štev. 86 TRST, v ponedeljek 27. marca 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Mi afe aaMjah la prszafclli aft 5-, s* p»M«»IJh* sfc «. PNnliM it«t. m produajo po S nv6. (4 aloi) tobakaraah ▼ Trata ia okolici, GorieL Kn^j«,_____ Postojni, Sežani, Nabraftini, Sr. LuTolmina. Ajdar-i&nf, Dornbergo itd. Zastarala itar. po » ni (10 itot). OALA8I SC RAČUNAJO NA MILIMETRI t MiakasU 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtat oglasi m • at mm, •amrfcniee, zahrale, poalaaiea, oglasi isaarnlh aaioioT po 20 rt. mm. Za oglase ▼ tekata lirto do 5 th* 30 K, naka nadaljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 efcot. fcaseda, naj-manj pa 40 atol Oglasa sprejema Tasaratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje so iikJjnčno le npravi „Bdinosti*. - Plati J Ivo la aioiljive « Trsta. ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiinogo druttva „Trtino*** xa Primorske. F ššimmši ji mtil Isto 24 K, pol Ista II K, 3 mesece • K; na nn-kres dopoelane naroteino, ee uprava ne ozira. M M Hteljak* tasaal« „IBDIOSTI" «Um: m Mto Me Km M«, u p*i im^kni a-ao. ▼si dopisi asi ae potijjaio na nrodniitvo lista. Nefranko- ▼nna pisma ae m sprejeaaje la raksplsl ae ae vrašajs Hara Bata«, oglasa ln rsklamae^sjs podati aa opravo lista. UREDNIŠTVO t aflea filerfle fialsttl It (Naredal tfsa) hd^ataM in odgovorni vodnik ITIFIN eODDfi. Lastnik koaaerog Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* ▼ptaaM zadruga a omegenim poroštvom ▼ Trata, nlioa ■ ■ = Oiorgio Galatti itev. 18. - POtaa hrmdtaHnl raba it S41C52. TELEFON M. 11-57. BRZOJAVNE UESTI. „Glasbena Matica" na Saiaku. REKA 25. Ob 10. uri dopoludne je daroval župnik-kanonik dr. Rački slovesno sv. mašo v staroslovenskem j e- j ziku, pri kateri je pel oddelek moškega zbora „Glasbene Matice" pod Hubadovim vodstvom. Romarska cerkev na Trsatu je je bila nabito polna, a mnogo jih je moralo zunaj ostati. Ob 3. in tričetrt popoludne bil je ljudski koncert v dvorani „Narodnega 1 doma" na Sušaku z istim vsporedom kakor sinoči v Opatiji. Dvorana je bila popolno ena razprodana. Vspeh velikanski, navdušenje neopisno, ko je zbor zapel narodno himno. Ob 9. uri so se izletniki vrnili v Ljubljano. Blenerth pri cesarju. • DUNAJ 26, — Cesar je predpoludne vsprejel v Schonbrunnu ministerskega predsednika barona Bienertha v avdijenci, ki je trajala uro in pol. Novo italijansko ■inisterstvo. RIM 16. „Tribuna" je priobčila listo, glasom katere bodo v novem kabinetu sledeči členi : predsedstvo in notranje stvari Giolitti, unanje stvari San Giuliano, poljedelstvo Bissolatti. 50-letnlca ujedinjenja Italije. RIM 26. V senatu je senator Finati prečital udanostno adreso senata povodom 50-letnice ujedinjenja Italije, ki bo jutri na kapitolu prečitana pred kraljem. Čitanje je bilo enoglasno vsprejeto s splošno živahno pohvalo in živijo-klici na kralja. Velik požar. 157 deklet izgubilo življenje. NEW-YORK 26. V sedmem nadstropju neke desetnadstropne hiše, v kateri se nahaja tovarna zeluloida in v kateri je zaposlenih okolu 1500 oseb, je nastal ogenj, ki seje razširil z neznansko hitrostjo. 157 uslužbenih večinoma mladih deklet je našlo smrt v plamenu oziroma vsled tega ker so poskakale na ulico. Kitajska dovoli v zahteva Rusije. PEKING 26. (Reuterjev biro). Urad za vnanje stvari je po dolgih važnih posvetovanjih zagotovil tukajšnjega ruskega odposlanca, da Kitajska jutri brezpogojno dovoli v zahteve Rusije. Tukaj so mnenja, da nima Kitajska druge poti, ker je na vojno popolnoma nepripravljena. Ocilla (Georgija) 25, Ko je neki br-zovlak pasiral železniški most, se je pripetila velika železniška nesreča : pet va gonov je skočilo s tira. Smrt je našlo baje 40 potnikov. PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Mlade deklice so po tedanji šegi sedele na koncu mize. Med nje so mogli sesti po svoji volji možki, navadno mladi go-podje, ki so prišli pri mizi za odličnejšimi gospodi. Med temi petimi deklicami sta bila dva možka; Ivan Petković, ki je sedel poleg Jelene in odvetnik Završki, ki si je zbral mesto pri hčeri mestnega sodnika Szalleja. Ta mlada družba je bila pri večeiji tako vesela in glasna, da so morali starejši gospodje in gospe prekiniti razgovor in pogledati na mlado družbo, ki je vse preglasala. Glavno besedo je imela kontesa Julija, polna dogodkov in anekdot, in njene tova-rišice so bile presrečne, da so mogle poslušati ter se jej smejati od srca. Večerja je bila sijajna. Take izbere jedi in pijač, kakoršna je bila na Gitini mizi, se more najti samo med aristokrati. Protonotar je priznal, da takšnih paštet iz morskih rakov še ni jedel na cesaričinem obedu, grof Sermage je hvalil izborno prirejeno divjačino, a viceban Najšić se ni mogel najesti klobas iz kuijih čreves, ki so bile narejene po zagorskem receptu baronice Pudeotijane, Slavnostno zborovanje N. D. 0. Ob polni gledališki dvorani „Narodnega doma" ae je vršilo včeraj slavnostno zborovanje, na katerem se je na svečan način manifestiralo za idejo edinstva jugoslovanskih delavskih stanov, da: za idejo solidarnosti celokupnega slovanskega delavstva. Bili so tu zastopniki vseh slovanskih pokrajin, bili so tu zastopniki istrskih in dalmatinskih Hrvatov- delavcev bili so tu zastopniki čeških delavcev. In po načinu, kako je na shodu zbrano delavstvo pozdravljalo vse te zastopnike, se je moglo soditi, kako globoko je začrtan v srcih naših delavcev Čut solidarnosti z drugimi jugoslovanskimi in češkimi delavci. Shod je otvoril predsednik N. D. O. g. S o s i č, ki je pozdravil navzoče goste, ter na kratko razložil pomen in namen konference, ki se vrši te dni. Potem je naznanil, da se je na kon* ferenci sklenilo predložiti shodu gg. profesorja M a n d i ć a in Škrjanca za predsednika in govornika za podpredsednika. Zborovalci so temu predlogu Živahno pritrdili, na kar je predsedstvo zavzelo svoje mesto. Profesor M a n d i č se je zahvalil na izvolitvi, ter povdarjal, da je bil vedno prijatelj delavstva, ker je tudi sam delavec. Pozdravljal je navzoče goste, ter potem podelil besedo dr. Josipu Mandiču kakor prvemu govorniku. Dr. J. Mandić je povdarjal, da je namen konference, ki se vrši te dni, položiti temelj organizacije vseh širših slojev, to je, ne le delavcev v ožjem pomenu besede, temveč tudi malih obrtnikov in kajžarjev. Namen je, ustanoviti konfederacijo, ki ne bo omejala svoje delovanje le na industrijske delavce, ampak na vse delavske sloje. V slovanskih deželah spada 70 od sto vsega kmetskega prebivalstva med delavstvo in le 30 med posestnike, v Dalmaciji 50 od sto med delavstvo in 50 od sto med posestnike. V industriji spada med Slovenci 90 od sto k delavstvu in le 10 od sto k posestvu, v Dalmaciji 75 Hrvatov med delavstvo in 25 med posestnike. Vse te širše aloje hočemo rešiti iz gospodarske odvisnosti potom osredotočenja socijalnega dela. Posl. Klofač je povdarjal, da se imajo Cehi boriti proti Nemcem, kakor se a črno moslavaško vino se je izredno prilegalo temu hvaljenemu jelu. Baronica je bila vsa srečna, srečnejša od Gite same, videč kako so gostje zadovoljni. Ravno o polunoči se je nehala večerja z neprestanimi zdravicami, od katerih je bila najznamenitejša kanonika Krčelića, ki je menjaje latinski s hrvaškim napil vitežki, plemeniti in krasni vdovi Margariti in jo primiijal žarkemu solncu, ki se je za nekaj 'časa skrilo za oblake, a potem se zopet prikazalo v vsem svojem sijaju starim znancem in prijateljem. j To napitnico so sprejeli v največjem navdušenju z burnimi vzkliki; vivat! in tr-' kanjem čaš. Stari grof Sermage, znani pre-friganec, je bil tako ganjen od Krčeličeve ; zdravice, da je Gito poljubil na golo ramo, kar je staro grofico tako razjezilo, da mu je zabrusila v francoskem jeziku: „Stari tepec!" J O polunoči je baronica vstala, kar je bilo znak, da je večerja pri kraju. „Gospe ia gospodje, ld žele plesati, ali kartati, izvolijo naj oditi v gorenje prostore!" je rekla baronica, naznanjujoč s tem drugi del zabave, na kar so mlade deklice že nestrpno čakale. „Tudi jaz bom danes plesal!" je rekel grof Sermage asesoiju Bedekoviću. „Kaj ne, da mi dovolite, da plešem z vašo gospo?". moramo Jugoslovani boriti na dve fronti, proti Italijanom na eni, ter Nemcem na drugi strani. Zato je boj Čehov tudi boj Jugoslovanov in boj Jugoslovanov tudi boj Cehov. Nemci in Italijani pritiskajo na nas ne le narodno, temveč tudi gospodarsko. Potrebno je torej, da se toliko delavci, kolikor širši in srednji sloji organizirajo na narodni podlagi. Toliko ob nastopu, kolikor ob zaključku govora so zborovalci živahno aklami-rali govornika. Dr. Kolomhrstovič (Split) je povdarjal, da nas je privela skupaj narodna ideja, da med nami ni razlike med narodno in ekonomsko borbo. Posl. Lisy je rekel, da je prvikrat med Slovenci; veselil se je, ko je videl krasoto naših kraj, a še bolj se veseli, ko vidi, da se slovenski delavec ne izgublja v internacijonalnem marksizmu. SI. Š k r 1 j je mnenja, da vse, kar se je dozdaj delalo, ni vredno nič. Treba da pridejo na površje mladi ljudje. Stari niso za drugo, nego da — mrjo. V desetih letih prodre narodni socijalizem tudi že med Slovenci. (Samo Škoda, da bo takrat tudi gospod Škrlj že prilično star in torej ne več za drugo, nego da — umre!! Op. poročevalca Ed.) Dr. Andjelinovič (Split) je pripovedoval znano narodno pesem o kraljeviču Marku, katerega so Turki nekoč klicali na pomoč, a potem, ko je bilo treba deliti plen, so mu rekli: Od kje si ti ? Kdo te pozna ? Tako kakor Turki s kraljevičem Markom, je delala socijalna demokracija z našimi delavci, ki jih ni hotela poznati, ko so prihajali s svojimi zahtevami. Zato je naše delavstvo odgovorilo : Ako nas nočete poznati vi, pomo-remo si sami po znanem pregovoru : „Uzdaj se u se i svoje kljuse". (Živahno odobravanje). Gosp. B a š a prinašaa pozdrave Vo-loske krajne skupine. Dr. R y b k f je povdarjal, kako je delal v Trstu italijanski in nemški kapital proti nam. Zato se je pokazala potreba gospodarske osamosvojitve. Nastali so naši denarni zavodi in banke, v katerih se ne steka ne franezki, ne nemški kapital, ampak naša lastna gospodarska sila zbrana skupaj goldinar za goldinarjem. Ravno tako je nastala tudi potreba, da se organizuje naše delavstvo. Spoznanje, da naše delavstvo mora iskati v sebi moči, je rodilo N. D. O. Politično društvo »Edinost" ima nalogo braniti narodne in Posebna čast za me, illustrissime !u je odgovoril Bedekovič klanjajoč se, čeprav mu ni bilo po volji, da bo njegova soproga plesala. Grof je prijel asesorja za roko ter stopal z njim pred njegovo mlado soprogo. „Ponižno prosim, milostiva, je rekel grof, „da izvolite z menoj plesati. Gospod asesor se me je usmilil ter mi dopustil,w je je pristavi grof lokavo. „O prosim, prosim," je hitel asesor. „Kakšna čast za me!" Gospa asesorica je najprvo vprašajoče pogledala svojega moža, in ko je videla, da je gola resnica, kar govori grof, je prijela za ponujano grofovo roko ter odšla z njim v gorenje prostore. Mladi svet, ki je želel plesati, je že bil tukaj zbran. Od gospodov so se priglasili za ples grof Petačič, svetnik Janković, protonotar Škrlec, mladi Petković, odvetnik Za-vršek in naposled stari grof Sermage. Deklice so se vse odločile za ples; še celo mala Magdalena je hotela poskusiti svojo prvo srečo v plesu. Od gospa so plesale samo Gita, soproga Nikolaja Škrlca in asesorja Bedekoviča. Dovolj jih je bilo, ker dvorana, kjer so plesali, ni bila zelo obširna lqer je bilo prostora samo za nekaj parov. Najeti godec .e energično udaril na klavir prav akorde politične pravice. N. D. O. pa ima nalogo braniti slovenske delavce proti tujemu kapitalu in onim Slovencem, ki hočejo izrabljati svoje slovenske delavce. In tu ima N. D. O. dovolj dela, da jej ni treba posegati na politično polje. Zato more biti vsak slovenski delavec toliko član enega kolikor druzega društva. Govornik je izrazil konečno željo, da bi se uresničila lepa organizacija vseh jugoslovanskih delavcev, ker potem bomo mogli reči, da smo od Triglava do Balkana le ena družina. G. Mate Jankov (Split) je povdarjal, da se je hotelo z gospodarskim podjarm-ljenjem posužnjiti tudi naše duše, A mi nismo živine, da bi se pustili prodajati. Smo demokratičen narod in to že narekuje smer vsega našega delovanja. Zastaviti moramo vse sile v to, da se bo Slovenec, ki pride v Dalmacijo, Čutil kakor da bi bil dom?. Preds. prof. M a n d i č je konečno povdarjal, da nova organizacija ne bo politična ; zahvalil je govornike na njih izvajanjih ter potem zaključil s primernimi besedami ta shod, ki je bil res inanife-stacijski shod v pravem pomenu te besede. Dnevne novice. Izseljevanje v Združena države. Po statistiki iz Washingtona je meseca januarja i9n dospelo v Združene države 55 548 prekomorskih potnikov, 37.361 moškega in 17.984 ženskega spola. Od skupnega števila je bilo 36.361 priseljencev, 7243 nepriseljencev in 9726 državljanov Zdru-čenih držav. Nazaj so meseca januarja poslali 2218 izseljencev. Od julija 1920 do februarja 1911 je dospelo v Združene države 770.119 prekomorskih potnikov in sicer 473.487 moškega in 296.633 ženskega spola. Od skupnega števila je bilo 489.658 priseljencev in 182.912 državljanov Združenih držav. Nazaj so v sedmih mesecih poslali 14.227 priseljencev. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima od-borovo sejo danes, ponedeljek, 27. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici". OPOZARJAMO na nocojšnje predavanje v prostorih N. D. 0. Začetek je ob 8. uri zvečer. Smrtna kosa. V petek 24. t. m. je po kratki bolezni umrl viši gozdarski svet. in deželni gozdarski nadzornik, dvorni svetnik g. Josip Pučić. Pokojnik je bil poloneze, ki so jo v Zagrebu zelo radi plesali ; po dvoranici se je razvil živahen ples, ki ga je otvoril protonotar z Gito, a za njim je takoj pohitel grof z asesorico. Deklice so bile presrečne, blažene, a najsrečnejša je bila gotovo Magdalena, s katero je plesal Janković, ki ga je posebno veselilo, da pleše z deklico, ki še ni plesala z moškim. Magdalena je bila kakor nalašč Ivstvarjena za ples in plesala je za čudo dobro, da jo je moral Janković pohvalili pred njeno materjo. Starejše gospe so opazovale ples, sedeč v naslonjačih, dočim so gospodje kartali v sosedni sobi za velike svote. Spodaj v jedilnici je ostala samo še trojica: viceban Najšić, mestni sodnik Szalle in asesor Lukavski. Kadili so iz pip, sedeli še vedno pri pogrnjeni mizi, razgovarjali se ter pili. Niso imeli smisla ne za karte, ne za ples. Nihče jih ni vprašal, ker znano je bilo, da jim spodaj ničesar ne manjka. Gospe, ki so opazovale plesalce, so hitro uganile, da gospod protonotar posebno odlikuje Gito ter da največ z njo pleše. Dostavile so tudi to, da se ona zelo koketno zabava ž njim, popolnoma proti svoji navadi, ker drugače je bila Gita v občevanju z moškim mirna, dostojanstvena, skoro ošabna. I (Pride še.) Biran U „EDINOST" Štev. 86 V Trstu, dne 27. marca 1911 rojen v 2minju v Istri dne 14, jan. i85o iz ugledne rodbine PuČićev. Leta 1874 je stopil v državno službo in je nedavno temu dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Pred leti je bil tudi odlikovan redom železne krone III. razreda. Pokojnik se je vzlic svoji visoki službi čutil zvestega sinu svojega naroda in se je rad gibal v naših družbah in se v teh tudi vedno posluževal svojega milega materi nega jezika. N. p. v. m. Novi ravnatelj javnih skladišč. Dosedanji ravnatelj javnih skladišč dvorni svetnik M i n a s je vpokojen ; njegovim naslednikom je imenovan ravnatelj avstrijskega Lloyda dr. Herman Matheusche; ob enem mu je podeljen naslov dvornega svetnika. Pavilijon Ralli. V soboto dopoludne so v ul. S. Cilino na zemljišču ex Rumer slovesno otvorili novi paviljon Ralli za bolne na srcu. Za ta paviljon je zapustil Pavel baron Ralli 100 000 K, njegov sin in drugi sorodniki so dodali še 118.000 K. Poskušnja istrskih in goriških vin. Včeraj 26. t. m. se je vršila v majhni dvorani trgovinske in obrtne zbornice v Trstu poskušnja raznih vrst vin iz Istre in iz Goriškega. Prve dni tekočega meseca so preskušali razni izvedenci okoli 100 uzorcev vin obeh dežel, ki so jih poslali razni vinogradniki. Petindvajset pokušanih in za najboljše spoznanih vin so dala ta dan v poskušnjo gotovemu številu oseb iz interesiranih krogov, ki so bili povabljeni obenem z deželnimi in državnimi oblastvi k sestanku. Delovanje trgovskega muzeja gre v prvi vrsti za tem. da bi se spoznala najprej v državi sami najboljša vina iz naših krajev in se je sestavil Že načrt, po katerem bi se obdržaval v Trstu vsako leto trg naših vin, z namenom, da bi se organizirala in olajšala prodaja tega za naše kraje velevažnega pridelka. Zaplemba. Zadnja številka „Svobode" je bila zaplenjena radi notice „Madjarska nadutost". Ta zaplemba je tem čudneja, ker so ono notico prinesle vse dalmatinske novine. Kler je bil v soboto praznik, izide druga izdaja danes v ponedeljek, ki se bo prodajala samo pri Lavrenčiču (Piazza Caserma) in v uradu NDO (ulica Lavatoio). „Nacionalizem in socijalna demokracija11 je predmet, ki ga bo obdeloval gosp. Miro Kecskemety iz Splita na nocojšnjem predavanju N. D. O. v prostorih N. D. O. (ulica Lavatojo 1, I.) Predmet aktualne važnosti, ni dvoma. Saj tvori ravno „nacionalizem" — „narodnja-Štvo" — problem, s katerim se socijalna demokracija tako rada peča. Naši delavci slišijo socijalno - dem°kratične agitatorje spodtikavati se nad nacionalizmom", ne da bi se mogli braniti, ne da bi sploh mogli razumeti, kaj pomenja ta nesrečni „nacionalizem". Želeti bi bilo tedaj, da bi se naši delavci v čim večjem številu ude- s to le sv°j° Racijo. Ostali, izlasti g.' ležili nocojšnjega predavanja v prostorih Požar> so blli na isti višini« kakor smo iih že čuli in občudovali. Zvečer se je kakor slavnostna pred- sodišče je učitelja popolnoma oprostilo, ker se je prepričalo, da učitelj Kette ni prekoračil dovoljene meje kaznovanja. Ta oprostitev in pa ker je Kette v svojo o-brambo pred sodnikom rekel J: „Otrok, oče in mati niso nič kaj prida", je Klemenčiča tako ujezilo, da se je obrnil še na deželno sodišče, češ, tukaj bodo učitelja gotovo kaznovali. Pa ga tudi tukaj niso. Učitelj Kette je bil tudi tukaj popolnoma oproščen. Stariši! Potuha otroku ni nikdar na mestu, najmanj pa, če je učitelj primoran poredneža v šoli kaznovati. To si dobro zapomnite! _ Tržaška mala kronika. Pijanec padel v kanal. Sinoči ob u. uri je 27-letni cvetličar Anton Fornasari doma iz Gorice, prihajal nekoliko vinjen iz Rossinijeve ulice, naravnost jo je ma-knil proti kanalu in naenkrat Štrbunknil v vodo. Redar, ki je bil blizu ga je takoj rešil in ga spremil popolnoma streznjenega domov. Tat, ki |e ukradel... kazenski zakonik. Pak čudak mora biti Dominik Seravallo 39-letni dninar pri tvrdki Parisi. Iz zaboja v skladišču južne železnice je ukradel nič manj kot izvod kazenskega zakona. Navdušenega jurisprudenta so spravili v luknjo. Konpliciran poskus samomora. Klobučar Ivan Lazzaroni, star okolu 60 let, si je včeraj ob 11. uri dopoludne najprej z britvijo prerezal vrat in si prizadejal rano dolgo 15 cm, potem pa je skočil v morje z malega pomola med Josipovim in sanitetnim pomolom. Redar št. 90 ga je potegnil iz vode in ga prepeljal v bolnišnico. Ker starec ne more govoriti, ne ve se za vzrok samomora. Društvene vesti. Glasbeaa Matica. Danes ob 8. uri zvečer vaja za mešani zbor. Ruski kružok. Danes zvečer ob 7. uri in četrt odborova seja v prostorih slovanske Čitalnice. Zveza juinostovanskih železničarjev vabi vse odbornike v izredno sejo, ki se bo vršila danes ob 8. uri zvečer. ^ Odliko«, tovarno sodovke In šampanjsko šumečih pokallc fefe** z zlato kolaino in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. z zlato kolajno in križcem Viljem Hribar —-- na Opčinah = naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenSeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalie in sodoTke. _ Za točno postrežbo se jamči. Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: mr, «1 amm »e - raeitm zz-85 (iBa siamiisa Faiice) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cw zmerna. iw«t* irhfira icbera DODolnih »ob od 300 do 4:000 kron Jedilne sobe. Sprejemne ta ^e dvor™ * ^novejžem slogu. - SPECIJALITETA : želesno in medeno pohi&tvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — popolne opreme in posamezni deli. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Cono iteo.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kuptge in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva 2183 ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, penzije, Naše gledališče. JSTJlESii.-^ VCeraj popoludne «, po daljSem pre- spECIJAIJTETA: sto|ice iz „itega lesa Stanku uprizorili opereto „Mam zelle Ni-. ^^ toygrne pg tovarniških Cenah. touche", ki je zares izborno vspela. Mnogo-. ^ Cagerma gt. TRST. brojno došlo občinstvo ie prišlo radi dobre ! , -i , * . TELEFOI 1316. igre na odru v tako izborno razpoloženje, j da pohvalnih ovacij ni hotelo biti kraja. V vlogi tenorja je nastopil kakor gost g. Pany, ki se je odlikoval, z jako finim nastopom in lepo mimiko in tudi pevsko ' VcfrlOflfl # SIIT1SI flUl dosegel lep vspeh. V zadnjem pogledu bi | wOUHO UClIlU £.01110^111 bilo reasumirati našo sodbo v tem, da z • Trst, V1& deli' Istria Št. 28 nekoliko Šole postane g. Pany izvrsten j _ naRproti šolam — operetni pevec. Gospića Janova je pač!________• •» nastopila v svoji najboljši vlogi in potrdila {OVSfllS CCttlCntlUft BlOSC v isti one triumfe, ki jih je nedavno žela , ----- — «<- —* Ostali, izlasti g. N. D. O. Prvi avstrijski „dreadnought", ki ga; spuste v morje dne 24. junija bo dolg , stava NDO Ponoviia Shakespearova drama 151 m, širok 21 m in globok 8 m ter bo' »Beneški trgovec", v kateri je g. Dragu- 1 imel 21.000 tonelat. Nova ladija bo vo-jtinović zoPet briljiral v svoji dosedaj nam žila na uro 21 vozlov ali 38-8 km. Stroji'znani naibol3i kreaciji. obstoje i z treh turbostrojev, ki bodo da-; * * * jali najmanje 25.000 konjskih močij. Novi i Naše gledališče pripravlja sedaj za j „drenadnought" bo oborožen z dvanajst 30-5 1 Prihodnj° uprizoritev Planquetovo komično mm topovi, ki bodo nameščeni v oklopnih j °Pero „Korneviljski zvonovi stolpih, nadalje razun tega še z velikim šte- * * vilom manjih topov. Na ladiji bo 1000' Danes zvečer ob 8' un a*uPnai mož posadke. jvaja za zbor in soli. Stališem V svarilo. Matevž Klemenčič. i TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. posestnik na Brezovici pri Ljubljani, je VERDI. — Včerajšnja premijera R. imel v šoli v Vnanjih Goricah sina, ki ga Strausseve opere „Salome" je vspela doje učitelj Franc Kete moral zaradi pored- bro. Vendar se ne more meriti z izdanjem, nosti kaznovati. Sinček je sprejeto kazen ki smo ga čuli pred dvema letoma. Ponesel Še „ gorko" starišem domov, se hli- sebno v vokalnem o žiru ne. V prvi vrsti nil, da ga zadnjica tako boli, da niti se- nam je pripomniti, da je Johanaan takrat deti ne more. Seveda se je starišem same popolnoma nezadosten. Tudi na g, Bellin-žalosti srce topilo ; oboževala «ta ubogega cioni je opaziti precejšnje nazadovanje se-otroka, ki mora v šoli toliko trpeti. Oče ni veda v vokalnem oziru. Drugi dobri. Še imel drugega boljšega opravka, nego je posebej mi je pohvaliti orkester in scenerijo. takoj napravil ovadbo proti učitelju. Sodni Daljšo oceno prinesemo o priliki, zdravnik je tudi preiskal dečka, a ni mogel najti na njegovem telesu prav nobene poškodbe. Ovadba je tudi trdila, da ga je po K 170 v velikosti 25 cm* d^lanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima na razpolago vedno dovolj Dlaga. Slovenci ! - lM ! - Srt)i! - Ceni ! Odprla se je Danes popularna predstava opere „Mrak bogov" R. Wagneija. v Trstn, ulica Glosue Carducci 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska :- BRIVNICA -: ■ BRADIČ & TIŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 Kron 63©©! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40-000 voz odinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Ročita „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in naiekonomičnejSa kar jih obstoji. - GENEBALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734 Velika oentralna aaraae, ulica del Baohl 16, vogal glloa Boiohette TELEFON 2247. - STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po smerni oenl. Varstvo in vzdrževanje avtomobilov.--Solidna poatreiba . VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare §t. 6 REZBARSKA DELAVNICA. ZALOGA PALMATINSKEGA VINA (lastni pridelek iz Jesenic pri O misu) 35» Filip Ivanišević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. ——— Prodaja na drobno in na debelo, ^ssm GOSTILNE: „AH'Adria«, ulica Nuova 5t. It in „Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerik toči svoja vina I. vrste. ———— Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-tina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst illi m Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera S cchla it. 19. Cene do&ovoriie. Plačilo ia obroke; Sprejme so popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. a učitelj še dva dni pozneje, to je bilo 16. januarja, za ušesa vlekel in ga ranil. In sicer, da je učitelj to storil zato, ker je medtem že zvedel, da ga. oče malega prav škodljiva rastlinska zsjedalka in dobimo Klemenčiča sodnijsko preganja. Okrajno jo, kakor En&no, ne le na sadnih, ampak tudi Gospodarstvo. Onela tli ptičji lin (Visoum album) je R. Oasperini, Trst -J Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 ____ Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. ielsznlo Sprejme raicanmanje totoršneiasiboii ilaga iz mitnic, dostavljanje 112 dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. ■V Zastopstvo tvrdke „CEMENT Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. \L CENE BREZ KONKURENCE. V Trstu, dne 27. marca 1911. ,Ei)INOST" 5t. 86. Stran III na drugih drevesih. Kakor vsaka druga rastlinska zajedalka škoduje tudi ta drevju, ker mu pije sok, vs'ed česar napadeno drevo hira in marsikatero tudi vBahne. Marsikateri misli, da segajo korenine te zajedalke le v lubad, a moti se. Korenine te zajedalke segajo namrefi celo v les in ga prevrta vajo, na kar postane napadeni del lesa nerabljiv. Zato jej priporočati našim sadjerejcem, naj pridno zatirajo to zajedalko. Avstrijske hranilnice. Koncem leta 1909 je bilo v Avstriji 655 hranilnic, to je za 5 več nego leta 1908. Od teh j a bilo 540 občinskih, 71 društvenih in 44 okrajnih hranilnic. Po številu je bilo največ hranilnic na Češkem (36%), na Moravskem in Niže-avstrijskem 12*6%; najmanj jih je bilo na Primorskem 0.46%, v Bukovini in Dalmaciji (po 0 77%). Če se pa upošteva razmerje med številom hranilnic in obsegom posamičnih kronovin, odpada na Slezijo največ hranilnic, kjer odpade že na 1905 km® ena hranilnica ; potem sledijo Češka, Niže Avstrijska in Moravsko. Tudi pri tem razmerju stoje Primorska, Dalmacija in Bukovina na zadnjem mestu. Trgovski promet v Trstu. Promet v tržaškem pristanišču ^leta 1910 je bil naslednji : skupno je priplulo 1954 jadrenic s 100.530 tonelatami in 9885 parnikov s 4,098.095 ton. postora. Od teh je bilo največ avstroogrskih (548 jadrenic in 9293 parnikov). Za temi prihajajo italijanske ladije, in sicer 1328 jadrenic in 365 parnikov. Potem sledijo Grška, Angleška, Nemčija in Turčija. Odplovilo je leta 1910 —1946 jadre-nio s 100.131 ton. in 9895 parnikov s 4,109.864 ton. proBtora. Tudi od teh je bila veČina avstroogrska in v drugi vrsti italijanska. Železnica je privozila v minolem letu 11,336.208 kvintalov (proti 10,359.293 v letn 1909) v Trst in izvozila 10,751.13 Sproti 11,104.058 korist. Promet je bil tore leta 1910 slabši nego 1900. Izvrstno pleskalo. Da nam les dalje trpi, pa tudi, da je lepši videti, ga pleskamo. Najnavadnejši pleskali sta oljna barva in karbolinej. Pokazalo pa se je tudi, da bakrena galica, ki nam rabi v škropljenje vinogradov, vzvišuje trpežnost lesa. Komur je mar, da dobi les tudi lepo barvo, ta ga seveda ne bode pleskal z galico, ampak z oljno barvo, ki pa ima to napako, da je draga. Izvrstno pleskalo, ki stori les zelo trpežen, mu daje lepo rudečo-rujavo barvo, je prav po ceni in tudi dolgo diži, je sledeče : V* kg rumenega ferociankalija, ne rudeča, (Gelbes Blutlaugensalz) se raztopi v 4 litrih vode; ravno tako 7t kg bakrene galice v isti množini vode. Nato se les najprej popleska z galično raztopino, potem pa še, in sicer, dokler se galično pleskalo ni popolnoma posušilo, s ferociankalijevo. Pri tej-le raztopini se naj čopič ne namaka v ono posodo v koji se je raztopio vsega 7* kg, ampak v manjšo, ki se izliva vanjo le malo omenjene raztopine. Ferociankalij se dobiva v drogerijah, seveda tudi v lekarnah, je prav poceni in ni strupen, da-si spominja ime na zelo hudi strup ciankalij. Jaz sem si pred 10 leti popleskal s tem pleskalom nov svinjak in plot, in sta oba danes še tako lepa in trdna v lesu, kakor bi bila nova, dočim sem svisli na hiši v tem času s karbolinejem moral popleskati že dvakrat. — 1 kg rumenega ferociankalija stane 2*50 K. M. — („Gosp. Nov.). Izvoz jajec iz Evrope v Argentinijo. — Argentinija pošilja v Evropo meso. Iz Evrope pa pošiljajo jajca v Argentinijo. Leta 1908. je bilo uvoženih v Argentinijo 3500 zabojev jajec, lani pa 9500. Argentinija je uvažala jajca spočetka največ iz Italije in Španije, zadnji čas pa pošilja največ jajec v Argentinijo Rusija. Konkurz dunajskega stavbenega podjetnika. Z Dunaja: Tukajšnji stavbeni podjetnik Josip Heller je prišel v konkurz. Pasivna znašajo 800.000 K. Sol in seme. Slana voda deluje kaj dobro na razna semena, a le tedaj, če ni voda preveč slana. Za vsak liter vode zadošča po 5 g soli. Ako namočiš seme v taki vodi, kali seme nekoliko prej nego navadno in rastlin takega semena se ne poloti tako lahko marsikaka bolezen. Kako se čisti sadno drevje mahu in lišajev. Vzemi del pepela, del gašenega apna in 8 delov vode ter zmešaj vse skupaj v kaki posodi. To pusti ležati približno teden dni. Mej tem časom to zmes po enkrat ali dvakrat na dan s kolcem premešaj. Ko zmes nekoliko počiva, se gošča poleže in nad njo ostane skoraj brezbarvna raztop-nina. V tej raztopnini se nahaja ogljenčeva ki. lin a, kalij in nekoliko apna, zato ti kožo, če pride na njo, razje. Ko si raztopnino pripravil, vzemi navadni čopič, kakršen se rabi za belenje s tem, natakni ga na kak drog, pomoči v raztopnino in namaži z njo z mahom in lišaji preraščena debla in veje. Će je raztopnina dovolj močna, pordeče lišaji v kratkem in usahnejo. Če je bila lubad suha, odpade liSaj in mah v Skorjah v nekoliko dneh. Ako je drevo močno prera- ščeno z mahom, ostrgaj je najpoprej z drevesno strguljo in ga še le na to namaži z gori opisano raztopnino. Razne vesti. Brezobzirni tanoaorllci. Posestniki hotelov v Nemčiji so naslovili prošnjo na samomorilske kandidate. Hotelirji želijo, naj bi si isti ne izbirali ravno hotelov za torišče svoje nasilne smrti in naj bi ne napravljali lastni kam hotelov in gostom neprijetnosti. Ta prošnja je bila priobČena v zadnji številki centralnega glasila posestnikov hotelov „Ku-che und Keller" in se glasi: „Naravnost grozno je, da osebe, ki se hočejo ločiti iz tega sveta, poiščejo ▼ to svrho hotele in s tem silno motijo in vznemirjajo ne le hote-lirja, marveč tudi goste. Tak slučaj poročajo sedaj zopet iz Berolina ... Kakor da ne bi bilo dovolj tihih prostorov izven hotelov. Treba je velike brezobzirnosti, da se tako postopa proti svojemu sočloveku ... Kdor se hoče že na vsak način ločiti od življenja, naj bi to vendar storil v miru in tihoti. . . Gostilničar ima radi tega, ne glede nemira in motenja drugih gostov, vedno materijalna škode, ki se mu je v največ slučajih niti ne povrne. Prav mnogokrat ni v takem slučaju nikake zapuščine, s katero bi se zamo-gel gostilničar odškodovati. Za taščo štirideset kron. Zlatar Druck v Lvovu je prejel vest, da je umrla njegova mati starka 70 let. Odredil je pogreb in ga plačal. Ko se je vrnil, je dobil od uprave bolnišnice poročilo, da mu je mati živa, a on da je pokopal taščo nekega znsnega mu mesarja. Druck je odšel k mesarju in zahteval od njega, da mu plača stroške pogreba v znesku 160 kron. Mesar je izjavil, da mu da 40 kron, češ, da njegova tašča ni bila itak več vredna. Stvar bo rešilo sodišče, ker je Druck tožil mesarja, je-li tašča vredna toliko, kolikor hoče mesar. Z Nenavadni pojav v Sv. Ivanu Zeline. „Hrv. Svobodi" javljajo iz Sv. Ivana Zeline, da so bili ljudje tam dne 21. t. m. okolu 3. ure popoludne čudno iznenađeni. Nakrat je pričelo z velike višine padati suho hrastovo listje, kar je trajalo skoraj četrt ure. Priprosti ljudje so ta pojav različno tolmačili, ali bržkone je močan veter (morda vrtinec) dvignil v zrak hrastovo listje, ki je potom padlo nad sv. Ivanom. 24 Bilijonov na morskem dnu. Pred 112 leti, dne 9. oktobra 1799. je angleška fregata „Lutine", ki je bila oborožena z 32 topovi, odplula iz Jarmouth ftoadsa v Hamburg, da transportira zlato in srebro v palicah in kovan denar v vrednosti 24,140.000 K. Z vso to ogromno svoto se je ladija potopila v noči od 9. na 10. oktobra med Vlielandom in Terschellingom, ob vhodu v Zuidersko jezero. Od onega časa so napravili mnogo poskusov, da bi dvignili ladijo, izlasti leta 1800, ko so res dvignili 1,770.000 kron. Skupno so do sedaj našli nekaj nad S milj ona kron, tako, da je od skupnega bogatstva „Lutine" še na morskem dnu nad 22 miljc-nov kron. Sedaj je angleška družba „National Salvage Association" sklenila napraviti s spopolnjenimi najmodernejšimi rešitvenimi napravami nov poskus, da dvigne omenjeni zaklad. Na lice mesta je družba odposlala svoj rešitveni parnik „Lyonsu, ki je v stanu dvigniti na uro nad 2000 tonelat peska ter odstraniti pesek, ki se je tekom stoletja polegel na „Lutine". Dne 19. novembra 1910 je „Lyons" z vsemi pripravami dospel v Terschelling. Dolgo časa je bilo pa vreme tako slabo, da niso mogli uporabljati sesaljk. Še-le dne 31. januvarja, ko se je veter pre-okrenil, je ladija dosegla mesto, kjer so menili, da je „Lutine" in so takoj pričeli pumpati. Čeprav so zamogli to delati le 12l/t ur, so vendar v tem kratkem času dvignili dve mali topovski krogli, nekoliko tramov in dve železni zagozdi, tako, da' so bili gotovi, da se nahajajo blizu razbite ladije. Na drugem poskusu pumpanja, dne 13. februvarja, so s pomočjo velike sesalke odkrili ladijo samo, ki je ležala 30 čevljev pod peskom morskega dna. Takoj so spustili na dno sidro in odkrili so razne stvari, ki so jasno kazale, da so naleteli na „Lutine". Našli so človeška rebra, tram „Lntme", več manjih komadov lesu in nekoliko žebljev. Sedaj je le še vprašanje časa in vremena, da bodo zamogli spraviti na dan zaklad, ki je toliko časa ležal pod vodo. Kapitan Gardiner, ki vodi vsa dela je na vprašanje, kako stoje stvari, zagotovil, da dvignejo, če ne vso svoto, pa gotovo tretjino, to je kakih 6 do 7 milijonov kron, čim bo ugodno vreme. t Josip Pučić vitez železne krene, o. kr. dvorni avetnlk, deželni gozdnerskl nadzornik, stalni člen komisije za pogozdovanje Krasa po kratki ali mučni bolezni je sinoči mirno v Gospodu zaspal. Unuk Anton Pučić, brata Franjo in Ivan, sestra Marija Ud. Božac, tudi v imenu druzih sorodnikov, naznanjajo potrtim srcem to tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 27 t. m. ob 4 uri popoludne iz hiše žalosti ul. Lazaretto vecchio štv. 15. TRST, 26. marca 1911. To služi tudi kakor neposredno obvestilo. Veliko pogrebno podjetje Capellan. Al. Repič - Trst ulica Madonnina št. 5. 181 Hvt meh. delavnica za upeljavo vode in plina. Brizgal niče in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka npeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti in proračuni —— u zahtevo po nizkih eenah. —— UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje zobov brei S vsake bolečine Dr. J.Čerm&k V. Tuscher : 2ob3zinnlk : koncesij, zobni tehnik - TRST " niio t dolla Oaaerma it. 13, U, n. ,CnfK Goldoni' Trst, Piazza Cario ooldoni št. 2. Pijače naravno In prre vrate. Časopisi in Ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MARINŠEK. DE Poskusite Fi- Snlfitin" £ 3ctnD hiše in posestva v mestu in ™ ■ . ° okolici so na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencn, hišnemu upravitelju v Narodnem domu. 487 Sirite EDINOST Svan Domicelj * Novi Su5icl pri » 41UII WUU1W r Šempetru na Krasu zaradi družinskih razmer HT proda H takoj ali pa na prostovoljni dražbi dne 18. aprila t. 1. ob 2. uri pop. po zelo ugodnimi pogoji: 1. novo hišo z 2 kletmi, 7 prostori za trgovino in gostilno, 3 spalnimi sobami, verando, tovarno sodovice z vso opravo, izvirno vodo v hiši, obrtno koncesijo za gostilno, žganjetoč, tobak in sodavico ter trgovino z mešanim blagom. 2. gospodarsko poslopje. 3. svinjak s kuhinjo. 4. lep vrt s trtami zasajen. 477 ■■H^HHiBBMaanKBBi C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (Io Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždan e — Be-rolin. 7.34 0 Herpejje—Divača—Dunaj. S 55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 9 00 0 Herpese—Pula. 9.12 ■ Le do B-qj (in medpostaje). 1-05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 2.45 M Koper—Buje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.4 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.l65 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8.20 0 Herpese—(Divača—Danaj)—Pula. i l Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— Mo-"—nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2*40 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomost a, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). S 32 0 Iz Big (in medpostaj). .52 B Iz Berolina, Dr aždan, Prage, Linca, Du naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). tO 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta ?2.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. &.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naja, Celovca, jnomosta, Beljaka, Jese nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in me-c postaj. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, oeiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.4*3 o Iz Gorice in medpostaj. b.4U 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popolndne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Bino, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormcns) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. ;i.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4L10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dnnaj, Ostende, Reko. 6JSO B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina ▼ Videm. 9.00 B v Kormin in Italijo. 9.80 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). j II.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormi»a in mejpostaj. 3. 66 O do Nabrežine in mejpoBtaj. Pnhod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.©5 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, ZagTeba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežiue. 9.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. £1.00 0 Vidma preko Koririna in Bivia in , iz, Italije preko Červinjana. OB % EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.36 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.60 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O ■=» osebni vlak; B = brzovlak. treba iaal«vfiatl Inseratni tddtJtk „En DNEVNIK „EDINOST" V TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 160. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. |Jos. Knaflič. Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenj ea v Trsta in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetja ali proti naprej poslanemu zneska. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev vec. 1 m ■ vjbi,y ,BII m mi iii t 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH' (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti doMček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKICA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. oandor-Gjalaki. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.