perissinottija, 35-letnega zdravnika, ki je bil prav tako obtožen podobnih dejanj kot Togliatti in njegovi tovariši. Včeraj je Togliatti priznal, da je Perissinottija poznal, toda le površno, in sicer v kolikor se je srečaval z njim na vseučilišču. Poznal je tudi njegovo sestro. Po mnenju preiskovalnih organov, naj bi Perissinotti predstavljal zvezni člen med Genovčani (Togliatti, Ciruzzi in drugi) ter krožkom «22. oktobra*, katerega člene so že prijavili sodišču zaradi vrste prekrškov, kot atentati, ropi, ugrabitve (v zvezi z ugrabitvijo Sergia Ga-dolle) ter uboj Alessandra Florisa. Proces proti članom «22. oktobra* bo 2. oktobra. Če se bo preiskava, ki je v teku zavlekla preko tega datuma, utegnejo nastati proceduralni zapletljaji zaradi povezave (vsaj dovnemne) med krožkom «22. oktobra* ter današnjimi osumljenci. Zato bi se utegnilo zgoditi, da bo prišlo do odližtve procesa na zahtevo zagovornikov obtoženih članov organizacije «22. oktobra*. V tem primeru pa bi moralo sodišče izpustiti na začasno svobodo vse obtožence razen enega, in sicer Maria Rossija, ki je obtožen, da je zagrešil uboj. Ugrabitev na Siciliji PALERMO, 16. — Danes ob 13.15 je bil v Ul. Michele Miraglia u-grabljen inženir Luciano Cassina, sin znanega sicilskega industrijca, Artura Cassine. Do ugrabitve je prišlo v središču mesta. Ko so neznanci napadli inženirja in njegovega oboroženega spremljevalca, je bilo v bližini več desetin ljudi, toda nihče ni interveniral, ker so bili ugrabitelji o-boroženi z revolverji, četrti pa je potegni] žepa nož. Inženir Luciano Cassina, ki je razmeroma mlad, se je kakih pet minut otepal napadalcev, katerim se je šele na koncu posrečilo, da so ga na pol onesveščenega spravili v avto ter pobegnili. Stražar, ki ga je spremljal ni mogel uporabiti strelnega orožja, ker je bil neprenehoma na muhi revolverjev napadalcev. Lucianov oče, Arturo Cassino je, kot smo dejali, zelo pomem-bem industrijec na Siciliji, čeprav je družina doma iz Lombardije. Podjetja, ki jih kontrolira družba Cassina gredo od naložb v gradbeništvu, tiskarništvu, do naložb ka-pitalov v inozemstvu itd. Že pred časom se je zgodilo, da je bilo življenje, oziroma osebna varnost članov te družine ogrožena NESREČNI ROMEO William Stubbs je star ti let. Je Američan in v ten dneh je na počitnicah v «!' mu, kjer živi v nekem dijoš' kem domu, ici ga uprauifii0 duhovniki. V tem domu seveda fantje strogo ločeJ' od deklet. Tudi disciplina J* piecej stroga, saj morajo ^s' gest je v posteljo če car z0J' daj. William je v domu našel dekle, v katero se je zelo rt' ljubil, tako da je hotel k nje) tudi ponoči. Da bi prišel t® balkon njene sobe, je m0;* splezati šest metrov visoM-Pri plezanju pa je imel Pre' cejšnjo smolo, saj mu je sp^ drsnih in pri padcu si " zlomil obe nogi ter se bo moral zdraviti tri mestce. Vodstvo zavoda še ni ugotd vilo, kdo je zaljubljena ja. Dvomimo, da bo to splo» ugotovilo, saj dekle tvega V' ključitev. Taki so pač ti za' vodi. TAKSA V Londonu je zelo velik promet. Zato so tamkajs'1! voditelji sklenili, da sprejme) nekaj izrednih ukrepov. Najvažnejši ukrep je nž' dvomno posebna taksa za Londončane, ki se z avtomobilom vozijo v službo. Takso boa morali plačati vsi tisti zas?% niki, ki se bodo z avtomoo11 vozili med 7. in 18. uro. KONKURENCA V kapitalistični družbi ic konkurenca vsakdanji I Konkurenco lahko opazimo ko pri prodaji pralnih Prfl kov kot pri dovoljenjih vet kim industrijskim objektom' da zgradijo lastno pristanišče-Skratka, konkurenca je ze aktualna. Včasih delavci ali podjetm ki, ki jih je konkurenca ze prizadela, protestirajo. T° * je zgodilo tudi v Veroni, WjTi so lastniki pogrebnih P°®f' uprizorili protestno manifest cijo, ker je občina odp* konkurenčni pogrebni rty0V ki je tudi cenejši in torej z sebnikom odjeda «kliente». \SUNCION, 16. - Paragvaj iišče je sporočilo, da bodo i® p iz države Augusta Ricorda. leriška policija išče zaradi ifiLva z mamili. 67 milijard zavarovancem 66,6 milijarde poprečno 182 milijonov lir na dan je velika vsota, ki jo je Istituto Nazionale detle Assicurazioni izplačal v letu 1971 zavarovancem ali njihovim koristnikom, predvsem na račun dozorelih polic ali zaradi nesreč. V tej vsoti so vštete_ —► 2 milijardi kolikor je bilo izplačano za brezplačne storitve, kar je privedlo do _ -► 16,2 milijarde celotna vsota, ki je bila izplačana v tem svojstvu od leta 1956 do 1971 in do ___ -> 548 milijard vsota, ki jo je INA izplačal za pogodbene obveznosti ter dodatne storitve v istem obdobju. Poleg teh vsot, ki pripadajo preteklosti, so vsote velikanskih rezervnih skladov, ki so namenjeni kritju obveznosti za bodočnost: _________________ —► 765 milijard v jamstvo za pogodbene obveznosti za zavarovalne police v veljavi ob koncu 1971 («matematične rezerve«) V primerih smrti, ter pri življenjskih zavarovanjih so bili dani brezplačni poviški veljavnim policam in to na način ter v višini, kot je bilo v prejšnji poslovni dobi. ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI