LETO X7I., ŠTEV. 153 LJUBLJANI, SOBOTI, 9. JULUl 1953 Cena 10 ffis SLOVENSKI Isäaja m tiska časopisu o-iaiožntSko podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavm in odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica f. telefon 21-895, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 2S — Tekoči račun Narodne banke 681-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din zveznega izvršnega sveta o izvsvGJiju okrajnih in cbšinskih družbenih planov in proračunov — Določitev višine štipendij za dijake in strokovno izpopolnjevanje Beograd, 8. jul. Na današnji seji, ki ji je predsedoval podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič -Tempo, je zvezni izvršni svet sprejel več uredb in odločb s področja gospodarstva, socialne politike in prosvete ter ratificiral več mednarodnih sporazumov. Z uredbo o izvajanju okrajnih in občinskih družbenih planov in preračunov za 1. 1955 je urejeno finančno poslovanje in izvajanje družbenih planov in njihovih inštrumentov v okrajih in občinah, k.: morajo začeti poslovati letos jeseni. Kakor določa uredba, se bodo družben: plan; sedanjih okrajev, mest m mestnih občin za letošnje lete izvajali do konca tega leta na področjih, za katere so bili sprejeti, ne glede na ustanovitev novih okrajev in občin in ne glede na prenašanje posameznih pravic in obveznosti, ki izvirajo iz teh planov. Ljudski odbori novih okrajev bodo morali skrbeti za izvrševanje planov sedanjih okrajev in mestnih občin, k: bodo prišle v njihov sestav, ljudski odbori novih občin, v katerih sestav bodo prišie tudi sedanje mestne občine, pa bodo morah skrbeti za izvajanje družbenih planov sedanjih mestnih občin s posebnimi pravicami. Prav tako se bodo tudi proračuni sedanjih okrajev, mest, mestnih občin s posebnimi pravicami in občin, ki so bili sprejet; za 1. 1355, izvajali na področjih, za katere so bili sprejeti, ne glede na ustanovitev novih okrajev in občin. Proračunski izdatki sedanjih okrajev h» občin se bodo uporabljali do konca leta za iste namene, za katere so bili določeni in v istih zneskih, za katere so bili odobren:, in ne bo dovoljeno preseganje določenih mej. Uredba podrobno določa, kako naj se razdelijo osebni, materialni m funkcionalni izdatki, nadalje pristojnost posebnih komisij republiških izvršnih svetov za spore med posameznimi ljudskimi odbori novih okrajev. S spremembo uredbe o upravljanju sredstev gospodarskih organizacij je podrobno določena odgovornost za škodo, ki nastane pri gradnji novih objektov Škoda, ki bi jo povzročil investitor drugim organizacijam, k: pa je nujna in ni odvisna od volje investitorja, bo povrnjena iz investicijskega sklada, -medtem ko bo škoda, ki je nastala po krivdi investitorja, povrnjena iz sredstev, s katerimi investitor samostojno razpolaga. Z uredbo o izvajanju proračunov in o računovodskem postavanju državnih organov in ustanov je podrobno določeno izvršitev proračunov in upravljanje denarnih sredstev, kar ima za namen pravilno in zakonito uporabljanje proračunskih sredstev, kakor tudi pravilno izkoriščanje družbenega premoženja, ki ga upravljajo državni organi in ustanove. Na ta način so podrobno obdelana splošna vprašanja osnovnega zakona o proračunu iz 1. 1354, posebno glede dohodkov in izdatkov državnih organov in ustanov. evidence o ustvarjenih dohodkih ln izdatkih, sklepanja pogodb o nabavah za potrebe državnih organov in ustanov, upravljanja imovine, poslovanja z depoziti, kakor tudi polaganja računov o dohodkih in izdatkih. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi odločbo o izdaji novega, kovanega denarja po 10. 20 in 50 din. Rovi kovani denar bo iz aluminija in brona ter bo imel na eni strani grb in okoli njega besedilo »Federativna ljudska republika Jugoslavija«, na drugi strani pa bi bila vsaka enota drugačna. Petdesetdinarski kovanci bi imeli na drugi strani moško in žensko glavo z motivi iz industrije in kmetijstva; dvajsetdinarski kovanci moško glavo z motivi iz industrije; de-setdinarski kovanci pa žensko glavo z motivi iz kmetijstva. Z novo uredbo o otroških dodatkih je vsklajeno izračunavanje davčne osnove i novim davčnim sistemom, ki je zasnovan na katastru. Tako bodo za obračunavanje otroških dodatkov služili v bodoče katastrski dohodki oziroma dohodnina z 1. 1955. Osnovna načela dosedanje uredbe o otroških dodatkih glede cenzusa in višine otroških dodatkov so ostala tudi v novi uredbi neizpremenjena. Uredba o ifc" \~idijah predpisuje višino stipendi; na podlagi pooblastita, ki ga ie dal nedavno spreleti zakon o stipendi lan zveznemu izvršnemu svetu. Po dosedanjih predpisih le znašala višina stipendi) iz proračunskih sredstev 3C03 din in so p lahko dohiti tisti, ki niso prejemali otroških doklad. Za gospodarske organizacije oa ni bila določena v a na Stipendili. Povprečno so štipendije gospodarskh organizacij znašale 4200 din. Da bi se odpravile te razl-ke. določa nova uredba o šti-oendijah za redni študij na umetniških akademi-ah, fakultetah in visokih šolah štipendije v višini 5000 din, v zadnjih dveh letih študija pa 6003 cin. Za znanstveno strokovno iz'OqpoIn'-evanje bodo znašale štipendije 10.000 din, za šolarke na strokovnih in srednjih umetniških šolah ter v višvh razredih gimnazije pa 4000 din. Osebe. ki prejemalo otroške dodatke, bodo lahko dobiva'e štipendije v višin! razlike med otroškim do- datkom in z zakonom določene višine štipendije. Z izpremembo in dopolnitvijo uredbe o določanju invalidskih pokojnin je znamo izboljšan materialni položaj mirnodobskih vo;-oih invalidov. Pravico do invalidske pokojnine bodo imele rodi osebe, ki so zbolele pri opravljanju vojaške obvezne službe v JLA od 15. maja 1945 do 22. julija 1953 tetr so bile odpuščene kot nesposobne za opravljanje vojaške službe, pa so postale zaradi bolezni vojni invalidi od I. dio IV. skupine. Na današnji seji je zvezni izvršni svet tudi sklenil, osnovati zvezno komisijo za telesno kulturo. Naloga komisije bo proučevati vprašanja telesne kulture in predlagati zveznemu izvršnemu svetu ukrepe za njen razvoj. Glavne naloge komisije bi bile: skrbeti za razvoj telesne kulture ijudstva, predvsem mladine, izboljšat: fizkultumo vzgojo v šolah, skrbeti za vzgojo strokovnega kadba, gradnjo fizkuiromiih objektov, kakor tudi razvijati mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture. Nadalje je zvezni izvršni svet sprejel uredbo o ustanovitvi pravnega sveta in uredbo o institutu za pnmenjalno pravo. Pravni svet bo najvišje strokovno pravno telo zveznega -zvršnega sveta. N;e-gova naloga bo sporočati zveznemu izvršnemu svetu m njegovim odborom svoje innen ie o načrtih novih zakonov in na zahtevo zveznega izvršnega sveta in njegovih odbclrov o načrtih ostalih predoisov, ki jih izdaja zvezni izvršni svet, kakor tudi, proučevati posamezna vprašanja, važna za nadaljnjo izpopolnjevanje našega pravnega sistema. V pravnem svetu bodo nekatere osebe po svojem .položaju, n. pr. sekretar zveznega izvršnega sveta, sekretar za zakonodajo in organizacijo, sekretar za pravosodje in sekretar za gospodarske predpise pri zveznem izvršnem svetu. Poleg teh bodo v svetu tudi pravni strokovnjaki, ki jih bo postavljal zvezni izvršni svet. Inštitut za primerjalno pravo bo zbiral in urejal podatke o zakonodaji, pravni znanosti in praksi v posameznih državah ter omogočal študijsko proučevanje pravnih vprašanj vzporedno z našim pravnim sistemom. Po uredbi bi bil na čelu inštituta direktor, za pravilu» poslovanje pa bi bil sestavljen svet insci auta, ki bi vodil inštitut. Na koncu današnje seje je zvezni izvršni svet ratificiral več mednarodnih sporazumov, in sicer: sporazume med Jugoslavijo in Italijo, sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko o .plovbi ipo Tisi, trgovinski in piacüni sporazum ■med Jugoslavijo in Bolgarijo, trgovinski in plačilni* 1 sporazum med Jugoslavijo in Romunijo. Poleg tega je zvezni izvršni svet ratificiral rodi protokol o evropski konferenci ministrov za promet, ustanovljeni v Bruslju oktebra leta 1953. 1. S. Predsednik indijske skupno vlade Javaharlal Nehru in predsednik Josip Broz Tito podpisujeta jugoslovansko-indijsko deklaracijo na Brionih, e. julija 1353 Čestitke argentinskemu predsedniku Brioni, 8. Julija (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Argentine Juanu Peronu iskrene čestitke za državni praznik Argentine. Slovo od burmanske delegacije 4 Beograd, 8. julija (Tanjug). — Državni sekretar za narodno obrambo generalni > polkovnik Ivan Gošnjak je sprejel danes dopoldne na poslovilni obisk burmansko vojaško delegacijo pod vodstvom komodorja Ten Peja. Generalni polkovnik. Ivan Gošnjak se je s člani delegacije dlje časa prisrčno razgovarjal in nato izročil šestim članom burmanske delegacije jugoslovanska vojaška odlikovanja. Le tisti,lei žive Ш Ш opozoril novinarje na tisti del M Шј ШШj Ш/ ШM, MШ, M, a «o» a izjave, v katerem so poudariš Ф/Ш/ O ® @ jeni enaki pogledi Indije in Jugoslavije na mednarodne ...lahko zanikalo vrednost mimo in de- SSST.CS javne koeksistence, je dejal Nehru v Hitnu se bosta državi po potrebi po-— »Dokument ozkih, prijateljskih zvez« svetx>vaIi °tekočih mednarcd- Kim, 8. julija. (Tanjug). Indijski predsednik Nehru je izjavil danes na tiskovni konferenci v Rimu, da samo tisti, »ki žive na luni«, lahko zanikajo vrednost mirne in dejavne koeksistence. Odkar je bil v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, se je prepričal, da ti dve državi zelo želita, da bi se utrdil svetovni mir. Indija bo še naprej zastopala tako politiko in se borila za ohranitev neodvisnosti in nedotakljivosti, je poudaril indijski predsednik. Glede konference v Bandun-— mirnega -sožitja na «vetu mo- gu je Džav&harlal Nehru dejal, da je lahko za zgled, kako se države z različnimi pogledi zedinijo v enakih sklepih, in dokaz, da je politika ODMEV SBECÄHJÄ TITO-NEHBU V INDIJSKEM TISKU ivinim© gledan!« na mednarodna npraianla New Delhi, H. jul. (Tanjug) Razgovor predsednika Tita z indijskimi novinarji in odgovori, ki jih je dal na njihova vprašanja, so bili objavljeni danes s poudarkom na istovetnost stališč jugoslovanskega predsednika in predsednika Nehruja. »Tito in Nehru sta bila včeraj prijetno Ln optimistično razpoložena,« piše dopisnik »Hindustan Times«. »V odgovorih na TiSKovKa KOHFEHEKca v sekeetsrlstu za zunmje zädeve eiiki štirje naj se zavedajo svoje odgovornosti Frohluni je možno rešiti samt z razgovori in sporazumevanjem — Jugoslavija je za enakopravno sodelovanje z evropskimi organizacijami, s katerimi hi našla stične točke Beograd, 8. julija. (Od našega beograjskega dopisnika). Na vprašanje kakšno stališče zavzema Jugoslavija do četvorne konference v Ženevi in kakšne rezultate od nje pričakuje, je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje odgovoril: »Do konference šefov štirih vlad prihaja po prizadevanjih cele vrste držav za zmanjšanje mednarodne napetosti in dosego možnosti sporazumnega reševanja spornih vprašanj. Sklicanje te konference potrjuje, da je na vse zadnje prišlo do realnega spoznanja, da metode hladne vojne ne vodijo in ne morejo voditi k rešitvi mednarodnih problemov, temveč da je te probleme možno rešiti samo z razgovori in s sporazumevanjem v ozračju popuščanja napetosti in krepitvi zaupanja. V rej luči ocenjuje Jugoslavija ženevsko konferenco kot pozitivno in koristno akci;o in kot nadaljnji element popuščanja napetosti. Seveda pa bi b..!o nerealno, če ne bi videli mnogih vprašani, k; danes raz d vaia jo svet. tore; tudi štiri velike države, ki se bodo sestale na ženevski konferenci. Vendar pa Jugoslavija upa, da bodo štiri velike sile. zavedajoč se srvoje odgovornost’ »red č oveiv -vom in zavedajoč se dosedanih YHSME Vremenska napoved za soboto: Sprva oblačno ln vmes še nekaj padavin nato počasno zboljšanje vremena da m.enjanoče oblačnosti. Temperature brez bistvene spremembe. rezultatov, ki so jih dala prizadevanja za prekinitev hladne vojne in za popuščanje napetosti, storile vse za nadaljnje pomirjen je mednarodnega položaja, za zboljšanje mednarodnega položaja in za sporazumno reševanje spornih vprašan i«. Na zasedanju evropskega sveta v Strasbourgu je včeraj angleški zunanji minister MacMillan izjavil, da bi bilo potrebno v to organizacijo spre:eti tudi take države. kaltSf je Jugoslavija. Na vprašanje, kaj misli o te! MacMillanovj iz’avi je predstavnik državnega sekretariata delal: »Uradnega sporočila še nimamo. Zasedame evronskeza sveta pa zatleduiemo z zanimanjem. Kalter je znano, ie Jugoslavija ca enaklopravno in konstruktivno sodelovanje z vsemi evropskimi organizacijami in ustanovami, s katerimi bi lahko našla stične točke. Dokaz za to je, da se je Jugoslavija povezala z organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje, v katero je nedavno poslala svojega opazovalca, in da se je včlanila v evropsko konferenco ministrov za promet. »Na vprašanje, če bi Jugoslavija sprejela eventualno povabilo, da se včlani v organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje pa ie tovariš Draškovič odgovoril, da bi Jugoslavija to povabilo proučila. Na koncu današnje tiskovne konference je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve odklonil odgovor na vprašanje. kakšno stališče zavzema Jugoslavija do angleškega povabila Turčrie in Grčije na konferenco o vzhodnem Sredozemlju v Londonu. M. P. Obirk sindikalnih funkcionarjev iz ČSR Beograd. 8. jul. Delegacija češkoslovaških sindikatov bo v drugi polovici avsus+a obiskala Jugoslavijo. Prišla bo na povabilo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. S tern češkoslovaški sindikalni funkcionari) vračaio chi sk ?ц_ vos! ovaniokim sindikalnim predstavnikom, ki «o bili v Češkoslovaški v drug; polovici maja letos. (Jugopres) vprašanja sta spet dokazala, kako podobno gledata na mednarodne probleme. Nobeden izmed njiju ne pričakuje kakih izrednih sprememb v mednarodnih zvezah, oba pa se strinjata v tem, da sedanji razvoj čedalje bolj vodi k rešitvi.« Važno je omeniti, piše »Hindustan Times«, ki je davi objavil velike slike Tita in Nehruja, da sta oba državnika prepričana, da se je sovjetska politika spremenila--in da so po njunem r :enju zadnje poteze Moskve stvarni dokaz teh sprememb. Časopis navaja mnenje predsednika Tita o poskusih z vodikovo bombo in njegovo zaupanje v ugoden razvoj dogodkov v svetu. Od Nehrujevih odgovorov poudarja časopis priznanje indijskega premiera Jugoslaviji za njeno prizadevanje za mir na svetu. Otroška paraliza v Trstu Trst, 8. jul. Ugledni italijanski zdravnik dr. Mario Musella je objavil v italijanskem listu »Corriere della sera« mnenje o obolenjih v Trstu v zvezi z otroško paralizo. Po mnenju tega zdravnika ne obstoja nobena nevarnost epidemije, niti ne obstoja neka zveza med morsko in pojavom otroške morsko vodo in pojavom otroške paralize, kakor so bila nekatera mnenja. Tržaške sanitarne oblasti so v zvezi z izvajanjem dr Mu-selle ugotovile, da je bilo ugotovljenih 17 primerov otroške paralize, od katerih je bilo 8 smrtnih. V zadnjih 24 urah ni bil priiavHen noben nov primer obolenja. S L. AT.7IR. 8. Jul. (APPI. Prcei-e-«istiani časopis »Alger rčnubli-«S'Iti«, čieer včrra.ieoia Sterilirà ie hi!» ZDPicnlena. Č«S rta Je ob-lavi! članke. k' hi lahko zmolili Javni »ed, Je bil davi spet zaplenjen. Davišnji delhijski časopisi so posvetili vidna mesta zaključku Nehrujevega obiska v Jugoslaviji ter izredno publiciteto dogodkom zadnjega dne na Brionih. Glavni predmet poročil so besedilo Izjave, izvlečki iz najvažnejših delov te listine, tiskovna konferenca predsednika Nehruja, razgovori predsednika Tita z indijskimi novinarji in vtisi novinarjev s srečanj voditeljev Jugoslavije in Indije. Čeprav je besedilo te izjave prišlo prepozno za komentarje uredništev, je iz poročil mogoče razbrati splošno zadovoljstvo in dognanje, da so bili razgovori Tito-Nehru zares velikega pomena za mednarodne zveze in nadaljnje prijateljstvo med obema državama. goča. Indijski predsednik je obsodil Cangkajškovo .politko, rekoč, da ni v nikaki zvezi z mirovno politiko, v katerem koli delu sveta. Predsednik indijske vlade je obiskal danes predsednika italijanske republike Gronchija in se z njim razgovarjal o splošnih mednarodnih problemih. Danes bo Nehru odpotoval z letalom v London, kjer se bo sešel s predsednikom britanske vlade Edenom. New Delhi, 8. jul. (Tanjug) Zastopnik indijske vlade je ob izročitvi jugoslovansko-indijske izjave zastopnikom tiska pozdravil to izjavo kot »dokument ozkih prijateljskih zvez in sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo«. Ko je Gospodarska delegacija s Cejlona Beograd, 8. juL Kakor je zvedel Jugopres, pričakujejo, da bo 17. julija prispela v Beograd gospodarska delegacija ceylonske vlade na čslu z ministrom za trgovino. To bo prvi obisk uradnih funkcionarjev Ceylona v Jugoslaviji Kakor predvidevajo, bo delegacija preživela v naši državi 12 dni Članstvo Jugoslavije v evropskem svetu Strasbourg, 8. jul. (Tanjug). V okviru razpravljanja o politik: evropskega sveta na sestanku evropske posvetovalne skupščine je več delegatov govorilo za sprejem novih članov v evropski svet. Britanski liberalni član zgornjega doma lord Ley-ton je izjavil, da so mogoči sporazumi. pa tud: sodelovanje med državami, ki imajo skupne interese. Pripomnil je, da se države Zahodne Evrope lahko sporazumelo z državo kot ie -Tiieo-siavija, in priporočil skupščin., nai resno premisli možnost snrejema novih članov v evropski svet. 7a o-nuči+ev poeoiev za sore- Lord-nmyor povabljen v Moskvo London. 8 jul. (Tanjug). Predsednik londonske občime Seymour Howard je sprejel povabilo predsednika izvršnega odbora moskovskega mestnega sovjeta, naj obišče Moskvo. Cez deset dni bo odpotoval na uradni enotedenski oblek. To bo prvič, da bo londonski župan obiskal Moskvo. jem novih članov v evropski svet se je izjavil včeraj britanski minister za zunanje zadeve Macmillan. Izrazil je mnenje, da bi tudi Jugoslavija lahko postala članica evropskega sveta. Britanski konservativni nosla-nee Robert Boothby je vprašal, zakaj zahodnoevropske države, če so v svoj krog pritegnile Nemčijo, ne bi mogle isto storiti tudi z Jugoslavijo in Poljsko. Tudi danski poslanik Bokholm jo pozdravil to misel in izjavil, da bi bilo po njegovem mnenju umestno, da bi Jugoslavijo sprejeli v evropski svet kot opazovalca. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za prosveto In kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 9 sejo za torek, dne 12. Julija 1935 ob 11. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Glasovanje o predlogu odloka o Viši) neđagoškl šoli. v celoti. 2. Predlog priporočila Uudskim odborom glede štipendiranja prosvetnega kadra. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS. nih problemih, pomeni napredek v političnem sodelovanju, ostali deli deklaracije pa obo-gatujejo to sodelovanje na gospodarskem in kulturnem pod- ’ ročju in mu dajejo okvir. Vse to dokazuje, naraščanje prijateljstva in utrjevanje zvez med Indijo in Jugoslavijo.« Vodja indijske delegacije v Združenih narodih Krišna Mentri je prispel danes z letalom v London. Udeležil se bo razgovorov, ki jih bo imel predsednik indijske vlade Nehru konec tedna s predsednikom britanske vlade Edsnom. Menon je prispel iz San Francisca, kjer se je bil udeležil proslave 10. obletnice Združenih narodov. Kongrss socialistične internacionale London, 8. julija. (Tanjug). V torek se bo v Londonu začel 4. kongres socialistične internacionale. Sodelovalo bo 120 delessr-tov, ki zastopajo 33 socialističnih organizacij iz 29 držav. — Predsedoval bo Morgan Phillips, sekretar britanske laburistične stranke ln predsednik socialistične internacionale. Na dnevnem redu je debata o mednarodnem položaju, revizija Ustanovne listine in svetovni načrt za medsebojno pomoč Britansko delegacijo osmih članov bo vodil Clement Attlee, vodja britanske laburistične stranke, francosko delegacijo Guy Mollet, generalni sekretar francoske socialistične stranke, zahodnonemško delegacijo pa Erich Olienhauer, predsednik socialno demokratske stranke. Kongres bo trajal pet dai. V duhu spravljivosti Washington, 8. julija (AFP). Združene države Amerike so sprejele ponudbo sovjetske vlade, ki je pripravljena poravnati polovico škode, nastale ob letalskem incidentu 23. junija, kot »sprejemljivo podlago za rešitev tega vprašanja«. Ameriška vlada je o tem obvestila vlado Sovjetske zveze z noto, ki je sestavljena v zelo umerjenem tonu. Vlada ZDA izraža upanje, da bo sovjetska vlada storila vse, da se taki dogoditi ne bodo ponavljali. Nota zaključuje z ugotovitvijo, da »takšni incidenti zelo kvarno vplivajo na razmerje med obema državama, za katero žele ZDA, da bi se zboljšalo«. DUNAJ, 8. Jul. (Reuter). Davi le prišla v Bad Yöslan skupina IT avstrijskih ujetnikov iz Sovjetske zveze. V njej so civilisti, ki so bili obsojeni zaradi raznih prekrškov proti okupacijski o-blasti in so presi slali kazen v sovjetskih taboriščih In zaporih, pa se po prestani kazni ni^o smeli vrniti domov. KAIRO. 8. Jul. (AFP). Po razgovoru, ki ga je ime! sirijski minister za gospodarstvo el Kajali z egiptovskimi državniki, so sklenili. da bo v kratkem odnotovala v Damask egiptovska misija, ki se bo nogajala za povečanje ekonomskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo. Črnomelj, 8. jul. Pri gradnji belokranjskega vodovoda, na centralnem zajetju ob reki Dobličiei v vasi Dobliče se je danes ob 13. uri pripetila velika nesreča, ki je zahtevala štiri dragocena življenja. Žrtve te nesreče so: višji gradbeni tehnik Janez Pelhan, sodelavec Zavoda za nizke gradnje v Ljubljani, ki je bil tudi projektant, nada- EozgoTori zastopnikov trgovinskih zbornic iz Soluna in Skopijo Skoplje, 8. jul. Danes so se končali v Skoplju razgovori zastopnikov industrijsko - trgovinske zbornice v Solunu in trgovinske zbornice Makedonije o razširjenju blagovne izmenjave med zunanjetrgovinskimi podjetji severne Grčije im Makedonije v okviru jugoslovansko -grške trgovinske pogodbe. Med posvetovanjem j« bilo Izraženo mnenje, da bi se mogel seznam izvoznih predmetov za oboje področij v mnogem razširiti. Grški zastopniki so zlasti pokazali zanimanje za uvoz električnega izolacijskega materiala, porcelana in še nekaterih p-edmetov, ki jih izdelujejo v Makedoniji. Razen tega bi se mogel povečati izvoz lesnih m mlečnih izdelkov iz Makedonije. V zameno bi grški gospodarstveniki dobavljali makedonskim podjetjem bombažno predivo za kmečko platno, južno sad:e. oljčno olje in druge pridelke. Med šestdnevnim bivanjem v Makedoniji so zastopniki solunske industrijske - trgovinske zbornice -V“kali več tovarn v Skoplju in nekaj industrijskih podjetij v republiki. Dones popoldne so odpotovali iz Skoplja. Avtobusni promet med Jugoslavijo in Avstrijo Beograd, 8. julija. — Jugoslovansko - avstrijska turistična konvencija o avtobusnem prometu med obema državama bo stopila v veljavo 11. julija, ker so bile nedavno izmenjane ratifikacijske listine. V kratkem bo sestanek mešane jugoslovansko avstrijske komisije, ki bo določila vozni red, pogoje, cene in druge tehnične podrobnosti. Sestanek mešane komisije bo bržkone v Grazu. nesreča pri gradnji vodovoda V Beli krajini Sredstva za samostojne investi- cije in skladi s posebnim namenom Nesreča je zahtevala doslej pet smrtnih žrtev Ije geolog Cveto Germovšek, strokovni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Franc Movrin, delavec pri Belokranjskem gralberem podjetju v Črnomlju, in Ludvik Klenovšek, -Har iz premogovnika v Kanižarici. Nesreča se je pripetila takole: Glavno zajetje vode so pripravljali v Dobličah b reki Dobličici v globini kakih 50 m. Upadnik je b” obzidan л globini 20 m z betonskim obzidjem. Danes je podjetje izvršilo več razstrelitev z eksplozivom 808. da bi pritekla voda, ob navzočnosti projekt’n*ov in drugih strokovnjakov. Nekaj minut po eksploziji je pričela v globini bruhati voda Nastalo je splošno veselje in navzoči so navdušeni vpili: »Voda gre, vod gre!« Pose' r.o vesel je bil proje' nt Pelhan, ki se je po nekaj trenutkih napotil po stopnišču •» globino, čeprav so ga miner in drugi navzoči od tega odvračati. Sledil mu je še geolog Cveto Germovšek. Ko sta bila v globini približno 2C m, je dal Pelhan znak, da Izgublja zavest. Očividci pravijo, da je k njemu pristopil Germovšek, toda v trenutku sta se oba onesvestila v širšem prehodu ob stopnicah. Med navzočimi je nastalo razburjenje. Delavec Franc Movrin je pohitel na pomoč, toda tudi njega je objel smrtonosni plin 'n 3 je prav tat"- onesvestil. Zatem so navzoči takoj spustili na izvoznem stroju 'rugega delavca, ki se je po kratkem času onesvestil. Hitro so ga potegnili nazaj že v ii nezavesti. Poklicali so zdravnika iz Г nomlja, ki ga je napotil v bolnišnico. Bolnik bo ostal pri življenju. Vodstvo podjetja in navzoči so uvideli, da ni mogo- če rešiti ostalih brez stro-kovn'h reševalcev in ‘ehničnih pripcmočkov ter -o poklicali reševalno ekipo kani-žarskega rudnika, ki je takoj prihitela ra j ioč. Ko so potegnili mrtvega Pelhana in se odpravili po »tale, se je reševalcu-rudarju Klenovšku nela maska in pričel je vpiti ter dajati znake za pomoč. Medtem ko so vlekli mrtvega delavca Franca MovTin*, je n: ’ar Ludvik Klenovšek on es vešč en p ° del z vozička, kot četrta žrtev plina, ter so na vozičk potegnili samo enega ponesrečenca. Ko ‘a sporočamo (ob 17. uri), nadaljujejo reševanje ostalih dveh ponesrečencev, ki s‘ še v globini vodnjaka. Ob 20. uri smo prejeli poročilo, da je nesreča zahteval- 'e neto ” -te" Jožeta Ivaničr V Črnomlju z žalostjo sprejemajo mrtve graditelje vodovoda, ki je stoletni problem Bele krajine. Slava mrtvim tovarišem. 7. J. Smrtna nesreča na železnici pri Zagorja Zagorje, 8. julija. Popoldne se je pred postajo Zagorje pripetila zaradi neprevidnosti smrtna nesreča. Premogovni delavec Šerif Dizdarevič, rojen 1.1904 v vasi Plevci (Sanski most), oče 8 otrok, je šel proti postaji Zagorje. Po progi je pripeljal vlak št- 65. Ko je strojevodja opazil delavce na progi, jim je dajal zvočne znake. Ostali delavci v skupini so znake upoštevali, Dizdarevič p je šel po progi naprej. Nekoliko pred Zagorjem ga je dohitela lokomotiva, ga zagrabila in vlekla s seboj kakih 15 metrov. L. Pogreb Stanka RadoŠ8viča in Janeza Oblaka Trbovlje, 8. jul. Popoldne so v Radečah pokopali Stanka Ra-doševiča, kapetana I. razreda, ki ga je v sredo popoldne, kakor smo že poročali, ustrelil duševno bolni Vidi Hrovat. Pogreba so se udeležili številni prebivalci Radeč. Od pokojnika so se ob odprtem grobu poslovili predstavniki oblasti in JLA, vojaki pa so izstrelili častno salvo. Pokojni Stanko Radoševič je bil partizanski borec od 1942. leta. Bil je odlikovan z redom »Za hrabrost«, redom »Za bratstvo in enotnost« in redom »Zasluge za narod« XII. stopnje. V Novi vasi pri Zireh pa eo pokopali tudi miličnika Janeza Oblaka, ki je prav tako postal žrtev Hrovata. Z novimi tehničnimi navodili je Narodna banka praktično razvratna sredstva, ki Jih gospodarske organizacije izločajo za samostojne investicije oziroma plačujejo v sklade g posebnim namenom. Predvsem so to sredstva, ki po veljavnih predpisih ostanejo podjetju kot njegov delež od celotnega dohodka in se v glavnem delijo na del, ki ga namenijo za investicije. in pa na sredstva, ki se po določbah družbenih planov in drugih predpisov izdvajajo v razne sklade s posebnim namenom. Po določbah uredbe o celotnem dohodku gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ St. 54-54) se sredstva za investicijski sklad oblikujejo bodisi iz celotnega dohodka, preden je ugotovljen dobiček, ali pa iz same delitve dobička- V sklad za samostojne (lastne) investicije gospodarskih organizacij spadajo zlasti naslednja sredstva: — del celotnega dohodka, ki ga podjetja plačajo v investicijski sklad pred ugotovitvijo dobička (n. pr. trgovska, gostinska podjetja fp obrti), — del dobička gospodarskih organizacij, pri katerih Je predpisana obvezna izločitev sredstev ra investicijski sklad (ti. pr. železniško transportno podjetje, podjetja PTT prometa, mlinska podjetja In pooblaščena podjetja za promet z žitom, — del dobička, ki ga premogovniki obvezno nlačujeio za zidanje rudniških stanovanj. — del dobička, k! ga rudarska In druga podjetja ob verno Izločajo v sklad za obnavljanje In vzdrževanje rezerv rudnega bogastva. •— sredstva gospodarskih organizacij, k! del dobička. s katerim samostojno razpolagajo. neposredno razporejajo za investicije ali sredstva, name-plena za investicije, prenesejo iz sklada za samostojno razpolaganje, m R««. — del plačilnega sklada. obračunanega ол doseženega prometa, ki se ne izplačuje delavcem in uslužbencem zaradi za- 67. SKUPNA SEJA ML0 LJUBLJANE Status uslužbencev novih občinskih ljudskih odborov je potrebno nujno urediti PBJFBAVUA SE USTANOVITEV TEHNIČNEGA MUZEJA Beograd, 8. jul. Skupina strokovnjakov, inženirjev in tehnikov, že deij časa zbira gradivo za tehnični muzej Jugoslavije. Glavna naloga muzeja bi bila pokazati, kolik je delež novega orodia pri povečanju delovne storilnosti in koliko je proizvodnja orodja ter strojev udeležena pri napredku tehnične kui.ture pri nas. Pobudnik za otvoritev takega muzeja je centralni odbor Ljudske tehnike. Eden izmed osnovnih razlogov za ustanovitev tehničnega muzeja, je potreba po napredku tehnične kulture, predvsem med mladino. Ker med industrializacijo naglo izginjajo spomeniki tehnične kulture, b: ta muzej zbiral in hranil tudi naprave, ki so potrebne za znanstveno proučevanje. Bodoči muzej ne bo samo muzej tehnike. temveč tudi ustanova, ki bo zbirala gradivo s področja prirodnih znanosti. Ozko povezana z ustanovitvijo tehničnega muzeja bo tud; zaščita spomenikov tehnične kulture. Mnoge stroje namreč po umiku iz proizvodnje oddajajo kot staro železo, menijo pa. da bi nekateri Izrabljeni etroji mogli služiti za «pozna- vanje razvoja tehnike v naši državi. Zamisel o tehničnem muzeju bo predložena v proučitev širšim krogom strokovnjakov in zainteresiranim organizacijam. Ob koncu septembra naj bi bila konferenca, na kateri bi določili podrobnosti o bodočem muzeju. Ljubljana, 8. jul. Na današnji 67. skupni seji mestnega ljudskega odbora so razpravljali med ostalim o poročilu iniciativnega odbora za bodoči okraj Ljubljana, ki ga je podal dr. Marijan Dermastja. in o poročila tajnika o dedu mesenega ljudskega odbora. V uvodu je dr. Dermastia obrazložil iprodilog iniciativnega odbora o sestavu novega okrajnega ljudskega odbora, po katerem bo okrajni zbor imei 68 odbornikov, zbor proizvajalcev pa 51. S področja mesta bo od skupnega števila odbornikov v okrajnem zboru 34 odbornikov, s področja okolice 29, s področja nekdanjih okrajev Postojne 4 in Novega mesta 1. V okrajnem zboru proizvajalcev bo s področja mesta iz industrijske skupine 30 odbornikov in 1 iz kmetijske skupine. S področja okolice bo v okrajnem zboru proizvajalcev 14 odbornikov iz industrijske skupine in 4 iz kmetijske skupine, s področja okraja Postojna bo 1 odbornik iz industrijske in 1 odbornik iz kmetijske skupine. Ta predlog iniciativnega odbota je potrdil izvršni svet LRS in je v zvezi s tem sprejet sklep, da se Še 500 km novih električnih daljnovodov v LR Hrvatski Letos bodo v Hrvatski postavili še 500 km daljnovodov z visoko napetostjo, poleg tega pa še več tisoč kilometrov manjših daljnovodov in priključkov za vasi. Najvažnejša daljnovoda bosta vsekakor od Slav. Broda do Osijeka in od Zagreba do Vinodola. Sedanji daljnovodi, ki prevajajo električno energijo hidrocentrale Nikola Tesla v Triblju, ne morejo prevesti vse električne energije, kadar hidrocentrala obratuje s polno zmogljivostjo. Danes že ne zadostuje več zmogljivost daljnovoda Tribalj — Zagreb s 110.000 volti, ki je bil zgrajen pred tremi leti. Zato se gradi nov vzporeden daljnovod s 100.000 volti, s čimer bo do letošnje zime mogoče lzko- Na zagrebškem velesejma bo r zstavliaio 21 tujih držav Na letošnjem mednarodnem sejmu v Zagrebu od 2. -dio 13. septembra bo sodelovalo doslej naj-večje število tujih držav. Iz Jugoslavije bo več sto razstavljavcev, ki bodo na zelo reprezentativen način pokazali proizvajalne možnosti naše države. Naijvečje števtko tujih držav je razstavljalo leta 1953 in 1954, namreč 16 držav. Tuji razstavi jalci bodo razpolagali s 15.000 kvad. metrov razstavnega prostora, približno prav tolikšno površino pa bodo zavzemali jugoslovanski proizvodi. Izmed tujih razstavi jalcev bodo imeli največje paviljone Sovjetska zveza, Anglija, Češkoslovaška, Italija, • Avstrija in Zahodna Nemčija. Razst»-ri jale bodo še ZDA, Madžarska. Belgija. Poljska, Holandija, ^vica, Švedska, Izrael, Grčija, Japonska, Francija. Danska, Lichteytem, Vzhodna Nemčija in Romunija bo«a prvikrat ■».zdelovali na jugoslovanskih sejmi, medtem bodo Japonska, Danska in Lichenstein razstavljale svoje proizvode po jugoslovanskih zastopniških podjetjih. Skoro polovica razstavnega prostora, določenega za jujjosiovan-ske proizvode, bodo zavzemali proizvodi strojne gradnje, za katere se zanimajo na mnogih rojih trgih. Veči« razstavne prostore si bodo za svoje proizvode uredila rodi podjetja el ek stične in radijske industrije, tekstilne in lesne industrije, živilske in kemične industrije ter 'podjetja drugih panog pnoiizvodnj« Poudariti je treba, da so tako roji, kakor domačj razstavlijalci zahtevali znatno večje površine razstavnih prostorov, kot pa jih je na razpolago, čeprav to brli ti prostori letos razširjeni na okrog 30.000 kvadr. metrov. Do otvoritve velesejma bo sicer postavljen Še en paviljon, vendar so bilie zahteve razvavljaJcfcv po površini razstavnih peostorov zmanjšane aa četrtina riščati polno zmogljivost hidrocentrale. Izgotovljen je že daljnovod od Zagreba do Karlovca, od Karlovca do Ogulina so že postavljeni stebri iz jeklenih brezšivnih cevi, medtem ko se postavljajo na tretjem odseku od Vrbovškega proti Triblju montažne stebre. Po vsej verjetnosti bodo dela končana že pred zimo. Ta daljnovod je pomemben tudi zaradi dovajanja električne energije iz hidrocentrale Gojak, ki bo dokončana prihodnje leto. Z daljnovodom Slav. Brod — Osijek bo končno rešeno kritično stanje in pomanjkanje električne energije v osiješkem bazenu. Novi daljnovod »Slapovi Unec — Gospič bo imel napetost 30.000 voltov in bo postavljen jeseni. S tem bo omogočen hiter napredek go-spiškega področja in nadaljnja elektrifikacija Like. Gradijo tudi daljnovod Koprivnica — Virovitica. S tem bo elektrificirano področje ob Dravi in okraj Djurdjevac. Te kraje bo preskrbovala z električno energijo Slovenija. Važna daljnovoda «ta tudi od Siska do Sunje in od Sunje do Kostajnice, oba e po 30.000 voltov napetosti. Pripravlja pa «e tudi gradnja daljnovoda Sisak — Glina kot prva etapa elektrifikacije Banije. Tudi v Istri bo postavljenih več daljnovodov e 30.000 voltov napetosti. Prav tako pa se pripravlja gradnja daljnovoda Buje — Umag v bivši coni B. Zagreb be dobil plinovod Zagreb bo med prvimi, ki bo še letos dobil ln začel uporabljat! zemeljski plin — metan. Zemeljski plin bodo dovajali iz Ivanič Kloštra. Manjka še 1 in pol kilometra cevi. V plinarni bodo mešali metan z navadnim plinom, ker je sam metan premočan. Tudi zagrebška industrijska podjetja bodo od sedaj dalje mnogo bolje oskrbovana s plinom. V zvezi s tem že razširjajo plinovodsko mrežo. pripravi za eno naslednjih sej o tem ustrezajoči odlok. Nato je dr. Dermastia poročal še o sklepa iniciativnega odbora glede formiranja občin v mestu. Valitve odbornikov za okrajni Ljudski odbor bodo v mestnem ljudskem odboru 29. julija. Vsi dosedanji odborniki mestnega Ljudskega odbora, ki ne bodo iz-vtAjemi v novi okrajni odbor, se bodo po principu stanovanja vključili v občinske ljudske odbore. Dodatne volitve v občinske ljudske odbore v Ljubljani bodo na zborih volivcev po dosedanjih volilnih enptah, sklical pa jih bo novi okrajni ljudski odbor potem, ko se bo konstituilral na svoji prvi seji 30. juli ja. Te volitve bodo po predlogu iniciativnega odbora v Ljubljani zaključenejdo 15. avgusta, tako da se biodo občinski ljudski odbori konstituirali do 22. avgusta. Tudi o formiranju novih občinskih ljudskih odborov, številu odbornikov, načinu sestave in volitev bo sprejet ustrezajoči odlok. Mestni Ljudski odbor je v celoti sprejel poročilo iniciativnega odbora. O poročilu tajnika o delu mestnega ljudskega odbora je bila razpirava dokaj skromna, rado ipa ne nepomembna. Ljudski odbornik dr. Dular je zlasti opozoril na dejstvo, da v mestnem ljudskem odboru ni bilo zasedenih okoli 50 sistematiziranih delovnih mest za visokok val if icrane delavce. Glede tega niso dali rezultaHov niti razpisi. To ie toliko boli pereč problem sedai ob prehodu na formiranje okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov. Zato je predlagal, da bi uredili v skladu z obstoječimi predpisi status uslužbencev novih občinskih Ljudskih odborov, zlasti glede na njihovo nagrajevanje, ki naj bo stimulativno. To je bila namreč ena izmed resnih ovir, zaradi katere kadrovska politika mestnega ■ljudskega odbora doslej ni bila vedno uspešna. Ako bo urejen status teh uslužbencev, bo prav gotovo zagotovljeno nemoteno delo naravnih organov v ljudskih od bar,ih. Ljudski odbornik Drobež je omenil, da je upravno poslovanje MLO v zadnjih letih dokaj napredovalo in se izboljšalo. To se odraža tudi na zborih volivcev, kjer često razpravljajo o tem problemu. Cesto pa se dogaja, da volivci včasih ne razumejo, da je treba vse zadeve reševati v določenem zakonskem postopku in je prav zaradi tega kritika, čeprav dobronamerna, pač neumestna. Tudi ostali odborniki so poudarjali, da se je upravno poslovanje mestnega ljudskega odbora izboljšalo. Kritično pripombo je podal ljudski odbornik Tepina, ki je omenil, da upravni organi MLO ne izvajajo pravilno odloka o trgovanju z vinom. Razen tega je postavil vprašanje, zakaj mestni ljudski odbor ni še sprejel odloka o določitvi con, kjer naj bi se gradile enostanovaajske hiše. Ljudski odbornik Kraigherjeva pa je govorila o kritiki volivcev, ki gre na račun trga in trgovske mreže. Bil je podan predlog, da bi na eni izmed bodočih sej ljudski odbor razpravljal o problematiki trgovske mreže v Ljubljani, zlasti glede na njeno tehnično opremo, kajti znano je, da v Ljubljani ni potrebnih skladišč, hladilnic in podobnega. Ob koncu je o upravnem poslovanju govoril še predsednik dr. Dermastia o zakonitosti v delu upravnih organov. MLO je odobril poročilo tajnika o delu MLO. Zaključne priprave za formiranje komun v okrain Liobliana Sedanji ljudski odbori delajo do 31. avgusta Ljubljana, 8. julija. — Danes se je sestal iniciativni odbor za bodoči okraj Ljubljana in obravnaval priprave in rokovnik za formiranje novega okrajnega in občinskih ljudskih odborov, njihovih organov in prevzemanje poslov ter s tem v zvezi sprejel ustrezne sklepe. Sklenjeno je bilo, da iniciativni odbori prevzamejo konkretne priprave za organizacijo in delo novih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori bodo Izvoljeni najkasneje do 15. avgusta, konstituirali pa se bodo do 22. avgusta. Iniciativni odbor je sprejel priporočilo, da okoliške občine ta rok skrajšajo, kolikor je največ mogoče. Teh prvih sej občinskih ljudskih odborov se bodo udeležili tudi republiški ljudski poslanci. V razdobju od konstituiranja pa do prvega septembra bodo novi ljudski odbori opravljali samo tiste zadeve, ki so potrebne za pripravo funkcioniranja ljudskega odbora v celoti, do 31. avgusta pa delajo naprej dosedanji ljudski odbori. Na sedežih dosedanjih občin, ki se ukinjajo, bodo začeli z delom 1. septembra krajevni uradi. Osnovna naloga Iniciativnih odborov v tej zaključni fazi prehoda na komunalni sistem je priprava sa dalo bodočih komi- devnih določil družbenega plana okraja, mesta. Nekatera gospodarska podjetja oblikujejo svoj investicijski sklati po posebnih predpisih, to so predvsem skupnosti gospodarskih podjetij, pooblaščena podjetja za promet z žitom, skupnost podjetij PTT prometa, skupnost železniških transportnih podjetij, medtem ko podjetja elektrogospodarske skupnosti formirajo sredstva za investicijski sklad na podlagi delitve celotnega dohodka. Sredstva gospodarskih organizacij in njenih skupnosti, namenjena za investicije, se pri banki vodijo na posebnem računu (ra 660). V sestavu tega računa lahko obstaja tudi sklad rezerv rudnega bogastva, sklad za stanovanjske graditve rudniških stanovanj, nadalje investicijski sklad, v katerega plačujejo gospodarska podjetja sredstva iz delitve dela dobička za samostojno razpolago ali kot obveznost iz celotnega dohodka. preden ugotovijo dobiček. Sredstva gospodarskih organizacij za investicije se lahko uporabijo predvsem na naslednje namene: za investicije, ki jih samostojno finansiralo gospodarske organizacije in skupnosti podjetij; za polaganje garancijskih zneskov za investicijske kredite In pri kreditih za obratna sredstva; za udeležbe pri investicijah, za katere so odobreni krediti iz sredstev splošnega Investicijskega sklada: za plačila anuitet od dolgoročnih poso .111: za vplačila v sklad za kreditiranje stanovanjskih graditev okraja, mesta v višini dela sredstev za samostojno razpolaganje, ki ga določi delavski svet gospodarske organizacije. Iz sredstev investicijskega skla da In drugih sredstev gospodarskih organizacij na ra 660 se pa ne morejo dajati posojila drugim gospodarskim organizacijam ali ljudskim odborom bodisi kot dotacije ali prispevki za oblikovanje posebnih skladov, razen sklada za kreditiranje stanovanjskih graditev okraja, mesta. Iz sredstev sklada za investicije gospodarske organizacije se smejo izjemoma izplačevati obveznosti iz naslova tržnega dobička oziroma davka od tržnega dobička, če Je ta obveznost ugotovljena po obračunu in razdelitvi celotnega dohodka celotne organizacije. Razen naštetih možnosti uporabe investicijskih sredstev se pa iz investicijskega sklada lahko krijejo obveznosti za zamudne obresti, obračunane za nepravočasno plačilo obveznosti do družbene skupnosti od strani trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč, ker ta podjetja ne oblikujejo posebnega sklada sredstev za samostojno razpolaganje. Pač pa lahko gospodarska organizacija vplača v lokalni sklad za zidanje stano- vanj določene vsote sredstev za samostojno razpolaganje, s čimer navežejo neposredne pogodbene odnese z upravo tega sklada. Iz investicijskih sredstev tudi ne morejo gospodarske organizacije dajati posojil ljudskemu odboru za polaganje garancijskih zneskov, mti jih sme podjetje iz ten sredstev položiti za račun ljudskega odbora okraja, mesta. Državni organi, ustanove in družbene organizacije prav tako lahko oblikujejo sredstva za investicije (investicijske sklade) iz presežka svojih rednih dohodkov. Take sklade lahko ustanovijo upi ave, zavodi in inštituti, fakultete, bolnišnice, lekarne, zbornice in tudi zveze in združenja (kot družbene organizacije). Tudi za ta sredstva je pri banki predviden poseben račun (rn 661). Kadar ta investicijska sredstva izvirajo iz presežka dohodkov nad izdatki, zanje ne izločajo 6*/* rezerve (inštituti, zavodi, bolnišnice in podobno). Sredstva državnih organov, ustanov in družbenih organizacij na pravkar omenjenem računu se lahko uporabijo za investicije ter tudi za druga plačila, ki niso v nasprotju z namenom sklada, čeprav ne gredo za investicije. Neinvesticijska sredstva pa gospodarske organizacije vplačujejo v razne sklade (rn 6342), to so sredstva za kuiturno-prosvetno delo, za zdravstveno zaščito v podjetjih in zadrugah, socialni skladi zadrug, kakor tudi drugi skladi, ki jih gospodarska organizacija ustanovi v smislu pravil za določene namene. Tudi državni organi, ustanove in družbene organizacije prav tako lahko namenijo določena sredstva za razne sklade (rn 6643), to je za kul-turno-prosvetna, znanstvena dela, sklad Rdečega križa ter tudi za druge sklade, ki niso namenjeni za investicije. Posebna skupina raznih skladov in sredsteT* z določenim namenom je predviđena tudi za sredstva, ki jih polagajo ljudski odbori frn 6645) ali tudi ljudske republike (ra 6646), to so sredstva za pospeševanje turizma, gostinstva, ribarstva, kakor tudi drugi skladi, ki jih lahko oblikujejo ljudski odbori ali drugi organi iz svojih dohodkov ali prispevkov, ki temelje na zakonu 4a so ustanovljeni v letu 1955; pri tem pa so seveda izvzeta sredstva, ki se vplačujejo v splošno družbene sklade, ki tvorijo samostojno kategorijo družbenih sredstev. Prenreditev računov ter delitev investicijskih sredstev in sodstev za razne sklade po njihovem značaju bo koristnikom v marsičem olajšala razporejanje na ustrezne račune in določere sklade ter omogočala tudi njihovo pravilno namensko uporabo. ef— Lani so v Jugoslaviji zgradili nad 34.000 stanovanj sij, za Izvolitve ln Imenovanja, za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, za prevzem arhivov in inventarja, za vskla-ditev predpisov, za personalne zadeve in za proračun. Te ko-misje bodo začele z delom takoj po konstituiranju novega ljudskega odbora, izvoljene bodo namreč že na prvi eejl novega ljudskega odbora. Iniciativni odbori prenehajo s konstituiranjem novih ljudskih odborov. Volitve v novi okrajni odbor bodo v mestnem ljudskem odboru 29., v okrajnem ljudskem odboru 25. julija. Novoizvoljeni okrajni ljudski odbor se bo konstituiral 30. julija. Na seji je bila imenovana tudi začasna komisija za statistiko bodočega okrajnega ljudskega odbora. Beograd, 8. jul. V naši državi so lani zgradili 34.036 stanovanj s površino 1,80.151 m2. To je ugotovila anketa Zveznega zavoda za statistiko in evidenco. Ako se je v vsako stanovanje s 50 m2 vselila družina štirih članov, potem je lani dobilo nova stanovanja nad 135.000 državljanov. Največ stanovanj so zgradili po podatkih ankete posamezniki, v glavnem s krediti Narodne banke. Na ta način je bilo zgrajenih 21.875 stanovanj s površino več kot milijon kvadratnih metrov. Gradbena podjetja splošno-družbenega sektorja so zgradila 12.026 stanovanj. Skupno je bilo v vsej državi zgrajenih 65.406 stanovanjskih prostorov, od skupnega števila novih stanovanj pa jih ima skoraj 17.000 po dve sobi. Analiza lanske graditve stanovanj kaže po republikah, da so največ stanovanj zgradili v Srbiji — blizu 10.009. zatem pa v Bosni in Hercegovini — 9658 Število zgrajenih stanovanj ne zadostuje, da bi nastanili v njih niti polovico prirodnega letnega prirastka prebivalstva. Po podatkih Stalne konference mest in Zvezne gradbene zbornice primanjkuje v 346 mestih in industrijskih krajih okoli 200.000 stanovanj. Pozno sejani poljski posevki dobro uspevajo Zadnje deževje ie precej vplivalo na rast poznih poljskih posevkov, posebno pa na rast koruze in sladkorne pese. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko, je bila rast koruze ocenjena kot dobra v 170 okrajih, medtem ko je v 110 okrajih precej slaba. Kar se tiče sladkorne pese. je skoraj v vseh okrajih dobro napredovala in pričakujejo, da bo dobro obrodila. Prav tako se dobro razvijajo radii druge industrijske kulture: sončnice, tobak, konoplja in hmelj, čeprav je bila setev odnosno saditev opravljena precej pozno. Okopavanje teh posevkov je sedaj v polnem teku. Pred desetimi dnevi 90 pričeli žeti pšenico. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko ocenjujejo dozorevanje pšenice v 101 okraju kot dobro. Po prvih ocenah so toča in vetrovi povzročili okrog 800 milijonov dinarjev škode. Pričakujejo, da bo letošnja stanovanjska gradnja znatno večja kakor lanska, zlasti glede na znatne sklade, ki so jih v ta namen namenili federacija, republike, komune in podjetja. Da bi se zadovoljile najbolj minimalne potrebe po stanovanjih, bi morali povečati finančna sredstva, kakor tudi poceniti in modernizirati način gradnje z uporabo sodobnega in cenenega gradiva. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Brez spremembe v vodstva lospodarske vesti Švedske potrošnja goriv. — Skupna domača potrošnja tekočih goriv v Švedski se je povečala za 265°/« v letu 1954 in je znašala 7.104 milijone litrov v primerjavi z letom 1946. ko je znašala proizvodnja 1.949 milijonov Mtrov. Sovjetska jeklarna la Indijo. Sovjetski strokovnjaki so izjavili, da bo Sovjetska zveza zgradila v Indiji veliko jeklar- no, ki bo imela letno kapaciteto milijon ton. Jeklarna bo začela konec 1958 leta že z proizvodnjo in morajo do letošnjega oktobra že Izročiti indijski vladi dokončni projekt. Skoda v proizvodnji zaradi Štrajkov. — Družba General Motors ugotavlja, da so za časa junijskih štrajkov v enem samem tednu bila na škodi za 50.000 avtomobilov ln kamionov. Na turnirju 10-letnice osvoboditve so včeraj nadaljevali prekinjene partije iz 7. kola: dr. Paoli — Padevski 0:1, Grosek — Persitz 0:1 in Krivec — Witkow-ski 0:1. Rezultati S. kola so naslednji» Karaklajič — Witkowski remi, Persitz — Krivec 1:0, Milič — Grosek remi, Bertok — inž. Vidmar remi, Puc — Bogdanovič remi Pirc, — Gabrovšek prekinjeno, Padevski — Robatsch prekinjeno, Kieninger — dr. Paoli prekinjeno, Udovčič — Stahlberg remi. Po osmem kolu vodi na tabeli Karaklajič 3.5. Stahlberg in Witkowski 5, Pirc 4.5 (1), Robatsch in Gabrovšek 4 (1) itd. Danes se bodo v 9. kolu sestali ti-le pari: Stahlberg — Karaklajič, dr. Paoli — Udovčič. Robatsch — Kieninger. Gabrovšek — Padevski, Bogdanovič — Pirc, inž. "idmar — Puc. Grosek — Bertok, ifrivec — Milič in Witkowski — Persitz. Protiperonosporna slažba Poročilo z dne S. julija Hladno in oblačno vreme z neznatnimi padavinami se še vedno zadržuje nad vso Slovenijo. Srednje dnevne temperature so ostale v glavnem neizpremenjene in se gibljejo med 15 in 16* C, na Primorskem med 16 in 19® C. Napoved: Nizke temperature še nadalje podaljšujejo razvoj peronospore in s tem tudi rok za tretje škropljenje. Do 9. julija naj bodo tretjič poškropljeni vinogradi v okolici: Radgone. Kapele, Podgradja, Ljutomera, Zavrča, Maribora, Celja, Slov. Konjic, Bizeljskega, Novega mesta, Brežic. Krškega, Kostanjevice in Virštajna. Do 10. julija pa naj poškropijo vinograde v okolici: Dol. Lendave, Jeruzalema, Podlehnika, Svečine, Jarenlne, Rogaške Slatine, Mokronoga, Tržišča in Radoviče. Za dne 7. julija nismo prejeli meteoroloških poročil iz protipe-ronospornih postaj Svečine in Jeruzalema. Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut. UREJUJ E J O : SERGEJ VOSNJAK (glavni tn odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja ooliti ka) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) OUSAN BENKO 'mnanlB politika) MILAN «EGA (kultura) STANE LIPAR «porti Za oglas, -dgovari» BORIS KRUAC ј?Ђ 15* - & JULU A' 1351 n3ev.>.r • . .^a. 9 SLOVENSKI POROČEVALEC ? str. 3 - ------------------------------ ć?B ш aogod PBED ZEBEVO CIPER OM O Nemčiji še ni soglasja Eđenov načrt Kakor pred dnevi Hruščev in Eisenhower, tako je tudi britanski premier Eden našel priložnost, da je neuradno (na banketu Združenja angleško govorečih dežel) obrazložil stališče, ki ga bo Velika Britanija zastopala na konferenci v Ženevi. Edenova razlaga je še posebno važna zaradi tega, ker je bilo v zadnjem času večkrat javljeno, da bo načrt, ki ga je Eden na Berlinski konferenci predlagal za rešitev nemškega vprašanja služil zahodnim silam kot osnova za razpravljanje o tem vprašanju. Eden izhaja iz ugotovitve, da je nemški problem evropski problem in da bo tudi Evropa tcliko časa razdeljena, dokler bo razdeljena Nemčija. Vsi ostali problemi, o katerih nameravajo veliki štirje razpravljati v Ženevi so torej po Ede-novi koncepciji odvisni od rešitve nemškega problema in jih bo treba reševati vzporedno s tem. Eden je namreč dejal, da popolnoma razume, da se Rusi boje, da bi se svobodna Nemčija združila z zahodom in po njegovem mnenju bo to tudi storila, vendar pa _ ni nujno, da bi to predstavljalo nevarnost za Sovjetsko zvezo, kajti zahodne sile z Nemčijo vred so pripravljene skleniti kakršen koli pameten sporazum, ki bi Sovjetski zvezi lahko nudil jamstva glede njene varnosti. Eden torej nemško vprašanje tesno povezuje z vprašanjem varnosti in do neke mere tudi z vprašanjem razorožitve, kajti v nadaljnji razlagi je dejal, da so si zahodne sile prostovoljno naložile omejitev oborožitve ter da sedaj proučujejo tudi sistem nadzorovanja, iv. ustanovitve oboroževalne skupnosti. Po njegovih besedah ni nobenega vzroka, da se ne bi ta sistem razširil tudi na vzhodne dežele ali pa, da bi našli druge načrte, ki bi zagotovili zaupanje in varnost vseh. K7jub vidni želji, da bi se čimbolj približal sovjetskim stališčem in napravil svoj načrt čimbolj sprejemljiv tudi ze nasprotno stran, pa so v Edrnovem načrtu, zlasti pa v njegovih načelih 'točke, v katerih bo brez znatnih p opuščeni z obeh strani težko najti sporazum. Vnanje pa daje E denota želia. ki je na las podobna Hrnščevovi, le da se tiče nesorotne strani, namreč da je treba predvsem »odstraniti nesporazume in nezaupanje sovjetskih noditeiiev do namenov zahodnih držav«. -a. Zakaj’ topovi? Dejavnost okoli obrambnega pakta za Bližnji vzhod, ki je, kot upajo nekatere države, dobil svoje jedro s turško-ira-škim paktom, postaja vedno večja. Pred tednom dni so javili iz Karačija, da se bo pridružil tudi Pakistan, sedaj pa prihajajo iz Washingtona vesti, da se bodo najkasneje do jeseni pridružile tudi ZDA. V Bei rutu zanikajo, da bi imel to namero tudi Libanon, čeprav je pomembno, da so se vesti sploh pojavile. V Londonu pa razpravljata o svetovnem položaja Macmillan in El Azem, torej, zunanja ministra držav, od katerih je ena že članica, druga pa leži na področju, kjer naj bi se vse države zbrale pod okriljem tega pakta. Se bolj zanimvo pa je pisanje poluradnega egiptovskega lista »Al Gumuriah«, ki objavlja (s strani ZDA demantirani) zapisnik o razgovoru med ameriškem, iplomatom in predstavnikom neke arabske države za zasedanja OZN v San Franciscu. Iz zapisnika je videti, da so ZDA pripravljene dati neki arabski državi nič manj kot petsto milijonov dolarjev pomoči, če bi bila le-ta pripravljena spremeniti svojo politiko in jo prilagoditi ameriškim. konceptom. List ne omenja nobenega imena, niti osebnosti. niti držav, vendar je bolj ali manj jasno, da gre za Egivt, ki so ga ZDA že večkrat na podoben način snub ile. Če k temu dodamo še dejstvo, da je ameriški kongres izglasoval kar 2 milijardi in tri sto milijonov dolarjev za graditev ameriških vojaških oporišč po vsem svetu, kar je več kot doslej, dobimo sliko, ki ni preveč razveseljiva. V času. ko po ocenah najrazličnejših državnikov popušča mednarodna napetost in ko se »veliki štirje« pripravljajo na ženevsko konferenco, se izvaja na arabske dežele močen pritisk zet ustanovitev vojaškega pakta, ki, razumljivo, ne more prteoevati k popuščanju napetosti. Poleg tega je vprašanje, 8Ü so res puške in topovi tisto, kar najbolj potrebujejo ne prebogate arabske dežele in aU ne bi bilo bolje, če se že snorstjo »organizirat*«. dati poudarek na gospodarno sodelovanje, ne pa na pakt, ~af Zaključni razgovori ameriških, britanskih, francoskih in nemških strokovnjakov — Glavna zamisel je sporazum po vzorcu Locamo Pariz, 8. jul. (Tanjug) V francoskem ministrstvu za zunanje zadeve so se danes popoldne začeli zaključni razgovori ameriških, francos kih, britanskih in nemških strokovnjakov, katerih naloga je, da do 14. julija prilagode stališča svojih vlad glede vprašanj, ki jih bodo obravnavali najvišji predstavniki štirih velesil v Ženevi. vlada pripravlja nov načrt o razorožitvi. Glede nemškega vprašanja še vedno ni soglasja. Tri zahodne sile v glavnem osvajajo načela Edenovega načrta kot podlago za rešitev nemškega vprašanja. So pa različnega mnenja glede volilnega zakona, nadzorstva nad glasovanjem, predvolilne kampanje ln drugih nadrobnostih. Strokovnjaki treh zahodnih sil skušajo sedaj skupaj nekoliko popraviti Edenov načrt. Glede sistema evropske varnosti zahodne sile nimajo izdelanega nadrobnega načrta. Poglavitna zamisel vseh treh vlad se opira na francoski predlog o varnostnem paktu med severnoatlantsko in varšavsko vojaško Med Kostariko in in Nikaraguo spet napeto San Joeé, 8. jul. (AFP). Razmerje med Nikaraguo in Kostariko je postailo po aretaciji državljanov Kostarike na ozemlju Nikarague spet napeto. Kakor je sporočil predsednik Kostarike Jose Fugu er es na sinočnji tiskovni konferenci, je Kostarika sklenila, da se bo proti tem aretacijam pritožila na komisijo OZN za človeške pravice. Izrazil pa je željo, da bi'ta problem rešili prijateljsko. Minister za varnost Pacheco-cot je v soboto obsodil aretacijo več kostariških potnikov, ki so potovali skozi Nikaraguo. Pri teh razgovorih zastopajo francosko vlado pomočnika direktorja ministrstva za zunanje zadeve Jean Daridan m Crouy-Chenal, britansko vlado podsekretar v Foreign Officu in vodja oddelka za evropske zadeve Geoffrey Harrison, ameriško vlado vodja oddelka za vzhodnoevropska vprašanja Jacob Beam, zahodnonemško vlado pa stalni nemški predstavnik v severnoatlantski organizaciji Blankenhorn, ki mu pomaga skupina strokovnjakov. Strokovnjaki imajo poročila svojih tovarišev, ki so že v Washingtonu in Bonnu nadrobno proučili nemško vprašanje. V središču dela sedanje konference so trije glavni problemi: združitev Nemčije, sistem evropske varnosti in razorožitev. Prevladuje mnenje, da so Washington, Pariz in London sporazumni glede glavnih črt za rešitev teh problemov. Najbolj se strinjajo glede razorožitve, čeprav ameriška Vladna kriza v Libanona Bejrut, S. jul. (AFP) Libanonski predsednik Sami Solh je danes podal ostavko svoje vlade predsedniku republike Camillu Chamounu, ki je odstop sprejel. Vladno krizo so povzročile težave okrog upravne reorganizacije, zlasti pa v zvezi z imenovanjem nekaterih generalnih direktorjev in veleposlanikov. CIPER Konferenca ustreza skupnim koristim Velike Britanije, Grčije in Turčije v Vzhodnem Sredo- Atene, 8. jul. (Tanjug) Pod- zemlju, in je pripravljena čim-predsednik grške vlade in mi- prej poslati svoje zastopnike v raster za narodno obrambo London. Kanelopulos. ki hkrati zasto- Iz Londona poročajo, da bo pa tudi ministra za zunanje državni seikretar za kolonije zadeve, je uradno obvestil bri- Lennox Boyd odpotoval na tanskega veleposlanika v Ate- Ciper, kjer bo imel razgovore nah, da je Grčija sporazumna o »notranji upravi« tega oto-s sklicanjem trojne konferen- ka. V sporočilu ministrstva za ce v Londonu o položaju v kolonije je rečeno, da bo z bri-Vzhodnem Sredozemlju in Ci- tanskim guvernerjem Rober-pru. Grška vlada se popolnoma tom Armitagom, člani izvršne-strinja s tem, da njeno sedelo- ga sveta in drugimi osebnost-vanje pni razgovorih, temelje- mi govoril o raznih vprašanjih čih na obojestranskem zaupa- notranje uprave, vštevši pro-nju, ustreza skupnim koristim gram gospodarskega razvoja. zvezo in na britanski načrt o novem sporazumu po vzorcu Locama. London, 8. juL (Tanjug). Britanski predsednik Eden ja imel danes v svoji rezidenci v Downing Street razgovore z ministrom za zunanje zadeve Mac-millanom o pripravah za ženevsko konferenco. Washington, 8. julija (AFP) Bela hiša sporoča, da bo predsednik ZDA Eisenhower prihodnji petek ob 22.30 po ameriškem času odpotoval z letalom v Ženevo, kamor bo prispel isti dan ob 21. uri po srednjeevropskem času. Obsodba glavnega zarotnika Buenos Aires, 8. jul. (Reuter). Vojaško sodišče v Buenos Airesu je včeraj obsodilo admirala Hanibala Oiivierija na »preventivni zapor« za nedoločen čas. Oliver je obtožen, da je vodil neuspeli udar proti Peronu. Podobne sodbe so bile izrečene 34 drughn pomorskim častnikom, ki so obtoženi, da so se vmešali v zaroto. Stavka v Čilu Santiago de Chile, 8. julija. (AFP). Včeraj so delavci v Čilu izvedli 24-urno stavko. Milijon dvesto tisoč delavcev je stavkalo, da bi podprli zahtevo za zvišanjem mezd 40.000 delavcev, zaposlenih v prometu. Včeraj popoldne je biila seja ministrskega sveta. Po seji je minister za delo v imenu predsednika republike sporočil, da vlada ne bo privolila na razgovore z zastopniki sindikata, dokler bo trajala stavka. Vodstvo enotne centrale čilskih delavcev je zato sklenilo ustaviti splošno stavko. Čeprav so se delavci, ki so sodelovali v splošni stavki, davi vrnili na delo, so sindikati objavili sporočilo, da bodo spet pozvali delavce k stavki, če v desetih dneh ne bodo izpolnjene delavske zahteve. Pomoč tujini in oporišča Washington, 8. julija (AFP). Ameriški senat je danes sprejel predlog zakona, po katerem bo znašala pomoč tujini v gospodarskem letu 1955/56 3 milijarde 285,800.000 dolarjev. Senat je poslal ta predlog predstavniškemu domu. Predstavniški dom pa je danes sprejel zakonski načrt, ki določa 2 milijardi 3S0 milijonov 530.000 dolarjev za zgraditev ameriških vojaških objektov na vsem svetu, od katerih so mnogi tajni. Načrt zakona daje poseben poudarek na .letalstvo in radarske naprave. Načrt so poslali v proučitev senatu. Demanti U Nujeve Izjave Washington, 8. julija (AFP). Združene države so na izjavo predsednika burmanske vlade U Nuja, da je ameriška vlada, kakor je podoba, spremenila stališče do sprejema Kitajske v OZN in samo čaka na primeren trenutek, da bo to objavila, odgovorile odklonilno. Zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je Izjavil, »da ni nikakih sprememb v ameriški politiki, katere bistvo je, da nasprotuje sprejemu zastopnika kitajskega komunističnega režima v Združene narode«. Večina za tuniški sporazum Pariz, 8. julija (Tanjug). V francoski narodni skupščini se je začela zadnja seja o ratifikaciji francosko-tundzijskega sporazuma. Že sedaj je znano stališče socialistične, ljudsko republikanske in radikalno socialistične stranke ter demokratsko socialne unije odpora, katerih poslanci bodo, razen nekaterih izjem, glasovali za ratifikacijo. Tako je že gotovo, da bo skupščina nocoj s precejšnjo večino sprejela sporazum. Nekoliko nasprotovanja se čuti med neodvisnimi, dego-lovci in degolovskimi disidenti. Vodtelja teh strank Antoine Pinay in Duchet sta še zadnjič pozvala svoje tovariše, naj podpro ratifikacijo, da bo sporazum sprejet soglasno. Poslanci komunistične partije, se bodo verjetno vzdržali glasovanja.' I K I Sovjetska zveza je pred kratkim vrnila ZDA 14 vojnih ladij, W jih je med drugo svetovno vojno dobila na posodo. Ameriška mornarica je ladje prevzela v Kielu. Na sliiki: Sovjetski oficirji pozdravljajo ameriške ob prihodu na krov. 0 svetovnem socialnem položaju — Govor jugoslovanskega delegata ŽENEVA, 7. jul. (Tanjug). — Ekonomsko socialni svet meni, da je za ureditev socialnih vprašanj na svetu nujni činitelj razvoj krajevnih skupnosti — občin — ter razširitev njihove vloge in odgovornosti. Takšen je bil soglasen sklep vseh izjav, ki so bile dane danes na zasedanju ekonomsko socialnega sveta v debati o svetovnem socialnem položaju. Ho Ši Minh je odpotoval v Moskvo — Nova vloga LR Kitajske v azijski politiki HONGKONG, 8. jul. (Reuter). Kakor poroča radijska postaja Peking, je predsednik DR Vietnama Ho Si Minh danes z letalom odpotoval iz Pekinga na obisk ljudski republ&i Mongolih in Sovjetski zvezi. Sprem-ljajo ga visoki funkcionarji, И so bili z njim tudi med obi-skom na Kitajskem. aimer iško vojaiško oporišče ih ameriško kolonijo«. Po končanem obisku predsednika Severnega Vietnama Ho ši Miaha v Pekingu je bilo včeraj izdano poročilo, *da 4o s* kitajski in sevemovietnamskii zastopniki posvetovali o važnih mednarodnih vprašanjih. Sporazumeli so se, da je treba ženevske sporazume dosledno izvajati. Sporočilo izreka priznan je državam članicam mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Viemamu-Imdiiji, Poljski in Kanadi — za Občine - ključ k ureditvi socialnega stanja šon napredeIpda pabo »os0«9 — - - - - ■ •* * kompleksna in nenavadno za- pletena socialna vprašanja uspešno reševati šele, ko bodo posta« la predmet splošne družbene odgovornosti in skrbi. S tem v zvezi je dejal, da skuša Jugoslavija vsa socialna, gospodarska in ostala družbena vprašanja reševati v okviru prilagoditve individualnih koristi posameznikov koristim eelotae družbene skupnosti. Popovič je zahteval, naj bi Organizacija združenih narodov dajala več sredstev za pomoč državam pri usposabljanju strokovnega osebja in pridobivanju tehničnega znanj a ter izkušenj. Združeni narodi naj bi uporabili del svojih sredstev za pomoč nerazvitim državam pri reševanju so-' cialnih vprašanj. Pomen zahteve za materialno sodelovanje in pomoč Združenih narodov ter specializiranih agencij in sredstev, ki znašajo od 25 do 30 milijonov dolarjev, je v tem, da bi bila to priprava za izdatnejšo vlogo Združenih narodov pri reševanju socialnih problemov, ko bodo razmere za to dozorele. Mislimo, da je ta čas blizu, je zaključil Nenad Popovič. Gradivo z dnevnega reda o socialnem položaju na svetu so poslali socialnemu odboru, čigar naloga je, da zbere sklepe in sestavi predloge za delo Združenih narodov na tem področju. Delegat Sovjetske zveze Pavel Kurniki n je izjavil danes, d& namerava Sovjetska zveza obnoviti svoje sodelovanje v svetovni zdravstveni organizacij h Sovjetska zveza je izstopila i* te organizacije pred nekaj leti, rekoč, da delovanje svetovne zdravstvene organizacije si pravilno. Kumikin je povedal, da namerava sovjetska vlada prispevati 2 milijona rubljev v UNICEF, in sicer v obliki živil, trgovskega blaga in negovalk. Drugič od ustanovitve OZN so v ekonomsko socialnem svetu razpravljali o socialnem položaju na sveta. Razčlemba in podatki, ki so bili navedeni na zasedanju, so pokazali velikanske razlike v življenjski ravni, prehrani, stanovanjskih okoliščinah, pismenosti, delovnih pogojih in socialnem zavarovanju na svetu. Razprava o svetovnem socialnem položaju je potekala na podlagi mednarodnega pregleda programov, namenjenih socialnemu razvoju, ki jih je bila izdelala Organizacija združenih narodov. »Ta dokument je značilen prispevek k znanstvenemu in raziskovalnemu delu s pod- ročja sociologije ter bo v praktično korist državam pri njihovem prizadevanju Za dvig življenjske ravni, — Organizaciji združenih narodov pa pri načrtovanju in izvajanju mednarodnih akcij,« je dejal jugoslovan-ski delegat Nenad Popovič. Govoreč v debati o socialnih problemih na svetu in njihovem reševanju, je jugoslovanski delegat dejal, da navzlic velikanskemu napredku po vojni .investicije za socialne programe daleč zaostajajo za potrebami. Popovič je dalje dejal, da je načelo odgovornosti države za blaginjo državljanov v primeri s pojmovanji, ki so prevladovala pred nekaj desetletji, precej- Severni Vietnam — Kitajska Obe vladi izjavljata v sporočili u, da se boera zavzemali ka sklicanje posvetovalne konference med zastopniki Severnega in Južnega Vietnama, pondatijajoč, da se »mjora država na vsak način združiti«. Izjavljata tndli, da bosta spoštovali pot načel miroljubnega sodelovanja. Osvoboditev Formoae je prav tako vaižen problem kot združitev nov obleke, tekstilni in kmetijskih strojev. Kitajska bo iptoslala v Vietnam svoje strokovnjake za pomoč pri gradnji cest, mostov in železnic. Kakor poroča radijska postaja Peking, sta Kitajska in Severni Vietnam med obiskom Ho Ši Minh a v Pekingu podpisali tudi sporazum o prijateljstvu in dlofo-rih zvezah. WASHINGTON, 8. Jul. (AP). — Ameriška uprava za poslovanje s tujino je sporočila danes, da je bil sklenjen sporazum, po katerem bo dobila Japonska posojilo 59.5 milijona dolarjev. Porabila ga bo za gospodarski razvoj države. » velikanski delež«, ki ga imajo Vietnama ter bosta državi druga — Seveda kot vedno; zelo pozno je prišel na zdravljenje ... (Karikatura: M. Bregar.) pri izvajanju ženevskih sklepov. Sporočilo nato obtožuje ZDA, da so kršile ženevski sporazum, češ da so »prisilile Laos in Kambodžo, da sta se pridružila obrambnemu paktu јиф-vzhodne Azije, drugo podpiraild pri uresničitvi teh smotrov. Na Уопси sporočila poudarjata državi, da bosta povečali medse-boifno gospodarsko, trgovinsko in kulturno sodelovanje. V ta namen bo dada Kitajska Severnemu Viet- PR0TESTNS NOTA SIRIJSKE VLADE Proti samovolji velesil in spremenila Južni Vietnam vnamu v dar za 8D0 mlijonov je- DAMASK, 8. Jel. (AP). Sirijska vlada je danes poslala noto vladama Francije in Velike Britanije, v kateri protestira proti politiki teh držav v Severni Afriki in na Arabskem polotoku. Do tega protesta je »panija in Združeni narodi Francova Španija že 18 let proslavlja »slavno zmago« diktature nad špansko demokracijo in ko si je pridobila naklonjenost ZDA, želi zdaj, da bi bila enakopravna z vsemi tistimi državami, ki so se z ogromnimi žrtvami rešile jarma fašistične osi. Priznanje te enakopravnosti bi imel madridski nasilni režim za krono svojega zmagoslavja. Takrat, ko so demokratične države in svobodoljubni narodi bili ogorčene boje za svoj obstoj, Pa je bil Franco vojni zaveznik Hitlerja in Musolinlja ìh njima se mora zahvaliti, da je uspela njegova diktatura v Španiji. Precej let je že od takrat minilo, zemlja se je večkrat zavrtela okrog svoje osi, je tudi mednarodna politika. vrtela in spreminjala pa se Pozabljivost je usodna napaka, človeštva ln zdaj smo že tako daleč, da se v mnogih državah komaj še spominjajo, da so Združeni narodi najostrejše obsodili madridski nasilni režim. Poleg Španije pod diktaturo generala Franca pa je še ena, prava Španija, ki predstavlja nad milijon v raznih državah živečih španskih emigrantov — republikancev, M imajo svojo vlado v Parizu. Franco se dobro zaveda, da je republikanska emigrantska Španija njegov nevaren nasprotnik m zato ai na vee kriplje prizadeva, da bi države ,od katerih pričakuje po- Madridski režim je del v svojem in tujem tisku že nekajkrat objaviti, da se lahko vsi emigranti vrnejo, ker jim je zajamčena »popolna amnestija na podlagi zakonov«. V ZDA in tudi v nekaterih drugih državah so politiki, ki menijo, da je ta obljuba resna in odkritosrčna, španski emigranti pa dobro vedo, da se za njo skrivajo najnevarnejše pasti. Bilo je že nekaj republikancev, ki so se vrnili domov, a zdaj o njih ni vsč sledu in glasu, ker so bili že likvidirani ali pa čakajo na svoj konec v ječah. Že v začetku tega teta se jf «Чфв ctatnoJcrati'-nih htfcdekžu. ai cev Španije v emigraciji obr- nila na Organizacijo Združenih narodov ter ji v svoji obširni, z mnogimi dokumenti podprti v spomenici razložila, kaj Vse se skriva za obljubljeno amnestijo madridskega režima. V ZDA so Francovi Španiji obljubili, da bodo podpirali njeno prošnjo za mesto opazovalca pri Organizaciji združenih narodov, madridskemu režimu pa to ni dovolj ter zahteva, naj bi postala Francova Španija enakopravni član Združenih narodov ter, če le mogoče, dobila tudi mesto v Varnostnemu svetu. Z lažjo, hinavščino in tudi z izsiljevanjem si hoče Francova Španija pridobiti članstvo v Združenih narodih. Vse to razkriva spomenica, ki jo je Organizaciji združenih narodov . nedavno poslal iz Pariza Felix Gordon Ordas, predsednik španske republikanske vlade v emigraciji. V tej spomenici je zbrano gradivo, ki ga Organizacija združenih narodov ne bo motta pregati ali celo zavrniti, ee noče fittiti nadet ffefemovae iterine Združenih narodov. nie» poudarja najprej, da so velike razlike med nekdanjimi tvorci fašistične osi. Spomenica opozarja, da sta se Nemčija in Italija takoj po koncu druge svetovne vojne po izidu volitev svojih državljanov vrnili v tabor demokracije, medtem ko je Francova Španija obdržala in še zaostrila svoj fašistični sistem, o katerem zatrjuje »Caudillo« Franca, da je trajen ah celo večen. Če bi Združeni narodi sprejeli med svoje člane Francovo Španijo, ki Je po drugi svetovni vojni ostala kot edina izrazita fašistična država na svetu, bi kršili načela logike in morali, oskrunili pa bi tudi spomin na ogromne žrtve, ki so jih imele demokratčne države v svojem boju proti fašizmu. Prav tako bi bili razveljavljeni in poteptani sklepi, ki jih je Organizacija združenih narodov v začetku svojega obstoja in pozneje sprejeta proti fašistični Španiji. Spomenica predsednika španske republikanske vlade obuja spomin na deklaracijo Združenih narodov od 12. deIfigenijo< ifrimerjamo z >Ifigeni-jo« Bmrgiheatra, ki smo jo videli v začetnih mesecih letošnjega leta v Ljubljani, se moramo globoko pokloniti pred švicarsko interpretacijo. Scena je moderna. Gozd barbarsko stiliziranih tempeljskih stebrov, med katerimi so zgubljajo luči in posamezni igralci, imenitno prikliče v gledalčevega duha T amido, igralcem pa nudi izredno razgibani prostor za igro. In tudi igra je modema. O tradicionalnih gledaliških konvencijah ni ne duha ne sluha, a KLJUB TEMU JE slavno Goethejevo delo odrsko živo in učinkovito. Ne! Prečrtati bi moral tisti »Kljub temu* ki zapisati, da je švicarska interpretacija »Ifigenije« PRAV ZATO umetniško učinkovitejša, ker je zrasla iz modernega pojmovanja gledališke umetdosti. In v rokah tega modelnega pojmovanja je Geothe postal ves mlad m svež in lep in začetek proslav prostovoljnim delom postavil delovni kolektiv papirnice v Vevčah, pri delu pa so sodelovali mnogi člani Socialistične zveze delovnega ljudstva v Polju na čelu s predsednikom občinskega ljudskega odbora Poldetom Mačkom, ki -je tudi sicer pokazal mnogo prizadevnosti, da bi proslava občinskega praznika čimbolj uspela. Pozdraviti je treba požrtvovalnost članov ljubljanske Opere, ki so kljub svoji veliki zaposlenosti (saj so samo v letošnji sezoni uprizorili kar 200 opernih in baletnih predstav) prihiteli v Polje, da bi delovnim ljudem nudili neposreden umetniški užitek, pri čemer so se odrekli celo honorarju. Delovnemu kolektivu, upravnemu» odborou in umetniškemu vodstvu ljubljanske Opere gre za to velikodušno dejanje ln razumevanje kulturnih potreb naših delovnih ljudi vse priznanje. Naj omenimo, da je prvakinja naše Opere Vilma Bukovčeva nastopila v »Prodani nevesti« kot Marinka kljub temu, da se je komaj vrnila z umetniškega gostovanja po Sovjetski zvezi, ki je nedvomno zahtevalo precejšnjih naporov. Prva prireditev v okviru občinskega praznika v Polju je navdušila številno občinstvo. Pokazala je, kaj je mogoče doseči z dobro voljo in požrtvovalnostjo vseh, ki lahko pripomorejo k uspehu. Nedvomno gre pri tem za eno pomembnejših kulturnih manifestacij v zadnjem času, kakršno bi veljalo posnemati tudi drugod. —on. Ш. LJUBLJANSKI FESTIVAL DREVI BO V OPERI BALET »ROMEO IN JULIJA Balet beograjskega Narodnega gledališča, ki je sinoči z »Labodjim jezerom« tako navdušil naše občinstvo, bo drevi v Operi ponovno nastopil. Izvajal bo baletno kompozicijo »Romeo tn Julija«, v kateri je dal komponist S. Prokofjev literarni vsebini znane Shakespearove tragedije tako umetniško dovršen glasbeni izraz. Zanimanje za ta balet pa Je med našo kulturno publiko tem večje, ker ga bo dirigiral znani dirigent dr. Oskar Danon. Balet »Romeo tn Julija« je koreografsko naštudiral prvi baletni plesalec in koreograf beograjskega Narodnega gledališča Dimitrije РагЦД Bfk pretresljivo radosten. Dunajska »Ifigenija« je bila kot mogočna umetna tloža iz žice, papirja in voska. Jasno, ne slana in ne dež se ne moreta boršti zoper njeno trajnost, posuta s prahom dolgih desetletij. Švicarska »Ifigenija« pa jp bila podobna sveži in z roso ozaljšani vrtnici, ki je pravkar razprla svojo lepoto. V tem je vsa razlika. Ni nam treba še posebej zatrjevati, da se pariško gledališko občinstvo navdušuje za PRAVO lepoto. In ker jo je z G- ) she j evo »Ifigenijo«• ziinška gledališka hiša v tako obilni meri prinesla v Pariz, se seveda zdaj vsi sprašujejo, v kakšnih pogojih raste gledališka umetnost v Švici, oziroma v Zii-richu. In zjasmic se je- politične razmere v Evropi so v izd c kih 20. letih pomagale ustvarjati švicarsko gledališče, ki ga dotlej pravzaprav ni bilo. Protestantizem je v prejšnjih časih zatrl sleherno nagnjenje v svet gledališke umetnosti. A z zmago fašizma v Nemčiji je vrsta gledaliških umetnikov zbežala v Švico. V Ziinchu se je nadaljevalo tisto sproščeno gledališko življenje, ki ga je v Nemčiji pomandral Hitler. In ko so v Nemčiji Irta 1944. zaprli vsa gledališča, je bil Zürich edino mesto na svetu, kiefr so še igrali v nemškem jeziku. Poleg tega pa je med vpinhn divjanjem Švica edina uprizarjala dela, ki medstavljajo prave sadove evropskega duha, a jih zavoljo najrazličnejših vojnih strasti druga gledališča niso mogla uprizarjati. Igrali so Wddeiia, Claudela, Lorco, Eliota in Brechta. Po---li so začasno skladišče gledališke omike in iz te začasnosti skovali, izkušnje za prihodnost. Tako je švicarsko gledališko življenje stopilo v povojno dobo popolnoma prerojena. K dediščin-nemške gledališke omik* •? dodalo še najbolj vredne sadkrue gle-daikškega Zapada in zdaj stojijo Šz'i carji tudi s-rdi samčeve j e gledališke literarne tvornosti. Imprta kot Friedrich Dürenmatt, Max Fritsch :n Herbert Meyer so imena, H pr'-čalo o vrednosti švicarske gledališke omike. Geothe-jeva >Iifgenija na Tar—idi< je na mednarodnem gledališkem festivalu v Pddzu še prav poseke'- izpričala, da žive v Švici gledališke vrednote, mimo katerih ne ho moč ili- J- J- Nova 84. številka »Naših razgledov« štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. IZ VSEBINE: France Bevk: Pred praznikom upora. Zunanjepolitični pregled: Nehru med nami; Po zasedanju v San Franciscu; Enotnost post festum; »Enosis«, Polom Scelbove štiristrankarske enigma tike; Ho Si Minh. obiskal Peking in Moskvo. Univ. prof. dr. Lado Vavpetič: Ob šestem zborovanju učiteljev z vseh jugoslovanskih pravnih fakultet. Dr. Marijan Dular: Vloga socialnih delavcev v preprečevanju nesreč pri delu. Franc Čeme: Hyde Park — Marble Arch. Nekaj zaključnih pripomb k anketi o šolski reformi. I. V.: Orientalski inštitut v Sarajevu. J. Flere: Evropska gospodarska komisija. Tone Hren: Delovna storilnost in nagrajevanje. Oscar Wilde: Slavček in vrtnica. Filip Kalan: Partizanska grafika. Prva mednarodna grafična razstava v Ljubljani: BP: Pa ]e vendar vse tako strašno enostavno: R. Z.: Prvi vtisi. Bogdan Pogačnik: Veliko v maihnem m majhno v velikem (Zapisek ob ljubljanskem festivalu). Dušan Moravec: Gledališče, ki je majhno sr.mo po imenu (S noti po Italiji). Akant: Elementarno in neposredno (bo razstavi otroških plastik v Mah galeriji). Vladimir Kralj: F. M. Dostojevskega »Bele noči«. Kaj bo s hišo sredi ceste? Naš jezik. Razen tega gradiva prinaš-^o Naši razgledi še več drugih zanimivih člankov, prispevkov, poročil o filmih, kulturne vesti, pregled novih kMig v tujini ter izpisek iz jugoslovanske bibliografije. Na Naše razglede se lahko naročite v upravi lista. Cankarjeva 5.-ЛТ.. tel. 20-5ПА. **9-974. Me«^na naročnina znaša 50 din, polletna 300 din in celoletna 600 din. ^ 1 Mladinski gasilski festival v Sevnici V nedeljo bo v Sevnici med-zvezni mlidihskl gasilski festival. Sodelovale bođd gasilske desetine iz novomeškega, krškega in trboveljskega okraja. Program prireditev v okviru festivala se bo začel te danes. Popoldne ob 13v uri bodb- nastopale mladinske In pionirske desetine. Zvečer ob 20. urj bo v gasilskem domu svečana akademija. Naslednji dan, to je v nedeljo, bo ob 10 dopoldne zbor vseh desetin pred gasilskim domom, nato odhod na telovadišče. Tu bo razvitje prvega mladinskega gasilskega prapora. Najboljšim pionirskim in mladinskim tekmovalcem bodo razdelili nagrade. Ob dveh popoldne bo na. sto pgasilsklh desetin, združen s prakttčdiini vajami. —nc Malomarnost ali ko}? Začasni občinski odbor SZDL. v Sevnici je v torek, S. julija, sklical sestanek vseh predstavnikov družbenih organizacij ln društev, da* bj se pogovorili o pripravah za proslavo 22. julija. Sestanka so se udgleiiü predstavniki vseh organizacij in društev, niso pa prišli na sestanek tisti, ki so gà slicali. Ljudje so se razburjali, nekaj časa čakali, če bo le kdo prišel, ter se nato razšli, BETICE PBI BREŽICAH Silovito neurje, И Je v ponedeljek razsajalo v Spodnjem Posavju, je prizadejalo največjo škodo kmetijstvu v Artičah. Debela toča, ki je padala, je popolnima oklestila koruzo in pšenico. Da bt bila nesreča še hujša, je zapihal tudi močan veter, ki Je ponekod zruval drevesa iz zemlje Po neurju se je nudila kaj ta-lostna slika. Od koruze so ostala samo še stebla, pšenica Je popolnoma poležana, pod sadnim drevjem je bilo polno nezrelih plodov. Toča ni prizanesla niti vrtovom. Jd«r je uni čila vso povrtnino. —nc TEŽIŠČE ni dolenjskem Tu Je v nedeljo divjalo neurje, И je povzročilo precej škode na posevkih. Med dežjem je padala tudi toča, ki pa je bila k sreči tako drobna, da ni povzročila ob-čiitnejše škode. Največ škode so povzročili močni nalivi, ki so na nekaterih'mestih odnašali zemljo. Pšenica je ponekod čisto poležana, kar bo seveda vplivalo na slabši pridelek. V vinogradih neurje pl napravilo večje^škode. Vi- ., nogradnikl ' menijo, ' dà je sedaj, ko je spet posijalo sonce, velika nevamost pefonoopore. Ce ne. bodo trgovine' kmalu ‘ dobile galice, no vedo, kako bo z letošnjim vinskim pridelkom. Samo ena trgovina- v Tržišču, ki je včasih prodala 5.000 kg galice, Jo je letos prodala komaj 800 kg ... шшж ШШШШ S KOZJANSKEGA Ščavnico bodo regulirali? cOd blizu in daleč V ljutomerskem okraju je neregulirana Ščavnica s pritoki eden izmed važnih gospodarskih problemov. Sedaj so naročili pri podjetju »Projekt - nizke gradnje« v Ljubljani načrt za regulacijo Ščavnice in njenih pritokov ter melioracijo Ščavniške doline. Vse meritve na terenu so že opravili. Nujno bi potrebovali okrog 50 milijonov dinarjev za nakup bagerja, brez katerega ne bodo mogli začeti dela. Povodje Ščavnice obsega površino 300 km*. Ščavniška dolina je vrezana v gričevje in je dolga okrog 48 km. Ščavnica s svojimi 60 pritoki je v glavnem ravninskega značaja. Za izboljšanje zemljišč, za odstranitev metljavosti živine in za povečanje kmetijske proizvodnje bo treba predvsem odstraniti možnosti poplav z ureditvijo Ščavnice ter njenih pritokov, z osuševanjem vlažnih zemljišč in z drugimi agrotehničnimi ukrepi. Naravni pogoji so ugodni predvsem za razvoj kmetijskega gospodarstva, eai odpade na gozdno površino samo 25% celotne površine. Pri sedanjih razmerah kmetijstvo ni doseglo pomembnejšega razvoja. Gozdovi so v slabem sta- nju. Ribarstvo nima posebnega pomena. Industrija je slabotna in je energetska izraba Ščavnice brez pomena. Na melioracijskem področju Ščavnice, ki obsega okrog 12.000 hektarov obdelovalne zemlje, *e lahko tukajšnje gospodarstvo okrepi za 80 do 100°/« ob upoštevanju potrebnih agrotehničnih ukrepov. Z melioracijo bodo povečali rodnost zemljišč od sedanjih 57 na 75%. Z izboljšano agrotehniko bi povečali vrednost rastlinske ln živalske proizvodnje za 85 do lOOVe. Stalež živine in proizvodnje mleka se bosta povečala za 92%. Družbeni kosmati proizvod se bo povečal za 127°/», vrednost večjega pridelka pa na 30.000 dinarjev pri hektaru na leto. Skupna večja vrednost na površini 12.000 hektarov bo 360 milijonov dinarjev na leto. S povečanjem krmne osnove in staleža živine bodo dobili tudi za 93% več gnoja in gnojnice. Ob upoštevanju dnevnega obroka hrane z 2450 kg/Cal bo mogoče prehraniti pet odraslih oseb na hektar površine, medtem ko je sedaj samo 2.4 osebi. Vodnogospodarski načrt predvideva regulacijo Ščavnice v dolžini 28.3 km do vasi Stave-šinci, poglobitev Ščavnice od Razkrižja po vodi navzdol v dolžini okoli enega kilometra, ureditev odplakovalnega kanala skozi Ljutomer, ureditev Glo- betke In drugih pritokov, Izkop odvodnih kanalov na Murskem polju in zbiralnih jarkov, osuševanje zemljišč z odprtimi jarki, z drenažo na površini 5000 hektarov in namakanje zemljišč na površini 8283 hektarov, za. kar bodo potrebovali 13 milijonov ms vode. Prav tako bodo uredili zbiralne bazene na Lokavskem in Kunovskem potoku, obrambne nasipe v Zgftrnji: Ščavniški dolini in opravili vrsto drugih del. 'Skupni investicijski stroški, bodo 2 milijardi 300 milijonov dinarjev ali 192.000 dinarjev na vsak hektar površine. K.M. Ob občinskem prazniku v Renčah V Renčah pri Gorici bodo jutri slavili svoj občinski praznik, na zgodovinski dan, ko so se 8. julija 1941 zbrali na Kremenicah zavedni ljudje iz raznih krajev Primorske na konferenco, na kateri so sprejeli temeljne točke OF in ustanovili prvi odbor OF na Goriškem. Izmed 1600 prebivalcev v Renčah je 333 mladih mož in fantov pa tudi nekaj žena in deklet zagrabilo za orožje ln šlo v boj proti okupatorju. Ostali so po Nov telovadni dom in spomenik padlim borcem ▼ Renčah Skofm Loka — turistično mesto svojih močeh pomagali partizanskim enotam. Zaradi tega so fašisti in nacisti odpeljali 174 ljudi v internacijo, od koder .se jih ni vrnilo 15. Doma pa so okupatorjevi zločinci ustrelili 9 talcev in požgali vso vas, tako da v naselju Venišče ni ostalo ničesar. Po osvoboditvi so zgradili za Veniščane nove hiše v dolini pri Renčah. Prav tako so v Renčah obnovili požgane hiše. S prostovoljnim delom ln pomočjo, ki so jo dobili od OLO in republiške zveze društev Partizan. so zgradili zadružni in telovadni dom. N't trgu pred telovadnico pa so postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. V počastitev desetletnice osvoboditve In občinskega praznika v teh dneh pripadniki Partizana urejajo letno telovadišče. — Jutri bodo imeli na novem igrišču že odbojkarski turnir in druge športne prireditve. Isti dan bodo šli vsi Renčan! pò slavnostni seji občinskega ljudskega odbora v povorki na trg, kjež bodo položili na spomenik padlih borcev vence. Tu bo na-stopil tudi mešani pevski zbor domače »Svobode*. -jp Spomenik padlim borcem in talcem, ki ga bodo jutri odkrili v Moravčah. Izdelal ga je moravski rojak, akademski kipar Tine Kos Pred turističnim tednom Škofja Loka Je eden izmed najbolj privlačnih turističnih krajev v oxoiici Ljubljane. Poznana je possono kot izhodišče za krajše izlete v okolico. To so spoznali Skoijeločani že zelo zgodaj, saj so že leta 1837 ustanovili olepševalno društvo. 2e dve leti po ustanovitvi je turistično društvo zgradilo kopališče ob selški Sori, mea dvema vojnama pa novega ob Poljanščici, ki ga upravlja še canes. Poleg tega je vsa ta leta s ar be lo za sprehajalne poti in odstranjevalo navlako. Kaj predstavlja Škofja Loka danes v turističnem pogleduT Za V ksösh se pripravljajo za ebčiaski praznik Ze nekaj dni se množične organizacije in občani Rač pripravljajo za proslavo desete obletnice osvoboditve in občinskega praznika, k: bo od 10. do 17. julija. — Jutri bedo odprli razstavo NOV in odkrili spomenik talcem, ustreljenim v Zeleni jami. V celotedenskem programu bodo sodelovali dramska sekcija in pevski zbor KUD »Lojze KokoIJ« iz Rač KÜD »Miika Zorec« iz Hotinje vasi. Partizan iz Rač in drugi. Naj obširnejši je program za nedeljo 17. julija, ko bo ob šestih budnica vojaške godbe iz Maribora. tej pa bo sledila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in komemoracija pred spomenikom padlih borcev in talcev. — Fopoldne bodo razne športne igre, gasilske vaje in otvoritev nove osemenjevalnice, ki bo skrbela za napredek živinoreje na področju bodoče občine v Račah. St. planinca je izhodišče krajših tur na prelepo aipsko predgorje. Starejši se lahko povzpnejo na Lubnik in se v domu odpočijejo ter okrepčajo, pa tudi prespijo lahko, če jih drugi dan vodi pot čez Stari vrh (Loška koča z odličnimi smučarskimi tereni) na Blegoš. Od tod se jim nudi lep razgled po Poljanski in Selški ao-lmL Za bolj drzne je izlet na Ratitovec že precej lepa tura. V okolici mesta pa vabijo posejani grički; Križna gora (srednjeveške treske). Osolnik, Ožbolt in Crngrob. Za kopalce sta topla Poljan-ščica in bistra Selščica, vir ne-siutenih užitkov, ki jih bodo novi športni objekti Še povečali. Umetnostni zgodovinar se skoraj mora spoznati z glavnimi motivi naših impresionistov v okolici Loke. ljubitelj starin pa se bo gotovo dlje časa zadržal v škofjeloškem muzeju. Sedaj je mesto pridobilo še dve privlačnosti. Muzejsko društvo je odkopalo zgornji stolp na Kranclju, Turistično pa je obnovilo pot na stari grad in očistilo ruševine ter jih spremenilo v prekrasno razgledno točko. Mnogo Je privlačnosti za turiste, vendar pa prav oni tudi lahko občutijo precej pomankijivo-sti. Škofji Loki manjkajo predvsem moderni turistični objekti. Kopališče je zastarelo, zato bo treba misliti na gradnjo novega. Menda je Loka edina v Sloveniji brez kavarne in nima niti prave modeme slaščičarne. Edini primerni gostinski obrat je restavracija »Krona«. V mestu pa je mnogo majhnih neprivlačnih gostiln. Turistom tudi ne nudimo druge zabave razen veselic. Nimamo vrta, kjer bi bil vsaj ob sobotah in nedeljah ples. Na vse to bo treba misliti pri bodočih gradnjah. Poleg skrbi za tuje turiste pa posebno podjetje »Transturist« ne pozablja na domačine. Poznajo ga že po vsej Sloveniji. Skoraj ni nedelje, da ne bi peljal izletnike po Sloveniji ali pa celo v inozemstvo. Poleg tega skrbi tudi za dobre avtobusne zveze. Vsi pogoji za še večji razvoj turizma so tu, odstraniti bo treba le še nekatere pomanjkljivosti. Gotovo pa bo že prvi turistični teden od 31. julija do 7. avgusta zaoral prvo brazdo v tem razvoju. TURJE Turje Je oddaljeno od Hrastnika dobro uro hoda. Prvo, kar opazi človek, ki pride v to naselje, Je nova cesta, ki je deloma že zgrajena, kajti Turjani so se lotili tega dela z vso vnemo. Vaščani se udejstvujejo tudi v kuj-turno-proevetnem delu. Med drugim imajo zelo delavno igralsko družino, v kateri je večinoma mladina, ki hodi na delo v rudnik, v kemično tovarno in v steklarno. Nedavno so dobili v Turju tudi knjižnico, ki ima lepo število novih knjig, pa tudi lep krog stalnih bralcev. -jk V'nekaterih krajih Kozjanskega 30 češnje letos bogato obrodile. Neprestano deževje pa je krivo, da so ljudje močno obremenjeni s sušenjem sena in drugimi opravili, zaradi česar, ne utegnejo obirati še češnje, ki bodo marsikje ostale na drevju, predvsem tiste, za žganjekuho, sti. da češenj ne bo mogoče prodati; je tudi odkup neznaten. Sedaj šele vidimo, kako bi nam bila potrebna in koristna sadna sušilnica v Lesičnem, ki žal še vedno ni obnovljena. Posušene češnje bi namreč prav lahko prodali. Ker so sedaj šolske počitnice, bi pri obiranju češen.1 za sušenje lahko marsikaj zaslužila tudi šolska mladina. * Sindikalni mešani pevski zbor PTT iz Ljubljane je na povratku iz Kumrovca priredil koncert v Kozjem. S svojim uspelim nastopom je zapustil med našim ljudstvom najboljši vtis. F. C. IZ HRASTNIKA Hrastniško gasilsko društvo je ob občinskem prazniku razvilo nov gasilski prapor pod pokroviteljstvom predsednika mestne občine Stanka Brečka. Otr razvitju novega prapora sta bila odlikovana tudi zaslužna člana tega dru-ki niso i»rabne ' šiva predsednik Jaka Klemen in Zaradi nevarno- predsednik- nadzornega odbora Lojze Kohbauer. Prvemu je republiška gasilska zveza podelila priznanje L, drugemu pa priznanje II. stopnje. L. H. Na Kala bodo gradili novo planinsko kočo Kal je zelo priljubljena izletniška točka v Zasavju, čeprav je nekoliko nižji kakor Mrzlica. Tu je skoraj vsako nedeljo dovolj izletnikov, zlasti iz Hrastnika. Ker je sedanja koča na Kalu že doelužila, so marljivi hrastniški planinci sklenili zgraditi tu nov planinski dom. Nedavno so že "začeli priprave za gradnjo. Čeprav nem vrhu. Sovrvžna posadka, ki je bila utrjena v šoli, cerkvi m župnišču, se je zagrizeno upirala, ko pa je bila že tik pred vdajo, so ji prišli na pomoč policisti in naši borci so se morali umakniti. Partizanska skupina se je ponukala proti Lučinam in jih napadla. Poljanska četa se je od tod napotila na 2irovski vrh, kjer se je pridružila prvemu bataljonu II. grupe odredov. Ker je bil sovražni pritisk zelo močan, so se borci razdelili na majhne skupine in se tako prebijali skozi sovražne obroče. Umikali so se proti Blegašu, kjer jih je zajela znana 'blegaška ofenziva. Medtem ko se je II. poljanska četa pravo-■ časno umaknila na področje okrog Cerknega, je prva četa naletela na glavnino sovražnikove vojske in v hudih bojih izgubila nad polovico mož. V spomin na te dogodke so v ■poljanah ha Dan borcev pripravili kratko akademijo, organizacija Zveze borcev iz Hotavelj pa ie tega' dne priredila na Blegašu partizanski tabor. B. J. Partizanski dom na Pohorju Na Dan vstaje bodo Izročili pod Malo kopo na Pohorju svojemu namenu Partizanski dom, ki ga Je zgradila organizacija Zveze borcev solvenjegraškega okraja s pomočjo svojih članov, pohorskih kmetov, ter s finančno in matz-rialno pomočjo OLO Trbovlje, IZ SOLA V Dolu imajo za kulturno udejstvovanje vrsto zelo vnetih ljudi. Ti delajo v delavsko-prosvet-nem društvu »Svoboda«, ki ga imajo že nekaj let. Poleg »Svobode« imajo v kraju še Planinsko društvo, ki je zelo delavno. Čeprav je bilo ustanovljeno šele pred kratkim, že gradi novo planinsko kočo na Jurju. Pozabiti ne smemo še tamkajšnje knjižnice, ki jo obiskuje mnogo ljudi. -j* & OBČINSKEMU PRAZNIKU OBCIÜE RAČE čestitajo svojim občanom in vsem delovnim ljudem spodaj navedene organizacije in podjetja ter jim želijo še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma Obtoki LO - Buče SZDL - Bače ZB - Bače ZB - Bače BH - Bače ter ostale organizacije Kmetiska zadruga, Bače Kmetijsko gospodarstvo, Bače Opekarna, Bače Pekarna, Bače Gostilna „Maiotika“, Bače Tovarna kemičnih izdelkov „PIKUS“ - Bače rrgovsfc» Dod ela se svojim odiema'eem še nadalje опоого£а>о! Ф о$ееое9оооееоеаее®0©©©вееееееее Cementarne Trbovlje, OLO Mari-bor-okolica, »Hmezada« Celje, MLO Maribor-mesto, Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, Tovarne salonita Anhovo in nekaterih drugih posameznikov, društev in delovnih kolektivov. Za gradnjo doma je okrog 3®0 ljudi prispevalo denar, les in drugi material. Prav tako so prostovoljci opravili več deset tisoč delovnih ur ter tako omogočili, da Je na višini 1490 metrov zrasel v kratkem času lep dvonadstropni dom. ki bo poleg izletniške postojanke večen spomenik vsem padlim borcem, ki so na Pohorju žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo. Na večer pred praznikom se bodo partizani ln ostali prebivalci slovenjegraškega okraja razveselili In pogovorili o svojem delu ob tabornem ognju. Na otvoritveni dan bodo odkrili spominsko ploščo pohorskim partizanom. Kul-turno-prosvetni program bo obsegal partizanske in narodne pesmi. Dostop! do nove planinske postojanke «o možni Iz Slovenjega Gradca in Šmartnega preko Plesnika In Kaštivskega sedla (9 ure), iz Vuzenice preko »Planinca« (3 do 4 ure), Iz Dovž preko Pnngarta (9 ure), iz Vuhreda nreko Antona (3 do 4 nre) in od Ribniške koče (2 uri in pol>. 'Z motornimi vozili se partizanski borci in ostali nre-hivaTc.1 lahko priopljeio iz Vuhreda do Bolfenka v Hudem kotu. od koder je uro hoda do Partizanskega doma. K. M. Koloradski hrošč v Dobrepoijah Danes popoldne ob šestih bodo odkrili v Zadobravi pri Savskem mostu spomenik žrtvam »Črne roke« IZ ZAGORJA Te dni so končali s poukom na enoletni gospodinjski šoli v Za-goriu. Solo je obiskovalo veliko delavskih in kmečkih deklet, M so se pridno učile kuhanja, šivanja, krojenja, pa tudi splošnih predmetov. Proti koncu šolskega leta Je učenkam omogočil ekskurzijo ljudski odbor mestne občine. Ob koncu šolskega leta so priredile gojenke še razstavo svojih izdelkov. Sc. Gasilski praznik v Št. Vidu Gasilsko društvo v St. Vidu prt Lukovici Je imelo minulo nedeljo lep praznik. Za '66. obletnico obstoja tega društva so tamkajšnji gasilci odprli svoj gasilski dom. Veliko število ljudi, ki se je zbralo k svečani otvoritvi teea doma, dokazuje, da to ni bil le praznik gasilcev, marveč vsega prebivalstva St Vida In bližnje okolice. Gasilci so povabili medse mnoga sosednja gasilska društva in priznano domžalsko godbo, kar je dogodek še bolj povzdignilo. Ob otvoritvi Je požrtvovalni predsednik društva Martin Andreika orisal zgodovino tega starega gasilskega društva in omenil težave, ki so Jih Imeli z gradnjo svojega doma. Zatem se je po otvoritvi razvila lepa povorka, v kateri Je sodelovalo precej prebivalcev ln 14 sosednjih gasilskih društev. Gradnja doma se Je pričela te leta 1952. ki pa se 1e zaradi oo- Dom onemoglih bi radi povečali Nekdanja graščina Cml potok pr! Litiji že nekaj časa služi za Dom onemoglih, ki ima tudi lastno ekonomijo Trenutno Je v domu 60 varovancev, na upravi Pa je še precej prošenj za sprejem. Ker tem zaradi popolne zasedbe ne morejo ustreči, se bavi upravni odbor z mislijo, da bi povečal število sob tako, da bi preuredil sedante skladišče za stanovanja uslužbencev ln nameščencev Ker Je potreba po razširitvi nujna, so prepričani, da Jirn bo v kratkem uspela. J. Z. manjkanja finančnih sredstev zavlekla do letos. Vrednost materiala, ki so ga gasilci zbrali, in vrednost prostovoljnega dela znaša skupaj nad pol drug milijon, pa tudi Republiška gasilska zveza je prispevala 150.000 dinarjev. V društvu aktivno sodeluje 40 odraslih gasilcev in 12 žensk, pa tudi 16 mladih, .gasjlcev-pionirjev. V--m gasilcem iz St. Vida želimo mnogo uspehov v njihovem nadaljnjem delu. "bodo skoraj vse delo opravili člani sami prostovoljno, bo le potrebnega nekaj denarja. Za pomoč so zaprosili razna podjetja, ki kažejo za njihovo delo vse razumevanje. —jk T nedeljo vsi « v Lisco! V počastitev desete obletnice esvoboditve ho jutri Velik planinski pohod na Lisco. Udeležili se ga bodo borci kamniško-zasavske-ga in kozjanskega odreda ter ostali iz Zasavja ta Posavja. Na Lisci bo tudi kulturna prireditev s pestrim programom. Pokrovitelja prireditve sta^ predsednika okTajnih ljudskih odborov v Trbovljah in Krškem Tine Gosak in Jože Zupančič. —jk Pomembna obletnica v Poljanah Te dni mineva trinajst let, odkar so borci Poljanske čete ìa-padli nemško postojanko na Cr- V Dobrepoljah se je pojavil ko- loradski hrošč že pred leti. Dosedanji skupinski pregledi pa niso bili uspešni, ker se ljudje še niso zavedali nevarnosti. To je vodilo do vedno večjih okužb. Občinski ljudski odbor in kmetijska zadruga sta zaradi tega organizirala letos škropljenje z lindanom, ki je neprimerno boljši kakor pan-takan. V ta namen so ustanovili posebne ekipe, ki z motornimi in ročnimi škropilnicami škropijo krompirtšča. Tudi kmetje so sedaj spoznali nevarnost koloradskega hrošča in ga začeli še sami resno uničevati. Ker pa Je škropivo zelo drago, upajo, da bosta prevzela nase nekaj stroškov tildi okraj in občinski ljudski odbor. —ar. IZ LITIJE V gozdovih okrog Litije Je izredno mnogo borovnic. Mnogo jih vsako leto izvozijo v inozemstvo (Svico, Anglijo. Švedsko). Letos jih kmetijske zadruge odkupujejo po 50 dinarjev za kg najboljše kvalitete- Iz kmetijskih zadrug, kjer jih zbirajo, jih vsak večer odpeljejo z avtomobili v Ljubljano. V Kresnicah pri Litiji že več let dela kulturno - prosvetno društvo »Svoboda«. V letošnji sezoni so Imeli vrsto prireditev doma in v sosednjih vaseh. Najbolj agilna je bila letos mladina. Njihovo dramsko sekcijo m režiserske posle vodi učitelj Milan Uran. v vrstah mladih igralcev pa je mladina iz delavskih ln kmečkih vrst, dijaki in vajenci. Letos so uprizorili »Divjega lovca« in »Ameriško tatvino«. Gledalci so bili z njimi kar zadovoljni, čeprav so sé nekateri prvič pojavili na odru. -h. Vsak četrtek — »TEDENSKA TRIBUNA« Sporo čilo zdraviliščem V marsikaterem zdravilišču in kopališču, predvsem v inozemstvu, negujejo goste z raznimi oživljajočimi sredstvi, seveda po zdravniških navodilih. V zdravilišča prihaja čedalje več takih bolnikov, lei so zaradi dolgotrajnega bolehanja fizično izčrpani. Taki ljudje so navadno zelo občutljivi m nervozni, saj ne vedo, kako naj bi izboljšali zdravje. Naša termalna zdravilišča pa tudi parna kopališča po večjih mestih imajo vse potrebne naprave za pravilno negovanje in utrjevanje slabotnega organizma. 2eleti hi b’%o, da bi se gostje tudi v teh naših zdraviliščih in kopališčih v bodoče lahko posluževali dobrih fizikalnih sredstev, S katerimi a bodo laže in prej utrdili svojt telo. Z. J. Pred prodajalnami Mestne pekarne » Celju čakajo vrste ljudi, še preden so slednje odprte. To velja še posebno za prodajalno v Stanetovi olici, čeprav je v Celja kruha dovolj. Dolge vrste so povzročili predsodki nekaterih ljudi, ki mislijo, da je kruh Mestne pekarne boljši od drugega. Zaradi tega v Mestni pekarni kruha kmglu zmanjka, v pekarnah na obrobnih delih mesta pa ostaja. Da bi zadostili predsodkom potrošnikov, M hočejo na vsak način kn-'pirt kruh v prodajalni Mestne pekarne, vozijo kruh iz ostalih pekarn. v to prodajaln» in ga tu prodajalo. Ljudje so s tem kruhom enako zadovoljni ln ne vidijo razlik, ki jih dejansko tudi ni. ♦ t 5 ♦ * ♦ ? -<• ! I i Komisija za razpis mesta direktorja pri MLO Maribor razpisuje po ČL 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ St. 51-53) mesto DIREKTORJA SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »STAVBAH« v Mariboru Pogoj: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z daljšo prakso. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi vložite pri tajništvu MLO Maribor do 25. julija 1955. PRva jam ucrracua Rudnik lignita Velenje bo imel v svojih poslovnih prostorih prvo javno licitacijo dne 24. julija 1955 ob 10. uri za stolpno hišo in za stanovanjsko hišo s trgovinami v pritličju, in sicer za gradbena dela brez gradbeno obrtniških deL Proračunska vsota za stolpno hišo znaša 32,780.000 dinarjev, za stanovanjsko hišo s trgovinami v pritličju znaša proračunska vsota 35,144.000 dinarjev. Rok izvršitve 3. faze je 1. november 1955. Elaborate morete dobiti na rudniški direkciji med delovnimi urami v sobi štev. 3, kakor tudi vse druge informacije v zvezi s to licitacijo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo vsa registrirana gradbena podjetja. Višina varščine, ki jo morajo položiti ponudniki znaša 0.5»/, od predračunske vsote. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za licitacijo Rudnika lignita Velenje do določenega dne in ure. RUDNIK LIGNITA VELENJE PODJETJE ZA IMPREGNACIJO LESA Hoče pri Mariboru telefon 26-28 sprejme Podjetje »TELEKOMUNIKACIJE«, Ljubljana - Pržanj sprejme takoj v službo: več elektrotehnikov ali inženirjev, strojnih tehnikov ali inženirjev, tehnikov kemije, absolvente srednje ekonomske šole ali administrativne šole in gradbene tehnike. Interesenti naj se javijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja. HIDR0M0NTAŽA MARIBOR sprejme v službo 10 kvalificiranih ključavničarjev, 4 kvalificirane strugarje, 3 orodjarje, 10 polkvalificiranlh ključavničarjev, 10 nekvalificiranih delavcev. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj vložijo pismene prošnje ali se osebno zglasijo na upravi Hidromontaže v Mariboru, Gosposvetska cesta 86. — S stanovanji podjetje ne razpolaga. Športno društvo »odred« Ljubljana sporoča žalostno vest, da je 7. julija nenadoma preminil tovariš JOŽE ČEPAR dolgoletni oskrbnik Stadiona Odred Pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku danes, 9. julija, ob 16.30 na Zalah. Dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu! Športno društvo »Odred« Ljubljana Javljamo žalostno vest, da se je 8. julija 1955 pri delu na zajetju vodovoda v Dobličah smrtno ponesrečil član našega kolektiva Franc Mo vri n KEMÖLAB0RÄNTÄ OBItATOVODJO in NEKVALIFICIRANE DELAVCE Pogoje za sprejem v službo dobite pismeno ali ustno Pri naslovu. Opozarjamo na ugodne zveze z vlaki za prihod in odhod v službo. Slovenijo avtopromet SAP - LJUBLJANA spreminja vozni red proge LJUBLJANA — OPATIJA — REKA — CRIKVENICA z 10. julijem 1955: 6.30 odhod Ljubljana prihod 21.25 10.15 prihod Keka odhod 18.10 11.15 prihod Crikvenica odhod 17.00 Avtobus obratuje vsak dan. Potniki, uporabljajte ugodno zvezo z morjem. SAP — Ljubljana Žrtev spominu! Po težkem trpljenju življenja so nas zapustili v 31. letu starosti naša ljuba mama, stara mama In prababica MARIJA VRENK, roj. Kavčič. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, lo. julija 1955, ob 16.30 uri iz Jožetove mrliške vežice na pokopališče Zale. Žalujoč: : hčerke: Mici por. Končan. Lojzka por. Surjan, sinovi: Karel, Lojze, Franci z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 8. julija 1955. dela bo ohranil kolektiv v trajnem Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj Nenadoma je preminil naš dobri mož. oče, stari oče in tast JOŽE ČEPAR žel. upokojenec. Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. t. m., ob 16.30 iz Krištofove mrliške vežice na 2a!ah. Žalujoča žena Marija, sinova Jože in Franci z družinama ter ostalo sorodstvo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen Inštitut za geoiogijo sporočata žalostno vest, da se je pri svojem poklicnem delu smrtno ponesrečil Cveto Germovšek strokovni sodelavec Inštituta za geologijo Akademije Požrtvovalnega mladega znanstvenika bomo ohranili v častnem spominu! Ljubljana, 8. julija 1935. Akademija znanosti Kolektiv podjetja »Projekt - nizke zgradbe« sporoča žalostno vest, da se je v petek, dne 8. julija 1955, pri izvrševanju službe ponesrečil član kolektiva, tovariš JANEZ PELHAN višji gradbeni tehnik, član delavskega sveta in upravnega odbora podjetja Dragega tovariša in odličnega strokovnjaka bomo težko pogreša!!. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogreb bo v nedeljo, 10. julija 1955. Kolektiv podjetja »Projekt - nizke zgradbe« Smrtno se je ponesrečil JANEZ PELHAN višji gradbeni tehnik Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 39. julija 1955 ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške vežice. 2alujoči: žena Melanija, otroci Metka, Janez, Spelea in Jurček. zmшв&ваввршавв&шзав^в Zapustila nas je v 83 letu starosti naša ljuba, skrbna mama, sestra, stara mama in teta ANA SREEOT roj. BLENKUS K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo 10. julija ob 16. uri popoldne iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: hčerke Ana. Marija, Poldi Ivanka; sinova Ivan in Jože z družinama, brat Simon, družine Srebot, Blenkuš, Kalan. Ljubljana, Črna pri Prevaljah, Jesenice, 8. julija 1955. V 73. letu starosti je preminila naša ljubljena žena, mama in teta TEREZIJA GAItVAS iz Vel. Loke 4. Pogreb bo danes, 9. t. m., cb 9. uri dopoldne na pokopališču v Višnji gori. 2alujoči: mož Franc, sinovi Franc, Tone, Janez, Lojze in Jože, hčere Marija, Terezija in Angelca ter ostalo sorodstvo. Vel. Loka, Ljubljana, Cleveland, 7. VII. 1955. se 8. julija ob 13. uri pri delu na zajetju vodovoda Črnomlju smrtno ponesrečili Sporočamo pretresljivo vest, da so v Dobličah pri gradbeni delavec Belokranjskega gradbenega podjetja višji gradbeni tehnik iz Zavoda za nizke gradnje v Ljubljani geolog, strokovni sodelavec Slovenskr akademije znanosti in umetnosti rudar reševalne ekipe rudnika Kanižarica gradbeni delavec Belokranjskega gradbenega podjetja pri delu v večnem Drage tovariše, ki so omahnili v smrt krajina ohranila krajine, bo Bela za napredek Bele spominu! ljudski odbor Črnomlju Okrajni St. iss — 9. julija 1955 / SLOVEHSEI POSOČEVMJEC / str. 7 Indijanske zgodbe F. COOPRA РШШШЈО М©(ЖШ(Е£ Riše MIKI MUSTER 10. Tako so prijetno jezdili svojo pot, nenadoma pa je major godca ustavil. Zazdelo se mu je, da se je v grmovju zganilo nekaj sumljivega. Spodbodel je konja in pohitel naprej, toda našel ni ničesar. Krenili so dalje, toda major se ni pomiril, pač pa se je začel sumeče ozirati v vodiča. In komaj so popotniki izginili za ovinkom, je stopil na pot bojno poslikan Mingo. 11. Medtem ko so major In obe dekleti vedno dalje prodirali v pragozd, so se proti večeru utaborili na bregu majhne, toda deroče reke trije možje. Eden je bil belec v lovski opravi, druga dva pa sta bila Indijanca. Nenadoma je starejši Indijanec skočil na noge, prisluhnil in nato zaklical: »Konji belih ljudi se približujejo. Ti jih nagovori, Sokolje Oko!« 12. »Kdo se ponoči potika po tej divjini?« je ta zaklical prihajajočim. »Dragi prijatelj,« se je glasil odgovor, »jaz sem major Heyward iz 61. regimenta. Ali je še daleč do Fort Williams?« Natty si je častnika pozorno ogledal, potem pa dejal: »Ker nosite kraljevo uniformo, vam po pravici povem, da ste mnogo dalj od njega, kakor ste bili zjutraj, če ste iz Fort Edwarda!« ŠE NEKAJ Tako se ne preganja tatov Prcü unevi je Vai x'uiman pozno zvečer še* na odu*& k neki znanki v Siozice. Svoje kolo je prisronil k kisi Karla Dovča. Ko se je kmalu od znanke vrnil m £»;io koiesa nikjer. Tatvino je prijavu. postaji ljudske milice, ivied •poizvedbami so miličniki vprašali tudi Dovča, če mu je kaj znanega o ukradenem koiesu. Havno-ciLLano je odgovoril, ca ničesar ne ve. FuiOianu pa zagrozil, da ga bo tožil zaradi obrekovanja. Svoje zadržanje pa je spremenil, ko so miličniki našli na njegovem podstrešju skrito ukradeno kolo. Dovč se je izgovarjal, da Je bil vrnjen itd. Ko je zvedel, da ga je Furman prijavil, je odšel k njemu in mu izročil 3.000 din, če umakne piediog za kazenski pregon. To je Furman tuoi storil. Toda Dovču to prav nič ne pomaga, ko se -pa morajo taka dejanja preganjati po uradni dolžnosti in ne • po predlogu oškodovanca. Tudi ni odveč, če povemo, da se s takim načinom, kot je to v Furmanovem primeru, res ne preganja tatov. Tud.i Franc Moreta :z Dvorakove ulice štev. 11 je prejšnji mesec ukradel izpred restavracije »Slavlje« kolo in ga peljal po Kersnikovi ulici proti svojemu domu. Teda še predno ga je utegnil spraviti na varno, je bil izsleden. Moreta je po poklicu slaščičarski mojster, ki slaščic ne dela, pač pa pohajkuje po gostilnah. Ni še dolgo tega, ko je bil od okrajnega sodišča v Ljubljani obsojen zaradi tatvine ne»kega drugega kolesa na 5 mesecev zapora. Tio. Izpred okrajnega sodišča v Celju Z nedovoljenim trgovanjem se je bavil 35-letni Alojz Kranjc iz Voglajne, občina Slivnica. Kupoval je od raznih kmetov prašiče, krave in teleta ter Jih z dobičkom dalje prodajal. Zaradi nedovoljenega trgovanja je bil obsojen na 25.000 dinarjev globe. Tudi 41-letni Franc Sinkovič iz Vrenske gorce, občina Kozje, je nedovoljeno trgoval. Kupil je 24 električnih drogov po 1.300 do 1.700 din za kos prodal pa je kos po 2.500 din. Kazen 10.000 din globe. Franc Blatnik iz Kostrivnice, občina Slivnica, je dal v svojem gozdu posekati neugotovljeno število nedozorelih bukovih in drugih dreves. S tem je v gozdu storil za okrog 3 are goloseka. Zaradi kaznivega dejanja uničevanja gozdov je bil obsojen na 25.000 din globe. Viljem Plhelak iz Sl. Konjic je kasiral denar za izvršena elektro-inštalacijska dela za podjetje »Elektroinštalacija« v Konjicah. Pobranega denarja v znesku 145.122 din pa ni oddal podjetju, temveč ga je porabil zase. Zaradi kaznivega dejanja zatajitve je bil obsojen na l leto zapora. Anton Cvrkelj Je v decembru 1054. vzel iz kleti poslopja Stare pošte v Rimskih Toplicah 80 knjižic »Rimske Toolice v borbi« v vrednosti 8.000 dinarjev, last organizacije Zveze borcev v Rim. toplicah. Obsojen Je bil na dva meseca zapora. Mihael Seničar je vzel Ivanu Stntklec v celjski bolnišnici denarnico z dokumenti in 5.700 din gotovine. Kazen 1 mesec m 15 dni zapora. M. C. Prometne nesreče zadnjih dni Na avtomobilski cesti Samobor— Bregana je prišlo do težke prometne nesreče, ki je zahtevala človeško Življenje in milijonsko materialno Škodo. Osebni avto zadružno-trgovskega podjetja »Posavje« iz Brežic, ki ga je vodil šc*er Alojz Cerovšek iz Rake pri Krškem, je vozil proti Brežicam in se z SO km brzine zaletel v pred njim vozeči voz. Udarec ob voz je bil tako močan, da je avto vrglo kakih 30 m v nasprotno smer. šoferja pa pod kolesa, zaradi česar je dobil hude poškodbe in je umrl v zagrebški bolnišnici. Od ostalih potnikov je bil samo eden lažle poškodovan, medtem ko so drugi odnesli zdravo kožo. Na avtomobilu je nastalo za okrog milijon dinarjev škode. Vzroke nesreče Še preiskujejo, vendar kaže. da je nesreče kriva velika hitrost in ža-rocnetna svetloba avtomobilov, ki so vozili pred in nasproti poškodovanemu kolesa in vsakega posebej speljal avtomobilu. Po cesti v Kamniku nad Krimom je vozil tudi z veliko brzino, pol tovorni avto Jože Švajger, ki je zaposlen v .podjetju »Izolirka« v Ljubljani. ВЦ je piecej vinjen. Po isti poti je peljal vprežni voz, naložen s senom Mikuž Anton iz Kamnika. Ta je hodil poleg vprežne živine pravilno po desni strani cestišča. Na nekem ovinku sta se oba voznika srečala. Švajger, ki je voznika opazil, je kljub zelo ozki cesti vožnjo nadaljeval tako neprevidno, da je podrl voznika, ki je padel pod voz in dobil hude poškodbe. čez zid. Se isti večer ga je nekdo v bližini Vodovodne ceste ustavil itn ga vprašal za ime. Dovč mu je odgovoril, da je Sitarjev Ivan, doma iz Savelj. Na vprašanje pa, od kod pelje kolesa, mu je drzno odgovoril, da od svojega strica iz Trnovega. Kmalu nato je v tajništvu za notranje zadeve pozvonil telefon, po katerem je bilo sporočeno, da so iz dvoirišča »Avtokaroserije« ukradena štiri avtomobilska kolesa, vredna 200.000 din. Človeka z imenom Sitar so v Savljah zaman iskali, ker ga nih- Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Ljubljana, sporoča, da so mostovi na cesti П/314 (Selška dolina) v odseku Praprotno—Dolenja vas ojačeni (dopustna obremenitev 6 ton). S tem preneha veljavnost prepovedi, objavljene dne 10. in 11. VI. 1955. INDOS, tovarna obdelovalnih strojev in livarna, Ljubljana, Moste, Ob železnici, sporoča cenjenim odjemalcem, da zopet sprejema naročila za litoželezne odlitke. Dve vrsti preparata »FLEX« ni! JE SAMO prvovrstno sigurno sredstvo za čiščenje mastnih madežev. FLEX je v prometu samo v originalnih steklenicah. »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« Ljubljana, Titova 50 PUTNIK SLOVENIJU Slovenski rojaki iz USAI PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral v času od 12. do 19. julija zadnje letošnje izletniško avtobusno potovanje za slovenske rojake iz USA po SLOVENIJI. Potovanje po Primorski, Gorenjski, Štajerski in. Dolenjski nudi izredno priliko, da spoznate svojo staro domovino. Slovenske rojake iz USA, ki so na obisku v Sloveniji naprošamo, da nam prijavijo svojo udeležbo na naslov: PUTNIK, Ljubljana, Titova cesta 4. Zbirališče vseh udeležencev Je 12. julija v Ljubljani v naši po- -slovalnici na Titovi cesti 4 (v dopoldanskih urah). PUTNIK v Ljubljani bo organiziral ob Dnevu vstaje dvodnevni avtobusni izlet preko Vršiča v Trento. Odhod iz Ljubljane 22. julija ob 7. uri. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. PUTNIK v Ljubljani bo organiziral ob Dnevu vstaje dvodnevni avtobusni izlet po Selški dolini v Bohinj in k slapu Savice. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. S POSEBNO LADJO PO JADRANU — desetdnevno potovanje od 19. julija dalje. Prehrana dn prenočišče na ladji. Ogled Raba, Zadra, Splita, Dubrovnika itd. Vso opremo za športni ribolov dobite na ladji. Znižana cena 12.000 din. HOTEL PLANINSKI OREL v Trenti Vas pričakuje. Cena penziona 550 do 600 din. Prekrasni izleti ob Soči. Rezervacije sprejemajo vse poslovalnice PUTNIK a. STE SE ZE ODLOČILI ZA POTOVANJE V PARIZ? Zahtevajte takoj vse podatke za to potovanje. Strokovni ogled Pariza. Lausanne, Benetk. 2eneve in Milana. Cena 17.700 din. VSE KARTE za potovanje z železnico, avioni, ladjami za tu in inozemstvo si nabavljajte pri PUTNIKu. Postregli vas bomo hitro in solidno. MALI OGLASI SOBO — opremljeno ali prazno, išče miren, mizarski pomočnik. Naslov v ogl. odd. 12409-9 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Justin Pavel, S?. »Nisem kroničen pijanec, le moja žeja je kronična.. .* Do prometne nesreče je prišlo če ni poznal. Ni minilo nekaj ur, ». _ _ - __1 • _. 1 : — • v o/-» »» /v, zi li Ho co er Ter omi tudi na Linhartovi ulici v Ljubljani. Po tej ulici je vozil v smer Titove ceste tovorni avto Ivan Petrovčič. Po Peričevi ulici pa je v smeri Linhartove ulice ta čas vozila kolesarka Savica Macarol. Voznik tovornega avtomobila je kolesarko zagledal na daljšo razdaljo, toda ji ni pustil prednosti, ampak se je zaletel vanjo in jo podrl. Kolesarka je dobila hude poškodbe na glavi, zaradi česar je bila odpeljana v bolnišnico. Pred sodnikom za prekrške se bo moral zagovarjati motorist Anton Zuipančič, ki je na Linhartovi ulici zaTadi nepravilnega prehitevanja podrl kolesarja Milana Lisjaka, ki je zaradi padca dobil lažje poškodbe na glavi. Kmalu se ga Izsledili Nekega poznega junijskega večera je sin premožnega kmeta Franc Dovč iz Savelj sedel na svoje kolo in se z njim previdno odpeljal čez polja v smer kamniške proge. Ko je pripeljal do podjetja »Avtokaroserija« v Kamniški ulici je preskočil dva metra visok zid in čez dvorišče švignil v avto-montažo tega podjetja. Iz novega avtomobila je odvezal z žico privezana štiri nova avtomobilska ko so ugotovili, da se v Ivanu Sitarju skriva tat avtomobilskih koles Franc Dovč. Ko so Dovča KREMENČEV f>ESEICt',Sr ne kvari emajla na kuhinjski prebudia iz trdnega sna o zadevi ni hotel ničesar vedeti. Predočili so mu izpovedbo priče, ki ga je ustavila na cesti, toda te še poznati ni hotel. Ko je videl, da ne gre za šalo, je kriminalističnim organom dejal, da je eno kolo skril na neki njivi v Savljah, tri pa v bližini podjetja »Instalacije« v Kamniški ulici. Na njivi ni bilo nobenega sledu o kolesu. Dovč je z narejeno začudenostjo dejal, da je kolo najbrž kdo ukradel. Toda tega ni dolgo trdil in je končno le povedal, kje ima skrita kolesa. Franc Dovč je sin premožnega kmeta, ki še nikdar ni občutil pomanjkanja. Zaposlen je pri »Av--, tokaeoseriji«^^ftJer ima-vdabro» čo. Zato je tem bolj čuden .njegov zagovor, da je kolesa ukradel z namenom, da bi prišel do denarja, ki ga potrebuje za preživljanje. -Morda se bo tudi komu zdelo nemogoče, da je Dovč kaj takega storil, saj ga domačini poznajo kot »verno dušo« in »svetnika«. Toda je že tako, da se mnogokrat v takih vernih dušicah skriva hinavščina in sovraštvo do ljudskega premoženja. Tio dinje, zahtevajte v trgovini orig. vrečko! Le klorofil ima to. lastnost, da odvzema neprijeten duh in zdravi kožo. Zato uporabljajte predvsem za kopeli nog le »SILVA-SOL, ki vsebuje klorofil. CE veliko STOJIS, ali mnogo HODIŠ, daj tvojim nogam osvežujočo kopel z »JiŠLrA« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je JELA sol edinstvena. ZA OBČUTLJIVO KOZO :{ЈоиЛ v.o us NAJBOLJŠA KREMA! GLEDALIŠČA EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA KRIŽANKE, Viteška dvorana Sobota, 9. julija ob 20: Zola-Mau-rette: Thérèse Raquin. Zaključna predstava Vstopnice se dobijo prt Festivalski blagajni. Trg Francoske revolucije, rezervacije tek 22-295. ZABAVNE PRIREDITVE V OKVIRU L TURISTIČNE RAZSTAVE J. julija ob Sl: TURISTIČNO ŠPORTNA modna revija Sodelujejo: manekenke, manekeni; člani baletnega zbora: Lidija Lipovževa, Jaka Hafner, Stane Polik; član Opere: Janko Vekoslav; športniki: kotalkarji, sabljači, taborniki, telovadci itd. Igra zabavni orkester pod vodstvom Janka Gregorca. 10. julija ob 20: TURISTIČNO ŠPORTNA MODNA REVIJA 12. julija ob 21: Opereta Janka Gregorca »MELODIJE SRCA. — PREMIERA. Lubečna. u. julija ob ai.: opereta Janka šolskega Gregorca »MELODIJE SRCA«. • ■ SLUGO, Prireditve bodo v pokritem prireditvenem prostoru »Gospodarskega razstavišča, ob vsakem vremenu. Vstopnice za modno revijo so v prodaji pri blagajni »Gospodarskega razstavišča, vsak dan od 12. ure dalje. Vstopnice za opereto »MELODIJE SRCA. bodo v predprodaji od sobote, 9. t. m., od 12. ure dalje pri blagajni GR. »UNION.: amer. film »Julij Cezar«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. V glavni vlogi: Louis Ca'hern in Marlon Brando. »KOMUNA«: amer. film »Podkupnina. Tednik. Filmske novosti št. 27 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Robert Taylor in Ava Gardner. »SLOGA«: amer. film »Skrivnost Indijanke«. Brez tednika. Predstave ob 16, 13.15 ln 20.30. V gl. vlogi: Kirk Douglas in Elizabeth Threatt. Ob io. uri je matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 ter od 14. ure dalje, za matineio pa od 9. ure naprej. »SOČA«: sovj. barv. film »Mojstri ruskega baleta« — Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: G. S. Ulanova in N. SL Dudinskaja. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15 dalje. — — - « » «v*. vu to uaij c» Gameljne, pošta Šentvid nad LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. Ljubljano. 12449-1 AVTOMEHANIKA za DKW vozila sprejme takoj .podjetje Mo-touniverzal, Ljubljana, Vilharjeva. 12441-1 HIS,NIK^_ veščega hišnih popravil, iščemo. Pogoj: zamenjava stanovanja. Interesenti naj zglasijo v Vajenskem domu — Ljubljana, Kersnikova 4, od 8 do 10. ure. 12365-1* TRAKTORISTA za traktor »Stel- er«, sprejmemo takoj. KZ ___ 12385-1 M je tudi film »Podkupnina«. Tednik. — Predstava ob 20.45. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: jugoslovanski film »Pot miru«, film o prijateljskem obisku maršala Tita v Burmi in Indiji. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Berlinska zgodba«. V gl. vlogi: James Mason, Claire Bloom ln Hildegarde Neff. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. kurjač contraine kurjave, išče »LITOSTROJ«: franc. ital. barvni Osnovna šola Nar. h. T. Tom- film »Grof Monte Christo«. H. šiča, Ljubljana, Ambrožev trg *8. del. Predstavi ob 18. in 20. uri. 12354-1 Prodaja vstopnic eno uro ored ZDRAVSTVENI DOM Sloveni Pričetkom predstave. Gradec razpisuje mesto zobne »SVOBOr>A« Šentvid: norveško -instrumentarke za Zobno am- Jugoslovanski film »Krvava pot«, W\Ä; “ - - - plača po dogovoru. Nastop služ- ZADOBROVA: odpade zaradi igre. be takoj. Ponudbe pošljite' na DOM2ALE: ameriški film »Propad zdravstveni dom - v Slovenjem Titanica«. «sä»'«,1; »“sr.»««»SSS “™ ““ лвеу- “ “* *•*"*•■ Jetje. Poniidbe pod: »Takofšnia BREZlCE: ameriški barvni film namestitev« v-ogl, odd. 12393-1 »Bagdadski berač« — kismet in oTias3- mo, ua si ugieuajo ixiuie o sponu 12433-4 KRANJ »STORŽIČ«: italijanski in turizmu, kt jib predvajamo vV- , , AVER’ поУ> prodam. film »Rim ob 11«, ob 18 in 20. vsak dan od 10. do 12. in od 16. , ®ar Amon, Bregarjeva 14, od KRANJ »LETNI«: premiera amer. f* ur® dalje. 12424-4 filma »Usoda ljubezni«, ob 20.30. DEKLIŠKO KOLO, v zelo dobrem KRANJ »SVOBODA«: italijanski stanju, prodam. Frankopanska Ulm »Na konici meča«, ob 20. 21, pritličje levo. 12418-4 JESENICE »RADIO«: angl. barvni DVOJNA BOROVA nova okna 50 film *Dr- v hiši«, ob 18 in 20. X 110, olivno okovana brez o- JESENICE »PLAVŽ«: angl. film kvira, poceni naprodaj. Кга- n. ’» »- "» kovska 7. 12336-4 na novi prog preno6e*~-tt8-> -£-Ta№ stični' razstavi. V zanimivem in zabavnem sporedu sodelujeta poleg drugih tudi Fraine Miičinski-Ježek in Janez Robaček. Vse obiskovalce razstave vabimo, da sl ogledajo filme o športu do 19. ure v kinodvorani razstavišča. Vstop prost. TUBIST BffiO BUDIO TURIST BIRO prosi vse prifjav-Цепсе za potovanje v PARIZ, da vložijo dokumente za potni list Drevi v soboto 9. julija ob 20.30 bo izvajal v opernem gledališču beograjski balet S. Prokofijeva »Romeo in Julija«. Dirigent: dr. O. Danon Koreograf D. Partie. Velja tudi za vse pernamentne vstopnice m za abonma B. Nekaj vstopnic je še na razpolago v festivalni blagajni. Jutri v nedeljo 10. julija ob 20.30 bo v opernem gledališču II. predstava »Labodjega jezera«. — Dirigent: D. Miladinovič. Koreograf: Nina Kersanova. Velja za ШШШ permanentne vstopnice ln za abonma A. V ponedeljek 11. Julija ob 20.30 bo v Križankah premiera znamenite opere M. P. Musorgskega »Hovanščina«. Opera SNG v LJub- SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, c.eo, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored — vmes ob 6.30 Pregled tiska 6.35 Pred mikrofonom so Veseli godci in Vaški kvintet 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame 7.30 Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna glasba — 12.00 Trideset minut zabavnih melodij 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 Kmetijski nasveti: Za kmečke gospodinje 13.10 Glasbeni mozaik «m yviuxu »»OK --- fiimpreje ali najkasneje do 13. Ju- voz, na peresih, dvosedežni, .po-lija. Za to izred.no potovanje ipolnoma nov, ugodno prodam, sprejmemo še nekaj prijav — zato Naslov v agl. odd. 12021-4 pohitite. Zahtevajte informacije, TOVORNI AVTO »CHEVROLET«, programe, prijavite se v TURIST BIROJU, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645. TURIST BIRO Vam najhitreje preskrbi vse vize za potovanje v inozemstvo. Vozovnice vseh vrst za doma ln inozemstvo dobite brez čakanja v TURIST BIROJU, »Hobson v škripcih« ob 18 in 20. „ JESENICE »LETNI«: angl. barvni film »Dr. v hiši«, ob 20.30. VAJENCE vseh strok, moško delovno silo za delavnico in proge ter sprevodnike in sprevodnice sprejmemo. Za moško delovno silo je stanovanje preskrbljeno. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice - remica. 12535-1 (železniška postaja Šentilj v , X - Slovenskih goricah). 12318-4 Ljubljana. Miklošičeva 17, telefon ELEKTROMOTOR »Elin« 12 KS 3-tonski, v dobrem stanju, z 2 diferencialoma, generalno popravljen bo prodalo na Javni dražbi dne 17. julija 1955 ob 10. uri Zadružno kmetijsko gospodarstvo Jarenine pri Mariboru IŠČEMO materialnega knjigovod- 30-645. BSZPISI ljani s sodelovanjem zbora in orkestra Slovenske filharmonije. — (pester spored operne in solistlč-Dirigent: Bogo Leskovic. Vstop- ne glasbe) 14.30 Turistična odda. nice veljajo tudi za abonma A. Rezervirane vstopnice za drugo predstavo »Labodjega jezera« dvignite danes do 12. ure, sicer zapadejo. ? » f ? 4 L Steklarna »Borts Kidrič« Rogaška Slatina razpisuje mesto UFRAVNIKA Delavske restavracije Prednost Imajo osebe z dolgoletno prakso v tej stroki. Ponudbe pošljite pismeno upravi podjetja do 20. julija 1955. KOLEDAR Sobota, 9. julija: Veronika • 9. julija leta 1941 so v Zagrebu ustrelili progresivne kulturne de lavce Boža Adžijo, Ognjena Pričo in Otokarja Kerševanija. • Prof. dr. L. J eie ne ordinira do 1. septembra. Ob SO-letnici sem prejel od prijateljev in znancev številne čestitke. Ker se vsem ne morem pismeno zahvaliti, izrekam po ti poti vsem najprisrčnejšo zahvalo. Ziherl Anton, Cerknica. BORCEM XII SNOUB! Obveščamo vse bivše borce ХП. SNOUB, da bo 4. septembra v Mokronogu, kjer je bila 1. 1943 brigada ustanovljena, zbor te brigade. Da bi bila udeležba polnoštevilna, pozivamo vse bivše borce XII. brigade, naj čimpreje, najkasneje do ’ 31. julija, sporeče naslednje podatke: Priimek in ime, od kdaj do kdaj Je bil v brigadi in v kateri enoti, sedanji naslov, kakor tudi ali se namerava udeležiti zbora brigade v Mokronogu. Sporočila pošiljajte na naslov: Zveza vojaških vojnih Invalidov — štab ХП. SNOUB — Ljubljana, Gosposvetska 2 (Tel. 21-901). Prav tako naprošamo sorodnike in znance borcev, padlih v tej brigadi, naj sporoče na isti naslov im« ln priimek, kdaj ln kje je padel. Bivši borci, udeležite se polnoštevilno prvega Zhora XII. brigade! Pripravljalni odbor. Vrt Doma JLA ob Mt KONCERTNI VEČER. Na programu mednarodne motociklistične dirke »SPEEDWAY« v Celju, dne 10. julija 1955, ob 15. uri na dirkališču ob Mariborski cesti (Zidanšek—Celjske opekarne). Sodelujejo najboljši jugoslovanski in avstrijski vozači. Vstopnice se lahko dobijo v predprodaji pri tov. Trglavčniku, urarju v Stanetovi ulici. Vabljeni. Klub ljubiteljev športnih psov priredi v nedeljo, 10. julija, L preizkušnjo šolanih službenih psov v Jugoslaviji, zbor prijavljenih vodnikov Je ob 6. url zjutraj pri gostilni »Martinc« v Zg. Šiški. Preizkušnja bo na terenu desno od igrišča »Ilirije« in bližnjega dela Večne poti; Ce bo dež bo prestavljena na naslednjo nedeljo, 17. julija. Vabimo športnike, da si Jo ogledajo. ja 14.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Pesmi Ceneta Vipotnika 16.20 Iz oper in baletov 17.15 Plesna glasba, vmes reklame 18.00 Okno v svet: Kolonialisti grozijo Indoneziji 18.15 Z narodno pesmijo v prijeten delopust ... (pisan spored slovenskih narodnih pesmi) 19.00 Zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 120 pisanih minut 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). ZAHVALE V najhujših dneh Izgube najinega edinca VLADKA FAJGELJ študenta geografije ln biologije, nama je neizmerno, gorje lajšalo iskreno sočustvovanje njegovih mladostnih in šolskih tovarišev, predstavnikov Geografskega Inštituta In Društva geografov Univerze Ljubljana, jamarjev, planincev - alpinistov, športnikov ter številnih naših prijateljev in RAZPIS Okrajni zdravstveni dom Koper razpisuje mesto ZOBOZDRAVNIKA z zaganjačem, brezhiben, še v pogonu, prodam. Naslov v ogl. odd. 12029-4 3 MLADE kratkodlake ptičarje. S tednov stare, s prav dobrimi predniki prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 12391-4 za zobno ambulanto Izola. — Na- - TEŽKA ŽELEZNA BLAGAJNA, stop službe takoj, oziroma po dogovoru. — Plača po uredbi. — Družinsko stanovanje zagotovljeno ln mesto BABICE za zdravstveni okoliš Marezige. — PLANINCI! Obveščamo, da Je znancev. Iskreno se zahvaljujeva doslej naj večja planinska razstava v hali D na Gospodarskem razstavišču. Obiščite jo še danes! OBVESTILO! Uprava Poliklinike v Ljubljani prosi vse tov. zdravnike, da zaradi skrčenega obsega dela na Neuropsthiatrič-nem oddelku Poliklinike, v času rednih letnih dopustov, pošiljajo paciente neuropsihiatrom samo v nujnih primerih, kjer Je konzl-ljarnl pregled v resnici utemeljen. Uprava Poliklinike. Ljubljana. Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo brez el. energije vsi kraji na območju naslednjih transformatorskih postaj: od 3.30 do predvidoma 10. ure: Hotič, Vače, Po-noviče, Breg, Zagorica, Smart- univerzitetnemu profesorju dr. Svetozaru Ilešiču, dr. Valterju Bohincu, tov. Bogdanu Mirniku, njegovemu tov. visokošolcu iz Ljubljane, Andreju Begu iz Celja ln zastopniku pzs tov. Bučarju za ganljive besede ob grobu, reševalni ekipi AO iz Medvod pod vodstvom tov. Keršiča Franca in Mirnika Janka in reševalni ekipi iz Celja pod vodstvom prof. Tineta Orla, sekretarju OKZKS tov. Simoniču Francu, predsedniku OLO Celje, tov. Jermanu Riiku ln podpredsedniku tov. Cvenku Miranu za razumevanje in pomoč, organizacijam, društvom in kolektivom ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. Globoko naju Je ganilo sočustvovanje njegovih prijateljev ln Nastop službe takoj, oziroma po dogovoru. — Plača po uredbi. — Opremljena samska soba na razpolago. Prijave sprejema Uprava Okrajnega zdravstvenega doma Koper do 20. julija 1955. RAZPIS Fakultetni svet Prlrodoslovno-matematlčno-filozofske fakultete razpisuje mesta za: Izrednega profesorja za organsko kemijo, lektorja za češki Jezik, asistenta za teorijo socialnih ved, honorarnega predavatelja za metodiko pouka geografije, honorarnega predavatelja za metodiko pouka biologije, honorarnega predavatelja za metodiko pouka filozofskih predmetov. Prijave vložite v 14 dneh po objavi v Uradnem listu LRS. Dekanat Prirodoslovno-matema-tično-filozofske fakultete. RAZPIS Svet za prosveto MLO glavnega mesta Ljubljana razpisuje na Zavodu za slepo mladino v Ljubljani mesto profesorja, oziroma predmetnega učitelja za slovenski Jezik na nižji gimna- VDOVA — INTELEKTUALKA (Slo- primerna za večje trgovsko podjetje, naprodaj. Vratanar. Rečica ob Savinji — Nizka vas. 12410-4 PRODAM 6-sedežnl zapravljivček na oljnatih oseh in 2 soda 104 in 220 1. Predjamska 24. 12433-4 KUPIM deško ali dekliško kolo VAJENCA s 4 gicrmazijemi takoj za 8 do 10 let. Celovška 128/HI. ®prejtne Jza trgovino Kmetijska jo s takojšnjim nastopom. Plače po tarifnem pravilniku. Zveze z vlaki ugodne. 11861-1 GOSPODINJSKO DEKLE, varčno, vljudno, sprejmem takoj. Trnovski pristan 20. 12482-1 KMETIJSKI ZADRUGA Komenda pri Kamniku razpisuje mesto računovodje. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana za samca preskrbljena. Nastoo službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo zadruge do 20. 7. 1955. 12507-1 TRGOVSKI POMOČNIK (-ca) dobi takoj zaposlitev. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Skorij an pri Novem mestu. 12502-1 levo. 12345-5 ELEKTROMOTOR 5.5 KS, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogL odd. 12019-5 KOMPLETNO rezbarsko orodje za modelne mizarje kupimo. Ustne ali pismene ponudbe oddajte nabavnemu oddelku Delavnice žel. vozil »Boris Kidrič«, Maribor. 12285-5 JAZZ TRUBO, dobro ohranjeno, kupim. Smolar Adolf, ®. Trbo-nje — 11. 12405-5 KUPIMO: stružnico dolžine 2000 mm, končnice 500 mm, jeklenko za kisik 50 do 60 litrov, 3 cisterne za bencin 2000 do 3000 litrov in poljsko kovačnico. Ponudbe: Mlinska industrija Ljubljana. Likozarjeva 8, telefon 31-573. 12402-5 zadruga Skocijan pri Novem mestu. 12531-3 MOŠKO KOLO prodam. Novak, Čufarjeva 10. 12465-4 PRODAM petnajst čebelnih družin v starih A2 panjih in nekaj rojev. Bine Šifrer, Laporje pri Slov. Bistrici. 12406-4 TOVORNI AVTO, 1.5-tonskl, prodam. Poizve se: Mehanična de-. lavrnca Ožek, Celje. 12500-4 UDARNE ŠKARJE (Schlagschere), meter dolge, kupimo- Ponudba pod »Škarje« v ogl. odd. 12510-5 TRGOVSKI LOKAL, obstoječ iz treh poslovnih prostorov, v najstrožjem trgovskem centru Ljubljane, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Primeren za vse«. 12522-7 STUDENTA, Tržačana, iščeta sobo vlBO' enonadstropno, dvodružin- 7 c L»Л f» Ir ža »-4 n 1 «s «— — » » Ä v centru. Plačata tudi za eno leto naprej. Naslov v ogL odd. 12292-9 NAŠEL SEM zapestno uro. Naslov: Kljajič Nikola, Stanivuko-vičeva 25, Nova Gradiške. IZGUBLJENO zeleno jopico Bežigrad—Sostro vrnite prosim: Za- sko, s komfortnima trosobnima stanovanjema in lepim večjim vrtom, oddaljena 10 minut od glavne pošte, prodam, vso Ali polovico, za 5,200.000 din, oziroma 2,600.000 din. ponudbe v ogi-odd. pod »Prijeten dom». 12523-7 man. Trubarjeva 1-H. 12447-10 SKROMNO SOBICO iščem, gran 1 _____________ _ _ Tilni Ve 7V»tex v» n . no. Sitarjeva:, Zavrstnik; od 6. znancev la do predvidoma 10. ure: Podgor- planinskega^sveta, je, Kamniik-Zaprice; od 6. do se počutil tako srečnega, za-predvidoma 14. ure: Kamnik—Fu- 5lvala-. žine, Zale-mésto, Mekinje, Godič, Kreačlču Franju,* Planini To- zijl in mesto vzgojitelja v deškem internatu, ki bo deloma poučeval tudi telovadbo. Pogoji: Za poučevanje na nižji gimnaziji diploma slavistične skupine na univerzi ali VPS, aktivno znanje vsaj enega i2med naslednjih tuJiH Jezikov; francoščina, angleščina ali nemščina ln vsaj enoletna praksa na redni gimnaziji; za vzgojitelja diploma na učiteljišču, vsaj dveletno delo na osnovni šoli ta telovadni te-Stfr venka) 45 let, brez otrok, z lastnimi dohodki in komfortnim stanovanjem v Sarajevu, želi zaradi ženitve spoznati inteligentnega poštenega tovariša do 62 let. Možnost zaposlitve za vsak poklic, zlasti v kovinski tudi za sostanovalko. Dam nagrado. Naslov v ogl. Odd. 12462-9 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom, za Bežigrajsko gimnazijo, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Prednost: Bežigrad—Šiška. Naslov v ogl. odd. 12433-9 industriji. Za upokojenca prije- DVOSOBNO STANOVANJE — t ^е-р«^-»1оГпаЖ“т rnažu,*^Angel« HaVdetovl in dm- - T folklora. Program izvajajo RKTJD I m П. — Ce bo dež nè bomo Sim ter pevskemu zboru j»Ivan FoaroDna poj .. 3 _ »Proleter« iz Sarajeva. Avto - moto društvo »Slavko Šlander. Celje ta društvo ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode v Celju priredita v organizaciji Bedrleanš Ccšjo delali. Zaradi popravila mostu na cesti m. reda št. 1209 v km 10.116 Za-klanec—Dvor bo zaprta cesta za vee promet od ld. VH. 1955 do 18. VS. 1865. Cankar« ^ ^dstvotT ing. Se- Pri ravnateljstvu Zavoda gule za ganljive žalostinke ta ?a alepo *7lladlno v Uhbljani, vsem, ki so Vladika spremili do .a6- ... , . njegovega zadnjega počivališča in ReflektanU naj pošljejo prošnje ‘ po uradni poti, po svojem dfcra- I nami sočustvovali ju - do 15 Julija Svetu za pro- Marija ta Rudolf Fajgetj, »tar*. iSUO Ljubljana. ten dom. Dobro vzgojeni otroci zaželeni. Samo resne dopise z osebnimi ln sliužb.. podatki ped »Treznost pogoj« podružnici Maribor. '12817-11 OKRAJNA BOLNICA Derventa razpisuje natečaj za babico. — Osnovna plača ,po uredbi, dopol- Lj,ubij ani zamenjam za dvo in poj oziroma trisobno s kopalnico y Mariboru. Ponudbe pod »Qm« prej« v ogl.. odd. 12448-9 ZENSKO JOPICO, izgubljeno 6.7< na cesti Celje—Žalec, vrnite pro« ti nagradi: Sredenšek, Semipesi ter. 12409-10 nilna plača po pravilniku bolni- STAREJŠA TOVARIŠICA nudi na ce. Hrana zagotovljena v bolni- deželi čez počitnice brezplačno ei. Pravilno kolkovane prošnje nemško konverzacij o proti delni z opisom dosedanje zaposlitve oskrbi, Ponudite v Oglasni odde» dostavite as upravo bolnice. Säpfoa "«SiSläKac. JJMTl-Jl. 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC J St. iss _ 9. julija 1955 IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE BRIONI, 7. jul. (Tanjug) Po uspešno zaključenih političnih razgovorih sta predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik indijske vlade Džavaharlal Nehru sinoči ob 20,15 podpisala skupno indijsko-jugoslovansko listino o teh razgovorih. Besedilo te listine je naslednje: SKUPNU fZJSVI predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije in predsednika vlade republike Indije Predsednik vlade republike Indije Džavaharlal Nehru je, vračajoč obisk predsednika FLRJ Josipa Broza Tita Indiji v decembru 1954, uradno obiskal Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo od 30. junija do 7. julija 1955. Med obiskom sta imela predsednik FLRJ in predsednik republike Indije več razgovorov, ki so dali možnost za široko posvetovanje tako o splošnem razvoju mednarodnega položaja kot o zvezah med obema državama. Ti razgovori, pri katerih so bili navzoči tako sodelavci predsednika republike kot predsednika vlade, so potekali v ozračju prisrčnosti, ki je značilna za čedalje tesnejše prijateljske stike med Indijo in Jugoslavijo. Razgovori so pokazali tudi istovetnost gledišč o vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali. Jugoslavija in Indija sta razvili in izvajata v mednarodni dejavnosti vsaka na svoj način istovetna načela in pojmovanja, kar dokazuje, da so ta načela in ideje, vsebovane v skupni izjavi predsednika FLRJ in predsednika vlade republike Indije, podpisani decembra 1954, izraz splošnih razvojnih teženj sodobnega sveta. Politika neodvisnosti obeh držav, ki je prežeta z načeli miroljubne in dejavne koeksistence, je pomemben prispevek k razvoju mednarodnega sodelovanja in razumevanja med čedalje večjim številom držav. Predsednik republike in predsednik vlade sia ugotovila, da se splošni svetovni položaj v zadnjem fesu izboljšuje in to kljub težnjam, ki otežujejo takšen razjej, in da se krepe težnje, ki so že pripeljale do nekaterih pomembnih rezultatov za reševanje mednarodnih problemov z razgovori in mednarodnim sporazumevanjem. Te težnje so se manifestirale na konferenci azijskih in afriških držav v Bandungu, v podpisu avstrijske državne pogodbe, v občutnem približanju stališč v vprašanju razorožitve, ob jugoslovansko-sovjetskih razgovorih v Beogradu in indijsko-sovjetskih razgovorih v Moskvi, kakor tudi na jubilejnem zasedanju ob deseti obletnici Združenih narodov v San Franciscu. Resno upanje je, da bo bližnji sestanek predsednikov vlad Francije, Velike Britanije, ZSSR in ZDA prežet z istim duhom in da bo nov prispevek k izboljšanju mednarodnega položaja. Vzpostavljanje vzdušja vedno večjega zaupanja in sodelovanja v mednarodnih odnošajih bo pripeljalo do vse širših možnosti za konstruktivno sodelovanje odprtih mednarodnih problemov in za varnost v svetu. t prasanje razorožitve in prepovedi nuklearnih orezij ob učinkoz item in mednarodnem nadzorstvu, je še posebnega pomena. Ob širokem mednarodnem sodelovanju se lahko dosežejo pomembni rezultati na pcdrccju Izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene in v tem okviru bo imela posebno važnost bližnja konferenca za mirnodobno uporabo atomske energije, ki bo v Ženevi. Vprašanje razvoja nerazvitih držav je daljnosežnega pomena tako s Stališča interesov samih nerazvitih držav, ka.sor tudi s stališča interesov celotnega svetovnega gospodarstva in miru, ter 'zhteva konkretne in učinkovite ukrepe s pomočjo širokega mednarodnega sodelovanja. Vsak napredek v reševanju teh in drugih nerešenih mednarodnih vprašanj bi olajšal proces izboljšanja mednarodnega položaja. Vprašanja, ki se nanašajo na Nemčijo in Tajvan so še ziasti bistvenega pomena, njihova rešitev na miren način bi idpria nove daljnosežne možnosti za miroljuben napredek in sodelovanje v svetu. Mednarodni pogoji, ki se izboljšujejo, zadevajo, hkrati pa tudi omogočajo vse večji delež Združenih narodov v mednarodnem življenju. Da bi pa Združeni narodi mogli z uspehom prispevati takšen delež, pa ;e predvsem necbhodno, da dosežejo univerzalnost članstva tako, da priznajo zakonite pravice LP- Kitajski do predstavništva v Združenih naredili in da sprejmejo v članstvo vse države, ki izpolnjujejo pogoje Ustanovne listine. Predsednik republike in predsednik vlade izražata zadovoljstvo glede razvoja političnega sodelovanja njunih držav. Indija in Jugoslavija, ki se v svojih medsebojnih ednožajib ravnata po načeiih mednarodnega sodelovanja ter miroljubne in aktivne koeksistence, izraženih v njuni prvi skupni izjavi, sta dosegli medsebojno zbiižanje in odnočaje toplega prijateljstva, ki so izraz čustev njunih narodov. Predsednik republike in predsednik vlade sta izrazila željo, da pride, v duhu obstoječega prijateljstva, od časa do časa do izmenjave mnenj med obema drža-vama o aktualnih političnih vprašanim. Predsednik republike in predsednik vlade sta proučila gospodarske odcošaje med obema državama in sta prepričana, da obseg trgovinske izmenjave ne ustreza tesnim odnošajem med njima. V cilju izboljšanja trgovinskega in gospodarskega sodelovanja je potrebno boljše obojestransko spoznavanje gospodarstev. Obe strani soglašata, naj bi v tem cilju prišlo čimprej do izmenjave rospodarskih misij, ki bi proučile možnosti in predložile konkretne ukrepe in oblike gospodarskega sodelovanja. Obe strani nadalje soglašata, da še bolj razvijeta vza-iemno sodelovanje med obema državama na znanstvenem in tehničnem področju. Predsednik republike in predsednik vlade sta se prav tako sporazumela, da bogata kulturna dediščina obeh držav daje široke možnosti za kulturno sodelovanje. To sodelovanje se ugodno razvija in s tem doprmaša k boljšemu vzajemnemu spoznavanju in zbliževanju. Hkrati sm se strinjala, da njuni državi vložita vse možne napore Pri razvijanju različnih oblik kulturnega sodelovanja. BRIONI, 6. julija 1955. Gostinsko-turistični vodnik Gostinska zbornica za slovenjegraški okraj je izdala te dni go-stinsko-tu risti čni vodnik za slovenjegraški okraj v slovenščini in nemščini. V njem so opisali zgodovinske znamenitosti Mislinjske, Dravske in Mežiške doline, klimo, možnosti lova in nekatere druge podatke. Navedli so vse gostilne, gostišča in hotele vseh kategorij, število postelj, cene, prometne zveze in druge podatke, ki bodo vsakemu turistu zelo koristili. V turistično,-gostinskem zborniku najdemo prav tako vozne rede, pregledno karto slovenjegraškega okraja ter umetniške fotografije turističnih in planinskih postojank Zaradi takšnih podatkov bo gostinsko-turistični vodnik neob-hodno potreben vsakemu gostincu, turistu, poslovalnicam Putnika, okrajnim gostinskim zbornicam in vsem tistim ustanovam, ki se ukvarjajo s pospeševanjem turizma. K. M. Trideset novih knjižničarjev V Mariboru so zaključili knjižničarski tečaj, ki ga je organizirala Zveza prosvetnih društev mariborskega okraja. Tečaja se je udeležilo 30 tečajnikov iz mariborskega okoliškega, slovenjegraškega in ljutomerskega okraja. Razveseljivo je dejstvo, da se je tečaja poleg učiteljev udeležilo tudi nekaj delavcev in kmečkih deklet. Na tečaju so udeležence seznanili s svetovno, slovensko in jugoslovansko literaturo, z zgodovino knjižnic, z literarno vzgojo in drugim, kar jim bo zelo koristilo pri njihovem bodočem delu. Ob zaključku tečaja so dva dni praktično delali v mariborski Delavski knjižnici. K. M. Razstava kultumo-prosveìne dejavnosti Zveza prosvetnih društev mariborskega okoliškega okraj a ' bo letos v okvira Mariborskega tedna organizirala razstavo kulturao-p posvetne dejavnosti na svojem področju. Na tej razstavi bodo prikazali razvoj ih delo kultumo-prosvetnih društev mariborskega okoliškega okraja v zadnjih desetih letih. K. M. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 9. julija ob 20: Mascagni: »Cavaleria Rusticana«. Gostovanje prvakinje beograjske Opere Valerije Heybalove in Rimski Korsakov: »Šeherezada«. Izven KINO PARTIZAN: francoski film »Ljubimca iz Toleda« s tednikom, ob 15.30, 17.45, 20. Ob 22. uri premiera sovjetskega barvnega filma »Mojstri baleta« UDAlRNIK: francoski barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov« s tednikom, ob 15.30, 17.45 in 20 Ob 22. uri premiera jugoslov filma »Deklica in hrast«. POBRE2JE: ang. film »Preganjan do smrti« s tednikom, ob 17, 19 in 21. uri. STUDENCI: sovjetski barvni film »Zvesti tovariši« s tednikom, ob 17, 19 in 21. uri. KINO SOLA: avstrijski film »Jaz in moja žena« s tednikom, ob 20.45. MURSKA SOBOTA: angl. barvni film »Afriška kraljica«. RADIO MARIBOR 5.00 do 8.00 Prenos sporeda Ra. dia Ljubljana; 8.00 do 8.10 Domača poročila in objave: 8.10 do 8.30 Pojo Tri Polonce, s harmoniko spremlja Vinko Drčar; 12.00 d bo~* tako po možnosti še marsikaj zamudili. Kakor takrat v Elijevem zalivu, ni res? Neka philosophia naturae našega otoka strahu, kaj? To bi bilo ne'~aj, ali ne?« »Nehra critica naturae,« je izboljšal Steller z na:mehom. No, vidite! Jaz bi Vam nekaj predlagal, Steller. Z mojimi očm: gre zdaj spet povprečno na dobro. Midva in Lepehin — mi gremo na pot, si temeljito ogledamo otok in se a nekaj dni odpočijemo. Medtem bo morebiti barka že narejena.« Steller je prikimal »Morda ste pogodili pravo Veselilo bi me, ogledati si o priliki vališča ptic... in pregledati, kaj uganjajo novo povrženi tjulenji... zbirati rastline, kamenje, hrošče . .. Da, Plenišer, najboljše je, da takoj odrinemo, da si še ne premislim.« 14 Živeža so si bili vzeli s seboj, mesa morske krave in slanine ter odrinili po skalah. Gorske cvetlice so sv. 41e kakor dragulji med meljem. Zeleno in zlato so se lesketale blazine iz mahovja. Povsod so brnele žuželke, ptiči so peli, tjulenje rjovenje je naraščalo in se spet izgubljalo, v ritmu, kakor šumenje valovja ob bregu. Naselja, zatohle votline, so ležale daleč za Stellerjevim hrbtom. Dihal je rezen, ščemeč otočni zrak, nič več ni čutil sladkobnega vonja in začel je nabirati rastline, ogledovati kamenje ter sestavljati besede in stavke. Plenišer je korakal počasi in previdno ob njegovi strani in silil na goro, ki je oni dan, ko ga je bila udarila slepota, ni mogel več doseči. Lepehin se je veselo zarežal. »Kakor v Elijevem zalivu, gospod,« je vzkliknil in zamotal, kar je Steller zbral, v vrečo iz jadrovine ter jo oprtal čez hrbet. Tudi ta čuti, je menil Steller. Tudi on je vesel, da je mogel pobegniti iz zatohlega kroga naselbin. Zdaj sem naposled prost. Vse, kar sem zdaj delal na tem otoku, se je godilo kakor v nekem čarobnem krogu. Mislil sem, da lahko vidim usodo brodolomcev ... v resnici pa so oni obračali mojo. Ta zima ... pozabiti moram, ne smem več misliti nanjo ... Kaj pa se je, če se pogleda prav natanko, dogodilo? Prebili smo se, vsak po svoje, obrnili smo svojo notranjost navzven, se prepirali, pobijali, delali... vsak tako, kakor mu jt dejal njegov značaj Živeli smo kot živali, topo, brez upanja, iz dneva v dan. Razcepili smo se v skupine, v koristne in nekoristne. ... In nenadoma je prišla pomlad ... poletje prihaja, nekoristni so postali koristni... barka raste in nas kmalu odpelje domov Vse je tako, kakor bi nam bil neki zakon narekoval vse to, neki red, kakršen vlada med živalmi. Pravzaprav se je vse razvilo logično in dosledno... Krepko je izdihnil. Vzlic temu, tako je razmišljal, vzlic temu se ne morem veseliti. Mar človek ni več kot polarna lisica ali tjulenj? Leibniz... humanitas... vek razuma;., in kako je to pri nas? Kosti pokrivajo obrežje, po krvi diši, krzna se grmadijo v votlinah... koljemo kar naprej, po sili razmer, nesmiselno... Človek ne more prenašati, da bi živela druga živa bitja poleg njega, človek sovraži neznano, sovraži celo sočloveka, ki mu je tuj in neznan. Ljudje vihrajo po svetu, ne iz poželenja po iskanju, ne iz vedoželjnosti, temveč iz naslade do uničevanja. Velika, silna dejanja... prav gotovo. Vitus Bering, tvoj načrt je bil velik, tvoje življenje herojsko in pretresljivo. Toda poglej si zdaj, kaj je bilo postalo iz tvojega otoka! Kaj zagledaš? — Barko gradite, Steller, z golimi rokami, prinesli boste kmalu poročila o naši vožnji in o deželi Alaski v domovino. — In kakšna je podoba ла otoku, kapitan poveljnik? Kakšna bo na Alaski, ko se bodo naši nasledniki izkrcali tam in se ustalili? Kosti, kri, sladkoben vonj po trohnobi... »Ali ni čudno, Plenišer, da se vprav človek kakor Ovcin, ki je tedne in tedne sanjaril o krvi in krikih, zdaj bolj divje poganja na lov, kakor najbolj surov kozak?« Plenišer je motril Stellerjev obraz. »Čudno? Razumljivo. Prav tako razumljivo kakor to, da bi človek, ki je bil nekoč slep, v enem rad z očmi izpil ves svet. Naše slabosti, kadar so slednjič premagane, postanejo naše kreposti.« Pod roko je prijel pristava. »Človek je pač takšen, Steller. Se mar spominjate... jaz sem nekaj o tem . zapisal...« Umolkni, je. Rokopis, je pomislil, požgan ... v slepi uri. Življenjsko Helo . pogoltnilo ga je brezno. »Nikar ne verjemite, Steller, da je naš primer izreden, da je edinstven v zgodovini človeštva. Povsod po svetu se dogaja, kar smo doživeli mi. Samo tam ni tako očitno. Mi smo bili bolj goli kakor ostali... to je edina razlika Mislite še kdaj na najin razgovor o onem romanu Danijela Defoeja? Oba imava prav, Defoe in jaz! Človek propade do živali in se spet dvigne do človeka .. človek ostane v resnici, kar je bil.« »Goli, Plenišer, to je prava beseda.«