OtVMlIrina Četo ni., štev. 77 pur-2 K Izitajc oŠ 4 sjutraj. Stane ccijietno , . VŠ0 & mes-_čno .,,.».* 10 . za inozemstvo . ■ IGO , Oglasi sa vsak ona višin« stolpca (58 mm) . S K ccal: oglas5 do SC' mm stolpe* (5? tem) - it m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko, Uredništvo: kCkloiičcvs ee«ti št.Hf| Talefos št 12. Upravništvo; titanova alta* Telefon it. 86. Račun kr. pošt ček. atdft štev. 11.84S. Ljubljana, 29. marca Ljubljanski občinski svet pada od seie do' seje na svoji resnosti in na švoiein dostojanstvu. Politično in gospodarsko nezrela koalicija kot predstavnica tipičnih povojnih političnih parveaijev dosedaj še ni pokazala niti najmanjšega pozitivnega dela, ki bi moglo biti v čast komunalni avtonomiji. Brezvestno in lahkomiselno sklepanje o novih občinskih dolgovih zato tudi v današnji seji ni moglo izostati; ,aj je bil od koalicijske večine sprejet Kocmurjev predlog za špekulativno najetje dolarskega posojila v znesku 100 milijonov dinarjev. Ob času, ko opozarja klerikalno časopisje na ob-abožanje prebivalstva, je to vsekakor sel o primerno sredstvo, da spravi ko-ilicija ljubljanske meščane še na be-rasko palico. Razven novim dolgovom je bila da-flašnia seja občinskega sveta v glavnem* posvečena javnemu škandalu. PI:-ana koalicija in posebno klerikalci, Li kot opozicija v parlamentu in javnem življenju, živijo od kravala, svoje narave ne more menjati niti tam, kjer vlada. Tako je Ljubljana doživela nocoj nov rekord: prizor divjajoče, razbijajoče in rjoveče — večine. Župan Peric je namreč odgovarjal ca težke očitke ministra drja. Žerjava. Znano je, da manjka gospodu Periču eamostojnoeti in sposobnosti za težak posel mestnega župana. Klerikalci to stalno zlorabljajo in so ga tudi tokrat spravili v obupno situacijo. Obupni župan je napel vse svoje sile, da prikrije evojo slabost in netaktnost. Skušal je rešiti, kar se v takem položaju pač re-Eiti da. Zato je pa morala tem bolj giasno in burno nastopiti njegova koalicija. da bi maskirala njegov poraz ln njegovo blamažo. Nastop demokratskih občinskih svetovalcev je bil sijajen in za koalicijo aničujoč. Dr. Ravnihar, dr. Triller in dr. Pnc so dajali gospodu županu bridke lekcije, na katere njegova družba ci znala drugače odgovoriti nego s — hrupom. Gospod Peric sam se je branil z nasiljem ter je odvzel dr. Pucu Bedi govora besedo. Seveda so tudi danes igrali prvo ulogo v občinski seji i klerikalci, ki so tudi glavni izvor gonje proti ministru dr. Žerjavu. Dve, tri pripombe z naše strani naj postavijo postopanje gospoda Perica ia v jasnejšo luč. Poskus, proglasiti g c; poda Žerjava kot nekakega sovražnika Ljubljane, je akt najgrše nehva-ležnos ti. Smatramo, da gospod župan vsaj toliko pozna svoj delokrog, da re, da se ima Ljubljana skoraj za vse pridobitve, ki jih je bila deležna; s strani naše države, zahvaliti predvsem neumornemu delu in posredovanju drja. Žerjava. Gospod Peric je mogel svoj razgovor s težko bolnim drjein. žerjavom predstaviti kot oficijelno konferenco med ministrom in ljubljanskim županom ter voditeljem vladajoče koalicije, ker je pozabil povedati, da je prišel k drjn. Žerjavu pod varu-etvom gospoda Antona Kristana, eks-komuniciranega socijalista, ki vendar oi odvetnik ne ljubljanske koalicije, ce ljubljanskega mesta. In končno: ogorčenje gospoda župana je izbilo |eV> na drugi seji občinskega sveta in ne takoj po povratku iz Beograda. Šele klerikalci so gospoda Perica naučili, da se je treba razburjati nad grenko beograjsko lekcijo. Klerikalci so bili tudi danes najbolj ogorčeni. Učenci in pomočniki tistih gvojh učiteljev, ki so, dokler je bila moč v njihovih rokah, proglašali v unionski dvorani »boj na nož naprednemu zadružništvu* in ki so na klerikalnih shodih grozili, da pridejo napredno Ljubljano s poleni pobit! Pristaši tistega surovega nauka, ki uči, da tfeba političnega nasprotnika brezobzirno in z uporabo vsakega sredstva uničiti' Voditelji politike, ki jc — kakor dogodki v železničarski koaliciji dokazujejo — vsak hip pripravljena. poriniti nož v hrbet lastnim zaveznikom! Lo slepa strast, ki je pokopala v socijalistih in narodnih so-cijalcih ljubljanskega občinskega sveta zadnje 06tanke moraličnega ravnovesja. se more tako ostudno prostitu-irati klerikalni maščevalni pohotnosti. Z današnjim dnem je koalicija prešla popolnoma v roke klerikalcev. Zato verjamemo, na klerikalci socialistom in narodnim socijalcem tudi že diktirajo — pakt za bodoče volitve... Tako daleč smo že prišli, da Ljubljana podpira napredne humanitarne zavode šele takrat, Če je najprvo obdarovala klerikalne institucije. Tako žalostna je olsjinska koalicija, da prepušča prvo besedo za našo univerzo, med katero In med klerikalizmom ie znanost Seja narodne skupščine INTERPELACIJE. - BREZVESTNO HUJSKANJE OPOZICIONALNEGA ČASOPISJA. Beograd, 30. marca. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je bila na dnevnem redu interpelacija zemljoradniškega disidenta Beni-na glede razmejitve z Romunijo. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič je prosil interpelanta, naj svojo interpelacijo odloži, ker je razmejitev še v teku, na kar je Benin pristal. Socijalista Divac in Kristan sta vložila interpelacijo glede kleparja Velj-koviča, o katerem so razni listi pisali, da so ga naše oblasti dale na Grškem aretirati, češ, da je sokrfv atentata na ministra Draškoviča. Izkazalo se je pa, da so Veljkoviča pretepli grški bi-riči v ječi še na Grškem, da je bil potem mesec dni bolan, za kar pa naših oblasti ne zadene nikaka krivda. Poslanec Kristan je izjavil, da je stavil to interpelacijo samo zato, da bi se Izkazalo, kaj je na tej stvari, in je ostro protestiral proti neresničnim poročilom. s katerimi nekateri listi begajo javnost. Očital je vladi, da noče reagi- rati na take neresnične vesti in da ne obvešča časopisja o resnici. Tudi minister Marinkovič je očital Časopisju, da brez vsakega čuta odgovornosti trosi v javnosti tenaenciozue izmišljotine. Izjavil je. da bi morala vlada ustanoviti poseben oddelek, ki bi take zadeve preiskoval, kar bi se pa vsekakor težko realiziralo, ker nekateremu časopisju absolutno ni do resničnih podatkov. Nato je došla na dnevni red interpelacija posl. Kristana glede izenačenja činov častnikov, ki so bili kot rezervni sprejeti v aktivno službovanje. Vojni minister general Vasič je odgovoril, da mora po določbah tozadevnih zakonov vsak častnik določeno dobo čakati na svoj avanžma, računajo pa se mu tudi leta v vjetniStvu. Seja je bila nato končana. Prihodnja seja bo jutri ob pol 5. popoldne z" dnevnim redom: nadaljevanje debate o predlogu, da se bivši vojni minister general Zečevič stavi pod obtožbo. Demokratski klub in obtožba Zečeviča OPOZICIJA POSKUSA RAZBITI VLADNO KOALICIJO. Beograd, 30. marca. (Izv.) Danes popoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o dnevnem redu jutrišnje seje narodne skupščine glede izročitve generala Zečeviča sodišču. Na seji ni prišlo do nobenega zaključka ter se bo razprava nadaljevala jutri ob 11. uri dop. Pred sejo bodo šli jutri trije demokratski ministri k min. predsednika Pašiču, da mu poročajo o razpoloženju v klubu. Po vsej priliki mu bodo predlagali, da naj vlada po sprejemu prostega prehoda na dnevni red predlaga anketo, ki bo imela nalogo preiskati zadevo zaradi transporta rekrutov ▼ mesecu decembru. Kolikor se je moglo razvideti iz diskusije na današnji seji, je demokratskemu klubu zasigurana večina, ki bo glasovala za prosti prehod aa dnevni red, vendar pa se čujejo glasovi, da bi v radikalnem klubu utegnilo kakih deset Protičev-eev glasovati proti prostemu prehodu na dnevni red in za obtožbo Zečeviča, da na ta način razbijejo današnjo situacijo in Pašičev kabinet. Upati je, da se bo jutri našla rešitev tako, da bo zasigurana večina proti obtožbi generala Žečeviča, ker sicer stoji vlada odločno na stališču, da poda ostavko. ako ne hi bil sprejet prost prehod na dnevni red. Vlada mora v tem vprašanju biti solidarna i ZeJovičem, ker so vsi ministri podpisali odlok o poklicanju rekrutov. Vprašanje je sedaj še, ali se naj prepusti vladi, da izvede preiskavo proti krivcem, ali naj se izvoli parlamentarna anketa. Dopolnila k zakonu o draginiskih dokladah DOKLADE ZA NEUKAiZNE URADNIKE, DELAVCE, SLUGE, VPOKOJENCfc Beograd, 80. marca. (Izv.) Danes je finančni odbor na svoji plenarni seji pretresel predlog finančnega ministra in mi nis trškega sveta o spremembah in dopolnitvah zakona o draginjskih dokladah za državne uradnike in vpokojence. Ker je ta zakon v raznih delih še nejasen in nepopoln, je ministrski svet predlagal razne izpremembe v čl. 6 in 7. Po novi stilizaciji se ČL 6 glasi: »Navodila: Vse ostale kategorije učiteljev in učiteljic, neukaznih -državnih uslužbencev (zvaničnikov) s stalno mesečno plačo in brez razlike službene dobe in kvar lifikaeije, policijski agenti mestne uprave v Beogradu in policijski agenti ministrstva notranjih zadev pri komisarija-tih železniške policije, kvalificirani stalni delavci uprave državne štamparije, vse kategorije poduradnikov, pisarniški ofi-ciantl in pomočniki dobivajo osebne doklade po tej tabeli: 1.) draginjski krajevni razred 18 Din na dan, 2. razred 17 Din, 3. razred 17 Din, 4. razred 16 Din, 5. razred 16 Din. Razen tega dobivajo tudi rodbinske doklade po tem zakonu. vendar tako, da skupna vsota o-sebnih m rodbinskih draginjskih doklad na mesec ne more presegati v 1. draginj-skem krajevnem razredu 1200 Din, v 2. razredu 1000 Din, v S. razredu 850 Din, v 4. razredu 800 in v 5. razredu 750 Din. Ta popolnitev velja od 1. maja t. L Brezupno stanje Karla Habsburga DUNAJSKI MONARHISTI ZBRALI ZANJ TRI MILIJONE. - MISTIFIKACUA O NJEGOVI SMRTI V BUDIMPEŠTI. Člen 7 ee glasi v novi redakciji: »Navodila: Vse kategorije državnih slug, nekvalificirani delavci uprave državn« stamparije, kakor tudi vse ostale kategorije državnih slug, ki so glede draginjskih doklad z njimi izenačeni, dobivajo osebne doklade v 1. razredu po 1€ Din, v vseh drugih pa po 14 Din na dan. Poleg tega dobivajo tudi rodbinske draginjske doklade vendar tako, da skup na vsota osebnih in rodbinskih draginj-;kih doklad na mesec ne sme presegati v 1. razredu 1000, v 2. 900, v 8. 750. * 4. 700 in v 5. razredu 650 Din. Dalje predvideva ta zakon za član« glavne kontrole enake doklade, kakor zs kasacijske sodnike. Izpopolnjen je tudi člen o draginjskil* dokladah za vpokojence, ki se glasi Vpokojenci in vpokojenke (civilni ln vojaški), ki vživajo osebno dohodnino tei so vpokojenci po končanih polnih letit redne 6lužbe, ne računajoč vojna letr dvojno, kakor tudi aktivni in rezervu, častniki, polni invalidi, dobivajo draginj ske doklade iz člena 1. kakor aktivni onega položaja, iz katerega so bili vpe kojeni, oziroma proglašeni za popolne irt valide. Temu členu je pridan dostavek da se morejo tega beneficija poslužiti sa mi oni vpokojenci, ki so že izpolnili 5? let svoje starosti. Kralleva poroka Beograd, 30. marca. (Izv.) Končno-veljavno je določeno, da bo dne 1. junija poroka kralja Aleksandra s prin-cezinjo Marijolo. Kakor doznava Vaš dopisnik, bo poroki kralja prisostvovalo šest suve-renov: predsednik češkoslovaške republike Masaryk, predsednik poljske republike Pilsudski, predsednik francoske republike Poincare, belgijski kralj in grški kralj, dočim se ne vč, ali bo prišel italijanski kralj. Odbor za priprave svečanosti o priliki kraljeve poroke nadaljuje svoje delo. Razpisan je tudi natečaj za najboljšo pozdravno skladbo, katero bo pelo nad petsto pevcev iz vse kraljevine pri poroki na čast novi kraljici. Prosvetni minister je izdal ukaz, da se pouk na univerzah in vseh šolah <\ Beogradu?) konča letos že 25. maja. Ta naredba je bila izdana na zahtevo odbora za priprave svečanosti kraljeve poroke. Izpiti v šolah se bodo polagali po končanih poročnih slovesnostih. Obisk rumunske kraljice Beograd, 30. marca. (Izv.) Romunska kraljica Marija dospe v Beograd v nedeljo ob 5. popoldne. V Beogradu bo ostala tri ali štiri dni. Za njenega bivanja v Beogradu se priredi njej na čast na dvoru svečan koncert, čegar program pa se ni določen. V Dubrovnik ob tej priliki kraljica ne bo poto-vala, pač pa odpotuje tja enkrat poleti. SEJA GLAVNEGA ODBORA SKS. Beograd. 30. marca. (Izv.) Glavni odbor SKS bo imel dne 15. aprila v Ljubljani sejo, na kateri se bo obravnavalo vprašanje priklopitve k zemljo-radniškim disidentom. PogaJania o izvršitvi rapallske pogodbe Beograd. 30. marca. (Izv.) Naš- dele- Dunaj, 30. marca. (Izv.) Danes le dospela Iz Funchala brzojavka, ki le datirana od 28. t. m- ki veli: »Zdravstveno stanje Karla zelo resno*. Jutri zjutraj pričakujejo nadaljnjih poročil. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Prvo brzojavko o poslabšanem zdravstvenem stanju razkralja Karla Je dobil nadškof Piffl od funchalskega šknfa. ki ga Je naprosil, naj se tudi na Dunaju vrše molitve za kral'i. Obširno brzojavko Je poslal poriugl-ški nod""11""r-'k A'—:'a, ki je preje služil v krr'!"vi telesni tardi In ki se ie pred tedni !1 I'nrlu na razpolaeo. Ta je v ♦—k brzojavil: »Cesar nevarno arca. (Izv.) Naš- dele-,zbo!el na oboiestranskl pljučnici. Bil le ga"'!a se bo o priliki genovske konfe- previden s zakramenti za umirajoče.* renče pogajala z zastopniki italijansko • Na to poročilo s^ dunajski monarhisti vlade glede izvedbe rapallske pogodbt, ] zt,ral tri milijone kron. da ie mogel in------s - m** V f-nist dr. D°lug. ki je že leta 1919. v ustvarila večno in dedno sovraštvo, onim slovenskim klerikalcem, ki &o v dnevih našega kulturnega suženjstva in siromaštva oropali narod za njegov vseučiliški fond! Današnja seja ljubljanskega občinskega sveta je morda najžalostnejša. karejih pozna zgodovina slovenske napredne Ljubljane. Kako dtrtzo Se? namreč o izpraznitvi tretje cone. V ta namen so že podvzeti koraki s stran« obeh vlad. Trdi se tudi. da bo naša delegacija v svrho pr^rajanj odnetovala najprej v P'*", po*—- šele v Genovo, vendar pa naši delegati še niso prejeli In-strukcij v tem smislu. Blokaški memorandum izražen laiki vladi Rim, 30. marca. (Izv.) Hrvatski blok je izročil italijanskemu ministrstvu za zunanje stvari svoj memorandum s spremnim pismom, ki je datirano iz Zagreba od 10. marca. Spremno pismo vsebuje samo tri vrstice, podpis pa je nečitljiv (Radič?) Memorandum ne nosi nobenega osebnega podpisa, temveč je na koncu tiskano samo: «63 poslancev iz Hrvatske, Slavonije, Bosne. Hercegovine in Dalmaciift, združenih v Hrvatskem bloku*. Tiskarna ni označena. PO RADI CEVEM VZORCU. Memorandum makedonskega komite ta. Sofija, 30. marca. (Izv.) Makedonski komltet Je imel včeraj sejo pod predsedstvom Todora Aleksandrova plenarno sejo, v kat»-l le sklenil, da se tudi on obrne na genovsko konferenco In da jej po posebnih odposlancih pošlje svo} memorandum. Obenem Je sklenil, da se Istočasno prične komltska akcija, da se tako Evropi dokaže, da komltet ni zadovoljen z osvoboditvijo Macedonlje. POSVETOVANJA MUSLIMANOV. Beograd, 90. marca. (Izv.) Danes popoldne je imela skupina posL Maglajliča \Karamehmedoviča) daljšo sejo, na kateri je bila sprejeta proklamatija na narod. katero je izdelal posl. Korkut. Proklamaeija bo jutri tiskana in objavljena. V njej se pojasnjujejo vsi vzroki razkola. Razpoloženje je v Maglajličevi skupini tudi danes bojevito. Ni veliko upanja, da bi se skupini sporazumeli. Dr. Spaho je nocoj odpotoval v Doboj, kjer bo konferiral » svoiimi oris ta H Eckartsau zdravil Karla, takoj odpotoval z orient-ekspresom v Funchal. Dr. Delup Je vzel seboj tudi zdravila, ki se v Funchalu ne morejo dobiti. Kakor lav-1 Fur.cl.alu. lja »Ncues Wiener Tagblatt*, se je na prosil španski kralj, naj pošlie v Funchal zdravnika. Dosedaj še ni znana Je kralj Alfonz ugodil tej želji. Po drugi vesti se ie vročina dvignil', že nad 40 stopinj, vendar pa ie nevap nost za življenje izključena. V Budimpešti se je dosedai še nep« znan slepar dal telefonlčno zvezati j uredništvi nekaterih li''ov ter jim ie ba Je po nalo-rn tiskovnega urada ministrske ga predsednika narekoval vest o smrt Karla. Kakor se ie ugotovilo. Je šlo baji za mistifikacijo. Nekateri listi so že ob javili to vest. kar je povzročilo precej, šnje vznemirjenje, zlasti ob začetku bor-ze. Pariz. 30. marca. (Izv.) Assodatr Press javlja iz Lizv..... Menijo, da rae kralj Kari ne bo preživel ki s« je poslabšala. Pokazale so se komplikacije v možvanlh. B^^ku so dali Inha-lacije kisika. Karel je že napravil oporoko. Previdel ga je '-Hiški škof * Zaupn!ca nemški vladi Berilo, 30. marca. (Izv.) Državni zbor je z 248 proti 81 glasovom sprejel zaupnico vladi, ki jo je predložil centrum. 84 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Zaupnica ima nastopno besedilo: »Dižavni zbor protestira proti nemškemu narodu stavljenim zahtevam v noti reparacijske komisije z dne 21. marca, ter odobrava izjave, ki jih je vlada dala z ozirom na to noto.* Nezaupnica, ki so jo predlagali nemški nacijonalci, je bila odklonjena, ATENTATORJI NA MILJUKOVA. Berlin. 30. marca. Gz" ) Preiskava o atentatu na Mi"-tova in Nabokova Jt do—-»ia, da so ate^it vprizorili ruski reakciionaml monarhisti. ki smatrajo Mi-Ijukova kot gl?—""a krivca uničenja ruske carske dinastje. Ravno te dni se Te vršil v Berlinu tajen kongres teh monar-histov. ki se jih Je zbralo zato v Berlinu j SStaS"mSFStK SiaTal^ricb | IZPREMEMBE V NAŠI GENOVSK) in Sabelj skij-BIock. Pod sumnjo sokriv- DELEGACIJI, de pa so aret'--" v Berlinu In drugih Zaupnica sovjetski vladi Moskva, 30. marca. (Izv.) Zborovanj« komunistične stranke je izreklo s vsemi glasovi zaupnico vladi z ozirom na njeno politiko v preteklem letu. Stirj? člani so se vzdržali glasovanja. Iz poročila izhaja, da se je sklenila izključitev sodruga Mjesnikova iz stranke, ker je zahteval svobodo govora za pripadnike vseh strank od monarhistov do anarhistov in ker je dal iniciativo za ustanovitev kmetske zveze. RUSI NA POTU V 0ENOVO. Pariz, 29. marca. (Izv.) Radio Moskvj javlja, da Je 23. t m. vseruski kongre' odobril odpotovanje delegatov v Genov« In je na to sovjetska vlada izstavila potrebne potnice. Ruska delegacija, ki ji načeluje Čičerin je že odpotovala prekc RIge In Berlina v Genovo. UC pd w * '—------. — — . nemških mestih že nad 50 ruskih reakci-jonarcev. Obraretirana oficirja priznavata svoj Ptojadinoviča čin. Izjavila sta. da sta v družbi s svoiimi prijatelji prisegla maščevanje MI-ljukovu. ker je izdal o priliki ruske revolucije caria. genovsko konferenco dr. Vrbanič, rav natelj Prve hrv. štedione v Zagrebu, namesto Todoroviča, načelnika v ministrstvu trgovine pa dr. Bogdan Markovie, MINISTER ZA SOr'HLNO POLI-! ravnateli *>ndov. TIKO ZAHTEVA PREPOVED IZ-| NOVO VODSTVO PRESBIROJA. Beograd, 30. marca. (Izv.) »Večerne Novosti* javljajo, da je namesto dr. imenovan za eksperta za VOZA. Beograd, 30. marca. (Izv.) Zamenik ministra socijalne politike hi minister ver dr. Krstelj je naslovil na finančnega mnistra Kumanudija predlog, da na temelju čl. 4. carinskega predpisa zabrani z veljavnostjo do 1. septembra izvoz vseh živil, zlasti žita In živine in to radi sedanjih previsokih cen in pomanjkania i teh oredmetov. Beograd, 30. marca. (Izv.) Za šefa presbiroja je namesto g. Taletova imenovan Aleksander Bodi, tajnik v mmistr-stvu za zunanje stvari, ki je služboval na dunajskem poslaništvu. Njegovo imenovanje v Beoprradu ni bilo sprejeto % zadovoljstvom, ker ni novinar. Za pomočnika šefa presbiroja je imenovan g. Ante Brozovid- vov?i«kega urada v Zagrebu, Burna šefa Ijublfanskega občinskega s vela \ . OŽIGOSANA KOALICIJA. v netaktnostim m ne- koalicija dodal še novo, večjo. G. župan ni ovrgel dejstva, da je govoril z dr. Žerjavom, ko je bil ta v bolniški postel.ji z mrzlico 40 stop.! Vrhu tega so gospodje pozabili eno: župan je povedal, da je obiskal v ministrstvu ministra Pribičevi-ča. ki mu je oficielno obljubil vso podporo. In Pribičevič je vendar demokrat! Enako je obiskal v uradn ministra Puc-lja, ki je oficielno obljubil podporo, dasi je član samostojne kmetijske stranke. Naši ministri so tedaj, ko se jih je prosilo oficielno. obljubili vso pomoč. Ze te okolnosti dokazujejo, da je bil razgovor 7. dr. Žerjavom zaseben. Gospodje, vedno sem stal na stališču, da je tudi proti političnemu nasprotniku treba biti dostojen in pošten. V tem slučaju tu niste bili! A tudi očitek, da je dr. žerjav odrekel podporo mestni občini, je zavijanje. Tega ni storil, saj je istočasno dela! za mestno občino, za prebivalstvo in mu izposloval dragocene pridobitve. Tega ne omenjate, to pozabljate. Če pa je zasebno izjavil, da kot napreden in jugoslovanski politik obsoja današnjo koalicijo. ki je dejanski nemoralna, je bil v svojem pravu, kakor bi bil tudi v pravu odreči podporo stranki, ki je na škodo državi, ker stranka že ni prebivalstvo. Župan odvzame tu besedo govorniku, češ da je koaliciji očital protidržavnost. Dr. Puc konstatira s povzdignjenim glesom, da Župan postopa neobjektivno, ker krati svobodo govora in na nečuve-ne napade klerikalcev na dr. Žerjava in vso demokratsko stranko ne pusti reagirati. Proti postopanju župana so demokrati burno protestirali Razkrinkana intriga koalicije. Sele po daljšem času se je pomirila zbornica, na kar je dobil besedo dr. Tril-ler, ki je izjavil: «Ne bom reagiral na tiradc dr. Ptanovnika. ki pomenijo skrajno razžaljenje naše stranke, ker nas njegovi napadi sploh ne morejo doseči. U-gotavpam. da bi župan no svojem prihodu iz Beograda lahko že na prvi seji obč. sveta poročal o rezultatu svoje Intervencije nri ministru dr. Žerjavu, česar pa ni storil, ampak šele na drugi seji, ko je bilo vprašanje naročeno. Jasno je torej, da je sam smatral svoj razgovor s težko bolnim ministrom za privaten. Sicer pa bi bila tako županova dolžnost, da bi o svojih nameravanih obiskih v Beogradu obvestil vse klube in interveniral v navzočnosti zastopnikov vseh obč. strank. Obč. svet. Kocmur in Tavčar izjavita, da se strinjata z županom in da odobru-jeta njegov nastop. Tavčar je še posebno naglašal, da smatra Demokratsko stranko za največjo škodljivko države, češ da s svojim zmešanim centralizmom ubija gospodarstvo države in konča z besedami: cSamo pri nas je doma državotvornost!« (Klic obč. svet. Turka: rBravo, od kedaj ste se pa tako spreobrnili?« — Smeh.) Klerikalci v boju za medicinsko fakulteto. Nato je obč. svetnik dr. Stanovnik predlagal resolucijo, ki poziva vlado, naj ne izvrši nameravane ukinitve medicinske fakultete v Ljubljani, ker bi se smatralo za nečuveno krivico nad vsem slovenskim narodom. Dr. Pestotnik (dem): Izjavljam, da naš klub z veseFem pozdravlja to resolucijo in to še tembolj, ker prihaja iz vrst one stranke, ki je svoječasno požrla ljubljanski vseučilHki fond. (Klerikalci osramočeni povesijo glave. Vzklik v klopeh narod. socialcev: »To je pa dobra zaušnicah) Kremžar razburjen proti dr. Pestot-rdku: *To je sokolska manira!« 180.000 kron za «Domovino» In «Slroti-šče sv. Jožefa*. ObČ. svet. Orehek (kler.) je stavil nato nujni predlog, naj se Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Št. Vidu (klerikalni internat) dovoli za leto 1922 nič manj kakor 90.000 kron podpore. Obč. svetnik Breznik (dem.) je izjavil, da JDS v principu nima nič proti podpiranju Škofijskega dmštva. če se enako vpoštevajo tudi druge prošnje humanitarnih zavodov. Svoj čas je vložila dijaška kuhinja »Domovine« prošnjo za podporo, ker mora podpirati okoli SO dijakov z opoldansko in večerno hrano brezplačno, ali pa po izdatno znižani ceni. Na to prošnjo je dobila »Domovina* celih 1000 kron podpore (Čujte, čujte!) kljub osebni intervenciji pri žnpann. Zato stavi nujni predlog, da se da »Domo-vini« za leto 1921 /22 enak znesek v podporo kot Škofijskemu društvu. Klerikalci ugovarjajo in hočejo podporo "Domovini« odložiti. Dr. Triller ugotovi, da je »Domovina« baš tako potrebna podpore, da morejo člani JDS glasovati za podporo Škofijskega društva le pod pogojem, da se istočasno sklene podpora tudi ^Domovini«. Pri glasovanju je bila končno priznana nujnost obema predlogoma in dovoljena Škofijskemu društvu kakor tudi »Domovini« nenavadno opulentna podpo-i.i v znesku po 90.000 K. Klerikalci_so glasovali proti podpori daleo smo že Ha«, podpore obfc. sveta Ie, Se se posreči ga prikopčati na — Škofijsko društvo! Za zdravstveno zaščito prebivalstva. Nato je dr. Tičar (dem.) stavil jako važne predloge v zdravstveno zaščito prebivalstva, ki eo bili soglasno ob živem pritrjevanja sprejeti in odkazani pol. zdravstvenemu odseku. Tako bo od sedaj naprej dovoljenje za prodajo živil odvisno ne samo od lokalne potrebe in primernosti prostorov, ampak tudi od hi-gijenske usposobljenosti službujočega osobja. Na trgu se napravi bigijensko stranišče in odpravi čiščenje posode v zamazanih vodah. Predlog zahteva dalje imenovanje zdravstvenega nadziratelja, ki bi mu bile dodeljene »sanacijske kolone. «MestnI posredovalni urads. Za zaupnike občine v mestni posredovalni urad so bili izvoljeni: dvor. Svet. Fran Andolšek kot vodja. Ivan Kralj, Tone Malgaj, Miha Moškerc in Val. Von-čina, za namestnike pa Ivan Kocjan, Josip Ambrožič. Janko Jeglič in Tomaž fcatgaj. Zvišanje gostaščine ca 100 odst V svrho ustanovitve stanovanjskega fonda se zviša gostaščina od 1. maja do 31. decembra 1922 za sto odst. Proti so glasovali demokrati. Od 1. maja 1922 dalje se bo pobiral davek na prirastek od vrednosti nepremičnin kot mestna davščina. Novo štirimilijonsko posojilo. V svrho kritja proračunskega primanjkljaja za L 1921/22 je večina proti demokratskim glasovom sklenila najeti milijone kron posojila pri Mestni hranilnici. Dr. Triller je izjavil, da prepušča odgovornost za to sedanji večinL Za popravo cest ln ulic. Svoječasni sklep bivšega obč. sveta z dne 15. februarja o najemu 80 milijonov kron za razna obnovitvena dela v Ljubljani se izpremeni v toliko, da se porabi ta vsota samo za restavracijo cest, ulic in kanalov. Dolg meščanske imovine pri Mestni hranilnici v znesku 2S0.000 K se izplača da se prihranijo obresti Zgradba mestne ubožnice v Goričanah. Ljubljanski škof je odstopil občini v ubožne namene svo'o pristavo v Goričanah. v kar je papež že tudi privolil. Za adaptacijo gospodarskega ooslopja v ubožnico se dovoli 1.050.000 K. za ostale potrebščine pa 900.000 kron od že dovoljenega 5 milijonskega kredita. Razne manjše zadeve. Ljubljanski mestni gasilci se zavarujejo pri Delavski zavarovalnici proti nezgodam v Ljubljani in se izda za to letno 20.000 kron. Stavbnemu vodstvu za osušenje barja, se izplača za stavbna dela v strugi Ljubljanice 250.000 kron. Mestna stavbna parcela ob Martinovi cesti se na predlog obč. svet. Praprotni-ka proda g. Josipu Marinku. Vrlutna špekulacija gospoda Kocmur ja. Nato je stavil obč. svet. Kocmur dva nujna predloga: 1.) glede najema posojila v znesku 100 milijonov dinarjev v tuji valuti, predvsem v dolarjih. Obč. svet. Jelačin je zaman opozarjal na veliko nevarnost valutne špekulacije. Večina je sprejela predlog. Socialna skrb na magistratu. Drugi nujni predlog glede ustanovitve posebnega občinskega oddelka za socialno skrb je bil sprejet soglasno. Zgradba cestnega kanala na Mirju se ie oddala edinemu ponudniku Matku Curku. (Obč. svet. Turk: »Ogrin predlaga kanale le tam, kjer sam zida! Seveda Iz političnih razlogov!«) S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in je sledila tajna seja, * TAJNA- SEJA Josip Rode se imenuje za kontrolorja, Viljem Trtnik pa za stalnega pisarniškega uradnika pri Mestni hranilnici. Ivan Vole se uvrsti v kategorijo A mestnih nameščencev. Odobri se razpis službe kemika pri mestni plinarni; ravnatelj Andrej S e neko vi č je vpokojen, ravno tako Peter G ra Belil, ravnatelj užitninskega zakupa. Sklene se v načelu regulacija plač uslužbencev Mestne hranilnice. iti smo že pred nekaj dnevi opozorili na te laži. ki so perfidna potvorba ledečega dejanskega stanja: Ljubljanska finančna delegacija jf tolmačila besedilo člena 41. zakona o budžetnih dvanajstinah, da se diference ▼ dodatkih za januar, februar in marc izplačajo «▼ dveh obrokih» dne 1. aprila in 1. maja. tako da je pripravila za 1. april izplačanje polovične diference t. j. za januar in pol februarja. V tem smislu je izdelala delegacija nakazila za 1. april. Ministrstvo je pa odredilo, da k 1. aprila izplafa novi dodatek za april in diferenca za januar, diferenc« za februar in marc pa naj bi se izplačale 1. maja. Razlika je torej znašala 15 dni. Ker se pri nas nakazujejo uradniške plače, preko čekovnega urada, je vsled naredbe finančnega ministra nastala opasnosl. da se izplačilo zavlečp. ker bi so bila morala prvotna nakazila podvreči reviziji. V tem oziru so bili med ljub Ijansko delegacijo in ministrstvom izmenjani telegrami. Da se vsled tehnične nemožnosti takojšnje revizije izplačilo ne zavleče preko prvega aprila, kar bi bilo za uradništvo skrajno mučno, je interveniral minister Žerjav opetovano pri finančnem ministru. Z ozirom na po sebne razmere je gospod Kumanudi dovolil, da se napravi v Sloveniji izjema in včeraj zjutraj jo telegrsfično pooblastil finančnega delegata, da izplača 1. aprila poleg novega dodatka tudi diferenco za 45 dni, medtem ko se bodo po celi ostali državi izplačevale diference le za 30 dni. Za ta akt posebne uvidevnosti ln obzirnosti napram slovenskemu urail-ništvu zasluži gosp. Kumanudi prizna nje in zahvalo, ne pa psovke klerikalnih pouličnjakev. Da se je nesporazum poravnal v prid uredništvu. je v glavnem zasluga bolnega ministra Žerjava, katerega je zaslužno podprl predsednik Demokratske stranke gospod Davidovič. Klerikalci hujskajo. da so udarjeni slovenski uradniki, v resnici pa so fa vorizirani pred vsemi svojimi tovariši v državi! Hujskanle uradniitva radi draginiskih doklad Klerikalci so že od nekdaj zakleti sovražniki uradništva. Njihovega voditelja krilatica, da «uradniki samo žro. žro in zro» je še vsem starejšim uradnikom v žolostnem spominu. Danes so se etablirali kot zaščitniki javnih nameščencev. Ta njihova lažnjiva poza jim omogoča preokret v taktiki: nekdaj so hujskali proti uradništvu. danes hujskajo uradništvo. Zadnje dni sta «Slovenec«> in «Novi Ča«* nakopičila celo grmado laži, da uradništvo 1. aprila ne bo prejelo nobenih draginjskih doklad. Revolver klerikalnih komunistov pristavlja seveda, da so demokrati snedli uradništvu dodatke; da demokrati zahtevajo discipliniranje Politične beležke , Katoliški komunisti za kapital! •jte! Dne 8. aprila se vrše v vseh več jih mestih Slovenije protestni shodi trgovcev v glavnem preti davčnim krivicam. Prireditev trgovskih strokovnih organizacij je že po svoji naravi 3isto nepolitična, četudi ima uamen, z odločnostjo pokazati parlamentu, vla-li in občinskim zastopom pograške gospodarske politike, v kolikor naj bi bile te kvarno reelni trgovini. Glasilo katoliških komunistov « trebne korake proti politični agitaciji Stenjevec, kjer ga je žena vsak dan obiskala. Stanovala je s hčerko v mali sobici pri nekem štacunarju v Vrabčah. le dni je dobila nenadno gripo s hudo vročico in je v vročičnem stanju, ki je tudi hudo vplivalo na njeno že itak razrvarto ko daleg smo že v ____ _ !------- — _ _ . napredno humanitarno društvo, ki vrši rta SO čemokran vtaknili triko nlemenito nalogo, kakor >o povodom svojega potovanja po Dalmaciji obiskal tudi Sibenik. Škof Milete je včeraj preko Bakra odpotoval v šibenik, kjer bo prihodnjo nedeljo svečano zasedel b!skupsko sto-lico. ° Mariborski knezoškof na mrtvaškem odru. V noči po njegovi smrti so položili knezoškofa Napotnika v veliki obednici škofijske palače na mrtvaški oder. Vsa dvorana je črno drapi-rana in okrašena z zelenjem. Škofovo truplo so položili oblečeno v vijoličasti Škofovski ornat, v kovinsko krsto, ki je bila na obeh straneh obdana od vrste gorečih sveč. Pogrebne ceremonije, ki se vrše, kakor smo že poročali, v pondeljek. bo vodil ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, ki bo imel tudi slovesni posmrtni govor v stolnici. Pogreba pa se udeleži tudi več drugih škofov. — Škofijski ordinarijat je iz-flal na vse duhovnike lavantinske Škofije predpise, kako naj se spominjajo umrlega dušnega pastirja. Na dan pogreba ali na drug primeren dan -e morajo vršiti v vseh župnih cerkvah mrtvaške maše z zvonenjsm. Škofovo truplo hodijo dan za dnevom kropiti velike množice ljudstva. 4 Če to ni korupcija? Zadnjič smo korigirali --Slovenčeve^ laži o namerah vlade glede prehrane v Sloveniji. Povedali smo, da sta Gospodarska zveza in Nakupovalna zadruga dobili pred letom dni posojilo 8 milijonov za prehrano, pa ga še nista vrnili. Sedaj v «SIoveneu* oglaša Gospodarska zveza ter konštatira. da je od izposojenih 3 milijonov' že vrnila poldrugi milijon. To je, kakor smo naknadno izvedeli, točno. Ravno tako točno^ pa je. da nismo nikjer opazili, da bi bila Gospodarska zveza, ki se tako hvali s svojo veliko organizacijo, s posojenim ji državnim aprovizacijskim kapitalom za prehrano res tudi kaj storila. Izvrševanje trgovine z živili menda še ni prehranjevalna akcija, za katero treba posebne državne podpore. Gospodarska zveza sama smatra, da je izvrševal svojo dolžnost s tem. da je polovico posojila vrnila! Konštatirati moramo, (la so bila ogromna po6ojila dana nedemokrat.skim gospodarskim ičanov in okoličanov proti prepovedi, da ne smejo na« ljudje več nositi ▼ mline onstran meje. Na shod sta obljubila priti tudi okrajni glavar ln upravnik carinarnice iz Maribora, da bi pojasnila položaj. 6e pred njunim prihodom pa je zbral poslanec Zebot. ki ga ne manjka nikjer, kjer se da bujskati proti državi, kakih 150 kmetov in kmetskib fantov ter ie odšel i njimi na državno mejo. Tam je prišlo najprej do prerekanja med klerikalno Četo in službujočimi ruskimi gra-ničarji. Zebotovi l.judje so obkladali Ruse z najgršimi psovkami in jih zmerjali za morilce, češ da so v Karpatih pomorili na tisoče slovenskih fantov. Na Ze-botovo povelje je hotela gruča kljub protestom in opominom stražnikov prekoračiti mejo. Šele ko so ti, ki so dobili med tem ojačenje, posegli po orožju in zagrozili, da bodo streljali, so se Ze-botovci umaknili. Začeli pa so obsipati graničarje, ki so storili samo svojo dolžnost. z novo ploho psovk. Med tem sta došla okrajni glavar in carinski upravitelj, ki sta ljudem raztolmačila zadevo z mlini in obljubila, da bo v 14 dneh rešena Sedaj šele so se ljudje malo pomirili in se razkropili po raznih gostilnah. * Upravni mlsterij. Iz uradniških krogov nam pišejo: Živimo še v neurejenih povojnih razmerah. Vse vrvi in se gne-te. preriva in odriva okrog nedolžnega deteta Jugoslavije. Tudi birokratski škrat iz šole stare čarodejke Avstrije švedra neumorno v tej gnječi. Nastopa nesramno in mogočno, četudi nerodno in brezokusno ter uganja režeS se svoje burke. Evo slučaja: Ta spaka je kratkim potom nenadoma službeno trajno u-pokojil brez vsakega vzroka še čvrstega in zdravega poštarja Tomažiča, češ da je nezmožen za službo v najlepfi moSki dobi po petindvajsetih službenih letih. Brez običajne zdravniške ali kakršnekoli preiskave. za katero tudi ni bilo povoda Tako da Tomaži« še danes po enem letu famozue vpokojitve ne zna pravega vzroka. Prizadetemu je bila odvzeta tudi vsaka možnost priziva na višjo oblast, odnosno je bil njegov priziv brez nadaljnje preiskave kratkim potom odbit. — To je gladko nasilstvo, ki kriči po reparaciji. * Iz Grahovega pri Cerknici nam poročajo, da Ima tamkajšnji župnik W. še vedno velike simpatije za ljubega Karla Habsburga. Ta njegova ljubezen gre celo tako daleč, da pečati uradne dopise z nekdanjimi avstrijskimi vojnimi kolki, ki predstavljajo Karla na fronti. Nimamo župnika za tako omejenega, da bi delal to samo iz neumnosti. Ako dela namenoma. pa je v tem že poštena porcija izzivalne predrznosti, ki zasluži tudi pošteno lekcijo. Upamo, da ta ne izostane. • Iz Preddvora pri Kranja nam poročajo: V nedeljo dne 19. marca je bil tukaj klerikalni shod, na katerem je govoril poslanec Brodar. Nekaj nečuvenega je to, kar se je govorilo na tem shodu. Razpravljalo se je med drugim tudi o učiteljstvu ter njih previsokih plačah. Najpodlejša je pa bila trditev, da učitelji samo pohajkujejo, namesto da bi širili prosveto med narod. Ko sta dve slučajno navzoči učiteljici protestirali, je začel posl Brodar še rrditeje udrihati po učiteljstvu. Po shodu pa se je izrazil, da je le vsled medklioov učiteljic govoril v tem tonu, ker se mu še ni na nobenem shodu pripetilo, da bi mu kdo u-govarjal. Tu se mu je to pripetilo menda — prvič v življenju — in celo od strani ženstva. Učiteljici'je pa tukajšnji kaplan nahrulil kot dvoje malih šolaric. Pripomnim le to, da je bil isti kaplan navzoč dne 19. februarja pri šolarski predstavi, ki jo je priredilo učiteljstvo. (Ali to ni mogoče prosvetni delo med narodom). Med petjem državne himne je gospod kaplan mirno sedel dalje, dočim so vsi « getanSfca uer-tža. V PragsrsSem ja padel sprevodnik Mirko Lipui pri pre nJkanju pod vagon, ki ga je vlekel s sabo kakih 100 metrov in ga precej močno poškodoval. OdpeljaU so ga z vlakom v Maribor, kjer so ga izročili bolnici • Posledica neprevidnosti Marija Ju-ranči« iz Maribora je hotela včeraj kljub zapitim prehode m prekoračiti na Trfa- cesti v Vail riu železniški tir. V trm hipu sta se križali ravno na prehodu dve lokomotiv. ki ste pripeljali od otfh strani. JurančHo rt se je prvi sicer -e izognila, pogiabila pa jo je druga "lokomotiva. ki ji js od.'gala levo roka In jo tudi sicer težko poškodovala Nezavestno so prepeljali v bolnico. • Smrtno ponesrečil je v Rogaški Slatini pri podiranju velike bukve delavec Ivan Kunsti«. Zlezel je na drevo, da bi odstranil neko vejo. Ko jo je is precej odžagal, se je veja nenadoma odlomila ter potegnila" KunstiSa s seboj. Obležal ,e na mestu mrtev. Ponesrečeni Kunstifi se je šele pred kratkim vrnil iz ruskega ujetništva. • Deček utonil v Savinji. Dečka Bruna Leskovška iz Celja so pogrešali že od 25. februarja. Dne 28. marca pa so našli njegovo truplo na levem bregu Savinje med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom. Kako je zašel v Savinjo se ni dalo dognati. • Otroška nagajivost Franja Žagar. 131etna posestnikova hčerka iz Iške vasi, je doma na vrtu nabirala vijolic«. Nepričakovano se ji približa llletni posestnikov sin Anton Kramar, ki jo je zgTabil in brez vsakega povoda vrgel s tako silo ob tla da si je zlomila desno roko. • Tatvina na železnici. Trgovskemu potniku Janku Jagodiču je med vožnjo iz Zidanega mosta do Ljubljane neznan žepar ukradel listnico, v kateri je imel 18.000 kron. Nai lanskoletni Izvoz vina nI v mka-kem razmerju z velikimi količinami vina v naši državi. Upanje, da se nam bodo letos odprla zunanja vinska tržišča, se je izjalovilo. Tudi letos se vino ne izvaža. Ravno tako ga ne kupuje mnogo domači konzument Navzlic temu pa so cene Še vedno neprimerno visoke. Položaj v Dalmaciji se ie nekoliko zbolJŠal. Povprašuje se največ po 13 do 15odstotncm vinu. Plačuje se po 115 — 125 K po hektogradu. najboljše vrste tudi po 150 K. V južni Srbiji so se zaloge zmanjšale, pa se domači kupci obračajo v Banat, Drugod je položaj nespremenjen. Vsled cenenih dalmatinskih vin. ki prihajajo v severne kraje naše države. Je pričakovati v teh krajih padec mnogo višjih cen domačemu vinu. V Avstriji je položaj na vinskem trgu težaven vsled povlSania uvozne carine in povečanja davkov na vino. Ker so se tudi železniške pristojbine povečale, pride železniška pristoibina. carina in davek na 600 Ka pri litru, tako da st vino ne bo moglo točiti izpod 1200 Ka liter. Zato se bo brezdv"-""> konzum vina znatno zmanjšal. Na Dunaju «> minimalne cene za lOodstotna vina 750 Ka za liter. Na Spcdnieavstrijskem se plačuje dobra vina po 1000 do 1200 Ka za htv" Češkoslovaški cene nekoliko padajo. Uvoza tujih vin skoro ni. ker vlada uvoz vin ovira. V Bcregszaszu. kjer ie še mnogo voskih zalog, se ponuja vino po 70 do 75 Kč po alkoholni stopnji. Pro-ducenti mnogo ponujajo, a kupci so vzdr- ^ Na' Madžarskem cene naraščajo. Pri j ietu 1921. Celokupni uvoz v Češkoslova slabih vinih so cene v zadnjem času na-! pko je znašal v letu 1921 39,«17.165 q m « ^ »r __s i • i —-- T ^ i c o ' _ • i .i _ ___r . ii « Generalna skupščina Društva tovornikov za vso kraljevino se je vrtila n nedeljo v Beogradu. Za predsednika dru Stva je bil izvoljen Srečkovič iz Beograda = Dhddenda Trboveljske premogokop-ne družbe. Kakor javljajo z Dunaja, iz plača letos Trboveljska premogokopna družba dividendo 20 Kj ua delnico. Lapi je izplačala le 20 Ka na delnico. =- Prodaja krp od vreč, stekla od razbitih steklenic ter zabojev. Intendantsko slngalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo prodalo dne 20. aprila 192? ob 11. uri dopoldne na javni licitaciji v sl&galištu okoli 20.000 kg krp od vreč. 25.000 kg stekla od pobitih steklenic in okoli 4000 zabojev od raznih mesnih kon zerv, rib, biskvita in čaja Interesenti naj predložijo po predpisu kolkovane pi smene in ustne ponudbe upravi inten-dantskog slagališta do omenjenega časa. Pogoji in navedeni predmeti so na vpogled dnevno v lntendantskem slagališti Moste pri I.jubljanL «=. Dobava gumijevih obročev za kamione In vlačilnih verig. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 29. aprila 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede do-bavo gumijevih obročev za kamione ter vlačilnih verig. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. = Češkoslovaška zunanja trgovina v- Objave organizacijam. Tokrat so obljubljena navzoči poslušalci stali. Brez komentarja! drugim organizacijam, r. katerih vlada misli, da bodo boljše izvrševale svojo zadačo nego Gospodarska zveza O »Ekonomu®, ki nima nič skupnega z demokratsko stranko, pa je na -lasu solidnega podjetja, se s cSIorat-Zem* ne bomo prepirali. Značilno pa da se mu zdi »uvajanje korupcije v*rašo narodno gospodarstvo*, če vlada po slabih dosedanjih izkušnjah z Gospodarsko zvezo skuša doseči re-preko drugih gospodarskih «Navodi!a o ekonomskem ordinira- nju zdravili se zove brošurica, ki jo je izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubi "ani (osrednji urad) za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške blagajne v Sloveniji, ki so osnovane v zmislu bolniško-zavarovalne-ga. zakona iz leta 1888. bratovsko-sklad-nične in železnifiarske bolniške blagajne, * Zupančičev večer. V soboto dne 1. aprila bo predaval v društvu »Soča«, (hotel L!oyd) v Ljubljani gospod Ivo Pe-ruzzi o našem najboljšem, sedaj živečem pesniku Zupančiču. Obenem se bodo recitirale nekatere njegove pesmi. Pevske točke bo pa proizvajal nalašč za ta večer sestavljen kvartet najboljših pevcev. Začetek ob osmih in pol. Vstopnina prosta Prijatelji in znanci dobrodošli. 1 Češkoslovaško-jugoslovanski večer v Mariboru. Češkoslovaško- Jugoslovanska liga priredi — kakor poroča »Tabor« — dne 4. aprila v Mariboru propagandni večer s predavanjem. Na večeru bosta govorila tudi generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani g. dr. Beneš, in predsednik češko slovaško-lugoslovan-ske lige g. dr. Triller. Predavanje o Ma-sarvku s skioptičnimi slikami ie prevzel proi. dr. Pivke. * Predavanje o dr. Frani Baliču. Prejeli smo: »Udruženje dalmatinskih aka-demičara* v Ljubljani vabi vse prijatelj*, rnanosti na lavno predavanje g. vseuči-liškega profesorja dr. Josipa Mantuanija o znanem jueoslovanskctn arheoloeu in naučniku dr. Frani Buliču. Predavanje se vrši v nedeljo, dne 2. aprila točno ob 10. uri v veliki dvorani univerze. — Dr. Bulič ie jugoslovanski učenjak, ki si jb pridobil z svojimi študijami in raziskovanji v Dalmaciji svetovni sloves. Preda-vanie le naučno ln izredne važnosti, ker nas spozna z velikim našim učenjakom. Vstopnina prosta * Odbor raskih beguncev v Lfubljani priredi v petek dne 31. marca 1922. oi» no! šesti uri popoldne v veliki dvorani (zbornici) deželnega dvorca javno predavanje v slovenskem jeziku v korist stradaiočim rojakom v domovini. Predava g. dr. Preobraženskij. lektor na uni verzi v Ljubljani o lakoti v Rusiji. Vstot> rina poljubna. Cel dohodek se izroči »America Relief Administracij v po-moč bednemu ruskemu narodu. — Odbor ruskih beguncev prosi za sigurno udeležitev. * Protestno zborovanje gospodarskih organizacij. Trgovska in obrtniška zbornica. Zveza industrijcev. Zveza trgovskih gremljev in zadrug, ter pokrajinska zveza obrtnih zadrug sklienjejo na pondeljek dne 3. aprila 1922. oh pol 11. ari dopoldan v Mestnem domu v Liubllani protestno zborovanle vsek pridobitnih slojev. Na shodu se bo protestiralo proti neznosnim davčnim bremenom, neprill-karn in težkečam. ki se povzročajo naši trgovini, industriji in obrti v zadniem rastle za 4 do 6 Km pri litru. Izvaža se malo. Nekaj se Je Izvozilo v Nemčijo. Belgijo in Švico. V Italiji ie že precej vina razprodanega Cene v zadnjem času: »Casole-. 230 — 280 lir. «Cuneo» 250 - 280 lir. «Do-glianl- 200 - 250 lir za hI. Na Južnem Tirolskem se plača 175 - 180 hr za rde-ča vina od 12 - 12 in pol odst V zasedenem Prtmoriu ie vinska kupčija zelo slaba in so še velike zaloge na razpo- laso t" V Nemčiji cftt ponekod silno naraščajo. Vsled slabega stanja marke se malo uvaža NARODNA BANKA SHS. Stanje dne 22. marca 1922. AKTIVE: Kovinska podloga 3"o.7 nuL (+ 0.4), oosoiila 870.2 mil. 28.6). dolgovi dr--žave 4.418.5 mil., vrednost državnih domen. zalotenih za izdajanje bankovcev 213« 3 m!U saldo raznih računov —. skupaj 7X23.8 mil. dinarjev. 336.432 komadov; od toga odpade največ na Nemčijo, in sicer 18^88.44-3 q in 44.039 komadov, potem na Zedinjene države 3.758.664 q in 141 komadov, na Avstrijo 3.140.279 q in 109.710 komadov, na Madžarsko 2,492.527 q in 5469 komadov. Celokupni izvoz pa je znašal 96,457.659 q in 4.269.464 komadov; največji odjemalci so bili: Nemčija ? 35,995.218 q in 267.881 komadi, Avstrija s 33,056.330 q in 756.960 komadi ter Ma džarska s 13,222.777 q in 16.791 komadi. Izvozilo se je torej za 56,840.494 q in 3,933.033 komadov več nego «e je uvo žilo. = Anzleška zunanja trgovino v febru larju. Februarska statistika angleške zu ! nanje treovine izkazuje nadaljnje močne nazadovanje uvoza na 69.37 milijona funtov šterlincrov (v januarju 1922. leta 76.49 in v februarju 1921. lete 97.01 mi Iijona). izvoz se jo nekaj zmanjial ns 68.51 milijona funtov šteriingov (71.60 in 76.22 milijona), teko da je višek uvoza skoro izginil in »naša samo 865.612 fun PASIVE: ________ Glavnic 151 mi'- rezervni iond 1.9. nov ; t0v šteriingov (4.88 in 20.78 milijona), čanice v obtoku 4.728.4 mil (+ 24J) zahteve države za zaloz. domene 2.138.3 mil. saldo raznih raČOTOv ll.O miliionov (4- 6.4 mil). Skunaj dinarjev 7.823.8 mil. Številke v oklepajih pomenijo razliko proti 15. marcu. NovosadskI žitni tr« dne 29. marca: Domači konzum je prenehal povpraševati Prometa ni. Cene imajo le nominalen značai: pšenica 1750 — 1780 K, oves 1240 — 1260 K. koruza 1230 — 1280 K, Borza Zarreb. devize: Berlin 100 — 103. Bukarešte 240 — 245. Milan 1655 — 16fa. London 1423 — 1435. Newyork 320 -324, Pariz -900 — 3000. Praga 605 — 610. Švica 6100 — 6200. Dunaj 4.35 -4.40. Pud. Varšava 1.28 — slovnega lete blagajniško stanje v čistem Budimpešta 5.82Vo — 622Vo. Valute: znesku 1440-73 K, k čemur pride še do- deiegatov iz cele Slovenije na predposve-1 izkalu;'e koncem zadnjega po tovanju v nedeljo dne 2b. marca ostane!" ...... ..... v ponedeljek celi d3n trgovine po celi sulfate ,- —_ „ _ organizacij, ki najmar^ tako solw- jasnjujeT %ai;o se zapisujejo zdravila brez j nridr.bitnih slojev. Trgovci, obrtniki Kleri- ne. kakor Gospodarska zveza! kalci so vedno enaki. . * Staino upokojen jc g. Josip Jaklič r!,« criavnp. carinarnice v Ljubljani. in nepotrebnih večjih stroškov, vendar ne industrilci se pozivljaio. da se protestne- ' _ . n , •« ___ _1________i.____in «nl«nriailil. revizor glavne carinarnice v Ljuu^u., ^ - potrebna posebna pažnja pri * Umrl je v manoorski bolnici po aol- ___:i j- sir^i«. in mučni bolezni zdravnik dr. Ivan Tnršič. , • Nova razstavljena diplom.?. Akaa. slikar in prof. Franjo Kopač v Kranju nas je zopet iznenadil z novo diplomo sa dr. Tavčarja, ki ga je imenovalo mesto Kranj za častnega občana. Diploma je. Kakor vse prejšnje mojstrsko delo. Pov-rtod se opaža narodna omamentika kot -nak našega lastnega izvora. Razstavljena je v trgovini gospe Strnadove v Pre-5emovi ulici v Ljubljani. e Razpust društev. »Športno društvo Maribor-* in društvo »Kranjska podružnica avstrijskih živinozdravnikovi. sta razpuščeni. ker že od leta 1914. več ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni O spopadu med klerikalci In ruskimi grnr.lčarji, ki se je vršil v pondeljek ga zborovania zanesljivo in polnoštevil se silno podražila in se še podraže. Za- no uddeže^.^protesina^ovauia v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jas-to, da > treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti vpoštevati interese bolnikov*. * Stavka v tovarni Westen v Celju. Delavci Westenove tovarne za izdelavo kuhinjske posode v Celju so imeli predvčerajšnjem zvečer v gostilni «Pri divjem možn» zborovanje, na katerem so zahtevali, da sprejme VTesten takoj odpuščene delavce zopet nazaj ter da se zviša mezda vs^m brez razlike za 50 odstotkov. Tej zahtevi pa Westen ni hotel odioditi, vsled česar so delavci včeraj stopili v štrajk. * Protestni shod sklicuje v nedeljo dne 2. aprila t. ob po! deseti uri dopoldne v Mestnem domu v Liubliani »Splošna organizacija vojnih Invalidov, vdov in sirot-- oroti nameravanemu razpustu invalidskih do-nov in pioti ukinjeniu poko'-ninske likvidature ter važnih drngih vprašani tičočih se vojnih žrtev. Udeležba je dolžnost za vsakega člana. Odbor. * «0 svetovnem nazora bo predavat danes v Mestnem domu glavni urednik ^Napreia* g. Zvonimir Bernot. Začetek točno ob dvaiset! uri. * Meščanska šola v Tržiča otvori v soboto, dne 1. aprila ob 20 uri svoi gledališki oder i Vesna* s pravljično Igro Kroiai^k lunaček. Predstava se ponovi v nedeljo ob 16. uri. Cisti dobiček Je namenjen za kritle stroškov, ki jih ie ime lil V i # ■ -.UVIIJVH f« ------- - Povodnji v Bosni. Kakor poročajo ! ia as0la pri novozgrajenem odru. Preola- iz Para jeva." so vse reke vsled dolgotraj- et'a nega deževja zelo narasle. Zlasti Neretva'je poplavila več vasi. Pa tudi reka Bosna ie prestopila bregove in je ves i'a se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. • Cerclc iraneais v Ptafu priredi dne 1. anrila ob petih ponoldne v dvorani h;?* lavno predavar.ie v franco- tropis pri poštnem čekovnem uradu 300 kron. vrednost dveh delnic Obrtne banke 1000 K in vojno posojilo 200 K. Obrtna zadruga ' irjev, jermenar-jev in tapetarjev . "^'ju ".e je sklenila osnovati na nedeljskem sestanku sedlarjev in t.apetarjev v Celju za politične o-kiaie Celje (z Mozirjem), Brežice, Konjice in sodne okraje Rogatec, Slovenj-gradec in Šoštanj. Napeljava vodovoda in elektrike na prostoru Ljubljanskega velikega sejma. Kdor od razstavljalcev želi svoj oddelek napeljavo —r"id» ali elektrike za razsvetljavo ali pogon, mu izvrši to delo sejmski urad na njegove stroške. Zadevne Želje je navesti v prijavnici. Ni-kdo nima pravice, električno napeljavo montirati sam. . Dobava sena. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani poživlja- interesente da stavijo dne & aprila ob 10l uri dopoldne intend.anturi komande Dravske divizijske oblasti pismene ali ustne ponudbe glede dobave sena Predmetni oglas je v pisarni trgovske in o-brtr.iške zbornice v Ljubljani, pogoi p?. — -j Dravske divizijske nbla*ti marke 16.55 - 16.95. švic. iranki 10.- — 1057, lire 272.75 — 274.75. franc. frar: ki 487 _ 489, funti 236.50 — ^..oO. dolarji 53.70 — 54.30. dinarji 65 — 66. le i 33^5 — 34.65. avstrii. krone : O.8IV9. poljske marke 128 — 1.48. mac/ krone ? ™ - 6 ' ■ Curih: Berlin 157. Newyork 5.15. Lo: don 2151, Pariz 4655. Milan 2620. Pn ga 9.45. Budimpešta 0.57. Zagreb 15o, Varšava 0.13, Dunaj 0.06".':. avstrii žigosane krone 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 22.72 — 22.7*. Beogrrd 90.68 — 90.92. Berlin 23.321 — 23.421 /„. Budimpešta 8.47 — 853. London 331.75 — 332.25. Milan 384.20 -38450, Newyork 75.94 — 76.06. Par^ 682.50 — 68350. Praga 14027V<> -140.4714. Sofiia 50.95 — 51.05. Varšav i 191 — 195. Curih 1473.75 — 147625. va-lute: dolarii 75.44 - 75.56. levi 49.95 50.05. funti 329.75 - 3.30.25. frant franK: 681.50 - 68250. lire 381.70 - 38250.O-na-ji 90.48 — 90.72. poliske marke 1S9_V! — 193.50, leji 54.04 - 54.16. švic. franki 1471.75 - 147425. češke krone 140.0?- — 140.22U. madž. krone ».62 — 8.68. Berlin: Italija 1648.35 _ 1651.65. London 141955 - 14?'^- Nevvork 324.l7 — 324 18 Pariz 2970.05 — 297255, Švica 6303.65 — 6316.35. Dunai 453 ~ 457. Pra^a 60155 — 602.65, Budimpešta 36.6i _ 35.69. Zagreb 1™. Sofiia 218.25 718.75. »DRAGICA" francoski roman spisal G. M. de Bievre. Narcisse, naš stari služabnik, je prinesel solato in šunkino pašteto brez-brižno mirno; kadar je slutil, da bo grmelo pri mizi, pa je to svojo brezbrižnost Se bolj kazal. »Samo zame bflo?» eem hitela. • MM« • Ola. — M*«* m — makaK) Na «pr«Ua|a aa adganrt* ta, «ka |a »pr«Si«)» prltetaaa catiaka •a pral. (Lahka . 880 Xi5e se 858 primeren prostor sa krojaško delavnico proti dobri najemnini. Ponudbe je poslati pod na upravo Jutra. Odda ss, 50/a oziroma zamenja se nemeblo-vatia soba z absolutno po- Hlad gospod 881 t akad isobratbo, zmožen perfektno slovenščine, srbohrvaščine f cirilice) in nemščine, vešč tudi vlaSčini, francoščini, angleščini, ruščini in češčini; vešč nekoliko knjigovodstvu, strojepisja in trgovski korespondenci, želi dobiti službo v banki, zavarovalnici ali trgovskem podjetja. Ponudbe pod »Spreten* _na epraro._ Ženltna ponudba. 874 Boljši obrtnik, star 38 let, značajen, ki ima nekoliko imetja, se želi seznaoiti ▼ svrbo ženitve z gospodično ali vdovo s premoženjem. Dobre gospodinje, bi so Šivilje, imajo prednost. Priženil bi se tudi na lepo posestvo ali na gostilno. Besne ponudbe pod »Pomlads poštno ležeče Novo mesto. ključavničarski, strugarski, livarski, zvonarski itd., se sprejmejo. Drejena je posebna šola n vajenee, v kateri dobivajo eni, ki imajo potrebno pred-Ttobraabo, teoretičen in praktičen pouk. 885 Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Vsem. ki ste počastili spomin nepozabnega mi soproga Ignacija Gruntarja s tem, da ste ga spremili k zadnjemu počitku, posebno Vam, ki ste mu v slovo tako ginljivo zapeli, in Vam, ki se niste zbali trudapolne vožnje in ste prihiteli od zunaj k njegovemu pogrebu, izrekam iskreno, tisočero zahvalo. V Ljubljani, dne 30. marca 1922. Marija Gruntarjeva, 887 Trika občina Mareoberg »prejme občinskega tajnika b pogoji n popolno eksistenčni zmožnost Prednost imajo v petju in v gl&zbi izrežbani prosilci in samci. Plača po dogovora. Prošnje b označbo zahtevane plače je poslati do dne 15. aprila 1932. podpisanemu županstvu. Županstvo trike občine Marenberg, dne 24. marea 1922. 857 Ivan Predan, s. r, župan. Poljudnoznanstveni spisi zbirka „Pota in cilji": .-II. zvezek: A. Meiik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vezano D 6 —, IL del, vezano D 12 —. Za oba zvezka po polti D 2-25 več. I1L-IV. zvezek. Dr. fr. Weher. Uvod v filozofijo. D 18 —, posta D 1— več. V. zvezek: A. Meiik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov is Slovenoev. Mebbo vezano, fin papir D 15'—, pošta D 115 več. VI.-IX. zv.: Dr. Ir. Prijatelj, Predhodniki la Idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 418. Cena D 23 —, po pošti D 1 50 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulloa, nasproti glavne poite. „Croatia", zavarovalna zadruga v Zagrebu, si dovoljuje naznaniti, da je otvorila za področje bivše Štajerske in Prekmurje glavno zastopstvo v Mariboru, ter imenovala svojim glavnim zastopnikom 88J g.Steva Tončiča, spediteria v flariburn. Pisarna se nabaja v Mariboru, Oafova nlloa it. 9. Zavarovalni oddelki: Požar — Vlom — Življenje — Transport — Blagovnih in denarnih pošiljatev — Steklo — Toča. Sprejme se več sposobnih in zanesljivih akviziterjev pod ngodnimi pogoji. Sprejme se tndi takoj praktikant. Sukno za proaansdae la s ortie obiski t bogati Izbiri Skabern^, Ljubljana, Vestni trg it, 10. si« Delili M-AM in JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, TržaSka cesta 16. Išče 84 »tovarniški jermenar in sedlar" z dobrimi izpričevali o enokem »luibovanjn. ki se razume na vsa v poštev prihajajoča dela — Ponndbe na boabatevo predllnleo la tkalnloo v TrilSn. 84S Išče se prav pridem, pošten poslovodja prvovrstna moč z večletno prakso za glavno trgovino špecerijskega bi? ga. Takojšnje ponndbe. FRANC DOLENC, Kranj. si? O £3 m M meseca aprila otvorimo v Mariboru podružnico Jutra' v Barvarski ulici št. 1. Telefon št. 22. Telefon 8t. 22. £•3 'iš&h Tam je uredništvo ln upravništvo lista. Sprejemajo se inseratl, naročila za nadrobno prodajo, kakor tudi naročnina za mariborsko dostavljanje „Jutra" na dom do raznašalcu, Uredništvo In upravništvo „Jutra". r^i ••■>•» v -.v*«" ■.