ti"*
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, ftt. 60-KB-26-2-24
Sfcev. 23 (377) Leto Vm
NOVO MESTO, 5. JUNIJA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gožnik Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30. Post. pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva ln uprave: št. 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Cascplsno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani. Za tisk odgovarja F. *"evel
S 15, SKUPNE SEJE ODBORNIKOV OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO:
Občinam še več samostojnosti
Po sprejetih spremembah bo znašal letos okrajni proračun 379,621.000 dinarjev, okrajni investicijski sklad 113,250.000 din, vodni sklad 21,125.000 din, kmetijski sklad 30,714.000 din, gasilski sklad 11.662.000 din In gozdni sklad 301,953.000 din — V stanovanjskih skladih, ki ne bodo zmanjšani, ostane občinam 163 mi-lijonov 930.000 din — Za občinske cestne sklade namenjenih 8,800.000 din, medtem ko bo v skladih podjetij in KZ 105,017.000 din — Skupna vsota vseh proračunov in skladov v okraju: eno milijardo in 615 milijonov 704.000 dinarjev.
»... Spremembe in dopolnitve družbenega plana našega okraja kažejo, rla hočemo pustiti občinam čim-večjo samostojnost in jim dati tudi kar največ sredstev za negospodarske Investicije. OLO takih investicij po novem planu letos ne bo več imel. Občina naj postane komunalna enota, ki urejuje vse te stvari na svojem področju. Doslej je okraj sicer Se posegal v komunalna vprašanja občin, vendar je ta doba zdaj za nami. Občine naj same krojijo politiko glede negospodarskih investicij in glede proračuna. Dolžnost okrajnih odbornikov je, da gredo s to mislijo na občine, ki naj administrativni del proračuna kar najbolj zožujejo v korist komunalnih in ostalih investicij.«
Te dni obhaja 10-letnico Splošno gradbeno podjetje PIONIR v Novem mestu. Ustanovljeno spomladi 1946 kot »Novograd«, se je leta 1947 preimenovalo v SGP PIONIR in opravilo v prvem plodnem desetletju svojega življenja pomembna dela za obnovo in gospodarski dvig Dolenjske. Ob prazniku našega največjega dolenjskega gradbenega podjetja pošiljamo vsem delavcem in nameščencem PIONIRJA tovariške pozdrave, čestitke za številne doslej dosežene uspehe in tople želje za kar najlepše nove delovne zmage. — Na sliki: tovarna ĐELSAD v Črnomlju je bila med prvimi objekti, ki jih je zgradil PIONIR. - Kolektiv podjetja vas vabi, da si ogledate razstavo o razvoju in delu podjetja, ki bo odprta v Bršljinu od 9. do 16. junija.
Medvedja nevarnost
Zadnja dva tedna se v okolici rieša, Hinj In Prevol pojavljata dva medveda, ki Jih ljudje vsak dan srečujejo. Zlasti večkrat ju
V Hinjtfh so dobili zdravstveno posvetovalnico
Na radnji seji sveta m zdravstvo občine Žužemberk so med drugim obravnavah tudi potrebo ustanovitve zdravstvene posvetovalnice za Hinje in oko-.11 >ke vasi, saj so ti kraji zelo oddaljeni od Zdravstven? po-tvt ovelnic* v Zužemberfcu. Zdaj posvetovalnica v Hinjah *e deluj«. Zdravnik dr. Debe-Mak enkrat na teden prihaja v Zadružni dom na Hinje. Pri zasilni opremi sobe je z razu-mevan-em priskočila na pomoč
domača kmetijska sadruga.
opazijo otroci, ki hodijo v prenisko Solo ali na pašo- Ker se ne 7.; v eda jo nevarnosti, se medvedu Čisto približajo. To Se ni vzbudilo pozornosti pri ljudeh, dokler se nI primerilo tole:
maja popoldne sem bil z otroci doma, ker Je bila nedelja in slabo vreme. Nekaj časa poslušam lajanje psa, nato pa urem pogledat, kaj je zunaj. Ko pridem Iz hiše, zagledam medveda, ki je trgal mojega psa s verige. Nisem premišljal, pač pa pobral kol in udaril medveda, da bi
Rekorden obisk Sejma prometnih sredstev
Sejem prometnih sredstev, ki so ga v nedeljo zalučali v Ljubljani, Je obiskalo skoraj 100.000 ljudi.
ga pregnal. Presenečen! medved se je zagnal rroti meni, da sem komaj stekel v hiio in zaprl vrata, da me medved ni ujel. Verjetno bi t menoj tudi obračunal. Kaj bi bilo, če bi bili ta fas zunaj otroci In bi se medved po vsej verjetnosti spravil nanje' Pripomnim naj le to, da je velika nevarnost za otroke, ki l odijo v solo na Prevol«?, kajti če bi razdražili medvede, bi lahko izgubilo življenje več otrok.
S tem člankom bi rad opozori! odgovorne činitelje in lovsko zvezo, da bi se ta žival pregnala, ker nam poleg škode na polju in drevju ogroža zdaj tudi življenje. To želijo vsi prebivalci omenjenih vasi.
Lado Koman, Pleš 8 p. Hinje
To j« med ostatim poudarfl na petkovi 15. skupni seji odbornikov obeh zborov OLO njegov predsednik Franc Pirkovic, ko je sodeloval v razpravljanju po uitemeljrtvi predloženega osnutka predloga o spremembah in dopolnitvah letošnjega družbenega plana. Z z vetrnimi in re-puMiiškimi predpisi rc bil« namreč medtem izvr-Sene spremembe v načinu ra«toWtve skupne -ga dohodka gospodarskih organizacij, ki močno vplivajo n« sestavo okrajnega družb, plana in proračuna. Povelj*!)© se sredstva podjetij in ljudskih odborov na račun zmanjfcanja sredstev federacij«, spremenijo f> pa rudi viri sredBtev za proračune OLO in ObLO.
PR0RACUNSK? 'ZMTKI ZMANJŠANI ZA 36 MILIJONOV DINARJEV
V naišem okraju so spremembe v primerjavi s prvotnim planom sledeče: "
Sredstva Zveze se zmanjšajo za 72.095.0o0 ddn, sredstva za družbene investic. sklade pa za 18,100.000, skupno torej zmanjšanje: 90,195.000 din. Povečajo se pa sredstva za proračune OLO in ObLO za 62,l00 000 dlin, sredstva gospodar, organizacij za 11427.000 dfin in povečanje cen elefctr. energije in p»ač za 15,968.000 din, skupno torej povečanje: 90,195.009 din.
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED -
V VSAKEM KRAJU SO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA
Prav lahko zapišemo, da je bil pretekli teden praznik Makedonije, kajti skoraj ves teden je potoval po teh krajih predsednik republike. Nimamo namena popisovati mnogih prisrčnih srečanj predsednika z makedonskimi delavci in kmeti, pač pa bomo posredovali našim bralcem nekaj misli iz njegovih govorov v teh krajift.
Ze v torek se je predsednik udeležil otvoritve ene naših največjih hidroelektrarn. Ta dan je začel obratovati prvi agregat hidroenergetskega sistema Mavrovo, ki bo dajal potem, ko bo povsem dograjen, okoli tri sto milijonov kiiouatnih ur električne energije. Ob tej priložnosti je predsednik dejal, da vse premalo govorimo tudi o uspehih, ki jih dosegamo v proizvodnji iz dneva v dan. In res ni majhen uspeh že to, da smo v povojnih letih za trikrat povečali industrijsko proizvodnjo in s tem ustvarili vse pogoje za boljše življenje.
Med obiskom v Makedoniji' je predsednik nekajkrat omenjal vprašanje razvoja zaostalih krajev. Gospodarsko zaostali kraji so povsod in seveda tudi pri nas v Sloveniji. Običajno je bilo tako, da so prebivalci takih krajev želeli, 'i zgrade V njihovem kraju kakršno koli tovarno in videli edino v tem rešitev iz zaostalosti. Seveda je to nekaj nemogočega. Kajti tovarne moramo graditi tam, kjer so surovine in še to le toliko časa, dokler nam manjka določenih proizvodov.
Kako bomo torej reševali problem zaostaUh krajev. Vsekakor ne samo z dotacijami, pač pa predvsem z izkoriščanjem vseh gospodarskih mr^nosti, ki že obstoje Po besedah predsertrvkn ni takšnega kraja in takšne občine, po naj H bo v kate-
remkoli delu države, ki ne bi imela določenih možnosti za razvoj gospodarstva, predvsem v kmetijstvu. Naprednejše kmetijstvo, in v tem pogledu so v Makedoniji dosegli izredne uspehe, lahko nudi boljše življenje tudi prebivalcem v zaostalejših predelih Predsednik je opozoril, da bo naprednejše kmetijstvo prineslo tudi novo težavo in sicer se bo pojavila v teh krajih kar naenkrat odvisna delovna sila. »Razume se,« je dejal predsednik, »da ta- rezervna delovna sila ne bo mogla najti delo tukaj (Ohrid), marveč bo morala iti tudi v druge kraje, kjer bo več možnosti, da se zaposli v industriji ali pa v poljedelstvu. O tej delovni sili pa bo morala naša skupnost voditi račun.«
V marsikaterem zaostalem kraju pa bomo rešili to vprašanje ne z dotacijami, pač pa z gradnjo manjših predelovalnih tovarn, ki bodo konzervirale ali kakorkoli drugače predelale poljedelske viške. Večkrat se namreč dogodi, da zaradi slabih prometnih zvez zadruge viškov ne uspejo poslati na trg in zato propadejo. Vendar bodo morale biti tudi gradnje manjših obratov kot sploh investicije v kmetijstvo gospodar-nostne. Ni dovolj, da dajemo milijarde, če pri. tem ne vemo kakšen bo uspeh.
Mnogo razpravljamo tudi o formiranju občinskih proračunov in prevladalo je mišljenje, da se morajo ti proračuni oblikovati na osnovi gospodarske moči posameznih občin. Predsednik je dejal, da takšno samostojno oblikovanje proračunov ne m.oremo uveljavljati v vseh naših krajih. Zaostali kraji bi potemtakem včasih ne imeli moinosfi, da bi plačevali učitelje in uslužbence, ki niso prav nič krivi, da so sredstva, ki te
zbirajo v proračune v zaostalih krajih majhna. Ti ljudje morajo dobiti svoje plače in zato je dolžna poskrbeti vsa skupnost. To je nekaj misli, ki jih je predsednik povedal o problemu zaostalih predelov.
Napredek v kmetijstvu v zaosta-lejsih, krajih, če že ne povsod, pa ovira tudi zastarela miselnost in je zato vzgoja mladih proizvajalcev ena važnih nalog. V nekaterih vaseh na Hrvaškem so mladi proizvajalci, pravzaprav otroci kmetov, dosegli izredne uspehe pri obdelavi zemlje. V neki vasi so pridelali okoli 40 metrskih stotov semenske pšenice na hektar, čeprav so se jim kmetje — očetje smejati; »Kaj boste vi otroci«. Take in podobne uspehe so dosegli v tistih krajih, kjer učitelji poučujejo in seveda tudi poznajo agronomijo. Vsekakor bo potrebno, da bodo mladi učitelji, ki prihajajo na vaške Šole vedeli čim več o kmetijstvu in to znanje posredovali mladini, ki bo z uspehi na poizkusnih poljih lomila zastarela mišljenja. To bo pomenilo tudi napredek v kmetijstvu.
Zaostalost se ponekod krčevito oklepa poslednjih, stebrov na vasi. Predsedniku se je zdelo skoraj nerazumljivo, da nekateri kmetje še vedno sumijo in Se niso prepričani, da se merini2acija ovc izplača, čeprav je volna takih ovc veliko boljša in že ena striža vrže večje količine kot majhna domača ovca v vsem letu. Ce bi v Makedoniji pospešili merlnizacfjo, bi lahko že v nekaj letih pridobili toliko volne, da nam je ne bi bilo treba uvažati Sedaj uvozimo več kot šest tisoč ton volne, kar stane precej dolarjev Kot v tem primeru bo treba tudi povsod drugod prepričevati kmete, do se tudi njim in ne le družbi Izplača sejati boljše zrnje, ki daje večji pridelek.
Na podlagi teh številk Je Republiški družbeni plan zmanjšaj dotacijo našemu okraju od 213 na 95 milijonov din, torej sa 118 milijonov. Na tej podlagi bi proračunska sredstva okraja ln ob&io ostala na nespreme-
njeni visini prvotnega plana, vendar pa bo treba navzitic te. mu prorač. izdatke zmanjšati za 36,730.000 din. 2e prvotni plan okraija je namreč upoSfevefl l0°/<> udeležbo na skladih (26,«0.000 din) in nižjo udeležbo na skladih, kot je predvidena po re-publ. planu {15,000.000 din), Ker pa bo treba porabiti ostanke skladov iiz prejšnjih let za kritje prorač. primanjMjafia jjeta 1956, bomo sicer uporabil j za kritje zmanj'šane udeležbe na dotaciji LRS dovoljenih 20*/« skladov, vendar j1b bo namesto 55,900.000 din le 40,900.000 din. 2e prvotni okrajna plan je namreč zajel lO°/o udeležbo na skladih. Ker So znižani proračunski dohodki, bo zdaj cnižan tudi okrajni proračun to, 22.730.000 din in proračuni občin za 14 milijonov din'.
PRORAČUNSKI DOHODKI BODO VEDNO BOLJ ODVISNI 0Đ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV V OBČINI
Zanimiva Je sprememba virov sredstev za fflnansiranje proračunov. Medtem ko se bo ietos v okraju prorač. prispevek iz dobička podjetij znižal za 38 milijonov din. dotacija LRS pa za 118 milijonov diin, se povečuje prorač. prispevek iiz osebnega dohodka za 100,100.000 din, udeležba na skladih za 14,450.000 din, presežek dohodkov pa znaša 4,720.000 ddn. Spremembe v načinu razdeljevanja skupnega dohodka gospodarskih organizacij dajejo večjo materialno vzpodbudo za povečanje proizvodnosti dela. Hkrati zagotav-
ljajo Širše pravice organom delavskega upravljanja prj nagrajevanju deiavcev. Z novimi predpisi bodo rasla sredstva občin v odvisnosti od gospodarske aktivnosti na njihovem področju, »lasti pa bodo njihovi proračunski dohodki t večji meri kot doslej odvisni od osebnih dohodkov delavcev.
Razdelitev sredstev med okrajem in oboi nami. ki znašaj o skupno 906.600,000 din. j a naslednja: okraj 379,621.000 din, občine 526.979.000 din. Zmanjšane so dotacije občinam od pr-
votnih 48,019.000 din na 23,369.000 din. Medtem ko bodo ostali občinski Investicijski skladi po prvotnem planu neokrnjeni, se bo
okrajni investic. sklad znižal za 16,500.000 din.
Za negospodarske Investicije bodo imneje letos občine tcie zneske: Črnomelj 11,800.000 din, Kostanjevica 2,000.000 din, Metlika 2,500.000 din, Mokronog l.tOo.OoO din, Mirna 1.300-000 din, Novo mesto 13.270.000 din, Semič 1,200.000 din, Straža-To-plice 3,300.000 dfai, Šentjernej 9,400.000 din, Trebnje 8,400.000 din in Žužemberk 2,400.0*0 din. Ko je OLO sprejel predlog novega družb, plana in proračuna, je pristal tudi na predlog predsednika ObLO Metlika, da se iz sredstev obč. proračuna Metlike, iiz negospodarskih investicij in z delnim začasnim posoji'iom odobri rudi znesek 5 milijonov din za zdravstveni dom v Metliki
Proračuni občin bodo znašali letos: Črnomelj 83,722.000 din, Kostanjevica 26,090.000 din, Metlika 50,222.000 din, Mirna 23.356.0(10 dinarjev, Mokronog 25,887^.000 din. Novo mesto 153.450.000 din. Semič 20,615 000 din, Straža-Toplice 28,804.000 din, Trebnje 51.948.000 din, Šentjernej 50,788.000 din in Žužemberk 35,466.000 din. — Za kritje primanjkljajev v obč. proračunih bodo dobile DOTACIJO OLO: občina Črnomelj 10,605.000 din, Metlika 2,234.000 din ln Žužemberk 10,530.000 djn. (Nadaljevanje na 2, strani)
6. junija slavje na Mirni
6. junija bodo mirenski občani spet praznovali ob 15. obletnici, ko so domači partizani napadli Poln vlak fašističnih črnosrajčnikiov in jim vlili strahu v srca in pete. Poslej so se okupatorji le redko prikazali na Mirno in okolico, nešteti partizani pa so vso dobo okupacije spet in spet spoznavali, da živ« tu v ogromni večini partizanski ljudje, ki so ob vsaki priložnost! izpričala svojo zvestobo osvobodilni borbi.
Kakor so se Mlrenčani poka-zald odločni in napredni med okupacijo, taki so ostali tudi v letih na>še obnove in graditve.
Čeprav je M tona ena izmed majbniih občin po svoji razsež-nostd, je vendar dosegla zelo lepe uspehe v svojem razvoju is ima najboljše obete za to tudi v bodočnosti.
Središče občine, vas Mirna je močno spremenila svoje predvojno lice. Poleg stanovanjskih hiš, ki jih se vedno primanjkuje, so zrasli tovarniški objekti mizarstva * »Topol« ia šivalnih strojev »Mirna«, ki sta se nedavno združili v eno podjetje, ter destilacija alkoholnih pijač »Dana«. Vsa ta podjetja zaposlujejo Že sedaj nad 100 delavcev in vsa imajo lepe obete za nadaljnjo razSiritev. Rasen navedenih obratov je v občini tudi opekarna »Prelesje«, ki je znatno izboljšala kvaliteto svojih izdelkov in izdeluje poleg navadne zidne opeke tudi Že prvovrstne votlake, pripravlja pa poleg tega že izdelavo strešne opeke.
Tudi obrtna dejavnost v občini se je povečala in izbo j šala. Tu moramo omeniti zlasti zgra-
VREME
ZA CAS OD 5. DO 16. JUNIJA Konec tega in v prvih dneh prihodnjega tedna pogoste padavine z nevihtami ln močna ohladitev. Od srede prihodnjega tedna dalje v splošnem lepo, večinoma jasno vreme in postopno topleje. Vendar «o krajevne nevihte Se možne. Ob koncu tedna pa jo pričakovati zopet kratkotrajno poslabšanj«* z nevihtnimi padavinam) in ohladitvijo.
(Napoved priredil V, M.)
alte v modeme mesarije s hladilnico in prekajevailntco n« Mirni in v Sentrupertu ter parno pekarno na Mirni. Zlasti pekarna pomeni veliko pridobitev, saj je s tem rešeno vprašanje dobave kruha za Mladih-6td dom, za kolsko kuhinjo, sa KPD Dob, za gojence pred vojaške vzgoje v Zapužah in končno tudi za široko potrošnjo.
Na Mirni pa z doseženim niso zadovoljni in imajo lepe bližnje in daljne načrte. O daljnih molčijo in jih vedo le sama, bližnji pa so sledeči:
Prav te dni je komisija dokončno odločila, da se na Mirni zgradi moderna 5 tonska sušilnica in bodo z gradnjo objekta vsak čas pričeli. Ne le, da bo sušilnica velikega pomena za razvoj in preusmeritev kmetijstva v mirenski dolini, marveč bo zaposlila precej delovnih moči, še več ljudi pa bo imelo od nje posredno korist.
-'
Vpis no visoke šole brez omejitev
Zvezni izvršni svet je izdal odredbo, po kateri za vpis na naše univerze iz srednjih šol ni. Le tam, kjer imajo težave ra-radi prostora, bodo razpisovali ra vpis natečaje. V teh primerih bodo imeli dijaki z odlično ali prav dobro opravljenim višjim tečajnim izpitom prednost na glede na omejitve.
Destilacija »Dana« bo zgradila no\«> skladišče za eurovine, kar ji bo omogočilo večjo in neprekinjeno proizvodnjo. — Letos bosta dobili elektriko še 2 vasi in tako bo občina skoraj v celoti elektrificirana.
V Sentrupertu obnavljajo mlekarno, kjer bodo izdelovali specialni sir. Pridobili pa bodo z adaptacijo tudi nekaj stanovanj sikih prostorov. — Sentru-perčani vneto delajo tudi na postavitvi spomenika borcem ln Žrtvam NOB, če prej ne, ga bomo videli septembra.
Ne bi bilo prav, če bi med doseženimi uspehi ne omenili razvoja obeh kmeliljskih zadrug, v Sentrupertu in na Mirni. Zaradi tega prodira zadružna misel med kmete v občini, ki se vse bolj zavestno vključujejo v delo zadrug. Kot poseben uspeh moramo omeniti izredno uspešno škropljenje sadnega drevja, saj je bilo očuvanih nad 90°/o dreves. Omembe vredno je tudi, da so letos v mirenski občini posadili nad 4500 mladih - ,dmh drevesc.
Seveda je v mirenski občini tudd cela vrsta problemov, ki *• niso rešeni, ali vsaj ne zadovoljivo. Tudi o teh bomo še pisali, a ne zdaj, ko se Mirenčani pripravljajo nft praznovanje. Želimo pa jim polnega uspeha pri nadaljnjem prizadevanju za izboljšanje življenja v občinil
VB-
Spomeulk za svobodo padlim Mirenčanom
^9439934374337418^459764376899149743929^4337540^41966109349941834330510864791559^63748374176717661297503^437757345395073^09244931196
Občinam še več samostojnosti
MALO RAZPRAVLJANJA 0 ZANIMIVIH POROČILIH
(Nadaljevanje s 1. strani) Čeprav so odborniki olo že pred sejo dobili razmnožena poročila sveta za notranje zadeve in splošno upravo, predsednika senata za prekrške ter poročila o delu okrajnih sodišč v Metliki. Novem mestu in Trebnjem (za leto ij»6), nI bilo o problemih s teh področij nič kaj živahnega razpravljanja. Kratke izvlečke iz poročil (o katerih bomo zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki Se poročali) so podali na seji načelnik TNZ Boris Ci/.mek-Bor, predsednik senata za prekrške tov. Hribar in predsedniki 3 okrajnih sodišč. Glede zadev, ki naj bi jth reševali sveti za notranje zadeve pri občinah, je menda v resnici tako. kot je na Beji dejal- Nace Mrvar iz Zuzem-
Tržno poročilo .
V ponedeljek. 3. junija, nI bilo okoli pol devete ure na trgu dobiti nič drugega kot solato, nekaj semen, sadike in rože. Živil in kmečkih pridelkov je bili o malo, ve; pa lončenih in volnenih izdelkov, pretiskanin in glinenih podstavkov.
Mefjo se je nekoliko pocenilo. Govedino prodaja,:o po 250 din, teletino po 300 diin in svinino po 350 din.
S SEJMIŠČA
Tudi sejmišče j/9 bilo slabo obiskano, pripeljali so le 267 komadov goveje živine, od tega je bilo prjodanih 76 glav. Prašičev de bilo pripeljanih 1.336, prodanih pia 737. Vole so prodajali na čez po 60.000 do 80.000 dOn, na vago pa 115 — 130 din kilogram. Krav* na čez po 28.000 do 55.000 din, na vaigo pa po 70 do 100 din kilogram. Za junce so zahtevali od 18.000 do 40.000 din. Pjovprečna cena prašičem je bila od 2.400 do 4.000 din.
berka, ko Je omenil, da Je vprašanj s tega področja veliko, toda občinski sveti premalo delajo. In tako tudi je. Državljani in organizacije puščajo vso skrb za red ln mir. promet, požarno varnost, kriminal, matične zadeve, problem Ciganov in številne ostale naloge s lega področja samo na ramenih organov TNZ. Tu je bilo doslej vse premalo sodelovanja, čeprav se je Kolektiv okrajnega TNZ že krepko postavil v službo družbenega upravljanja. (Več bomo o teh vprašanjih pisali v prihodnjih številkah Dolenjskega lista).
Medtem ko smo lani bili na 3. mestu v LRS glede števila prekrškov, gre zdaj na boljše; kaže, da smo že 10 odstotkov pod republiškem povprečjem v kaznovanju. — Okrajna sodišča imajo največ  težav glede nezadostnega
števila kadrov. V Metliki prevladujejo lahke telesne poškodbe, na drugem mestu so pa žalitve.
V Novem mestu se tožarl največ žensk; tudi tu nosijo zastavo žalitve ln obrekovanja, na drugem mestu sn pa lahke telesne poškodbe. Veliko več dela kot pred leti je zdaj na civilnem oddelku.
V Trebnjem ima sodišče precej manj kazenskih zadev, zato pa toliko več civilnih. Mladinski kriminal je čedalje bolj redek pojav. Narašča število darilnih pogodb.
Poročila predsednikov 3 okrajnih sodišč je dopolnil predsednik okrožnega sodišča Štefan Simon-čič.
Med popoldanskim nadaljevanjem seje so odborniki rešili več zadev glede Jamstev, prošenj in pritožb, poslušali so poročila 4 okrajnih komisij in potrdili tudi imenovanja novih članov vseh okrajnih svetov.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Tragična smrt šentjernejčana
V sredo, 29. maja, Je v LJubljani tragično preminil tov. FRANCE GOLOB iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju. Pokojni Golob, upokojenec, nekdanji dolgoletni tajnik šentjernejske občine In predsednik KLO Stara vas, je pred leti zaradi bolezni Izgubil nogo. V sredo je šel v Ljubljano po novo protezo. Na postaji Je nJega, ln štiriletnega vnučka čakala hčerka Slavka. Vsi skupaj so odšli peš proti stanovanju na Titovi cesti. V bližini doma je otrok stekel Čez cesto in mati za njim. Oče Jima Je počasi sledil. Tedaj je z veliko brzino pridrvel mariborski avto-tlus. Nesretni Golob se s svojo leseno nogo nI mogel tako hitro umakniti. Avtobus ga Je podrl in ga vlekel še kakih 20 metrov za seboj. Z veliko rano na glavi in notranjimi poškodbami Je tovariš Golob obležal na mestu mrtev. Vsa okolira sočustvuje s težko prizadeto družino.
Pred kratkim se je v bližini Mirne peči zagrebški avtobus skoraj prevrnil. Nekaj potnikov Je bilo ranjenih in odpeljanih v novomeško bolnišnico, kjer so Jim nudili prvo pomoč, vsi pa so se zelo prestrašili. Pred nekaj dnevi pa Je večerni avtobusni cxpres na cesti dohitel voz kmeta Goriška iz Ostroga. Mož ln žena sta
Takole je Bihać sprejel mladino Banije, Korduna, Krajine, Like in Slovenije 24. maja — v zelenju in cvetju
7\
ŠTEFAN SIMONCiO, predsednik okrožnega sodlščai
PRAVICE STRANK
v splošnem upravnem postopku
Zakon o splošnem upravnem postopku nalaga organom, da izdajo odločbe praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih. Ce pa organ tega v tem roku ne stori, ima stranka pravico pritožbe na višji organ. Pritožbeni "organ obravnava to posebno pritožbo, kakor da bi bil strankin zahtevek zavrnjen.
V odločbi se mora odloČiti tudi o stroških postopka, n. pr. potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, ogled. Po pravilu trpi stroške tisti, ki je postopek povzročil. Stroške, ki so nastali po krivdi ali iz nagajivosti, trpi povzročitelj. Plačila stroškov se oprosti stranko, če bi bilo zaradi plačila ogroženo preživljanje družine. Oprostitev plačila stroškov izda organ na strankin predlog, podprt s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o premoženjskem stanju. Ce organ tak predlog zavrne, se lahko stranka pritoži.
Tudi določila o taksah za pritožbo ni treba podcenjevati. S tako opustitvijo se pritožbeni postopek zavleče, strankam pa povečajo stroški, kaj bi organ vzame vloge v pretres, ko so pravilno kolekovane.
III
Zakon o splošnem upravnem postopku uzakonjuje še vrsto izrednih pravnih sredstev, ki jih je moči uporabljati zoper pravnomočne odločbe. Tako n. pr. obnovo postopka, spremembo ln odpravo odločbe v zvezi z upravnim sporom, zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo vloži javni tožilec, odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstvena pravici, s privolitvijo stranke, izredno razveljavitev in ničnost odločbe, vendar pa podrobnejše obravnavanje vseh pravnih ukrepov presega okvir tega sestavka.
Zato le še nekaj besed o Izvršbi, ki Jo obravnava ta zakon v svojem 4. delu. Do teh prisilnih ukrepov pride takrat, če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti iz upravne odločbe. Izvršbo pa je treba opravljati na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njjrna vendarle doseže namen. Zato' mora izvršilni organ pni izbiri rubljivih predmetov to stalno upoštevati, če pa to načelo krši, ima zavezanec pravico do pritožbe. Tudi se sme opraviti izvršilno dejanje ob državnih praznikih, nedeljah ln ponoči le na podlagi posebnega pismenega naloga V upravni Izvršbi se opravljajo le tiste izvršitve upravnih odločb, katerih predmet je izpolnitev nedenarnih obveznosti, n. pr. storitve ali opustitve, in če se vodi izvršba na denarne prejemke delavcev in uslužbencev državnih organov, pri katerem so ti v delovnem alj uslužbenskem razmerju. V vseh ostalih primerih pa ne opravljajo izvršbe izvršilni upravni organi, običajno organi uprave za posle obče uprave pri občinskem ljudskem odboru, ampak okrajna sodišča. Zavezanec t. j. oseba, ki je dolžna izpolniti obveznost, trpi stroške izvršilnega postopka, če pa ostane Izvršba brezuspešna in se tudi ti stroški ne morejo izterjati od njega, jih trpi stranka, ki je predlagala izvršbo.
Iz vMtga tega sledi, da Zakon o splošnem upravnem postopku ni le izpolnil vrzeli v naši upravni zakonodaji, ampak je tudi v skladu z ostalimi temeljnimi načeli naše družbene, politične ln državne ureditve S tem pa nt utrdil samo sistema komunalne ureditve položaja in vlage upravnih organov, aropnk tudi de-mokrstičn«" pravice državljanov, kadar, in to ni redko, nastopajo kot stranke v upravnih sporih.
se vračala domov od dela v VI-njem vrhu. Vozila sta tik ob robu ceste. Avtobus je z vso silo zavo-zll v voz ln konja, kateremu je na stegnu iztrgal velik kos mesa. Globoka rana sega konju prav do kottt, ro mnenju žlvlnozdravnika bo žival le težko ostala. Drevo ob cesti je zadržalo voz, na katerem sta bila naložena brana ln plug, sicer bi lahko prišlo do večje nesreče ali celo človeških žrtev.
Promet narašča, motornih vozil Je vedno več, zveze so na vse strani vzpostavljene in zelo ugodne. Prav Jc tako! Vendar pa bi morala biti vsa ta, predvsem ex-presna avtobusna vozila v rokah veščih in obzirnih šoferjev. S preveliko hitrostjo in nesmiselnim divjanjem so ogrožena življenja potnikov v avtobusih ter pešcev in vozil po cestah: V.
Novica tedna je, da 80 se Američani voljni pogajati o ustavitvi poskusov z vodikovimi bombami, če ... Rusi sprejmejo njihov načrt za medsebojno nadzorstvo. Novica sicer ni uradno potrjena, ker ameriški delegat Slassen na zasedanju razorožitvenega pododbora OZN v Londonu še ni prišel s tem predlogom na dan. Videti pa je, da tudi ameriško javno mnenje postaja vedno bolj vznemirjeno zaradi poskusov in da je postalo politično koristno, spremeniti dosedanje togo stališče v tem pogledu, da ne bi svet gledal v Ameriki edino velesilo, ki ji ni do sporazuma o razorožitvi.
SIcer pa je ameriška politika v zadnjem času doživela dva precej neprijetna udarca: prvi udarec je prišel s Formoze, kjer so 24. maja Izbruhnili neredi in demonstracije proti Američanom, drugi udarec pa je sklep Velike Britanije, da bo ublažila prepoved izvoza v LR Kitajsko. Po kitajski intervenciji na Koreji so Združeni narodi sprejeli sklep o embargu ali prepovedi Izvoza strateških surovin in izdelkov na Kitajskp kot kazen za intervencijo na Koreji. Seveda je bil ta sklep predvsem posledica ameriškega vztrajanja. ZDA niso občutile škode zaradi embarga proti Kitajski, pač pa jo je čutila Velika Britanija. Ta se je naposled odločila, ker je trgovina le trgovina ln so gospodarski interesi včasih močnejši od političnih ozirov.
V vVashlngtonu britanskega sklepa niso ugodno sprejeli, čeprav »razumejo« britanske razloge za ta korak. Neprijetno jim je še posebej zato, ker je
prišel ta korak v času, ko je njihov ugled na Daljnem vzhodu precej trpel zaradi formoških dogodkov. Toda stvari ni mogoče spremeniti in na splošno Američani še niso tako silovito reagirali, ker so prej ali slej pričakovali, da bodo Britanci tako ukrepali.
Srednji vzhod je ostal še prav tako nemiren, kot je bil. To pot se je neko-
Francijo In Tunizijo v še nevarneje zaostrili.
zadnjem tednu Do prve hujše
TEDENSKE MENJAVE
liko vnelo tam, kjer bi najmanj pričakovali — v Libanonu. Libanon je nekak bančnik za ves Srednji vzhod, njegova valuta je najtrdnejša in njegovo stališče najbolj nevtralno. Pač ni v Interesu bančnika, da se vmešava v spore, ker se pri tem gotovo zameri enemu aH drugemu ali pa obema. Toda v zadnjem tednu je prav v Libanonu prišlo do krvavih nemirov, ker so demonstranti menili, da je vlada opustila to nevtralno stališče, ko je tako naglo in toplo sprejela Elsenhowcrjev načrt za Srednji vzhod. Dogodki v Libanonu in sedanji, še nerazčiščeni položaj v Jordanu, dokazujejo, da še dolgo ne bo prišlo do kake ustaljenosti na tem vulkanskem področju. Bolj na zahodu so se odnošaji med
zaostritve je priile žc po sklepu francoske vlade (tik preden je odstopila), da umakne gospodarsko pomoč Tuniziji zaradi n.'enih simpatij do alžirskih upornikov. Toda prod nekaj dnevi je prišlo na tunizijskcni ozemlju do prav hudega incidenta, ki je veljal življenje več tunizijskih vojakov in med katerim Je bil hudo ranjen generalni sekretar tunizijskega ministrstva.za zunanje zadeve Hadžeri. Njega je bil poslal na tuuizijsko-alžirsko mejo predsednik vlade Habib Burgiba z nalogo, da prouči položaj in mu poroča. V Tuniziji je namreč okrog dve sto tisoč alžirskih beguncev, ki so v veliko breme mladi tunizijski državi.
Hkrati se je zaostrilo vprašanje navzočnosti francoskih čet v Tuniziji, ki so po incidentu dobile ukaz, da dva dni ne smejo iz kasarn. Sam predsednik Burgiba je povedal, kaj žali in tare Tunizijce: »Nesporno dejstvo je, da se v tej državi, ki je že od marca lani neodvisna, določene osebe vedejo, kot da so v okupirani državi.«
Za teden dni je bilo torej dovolj dogodkov. In čeprav je ta čas zelo kratek, je celo v teh dogodkih videti zgodovinsko ozadje in logično nadaljevanje. Vse svetovno dogajanje je kot morsko valovanje, le da ni nikoli natanko enake plime in oseke, ampak stremljenje k napredku in novemu, predvsem pa k novemu, ki za narode Azije In Afrike pomeni boljše življenje, to je, Več materialnih dobrin in predvsem več svobode.
Takrat jim je pomoč najpotrebnejša
Znano je, da temeljijo vsi naši zakoni predvsem na spoštovanju človekove časti, njegove osebnosti. Kazni, ki M h izrekajo naša sodišča, so v svojem bistvu humane. v vsakem primeru hočejo poboljšati storilce kaznivih dejanj, preprečevati socialno nevarna delanja in vzgojno vplivati na druge. Prav zaradi teh razlogov se družba čedalje bolj zanima tudi za življenje in delo obsojencev po njihovi prestani kazni. Pogostokrat je prav M te hitre pomoči odvisno, ali «e bo bivši obsojenec pravilno znašel v družbi drugih državljanov aH pa bo zaradi preziranja, zapostavljanja in nerazumevanja njegovJIh osnovnih človeških potreb morda spet zašel na slaba pota.
Zakon o izvrševanju kazni odloča zato, da mora pri vsakem okrajnem ljudskem odboru obstajati odbor državljanov za ponvoč odpuščenim obsojencem. Sestavljajo ga zastopniki sveta za zdravstvo in socialno
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet mačjiih tačic (450 dim), bezga osutega (200 din), rdeče ,deteljice — travniške (100 dim).
List regrata (100 dim), ozko-listnega trpotca (80 din), breze (20 din), melise (150 din), hrib-ske rese brez pecljev (500 dim), pelina (70 dim), gozdne jagode (110 dim), šmarnice (120 din), glezenovca (200 dim).
Rastlino hribske rese (260 din) jetionika (120 din), ženiklja (149 din), materine dušice (45 din), dišeče perle — valdmajster (125 din), krvavega mlečka (100 dim).
Lubje češminovih korenin (120 din), krhlike (60 dim). . '
Korenine baldrijana (260 din), ženiklja (250 din), šmarnice (300 din), gladeža (58 dim), regrata (118 dim), habata (40 din), male norice (45 din).
OPOZORILO! Korenine tro-hentice odkupujemo samo le do 9. junija. List breze se bo nabiral samo do 20. junija, pohitite z nabiranjem.
GOSAD — Ljubljana — Novo mesto
politiko, Socialistične zveze, Zveze ženskih društev, Rdečega križa, sindikata in mladine (kadar je treba razpravljati o odpuščenem mladoletniku). O nalogah tega odbora državljanov je razpravlijal na svoji zadnji seji okrajni svet za notranje zadeve in splošno upravo in ugotovil, rtič k»i razve^l.i''^ dejstvo, da se dosedanji tak odbor pri OLO v zadnjih dveh letih takorekoč sploh ni sestal. Svoje drtlo je prepustil docela samo načelniku rtarjništva za notranje zadeve, kar ni v 6kladu t, zakonom od ti ne z nameni, zaradi katerih je odbor bil postavljen.
NE GRE ZGOLJ ZA MATERIALNO POMOČ
Napačno je mnenje, da odpuščenemu obsojencu učinkovito pomagamo že a tem, da mu plačamo vožnjo do doma in morda še podporo za mesec ali dva, da »t brj med tem že poiskal službo. Seveda je tudi ta pomoč važna in potrebna. Treba je pa vedeti tudi kaj vee. Razen vprašanj materialnega značaja so pred odpuščenimi obsojenci nsfjvečkrat tudi težka družinska, poklicna in ostala vprašanja. Posebno«.le to vprašanje pereče pri mladoletnikih in Ženah, ki nimajo svojih družin aH poklica. Pomoč s strani socialnih ustanov j« največkrat
nezadosrma. Odbor državljamov vstop v  življenje.   Od okolja,
za pomoč odpuščenim obsojencem ima ilrše naloge. Povezan mora biti s posredovalnicam* za delo in z njihovimi posameznimi člani. Imeti mora stike s socialnimi delavci in z vsemi ostalimi, ki lahko pripomorejo, da se bodo v življenju spet znašli tisti bivši obsojenci, ki tega sami ne bi zmogli. Posebno skrb morajo taki odbori posvetiti "tistim obsojencem, ki so bili že večkrat 'kaznovani im ki bi kaj lahko znova zabredli v kriminal in druge prestopke. Poseben problem so tudi večkrat upravno kaznovane osebe (klateži, delo-mrzmeži in pod.). Tu, kot v drugih primerih, je treba delati individualno, pogovorilU se je treba J človekom iz oči v oči, ne pa ga obravnavati na sejah. Član; teh komisij ne smejo izgubiti potrpljenja v delu z odpuščenimi obsojenci. Imet; moraj,o razumevanje tudi za okoliščine, v katerih Je bilo kaznivo dejanje izvršeno, kot so osebna nagnjenja bivših storilcev, ki naj jim poklic, novo delo im okolje pomagajo, da ne bodo sttopiJi na staro pot. Dostikrat je potrebna pomoč v podjetju i<n kolektivu, kjer se bo taka oseba zaposlMa. Skratka, vsestranska pomoč odpuščenemu obsojencu je zanj dostikrat   prav   toliko,   kot nov
na katerega bo'naletel, bo odvisno največ, kako bo usmeril svoje življenje. *
razen okrajnega odbora se dva občinska: "v Črnomlju in novem
mestu
Svet za notranje zadeve je sklenil oredložiti OLO, da imenuj* nove člane okrajnega odbora "a pomoč odpuščenim obsojencem, razen tega pa *° komisiji za pomoč odpuščenim obsojencem pri ObLO Črnomelj in Nov0 mesto. Komisiji bosta imeli podobne naloge, medtem ko bo okrajni odbor p,revzel predvsem nadzorstveno nalogo, dodeljeval bo denarna sredstva tistim odpuščenim obsojencem, ki jih bosta predlagali občinski komisiji, reševal bo morebitne pritožbe, vloge Odborov, skrbei za sodelovanje in podobno. Občinskim komisijam bodo poma-ga.li tudi matičarji ln komandirji postat) LM.
Evropski rekord izvrtine
Ker so domnevali, da so v Črnogorskem primorju bogata nahajališča nafte, so začeli s po-fkusnim vrtan iem. Tako so v Buljarici pri Petrovcu prodrli v globino 4444 metrov, kar je jv-ropskl rekord. Vrtajo pa se naprej.
• KRATKE
• IZ RAZNIH
• STRANI
9 Član nacionalnega sveta alžirske fronte narodne osvoboditve Mohamed Jazi je zahteval od generalnega sekretarja Združenih narodov, naj razišče okoliščine, v katerih je prišlo v Melousi, 120 kilometrov od mesta Alžira, do pokola   tri   sto muslimanov.
• V glavnem meslu Pakistana Karačiju se je začela konterenca sveta ministrov bagdadskega pakta, ki se je udeležujejo predsedniki vlad Pakistana, Iraka, Turčije in Irana, britanski zunanji minister Selwyn Lloyd in ameriški opazovalci. Na konferenci prevladujeta dve stremljenji: eni bi predvsem radi razvijali gospodarsko sodelovanje, drugi pa se ogrevajo za vojaško plat pakta.
• Državni sekretar za zunanje  zadeve  Koča  Popovlč Je
, prispel v Oslo na uradni in prijateljski obisk na Norveško. Na letališču sta ga med drugimi sprejela zunanji minister Halvard Langc in jugoslovanski veleposlanik na Norveškem Vladimir Kolovič.
• Vodja egiptovske delegacije, ki se v Rimu pogaja z britansko delegacijo o finančnih zadevah, je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena dati na razpolago Egiptu 8 milijonov doslej blokiranih funtov šterlingov za nakup po-trošnega blaga in surovin v Veliki Britaniji.
• V ameriški puščavi Nevade Jc spet eksplodirala manjša atomska bomba, "ki Jo je opazovala skupina 27» vojaških Izvedencev na razdalji 12 kilometrov. Pred kratkim so tudi Angleži sprožili že drugo svojo vodikovo bombo, ki je bila hajp doslej najhujša, čeprav Brltanei zatrjujejo, da Je bila »čista« ln da je potemtakem povzročila le malo radioaktivnega žarčenja.
ZA OBČINSKI PRAZNIK MIRENSKE OBČINE POŠILJAJO ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MIRNA
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR L M S OBČINSKI ODBOR ZROJ
OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI
Čestitkam se pridružujejo mlrenska podjetja:
»DANA« — destilacija alkoholnih pijač »MIRNA« tovarna šivalnih stro*"v KMETIJSKA ZADRUGA OPEKARNA PRELESJE
iT nedeljo konjske dirke v Krškem
Klub   za   konjski šport »Po-
savje« Videm—Krško je razpisal letošnja prve pomladanske konjske dirke na Krškem polju, ki bodo v nedeljo 9. junija ob 14. uri popoldne na stadionu Maitije Gubca v Krškem. Razpisanih j« za 200.000 dinarjev nagrad; na sporedu so zanimive ka.^aške< ;n jahalne točke, pri katerih bodo sodelovali člani slovenskih in hrvatskih klubov. Na stadionu bodo uredili totalizator. V 4. in 5. dirki bodo sodelovali tudi konji kasaškega porekla in delovni konji iz šent Jernej skega področja, zato vabi prireditelj vsa ljubitelje konjskega športa.
Da bo več dobre detelje!
Oskrba deteljišča in lucernišča ob prvi košnji
Največ krme ln najboljšo nam dajo detelje. Lahko pa ugotovi-'mo, da so pridelki naših detelji Jč nizki. Dokler ne bomo dosegli pri črni detelji 7—8.000 kg na ha in pri lucernl vsaj 10.000 kg na ha kakovostnega sena, ne moremo biti zadovoljna. Kaj pa pomeni povečanje pridelka de-teljnega sena za 3.000—4.000 kg na ha ve dobro vsak kmet, ki ima opravka s krmljenjem tl-vine.
Letos, ko nam je majska ka-taslrofa temeljito preredčHla travnike, je še posebno važno, da storimo vse, da bo pridelek d»telje večji.
Kaj pa moramo storiti? Predvsem dvoje, in sicer:
1. Deteljo pravočasno pokositi in pravilno pospraviti.
?,. Deteljišča takoj po košnji dodatno pognojiti z gnojili.
Kdo) bomo kosili?
Crno delelJo kosimo zgodaj, *• pred polnim cvetom. C i m nlalšo črno deteljo kosimo, večerat bomo lahko zastavili koso »a rl^teijilče itn več bo l/da:-iiei.*e beljakovin ke kme Detelja,   pokošena   pred polnim
cvetom, Ima 14—16"/o beljakovin, pokošena v polnem cvetu 12— ko pa je že delno ocvetela r,' -1 lft/(v. Prav zaradi teh pa de-
I N G.   RADO LINZNER
telj« pridelujemo. Posebno zgodaj kosimo kadar pridelujemo detaljno seme. Rastline bodo močno odgnale, se krepko razvile in dobro semenile. Zgodnja košnja Je pa primerna samo pri črni detelji.
Pri nemški detelji ravnamo že drugače. Ugotovljeno je, da sgodn.ia prva košnja lucerni škodi. Lucerna naj popolnoma cvete, ko jo začnemo prvič kositi. Res je, da bo to seno po kakovosti nekoliko slabše, pridelali bomo nekaj manj beljakovin, vendar pa bodo za to boljši sledeči odkosl Zgodnja prva košnja nemške detelje ctelo Izčrpa rastline in se v istem letu ne opomore več. Zato nemške detelje nikoli ne kosimo mlade za krmljenje prašičev ali druge sivine.
letos Je lucerna po majskem <mpgu polegla in v vršičkih delno po'°bla. To nas sili. da s ku'njo lucerne izjemf'i»a pohiti-
mo, kar storimo sicer vedno kadar poleže, vendarpa košnjo toliko časa zavlečemo, da poženejo iz razrastišča pri zemlji nove bilke. Ce kosamo prezgodaj, poženejo nove bilke na račun hrane v koreniki in koreninah, nemška detelja se izčrpa in njena trajnost trpi. Novi po-g-tnjki pa 90 letos že lepo odgnali, zato s košnjo lahko pohitimo, zadnje deževno vreme nas pa k temu celo sili, seveda le tam, kjer je lucerna polegla.
Naslednje košnje nemške detelje morajo biti zgodnje; da pridelamo najboljše seno, kosimo takrat ko lucerna začne cve>teti. Tako pridelamo največ krme in naiboljšo. Važno pa Je še* da Je med zadnjo in predradnjo košnjo dovolj dolg Časovni presledek in to vsaj 40—45 dni t. J. 6 tednov, da se v korenikah ln koreninah nemške detelje nabere dovolj rezervne hrane za pre-zlmljenje in hiter spomladanski razvoj v naslednjem letu.
Razume se samo po sebt, da moramo v Sloveniji zaradi vre-monskih razmer sušiti črno de-telio, nemško deteljo, pa tudi o?tr.le df-t<?lie izključno v kozolcih ali pa na sušilih.
Kako bomo pravilno gnojili
Pridelek deteljnega sena je seveda odvisen v mnogem tudi od gnojenja. Dobrega pridelka sploh ni brez močnega gnojenja s fosfornim! In kalijevimi gnojili, pa apna moramo dodajati deteljiščem. Slednje je posebno valno za velike pridelke lucerne. Z dušikom pa se lucerne pskrbijo same. Deteljišča gnojimo trikrat: jeseni, ko dodajamo sono, zgodaj spomladi in takoj PO prvi košnji ko trosimo gnojila.
Z gnojenjem( po prvi košnji pospešimo rast detelj in >o* na it čun hrane, ki jo dodajamo, m ne na račun rezerve v korenikah in koreninah; in na ta način čeleljišča ne izčrpamo, pridelek bo zato znatno večji, kar velia za seno ali za seme. Prav tega gnojenja po prvi košnji pa pri nas skoraj nihče ne opravlja, zato so tudi pridelki nizki.
Takoj po prvi košnji pognojimo deteljišče s ihomasko ali su-perfosfatom in kalijevo =oljo. Količine gnojil pa tudi vrsta fosfornih gnojil so odvisne od tipa in vrste tal, zaloge hranil v zemlji, spomladanskega gnojenja in pd. Detel ji šču moramo po-streči vsako leto vsaj s 400— !j()0 kg thomasko na ha in to na kislih aH zakisanih tleh. na alkalnih pa z istn količino , super-fosfata in še z 2* -.100 kg na ha helijeve «oli. To količino doda-
mo v dveh obrokih ln sneer polovico spomladi, drugo polovico pa ob prvi košnji. Gnojila lahko zntranamo, kajti to koristi tudi d etel.il šču. •
In še to: včasih superfosfat da tudi na zakisaniih tleh boljši pridelek od thomaiske. Vzrok je v tem, ker v takih tleh primanjkuje žvepla, važnega rastlinskega hianila, ki ga pa superfosfat vsebuje. O tem pa mora pridobiti potrebne izkušnje vsak kmetovalec sam za svoje njive.
v kol'kor smo zamudili spo-mladanskp gnojenje deteljišč, jih pa pognojimo z vso koltčino gnojil sedaj ob prvi košnji. Za lahka peščena tla seveda to ne velja, ker moramo na takih tleh deteljišča večkrat gnojiti, sicer »o nam hranila prehitro izperejo.
Gnojenje s 500 kg fosfornih gnojil in 300 kg kalijevih gnojil na ha da najmanj za 30"/o večji pridelek, to je od 1600—2000 kg več sena na ' ha. Uporabljena gnojila stanejo 9.600 dinarjev, vrednost več pridelanega sena pa znaša od 16.000 do 20.000 din. Vloženi denar za gnojila za gnojenje detelj se n,am torej obrestuje z 70—100"/o. Ali se to izplača menda nI treba nobenemu kmetovalcu še posebej tolmačitii.
Kmetovalci! Letos vse kaže na ?iah pridelek sena, zato ne za-itudite priložnosti za povečanje pridelka detelj; letošnja izkušnja pa vas bo tudi naučila, kako m z deteljišči pravilno ravna,
6tev. 23 (377)
»DOLENJSKI LIST*
Stran J
teniski iobilei M Berceta *»buu oMfliaug
W HiKiKMeM!«.^    sežalje. Zlasti sem dolžan zahv
ženskem mestu doživel »spreobrnjenje«. Imel je toliko več časa za delo z otroki, ki jih j", očetovsko ljubil in jih vzgajal v naprednjake.
Okupacija ga je zatekla na Mirni. Popolnoma jasno mu je bilo, kje je njegovo mesto in delo, zato se je takoj pridružil OF in delal kot aktivist na terenu, pozneje pa v raznih enotah NOV. Tudi internacijo je moral okusiti in sicer v Gonarsu v Italiji, Tako je doživel osvobojenje v zavesti, da je storil kolikor je zmogel za. boljše življenje ljudstva, iz katerega je izšel in
za katerega dela vse življenje.
Po osvoboditvi ga srečamo na OLO Trebnje kot Šolskega nadzornika, pozneje na Ministrstvu za prosveto kot načelnika personalnega oddelka, sedaj je pa ravnatelj nižje gimnazije na Mirni. O delu, ki ga je opravljal ves čas po osvoboditvi na okraju ali v občini, ne bomo posebej govorili, saj ne bi mogli našteti vseh funkcij, ki jih še danes opravlja. Le eno bi radi podčrtali: Tiari je dosleden prosvetni delavec, ki ve, da ni njegovo mesto le v šoli, marveč tudi
izven nje. Ce kdo, potem je on učitelj v pravem pomenu besede. Skozi vseh 30 let slučbo-vanja je to vedno izpričeval.
Ob njegovem jubilejnem prazniku mu iz srca Čestitamo in želimo, da bi že sipal iz svoje bogate zakladnice v taki meri kot dozdaj še mnogo let med naše ljudstvo. Prav posebno pa mu čestitamo njegovi stanovski tovariši in prijatelji z željo, da bi nas še dolgo let bogatil s srojimi odlikami.1 odprtim srcem, družabnostjo, pravičnostjo in poštenostjo!
Pred 50 leti, 7. junija 1907t se je rodil v Šentjanžu na Dolenjskem naš jubilant VLADIMIR BERCE. Kot prvi moški potomec je bil v izredno veselje vse družine, zlasti pa očeta. V družini je bil deležen posebne ljubezni, ker je že kot otrok kazal tiste značilne lastnosti, ki so ga spremljale vse življenje in ki ga odlikujejo še danes: dobrosrčnost, odkritost in poštenje, pozneje pa se je tem pridružila še družabnost.
Kljub temu, da mu je oče, ki je bil Šolski upravitelj, prikazal vse težave in žrtve učiteljskega poklica, se je vendar kot mlad študent odločil s posebno ljubeznijo za učiteljski stan. Prav gotovo takrat niti slutil ni, da se bodo očetove napovedi tako kmalu uresničevale. Komaj je leta 1927 začel s šolskim in izvenšolskim delom na Mirni, Že je moral v Loški potok, že naslednje leto pa zopet nazaj na Mirno. Ko je odslužil vojaški rok, ga takratni klerikalni režim ni hotel sprejeti v službo, pač pa ga je pustil brezposelnega vse leto, potem pa ga je namestil na Trebelno, ne da bi mu priznal že opravljena službena leta. Kljub temu pa je naš Dari ostal naprednjak, ki je še tembolj vneto odpiral ljudem oči z naprednimi idejami, izobraževanjem itd. Ker je bil v svojih načelih trden in neomajen, je moral s Tre-belnega na Koprivno na Koroškem, ki je več kot 30 km oddaljeno od vsakega prometa. Toda zmotili so se, če so mislili, da bo Dari na tem ka-
Profesor Marijan Dobovšek — petdesetletnik
Bolj kakor jubilant sam bo novomeška mladina In Javnost presenečena od dejstvu, da obhaja danes sicer vedno mladostno živahni ln neutrudni Javni delavec prof. MARIJAN DOBOVSEK petdesetletnico svojega življenja.
Rodil se je S. Junija 1907 v Ljubljani, Oče Franc, muzejski pre-parator, Je padel v prvi svetovni vojni in zapustil materi pet nepreskrbljenih otrok. Med njimi je Marijan po opravljeni maturi na klasični gimnaziji končal leta 1932 filozofsko fakulteto (zemljepisna skupina) in nastopil leta 1934 suplentsko mesto na novomeški gimnaziji. Po treh letih Je bil dodeljen ženski gimnaziji v Ljubljani, od I. 1938 dalje pa je opravljal službo referenta za telesno vzgojo. Leta 1945 se je vrnil na novomeško gimnazijo kot profesor geografije in zgodovine. Njegova vsestranska sposobnost ln delovna vnema ga Je pritegnila skoro v vse veje kulturnega, mladinskega ln telesnovzgojnega udejstvovanja. V mladinskem gledališču Je režtral' veC iger In le vfdno pripravlja z mladino skoro vsako leto kako gledališko delo. V Prosvetnem drus"tvu nus'an Jereb Je nastopal sam kot igralec. Pri številnih proslavah ln akademijah so telovadne in folktnrnn točke, ki jih Je pripravil z neizčrpno Iznajdljivostjo in dovršenostjo, zapustile nepozabne užitke. z vso vztrajnostjo Je pripravljal mladince za Izlet Partizana v Prago. Naj omenimo zelo uspel nastop osmošolcev v orodni telovadbi leta 1951, zlasti pa nje-Eovo pristno ln dinamično obdelavo Beethovnovega Turškega marša.
Njegovi moderni pogled) na Sport in telesno vzgojo so našli številne učenre tn ljubitelje telesne vzgoje med mladimi ln odraslimi. Toda to je le ena ptat n.leffovpga   dela,  kS   ?a suvereno
obvlada. Njegov optimizem v mladega človeka je tudi na šahovskem področju iz naimlalših gimnazijcev vzgojil vrsto dane* kvalitetnih mladih šahistov v Novem mestu. Sam Je dolgoletni aktivni
član Šahovskega društva ln organizator številnih mladinskih šahovskih nastopov v Novem mestu. Kot gledališki režiser ali te-lesnovzgojni učitelj, kot mentor mladinskega šaha, kot učitelj in voditelj v taborniški organizaciji,
ljenja, ne pa samo sredstvo za preživljanje.«
Pri vsem tem pa gotskega dela — to velja posebej poudariti — ni prezrl. Pouk zgodovine in zemljepisa na gimnaziji je vedno povezal z aktualnimi problemi. Na
Sreda. 5. Junija — Ferdo
Četrtek. 6. Junija — Milutin
Petek. 7. junija — Zorlca
Sobota, 8. juniia —.Medard
Nedelja, 9. junija — Primož
Ponedeljek, 10. junija — Marjeta Torek, 11, junija — Srečko
SONCE vzhaja 11. Junija ob 4.11 ln zahaja ob 19.52. Dan Je dolg 19 ur ln 41 minut.
»Krka« — Novo mesto: od 4. do fi. VI. ameriški barvni film »Trt ljubezni«. Od 7. do 10. VI. An-gleSkt barv. Vistavision film »Pla-volasa zapeljivka«. Od ll do 13. VI. angleški film »Jaz ln gospod minister«.
Dom JLA — Novo mesto: od 7. do 10. fi. ameriški barvni film »Brodvajslrt uspavanka«.
»Jadran« — Kočevje: 5. in 6. VI. ameriški film »Maščevalci«. Od 7. do 9. VI. jugoslovansko - Italijanski film »Dekle in moški«.
Črnomelj: od 7. do 9. VI. ameriški film »Ko pride zima«, n. in 12. VI. ameriški film »Izgubljeni sin«
Metlika* 9. VI. češki barvni film »Cesarjev slavček«. 8. in 9. VI. ameriški film »Trinajsta ura«.
Kostanjevica: 9. in 6. VI. jugoslovanski film »Zasledovanje«. 9. Junija ameriški barvni film »Ro-blnson Crusoe«
2užemberk: 9. VI. Italijanski film »Rim ob enajstih«.
Dol. Toplice: 5. VI. ameriški film »Slavolok zmage«. 8. in 9. Junija ameriški barvni film »Dvoboj v džungli«.
Straža: 8. in 9. VI. ameriški film »Na apaški meji«.
Trebnje: 8. in ». VI. francoski film »Kazimir«.
Šentjernej: 8. ln 9. VI. angleški film »Kapitanov raj«.
Mokronog: 8. ln 9. VI. ameriški film »Usoda neke ljubezni«.
POTUJOČI   KINO  NOVO MESTO
predvaja film »Greh«: v četrtek 6. Junija, ob M. uri na Vršnih seliht v petek, 7. Junija, ob 20. url v Podgradu; v soboto 8. Junija, ob 20. uri v Stoplčah; v nedeljo. 9. junija, ob 14 url v Cr-mošnjlcah, ob 18. uri na Dvoru.
Okrajna lovska zveza Novo mesto razpisuje službeno mesto ad-ministratorja(-ke) z znanjem stro-Jepisa. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj.
Vsem, ki so spremili mojega očeta na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujem  za izraženo
sožalje. Zlasti sem dolžan zahvala organizacijam Zveze borcev iz Novega mesta, Kostanjevice. Pod-bočja in Brežic ter dr. PeCeku iz Brežic, ki ga je zdravil. — Dečeko Leopold, Sp. Jarše prt Domžalah.
Svarim pred nakupom konjske opreme in konja, ki bi ga prodajal Salmlč Ivan iz Gmajne pri Raki, ker je oboje moja last in bi bila kupčija neveljavna. — salmič Pavla.
NOVO MESTO Včasu od 25. V. do 1. VI. je bilo rojenih 18 dečkov ln 13 deklic.
Poročili co se: Gorše Ivan šofer Iz Novega mesta, in Muren Ivana,  n«.inžhrpka,  ^z CrmoSniic
nsafnik Ana uslužbenka. jroa~z Novega mesta. Jenknle rJože, av-
tomehanikTn Avguštin Ivana, delavka, oba lz Novega mesta.
Umrli: Nemanič Martin, posestnik, 68 let. iz Bušinje vasi. Mir-telj Franc, mesar. 53 let. Iz Ljubljane. Brodšnalder Anton, upokojenec 82 let, iz Novega mesta.
vsem telesu. Bojane Frančiško, užitkarico iz Vel. Orehka. je podrl kolesar tn ji poškodoval glavo. Puc Vladimir, delavec iz Mlake, si Je s strojem poškodoval desno roko. Blatnik Pepca. delavka iz Kočevja, si je v službi poškodovala desno roko. Umek Frančiško, delavko iz Kamenske-ga, Je pri kopanju zemlie zasulo in poškodovalo spodnji del telesa.
OPOZORILO
<ftt#ATJ5X$
GLEDALIŠČE   NOVO MESTO Torek. It. Junija ob 20. uri: E.
O' Neill: Ana Chrlstie. Premiera. Sreda, 12 Junija ob 20.: E. O'
Nelll:**Ana Chrlstie. *
Priljubljenemu taborniškemu vzgojitelju prisrčno čestitajo danes tudi vsi novomeški taborniki!
Je s svojo nadpovprečno sposobnostjo veliko pomagal, da so fazne skupine mladincev uspele osvajati republiške In okrajne nagrade in prva mesta.
Naj nam oprosti, če ne moremo našteti vsega tistega dela v Novem mestu, ki mu Jc oral ledino. Pri delu z mladino Je prof. Dobovšek pristaš Rodinoveea načela: »Koliko srečnejše bi bilo človeštvo, Če bi bilo delo cilj živ-
[lan mladosti v Šentjerneju
Na Dan mladosti — 25.maja — se je 34 članov šentje,rnej&XK-ga telovadnega društva Partizan udeležilo žileta Bratstva in enotnosti v Bihaču. Spotoma so telovadci spoznali prelepe kraje naše domovine. Posebno so jim ugajala Plitvička jezera. S celotno organizacijo zleta so bili vsi naši udeleženci nadvse zadovoljni. Vse je bilo skrbno pripravljeno, šotori udobni, hrana dobra, nastop prekrasen. Posebno skrb je pokazalo vodstvo v noči hudega naliva. Za
vso pomoč in prizadevnost se udeleženci vsem najlepše zahvaljujejo. Mladina se je vrnila z zleta sicer premočena ln pre-mražena, a polna navdušenja in najlepših vtisov.
Šolska mladina je nameravala ta dan prirediti telovadno akademijo na telovadišču. Zail je tudi to preprečil naliv. Mladina je zato v dvorani poslušala govor* in nastopila s petjem, deklamacijami, igrico in telovadbo. Po proslavi so bili učenci pogoščeni s sirom in bonboni.
S Sinjega vrha nam pišejo
no orodišče v Damlju. To orodišče ne bo služilo le gasilstvu, temveč tudi kulturno prosvetnemu delu. Ko bomo dobili potrebna denarna sredstva, bomo poskrbeli tudi za nabavo knjig in omar zanje, razsvetljavo in železno peč.
Kakor vidite na sliki Imamo tudi igralsko družimo, ki jo vodi tukajšnji učitelj tov. Zabukovšek.
Jože Fortun
MLEKARSKI TEČAJI
V dneh 28. in 29. maja je kmetijska zadruga z okrajnim gospodinjskim centrom in okrajno zadružno zvezo priredila šest enournih tečajev o higienskem pridobivanju mleka, o pravilni molži ter čiščenju molznic in mlekarske posode. Tečaji so bili na Mokrem polju, v Orehovici, v Gorenjem Vrh-polju, na Vrhu, v Šentjerneju in na Drami. Predavale so to-varišice Slakova, Malaskova m Cudovamova. Udeležba je bila kar zadovoljiva. Gospodinje in dekleta so se v kratki uri naučile marsičesa, kar je važno za dvig kakovosti jn količine mleka. Novomeška mlekarna, Kamor oddajamo mleko, bo namreč pri ceni mleka upoštevala predvsem čistočo.
KONJSKE DIRKE
Klub za konjski šport v Šentjerneju bo letos kar dvakrat priredil konjske dirke. V nedeljo, 16. junija bodo dirke za domaČe kmetiške konje, pozneje pa bodo še običajne vsakoletne konjske dirke. v.
tečajih oficirjev ln podoricirjev Je bil prlljuhljen predavatelj, prav tako je pogosto nastopal kot predavatelj na Ljudski univerzi. In če so ljudje zaradi ljubezni do svojega dela lahko tudi umetniki, je prof. Dobovšek gotovo med njimi.
Ob njegovem Jubileju mu čestitamo  stanovski  tovariši, mladina   in vsi   prebivalci Novega
mesta!
Redek, a vesel dogodek v delavski družini
Ko je kolektiv podjetja »Kremen«-obrat Mirna čestital ob poroki delavcu Stanetu Koprivcu, so mu zaželeli zdravega naraščaja, krepkih sinov in tvornih hčera. V. svatov-skem razpoloženju sta novo-poročenca imela deljene želje: Stanko si je želel sina, žena Marjetka pa hčerko. Sedaj je. pa ustreženo obema. 14. maja je Marjetka povila dvojčka, dečka in deklico.
Kolektiv podjetja »Kremen* obrat Mirna iskreno čestita srečnemu očku in mamici z željo, da bi se naraščaj, krepko razvijal v zdravju in sreči!
PRODAM dobro ohranjeno moško kolo. Naslov v upravi lista.
(275-57)
DEKLE alt starelšo osebo, ki ima veselje do otrok in zna nekoliko kuhati, sprejmem takoj. Naslov v upravi lista (276-57)
PRODAM enonadstropno vilo z dvema stanovanjema, vrtom in. hišico na vrtu z dvema stanovanjema, ograjeno z betonsko ograjo, pet minut od postaje Kandija v Novem mestu. Pismene ponudbe v upravo Usta pod Šifro . »France«.
PRODAM KUHINJSKO KREDENCO in voz zapravil i vček: Be-zenšek. Novo mesto. Zagrebška It. 7 (pri Hadl).
Pretekli teden so v novomeški porodišnicl rodile: Benkovič Barbara iz Ljubljane — dtčka Plut Danica iz Stranske vasi — dečka. Fabjan Ana s Hmelj čiča — dečka, Bučar Milka s Pleša — deklico. Kos Ljudmila iz Dečje vasi
— deklico, Mikulandra Marija iz Novega mesta — deklico. Jurečič Justina iz Vel. Mraševega — dečka, Zupančič Tončka lz Dol. Prekope — dečka. Gole Marija iz Dol. Kamene — deklico, ftobak Jožefa Iz Novega mesta — dečka, Mušič Milka lz Semiča — deklico Vončina  Pavla iz Novega' mesta
— dečka, Andrejčlft Ana lz Dol. Mokrega polja — dečka, Konda Kristina iz Gradnika — deklico, Tominec Zmaga lz Sentruperta —■ deklico, Avbar Vida lz Bršljina — dečka. Bolte Marija z Mirne — dečka. Zeleznlk Julljana iz Za-grlča — dečka. Grabnar Jožefa Iz Clkave — dečka. Bevc Katarina Iz Bele cerkve — dečka. Bolte Jožefa iz Žabje vasi — dečka, Omerza Marija iz Sred. Ložine — deklico. Povše Katica iz Novega mesta — deklico, Jevšček Nada lz Novega mesta — dečka, Anderlič Ana iz Radne vasi — dečka, Zore Marija iz Zdinje vasi — dečka. Skof Frančiška lz Gor Vrh-polja — dečka, Selak Slavka z Otočca — dečka.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Strumbelj Ivan, mizarski pomočnik iz Brstovca. si je prt delu s clrkularjem poškodoval levo roko. Pečaver Ana, hi-šarlca iz Rodin, je padla z voza, In ti poškodovala glavo in prsni koš. Petrlč Alojza, delavca iz Brune vasi. Je v rudniku zasula zemlja   in   ga   poškodovala po
Ponovno opozarjamo vse gospodarske organizacije, ustanove In delodajalce, da nam takoj, ko je zavarovanec bolan in gre nadomestilo plače v celoti ali tudi deloma v breme socialnega zavarovanja, sporočijo podatke o plači zadnjih treh mesecev pred obolenjem.
Podatke o, olačl nal sporočijo na »EVIDENČNEM LISTU«, ki mora vsebovati točne podatke za vsak mesec o delovnih dnevih In rednih urah ter o zaslužku v rednem delovnem času.
Pripominjamo, da tavetancl prispevka vzamejo to opozorilo resno, ker le tako bodo zavarovanci pravočasno prejeli nadomestilo plače in bo vsako negodovanje odveč.
Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu
Bela krajina i Litija 3:2(1:1)
V nedeljo Je moStvo Bele krajine odigralo v Litiji povratno tekmo s tamkajšnjimi nogometaši — II. kolo nogometnega turnirja za pokal maršala Tita. Domača publika Je očitno pričakovala visok poraz gostov Iz Črnomlja ter je dajala med igro večkrat prav neokusne opazke, ki so mejile tudi na grožnje. Ko so LitiJ-čanl dosegli prvi gol, je nestrpnost njihovih gledalcev še narasla, vendar Je Zunlč v I. polčasu rezultat Izenačil. Takoj v začetku II. polčasa je Vajs povišal rezultat na 2:1, Nizovič pa je potem, ko Je spretno preigral 3 nasprotnike, dosegel tretji gol za Cr-nomeljčane in dvignil rezultat na 3:1. Domačini so nato poskušali vse mogoče, dovoljeno ln nedovoljeno, da tol tekmo obrnili v svojo korist, vendar se jim ie posrečilo šele v zadnji minuti igre znižati poraz na 3:2.
Ob koncu tekme so domači gledalci ozmerjali svoje Igralce, moštvo Bele krajine pa Je zapelo svojo priljubljeno »Vse ptičice iz gore... Iz samega veselja nad zmago, s katero so sl priborili vstop v nadaljnja kola.
Janez Vltkovlč
Vesti iz novomeškega gledališča
Prihodnji leden bo novomeško gledališče uprizorilo kot četrto letošnjo premi ero dramo »Ana Christie« (E. O'. Niell) v režiji prof. T. Trda na Glavne vloge Igrajo: Mira Lutmanova (Ana), Riko Urh in Frenk Ko-šele. Nastopajo še Lenča Knaf-ličeva, Franc Stirn, Vinko Zab-kar ta Mirko Jarc. Občinstvo opozarjamo na predstavo, vstopnice bodo v predprodaji.
TOREJ VENDAR!
29. maja Je Imel upravni odbor Kmeiijske zadruge Trebnje sejo, na kateri je poročal revizor republiške zadružne zveze. Ugotovil je, kot Se revizorji prejšnja leta, da Ima zadruga izgubo le zaradi slabih uslužbencev. Predlagal je, naj odpo-vedo službo lesnemu manipulantu Rudolfu rov setu, Ivanu Slaku  in   Štefki   Slakovi. Ti
Kratke iz Črnomlja in okolice
— Ljudska univerza v Črnomlju je, prejšnji teden organizirala predavanje o taborni-Štvu in naravj. Predaval je novomeški profesor M. Dobovšek. Predavanje je bilo zares zanimivo, saj Je predavatelj s projiciranjem slik prikazal pestro življenje in delo dolenjskih tabornikov in njihove uspehe. Pokazal je tudi številne naravne lepote Dolenjske,
Igralska družina s Sinjega vrha je uprizorila komedijo »Vozel«; zaigrali  so  jo  tile  fantje ln dekleta
Naše gasilsko društvo je spet naredilo korak naprej. Pred kratkim je bilo dograje-
Naj uspe!
Kaj? Zelja mokronoških gasilcev, da že vendar spravijo pod streho svoj gasilski dom. S pomočjo množičnih organizacij, »lasti KUD, so organizirali prvomajsko prireditev, ki je vsestransko lepio uspela, tudi finančni rezultat je bil zadovoljiv. Gasilsko društvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali kakor že bodi, da je prireditev tako lepo uspela. Imeli so sicer smolo, da jim je zmanjkalo vina, a se je dobil mecen, ki ga je priskrbel. Malo Je sicer dišalo po »rožicah«, pa pravijo, da je mecen vseeno nekaj zaslužil.
Društvo j> sklenilo, da takoj »ačne dograjevati dom, da bo do jeseni, ko bo društvo praznovalo 75-letnico obsV>j.a, pod •treh o,
Naj uspe!
Gasilec
Dve težbi zmagi novomešRih odbojtarjev
PARTIZAN   (Novo  mesto) i OK JESENICE    (Jesenice)   3:2 (15:8, 14:18,   15:5,  11:15, 15.7)
Gostje lz Jesenic so prijetno Iznenadili. To mlado moštvo vodi preizkušeni reprezentant in trener Clrman, ki je s svojimi fanti lahko zadovoljen. Njihova igra le ni Izdelana. Poslužujejo se •enostavnih potez, so ostri na mreži ln skrajno požrtvovalni v obrambi. Rešujejo tudi Izgubljene žoge.
DomaČi so novinca v republiški ligi spočetka podcenjevali Po Izgubljenem prvem nizu so se v drugem  gostje otresli začetne
treme, uredili svoje ln razbili vrste_ Novomeščanov. Zato je ta niz pripadel v celoti nJim. V tretjem nizu so za domače igrali pretežno mladi igralci. Z učlnr kovito Igro so osvojili niz z visoko razliko v točkah. Takoj za' tem so domači z ležerno Igro zapravili četrti niz Zato pa so se popravili v petem nizu, ker Jim je Slo Že za nohte. S skrajnimi napori sicer, a vendar, so z bolj-lo igro zlomili trdovratni odpor gostov ln zmagali.
Postava gostov: Blček. Marki-zetl. Troj ar. Je dr "ti č, Svetlin. Prešeren, Ba.H, Safel.
Za domače so nastopili: Goleš, Sonc, Medic. Lapajne, Dolene, Bavdek, Breščak, Berger, ing. Bergant.
Igral n) Pučko. k1 Je vodil žensko ek do v Vevče Za jesenski del prvrutvenega tekmovanja v repuhlifVi odbojkarski ligi se bodo rrorall Novomeščanl temeljito t" <ar nalresnele pripraviti Njihovi tekmeci svoje znanje tn
formo vsak dan dvigajo, kar o Novomeščanih nc 01 mogli reči. Kot primer naj navedem samo to-le: Jeseničani so v najboljšem tmenu računali le na en osvojen niz. osvojili pa so dva.
Tekmo so gledali le stalni ln najožji slmpatlzerji. Kaže, da Je društvo/ premalo poskrbelo za pravočasno ln uspešno reklamo, ki bi še marsikaterega Novome-ščana pritegnila na Loko. Sodil je Romih.
PARTIZAN (Novo mesto)  : pa-PIRNICAR    (Vevče)    3:1 (14:16, 15:10. 15:0. 15:9)
2enska ekipa Je potovala v Vevče, kjer le v nekoliko spremenjeni pnstavi nastopila proti Paplrniearju. Ze prvi niz ni obetal nič dobrega za Novomeščan-ke. Neizkušene rezerve pač nlgo
mogle nadomestiti odsotnih Igralk. Sele v nadaljnlh nizih se je stanje toliko zboljšalo, da zmaga ni bila več v kaki posebni nevarnosti. Se najbolj so se znašle v tretjem nizu, ko so nasprotnice pustile na ničli. Precej težav in nervoz** je spočetka bilo v četrtem nizu, ki pa se je potem le srečno končal za Novome-ščanke.
Okrajno prvenstvo v odbojki
V nedeljo popoldne se je ob skromni udeležbi odvijalo prvenstvo Partizana v odbojki. Naslo-plla so samo društva Partizan Črnomelj. Trebnje in Novo mest Prav v tem redu so se društva zvrstila tudi ob zaključku tekmovanja. K. J.
MošSveno prvenstvo Dolenjske
Atleti TVD Partizana tz Nove«-ga mesta bodo v soboto 8. lunija tekmovali za moštveno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje se bo pričelo ob 18. url na Loki. Tekmovali ne bodo le atleti temveč utdl tekmovalci ostalih pano«, da bod« za društvo zbrali čimveč točk! V vsaki panogi lahko tekmuje neomejeno število tekmovalcev, točkujejo se vsi tisti, ki doseželo predpisano normo Vsak tekmovalec lahko nastopi snmo v dveh dlsclnlinah, od katerih Je lahko en tek na 400 m aH več.
Obiavtiamo panoge in minlmal^ ne rezultate:
100 m  moSkl:   12,8   400  m 60,0.
1.500 m 5:00. višina 145 cm, tro-skok 10,25 m, krogla (7.25 kg) 8.50 m. kopje 32 m.
Ženske: tek na 60 m 9,4. 800 m 2:20 višina 115 cm, daljina 3,60 m. krogla (4 kg) 7 m. disk 20 m.
V lažji skuptnt odpade pri moških 400 m, troskok ln kopje, pri ženskah pa dtsk ln daljina.
V vsaki panogi morajo biti vsaj trije tekmovalci, ki so dosegli predpisano normo.
Tekmovanle bo gotovo zanimivo, sal bo v posameznih nanogah nagloo'lo večle število tekmovalcev ki sp bodo borili za Čimbolj, šl usoeh. J. G.
zlasti Mirne gore in Gorjancev. Polna dvorana mladih poslušalcev se je toplo zahvalila predavatelju za dobro predavanje. 2elimo da bi nas predavatelj še obiskal.
— Skoda pomladanskega mraza znaša v naši občini 28 milijonov dinarjev. Največ je škode na sadju, zlasti na jablanah.
■— Clant foto kluba Črnomelj so pokazali plodove svojega dela. V čast meseca ljudske tehnike so razstavili številna dela in pokazali Belo krajino, njene naravne znamenitosti in ljudi v zanimivih fotografijah. Izbira motivov, izdelava slik in povečava so pokazali' da dosegajo Člani Foto kluba lepe uspehe.
— Na Vinici bodo gradili šolo, tako je bilo sklenjeno pred kratkim, ko je bila tam licitacija za dograditev šole in šol. stanovanjskega bloka. Gradnjo je prevzelo Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosup-lja.
— V Dragatušu bodo postavili zadružno skladišče. Upravni odbor zadruge je že imenoval komisijo, ki bo skrbela za gradnjo.. Lani so v Dragatušu odkupili 5 vagonov kromparja, precej drugih pridelkov in zdravilnih zelišč.
—Zadružnice v Butoraju se zje-lo zanimajo za rejo štajerske pasme kokoši. Spoznale so, da je »štajerfca« dobra jajcarica, da ima zelo okusno meso in je
Črnomaljski dijaki na novomeškem odru
V soboto zvečer so nastopili v novomeškem Domu ljudske prosveie črnomaljski vlsješolci z veseloigro »Logaritmi in ljubezen«. Zaigrali so dobro in 8prr#čerir) ln poželi živahen aplavz občinstva.
skromna v prehrani, saj si polovico hrane poišču sama v n«. ravi O tem so se pomenile pred kratkim na sestanku žena zadružnic in še letos bodo nakupile precej piščancev štajerske pasme, nato pa bodo počasi odstranile vse druge pasme kokoši in gojile le »štajerko«.
J. S.
uslužbenci so namreč z nevestnim delom ln nediscipliniranostjo dokazali, da niso sposobni opravljati tako odgovorne službe.
Sprejet Je bil sklep, da se ukine trgovska poslovalnica v Štefanu, ki nima dovolj prometa, pač pa Ima vsak mesco ea približno 15.000 din izgube.
Ker so nekatera osnovna sredstva zadruge nepravilno ocenjena ln mora zadruga plačevati višjo amortizacijo, so člani upravnega odbora sklenili postaviti komisijo, ki bo ponov. no pregledala osnovna sredstva in Jih ocenila. Zadruga ima sušilnico, ki je vredno 50.000 din, ocenjena pa je na več ko 200.000 din.
Kot gosta sta bila na seji navzoča tajnik Okrajne zadružne zveze Stane Somrak in Jože Sprajcer. Ra
Kaj je novega v Trebnjem
V Trebnjem bodo napravili novo kanalizacijo, kasneje pa še vodovod. Na razpolago imajo okoli 2 milijona din, kanalizacija pa bo stala približno 4 milijone. Trebanjci so se odločili, da bodo s krajevnimi samoprispevki krili manjkajočo vsoto za dograditev. Računajo, da bodo dela (brez čistilnih naprav) do jeseni že gotova.
Mladina v Trebnjem je letos bolj razgibana kot prejšnja leta. Sedanji občinski komite jo je znal razgibati, tako da dela v občini 7 mladinskih aktivov.
Dan mladosti je mladina trebanjske občine praznovala 19. maja na, Čatežu. Dopoldne so imeli športna tekmovanja v odbojki, streljanju in teku, popoldne pa je bila proslava s kulturnim programom. Sodelovali so: mešani pevski zbor iz Trebnjega, ženski zbor gospodinjske šole Mala Loka In folklorna skupina z Male Loke. Po programu je bila prosta zabava.
Pionirji so praznovali Dan mladosti 25. maja Zaradi sJa-bega vremena je bila proslava v dvorani. Po programu je bilo na letnem telovadišču tekmovanje v mnogoboju ln igri »med daema ognjema«.
ObLO v Trebnjem ima v svoji stavbi premalo prostora za urade, ker je v hiši več stanovanj. Zato je iz lanskega stanovanjskega sklada nadzidal bivše zapore in jih preuredil v stanovanjsko zgradbo s petimi stanovanji. Tja se bodo preselile stranke iz dosedanjih stanovanj v upravni stavbi.
Iz letošnjega stanovanjskega sklada pa je ObLO razdelil kredite delavcem in uslužbencem za gradnjo stanovanjskih hiš, s čemer se bo stanovanjska stiska občutno zmanjšala.
Ljudska knjižnica v Trebnjem ima čedalje več obiskovalcev. Knjige, ki jih je nad 1 700, si največ izposojajo dijaki, pa tudi delavci in gospodinje radi segajo po njih. Letos bodo dokupili precej novih knjig, predvidoma za »40.000 din in knjižnico obogatili, da bo lahko v določenih razdobjih izposojala posamezne skupine knjig vaškim knjižnicam v Dobmicu, Knežji vasi. Vrhu in Vel. Gabru, ki imajo le malo knjig, denarja za nabavo novih pa nobenega.
Jožetu Klarieu tovariške čestitke
»Kaj pa je tega treba!« bo danes dejal tovariš Jože K 1 a t i č, sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kočevju, ko bo. prebral naslednje vrstice. Skromen, kakršen je .bil vedno, nikoli ni maral za osebno čast in zunanja priznanja; vendarle pa naj nam dovoli, da ob njegovi 50-letnici zapišemo v imenu številnih prijateljev, znaneov in tovarišev iz medvojnega ln povojnega političnega dela vsaj nekaj skromnih vrstic.
Res je 23. maja poteklo že 50 let, odkar se je rodil majhine-mu kmetu v vasi Mavrce ob Koflpi. V Številni družini j« Jože zgodaj pokazan bistrost in veselje zA učenjem, zato ®o ga dali učit v trgovino v Kočevje. Tam se je družil z narodnositino ravednimi domačini, zgodaj pa »e je tudi začel zavedati, kam vodi nadutost kočevskih Nemcev in njihovo rovarjenje v prid Tretjega Rajha. Srečanje • prof. Jožetom Seskom ln z ostalimi naprednimi Slovenci ga je združilo z bojem za pravice delavskega razreda, v katerem je tovariš Jože Klarič ostal zvest in neomajen politični delavec. Med prvimi j« na Kočevskem leta 1941 začel organizirano   delat;   v Osvobodilni
Važno obvestilo dijakom!
Opozarjamo dijake, ki so dokončali četrti razred gimnazije na 2. člen Začasnega pravilnika o sprejemnih Izpitih, ki se glasi:
Sprejemnega Izpita je oproščen učenec, ki je z odličnim uspehom dovršil 4. razred nižje gimnazije ali 8. razred popolne osemletne šole s predmetnim poukom. Tak dijak se lahko vpiše brez sprejemnega izpita v V. razred gimnazije ali v prvi letnik učiteljišča, vzgojiteljske šole In srednje strokovne šole (na učiteljišču morajo opraviti tudi od-ličnjakl Izpit Iz petja).
MZGLAS
INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA SOLA  V  ZlREH RAZPISUJE NATEČAJ ZA  SPREJEM UČENCEV V I. RAZRED  ZA ŠOLSKO LETO 1957-58
POGOJI ZA SPREJEM:
1. Starost od 14 do 18 let.
2. Dovršeni trije razredi gimnazije aH sedem razredov osemletke. Učenci z dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko Imajo pri sprejemu prednost.
3. Učenci z dovršenim tretjim razredom gimnazije ali sedmim razredom osemletke morajo pred sprejemom opraviti sprejemni Izpit lz slovenskega Jedka tn računstva, dočlm so učenci z dovršeno nižjo gimnazijo aH osemletko spsejemnega izpita oproščeni.
4. Kandidati morajo biti dušev. no ln telesno zdravi.
Lastnoročno pisani prošnji, kt jo je treba vložiti najkasneje do konca Junija na ravnateljstvo šole ln kolekovatl s kolekom za 80 din, Je priložiti sledeče listine:
L Zadnje šolsko spričevalo.
2. Rojstni list.
8. Kratek življenjepis učenca.
O dnevu polaganja sprejemnega Izpita bodo kandidati pravočasno obveščeni. Sola bo nudila učencem v Internatu popolno mesečno oskrbo za 4.500 din. Učenci prejemajo za časa učenja nagrado po obstoječih predpisih in sicer v I. razredu 1.500 din — II. razredu 2.000 din — in v III. razredu 2.500 din — mesečno.
Na šoli se lahko učenci odločijo za pouk ročne izdelave obutve ln za kombinirani pouk ročno ■ strojne izdelave obutve.
Učna doba traja 3 leta, po dovršeni šoli dobi učenec takojšno zaposlitev.
fronti. V prvih dveh letih' revolucije je bdi organizator številnih sestankov KPS in OF po vsej Kostelski dolini, prizadeven in uspešen propagandist in tudi sekretar rajonskega odbora OF. V Kostelski dolini ni bilo izdajalca, vsi kot en mož so stali na strani narodnoosvobodilnega boja. Eden izmed Jo-žetovih bratov je padel v NOB, Klaričeva mama pa je preneka-teiremu partizanu rezala kruh-Leta 1943 je tovariš Klarič postal član okrožnega komiteja KPS fa okrožnega odbora OF, opravljal pa je na osvobojenem ozemlju tudi vrsto drugih odgovornih dolžnosti. Po osvoboditvi ga srečamo kot tajnika krožnega narodnoosvobodilnega odboira v Novem mestu. V tem času so ga spoznali številni Dolenjci  in  vsem  je  ostal v
toplem spominu prav zaradi iskrenih itovariš/kih odnosov, vzglednega in vedno požrtvovalnega dela ter velike osebne skromnosti, ki Je bila in Je ena glavnih odlik tovar;,š.a Jožeta. Kasneje je bil nekaj časa pomočnik ministra za trgovino v vladi LRS, od leta 1951 dalje pa Je sekretar okrajnega komiteja ZKS in predsednik okr. odbora SZDL v Kočevju.
Za njegov osebni praznik mu čestitajo številni tovariši ter znanci in mu žele predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva pri nadaljnjem delu! Priljubljenega komunista in spoštovanega javnega delavca se ob njegovi 50-letnici spominjajo s podobnimi željami tudi vsi, s katerimi je kakorkoli sodeloval pri graditvi naše socialistične domovine.
Zužemberška občina rešuje
težka socialna vprašanja
Izkoriščanje ln zanemarjanje starih ljudi. — Težave z zaposlitvijo mladine
Na poti v Bihać je dolenjska mladina za letošnji Dan mladosti videla nešteto slavnih krajev iz NOB. — Na sliki: počitek v Kordunu, kjer je polkovnik Simo Livada pripovedoval mladini o težkih bojih te s krvjo prepojene pokrajine, kjer je sleherna družina dala žrtve za našo svobodo. V spominski kostnici pod hribčkom so našli počitek zemski ostanki 520 žrtev iz Ve-ljuna in okoliških vasi, ki so jih tam poklali fašisti 6. maja 1941. Z veza borcev NOB iz Vojnića je žrtvam postavila dostojen spomenik. Naša mladina je počastila spomin žrtev Bosenske
Krajine z globokim, spoštovanjem.
Svetu za socialno varstvo pri občini Žužemberk je priključen še bivši svet za varstvo d'ružtne in del/ovna razmerja. Na gospodarsko in socialno šibkem od-močju občine je mnogo ljudi, ki so potrebni pomoči in skrbi sveta.
V letu 1956 je dobivalo pomoč 27 socialnih podpirancev. Povprečna socialna podpora je za posameznika znašala 2.000 din na mesec. V vzgojnih domovih je ObLO vzdrževal 3 otroke in zanje porabil 268.000 din, v raznih domovih za stare m onemogle je pa bilo 8 ljudi ln je bilo treba zanje plačati 603.000 din oskrbovalnine. Enkratne socialne podpoire so znašale okoli 121.000 din. Največji znesek, ckoli 5 milijonov, je bil porabljen za zdravljenje občanov v raznih zdravstvenih zavodih ln ustanovah.
Na zadnji seji je svet obravnaval probleme socialno ogroženih starčkov ln mladine, nezaposlenost in vprašanje vajencev v občini, počitniška letovanja otrok in prošnje za socialne podpore. Zdaj so v vzgojnih zavodih 3 otroci iz občine, ugotovljeno je pa bilo, da bi svet še marsikje moral poseči med starše in otroke in poslati nekatere otroke v vzgojne domove, saj je precej vzgojno zanemarjenih ter moralno ln socialno ogroženih otrok. Tudi skrbniki ne ravnajo povsod primerno s svojimi varovanci, mladoletniki in starimi ljudmi. Ponekod jih izkoriščajo za delo, drugod pa nekateri stari ljudje žive v razmerah, ki niso človeka dostojne. So tudi primeri, ko je moral svet klicati na odgovor moža, ki pretepa svojo nosečo ženo. Tudi na področju krajevnega odbora Hinje več starih ljudi prebiva v> hlevu pri, živini in so brez spodobnega ležišča in obleke. Glede primerov, o katerih so poročali člani iz vseh krajev občine. s0
Uspela proslava Dneva mladosti v Črnomlju
Slavje Dneva mladosti je bilo v Črnomlju zelo pestro in lepo. Posamezne prireditve, ki bo se odvijale ves teden od 19. do 26. maja, je nekoliko ovi-ralo in okrnilo slabo deževno vreme.
Na sam praznik je bila slavnostna akademija, ki je presenetila nabito polno dvorano Prosvetnega doma s pestrim in dobro pripravljenim sporedom. O pomenu velikega praznika je govoril sekretar mladine Franc Kočevar. Pri sporedu pa so poleg črnomaljske godbe na pihala sodelovali še
člani sveta sklenili, da bodo obiskali nekatere od teh zanemarjenih, poskušali posredovati pri skrbnikih, in poskrbeli, da se izboljša življenje predvsem starčkom.
Svet ima na skrbi tudi delovne odnose. Marca letos je bilo prijavljenih skupno 42 nezaposlenih, od teh 14 moških ln 28 žensk. V aprilu se je na novo PrijaviLo 23 moških in ena ženska. V marcu je dobilo zaposlitev 25 oseb, od tega 22 moških, 2 ženski in 1 vajenec. Ob koncu aprila je bilo pri svetu prijavljenih 23 nezaposlenih, med 'temi tudi 5 mladink za v uk\ Skupno je v občini 74 takih mladincev in mladink, ki so končali šolsko obveznost in se želijo zaposliti ali izučiti obrti. S to mladino so največje težave. Mnogi od njih imajo premajhno šolsko izobrazbo, v .občini in v bližini je premalo nprt-nikov in učnih mest, starši pa težko plačujejo in mno*i
pionirji iz Kanižarice z vokalnim nastopom in zabavnim prizorom pod vodstvom tov. Jamnikove, pionirke TVD Partizana s telovadno točko, ki jo je pripravila tov. prof. Proz-nikova, učenke I. razreda os. Šole s točko Rajanje metuljčkov, ki jo je skrbno naitudi-rala tov. Skrbinškova, dalje učenka Sonja Sašek z deklamacijo, taborniki Bele breze s prizorom Ob tabornem ognju ter pevski zbor črnomaljske gimnazije pod vodstvom tov. Franca Zupančiča.
Pb
res ne zmorejo oskrbovalnine v vajenskih domovih izven domačega kraja. Mnogi tudj ne vedo, da se je treba prijaviti na posredovalnici za delo pri ObLO in da svet izda napotnico za zaposlitev. Delovno knjižico lahko dobi vsak, ki je izpolnil 16 let in ima osebno izkaznico.
V zvezi s počitniškim letovanjem otrok iz občine 2užemb«rk je bila določena pri svetu posebna komisija, ki bo v povezavi s šolo ln predstavniki množičnih organizacij ''pomagala svetu pri izbiri otrok za letovanje ln določevanje prispevkov 6tarsev.
Svet je na seji pregledal več prošenj socialnih plodpirancev in odobril nekaj enkratnih ali dvakratnih podpor najbolj potrebnim prosilcem.
Na prihodnji seji bo svet za socialno varstvo obravnaval problematiko vzgoje mladoletnikov v občini Žužemberk.
M.K.
Vili. Dubrovniške poletne igre
Od 1. julija do 31. avgusta bodo v Dubrovniku VIII. poletne igre, kjer bodo nrsitopali najboljši jugoslovanski dramski, operni in baletni ansambli. Letos bodo igrali 7 dram, 5 oper, 3 samostojna baletna dela, mimo tega pa bodo priredili vrsto komornih simfoničnih, solističnih to drugih koncertov, folklornih nasrtopov itd. V Dubrovniku bo od 12. dO 16, avgusta tudi mednarodni sabljaški turnir in1 3 umetniške razstave. Za domaČe in tuje turiste torej bogata paša umetnosti.
Plug in sejalnik
Josip Davidov i č, kmet iz Cu-ruga, je na navadni plug montiral svoj Izum: enovrstni sejalnik za koruzo. Z njim latfiiko hkrati orje in seje. Ta svoj Izum pluga —sejalnika bo ponudil neki tovarni kmetijskih strojev.
RAZSTAVA VLASTE SCHOEPPL-RUDEŽEVE
V avfli Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu razstavlja svoja slikarska dela ljudska slikarifa-amateTka Vla-sta Schoeppel-Rudeževa.
Izhaja iz zniane narodne družine Rudežev iz Gracarjevega turna. S slikarstvom se bavi že od mladih let. Ko so pred drugo svetovno vojno odkrili v grajski sobi v osrednjem stolpu dragocene freske, jih je začel odkrivati in restavrirati mo|j-ster Matej Sternen. Ob tej priložnosti je Vlasta Schoepplova postala zasebna učenka našega velikega impresionista in začela slikati pod njegovim vplivom.
Sedaj razstavlja 26 pastelov, večinoma pejsažev in nekaj aktov: Pogled na Gorjance, Z oto-
ka Paga, Dubrovnik, Belgija-" Ardeni, Morje pri Novalji, Korčula-Rožna dolina, Zimska pokrajina pri Stairi vasi, Kor-čula-baročni portal. Jesen, Zimska pokrajina, Vinograd, Krka pri Strugi, Dubrovnik -agave. Ob Krki, Deklica v modri jopici. Vrbe pri Šentjerneju. Na stezi v Pletenj«, Noga vi čniki, Akt (šest pastelov) in Jesen pod Tolstim vrhom.
Oglejte si Tazstavo te agilne slikarice m priznane prosvetne delavke. Svoj slikarski talent uporablja tudi za slikanje kulis za šentjernejski oder in a tem pomaga dvigati kvaliteto na*ega ljudskcprosvetnega dela.
Razstava bo odprta do 3. julija 1957.
Postali so pionirji
VESELJE V OREHOVICI
4
Toliko veselja ni bilo med orehevško mladino že več let, kot v soboto 1. junija, ko so v šoli proslavili Dan mladosti. Pionirska organizacija je s pomočjo učiteljev poskrbela za pestro zabavo, v kateri so otroci vidno uživali. Dobili so novo skakalno desko, balinaii so, kegljali, z lesenimi meči so se pomerili še v sabljanju, prav veselo pa je bilo tudi na gu-galnici. Sami so naredili vrtiljak z dvema sedežema, vse okrasili   z   zelenjem, šolsko
dvorišče pa so okrasile tudi breze. Igrali so se z žogo in vrvicami. Tako je bilo prijetno, da kar niso hoteli domov. Vsi so bili tudi pogoščeni z dobro malico.
Kako potrebno je otrokom veselje, se Je videlo tudi na sobotnem praznovanju v Ore-hovici! Zal se nekateri starši tega ne zavedajo in menijo, češ saj tudi mi nismo tega imeli. Res je, nismo imeli; privoščimo pa zato igro, oddih, veselje in zdravje našim otro-
kom, da bodo imeli več od življenja kot smo imeli nekoč mi. Le vesel, razigran, radosten otrok bo tudi danes zares zdrav in krepak. Pionirska organizacija opravlja pri tem pomembno vzgojno delo, zlasti na vasi, kjer se za otrokovo zabavo in igro vse premalo zanimamo.
Popravek
V zadnji Številki Dolenjskega lista je tiskarski škrat v članku >AII se vam zdi prav?« napravil prav neljubo pomoto. Natiskal je, da Je šentjernejska Igralska družina ena naših najboljših igralskih družin. Niti na misel nam ne pride, da bi bili tako vase zaljubljeni In pretirano samozavestni. Pravilno se ta stavek glasi: smo pa ena vaših najbližjih Igralskih družin... To je pa res — kaj ne? Toliko v popravek, da ne bo Izzvenelo drugače, kot je bilo mišljeno.
Šentjernejski Igralci
Sonce in lep dan sta v nedeljo popoldne zvabila na novomeško Loko več sto odraslih, predvsem pa stotine otrok, ki so le dočakali svoj Dan mladosti. Težko je bilo miriti živahni vrvež prvošolčkov in učencev višjih razredov, ki. so jih tovs-rlšice učiteljice pripravile za nastop, starši pa so z zadovoljstvom opazovali otroško veselje in rajanje. Otroke je pozdravila prof- Ema Musarjeva. nakar so začeli posamezni razredi tekmovati z žogami, kro-
gi, pokazali so več ljubkih plesov in iger. Frvošolčki so bili zatem v osnovni šoli sprejeli v pionirsko organizacijo. Slavje je organiziralo prizadevno Društvo prijateljev mladine.
Babica - učenka
Leta 1955 je 60-letna Japonka lz neke vasi blizu Osake pripeljala v šolo svojo vnučko. Obe, babica in vnučka, sta prvič stopili v šolo. Nepismeni babici je v šoli tako ugajalo, da je tudi sama ostala v šoli.
Ali se vam zdi prav?
Na Članek »Ali se vam zdi prav, da na novomeškem odru za šentjemejsko igralsko družino ni prostora«, ki je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, pojasnjuje u-prava gledališča sledeče:
Dvorano za gledališke predstave daje na razpolago podjetje kina »Krka«. Tudi novo-
Jevniški pionirji v Belo krajino
Z  odkritja spomenika borcem  NOB in žrtvam fašističnega nasilja v Orehovicl pri Šentjerneju: pogled na del spomenika, kjer so vklesana Imena za svobodo padlih Orehovčanov. (Foto: Albin Božič, Kočevje)
Majhna je vasica Jevnlca, ki se stiska med dva hriba na progi LJubljana — Litija. Skozi Jevnlco so vodile med NOV važne kurirske poti lz Štajerske proti Dolenjski. Tu pri postaji poleg zadružnega doma stoji šola. 59 otrok iz Jevnlce ln bližnjih vasi obiskuje to šolo. Na šoli Imajo dober pionirski pevski zbor. ki večkrat nastopa v radiu.
Letos so se odločil), da bodo obiskali našo prelepo Belo krajino, kjer le njihov zborovodja bil med NOV učitelj v Marindolu. Iz Jevnlce bodo odpotovali 10. Junija-. V Črnomlju bodo zapeli par pesmi dijakom gimnazije, nakar Jih bodo s kamionom prepeljati v Adlešlče. Tam bodo ostali * dni. Ij Adlešlč bodo naredili več Izletov in bodo obiskali Marindol tn Preloko. Povsod bodo priredili domačinom pevski koncert. 9 seboj bodo imeli tudi ročne lutne ln bodo zaigrali par lutkovnih Iger. V prijateljskem tekmovanju
se bodo pomerili v šahu ln Igri med dvema ognjema % belok-atil-skiml pionirji. Namen te tprneje jevnlškth pionirjev Je. da spoznalo našo prelepo Belo krajino In njeno predobro 'belokranjsko ljudstvo, ki Je tako nesebično sprejemalo borce lz vse Slovenije, lz vse Jugoslavije. Pa tudi medvojni marlndolskl učitelj se bo zopet srečal s svojimi znanci, s svojimi učenci, ki so medtem že zrastli v može in žene, ter s sedanjimi učitelji tn bodo lahko skupno nhudill spomine Naj bo ta mala turneja jevnlških pionirjev dokaz Belokranjcem, da borci, ki »o bili med NOV v Bell krajini niso pozabili dobrega h«-lokranjskega ljudstva, le da Jim lz raznih vzrokov ni mogoče več-krat obiskati Bele krajine, vendar v njih srcih nI pozabljena in se Je mnogokrat z veseljem spominjajo.
MIHAEL  VAHEN,  Jevnlca, p. Kresnice
meško gledališče dobi od pod* jetja dovoljenje za vaje na odru in za predstave in sicer za vsako posebej. Uprava gledališča ni dobila od Šentjernejske igralske družine do sedaj nobenega obvestila, da želi igrati v Novem mestu. Gledališki odbor je o tem izvedel šele iz o-menjenega članka. Ce bi uprava to dobila, bi lahko prošnjo priporočila pri kinu »Krki«. Objavljeni članek torej ne zadeva našega gledališča.
Uprava gledališča ,'
Slovenska filharmonija gostuje v Italiji
V četrtek zj udiraj je odpotoval na 11-dnevno turnejo po Italiji 160-članski ansambel Slovensk« filharmonije. Z gorilbenikj so odšli tudi naši najodličnejši pev» ci Nada Vidmarjeva, Vilma Bu-kovčeva, Sonja Hočevarjev!, Bogdana Stritarjeva, Božena Glavekova, Janez LIpušček, Miro Brajnik, Dušan Popovič, Da-niio Merlak in Zdrav ko Kovač. Umetniki bodo imeli v Italiji I koncertov v Brescii, Ascoli Pičeno, L'Aquili, Messdni in Pa-lermu na Siciliji ter v Trstu.
Novo mesto. Bilo Je hladno, deževno " četrtkovo Jutro, ko se Je pred novomeško pošto zbirala mladina Iz celega novomeškega okraja, da se odpravi na skoraj 200 km dolgo pot v Blhač — na prizorišče V. zleta, imenovanega »Zlet Bratstva ln enotnosti.« Kamioni so prihajali ln se po navodilih šefa prometa tov. Prijatelja uvrščali v kolono. Vsak
S poti naše mladine v Bihać: muslimanka, kl so jo fotografi-
kamion Je bil oštevilčen, zato pri sestavljanju kolone ni bilo zmede, Pol ure pred odhodom so prispeli še kamioni iz Žužemberka, Kostanjevice tn ostalih oddalje-nrjSlh krajev, takoj nato pa še posebni avtobus iz Ljubljane, ki Je pripeljal folklorno ln glasbeno skupino Študentskega kluba. Mladina je bila razigrana in glasna, čeprav Je počasi pršil dež, ki ni obetal najbolje. Glavni štab, na čelu s predsednikom Okrajne zveze tov. Cižmekom-Borom je dajal še zadnja navodila, vsi pa so ae nestrpno obračali proti nebu, lz katerega nt In nI hotelo prenehati rosltl. »Slabo znamenje — dež nas bo močil,« so dejali najbolj pesimistični, optimisti pa so pričakovali takojšnjo razjasnitev. »Samo da pridemo čez Gorjance pa bo dovolj sonca,« so dejali. No, kdor se je udeležil zleta mora priznati, da so tokrat Imeli prav pesimisti, kajti sonce Je le enkrat aH dvakrat pokukalo izza oblakov pa se je takoj skrilo.
Ob deseti url Je kolona krenila. Tu je bilo preko dvajset kamionov, dva džipa, okoli dvajset motoristov in nekaj osebnih avtomobilov. Na Glavnem trgu se je mladina še zadnjič poslovila od množice meščanov (zbrane Je pozdravil In Jim želel srečno pot predsednik OLO tov. Plrkovlč-Cort), nato pa Je kolona krenila. Sprva Je bila «e precej strnjena, na gorjansklh vijugah pa se Je že močno raztegnila. Tu se Je že videla zmogljivost posameznih kamionov, kajti nekateri so očitno zaostajali.   Na   SuhorJu   so nas
firičakoval) otroci, v Metliki pa e bil sprejem še slovesnejsl. saj nas Je pričakala množica melca-nov na čelu z domačo godbo Na vsej poti do Karlovca In še na-
SPOMINI Z ZLETA V BIHAĆ
rali med Ostrožcem ln Cazinom   prej so nas z mahanjem rok po
zdravljali, ml pa smo Jim pozdrave vračali.
Od   Karlovca   naprej   smo ce
peljali po novi avtostradl. v majhni vasici, ki pa Ima same nove hiše. (stara vas Je bila med NOB do tal porušena), v srcu Junaškega Korduna smo se ustavili ob spomeniku padlim Kor-duncem. Sonce Je nazadnje le posijalo Izza oblakov, tako da je bil prizor zelo lep. Okrog spomenika Je bila mladina, na spomeniku pa Je stal tovariš polkovnik Simo Livada ln Jim opisoval razvoj partizanskega gibanja in potek borb, katerih večine se je sam udeležil. Nato Je dobila besedo še novomeSka vojaška godba ln potem: »Naprej«! Ob dveh popoldne smo spet krenit) naprej po avtostradl, ki pa Jo trenutno še popravljajo in Je za ostali promet zaprta. Kaže, da Je bi) ta odsek avtostrade narejen precej površno, zato Jo je treba precej »flikati«. Tu, po kotanjah in po zasilnih, blatnih obvoznih poteh smo vozili res po polževo.
Tudi skozi Slunj smo vozili zelo počasi. Kaže, da so ravno takrat imeli živinski semenj, kajti krav In volov, ki so se kaj neradi umikali našim vozilom, smo srečali mnogo. Slunj je predhodnica iMitvlcam. Tu Že vidiš lepe brzice in slapove, ki jih dela Korana.
DalJIl postanek smo »1 privolili na Plitvicah. Tisti, ki Še niso videli znanih Jezer ln slapov so kar drveli k nJim. Vodniki  so tu Imeli precej dela z
mladino, kajti marsikateri Je v preveliki radovednosti šel predaleč in potem ni bilo ne konca ne kraja klicanja >n iskanja. Da bi mladina čim več videla, smo se od Plitvlc, od hotela naprej peljali ob jezerih. Do Blhača smo tmell samo še nekaj čez 30 ktlo-metrov, toda kljub temu smo vanj prlvozill šele v mraku. Biba-rani so nas lepo pozdravili, toda ker smo bili vsi utrujeni, se v mestu nismo dolgo zadrževali, ampak smo takoj odšli proti taborišču, ki so ga pripravili novomeški  taborniki. '
•
Prvi dan v BihaCu smo al ogledali mestne zanimivosti, seveda pa tudi nI šlo brez vaj za nastope. Glavna privlačnost Blhača je znamenit) muzej, katerega sestavni del Je dvorana, v kateri je bilo I. zasedanje AVNOJ. Tu Je bilo veliko obiskovalcev, nič manj pa jih nI bilo okrog mošeje. Za večino mladine iz našega okraja je bila to novost, saj so n tem do sedaj morda samo čitali ali kaj slišali. Tisti, najbolj radovedni so se po zavitih stopnicah povzpeli na vrh minareta, kjer so Imeli lep razgled. Pred mošejo Je Imel naš fotoreporter precej dela. Tu so se zorah tipi, kakršne redko najdeš. Eni so se prav radi slikali, drugi pa so to odločno odklanjali. Tudi In;;. Košir je hotel pretentati starega muslimana 7 belim ovojem Okoli turbana, (pravijo, da lo 10 znali za najbolj gorele privržence Alaha, za tiste, kl so bili v Meki), da bi ga fotografiral, pa mu al uspelo: Stari, ki je bil morda
najboljš) tip med vsemi, Je odločno držal roko na obrazu, tako, da so bili vsi triki odveč. *
Življenje v taboru Je teklo normalno. Hrana je bila okusna in zadostna, edina nevšečnost v taborišču je bilo blato. Ko je malo deževalo (deževalo pa Je obvezno vsaj enkrat na dan) je bilo blata na pretek. Bilo Je najboljše, da si po taborišču hodil bfls, zvečer, ko si šel spat pa s! si lahko umll noge v bližnjem potoku. Taborni prostor Je bil na splošno slabo izbran. Verjetno prireditelji niso pričakovali dežja pa tudi bll-iina zletnega stadiona Je verjetno odločevala pri izbiri. Napaka je postala očitna šele zadnjo noč, ko je skoraj nepretrgoma lilo. Blato, ki Je bilo že tako dovolj globoko, se Je spreminjalo v mlakuže, ker pa voda ni Imela kam odtekati, Je pričela vdirati v šotore. Nujna Je bila evakuacija. S culami na ramah smo zapuščali laborlšfe, pri tem pa smo včasih zagazili tudi do ko-Irna, kaJM bila Je noč In lukenj nismo mogli vohati. K sreči Je skoraj vsak Imel kaj za preobleči.
*
Skupini naSega okrajnega Študentskega kluba (folklora In zabavni sekstet) sta Imeli v Blhacu velik uspeh. Folklorna skupina Je na javnem nastopu sodelovala 7. gorenjskimi plesi, seveda v narodnih nošah. Gledalci so bili navdušeni, enako navdušenje pa <n izzvali tlanl - bavnega seksteta s populam'inl \vsenlkovl-mi  polkami.  Na  posebno pova-
bilo so muzikantje nastopili tudi na zaključnem banketu in tudi tam želi velik uspeh. Na splošno Je bilo na tej svečanosti zelo bratsko vzdušje. Hrvatje ln Bosanci so prepevali naše pesmi (Se sedaj ne vemo, kje so se jih naučili), ml pa smo pritegovali njihovim.
Na povratku nI bilo kaj posebnega,  kar  hj   bilo  vredno napi-
sati. Vsi smo bili zelo utrujeni, ker po evakuaciji Iz taborišča nI nihče dovolj spat. Vožnja preko Ogulina Jo bila hitra, kajti vsak hi bil rad čim prej doma. Na povratku je bilo tudi nekaj defektov, posebno pri motoristih, zanimivo pa je, da Je vožnjo v Bihač ln nazaj med številnimi ■Tavam) ln Tomosovlmi Puchl uspešno prestal tudi Moped, ki ga je vozli Plenlčarjev Andrej.
F r. M 1 k e c
Clanl novomeškega AMD na paradi v Bihaću. Tokrat so se motoristi Dolenjske res postavili. Navzlic, izredno slabemu vremenu so vztrajali na ležhi poti, sodelovali v povorki, pomagali pri raznih nalogah zleta, pri noćni preselitvi taborišča pa so prav tako pokazali vneto pripravljenost in vsestransko pomoli, Posebej se je postavil šofer Ludvik Rabzelj, ki je delal vso no4
Deset let SGP PIONIR
Za 10- letni jubilej največjega dolenjskega gradbenega podjetja smo postavili direktorju SGP PIONIR tov. Ivanu Ko-čevarju in predsedniku delavskega sveta podjetja tov. Ivanu Z Id a nek u nekaj vprašanj. Odgovorj nanje nas seznanjajo z delom, uspehi in problemi naših gradbincev.
Desetletnica SGP PIONIR je pravzaprav praznik vsega dolenjskega povojnega gospodarstva, saj so delovni uspehi vašega kolektiva tesno povezani s skoraj vsemi po vojni zgrajenimi objekti v okraju. Kaj štejete ob jubileju podjetja za njegov  glavni u3peh?
Medvojno razdejanje Dolenjske in Bele krajine je terjalo na območju takratnega novomeškega okrožja usianovirev domačega gradbenega podjetja
Predsednik delavskega sveta Ivan Zidanek
PIONIR s sedežem v Novem mestu je povezal takrat redke gradbene dolenjske strokovnjake, ki pa so uspeli uresničiti resnično pionirsko delo. Organizirali so skoraj iz nič podjetje, ki je bilo kos važnim in odgovornim nalogam. Skupno z razvoj eni gradbene dejavnost« je podjetju uspelo razviti in urediti tudi nove obrate, kot so mizarska delavnica, žaga, kovinsko - mehanični obrat, av-toparfc tn strojni .park. Ti obrati so bistveno pripomogli k na, glemu razvoju in na-zširitvi dejavnosti podjetja tudi na območju izven novomeškega okraja.
Posebno skrb smo vsa teta posvečali vzgoji mladih kadrov, saj je bila Pri podjetju že leta 1947-48 vajeni sika in delovodska šola, ki je dala gradbeni operativa in obratom več sto kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Podjetje si je leta 1948 in kasneje uredilo upravne prostore iLn stanovanjsko naselje v Brsltjlnu, kar vse je znatno pripomoglo, da se je utrdilo.
Naše bralce bo zanimalo, če jim kratko ponovite, kaj vse je PIONIR doslej zgradil.
V svojem prvem desetletju je PIONIR izvršil 126 industrijskih objektov, 158 stanovanj sko-upravnlh objektov s 464 stanovanji, 9 vojaških objektov. 72 kmetijskih zgradb, 47 skladišč in garaž. 32 regulacij in mostov. 21 cest in ind. tirov, 15. šol, 11 bolnišnic in zdravilišč ter 672 manjših del na območju novomeškega, kočevskega im trboveljskega okraja, Ljubljane in Ljubljane — okolice. Skupna vrednost doslej opravljenih del podjetja znaša 7 milijard in dobrih 95 milijonov dinarjev.
Ce bi našteli nekatera najvažnejša dela, moramo omeniti: tovarno rotacijskega papin-ja v Vidmu, BELSAD, tovarno učil in železolivamo v Črnomlju, tovarno pletenin v Metliki, žitna skladišča v Straži. Gradacu in Rbsainicah, industrij, in stanovanjske objekte za rudnik Senovo, elektrarno v Brestanici in papirnico v Radečah, skladišča in stanovanja za rudnik Šentjanž in Kanižarico, mostove v Straži, Gradacu, Rožnem, Blfifnci in viadukt pri Ivančni gorici, bolnišnico v N. mestu in Brežicah, stanovanjske kolonije
v Krškem, Brežicah, Straži in Novem mestu, kmetijske objekte na Dobu, Pogancih. Lanšpre-žu. Metliki, Crmošnjicah, Blatniku, Planini, Zalogu, Bizelj-skem, na Kočevskem pa v Slovenski vasi, Mlaki, Koprivniku, Cvišlarj.ih. Primožih itd., pa še del avtoceste med Ivančno gorico in Dobom ter pod.
Direktor podjetja Ivan Kočevar
Številke olajšajo bralcu predstavo; aH nam lahko na-Stejcte, koliko približno ste vgradili v teh letih raznega
materiala?
V teh 10 letih je SGP PIONIR vgradilo 2.200 vagonov cementa, 26.13* vagonov agregatov (peska, gramoza, kamna in mivke), 18B0 vagonov lesa vseh vrst, 4.040 va-
gonov zidne In 381 vagonov stre. Sne opeke, 257 vagonov betonskega železa. 1704 vagone apna, porabilo je 101 vagon goriva za kamione,  13  vagonov  žičnikov, 32
■      m..m-.m- i
Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu
razpisuje
DVE MESTI BANČNIH USLUŽBENCEV
Pogoj za sprejem je dovršena ekonomska srednja šola odn. višja srednja šola z maturo. Osnovna in dopolnilna plača po uredbi o plačah bančnih uslužbencev. — Nastop službe takoj. — Prošnje je vložiti do 20. junija 1957.
vagonov bitumena, 28 vagonov strešne lepenke Itd. Skupno Je bilo v teh 10 letih vgrajenih M.T52 vagonov gradbenega materiala alt 9.190 vlakov po 40 vagonov. Naloženi vagoni bi v nepretrgani vrsti segali 387 km v dolžino ali od Sežane do Šentilja. Naš žagarski obrat Je razrezal
Krajevnemu prazniku Dolenjskih Toplic je bil letos med drugim dan poseben poudarek ludi s tem, da je bila tega dne, 24. maja, odprta stalna muzejska razstava NOB. Pri tem seveda ne gre za ustanovitev nove muzejske ustanove, temveč le za krajevno pogojeno in krajevno zanimivo zbirko, ki obsega določeno temo, v našem primeru obdobje osvobodilnih bojev, in ki s predmeti, zlasti pa s ponazorili m fotografskimi posnetki, prikazuje oz. mora prikazovati vse, kar je krajevno pomembno in značilno za obdobje NOB. Razume se, da mora biti taka zbirka urejena po načelih, kot jih terja sodobna muzeoiogija, ali se jim mora vsaj z danimi možnostmi približati. Gre tu torej za pravilno notranjo strukturo muzejske razstave, za ustrezen časovni razpored dogodkov im predmetov, ki jih ponazorujejo, in za estetsko ugodno podobo celotne razstave. Za to so seveda potrebni v prvi vrsti ustrezni prostori. In ne na zadnjem mestu mora 2a zbirko skrbeti človek, ki mu čuvanje in izpopolnjevanje zVjVke ni samo zadeva srca in ljubezni, ampak tud' znanja in vsaj osnovnega poznanja muzejske prakse in ki je za irvoje delo odgovoren svoji matični muzejski ustanovi, to
23.448 kubičnih metrov lesa ali 1172 vagonov. Mizarski obrat jc predelal v stavbeno opremo 4.80h kubičnih metrov lesa in naredil 8.405 oken In 9.423 vrat. Avtopark Je prevozil s kamioni podjetja milijon ln 744 tisoč kilometrov, kar da 40-kratnl obse« naše zemlje ...
Pred leti je ob znanem padcu splošne investicijske gradbene dejavnosti grozila podjetju resna kriza. Kakšne posledice je zapustila?
Zmanjšanje splošne Investicijske dejavnosti konec leta 1955 In v začetku leta 1955 Je bilo za podjetje in za posameznike velika preizkušnja. Zaradi prekinjenih pogodb smo se spomladi 195« znašli praktično brez dela, kar se Je seveda poznalo v dejavnosti naših obratov. Zašli smo v finančne težave zaradi relativno visokih zalog materialov, neizkoriščenih strojev in drugih osnovnih sredstev, pa tudi zaradi relativno visokega števila zaposlenih, predvsem pa seveda zavoljo pomanjkanja dela. Zahvaliti se moramo enotnosti kolektiva, organov de-lav, samoupravljanja  in uprave,
da nam Je uspelo prebroditi težave. NI le slučaj, da je podjetje brezplačno odstopilo drugim podjetjem osnovnih sredstev za 54 milijonov Cinarjev, preorijentiralo dejavnost na visoke gradnje, zmanjšalo letne kapacitete, registriralo obrate knt delavnim odprtega tipa, prevzemalo dela zaradi konkurence pod zelo težkimi pogoji Itd. Iz težav Je PIONIR izšel trdnejši, predvsem pa obogaten z izkušnjami in jasno perspektivo za bodoče delo. n.mes delimo z vsemi obrati s polno zmogljivostjo, čeprav Se niso odstranjene vse posledice splošna krije v lanskem letu.
Kaj sodite o sedanjih in bodočih nalogah podjetja?
Opažamo, da v zadnjem času primanjkuje investicij, sredstev za pasivne predele, določeno za Po-lenjsko, kar kažejo tudi podatki o naši dejavnosti, saj znaša naša udeležba v zadnjih 2 letih, pa tudi letos, komaj 40 odst. naše pro-izvodnle. Trenutno gradimo 17 stanovanjskih hiš s 365 stanovanji. Od tega odpnfle na Ljublja-
no 8 blokov z 2in stanovanji. V prihodnje ne nameravamo razširjati kapacitet, ki znašajo zdaj pribl. milijardo dinarjev na leto. Izboljšali pa bomo, proizvodnjo in kvaliteto. Pelo smo poiskali tudi v LJubljani ln Zagrebu, kjer cvete povečana izgradnja objektov za višjo družbeno raven.
In kaj bi, tovariš direktor, s kolektivom vred Želel! oh 10-letnicI PIONIRJA?
Predvsem žeMm, da bi se Investicijska graditev ustalila in da ne bi bilo nihanj investicijskih kredirtov kot v preteklih letih. S tem bodo gradnje ob-j ekto v potekali e en akom emej e, solidneje in ceneje.
Želim se, dia- bi projektanti z
novimi dosegljivimi im cenejšimi materiali omogočili cenejšo in hitrejšo graditev, predvsem stanovanjskih objektov, kot tudi, da bi se priznalo gradbenemu delavcu odgovarjajoči položaj z oziirom na sezonski značaj dela.
TovariS Zidanek, kako se je uveljavilo delavsko samoupravljanje pri PIONIRJU?
V letu 1951 Je bil Izvoljen prvi delavski svet našega podjetja. V razdobju 6 let smo v delavskem samoupravljanju dosegli velike uspehe. Posebno se Je to pokazalo lani, ko smo z upravo vred reševali težka vprašanja našega obstoja. Delavski svet si Je pridobil potrebne jzkuSnJe ln ustvarjalno reševal tekoče In bodoče probleme podjetja. Dvigali smo delavsko disciplino, storilnost dela, ustanavljali razne komisije ln podobno. Delavski svet Je razpravljal o režijskih stroških, o tem, lialco bi organizirali čim cenejšo gradnjo, odkrival Je skrite rezerve v  podjetju in tako dalje.
Večina Članov DS Je pokazala zanimanje za vprašanja, ki smo jih obravnavali In moram reči, da peti delavski svet naSega podjetja vse drugače gleda na različna vprašanja in naloge, ki so pred nami, kot delavski sveti v preteklih letih. Zares vidimo, da se samoupravljanje pri nas razvija ln uveljavlja.
Z množičnimi sestanki na gra-dlllščlh In obratih seznanjajo člani delavskega sveta in upravnega odbora kolektiv s sklepi. Zapisniki sej DS in UO so na vpogled vsem članom na razglas-nlh deskah, imajo jih pa tudi sindikalne podružnice.
Kaj pričakujete gradbinci od Kongresa delavskih svetov? svetov?
Razen utrditve osnovnih načel za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja   pričakujemo, da
bo dal kongres delavskih svetov tudi spodbude za r*šitfV vprašanja sezonskega dela gradbenih delavcev.
In Vaše želje ob 10-lctnici podjetja?
Predvsem seveda želim, da bi bilo v prihodnje več investicij, zlaatl Še za gradnjo objektov, namenjenih dvigu življenjske ravni. Ob 10-letnlci podjetja s ponosom ugotavljamo, da je naš kolektiv dal skupnosti vrsto objektov, ki ndso samo ponos
Pionlipjevcev. skupnosti!
temveč vse nase
Nobenega gospodarja
v okraju brez DOLENJSKEGA LISTA!
Stanovanjsko stisko v Novem mestu pomaga krepko odpravljati kolektiv Pionirja: pogled na novi 24-stanovanjskl blok v Kandijl
Eno izmed Pionirjevih del: upravna zgradba okrajne zadružne zveze Novo mesto
Ob 50-letnici gasilcev Velike Loke
9. junija bomo slovesno praznovali 50-letnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva. Ob tej priložnosti bo društvo razvilo prapor pod pokroviteljstvom sekretarja OK ZKS Novo mesto Jožeta Boršlnarja. Ta prapor bo prvi v naš,i občini izmed 14 društev, ki so vključena v občinsko gasilsko zvezo Trebnje.
Naše društvo, ki je razen trebanjskega najstarejše društvo v občini, se je razvijalo v dobi dveh svetovnih vojn. Med vojnam^ je ogromno utrpelo v moralnem ln materialnem pogledu. V drugi vojni je tudi več,, članov društva, ki so se borili na strani NOV, padlo. Tem f.rtvam je organizacija v letu 1955 postavila lep spomenik.
Petdeset let dela v tako pomembni organizaciji, zasluži vse priznanje in pohvalo, katere bo deležnih 7 članov ustanoviteljev tega društva, V trajno' last bodo Janez Andoljšsk, Franc Omahen, Lovrenc Gr-movšek, Alojz Bukovec, Jože Kotar, Jernej Bukovec in Anton Kastelio prejeli za prizna-. nje dela zlate značke. Ob tej^ priložnosti bo prejelo nekaj najboljših članov drvštva tudi republiško odlikovanje.
Za to pomembno slavje so veliko priprave. Društva občinske gasilske zve?.? so na nedavni konferenci sklenila, da se bodo te slavnost; "Beležila z vsemi razpoložljivimi uniformam.) in vše članstvo v civilu. Tudi okrajna gasilska zveza bo poslala svoje zastopnike.
V imenu PGD Velika Loka
In v imenu oboinske gasilske zveze Trebnje vabimo vse ljubitelje gasilstva, da se tega slavja udeležijo, saj bo tudi zanje prijetno. Pripravljen je srečolov in godba na pihala. Na pomoči
Tone Lavriha
KRI
ZA ŽIVLJENJE
Pretekli teden so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Jakša, Pcpca Blažič, Cveta Starman, Draga Košmrlj, Vinko Verice, Anton Teropšič, Jože Barbo, Ivan Bevc in Franc Gal — uslužbenci novomeške bolnišnice; Angel Lazar, Anton Colarič, Janez Feterlin, Leopold Okleščen, Marija Kunčič, Jože Florjančič, Marija Kos —• uslužbenci okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu; Lado Stibrič in Ivan Hren, uslužbenca gozdne tiprave v Novem mestu, Alojz Hodnik dimrukur iz Novega mesta, Marija Rauh, gospodinja s Potoka, in Marija VVoI-fing, gospodinja iz Bučne vasi. >!■
Vodstvo transfuzijske postaje se v svojem imenu kot v imenu bolnikou novomeške bolnišnice iskreno javno zahvaljuje vsem ' dosedanjim krvodajalcem, zlasti po še zavednemu kolektivu Tajništva za notranje zadeve OLO Novo mesto, v katerem so se vsi člani prijavili med krvodajalec in tudi že oddali kri, s katero rešujejo zdravniki drugim državljanom življenja.
PREKOPA PRAZNUJE
9. junija proslavlja Gasilsko društvo v Prekopi pri Kostanjevici 30-letnico plodnega dela. V počastitev te obletnice bomo pod  pokrnviicljsi vom predsed-
OKRAJU MARIBOR IN PTUJ SE BOSTA ZDRUŽILA
Okrajni odbor SZDL ptujskega okraja je 29. maja sprejel na eeji resolucijo, v karteri jo sklenil predlagati okna ju Maribor ln Ljudski skupščini LRS združitev obeh okrajev. V resoluciji med drugim ugotavlja, da so se doslej v preko! bolj uveljavile večje, gospodarsko močnejše občine, v zadnjih dveh letih se je pa tudi komunalni sistem ie tako razvil, da narekujejo novo na.st.al i pogoji zdiružitev obeh okrajev. Prehajanje vedno več* jih pristojnosti na občine omogoča državljanom, da opravijo večino zadev na krajevnem. uradu ali občini in mu neposredni stiki t okrajem skoraj niso več po-' trebni. Praksa celo kaže, da so re v velikih okrajih občine bolj osamosvojile, da so se tam bolj uveljavili organi družbenega upravljanja, oblast pa je tako postala dtržavljanom bližja.
i<ika OLO tov. Franca Pirkovjla l'-.ircdili veliko slavje.
Na predvečer bodo po hribih t-oreli kresovi, spuščali bomo pa tudi raznobarvne rakete. 9. junija zjutraj nas bo prebudila budnica, flb 10. uri pa bo akademija. Popoldne bo veliko ljudsko zborovanje s' podelitvijo odlikovanj ustanovnim članom iti zaslužnim gasilcem. Spomnili so tomo tudi tistih gasilcev, ki so padli v borbi za svobodo aH umrli v taboriščih. Sledile bodo gasilske vaje, nato pa veselo in prijetno pomladansko rajanje. Za jedačo, pijačo, godbo in ples je preskrbljeno.
Gasilci in prijatelji gasilstva« ne zamudite naše slavno-sti!
Na pomoč! .d.I.
Ladje gradimo za drugo države
O visoki sposobnositfi naših, podjetij govore naročila v naših ladjedelnicah. Tako grade v Splitu prvo ladjo—tramper z llll'tO Jonami nosilnosti, v Kraljevici pa grade ladje za Pakistan in Dansko. Danci so naroČili tri tovorne ladje. Pakistanci pa remorker za upravo luke v K ara čiju.
Splošno gradbeno podjetje
»PIONIR«
Novo mesto
ČESTITA ZA 10-LETNICO VSEM SVOJIM DELAVCEM IN USLUŽBENCEM  TER JIM 2EW SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
se pravi muzeju, na katerega področju je muzejska zbirka.
I.
Pri izbiri kraja, v katerem naj bi bila urejena in odprta sf alna krajevna muzejska zbirka, je treb% izbrati kraj, ki po svoji zemljepisni Jegi predstavlja nekako središče večjega ali manjšega okoliša, ki je zgodovinsko pomemben ali vsaj zanimiv, narodopisno značilen itd., ki že hrani, čeprav zasebno zbirko muzealij, zadevajočih kraj in okoliš, katero jti vredno in potrebno ohraniti tn napraviti javnosti dostopno (če je že iz kakršnih koli vzrokov ni mogoče uvrstiti v zbirke pokrajinskega ali'osrednjega muzeja), ali kraj, katerega pomembnost v določenem zgodovinskem obdobju (n. pr. NOB) je možno s predmeti in zlasti ponazorili in posnetki prikazati tako, da pritegne zbirka pozornost širše javnosti in šol ter tako- v svojem okolišu kolikor toliko ustrezno izpolnjuje svojo ljud-sko-prosvetno in vzgojno nalogo.    , ■
Izogibati se je torej treba prenaglih izpolnitev sicer razumljivih in dostikrat hvalevrednih lokalnih pobud in želja po ureditvi nekakih lokalnih muzejev, zlasti če mimo vneme posameznika ali skupine ni ostalih pogojev za ta-
Krajevna muzejska zbirka NOB v Dolenjskih Toplicah
ko ustanovo ali pa so ti pogoji nezadostni. Prevelika ambicioznost v tem pogledu je ne samo v državi ampak tudi pri nas v Sloveniji privedla ponekod že do prenasičenja. Predvojnim slovenskim muzejskim ustanovam v Ljubljani, Celju, Ptuju in Mariboru z več desetletnim ali celo nad stoletnim razdobjem svojega razvoja se je med obema vojnama pridružil ljubljanski Mestni muzej, tik pred drugo svetovno vojno pa še muzej v Skofji Loki. Odprta je bila tudi osnovna zbirka za Posavski muzej v Krškem, nameravano ureditev Dolenjskega muzeja v Novem mestu pa je v zametku zritrl izbruh vojne.
Po osvoboditv' se je pri nas muzejstvo silno (razmahnilo. Ne samo, da sta se iz nekdanjega Narodnega muzeja kot samostojni centralo1 ustanovi izločila Etnografski in Pri,ror doslovni muzej, ampak so tem stopili ob stran šc Muzej narodne osvoboditve, Slovenski šolski muzej, Tehniški muzej Slovenije. Slovenski gledališki muzej. Zemljepisni muzej Slovenije, iz Narodne galerije pa se je kot samostojna ustanova
izločila Moderna galerija. Vse to v Ljubljani.
Podobno je tudi drugod po Sloveniji. Samo na Gorenjskem so se n. pr. loškemu muzeju pridružuj« dva aLi celo trije muzeji v Kranju, muzej na Jesenicah, Kovaški muzej v Kropi, Tehniški muzej v Železnikih, vsaj v pripravi pa so. še muzeji v Radovljici, v Tržiču in v Kamniku. Narodni muzej je razen tega uredil zbirko sakralne umetnosti na
Janko Jarc
blejskem otoku, pripravlja pa tudi kulturnozgodovinsko zbirko na blejskem gradu.. Osvobojena Notranjska in Primorska sta dobili svoje muzejske ustanove v Postojni z Notranjskim in samostojnim Speleološkim (jamskim) rudniškim muzejem v Idriji, na Goriškem z muzejem v gradu Kromberku, za Tolminsko v Tolminu, v slovenski Istri pa smo pridobili pomembni muze.) v Kopru z občinskim muzejem v Piranu. Na Koroškem je zrasel Delavski muzej na Ravnah, predvojnim muzejem na Štajerskem pa se je' po
osvoboditvi pridružil okrajni muzej NOB v Slovenjem Gradcu,* kjer že dolgo obstoji tudi zasebni Sokličev muzej predvsem kulturnozgodovinskega značaja. Onstran Save je "dobil v brežiškem gradu svoje prostore novi Posavski muzej, ki si je priključil tudi le deloma ohranjeno predvojno muzejsko zbirko v Krškem.
Na vsem Dolenjskem pa sta po osvoboditvi nastala muzeja v Metliki in Novem mestu in, bolj muzejska zbirka NOB kot' pravi muzej (vsaj po trenot-nem stanju), v Kočevju.
Skoraj smo prepričani, da nam je pri tem informativnem pregledu preje kaj ušlo iz vidika, kot pa da bi povedali preveč, zato je razumljivo, da postaja resno vprašanje upravičenosti razširitve že obstoječe muzejske mreže s še novimi samostojnimi muzejskimi ustanovami, če ne morda celo smotrne in ustrezne redukcije že obstoječega stanja. O tem je že načeta razprava prav tako pri strokovnem društvu muzealcev kot pri odločujočih oblastvenih forumih. Saj vprašanje muzejev ne zajema samo določenih vprašanj kultur-
ne in prosvetne politike občin, okrajev, republike ali države, temveč tudi njihovo finančno politiko in zmogljivost.
Z vprašanjem upravičenosti razširitve muzejske mreže na Dolenjskem in Posavju se je že pred leti ukvarjal posvet upravnikov muzejev na Dolenjskem in v Posavju In soglasno ugotovil, da na tem področju ni več potrebe po novih samostojnih muzejskih ustanovah, pač pa so dane po zgoraj označenih načelih in krajevnih pomembnostih možnosti za ureditev krajevnih muzejskih zbirk bodisi zgodovinskega, kulturnozgodovinskega, memorialnega itd. značaja, ki pa so sestavni del pokrajinskega muzeja, na katerega področju so. (Za podrobno ureditev medsebojnih odnosov bi bil morda potreben poseben pravilnik oz. posebni členi v Pravilniku, kot ga predvideva Odlok o družbenem upravljanju muzejev).
Po teh ugotovitvah in sklepih uprav muzejev na Dolenjskem in v Posavju. sporočenih javnosti v članku tov. J Dularja v našem tedniku ob Mednarodnem tednu muzejev, ■ in s katerimi se je soglasil tu-dT posvet gospodarskih in prosvetnih delavcev bivšega krškega okraja v jesen; 19f>4. smiselno pa jih z analognimi spoznanji za vso Slovenijo po-
trdil tudi posvet muzealcev, sklican na pobudo SPK LRS pred nekaj meseci, se je ravnal Dolenjski muzej v Novem mestu pri ureditvi stalne krajevne muzejske zbirke v Dq-*.' lenjskih Toplicah.
II.
Krajevna muzejska zbirka v Dolenjskih Toplicah je utemeljena predvsem iz dveh ozirov:
1. V obdobju osvobodilnih bojev so imele Toplice oziroma njihova okolica z Rogom in Starimi žagami izreden pomen.
2. Toplice so naše znano zdravilišče, znano in uporabljano že vsaj nekaj stoletij, pa je zato na mestu tudi prikaz razvoja zdravilišča, kar lahko vsebuje poseben oddelek zbirke.
Številni zdraviliški gostje, ki prihajajo v Toplice, mnogi izletniki in stalne ekskurzije, ki obiskujejo Toplice in Rog, pa so porok, da bo krajevna muzejska zbirka izpolnila svojo nalogo ne samo v propagandnem ozi.ru, temveč tudi v tem, da posreduje svojim obiskovalcem, bodisi domnč;nqm, bodisi gostom iz Slovenije in ostale države, bodisi inozemcem, boljše poznanje kraja, razvoja in vrednosti kopališča Ln predvsem pomembnosti efelega okoliša v na rod noosvcfbodil nora boju slovenskega ljudstva.
(Konec prihodnjič)
URAN -
SUROVINA ATOMSKE DOBE
Dr.Vtadimi Murko
Uran je v naša dobi za izkoriščanje atomske energije prava »vsakdanji kruh«. Zato ni Čudno, da je prgišče uranove rude danes dragocenejše od zlata in da so nahajališča urana pravcate zakladnice sveta. Nekoč so ljudje drveli v lov za zlatom, danes pa pretikajo za uranom od tečajnih področij do ekvatorja. »Zlato mrzli-to« je zamenjala »uranska mrzlica«.
RUDNIK PRED PROPADOM
Inženir Kruba, cesarsko-kra-ljevski rudarski dn topilniški upravitelj in ravnatelj tovarne uranskih barvil v Jahimu na Češkem je stal pred tovarno in ogledoval velikanski kup odpadkov dzlužene rudne jalovine. Ali naj te odpadke spet pomečejo v vodo, kakor so delali doslej? Kaj bi se moglo dobiti iz teh odpadkov, da bi rešili tovarno propada, kajti država ima z njo le izgubo. Nič, prav nič, je obupano rekel inženir sam sebi, saj so vsd njegovi poskusi s temi odpadki ostali le jalovo prizadevanje. Tukaj so pred 380 leti odprli matični rov, ki je vodil v najbogatejši rudnik srebra v Evropi. Iz srebra so kovali tolarje. V 70 letih so nakopali 300.000 kg srebra. Kraj je imel leta 1519 400 hiš in je postal svobodno rudarsko mesto. Cez 6 let je imel že 1200 hiš in od vseh strani so drli vanj lovci srebra. Neekonomsko izkoriščanje rudnega področja je kmalu pokazalo slabe posledice. Ko je kasneje rudnike prevzela država, jef nakopala še 100.000 kg .srebra,'potem ga je pa zmanjkalo. V rudnikih so sedaj iskali le še kobalt, nikelj, svinec in srebro, zadnjih 40 let pa so s težavo kopali le uran, neki smolasto črni mineral, v katerem je 1789 nemški kemik Klaproth odkril neki doslej neznani element in ga poimenoval uran. Ta novi element so uporabljali le
v industriji stekla kot barvilo. Rudnik v Jahimovu so vzdrževati le na silo, da niso tamošnji prebivalci ostali povsem brez zaslužka. Sedaj ga bo pa res treba zapreti... V teh mislih je inženir Kruba odšel v svojo pisarno. Na mizi je našel pismo zakoncev Curie iz Pariza:
»Cesarsko-kraljevski rudarski in topilniški upravi. Odkrila sva nov element radij. Nisva ga mogla proizvesti večjo količino, ker je v naravi izredno redek. Najdemo ga v vseh uranovih rudah, toda °-a-mo v neznatnih količinah .., Midva imava na razpolago samo 100 kg uranove rude, zato še nisva mogla doseči pravega uspeha... Ta element je v uranovi rudi, v odpadkih, Jki jih vi zavržete. Prosiva, če nama lahko pošljete večjo količino, po možnosti 10.000 kg odpadkov vaše uranske rude... Plačati je seveda ne moreva ...«
To je bilo spomladi 1898 Inženir Kruba se je zamislil: kaj če to ne pomeni rešitev rudnika? Poslal je učenjakoma Curie v Pariz zaprošeno rudo in — začelo se je novo poglavje v zgodovini človeštva.
URANA JE DOVOLJ
Uran, ta neobhodni element za izkoriščanje jedrske tehnike je pravzaprav zelo razširjen element. Ce je bil sprva znan le iz rudnika Jahimcfvo, so ga bili kmalu odkrili velike količine v belgijskem Kongu, Južni Afriki, v Kanadi. Uran je takorekoč povsod, ne samo v zemeljski skorja, ampak tudi v morjih in jezerih, celo v zdravem človeškem organizmu. Njegova skupna količina na zemlji je precej večja od količine cinka, živega srebra in zlata. Toda drugi elementi so navadno na »kUpih«, uran pa je v večjdh skupnih količinah zelo redek, kar otežkoča njegovo industrijsko izkoriščanje.
Novomeški pevci so praznovali
Moški pevski zbor PD Dušan Jereb iz Novega mesta je 19. maja priredil v Straži koncert umetnih, ljudskih in partizanskih pesmi. Pod vodstvom Toneta Marklja so ubrano in s svojo že priznano pevsko kulturo odpeli svoj spored in navdušili 'poslušalce v dvorani Zadružnega doma. Bili so nagrajeni z bogatimi aplavzi in z željo navzočih, naj čimprej spet pridejo gostovat.
Po končanem koncertu so imeli pevci pri Petretu skromno, pa lepo slovesnost: praznovali so 10-Ietnico obstoja svojega pevskega zbora in 50-letnico svojega požrtvovalnega pevovodje Toneta Marklja, pod čigar vodstvom dosezajo tako lepe uspehe.
.Načelnik pevske sekcije Mirko Drenovec je pozdravil pevce in njihove goste, na kratko orisal 10-letno delo društva, zatem pa razdelil diplome in pri-znanja. Posebno priznanje z diplomo so prejeli trije: Avgust Jazbinšek, Ferdo Gernedelj in Tone Markelj. Diplome za 10-letno delo pri zboru je prejelo 6 članov (Mirko Drenovec, Vili Skok, Mile Strajnar, Rudi Mraz, Jarko Strumbelj in Riko Vrh), 10 članov pa za 5-letno udejstvovanjc pri zboru. Po razdelitvi diplom je odlikovancem in vsem pevcem ob 10-letnici zbora in Tonetu Marklju za 50-letnico čestital predsednik PD Dušan Jereb književnik Sevcrin Sali, v imenu odli-kovancev se je pa zahvalil prejšnji dolgoletni član pevskega zbora in predsednik društva Dušan Jereb, zvezni poslanec Avgust Jazbinšek. V toplih, domačih besedah je orisal pomen kulturnoprosvetnega dela, pomen, ki ga za to delo imajo v Novem mestu »Je-rebovci« in še posebej poudaril plemeniti namen in pomen pevskih zborov in lepoto naših pesmi. Bila je to res lepa, intimno prisrčna proslava.
Zboru ob njegovi 10-letnici čestitamo tudi vsi, ki smo že tolikdkrat čuli naše priljubljene pevce z novomeškega odra in jim želimo novih uspehov. Enako pa tudi pevovodji Tonetu Marklju ob njegovem lepem življenjskem jubileju! » -n
NA LOVU ZA URANOM
Čeprav uran nima lastnosti, da bi se kopičil na enem mestu, kakor ostale rude, ima pa neko posebnost, zaradi katere ga je lahko* odkriti. Uran je namreč radioaktiven in žarči. Atomi urana izsevajo radioaktivne žarke, brez ozira, v kakšnem stanju je. Lahko ga razžarimo ali pa ohladimo na najnižjo možno temperaturo — neprenehoma izseva svoje žarke. Aparat, ki odkriva v zemlji to dragoceno rudo, je kaj preprost, podoben poljskemu telefonu: po svojem izumite-
drugimi naprednimi državami. Po dvanajstletnem napornem delu je po vsej Jugoslaviji že odkritih blizu 200 nahajališč uranove rude, ki so primerna za izkoriščanje. Sprva skromni začetki se danes nadaljujejo na široki fronti in z najmodernejšimi aparati domače izdelave, posebno z aparati tipa »Lovec«, ki jih izdelujejo. RR tovarne v Nišu. Od rane spomladi do pozne jeseni križajo po državi ekipe iskalcev in raziskovalcev urana, včasih kilometre in kilometre oddaljeni od naselij, noč in dan na
• „Pleterski žolnir"
JOSIP RESSEL
in Dolenjska v češkem leposlovju
Slika kontrolne mize in
atomski električni centrali
sovjetske akademije znanosti
lju se imenuje Geigerjev števec. Lovec uranove rude, ;ta-kozvan prospektor, si obesi okrog vratu ta števec, natakne na ušesa) slušalke, prisloni posebno kovinsko cev na pečev-je ali na zemljo in prisluškuje. Če zasliši v slušalkah prasketanje, je to znak, da je v zemlji uranova ruda. Radioaktivni žarki urana ustvarjajo namreč v Geigerjevem števcu električne impulze, ki v slušalkah odmevajo kot prasketanje. Oboroženi i tem aparatom danes na tisoče uranskih »lovcev« pretika za to rudo po vsej zemeljski obli.
* Razen Geigerjevega števca je pa še neki posebni aparat scintilometer, ki je 50 tisočkrat bolj občutljiv kot Geigerjev števec. Z njim se lahko preiskuje ozemlje iz letala ali helikopterja, ali ga pa spustijo v morske ,jđobine. Tako so že 'odkrili sloje uranove rude pod morjem na obalah Floride, Madagaskarja, Cevlona, Avstralije in Sirije. Urana torej ne bo zmanjkalo.
URAN V JUGOSLAVIJI
V iskanju uranove rude tudi
Jugoslavija   ne   zaostaja za
delu, iščoč jedrskih surovin. Na hvalo tem našim iskalcem-pionirjem (v teh skupinah so prospektorji, geologi, mineralog!, izpiralci in tehniško osebje) se bo v Jugoslavji začelo izkoriščanje uranovih rud. S tem bo nastala tudi naša nova industrija za izkoriščanje jedrske energije, naša atomska doba.
Dne 10. oktobra 1957 poteče sto let, odkar, je zaključil v Ljubljani svojo trudapolno življenjsko pot iznajditelj ladijskega vijaka in velikega števila drugih pomembnih iznajdb tako rekoč iz vseh področij tedanje tehnike, gozdarski strokovnjak, zlasti za po-, gozdovanje našega krasa, in ekonomist Josip Ressel po rodu Ceh. Za Dolenjsko je zanimiv, ker je služboval na svojem prvem službenem mestu v Pleterjah kot riistriktni gozdar v letih 1817—1821. Tamkaj je nadzoroval državne in zasebne gozdove, obsegajoče nič manj kot 75.000 oralov, obenem pa v teh letih preskušal na reki Krki med Šentjernejem in Kostanjevico iznajdbo, ki je pozneje postala pomembna za ves svetovni promet in trgovino ter človeški napredek — ladijski vijak.
S svojim delovanjem kot vesten in prizadeven gozdar, ki je bil med ljudstvom prav priljubljen je s svojimi poskusi s čolnom na vijak postal med dolenjskim ljudstvom tako popularen, da se je še do današnjih časov ohranil nanj spomin med ljudstvom kot na »pleterskega žolnirja« (pač inženirja), čeprav je ljudsko izročilo v teh sto štiridesetih letih moralo večinoma že izumreti. Kljub temu se je ob pomoči prizadevnih, domačinov zlasti iz Pleterij, Šentjerneja in Kostanjevice posrečilo zaslediti to izročilo še v tolikšnem obsegu, da bi za-
Dvoje zanimivih predavanj Ljudske univerze
Zadnji dve sredi v maju (22. ln 29.) je Ljudska univerza v Novem mestu pripravila svojim poslušalcem dvoje prav zanimivih predavanj. Leopold Bergant, psiholog Zavoda zia duševne bolezni v Ljubljani, je predaval o duševni higieni. Seznanil je poslušalce predvsem s tistimt duševnimi boleznimi, ki niso patološkega Izvora, ampak psihičnega (razne oblike paranoje, histerije \n podobno) ln katere zdravi sodobna psihološka znanost, medtem ko pata-loške duševne bolezni zdravi le medicina. Predavatelj je zlasti razložil, kaj vse je potrebno za duševno zdravje otroka in mladostnika in kako se odpravljajo razne napake, ki Imajo psihičen Izvor (mokrenje, sesljanje prstov, grizenje nohtov itd.).
Drugo predavanje (29. maja) je Imelo naslov Triglavski narodni park. Predavala Je znana slovenska znanstvenica, referentka za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo dr. Angela Ptsker-nikova. Z besedo in skioptičnlmt slikami je popeljala poslušalce v
čudovite lepote gorskega sveta od Bogatina, mimo Bohinja do Triglava, torej v področje, ki ga zajema naš zaščiteni narodni park, poln naravnih lepot, prirodopls-nih zanimivosti (rastlinstvo, živalstvo) 1n folkornih ostalin (bohinjska ohcet, kravji bal). Marsikdo je šele na tem lepem predavanju uvedel za naš narodni park in doumel, zakaj ga Je oblast zaščitila. To je naš prvi narodni park v Sloveniji, v vsej Jugoslaviji ,Jih pa imamo Je šest (na Hrvatskem n. pr. področje Plitvic), Ti parki naj pred čedalje bolj prodirajočo civilizacijo in tehniko ohranijo neoskrunjene nekatere naže največje naravne lepote in zanimivosti in so velikega pomena. Kar zamislimo s>l čudovito Bohinjsko Jezero, če bi ga obzidali S samimi več ali manj lepimi hoteli ali kako drugače oskrunili njegov naravni okvir. Ugledni predavateljici, ki jo starejši Novomesčard dobro poznajo, ko je bila tu profesorica, so Wll poslušalci res hvaležni za lepo predavanje.
doščalo za lep in zanimiv članek. Sicer bo to izročilo vsebovala tudi knjiga o Resslu, katero pripravlja za letošnjo stoletnico smrti Tehniški muzej Slovenije, da bi se tudi z njo oddolžil spominu velikega moža, ki je vse svoje življenjsko delovanje opravil na slovenskem ozemlju (z izjemo nekajletnega službovanja v mornariškem arzenalu v Benetkah). Tudi obe ženi je imel našega rodu (prvo Jakomino Orebič iz Bakra, drugo Terezijo Kasteličevo pa iz staroslavne Višnje gore). Posvetil je znatno Število iznajdb potrebam naših Kraševcev, podobno tudi obsežne predloge za ponovno pogozditev našega krasa, iznašel je ladijski vijak in to iznajdbo .suetounepa pomena preskušal najprej na dolenjski Krki. Ressel počiva na pokopališču naših slavnih mož — na ljubljanskem Navju. Zato smo Slovenci prav posebej dolžni, da mu v letošnjem spominskem letu izkažemo hvaležnost za njegovo delovanje na primeren način, kakor ga je zaslužila njegova ljubezen do naših krajev in naših ljudi.
Danes bi želeli obdelati leposlovje, ki obravnava Res-slovo življenje in delo, zlasti kolikor se nanaša na njegovo delovanje na Dolenjskem, kjer
ni deloval le kot gozdar, marveč tudi kot izu7nitelj ladijskega vijaka, učitelj lepopisa na novomeški gimnaziji tn udeleženec, če ne celo ustanovitelj šentjernejskih konjskih dirk, ki morajo po Res-slovih podatkih izvirati vsaj že iz l. 1817, kolikor niso še starejše. Bile bi torej vsaj trinajst let starejše od berlinskih, kakor je ugotovil I.Pir-kovič v zvezi z mojimi podatki.
V prejšnjih časih je bila najbolj znana pripovedka o Res-slovem doživljaju z uskoškimi roparji, ki je krožila in še kroži v neštetih inačicah in sta jo v slovenskem besedilu ohranila zlasti J. Potočnik in V. Pirnat. Roparji, ki so mu bili na službenem obhodu odvzeli uro in denar, so mu jo po nekaj dneh ponoči prinesli pred njegovo bivališče v tedaj opuščenem samostanu v Pleterjah, ki je pripadal z gozdovi na Gorjancih vred študijskemu zakladu; ko je stopil na prosto po stvari, katere so mu vrnili, češ da so zvedeli, da je on najbolj priljubljen uradnik v teh krajih, se je ob strahovitem trušču podrl trhli strop njegovega M-vališča (tako imenovane »Res-slove kule«). Tako so roparji Resslu nehote rešili življenje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Tabor — veliko mravljišče v Bihaću.
© CC R © G L
Spomin na zlet bratstva in enotnosti v Bihaću: pogled na skupino nastopajoče mladine iz
treh bratskih republik
KRIZA V OBRTNIŠTVU
»No, kako ti gre posel?« vpraša obrtnik svojega prijatelja obrtnika.
»Slabo! Ce mi bo Ho tako naprej, bo moja davčna prijava nazadnje še resnična.«
.REKLAMA
Charti Chaplin je bil na višku svoje slave; njegovo ime je poznal ves svet. Neka tovarna čevljev je to izkoristila za reklamni oglas: »Cha-plln nosi čevlje naše tovarne«
PROFESORSKA »JAGODA«
Ko je znana slovenska znanstvenica dr. Angela Piskerni-kova poučevala na novomeški gimnaziji prirodopis, je popeljala nekega dne svoje dijake na ekskurzijo na Hmeljnik. Dan prej jim je V šoli govorila o raznih oblikah rastlinskih plodov in omenila, da so buče pravzaprav jagode bučne rastline. No, grede na ekskurzijo zagledajo v Bučni vasi na nekem vrtu čudovito debele buče. Pa pravi profesorica Pi-skemikova dijakom navdušeno: »Sedaj pa le poglejte: kakšne čudovite jagode!*
Pa se oglasi kmet z vrta: »Kristus nebeški, take debele neumnosti pa Še svoj živ dan nisem slišal/«
Drugi dan je konkurenčno podjetje dodalo temu oglasu: »Saj zato se mu ves svet smeje«.
TE2AVE S SOLO
»Mirkec,« pravi mama, »kaj pa pomeni ta 'hrup v očkovi sobi?«
»Ded uči očka, kako se delajo moje šolske naloge.«
V LETOŠNJI »LEPI« POMLADI
— Kako ti gre?
— Hvala, dobil sem milijon..4
— Čestitam!
— ... enot penicilina I
45. Beg Malkoč je planil v dolino kot vihar. Konji so zaropotali po stari skalnati poti, se vsuli po stezah v vasi in razsejali ogenj in krik po hišah. Ljudje so bežali v tabore ln čez jezero. Tu in tam je zadela tropa konjenikov na gručo bežefih kmetov. Kmetje so vedeli, da ne morejo pričakovali usmiljenja, borili so se do zadnjega in tudi marsikateri jezdec se je zvrnil v sneg.
Na Križni gori se je kadila grmada, čeprav nekoliko pozno. Brzi sli so odnesli sporočilo o turškem prihodu na Kras. Ognjen žar se je Siril za njimi in potrjeval nnvko.
Za divjajočim krdelom pa se je vlekel trop ujetnikov. Zaradi de.\ja so bile poti spolzke in drselo je ljudem ln žk'altm ...
411. Zadnjemu krdelu z ujetniki so se pridružili mnogi ranjeni Turki. Bili so to divji lju 1 je, okrvavljeni in polni ran. Zadovoljno so ogledovali ujetnike. Te bodo že lahko varovali! Zlahka jih bodo pripeljali v Bosno.
Ko je Gregec videl te poglede, se je čudil, da oskrbniku še ni upadel pogum. Tekla ta drug poleg drugega, toda Gregec je bil šibkejši in Je skoraj omagoval. Ko je tekel za konjem, so rasle temne podobo pred njim: janlčar bo. Janičar! Toda s ča-»om, ko je videl, da r vseh strani bije plat zvona da se Ijudj? branijo in tolčejo, je nenadoma razumel oskrbnika: dokler človek živi, dokler nI mrtev dokler živi med ljudmi, ne sme izgubiti upanja.
47. S povešeno glavo je Gregec stopal za konji in poslušal. Včasih je postrani pogledal oskrbnika. Andraž je stiskal zobe. Krvavi obraz je sem in tja obrnil v breg, nosnice so se mu široko razprle, kakor bi vdihaval novi zrak,
Res je, človek ne sme izgubiti upanja. Gregec je čutil, kaj se dogaja v njem. Pripravljal se je na beg, Toda tudi/Turki so oprezovall. Alah ne bo dopustil, da bi ujetniki ušli takšnim junakom. Turkov je bilo sicer samo dvajset, vendar dovolj za kakšnih petdeset ujetnikov, slabotnih in prestraši i li.
Ta čas pa prinaša veter z vseh strani plasove zvonov in med nje se mešajo dn',11 kriki Turkov, pa zopet glasovi borb, borb % vseh strani.
48. Ko so gnali ujetnike skozi Cerknico, Je ponekod ogenj že ugasnil. Vrata hiš črno zijajo, na cesti leži nekaj mrličev. Ko skačejo ujetniki čea nje, zatiskajo oči — Turki se jim pa smejejo.
V taboru se še branijo, štirje mogočni stolpi branijo oblegance. S krikom lazijo Turki okrog zl-rlovja, vlačijo lestve in hočejo gor. Gregec opre-zuje. Da, ko bi zdajle kdo planil na njihove spremljevalce. Toda nič se ne zgodi. Oblak puščic puhne na prve konjenike. Eden izmed Turkov se zgrudi, drugI se umaknejo in žugajo kristjanom. Ljudje na obzidju dvigajo pesti, kričijo, oskrl.nik Andraž pa ie zatrepetal in dvignil roke. Eden izmed Tiirtfov i?a oplaii % bičem preko lica. tolče po drucrih ujetnikih.