NO. 128

Ameriška Douovira/i
/% /1/1' E RI €Ef% IU— HO IW1E
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAP€R
d
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 30, 1953
LETO Lm — VOL. LEU
STEVENSON PRI TITU NA BRIONIH
Stevenson hvali Jugoslovane, ki so trdno odlo,-čeni, braniti svojo ne-odvisnot in nastopiti proti vsaki agresiji.
DUBROVNIK, Jugoslavija. — Adlai Stevenson, bivši predsedniški kandidat demokr. stranke, ki je sedaj na potovanju okoli sveta, je izjavil, da je našel Jugoslovane “trdno odločene, da 'zaščitijo svojo neodvisnost in da se zoprstavijo vsaki agresiji — fizični in politični, pa naj pride od katere koli strani.”
Demokratski voditelj Združenih držav je izrazil svoje vtise v intervjuvu po pet-dnevnem bivanju v deželi, v katerem času je govoril s predsednikom Titom ter ostalimi vladnimi uradniki, kakor tudi z ljudstvom.
Za Tita ima Stevenson veliko ipohvalo. “Njegovo vodstvo tekom strašnih vojnih preizkušenj in tekom jugoslovnskega kljubovanja sovj. nadvladi, mu je prineslo mnogo simpatij in občudovanja”, je rekel.
Stevenson je dalje dejal, da se “čuti srečnega, ker so mogle Z. države pomagati Jugoslaviji” in je izjavil, da je “ekonomski napredek dežele zelo impresiven.” Dalje je rekel ,da je “iskrenost jugoslovanskega ljudstva nficielni dokaz o dobrih .odnoša-jih Jugoslavije in Združenih držav, kateri odnošaji, upajmo, se bodo še izboljšali.”
Stevenson je rekel, da so Titu in ostalim voditeljem všeč dokazi spravljivih gest napram Jugoslaviji od strani Sovjetske zveze.
“Toda”, je dodal, “oni ne Zaupajo Sovjetski zvezi in ob-Gojajo sovjetsko' branžo komunizma in nasilja, zato pričakujejo nadaljnih dokazov iskrenosti.
“Oni čutijo, da so sedanje sovjetske taktike posledica moči Jugoslavije in Zapada — zlasti Združenih držav.”
Dalje je rekel, da sta on in Tito tekom celodnevnih razgo-vorov na Brionih naredila celotni pregled vseh svetovnih zadev. Stevenson ni razodel Titovih nazorov glede speci-ličnih točk. Rekel pa je, da ®ta oba, on in Tito, izrazila u-Panje, da bodo zavladali boljši odnošaji med Jugoslavijo in Talijo, ki sta v sporu zaradi Trsta.
Angleški poslanci so pokazali simpatije za Ameriko
Poslanec je z ugovori proti eksekuciji zakjoncev Rosenberg slabo naletel.
LONDON. — “Daily Telegraph” poroča, da so protia-meriška vprašanja v angleški nižji zbornici, ki jih je stavil v četrtek socialistični poslanec Stephen Davies, povzročila samo to, da so potrdila močne angleške simpatije za Ameriko.
časopis pravi: “Poslanec je uspel, da je izzval skoraj soglasno demonstracijo gneva in ogorčenja v sicer zelo tolerantni nižji zbornici”.
Davies je namreč zahteval, naj zatvorijo v Angliji vse diplomatske in vojaške ustanove zaradi “široko razširjenega občutja” proti eksekuciji vohunov Rosenbergov.
Clement Attlee si je nemudoma umil roke kakor tudi roke delavske stranke nad temi Daviesovimi opombami.
Ogromna povodenj na japonskem otoku; 700,000 brezdomcev
Vsa severna pokrajina otoka Kvjušu je slična velikemu jezeru.
TOKIO. — Povodenj na otoku Kyušu, ki jo je povzročilo neprestano petdnevno deževje, je vedno bolj ogrožajoča. — Mrtvih, pogrešanih in ranjenih je že nad 2,000 oseb.
Policija v Fukuoki, največjem mestu na tem otoku, sporoča, da je tam 376 mrtvih, — 1,060 jih pogrešajo, 934 je pa ranjenih.
Po pobočjih in holmih tava nad 700,000 brezdomcev, ki žalostno gledajo, kako se povodenj polagoma dviga vedno više proti njim. Vremenski urad pa napoveduje še več dežja, katerega je padlo že nad 25 palcev.
Poplavljena severna pokrajina otoka sliči velikemu je-ze-ru, iz katerega strle holmi id mali otoki.
V kraju Kumamoto je bilo 36 moških in žensk živih pokopanih, ko se je podsulo za-
VAZNI POSVETI V SEOULU
SEOUL, Koreja. — Walter Robertson, posebni odposlanec predsednika Eisenhowetrja, in drugi ameriški diplomati ter visoki častniki, so se včeraj eno uro in 40 minut pogajali in posvetovali s korejskim predsednikom Rheejem.
Po seji, ki je bila tajna in se je vršila dopoldne, se ni takoj zvedelo, če so imeli kaj uspeha, da bi pregovorili starega predsednika ter ga pridobili za zasnovano premirje.
Robertsonu sta se na tej seji pridružila tudi gen. Mark W. Clark, vrhovni poveljnik čet na Daljnem vzhodu, in ameriški ambasador v Koreji, Ellis O. Briggs.
Z Rheejem pa so bili njegov premier, zunanji minister in minister za obrambo.
Preden je Robertson prišel v Korejo, je imel gen. Clark že dve seji s korejskim predsednikom. Obe ti dve seji sta se vršili po osvoboditvi protikomunističnih ujetnikov, kar je povzročilo! krizo že skoraj zaključenih mirovnih pogajanj.
V soboto je bilo rečeno, da sta Rhee in Robertson že tako blizu sporazuma o medsebojnem varnostnem paktu, da u-tegne biti slednji vsak trenutek dosežen.
Rhee, ki noče premirja, katero bi pustilo kitajske komuniste na korejski zemlji, hoče od Amerike trdno zagotovilo in jamstvo, da bi prišle ameriške čete spet na pomoč, če bi bila Južna Koreja zopet napadena.
Pritlikav teliček, ki je komaj en čevelj visok
MANTUA, O. — Na farmi L. W. Goynesa v Mantui je e-na njegovih krav skotila v soboto tele, ki je tehtalo 18 funtov in je bilo komaj čevelj visoko. Teliček je še vedno živ in zdrav v največje začudenje živinozdravnika. Krava se je otelila na pašniku in je to njeno prvo tele.
Med voditelji v Bolšoj Kljub nalivu in grmenju je bilo v Stadionu
gledališču ni bHo Berije. - Kje je!
Zamolčanje imena visoke o-sebnosti ni v Sovjetiji nikoli slučajno.
LONDON. — Lavrentij P. Beria, mož št. 2 v kremeljski hierarhiji, je postal zdaj predmet ugibanja, kje je in kaj je ž njim; Moskva je namreč objavila listo dvanajstih vrhovnih voditeljev, med katerimi pa ni njegovega imena.
V petek zvečer so šli Malenkov in enajst nadaljnih sovjetskih voditeljev v Bolišoj gledališče k neki operi. Teh 11 predstavlja članstvo prezidija, med katerimi pa ni Berije, — glavarja tajne policije in notranjega ministra.
Naznanilo, da so se omenjeni udeležili predstave v Bolšoj gledališču je bilo objavljeno v Pravdi in Izvesti j ah kakor tudi razglašeno po uradni tiskovni agenciji Tass. Nika-kega pojasnila pa ni bilo, zakaj ni bilo tam tudi Berije, niti ni bilo pojasnjeno, ali je bolan, odsoten ali “odžagan”. — Zamolčanje imena kake visoke osebnosti pa ni v Sovjetiji nikoli slučajno.
v Clevelandu lepo slavje sv. rožnega venca
V Stadionu je bilo najmanj 55,000 ljudi. — S to veličastno prireditvijo in pobožnostjo je bil počaščen clevelandski nadškof Hoban, ki praznuje tekoči mesec 50-letni-co svojega mašništva.
klonišče, v katerem so se nahajali.
400,000 premogarjem grozi brezdelje
PITTSBURGH. — Mnogim premogarjem, katerih je vseh skupaj 400,000 in katerih mnogi so zdaj na počitnicah, grozi brezposelnost, kakor je povedal John Busarello, predsednik UMW: distrikta št. 5.
Premogarji imajo iti nazaj na delo dne 6. julija. Za svoje počitnice so dobili premogarji po sto dolarjev.
“Res ne vem, kako so mogli nekateri lastniki rovov to plačati,” je rekel Busarello. “Ver čina premogovne industrije je sedaj v slabem položaju. Sedaj imamo nakopanega mnogo premoga.”
CLEVELAND. — Kljub nalivu in grmenju se je vršila v nedeljo v clevelandskem Stadionu veličastna proslava sv. rožnega venca. Tisoče in tisoče ljudi je klečalo zatopljenih v pobožno molitev, ko se je med vršanjem vetra in med grmenjem ulil dež.
Med verniki, ki so bili premočeni od nenadne plohe, so bili tudi — en kardinal, en nadškof, en škof in stotine nižjih duhovnikov, bratov in lajikov.
Nadškof Edward F. Hoban iz Clevelanda, kateremu na čast je bil prirejen ta dan, je mirno vodil molitve, ko se je ulil dež in so mu strežniki ogrnili dežni plašč. Molitev in sestanek pobožnih vernikov sta bila nekak spiritualni šopek nadškofu Robanu, ki praznuje tekoči mesec svoj zlati jubilej mašništva.
Naj višja cerkvena osebnost •pri tej pobožnosti je bil kardinal Mooney, knezoškof iz Detroita, ki je sedel na prestolu na odru na desni strani oltarja.
Na častnem sedežu je bil tudi škof Michael Brown iz Irske, ki je tukaj na obisku pri Msgr. Albertu Murphy-u, župniku cerkve sv. Ignacija.
Rev. Peyton je apeliral na vse ljudstvo Clevelanda — na katoličane, protestante in Žide — naj se potrudijo pridobiti mir, lju-
bezen in varnost za svoje domove, za svojo domovino in ves svet s tem, da posvetijo temu namenu deset minut molitve.
Clevelandski pomožni škof F. L. Begin je imel kratek govor o nadškofu Hobanu in njegovem delu za clevelandsko škofijo.
župan Burke, ki je tudi govoril, je povedal da je nadškof Hoban ustanovil v času svojega ško. fovanja 39 novih župnij ter izgradil 37 osnovnih šol in dve bolnišnici.
Kardinal Mooney je prebral pismo vatikanskega apostolskega delegata v Zdr. državah, v katerem daje papež Pij XII. nadškofu Hobanu svoj apostolski blagoslov.
Pri proslavi so igrale združene godbe šol sv. Ignacija, sv. Edvarda, Cathedral Latin, Holy Name in Benedictine High šol, Parmadale pa je oskrbel oddelek trobentačev od John Carroll University godbe.
Poleg teh so nastopili tudi pevski zbori.
Za blagoslov so prinesli sv. Zakrament v spremstvu duhovščine in lajikov iz St. John’s katedrale v Stadion.
Za prvo morebit. pomoč je bilo v Stadionu v službi sedemdeset policistov in šestdeset gasilcev.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Trinajsta obletnica—
Daies zjutraj se je brala sv. maša za pok. Margie Kamber v spomin 13. obletnice njene smrti.
Zopet uraduje—
Zdravnica dr. Anne Prosen, 22050 Lake Shore Blvd. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za karte, cvetlice in darila. Sedaj zopet uraduje.
Iz bolnišnice—
Ray Steriot, 10713 Prince Ave. tajnica Slov. del. dvorane na prince Ave. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je uspešno prestala operacijo. Zahvaljuje se prijateljem za obiske, pozdrave, cvetlice in darila.
Na počitnice—
Naša dolgoletna naročnica Eva Ožbolt, 9317 Way Ave., odide za več tednov v Kaliffornijo na počitnice. Predvidoma se bo vrnila sredi avgusta. Srečno pot in prijetne počitnice!
Čas pogreba—
Pogreb Josepha Zachary (Zakrajšek) bo v sredo zjutraj ob 830 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. in od tam na Calvary pokopališče.
Molitev—
člani Društva Dvor Baraga, št. 1317, Katoliških borštnarjev so prošeni, da se udeležijo molitve za umrlega brata Joseph W. Zakrajšek (Zachary) danes zvečer ob pol osmih v Zakrajško-vem pogrebnem zavodu.
Zaklad v žimnici
TURIN, Italija. V nekem tukajšnjem Domu za ostarele so našli zašito v žimnici: 200,-000 predvojnih lir v bankovcih, ki so bile tedaj vredne več kot ?50,000, danes pa $350.
Ali bo Marjetica ostala devlčica?
WASHINGTON. — Margaret Truman, ki je zdaj stara 29 let in pol, je še vedno “ledig in frej”. Pravi, da ni doslej nobene romantične ljubezni v njenem življenju in da so vsi njeni načrti posvečeni njeni karieri.
Privatno tudi dostikrat pove, da se tudi njena mati ni o-možila, dokler ni bila že v sredi tridesetih, in po njenem mnenju je zakon h j enih staršev idealen. Pravi, da ne bo vse dotlej razmajala o zakonu, dokler ne bo prepričana, da bi bil njen zakon prav tako srečen kakor je zakon njenih roditeljev.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Trst in nujni problemi zapadnih držav
Novi grobovi
Mary Požar
Do dolgi in mučni bolezni je Pfeminula v Woman’s bolnišnici ^boro poznana Mary Požar, stanujoča na 23020 Tracy Ave., Eu-n^d, o. Pogreb oskrbuje Jos.
in Sinovi pogrebni zavod, J58 E. 152. St. Več poročamo pri-nodnič.
^anes in ponoči deloma oblač-110 ^ toplo.

KOLIKOR MOREMO v seda- da je ona po vsej priliki pripravljena v primeru potrebe sodelovati z zapadnimi zavezniki. —
njem zamotanem političnem položaju razbrati, gredo vsa francoska prizadevanja za tem, da bi se Velika Britanija obvezala vzdrževati v Nemčiji stalno armado, na kar pa londonska vlada ne pristane. Nobenega dvoma ni o tem, da Velika Britanija nikdar ne bo pristala na to, da bi svojo armado trajno vezala na kontinentalne potrebe Francije, Vel. Britanija je namreč že dvakrat, prvič v zelo izdatni meri, drugič pa oprezne-je, prišla Franciji na pomoč, ko je bila pod nemškim 'Olboroženim pritiskom. Vendar .se je londonska vlada vedno izmikala temu, da bi svojo do poslednjega trenutka svobodno odločitev podredila francoskim potrebam.
In zato Velika Britanija noče uvrstiti svojih divizij v evropsko armado. Ona je nedvomno voljna sodelovati z Evropsko obrambno skupnostjo, to se pravi.
Vendar pa danes ne pristane na to, da bi se glede tega obvezala. Ohraniti si hoče namreč vedno možnost, da lahko ponovi svoj umik preko Dunkirka. Tudi tedaj, ko so Nemci v zimi 1944-45 zopet ogrožali Pariz, je bila Montgoimeryjeva vojska pripravljena izprazniti francosko o-zemilje in prepustiti zaveznike njihovi usodi.
ičie naj osvetlimo važnost tržaškega vprašanja se ta odraža prav v teh težavah. Francija je namreč pred potrebo pristanka na zopetno nemško oborožitev proti Sovjetom iz enostavnega razloga, ker je bolje, če ima Nemce ob sebi kakor pa proti sebi. Obrambe Zapada brez oborožitve Nemčije si pa ne moremo niti zamisliti, ker bi bila enostavno nemogoča. Kako naj bi sicer Francija sama prevzela obrambo Zapada proti
Sovjetom, ko niti v prvi niti v drugi svetovni vojni ni bila v stanju, da bi se sama ubranila razmeroma šibkešjše Nemčije?
če pa se Francija ne čuti varne pred Nemčijo, kateri zapad-ni zavezniki nameravajo poveriti velik delež v obrambi Zapa. da, dn če ji v tej njeni ogroženosti ne priskoči na pomoč niti Velika Britanija, čeprav so ravno Angleži toliko trpeli zaradi nemške napadalnosti, ji pa za ohranitev evropskega ravnotežja ne preostaja drug izhod kot ta, da vso svojo pozornost posveti nemškemu delu Srednje Evrope, kateri je tedanji zunanji minister Bidault tako lahkega srca hotel /odvzeti Trst, ki ga je hotel izročiti Italiji, kateri to mesto razen zadnjih 25 let nikdar niti politično niti po čustvovanju ni pripadalo.
Nikdar bolj kot danes bi morala Francija obžalovati pasivno zadržanje, ki ga je kazala pariška vlada ob zlomu čehošlo-
LEMONT. Romanje za 4. in 5. julij. Skupna vožnja z vlakom iz Clevelanda do ičikage. Cena $18.50 za tja in nazaj. Odhod iz Clevelanda ob 1:30 v soboto zjutraj. Prihod v čikago ob 6:35. Iz čikage v Lemont kratka vožnja z busom, ki se plača tam. Vsak romar dobi na vlaku karto za vožnjo nazaj in se lahko v dobi petih dni vrača s katerimkoli vlakom. V nedeljo popoldne oz. zvečer odhajajo vlaki iz Čikage tako, da lahko pridete v Cleveland ob 10:45 zvečer, ob 2:40 in 6:35 zjutraj (v ponedeljek). Otroci do 5. leta ne plačajo nič, starejši do 12. leta pa polovico ($9.25). Prosimo, da se nemudoma javite v naši pisarni. Voznino je treba plačati pri prijavi.
VETRINJSKO POLJE. Spominska knjiga na slovensko vetrinjsko tragedijo s slikmi. Spisal Karel Mauser. Cena 50 centov. Dobi se v Slov. pisarni. ------------o-----
Poizvedovalni kotiček
Avgust Kollander, potniška pisarna in notariat na 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, bi
vaške in Madžarske pod neusmiljenim sovjetskim pritiskom.
In v tem času povojnega navdušenja je vsa povezanost tržaškega vprašanja dn vprašanje nove ureditve Srednje Evrope popolnoma ušla zapadnim državnikom. Zanje je bilo edino merodajno, da se danes v Trstu govori italijansko, čeprav so Trza- rad zvedel kaj več o Francu čani kazali očitno nasprotovanje Kuzma, ki je prišel pred 45 leti
do tega, da bi bilo njihovo mesto v pozorišče neresnih poskusov prekomorskih plačancev, ki si dom išl j ujejo, da bodo s svojimi deklamacijami in svojimi romanji ter pozdravnimi brzojavkami reševali evropska vprašanja.
V času nerazumnega preziranja slovenskega trpljenja in slovenskih stremljenj, so francoski zastopniki dobivali navodila, naj se izognejo vsakemu stiku s slovenskimi krogi in naj naravnost prezirajo Slovane. Vendar se vse bolj približuje dan, ko takega obnašanja in zadržanja ne bodo mogli več priporočati!
Ameriko iz Ljutomera. Domov se ni javljal, živel je v Clevelandu, po poklicu je bil mizar. Kdor bi o omenjenem kaj vedel, naj sporoči na gornji naslpv.
PET UJETNIKOV UBITIH
PUSAN, Koreja. — V tukajšnjem ujetniškem taborišču so komunisti ubili pet severnokorejskih protikomunističnih ujetnikov.
Požar uničil tovarno
LANSING, Mich. — Tovarno Saylor - Beal Co., je v soboto zvečer uničil ogenj. — Povzročena škoda znaša en milijon dolarjev.
Varen kraj
LINCOLN, Neb. — Tukajšnje mesto nima že drugo leto zaznamovati nobene smrtne prometne nezgode.
NAJNOVEJŠE VESTI
SEOUL, Koreja. — Gen. Clark je včeraj priporočil komunistom, da bi zavezniki' in komunisti nemudoma podpisali premirje, in to tudi brez odobritve južnokorejskega predsednika Rheeja. Danes pa je komunistični radio v Pyon-gyangu odločno zavrnil ta predlog. (O tej skrajno žalostni in za zaveznike malo častni zadevi bomo podrobneje poročali jutri.)
BERLIN. — Komunisti so na široko odprli vrata trgovin z živili in skladišč, da preprečijo nove grozeče izgrede silno nejevoljnih nemških delavcev, ki so dne 17. junija že priredili revolto, katera je dala misliti tako rdečim voditeljem v Moskvi kakor tudi po vseh satelitskih deželah.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj odobril osem milijonov dolarjev pomoči farmarjem v Texasu in Oklahomi, kjer je zavladala
velika suša.
NEW YORK. — Adlai Stevenson je včeraj izjavil, da kadar pride do dokončne odločitve, bo indijski premier Nehru ob strani svobode.
DUNAJ. — Sovjetska zveza je poslala v Češkoslovaško eno svojo divizijo vojaštva, da naredi mir in red med češkim delavstvom, med katerim vre sovraštvo proti rdečim gospodarjem.
SEOUL. — Trdo preizkušene južnokorejske čete so se u-maknile včeraj s štirih hribov severno od Seoula pred silnimi napadi 12,000 kitajskih komunistov.
^meri$ka Domovina
Clair Ave.
* w io/*- i%i— ti o ivi c
HEnderson 1-Q628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 128 Tues., June 30, 1953
Težave sedanje administracije
trd, toda čisto naravno je, da plača večje davke oni, ima večji dobiček. Ravno tega pa nekateri senatorji nočejo razumeti in delajo težave Eisenhowerjevi vladi, da jo morajo podpirati — demokratje.	M.
BESEDA IZ NARODA
Eisenhov/erjeva vlada ima zadostno večino svoje stranke tako v zbornici poslancev kakor tudi v senatu. Iz tega dejstva bi bilo pričakovati, da bo teklo vse gladko glede nove zakonodaje kakor tudi glede novega proračuna za bodoče leto, toda naša javnost ima utis, da vse delo ne gre tako, kot bi moralo iti. Kje tiče vzroki temu?
Če pregledujemo razna poročila o delu naše vlade in kongresa, kmalu opazimo, da je ves položaj zelo zapleten in temen.
Nekateri vse to razlagajo kot nekako posledico napetosti, ki je ostala iz borbe za predsedniško kandidaturo med Taftom in Eisenhowerjem. Res je, da posebno glede zunanje politike nista Taft in predsednik vedno istih nazorov.
To se je posebno pokazalo ob priliki zadnjega Taftovega govora v Cincinati glede naše zunanje politike v Aziji. Toda vsa počasnost razvoja in zlasti glede bodočega proračuna gotovo ni odvisna od kakega različnega gledanja voditelja republikanske stranke Tafta in predsednika. Senator Taft je gotovo med vsemi ameriškimi politiki najbolj spoštovana osebnost, odličen, odkrit značaj, ki ga mora spoštovati tudi vsak političen nasprotnik. Ko je pred tedni zbolel, je vstal voditelj demokratov v senatu Johnson in izjavil, da je Taft ena najbolj spoštovanih osebnosti ameriškega političnega življenja. Nikdar ni ta odlični voditelj republikanske stranke pokazal niti najmanjše užaljenosti, da je pri primarnih volitvah podlegal Eisenhowerju, nikdar njegovih političnih ukrepov ne narekuje kaka osebna zagrenjenost ali osebna ambicija. Ko je že parkrat prišla nova administracija v težave v senatu, je odločil Taftov vpliv v njen prilog. Ob vsaki priliki se jasno kaže v senatu, da podpira Taft predloge vlade, ki bi imela v senatu dosti težje stališče, če bi ne bilo njegovega mogočnega vpliva. Tudi v svojem govoru v Cin-cinatu Mr. Republikanec, kot splošno nazivajo Tafta, ni nastopil proti Eisenhowerjevi zunanji politiki, kakor je sam kasneje pojasnjeval. S svojim nastopom, da bi v slučaju iz-jaiovitve pogajanj za premirje v Koreji šla Amerika tam bolj svojo pot, se zdi, da je hotel le podati oporo naši zunanji politiki proti vplivom, ki prihajajo od zunaj.
Jedro vseh težkoč sedanje administracije leži v republikanski stranki sami, ki je razdvojena glede domače in zunanje politike.
Demokratska stranka, ki je sedaj v manjšini tako v poslanski zbornici kot v senatu, vodi kot priznavajo vsi ameriški časopisi danes odlično politiko v kongresu pod vodstvom svojih voditeljev sanatorja Lyndon Johnsona in kongresnika Sama Rayburna, ki podpirata predsednika proti njegovi lastni stranki.
Največ zmešnjave v republikanski stranki je glede naše zunanje politike, zlasti kolikor se tiče njene finančne strani. Kar preveč senatorjev republikancev smatra, da bi mogli oni voditi bolje našo zunanjo politiko kot pa izvežbani možje v našem državnem tajništvu. Tako je n. pr. predsednik senatnega odbora za zunanje podpore senator Bridges, karma svojo roko ustavil izplačilo 8 milijonov dolarjev, ki jih je senat že določil in ki jih je bila administracija dolžna izplačati.
Največje težave pa ima sedanja vlada z novim proračunom. Že cele mesece debatirajo pri raznih odsekih o njem.
Eisenhowerjeva vlada je Trumanov proračun v glavnem ohranila, okrnila je le nekatere izdatke, posebno vojni proračun in pa nekoliko znižala prispevke za podporo zunanjemu svetu. Republikanci so med volilno kampanijo obljubljali svojim volilcem, da bodo znižali davke in uravnovesili proračun, ki izkazuje zadnja leta vedno nekaj bilijonov primanjkljaja. Toda oboje ni mogoče; znižati davke in izravnati proračun. Če se znižajo davki, bo nujno primanjkljaj še večji, izdatkov pa tudi ni mogoče tako znižati, da bi bila v nevarnosti naša obramba in pa naša zunanja politika.
Poslanci in senatorji republikanske stranke imajo pred očmi volitve, ki se vrše drugo leto. Boje se, da jih bodo vo-liici prijemali, kako so izpolnili obljube, ki so jih dajali lani ob volitvah, boje se torej za svoje mandate in ta strah je večji kot skrb za bodočnost našega gospodarstva in vse naše zunanje politike.
Celo newyorški Times si je privoščil ostro kritiko nad temi poslanci in senatorji, katerih opozicijo proti lastni administraciji imenuje kratkovidno pomanjkanje državniške dajo malo več časa za preselitev sposobnosti. Takole piše;
“Dvajset let so se voditelji industrije in trgovstva pritoževali, da imajo premalo vpliva na vlado. Sedaj se ne morejo več pritoževati nad tem. Najmanj, kar moremo pričakovati od govornikov podjetniške skupnosti je, da sedaj pokaže svoje državniške sposobnosti in smisel za odgovornost in da malo naprej gledajo.”
V tem tiči največja težava sedanje administracije, da prevladuje v republikanski stranki kratkovidni “business”.
Radi tega se s tako silo upirajo predlogu administracije, da bi se ohranil še vsaj pol leta davek na prekomerne dobičke, ki edini še more preprečiti prevelik primanjkljaj v državnem
Nekoliko pojasnila
Duluth, Minn. — Čemu se še svoji 85-letni starosti, po 60 letih življenja v Ameriki in 22 letih bivanja v Duluthu? Na to vprašanje nekterih sem že pismeno in ustmeno odgovoril, toda vprašanja še vedno prihajajo od tukaj in iz stare domovine. Zadnje čase me zlasti vprašujejo glede muzeja, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, O.
Med onimi, ki se zanimajo za to ustanovo, je tudi stari in obče znani Elbin Kristan, kateri danes stalno biva v Sloveniji. — Kristan se je zelo ogreval za ta muzej v Cankarjevem glasniku, ko je bil urednik tega bivšega clevelandskega mesečnika; pisal je priporočevalno za to ustanovo in tudi govoril je v prid muzeju na mnogih javnih sestankih.
Ko danes premišljujem o tem, čutim, da sem dolžan pojasnilo slovenski javnosti v Ameriki — zakaj je muzej zaspal ali morda celo umrl. Splošno je znano, da muzej v glavnem obstoji iz moje zgodovinske zbirke, fakt pa je in ostane, da ta zbirka, katera je bila poslana v Cleveland, ni bila nikoli namenjena nobeni posamezni osebi, niti nobeni posamezni organizaciji, temveč je bila namenjena vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. Zbirka mora biti lastnina naroda! Pridržal sem si le pravico, da do svoje smrti jaz odločam, ne pa kdo drugi, kam in komu se lahko izroči kak duplikat, to je, če je v zbirki kaj dvojnega.
Moj zastopnik v Cleveland je bil sedaj že pokojni Erazem Gorše. On je bil tudi oskrbnik muzeja. Kolikor mi je zn Ano, se je Gorše najbolj trudil za ustanovitev tega muzeja. Njegova zasluga je bila, da sem se jaz sploh odločil, da izročim del svoje zbirke muzeju. Takrat ga še nisem poznal osebno, toda od zanesljivih ljudi sem bil informiran, da je bil mož poštenjak in vreden mojega zaupanja. On je posredoval med mano in direktorji SND. Ko sem stopil z njim v zvezo, sem se šele prepričal, da je bil blagopokojni Erazem Gorše res zanesljiv, dober in značajen kulturni delavec sploh mož, ki je veliko storil za kulturni napredek ameriških Slovencev.
Iz vzrokov, ki meni še danes ■niso povsem znani, je prišlo pred kakimi petimi leti do razkola med vodstvom SND v Clevelandu in Goršetom, ki je vodil muzej. Domnevam — vsaj tako sem bil informirn — da je! bila vzrok politika s strani vodstva SND. Malo prej, po vojni, so se namreč izvršile velike iz-premembe v Jugoslaviji, katere so globoko prizadele tudi ameriške Slovence; občutimo jih še danes. Naj je bilo, kar je že bilo — jaz sem nekega dne prejel od SND iz Clevelanda pismeno obvestilo, ki se je bistveno glasilo: “V desetih dneh mu-faj muzej ven iz Doma! . . .” Takoj sem pisal svojemu zastopniku Erazmu Goršetu in odgovoril voditeljem Doma, nhj
cena, so mi pokazali staro poslopje v ozadju, da sem lahko od daleč videl, da je zbirka na varnem, suhem prostoru.
V avgustu 1952, ko sem bil ponovno v Clevelandu, sem vprašal odgovorne može pri SND, kaj nameravajo storiti z zgodo1-vinsko zbirko ameriških Slovencev (kolikor sem že poslal tja), ampak odločnega odgovora nisem dobil. Nekaj so namiga-vali, da bodo še nekaj “prizidali” k Domu in tam bo prostor za muzej, toda dobil nisem nobenega zagotovila. Pozneje sem še parkrat pisal, ali odgovora ni bilo.
Zato danes javno vprašam odgovorne voditelje Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu, O.: Kaj nameravate naredi ti s Slovenski mnarodnim muzejem?
To vprašam v imenu vseh o-nih Slovencev tukaj v Ameriki in onih v stari domovini, ki zanimajo za ta muzej in ki so to ali ono prispevali zanj.
Kot sem že rekel, muzej ni le za Cleveland, ni samo za SND, niti ni za tega ali onega posameznika. Muzej je za vse ameriške Slovence!
Odločil sem se za ta muzej in prispeval zanj del svoje zbirke iz razloga, ker je Cleveland največja slovenska nselbina v novem svetu — ker sem smatral in še smatram, da je slovenski Cleveland častno kulturno središče, ki zasluži, da ima slovenski muzej v svoji sredi.
Kaj naj sedj odgovorim neštetim rojakom, ki me vprašujejo: Kaj je z našim velikim Clevelandom? Kaj je z našim kulturnim središčem v Ameri ki?
H koncu naj pripomnim še to:
Misijonarski spominki naših slovenskih prvakov na ameriških tleh iod velikega Barage pa do prvega slovenskega časnikarja v Zdr. državah Jos. F. Buha — in od prvih slovenskih podpornih društev ter jednote — so še shranjeni v Minnesoti. Nerad to omenjam, ali zdi se mi prav, da naš narod to ve. Ti spominki bodo skupaj zloženi in pripravljeni za odd j o v Slov. narodni muzej. Mnogo teh stvari je že v Clevelndu — največ, kar je bilo po dvojnega — in med temi predmeti je tudi po meni prinešena zastava slov. podp. društva iz Elyja, Minn. Zapisnika nimam pri roki, torej ne vem letnice, toda zdi se mi, da je 1888. Dosedanje izkušnje, ki sem jih doživel z našim muzejem, so (pokazale, da sem imel prav, ko sem zadržal te spominke.
Matija Pogorelc,
Box 354, Duluth 1, Minnesota.
vec-Klagenfurt, Ktn., Austria. Lahko pa storite to tudi po Slovenski pisarni, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio.
ŽALOSTNO POGLAVJE
Celovški “Naš tednik” z dne 18. junija t. 1. je prinesel sledeče sporočilo: “V uradnem listu krške škofije je objavljena odredba, ki določa, da morajo dobiti duhovniki, ki pridejo v krško škofijo iz komunističnih držav, zg spovedovanje, maševanje in pridiganje še posebno dovoljenje krškega odrinaritata. Ne zadostuje za to samo dovoljenje (škofa, iz čigar škofije dotični duhovniki prihajajo, ampak mora vsak dobiti še posebno dovolj e nje škofijskega ordinariata v Celovcu.”
Slovenska Koroška
muzeja. Gorše mi je sporočil, da nikakor ne mere dobiti za muzej ncVega prostora v tako kratkem času. Kasneje sem izvedel, da so voditelji SND sami “mu-fli” muzej — ne da bi bili mene vprašali, koliko bi hoteli najemnine za oni prostor v Domu. Ko sem pozneje obiskal Cleveland in se oglasil v SND v bojazni, da so morda zmetali muzejsko zbirko na kak vlažen
proračunu. Morda je ta davek v nekaterih slučajih res pre-|prosto'r, kjer bi lahko bila uni-
STARČEV SPOMENIK
Dne 2. majnika letos je umrl v beljaški (bolnici poslanec Janez Starc, župnik v Št. Lenartu pri sedmih studencih, prvobo-ritelj koroških Slovencev za njihove naravne pravice, ki se je dan prej ponesrečil v svojih domačih grapah. Njegovi rojaki s0 se sedaj odločili, da postavijo njemu odn. njegovemu delu spomenik, in sicer na kraju njegovega zadnjega delovanja. Pod okriljem Narodnega sveta koroških Slovencev je bil v ta namen ustanovljen poseben odbor, ki bo skušal izpolniti svojo nalogo še do letošnjih Vseh svetih. — Lepo in prav bi bilo, če bi v ta pomemben namen prispevali svoj del tudi slovenski ameriški rojaki, saj je bilo Starčevo delo v vsesplošno našo narodno korist. Prispevke poslati na “Narodni svet koroških Slovencev, Viktringerring 26, Celo-
JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJ-SKI POLITIČNI RAZGOVORI
Konec t.m. se je ustavil na svojem povratku iz Londona na Dunaju jugoslovanski zunanji minister in je ondi nadaljeval s svojim štabom z avstrijsko vlado politične razgovore, ki so se začeli pred letom dni ob priliki obiska avstrijskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. V tej zvezi je NT z dne 18. t.m. v svojem uvodniku med drugim z debelim tiskom zapisal tudi tole: “Koroški Slovenci živimo ob meji dveh držav in smo na dobrih odnosih med obema državama posebno zainteresirani. Razume pa se, da smo sami sebi najbližji in nas zato zanimajo predvsem vprašanja, ki se tičejo nas koroških Slovencev neposredno. Ponovno smo v svo^-jem listu naglasili, kje nas čevelj najbolj žuli. Ponovno smo izrazili tudi svoje razočaranje nad izjavami jugoslovanskih ministrov v pogledu narodnostnega položaja, saj te izjave niso odgovarjale dejstvom. Tudi sedaj, ko postaja šolsko vprašanje zopet aktualno, moramo jasno povedati, da.p&s je osnutek zakona presenetil, ker nosi vse znake šolskega režima, ki naj še nadalje pospešuje germanizacijo slovenske mladine, namesto da bi ustvarjal podlago sožitja dveh narodov v deželi. Ne moremo pa mimo dejstva, da nosi odgovornost za ta osnutek pri političnem položaju v deželi pretežno Socialistična stranka in s tem tudi “Demokratična fronta delovnega ljudstva,” ki je dala s svojim zadržanjem pri zadnjih volitvah socialistom legitimacijo v roke za tako postopanje.- Z “Demokratično fronto” pa nosijo odgovornost tudi tisti, ki so ji dali nalog za tako zadržanje. To je zgodovinsko dejstvo in tudi zgodovinska krivda, katere se “Demokratična fronta” in njeno ozadje ne bosta mogla nikdar oprati. Mi koroški Slovenci nismo zainteresirani na kakem prehodnem premirju, ki navadno pomeni le mir .pred nevihto, mi smo zainteresirani na trajnem mirnem sožitju dveh narodov in dveh držav sosed.
O AVSTRIJSKI MIROVNI POGODBI
Vlade Združenih držav ameriških, Velike Britanije in Francije so po svojih zastopnikih v Moskvi vprašale sovjetsko vlado, pod kakšnimi pogoji in v kakšni obliki ibi bila pripravljena spet pričeti razgovore o avstrijski mirovni pogoji. Sovjetska vlada naj bi sporočila, katere dele osnutka predlagane avstrijske mirovne pogodbe sprejema odn. o katerih želi še posebnih pogajanj in razgovorov. — Gotovo je, da Malenkov, Be-ria in drugi kremeljski tiči na te limanice ne pojdejo, pač pa bo-
K sodobnim svetovnim problemom
Nemiri v Vzhodni Nemčiji so zahodnemu svetu pokazali in dokazali, da tamkajšnje delavstvo ni zadovoljno z rdečim paradižem, čeprav je komunistična propaganda na Zahodu to vedno znova zatrjevala.
Upor v sovjetskem delu Berlina in po drugih vzhodnonemških mestih je bil gotovo nekaj popolnoma nepričakovanega. — Nemec je vajen poslušati in delati po ukazih. Kako to, da se je zdaj naenkrat uprl in šel z golimi rokami v boj z do zob oboroženo “ljudsko policijo” in sovjetsko vojsko? Kdor se je kdaj natančnejše ukvarjal s študijem razmer v komunističnih deželah ali tamkajšnje razmere celo sam doživljal, bo le težko verjel, da je bilo ta nastop mogoče načrtno pripraviti. Tajna policija in njeni ovaduhi nadzorujejo delo in življenje vsakega posameznega človeka v “ljudskih demokracijah” tako pazno in vztrajno, da ne more niti ganiti, da ga ne bi videlo oko postave. In vendar napravljajo omenjeni nemiri vtis, da so bili pripravljeni in nekako vodeni. Komunistična propaganda zatrjuje, da so jih organizirali ljudje iz Zahodnega Berlina, kar pa zavezniška zasedbena oblastva ■odločno zanikavajo.
Morda se je tudi ta ali oni zahodni Berlinčan udeležil nemirov in demonstracij, da bi jih pa ti vodili, pa po našem mnenju ni niti govora. Vzhodni nemški delavec se je dvignil sam od sebe, ker so bile razmere, v katerih je živel in delal, neznosne. Pri znanem nemškem smislu za red in organizacijo je ta spontani nastop napravil vtis organiziranosti. Tekom samih nemirov so se pojavili vodniki; odločnejši in smelejši so začeli, množica pa jim je sledila. Jezna na svoje domače komuniste in na njih ruske gospodarje, je povedala jasno' in odočno, da jih ne mara, ne mara ne enih ne drugih. To', kar si posameznik preje ni upal nikdar povedati, ker se je bal ječe ali koncentracijskega taboišča, je zdaj prišlo pod vplivom množičnega razpoloženja na dan. Vsak udeleženec se je sedaj hotel naravnost oddolžiti za prisiljeni dolgoletni molk. Tako je razpoloženje in razburjenje .rastlo od ure do u-re in množice bi bile pometle s svojimi rdečimi oblastniki in “voditelji”’, da jim niso prišli na pomoč sovjetski tanki.
Prav je imel oni ranjeni delavec iz Vzhodnega Berlina v bolnici v enem izmed zahodnih sektorjev mesta, ko je dejal: — “Sovjetski tanki ne bodo večno1 čuvali naših “voditeljev”. Ko jih ne bo več, jim bomo že pokazali svojo- ljubezen!”
Nemiri v Vzhodnem Berlinu in v vsej ostali Vzhodni Nemčiji so napravili velik vtis na ves svet, posebno pa še na delavstvo. Tanki dežele, ki se predstavlja svetu kfot zagovornica delavstva in vseh tlačenih, so streljali na nemške delavske' množice, ki so zahtevale kru-ma in boljše delavne pogoje.
Svet bi se lahko vsem tem prizorom smejal, da ni tekla kri in da niso zahtevali toliko žrtev. Ljubezen delavskih množic do njihovih rdečih delavskih voditeljev je- tolika, da-bi se ti v njej zadušili, če jih ne bi pred njo varovali sovjetski vojaki. Mar ni to res smešno?
Zahod se je imel tokrat priliko prepričati o priljubljenosti komunističnih voditeljev v njihovih deželah. Zanima nas le, ali je to priložnost tudi izkoristil. Ne pozabimo, da je tudi Tito eden izmed komunističnih vodnikov, tudi on stalno pripoveduje Zahodu o veliki ljubezni, ki jo jugoslovanski narodi go j h do njega in njegovih pomočnikov, da pa ta “ljubezen” ne pride do pravega izraza, zato skrbi njegova tajna policija UDBA in tanki, ki mu jih velikodušno pošilja demokratična Amerika. Prav bi bilo, ko bi odločujoči možje o tem. malo razmišljali. Morda bi spoznali, da to ni najbolj uspešen način borbe proti komunistični nevarnosti.
Zadnji 'nemiri V Vzhodni' Nemčiji pa so pokazali še nekaj drugega, da Sovjetska zveza namreč ni znotraj tako trdna, kot se je nekaterim tostran železne zavese dozdelavalo. Nemir in nezadovoljstvo ne obstojata smo v Nemčijai, ampak prav tako po drugih satelitskih deželah, posebno očitno se je to pokazalo na (češkem. Tudi tam so delavci javno pokazali svoje nezadovoljstvo, čeprav ne v taki meri kot v Vzhodni Nemčiji.
Spoznanje sovjetske šibkosti doma nam do neke mere lahko razloži tudi sedanjo sovjetsko mirovno ofenzivo. Kremelj potrebuje čas, da utrdi oblast doma in v podložnih deželah, predno se bo odločil za kako novo odločnejšo potezo v hladni vojni. To dejstvo je za Zahod izrednega pomena. Mar ga bo pa ta tudi upošteval?
* * *
Vojna na Koreji še vedno traja, čeprav so nam obljubili za njeno tretjo1 oblatnico podpis premirja. Komunistični kot tudi svobodni dem-okrt. svet meče za to odgovornost na južnoko-rejskega predsednika Syngman Rhee, ki noče sprejeti pogojev, o katerih so se dogovorili predstavniki Združenih narodov h1 pa komunisti. Rhee je na svo-jo roko spustil večino protikomunističnih vojnih ujetnikov. —• Washington se zaradi tega jezi> komunisti pa mu očitajo, da je S. Rhee to napravil po predhodnem tihem sporazumu z njim-Če pa že ne to, pa da vsaj tega ni hotel preprečiti. Na te komunistične trditve ni veliko dati.
Ne smemo pa pri vsem teni pozabiti, da so Združeni narodi vsem onim komunističnim bojevnikom, ki bi se prostovoljni predali, obljubili svobodo in za' ščito. Nekateri so bili sedaj ^ taboriščih že dve leti in pol, Pa svobode še ne bi dosegli, da j° jim ni dal Rhee. Tako je torej le izpolnil obljubo, ki so jo da1' tem ljudem Združeni narodi-Sedaj pa ti vpijejo nanj in zmerjajo, da je prelomil oblj11' bo. Le čigavo?
S. Rhee hoče imeti svojo deie' lo svobodno. Kdo bi mu to z3' meril? Komuniste dobro pozna' in ve, kaj more od njih pričak0' zato hoče imeti jamstva-
likovec, gl. mesto Podjune, obhaja v teh dneh 700 letnico svo-do ob svojem času pripravili za- j ega obstanka. O tem so pisali padu svoj poseben avstrijski, že pred časom tudi ameriški
bratovanju elektraren na Dravi.
— Za novega avstrijskega poslanika v Belgradu je imenovan dosedanji avstrij. poslanik v Parizu dr. Franc Wodak. — Zaradi vedno večje brezposelnosti vati,
na Koroškem so se 17. trn. od-' Pozna pa tudi Zahod in mol'3 peljal vsi člani koroške dež. torej vedeti, da mu ne bo v n0' vlade na Dunaj, da bi dosegli vi nesreči prišel pomagat, Če 11(3 od zvezne vlade več kreditov za [bo slučajno to tudi zanj korist' javna dela na Koroškem. — Ve- j no.
Ker se pa nobena juha ne P0!6 take vroča kot je skuhana, 1110
nemški listi. Organizacija vseh prireditev je izrazijo nemška, da, celo nacistična.
koncert, ki ga bodo morali ti radi ali neradi uživati. Jih bodo že še spoznali:
RAZNE NOVICE
V Opatiji ob Jadranskem mo- Volga je nadaijša reka v rju so se te dni začeli jugoslo-! EvroPi- 0d izvira do iz’liva v vansko-avštrijski razgovori o 0-1 KaS;Pišlko jaaetfo meri 2,400 milj.
je
remo tudi v tem slučaju rat'd nati na kako kupčijo. Premki6 na Koreji bo sklenjeno in P° pisano, če so se zanj v Kreme1!11 in Kekingu odločili, pa naj poč06 S. Rhee, kar hoče, to smo nap1^ šali že nekajkrat! in danes P°^ (navijamo, če pa Kremelj d111-noče, ga pa pač ne bo.
It A ]V j\ O S K A.
^/OPOR.
cfi
'kredom
/and
'loitice...
Ameriška Domovina
l/l- JV1ERI g/llll—HO/W1E-
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
HORNING NCWSPAPGR
Za slovensko cerkev v Torontu
Toronto1, Ont. — Kakor smo že kaj darujejo, posebno tisti, ki poročali v prejšnji številki “Bož-J ob glavni kampanji v marcu ni-je besede”, smo 12. maja pri so mogli dati svojega prispevka, mestnem gradbenem uradu vlo-jVsem darovalcem: Bog povrni! žili načrte za slovensko cerkev v i Drugi naj posnemajo!
Torontu. Gradbeni urad je za- Ker pa vemo da ima vsaka hteval neke nebistvene poprav- dobra stvar nasprotnika, največ-
ke in smo tej zahtevi takoj ugodili. Upamo, da bodo načrti v najkrajšem času potrjeni.
Prejeli smo1 ponudbe in proračun od treh stavbenikov. Odločitev kdo bo zidal, še ni padla.
ji med njimi pa je hudič ki mu ...nikakor ne gre v račun, da bi Slovenci v Torontu imeli svojo cerkev, zato vedno znova prosimo poleg denarne in druge pomoči tudi duhovno pomoč. Mo-
Imeli smo obisk visokega go-jlimo, da bi tisti, ki se trudijo za sta, prevzvišenega gospoda ško- novo cerkev, srečno premagali
fa dr. Gregorij Rožmana. Tudi njemu smo dali načrte na vpogled. Bil je z njimi zadovoljen. Tudi on nam je dal nekaj dragic cenih nasvetov, ki jih bomo rade volje upoštevali. Med drugim nam je priporočal, da bi pročelje naše cerkve krasila slika Brezjanske Marije Pomagaj v mozaiku. Slika bi bila nad glavnimi vrti. Z veseljem po-
vse ovire in nasprotovanja človeških in peklenskih sil.
Rev. J. Kolarič, C. M.
------o------
Krsti slovenskih otrok v Torontu
Toronto, Ont. — V Torontu so bili, kakor poroča št. 8 časopisa “Božja beseda”, krščeni v preteklem mesecu naslednji otroci zdravljamo ta škofov namigljaj.	stargeV); granki0 j0£ef
Obenem pa vljudno prosimo ka-j Brglez in Henrik Andrej Brg-ko slovensko skupino v Kanadi jleZj sjnova dvočka staršev Jože-ali tudi kake poedince, da bi ta Brgleza in Sonje rojene Šaj-
blagovolili prevzeti stroške za fa mozaik.
Drugi obisk, ki smo ga imeli, je bil obisk g. Franceta Gorše-ta, slovenskega kiparja iz Clevelanda, ki je bil sedaj že drugič pri nas. To pot nam je prinesel vzorce za kipe1, ki bodo krasili našo cerkev, dalje osnu-iek križevega pota in krstnega kamna. Poleg tega nam je na-Dsal načrt za glavni oltar, obhajilno mizo in prižnico. Go-sPod kipar je ob tej priliki pre-lel dokončno naročilo^ za izde-tavo kipov in križevega pota. — Kipi, ki jih bo naredil, so sledeči: kip presv. Srca Jezusovega Za stranski oltar; kip žalostne hlatere božje in sv. Jožefa, ki hosta postavljena na vsaki strani kipa božjega Srca; kip Brez-niadežne od čudodelne svetinje ^n kip sv. Terezije D. J. ki bo-sta obdajala Svetogorsko Kra-ijico, ki bo kraljevala na dru-§ern stranskem oltarju.
Nadaljnje delo, ki ga oprav-Ijarno, pa je nabiranje denarja. Kemo namreč, da kmet najprej Sleda, kako bo zgradil hlev, po-fem šele misli na to, da bo kupil hfavo, ki bo stala v hlevu. Zo-Pet smo vložili nekaj sto dolar-lev. To pot moramo zlasti o-fneniti Slovence izven Toronta, hi so nam začeli pošiljati svoje Prispevke za slovensko cerkev, "hako so trije slovenski fantje iz uplands, Ont., poslali vsak po 75 dolarjev. Četrti iz njihove druž.
inovič; Roman Alojzij Zakrajšek, sin Jožefa Zakrajšek in Ivane, roj. Merhar; Jožef Marko Meden, sin Jožeta Medena in Bernarde roj. Slapšak; Marija Terezija Pahulje, hči Janeza Pahulje in Zinke roj. Cven; Bernardina Dolenc, hčerka Alojzija Dolenca in Marijane roj. Maček. Ameriška Domovina pošilja roditeljem iskrene čestitke.
be
pa je obljubil, da bo svoj de-
Zunanji minister Pearson o kanadski politiki
Petrolia, Ont. — Pretekli teden je govoril v tukajšnjem kraju ob priliki političnega sestanka kanadske liberalne stranke, katera je za tukajšnji okraj izbrala svojega kandidata, naš zvezni zunanji minister Lester B. Pearson in je v svojem govoru poprijel za nedavno izjavo konservativnega voditelja g. Drewa, ki je obljubil, da bo, če bo izvoljena njegova stranka v zvezno vlado Kanade v avgustovih volitvah, spremenil kriminalni zakonik Kanade v toliko, da bodo nekateri 'prestopki kaznivi po tem zakonu. G. Drew ni bil jasen pri svojih izvajanjih, gotovo pa je mislil pri tem na komuniste, pravi g. Pearson. G. Pearson se ne strinja s tem naziran-jem g. Drewa. Po Pearsonovem mnenju bi tak korak povzročil, da bi šli komunisti v ilegalo. — Pearson je dejal, da je bolje, če ,so komunisti javni in še proti
Naš ministrski predsednik g. Louis St. Laurent je v enem svo^ jih govorov pred nedavnim svaril poslušalce, da si komunisti na vse mogoče načine prizade-vjo, pa bi uničili obrambno zvezo zapadnih držav, ki je znana pod imenom “Severnoatlantska zveza” ali “NATO”; “nevarnost, ki jo imamo zdaj,” je rekel predsednik “je v mirovnih potezah, ki naj bi zaplodile napačno zaupanje v dobronamernost komunističnih diktatorjev.”
* * *
Staro vprašanje o tem, ali ima Kanada dva uradna jezika ali samo enega, so privlekli na dan oni teden v neki rubriki nekega torontskega časopisa; gdč. Ross, ki si je po vsem videzu prizadejala mnogo truda, da je nabrala po raznih starih dokumentih nekaj njej dopadljivega gradiva, ki naj bi podpiralo njeno: trditev in željo da ima “Kanada en uradni jezik in eno dvojezično provinco in da Kanada ni dvojezična dežela,” je prejela od urednika do-tičnega časopisa skromen toda veljaven pripis, ki pravi, da določa The British North America Act v odstavku št. 133, “da se lahko rabita v aktih dominijska-ga parlamenta, kakor tudi v njihovih 'zapiskih in objavah oba jezika; prav tako se lahko rabita oba jezika v parlamentarnih debatah in na vseh (zveznih) sodiščih Kande.”
* * *
Razvpiti wisconsinski senator Joseph McCarthy, ki vodi neod-jenljivo kampanjo proti komunistični infiltraciji ameriške vlade in njenih številnih oddelkov in pododdelkovč zna poleg svoje-
Rev. Jakob Kolarič C. M.:
Še devet postaj križevega pota
Od slovenskega kiparja, g. Franceta Goršeta v Clevelandu, sem prejel obvestilo, da sta se na mojo prošnjo, ki je bila objavljena v “Ameriški Domovini” v torek 16. junija, še isti dan javila dva dobrotnika. To je družina Šraj, ki je za slovensko! cerkev v Torontu naročila in plačala XII. in XIII. postajo križevega pota (Jezus umrje na križu in Jezusa snamejo s križa in polože Mariji v naročje). Potem pa še gospa Vatovec, ki je naročila in tudi plačala VI. postajo (Veronika poda Jezusu potni prt).
Obema blagima dobrotnikoma se na tem mestu iskreno zahvaljujem. Križani Jezus naj bo njima bogat plačnik!
G. kipar Gorše piše dalje, da je tudi Mrs. Mary Krulc, katere pismo smo zadnjič objavili, obiskala našega umetnika in prav tako plačala svoji dve postaji (Jezus sreča svojo žalostno Mater in Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi). Tudi njej še enkrat: Bog povrni! Njena misel je našla dobro mesto v srcih dobrotnikov.
Manjka nam torej še devet postaj.
Kdor veliko trpi zaradi krivičnih sodb sveta, naj kupi prvo' postajo: Jezus obsojen na smrt, pa mu bo po nedolžnem obsojeni Jezus pomagal, da bo lažje prenašal krivične obsodbe.
Kdor se boji križa, kateremu se ne more izogniti, naj daruje drugo postajo Jezus vzame križ [na svoje rame pa mu bo- Jezus dal milost, da bo tudi on svoj križ vdano objel.
Kdor omaguje pod težo križa, ga materinega jezika tudi rušči- katerega mu je Bog naložil, naj no. Senator pravi, da se je na-'se odloči za tretjo postajo: Jezus vadil ruskega jezika z gramo-.pade prvič pod križem, pa mu
bo Jezus dal moči, da se bo pod težo svojega križa zopet vzravnal in ga pogumno nesel dalje.
Kdor bi rad pomagal tistim ki iz svojih grehov poskušajo vstati, pa jih človeška slabost vedno ozemlja Northwest Territories znova vrže na tla, naj naroči spremenili če že ne v provinco katerih so menili, da bodo v j sedmo postajo križevega pota: vsaj v neke vrste lokalno samo-
fonskih plošč, katere je v ta namen pripravilo poveljstvo ameriške armade.
* * *
Razveseljiva novica iz mesta Port Arthur, Ont., naznanja, da so veliki jeleni po imenu musi,
di te tolažbe oddolžila s hvaležnim pogledom.
Morda je kdo že dolgo let bolan, noč in dan prikovan na bolniško posteljo, podoben Je-zušu na križu, ki se ne more ganiti, v veliko; tolažbo v njegovi bolezni mu bo misel, da je slovenski cerkvi v Torontu daroval enajsto postajo: Jezusa pribijejo na križ.
Kdor bi rad počastil spomin svojega sina, očeta ali brata, ki počiva v slovenski zemlji nekje v neznanem grobu katerega so mu prezgodaj izkopali bratomorni rojaki, naj podari v ta ne-men slovenski cerkvi v Torontu štirinajsto postajo Jezusa polože v grob. To bo najlepši spomenik na dragega pokojnika, ki mu ga morete postaviti na neznani grob.
Morda so se med tem časom javili že novi dobrotniki, nič ne de. Nagibi, ki smo jih navedli, veljajo tudi v tem primeru.
Pripominjamo še, da bo ime vsakega dobrotnika, ki to želi, napisano pri postaji, katero je daroval. Za to bo poskrbel umetnik, g. France Gorše (6519 St. Clair Ave., Cleveland 3,0.). Pišite torej na njegov naslov, katero postajo želite naročiti za slovensko cerkev v Toronto. Ali pa pišite slovenskemu župniku v Torontu: Rev. dr. Jakob Kolarič C. M. 210 McCaul St., Toronto 2-B, Ontario, Canada. Bog povrni vsakemu dobrotniku že v naprej!	,
—------o----—
Klic po samoupravi v Northwest Territories
Yellowknife, N. W. T. — Pred nedavnim je Svet za Northwest Territories, predstavništvo enega kanadskih predelov, ki se zde najbolj Bogu za hrbtom, hkrati pa imajo največ izgleda za velik razvoj v bodočnosti, poslal v Ot-tawo vročo željo, naj bi status
kmalu poslal. Slovenci iz Valj vsakršnim njihovim prekrškom jjOrja, Que., so poslali $41.47 j nastopa javno, z zakonitimi sr ed-^°t čisti dobiček materinske | stvi. Pearson je, kakor je nje-Pr°slave, ki so jo imeli v nede-jgov govor izzvenel, mnenja, da j0 10. maja. Neka Slovenka s (bi komunisti s svojim umikom v 8evera nam ganljive* piše: “Bla-,ilegalo samo profitirali. Gotovo §°Volite sprejeti to malenkost zalpa da bi bila na izgubi vlada, ki lllafi kamenček cerkve Brezjan-jima zdaj nekoliko kontrole nad Marije Pomagaj!” Pismu je,njimi, v mejah zakona, seveda. Položila svoj dar. Tudi Sloven-iz Toronta skoraj vsak dan
Ontariju kmalu izginili, čedalje plodoviteje zarejajo v zapadnem delu te province. Prav zadnji čas je blizu Port Arthurja na samotni cesti napadel nek mus osebni avtomobil in seveda plačal s svojim življenjem; nek drug motorist poroča, da je blizu tam, nekaj dni kasneje, zagledal pred seboj sredi ceste razkoračenega samca, ki je bil očividno bojno razpoložen; motorist je brž obrnil svoj motocikel in jo pobrisal nazaj, odkoder je pripeljal. Eno najbolj znanih kotišč teh značilnih kanadskih jelenov ja na 53 kvadratnih milj obsegajočem otoku na Lake of the Woods blizu mesta Port Arthur.
Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. ^ vozne karte za ladjo ali avion ^ denarna nakazila, paketi ^ Prevodi, emigracija itd.
Pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko
CaRACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
TORONTO—Kanada, 258 College .	St., Tel. MI 4868
I0NTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI .	5306
«JlALiJA - NEMČIJA - FRANCIJA
AMERIŠKO ZASTAVO KANADČAN RAZREZAL
Jezus pade drugič pod križem,1 upravo. Vlada v Ottawi je na pa bo s svojim darom morda po- podlagi “odloka angleškega tro-
Kovanje zlatih novcev v Kanadi?
Walkerton, Ont. — V tukajšnjo ječo so zaprli nekega prebivalca tega mesta, po imenu O’Dcnnell,- ker je pred trgovino, za moške obleke v tem kraju strgal in razrezal ameriško zastavo.
magal vsaj enemu grešniku, da bo zopet vstal in potem v dobrem vztrajal.
Kdor bi rad vsaj malo potolažil Jezusa, ki toliko trpi, ko gleda kako danes njegova nevesta, isv. Cerkev, za železnim zastorom hodi po poti križa in preganjanja, naj velikodušno žrtvuje osmo postajo Jezus tolaži jeruzalemske žene, pa mu bo Jezus za njegovo tolažbo zelo hvaležen. Kakor je nekdaj potolažil jeruzlemske žene, ki so mu hotele pokazati svoje sočutje, tako bo potolažil tudi darovalca osme postaje.
Kdor pa izredno veliko trpi in v svojem trpljenju že skoraj obupuje, tako da se mu zdi da nič več ne more nositi težkega križa, naj naroči umetniku Gorše-tu, da bo naredil deveto postajo: Jezus pade tretjič pod križem,
Slovenska hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka
v Torontu
Mocsonee, Ont. — Na zborovanju Trgovske zbornice za severni Ontario, je pretekli teden nekdo sprožil tudi idejo naj bi se pa mu Jezus vlil novih moči, da Kanada odločila za kovanje zla- se bo tudi on znova dvignil s
Iz uprave
Naslov naročnika Jožefa Er-1 schen, R. R. št. 9 Peterboro, Ont. 'je verjetno netočen, zato nam ’pošta časopis vrača. Prosimo tistega, ki bi vedel za tečen naslov [omenjenega, da bi ga nam spo-I ročih
tih novcev. Kakor vemo iz zgodovine, so v večjih množinah ko-razobešeno’'va^e države zlate novce kot plačilne* sredstvo predvsem v “dobrih časih” svoje zgodovine; Kanada bi se zatorej zdaj, spričo izobilja zlata, ki ga skopljejo vsako leto v severnih delih naše dežele in spričo splošnega povelj-nega gospodarskega razvoja, prav lahko odločila za kovanje zlatih novcev, ki bi po svoje dokazovali svetu, da je naša dežela
na” odgovorila, da čas za to še ni zrel. Yellowknife, mračno, toda veselo rudarsko mesto na našem Severozapadu ima 3000 prebivalcev. Podobna rudarska mesta v sosednjem Yukonu na primer Whitehorse in Dawson City so pred časom dobila od zvezne vlade pooblastila za neke vrste mestno samoupravo. Pričakovati pa je, kajpada, da bodo v desetih letih ali kaj storili nekaj podobnega tudi za Yellowknife in druga naselja, ki ra-sto sedaj iz navidez pustih, toda bogatih tal na - našem Severozapadu.
-----o------
Pogruntali so novo zvrst ribeza
Geneva, N. Y. — Na državni poljedelski poskusni postaji v tem mestu so vzgojili novo vrste ribeza, ki so jo spoznali za zelo obilno rodečo zvrst tega okusne-svojim križem, kakor je Jezus §a jagodnega grmičevja. Imeno-ha križevem potu tudi po tret- vah 30 to zvrst z imenom Sep-jem padcu zopet vstal in nada-jtember; menda zato, ker rodi ta Ijeval težko pot do vrha Kalva-jnova zvrst zopet in zopet tja glorije.
Kdor bi rad zadoščeval Jezusu in Mariji za grehe nagote, nečistosti in nezmernega uživanja, s katerimi danes svet tako silno žali njuni presveti Srci, ta naj žrtvuje $45.00 za deseto postajo križevega pota Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. Jezusovo in
sedaj ena med prvimi na svetu. Marijino Srce se mu bosta zara-
boko v september. Ribez te nove zvrsti je srednje debelosti, ne odpada zlahka s pecljev, oblike jagod so okroglaste. Barve je rdeče. Upajo, da bo ta nova vrsta znatno pripomogla k razširitvi, gojitve ribeza. Ribez postaja tudi v sadnih predelih južne Kanade zadnja leta zelo donosen pridelek.
V nedeljo, 14. junija 1953, smo se Slovenci v Torontu pridružili sedem in pol milijonom ljudi na severnoameriškem kontinentu, ki so se gospodarsko povezali v tako' imenovane kreditne zveze — Credit Unions.
Priprave za ustanovitev slovenske kreditne zveze, ki smo jo zaradi domačnosti poimenovali kar za hranilnico in posojilnico, saj tudi tukajšnje kreditne zveze delujejo po načelih naših raj-faiznovk, so vodili člani Slovenske narodne zveze. Opravili so vse potrebne formalnosti ter dobili ustanovno listino* 22. maja t. 1. od ontarijskega poljedelskega ministra. Pripravljalni odbor, ki so ga ustanovni člani izvolili, je pripravil nato občni zbor, ki je izvolil prvo vodstvo nove slovenske ustanove gospodarske samopomoči.
že pred občnim zborom se je prijavilo 81. članov, kar že samo dokazuje, da je bila ta ustanova zelo potrebna in da bo lahko rodila mnogo dobrega za svoje člane. V vodstvo so bili izvoljeni:
Ravnateljstvo: Dr. Rudolf Čuješ, 61 McFarland Ave., predsednik.
G. Victor Trček, 228 Sorauren Ave., podpredsednik.
G. Lojze Koželj, 9 Bargerow St. tajnik.
G. Franc Košir, 362 Wellesley Street, E. ravnatelj.
G. Rudi Kus, 128 Nairn Ave. ravnatelj.
Kreditni odbor:	dr. Augustin
Kuk, 361 Davenport Ave.
G. Tone Frkulj, 107 Home-wood Ave.
Gdč. Božena Pestotnik, 191 Cottingham Ave.
Nadzorni odbor: Ga. dr. Ljudmila M. M. Dolar — Mantuani 1944 Dufferin St.
G. Ludvik Jamnik, 463 Delaware Ave.
G. France Turk, 263 Oakwood Ave.
Uradni prostori so* na 61 McFarland Ave., uradne ure vsak torek od 7 do 8:30 zvečer.
Da bi se oddolžili spominu velikana med Slovenci dr. Janezu E. Kreku, so ustanovitelji sklenili, da bodo imenovali slovensko hranilnico in posojilnico v Torontu po njem. Tako se imenuje v angl. “John E. Krek’s -Slovenian Credit Union Ltd”, v slovenščini pa “Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka”. Po namenu ustanoviteljev ter po svojih pravilih je namenjena vsem Slovencem v Torontu in bližnji okolici, članom njihovih družin, za nalaganje denarja pa tudi slovenskim organizacijam. .
Da bodo člani o delu te nove gospodarske ustanove vedno dobro poučeni, zlasti pa, da se bodo mogli podrobneje seznaniti z raznimi ugodnostmi, ki jih bodo mogli biti kot člani deležni, bo začel koncem julija izhajati mesečni Zadružini vestnik, ki bo objavil tudi celotna pravila v slovenščini. Poleg sorazmerno dobrega obrestovanja vlog ter cenenega posojanja nudi namreč članstvu še mnoge druge ugodnosti, n. pr. ceneno življenjsko zavarovanje za bolniške stroške ,(če je zadostno število članov prijavljenih, tudi zavarovanje za zdravnika). Zavarovanje hipotek, zavarovanje avtomobilov itd. O vsem tem bo poročal Zadružni vestnik, kdor pa želi informacije že preje, jih more dobiti vedno med uradnimi urami v pisarni.
Iz vsega tega je razvidno, da je ustanovitelje vodila ista misel, kot prve slovenske pionirje v Ameriki, ko so ustanavljali razne gospodarske in podporne ustanove in s tem veliko pomagali slovenskim izseljencem v A-meriki. Starosta slovenskih pionirjev in organizatorjev v A-meriki g. Anton Grdina je ob priliki prvega obiska v Kanadi pri novonaseljencih poudarjal našim fantom in možem: “Hrani-
te denar, ker le na ta način si boste opomogli in mogli tudi drugim pomagati!”
Zato naj bo vodilna ta misel pri vseh Slovencih v Kanadi in naj pristopijo k Hranilnici in posojilnici kot člani ter naj pridno vlagajo v hranilnico svoje prihranke. Potem bodo pa tudi deležni še večjih ugodnosti od Hranilnice in posojilnice, kjer bodo dobili potrebne kredite in cenena posojila.
Namen Hranilnice in posojilnice je tudi pospeševanje medsebojnega zaupanja med Slovenci v Kanadi, katerega sedaj zelo pogrešamo.
Franc Košir.
MacArthur naj bi se vrnil na Korejo
Toronto. — Zborujoča prote-stantovska duhovščina je pretekli teden v Torontu med drugim tudi enoglasno izrazila svojo željo, naj bi merodajne ameriške oblasti naprosile generala Mac-Arthurja, naj se vrne nazaj na Korejo, kjer naj uresniči svoj originalni bojni plan, zaradi katerega so ga bili pred časom' odpoklicali s Koreje:. Zborujoči duhovniki so mnenja, da bi danes vsega tega zmešanega položaja na Koreji ne bilo, če bi bili svoj čas verjeli MacArthurju, kii je imel trden namen vreči komunistične Korejce in Kitajce nazaj čez reko Jalu. Resolucijo, ki so jo duhovniki napisali, bodo odposlali preko merodajnih uradov predsedniku Združenih držav Eisenhower ju in pa predsedniku južnokorejske republike Syngmanu Rhee.
Ukrepi proti pohajkovanju mladine
Fort Erie Ont. — Pretekli teden so kanadski obmejni stražniki prepovedali prehod ameri-ško-kanadske meje na Peace Bridge med mestom Buffalo in Fort Erie večjemu številu takoi imenovanih ameriških “teen-ager”-jev; kanadski uradniki so označili čedalje bolj masovno prehajanje nedoletne mladine čez mejo za navadno nezdravo pohajkovanje. Doraščajoči fantje in dekleta z ameriške strani so že dlje časa prihajali na kanadsko stran in so vprizarjali v letovanjskem kraju Crystal Beach blizu Niagare razne pretepe in podobno. Kanadski obmejni stražniki so ob tej priliki izjavili, da bodo bolj čuječi kar se tiče “nezaželjenih” prihodni-kov na kanadsko stran meje. -------------o-----
Žito je ponekod poleglo
London, Ont. — Iz pregledov poročil o uspevanju posevkov v provinci Ontario je zaznati, da je v številnih krajih Ontarija poleglo žito. Vzrok temu naj bi bilo obilno deževje, ki ga je bila provinca deležna tekom letošnje pomladi, kar je pognalo rast stebla v znatno večje višine kakor običajno in povzročilo poleglost. Kljub temu so mnenja, da za sedaj ni nevarnosti, da bo to poleglo žito popolnoma izgubljeno. Na splošno izglodajo pridelki po Ontariju obetajoči. Prve češnje so začele prihajati na trg in kakor vse izgleda, da bo imel južni del province zgledno lapo letino za vrtne jagode.
Poroka v Torontu
Toronto. — Iz slov. župnijskega urada v Torontu dojemamo, da so se poročili v zadnjem času v Torontu naslednji slovenski rojaki: Jože Gorjup iz Levpe pri Gorici in Jolanda Lipičas iz Kala nad Kanalom; inž. Slavko Erzetič iz Cerknice pri Rakeku in Manja Šribar s Save pri Litiji; Franc Radi iz Sevnice ob Savi in Evlalija Šešek iz D. M. v Polju. Čestitke.
—Prvo železnico v Južni A-meriki so zgradili 1. 1852 v državi Chile.	* <, i
J. Š. SAAB
Golobček
Gospod župnik je sicer vse videl in slišal. Klečal je v cerkvi na koru in molil “Officium de-functorum” za rajnega patrona. Ko je odmolil zadnjo molitev, je zaprl brevir in se ni prav nič razburjal mad tem nespodobnim vedenjem, pač pa se je globoko zamislil. Odkar živi, Še nikdar ni videl nakopičene tolike bede, duhovne in telesne — ne doma, ne v gorah v Markovem. Tu v tem kraju, ki po pravici velja ne le za najbogatejšega, temveč tudi za najnaprednejšega, pa toliko in tako strahotne revščine!
Kje so se vzeli vsi ti siromaki, ki se prerivajo spodaj pred oltarjem. Poznal in podpiral je reveže v svoji župniji, toda da bi jih bilo toliko, niti slutil ni. Kakor da bi mu čaroben blisk švignil skozi glavo, je ugledal Holoubek v tem trenutku svojo župnijo v pravi podobi. Prikazalo se mu je bogastvo gradov in blaginja gruntarjev na eni strani, na drugi pa brez-
vprašal ravnatelja, kako veliko je grofovo volilo. “Ko bi bilo vsaj pet, in če ne pet, vsaj štiri, tri, dva — vsekakor pa tisoč kron, tisoč pa prav gotovo,” je računal ter se niti pri oltarju ni mogel otresti te vsiljive misli, ki se mu je mešala v petje pri rešenju po črni maši.
Ko pa je po končanih obredih stopil v zakristijo blagajnik in položil na skrinjo nekoliko culic denarja in s spoštljivim nasmehom dostavil:	“Blagovolite
sestaviti najprej seznam revnih, nato pa delite po enakih deležih,” bi Holoubku skoraj sapo vzelo. Ni si mogel kaj, da ne bi vprašal:
“Ali je gospod grof mnogo volil tukajšnjim revežem?” “Petdeset kron, prosim!”
“Pet — de — set — kron, pravite,” je zlogoval župnik.
“Da, v teh culicah so, dve sto petdeset dvajsetič leži tu zavitih, da se ne boste mudili z i-skanjem drobiža.”
' Holoubku se je v tem trenut-
mejna revščina ljudi brez zem- ku zahotelo, da bi zaklel, da bi Ije. V sredi ni bilo ničesar, ni- pljunil in odbil razdeljevanje,
kakršnega bajtarja z nekoliko razori zemlje, nobenega gostača s kravico ali vsaj kozico, le divje sovraštvo je kakor jez, kakor črna tema stalo med njimi. “Mi vas hranimo,” so klicali eni. “Izsesavate nas, izžemate naš sok n, ko izsesate našo kri, nas vržete na smetišče kakor citrono,’ ’so odgovarjali drugi.
Blisk je ugasnil, kakor bi zagrmelo, duhovnik pa je v duši začul glas: “Kam se pa ti postaviš? H kateri stranki pristopiš?”
Na stopnicah so zadoneli koraki, Holoubek je spoznal, da prihaja gospod upravitelj. Pomenila sta se o opravilu črne maše. Nato pa sta se razšla. Ko je župnik stopal proti zakristiji, šele tedaj mu je šinilo v glavo, da prav za prav ne ve, da ni
UNION
INSURANCE AGENCY
M96 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaakarja
hotelo se mu je, da bi vrgel iz zakristije vse to volilo z ravnateljem vred, pohitel v cerkev in zavpil: “Ljudje božji, odrecite se tej dediščini bodite kavalirji vsaj vi, ena, dve šestici vas ne bosta rešili iz revščine!” Zdajci ga je postalo strašna sram, ves odpor v njem se je
Ženske dobijo delo
Beauty Operator
Delo za poln ali delni čas se dobi v prijaznem lepotičnem salonu. Najvišja plača.
Betty’s Beauty Shoppe
606 E. 185 St. KE 1-2548
(128)
Ženska za čiščenje
Ženska dobi delo v “air-con-ditioned” trgovini za čiščenje. Popust delavcem. Delo 5 dni v tednu.
Northeast Appliance & Furniture
22530 Lake Shore Blvd.
RE 1-2303	(131)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD

For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 200 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Bos 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Perica
Priletna ženska išče perico, da vzame perilo domov. Kličite HE 1-4189.
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Zakonski par z otrokom in pričakujoč drugega, išče 4 do 6 sob v severno vzhodni okolici. Kličite UT 1-6640.	(129)
Hiša naprodaj
Hiša 7 sob za 1 družino, 4 spalnice, polna klet. Na 1400 E. 85 St. Kličite po 6. uri RA-1-0549.	—(128)
Išče sobe
Priletna ženska bi rada dobila 3 ali 4 neopremljene sobe za v najem. Kličite IV 1-1836.
Naprodaj
Sadike zelene, rumene paprike poceni naprodaj po du-datu ali pa cela škatlja. Vprašati na 1083 E. 67 St.
2 ali 3 sobe iščeta
Mož in žena, srednjih let, iščeta 2 ali 3 neopremljene sobe v sentclairski okolici med E. 40 in 79 St. Kličite EX 1-5380.
Pozor rojaki!
Če želite dobre godbe, imate radi harmoniko, me sedaj 'lahko dobite za ohcet in razne druge domače in družabne "prireditve. — Anton štrukel, .1125 Addison Rd., Cleveland
3, Ohio,
—(130)
zlomil in vsa. cerkev se je zasukala okoli njega.
“Saj si jih sam poklical, sam si gospoda patrona poveličeval. Za žled si ga postavil. Tako, zdaj le ugrizni v to kislo jabolko,” je čutil v notranjosti režeče posmehljivi glas.
In Holoubek je ugriznil. “Cerkovnik, skočite v župnišče, naj mi Bariča takoj pošlje tisti zavitek kron, ki sem jih včeraj dal v kuhinjo,” je mirno velel in je z zavitkom v roki šel med nepotrpežljivo čakajoče reveže. V cerkvi je na mah nastala tišina. Tiho je bilo, da bi celo miš slišal bežati, takoj nato pa se je začul raskavi starčevski glas naglušnega Jouza, ki je veselo šepetal na uho staremu Krčmi: “Ga že nese!”
Grajski uradniki so stali v patronatni klopi vzravnani kakor sveče, z dvignjenimi bradami in samozavestnimi obrazi, ki si iz njih lahko bral: “Mi, mi smo darovalci, župnik je le naše orodje.”
“Stvar jemlje resno, imena zapisuje,” je vršal Krčma,
• vi. ..
F blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN BRATA
Joseph Pavlič
ki je umrl 28. junija 1947
Šest je let minilo že, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas..
Šest Te let že zemlja krije, ko ločili smo se le za čas, tam Ti lepše solnce sije, saj tam je pravi dom za nas.
Žalujoči ostali:
TEREZIJA, soproga ANDREJ in VINKO, brata TEREZIJA por. MILETIČ in AMALIJA por. KRČ, sestre
Cleveland, Ohio, 30. junija 1953.
“vsem najbrž ne bo dal.” Silil je’ iz klopi, da bi prišel v seznamu na višje mesto.
“Ne tiščite tako, ljudje božji, ne tiščite,” se je oglasil tolaž-iljivi Holoubkov glas, “sedite brez skrbi na svojih prostorih, na vse pride enak delež, nikogar ne opeharim.”
Hadrička je številila na rožnem vencu, koliko imen je že zapisal.
“Trideset nas je že,” je zaupala Bradački, ko ji je zdrsel
prst preko tretje desetice. Pa niti cel rožni venec ji ni zadostoval.
“Ko pa župnik nikogar ne izpusti, vsakega zapiše, celo tega ošabnega Knota je zapisal.”

Moikl dobijo delo
OSBORN MFC. 00.
išče izkušene moške, da se izpopolni 2. šift v tovarni.
To delo se ne bo prekinilo, ampak je STALNO, DOLGOTRAJNO DELO v produkciji naših standard strojev za livarne.
Če ste izkušeni v branju “blueprints” in si lahko sami sestavite delo in delate 11 ur ponoči (55 ur na teden) z visoko plačo na uro in delovske koristi, oglasite se v našem employment uradu
v pondeljek skozi petek 8 do 4:30
ob sobotah od 8 do 12 opoldne Dela vključujejo:
Horizontal Boring Mill
Engine Lathe
36 inč Bullard
Cut Master
The Osborn
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBEČEGA NESREČNEGA BRATA IN NEČAKA
Corp. Frank Hren-a
ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih
Kruta vojna, kaj si storila, ^ kako neusmiljen je tvoj meč, brata, nečaka si ugrabila, za nedolžno žrtev, izbrala si ga.
Spočij se v zemlji tuji, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
BRAT in SESTRA ter tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ
Cleveland, Ohio, 30. junija 1953.
M f g. Go.
5401 Hamilton Ave.
(128)
-L ; .

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
1
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 354-7 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKA VEG, 20303 Goller Ave.
ITI. nadzornik: PRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
TOOL ROOM LATHE OPERATORS
iMACHINE REPAIRMEN
•
and -
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E,- 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
(128)
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
TOOL MAKERS
(Experimental work building JIGS and FIXTURES)
Več boste dobili!
S 1. JULIJEM 1953 SE PRIČNE PLAČEVATI NA HRANILNE VLOGE PO
2 'A %
/
obresti na leto, plačljivo vsakega pol-leta—- y 30. junija in 31. decembra
Denar, ki bo vložen na hranilno vlogo na ali pred 13. julijem, bo dobil obresti od I. julija naprej
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
ST.CLAIR
Savings-Loan Co»
^813 E. I85th ST.	IV 1-7800
6235 ST. CLAIR	HE 1-5670

IJTJTriJTJTJTriJTJTJTJTJTJIJTJTJTJTJTrLnjTJTJTJTJT-.T.
K. S. K. JEDN0TA
ALL TYPES OF TOOL ROOM HELP
PIPE FITTERS

Pripravljeni smo za poletje
Dobite trajno kodranje (permanent) ali ureditev las v našem hladnem “air-conditioned” lepotičnem salonu.
NAJNOVEJŠA MODA . . . BARVANJE LAS
Vse kar spada v lepotično delo
Pokličite prej za svojo lastno ugodnost
SHORE BEAUTY SALON
22498 Lake Shore Blvd.	RE 2-8866
ANNE ORENICK in MARY ORENICK-TURK, lastnici
TINSMITHS
POWER HOUSE MECHANICS
PRIDRUŽITE SE
TAPGO SKUPINI
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Varnost v bodočnosti
Employment uradne ure:
V	pondeljek, sredo, petek: 8 zj, - 5 pop. ]
V torek in četrtek: 8 zj. - 9 zv.
V	soboto in nedeljo: 8 zj. - 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva)
Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po A1/^ obresti nečlanom po S1/^ obresti na zemljišča m posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
| lTLITriTIJTriJTJl^TJl_nJTjlTLrLrLT_,:Tj”lj”L_LrL-lj-L'TrL
V®-	B:-.. f
*
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(131)
Delavci
Dobra plača od ure Angleščina ni potrebna
Central Iron and Metal Co.
15725 Saranac Rd.
_______________________(128)
Moški dobi delo
v oddelku za železnino. Ni potreba nobene izkušnje. Redna plača.
Northeast Appliance & Furniture
22530 Lake Shore Blvd.
RE 1-2303	(131)



lili
■18«

V blag spomin
TRINAJSTE OBLETNICE PRERANO UMRLE NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE
Margie Kamber
ki se je morala v cvetju mladosti ločiti od nas dne 25. junija 1940
Trinajst let Te že zemlja krije, Vse prekmalu v cvetju mladosti mirno spavaš v grobu tam, ljubljena Margie, odšla si od nas, solza nam iz očesa lije,	zapustila si srca otožna,
srce naše kliče Te zaman.	ki so iskreno Te ljubila.
Draga hčerka in sestra, mirno spavaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženem.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH in JULIJA KAMBER, starši IRENE, sestra	FRANK in JOHN, brata
Cleveland, Ohio, 30. junija 1953.