j50|| AME
( LETNICO ( ( obhaja letos ( |) "Amerikanski V ^Slovenec" \ i
rikanski Sloven
ec
(No-) 46.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHJCAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations) _~~ CHICAGO, ILL., FJETEK, 7, MARCA — FRIDAY, MARCH 7, 1941	~~~ZZZZIZZZZZIZ1___
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI ' LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK (VOL.) L.
Angleži zapuščajo Jugoslavijo
Pakt Zed
držav z Mehiko
2 Bolgarijo prelomili diplomatske odnošaje
Angleži, stanujoči v Jugoslaviji, prejeli od svoje vlade napotilo, naj se izselijo. — Bolgarijo utegne Anglija kmalu bombardirati. — Princ Pavel v Nemčiji.
Sofija, Bolgarija. — Med
ko je Anglija definitivno ukinila z Bolgarijo diplomatih e odnošaje ter je z njo v ne-vojnem stanju, se pa j^ičakuje, da utegne podoben -ci'ak podvzeti tudi proti Jugoslaviji.
.Angleži so očividno izgubili opatije, da bi mogli pregovori-Jugoslavijo na svojo stran, 1,1 Pričakujejo, da se utegne goditi s to državo nekaj polnega, kakor se je z Eolga->• Iz tega vzroka je Anglija v sredo naročilo svojim 'Pavijanom, stanujočim v Ju-^laviji, naj se čim prej izse-Po navodilih, ki so jim l'a dana, se jim priporoča, ^ se umaknejo preko grške-^-mesta Soluna v Turčijo.
v kateri je britanska ada obvestila Bolgarijo o 111 it v i odnošajev, je izročil ' n8leŠki poslanik Rendel oseb-110 tukajšnjemu min. predsedniku Pilovu v sredo dopoldne. J 0-;a je sestavljena v izredno ^treni tonu in se v njej obsoja bolgarska vlada, da je na-®sto, da bi skušala vzdržati ll*- zdaj pripravljena, da ak-
tiv
da
no sodeluje z Nemčijo ter.
Je istočasno izgubila svojo dostojnost. Še predno je e<*al omenjeno noto, se je ^er>del izrazil, da je v krat-|V(ini pričakovati angleškega napada na nemška °.laška središča v Bolgariji, j kamenje, da se sosednja u£Oslavija približuje podo'b-položaju, v kakoršnem e Bolgarija, se vidi v tem, ko e Je, kakor je bilo že včeraj °ročano, odpravil tamkajšnji raljevi namestnik, princ Pa-v Nemčijo na razgovor z j^ijskimi vladnimi voditelji, p1 Se je otvoril v četrtek. Princ je potoval preko Slove-•1e in se je v sredo mudil na . ^u Brdo. Kakor se je izve ga je na potovanju v spremljal nemški po-aflik v Belgradu.von Heeren. ? ^di pa se, da je Anglija še .' n3i trenotek napela sile, da ^egovori Jugoslavijo od zve-"' 2 Nemčijo. Angleški poslank v Belgradu, R. Campbell, ^.^apravil začetkom tedna ReJn° Potovanje v Grčijo, da . .J® sestal z angleškim zun. ^ ^rom Edenom, ki se je t, tamkaj, a se je v sredo gadoma vrnil z aeroplanom oslgrad ter je takoj zaprosil
JUGOSLAVIJA MOBILIZIRA
Moški od 21. do 50. leta poklicani v vojaško službo.
Belgrad, Jugoslavija. — V
tukajšnji jugoslovanski pre-stolici, kakor tudi po drugih mestih širom dežele, so bili zadnji torek nalepljeni veliki plakati, na katerih se je objavljala splošna mobilizacija. Na plakatih je stalo: "Poziv na vojaško službo! Vsi moški, rojeni med 1891 in 1919, se morajo prijaviti v nedeljo 9. marca, da bodo stopili na svoja odrejena mesta v slučaju vojne." — V kako svrho se je odredila ta mobilizacija, od katere so prizadeti vsi moški od 21. do 50. leta starosti, se seveda ni objavilo.
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — Smrt je pobrala zadnji torek rojaka Pavla Vesela, ki je živel v sosednjem Berwynu, na 1923 So. Cuyler Ave. Umrl je v bolnici, njegovo truplo pa leži v pogrebnem zavodu na 5708 W. Cermak Rd., od koder se bo vršil, pod vodstvom pogrebni ka Zefrana, pogreb v soboto dopoldne, ob 10. uri. Pokojnik zapušča tri sinove in tri hčere. Dosegel je starost 80 let in je bil doma iz Ribnice na Dolenjskem.
-o-
OD WPA ODPUŠČAJO
nujno konferenco z mm.
«a
^ tednikom Cvetkovičem in Ufi
• min. Cincar-Markovičem. g ,2 Turčije so se v sredo pri-t^k°vala kaka poročila glede osebne poslanice, ki jo 0(1 ^'ejela tamkajšnja vlada <j Hitlerja dan prfej, toda vla-jjo Najbrž še ni predloga, ka-t ^nkoli je že bil, ddvolj na-^ prcštudirala in tako je ar se veano zavita v 'tajnost.
DELAVCE
Washington, D. C. — Od administracije za javna relif-na dela (WPA) se je zadnji torek objavilo, da se bo s pro jektov te vladne ustanove črtalo do junija nekaj manj kot 600,000 delavcev, da bodo iz datki za plače ostali v okviru zneska, ki ga je kongres določil v ta namen, in, ki znaša 375 milijonov dolarjev za mesece od marca do junija. Tako bo v junija na WPA rekordno nizko število oseb, namreč 1,300,000. Največ jih je bilo 1. novembra 1938, namreč celih 3,350,000.
-o-
PRIPOROČLJIVA VERSKA PREDSTAVA
Chicago, 111. — V tukajšnjem Auditorium theatre, Harrison in Wabash, se predvaja ta teden, do ponedeljka, zanimiva religijozna predstava "Elijah." Ta orator i j v obliki opere nudi ne samo verski užitek, marveč je tudi moj-stersko glasbeno delo, pri katerem nastopa zbor 100 pevcev. Nadškof Stritch je izrekel zanj posebno priporočilo. Ce ne sedežem so razmeroma nizke, namreč od 28 centov do $1.65.
VOJNA ALI 3 MESECE, ALI 3 LETA
Chicago, 111. — Sedanja vojna v Evropi se bo končala ali v treh mesecih, ali pa se bo vlekla skozi tri leta. To mnenje je izrazila načelnica poročevalskega urada tukajšnjega lista Tribune v Berlinu, Sigrid Schultz, ki je pred nekaj tedni prispela iz Nemčije, kjer je bila v časnikarski službi od 1925. V dveh govorih, ki jih je imela zadnji torek, je omenila, da temelji svoja izvajanja na izjave dobro informiranih krogov v Berlinu. Kakor pravi, so se naziji temeljito pripravili v najmanjših podrobnostih za "Blitzkrieg," s katerim nameravajo udariti v bližnji bodočnosti, in uro, kdaj se prične sunek, bo določil Hitler sam. Od uspeha tega sunka bo odvisen nadaljnji potek vojne, je dejala čas-nikarca. Ako se posreči, bo vse končano v treh mesecih, ako se izjalovi, se bo vojna vlekla skozi tri leta, dokler ne bo ena od obeh strank omagala in se izčrpala. Naziji se pripravljajo tudi za drugo možnost, namreč za slučaj, da se "blisk" ne posreči. Glede Amerike, pravi poročevalka, so naziji prepričani, da ne bo šla v vojno, in tudi z nje pomočjo Angliji si ne delajo skrbi, češ, da ne bo dosti zalegla -o-
ZLATO ŠE VEDNO PRIHAJA SEMKAJ
Washington, D. C. — Kakor objavlja trgovinski department, je v tednu pred 26. februarjem prišlo v Zed. države zlata za nekaj nad 29 in pol milijona dolarjev. Največ od tega ga je poslala Kanada, namreč za skoraj 23 milijonov, druga pa je bila Rusija s pet in pol milijoni.
-o-
NAČRT ZA ŠIROKO CESTO PREKO DEŽELE
Washington, D. C. ■— Senator Bil:bo iz Miss, je zadnji torek stavil predlog, po katerem naj bi se zgradila cementa cesta štirih vrst od Velikih jezer do mehiškega zaliva. Stroške za graditev samo naj bi prevzela federalna vlada, vendar ne smejo ti presegati 20 milijonov dolarjev, dočim bi bil odkup zemljišča zadeva posameznih držav.
Sestavlja se skupni obrambni načrt
Zed. države in Mehika bodo osnovale medsebojno obrambo na skupini podlagi. — Pr vi tak pakt s kako deželo latinske Amerike. — Zveza s Kanado malo drugačna.
Iz Jugoslavije
Veliko človekoljubno delo društva Marijanišče v Mariboru, ki podpira brezposelne služkinje. — Pri kopanju temeljev je v Celju zasulo dva delavca. — Smrtna kosa in drugo iz domovine.
krizemjjveta
—	Berlin, Nemčija. — Nemška časopisna agencija je v torek objavila, da so angleške ladje napadle neki otok ob severni Norveški ter odpeljale število nemških in norveških ujetnikov. Agencija dostavlja, da napad nima vojaškega pomena, ker se je izvršil na nezavarovan otok.
Atene, Grčija. — Med tem, ko je angleški zun. minister Eden nadaljeval razgovore s tukajšnjimi vladnimi osebnostmi, se je pa s fronte v srednji Albaniji v sredo poročalo, da so grške čete zajele tamkaj v spopadih 165 italijanskih ujetnikov.
—	London, Anglija. — Nižja zbornica je zadnji torek odobrila predlog, po katerem je v naprej dovoljeno članom parlamenta, da lahko poleg tega svojega opravila prevzamejo tudi zunaj kako drugo plačano delo.
PROSTOVOLJNO SE VRNIL V JEČO
Washington, Kans. — Pred 14. leti je bil neki Eric Blom-berg obsojen na eno leto zapora zaradi nekega napada. Ko je to leto odslužil, se je zahtevalo od njega, da mora plačati stroške, v znesku $63.35, in ker je zavrnil plačilo, je bil ponovno vtaknjen v ječo. Tedaj pa so nanj kar nekako pozabili in on sam je bil tudi tiho; tako je ostal v zaporu vse doslej. Pred par dne\ii so šele ugotovili, da je bil vsa ta leta protipostavno zaprt, ter so ga takoj izpustili. Mož je odšel iz ječe, toda, ko je nastopila noč, se je vrnil in prosil za prenočišče; star je namreč celih 87 let, brez doma in brez prijateljev. Ugodili so mu in ga vtaknili nazaj v njegovo prejšnjo celico. Zdaj oblasti ugibajo, kaj naj store z njim.
Washington, D. C. — Med
Zed. državami in Mehiko so se pričeli razgovori za sestavo skupnega obrambnega načrta za obe deželi. To je objavil v torek zvečer državni department.
Sporazum za sestavo tega načrta pomeni skoraj toliko kakor sprejem skupnega obrambnega pakta in je to prva taka pogodba, ki so jo sklenile Zed. države s kako deželo latinske Amerike; pričakuje se, da je to prvi začetek za sklepanje podobnih paktov z ostalimi južnimi republikami. S tem se utegnejo rešiti tudi dolgotrajni problemi, ki so obstojali med Zed. državami in Mehiko, med katerimi je bilo na prvem mestu vprašanje lasteme oljnih vrelcev in vrhi-kih zemljišč.
Točasno imajo Zed. države načrt za skupno obrambo le s Kanado in se ta rešuje potom odbora, v katerem sede člani iz obeh dežel. Pogajanja z Mehiko bodo najbrž malo drugačna, namreč v toliko, da v em slučaju ne bo skupnega ed'bora, marveč se bodo vršili razgovori z mehiškimi vojaškimi in mornariškimi zastopniki Washingtonu.
Ta mehiško-ameriški sporazum se je sklenil na podlagi resolucije, sprejete na vseame-riški konferenci v Havani julija meseca.
-o--
GOVERNER SKLICAL DAVČNO KONFERENCO
Springfield, 111. — Ta četrtek se je otvorila v tukajšnji zakonodajni dvorani konferenca, katere namen je, sestaviti načrt za izpremembo državnih davčnih zakonov. Konferenco je sklical governer Green ter je povabil na njo zastopnike 46 organizacij, ki so interesirane v davčne m problemu. Na tej konferenci se utegne razmotrivati tudi odprava prodajnega davka na živila.
AMERIŠKI AEROPLANI NA DALJNJEM VZHODU
3TS
Vrsta bojnih aeroplanov, ki stoje v službi nizozemskega vzhodnoindijskega otočja v Aziji, ki pa so bili izdelani v Zed. državah, namreč v Buffalo, N. Y. Slika je bila vzeta na letališču pri Bandoeng, Java.
Koristna ustanova
Maribor, 1. dec. 1910. — Te dni je jjnelo društvo Marijanišče v Mariboru svoj redni letni občni zboi;. Društvo podpira brezposelne služkinje ter upravlja v ta namen poseben zavod v Gregorčičevi ulici 18. Zgledno in požrtvovalno vo<|j-jo upravo zavoda čč. šolske sestre. Na občnem zboru so bili ppkazani' rezultati dela v preteklem poslovnem letu; 359 brezposelnih služkinj je bilo sprejetih v Marijanišče ter so imele tukaj 2112 prenočišč. Brezplačnih prenočišč je bilo 150, od ostalih, ki so obljubile plačati, pa jih je svojo obljubo pozabilo 480, tako da je bilo stvarno brezplačnih prenočišč 930. Sicer pa je tudi odškodnina, ki jo dekleta pla-čajb za streho in deloma tudi za hrano, malenkostna. Je pa silne važnosti, da imajo dekleta, ki iz katerega koli razloga zapuste ali izgube službo, v času, dokler si ne poiščejo nove zaposlitve, varno zatočišče, kjer najdejo topel sprejem in streho, tako da niso prepuščene ulici, ki bi za marsikatero od njih postala usodna. Povrhu pa vrši Marijanišče tudi važno nalogo posredovalnice za službe. Sestre, ki vodijo zavod, poznajo dobro razmere pri mariborskih gospodinjah ter pomagajo svojim varovankam, da najdejo primerno službo, prav tako pa tudi gospodinjam, da dobe primerno, pošteno služkinjo. So v Mariboru zelo številne 'gospodinje, ki sprejemajo samo na posredovanje tega zavoda. Lani je 250 gospodinj iskalo v zavodu služkinje ter je 200 deklet potom tega posredovanja dobilo službe v Mariboru.
Gradbena nesreča
Celje, 1. dec. 1940. — Na stavbišču v Vodnikovi ulici v Celju, kjer gradi OUZD urad no poslopje, se je pripetila oni dan popoldne huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko sta okoli 17. 37 letni Karel Oblišar iz Skal pri Velenju in 39 letni Janez Pire s Planine pri Sevnici kopala temelje v globokem jarku med lesenimi opaži poleg hiše g. Meštrova, se je velika plast zemlje zrušila v jarek. Zemlja je 'Oblišarja zasula do vratu, na Pirca pa se je vsula 3 m debela plast. Takoj so pričeli odkopavati Oblišarja, ki .je bil še pri zavesti, a je hudo stokal zaradi bolečin. Po enournem težkem delu so ga končno izkopali. Težka gmota mu je stisnila prsni koš in ga poško dovala po spodnjem delu telesa. Prepeljali so ga v bolnišni co.
Šele po 19. uri se je posre čilo odkopati tudi Pirca, ki pa je bil na žalost že mrtev. Nanj je padla debela plast zemlje in ga zadušila.
Tatovi — požar
V	Gobjeku, mali vasici v smeri proti izletniškemu Čatežu in romarskemu Zaplazu ima svojo leseno zidanico Kupčeva družina iz Trbovelj. Neke noči so v to zidanico vdrli ponočnjaki in odnesli nekaj vina. Ne dolgo potem je bil neko noč ta Kupčev vinski hram mahoma ves v plamenih. Preden so prišli vaščani reševat, je ogenj že preskočil na sosedno zidanico last bivšega župana Toneta Božiča. Obe zidanici sta zgoreli. Ljudski glas dolži zločina neke fante iz okolice, ki so si že večkrat hodili namakat grla v tuje zidanice.
-o-
Smrtna kosa
V	Celju je umrl lansko leto meseca decembra p. Linus Prah, pi.ovinti;j-al jugoslovanske provinci je oo. kapucinov. Rojen je bil leta 1869 • v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Za mašnika je bil posvečen v Gorici leta 1892. Do prevrata je deloval v Gorici in Sv. Križu, kjer je bil zelo priljubljen, nakar se je preselil v Jugoslavijo. — Ljubečni pri Celju je umrla Neža Juteršek, ugledna trgovka, gostilničarka in po-sestnica stara 59 let.
-o-
Nevaren padec Pri gradnji lope v tovarni "Zlatorog" v Mariboru se je ponesrečil 50 letni Ignac Mo-škan. Padel je z zidarskega odra 8 metrov globoko in sicer najprej z drugega nadstropja na prvo, s prvega potem pa na tla. Zaradi nevarnih poškodb, ki jih je dobil, so ga odpeljali v bolnico.
-o-
Ogenj
Pri Sv. Miklavžu na štajerskem je zgorelo ostrešje na skednju in hlevu posestnika Antona Cavnikarja. Ogenj je uničil tudi vso zalogo krme in slame ter je škode do 10.000 dinarjev. Požar je baje nastal zaradi slabega dimnika v svinjski kuhinji.
BODI PRIJATELJU PRAVI PRIJATELJ!
Največje bbgastvo na svetu so dobri prijatelji. To se pravi prijatelji, ki so res pravi prijatelji, ki človeku dobro želijo in zani dobro delajo. Prijatelj, lei skrbi za svojega prijatelja, ki je vero zgubil, da bi mu dal nazaj vero, je velik prijatelj, največji prijatelj! Tak prijatelj si lahko tudi ti, baš v tej jubilejni kampanji Am. Slovenca. Nagovori svoje prijatelje, da si naroče ta katoliški list in storil boš za svoje prijatelje veliko dobro delo. Hvaležni ti bodo za to dobroto. Napravi načrt in idi na agitacijo za "Am. Slovenca"!
Petek, 7. marca 1941
AMERIKANSKi SLOVENEC
Stran 2

WITH FIERCE SROWLS ANO SNARLS THEY TUMBLED TO THE GROUND.
/ MSf
..MEANWHILE, BOHGDU, WHO WAS RUSHIMS TO TARTAN'S AJD, HAD RUN AFOUL OF THE LEOPARD.
AND THEN THEY LOCKED IN TERRIFIC COMBAT— WHICH COULD END ONLY WHEN ONE VtfAS DEAD.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Irftata vsak dan razun nedelj, pone-	Issued daUy, except Sunday, Mon-
deljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
I*daiaTin tiska1	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.f Chicago	1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina-.	Subscription:
Za cel6 leto-------------------$5.00	For one year----------------------$5.00
7a _ri. 1.1, ___________2.50	For half a year---------------------- f-=u
Za i l trri:_____________l.S0	For three months ............................ 1.50
2a Chicago,"Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto-------------$6.00	For one year--------------$6.00
Za pol leto________________3.00	For half a year---------3.00
Za četrt leta ____________________________ 1-75 For three months------------1."
Posamezna številka ----------------- 3c Single copy------------------------------ Jc
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo ▼sij dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko t tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_____________
, Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______
Pismo iz domovine
DANAŠNJI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE IN SITUACIJA NA BALKANU. - JUGOSLAVIJA BALKANSKA ŠVEDSKA.
Belgrad, februarja, 1941.
Cas, ki je minil od naših poslednjih pisem «em, je izpolnjen z veliko živostjo na Balkanu. Od božiča pa do danes, ko pišemo to pismo, ki je namenjeno našemu iz-seljeništvu, je vsa mednarodna pozornost posrečena Balkanu in poleg tega tudi Jugoslaviji.
Treba je takoj poudariti, da je Jugoslavija danes, kakor je bila ob priliki grško-italijanske vojne na Balkanu, še izven spora. Glavno težišče položaja na Balkanu je osredotočeno v Bolgariji in Turčiji, a zlasti pa v Bolgariji. Tembolj prevladuje mnenje, da mora Jugoslavija tudi v tem novem balkanskem razvoju ostati ob strani. Nemški kakor tudi italijanski tisk poudarja in podčrtava po svojih avtoriziranih voditeljih, da mora Jugoslavija ostati to, kar je Švedskd na severu v skandinavskih deželah. To je smisel ki ga dajejo položaju Jugoslavije na Balkanu tudi danes odgovorni nemški in italijanski državniki. V tem duhu piše tudi jugoslovanski tisk. Ta smisel ustreza v vsem tudi vojaškemu,položaju, v katerem je danes Jugoslavija. Ker se ni vojna začela na Balkanu, je bilo takoj vsem vojaškim krogom jasno, da mora Jugoslavija ostati v položaju, v kakršnem je Švedska. Ce pogledate danes na evropski zemljevid, se lahko uverite, da so na evropskem kontinetu sedaj samo še trije prostori, ki so ostali svobodni, neodvisni in nedotaknjeni od vojne. To je na Balkanu Jugoslavija, sredi Evrope Švica, a na severu pa Švedska. Kakor je Švedska potrebna Nemčiji in Rusiji in kakor je Švica potrebna Nemčiji in Italiji, tako je tudi Jugoslavija potrebna Nemčiji in Italiji pa Rusiji. V tej domnevi, da mora Jugoslavija ostati Švedska Balkana, je potemtakem veliko resnice in mnogo tega, kar ustreza resničnemu stanju stvari v današnjem položaju na Balkanu. Ali poleg te trditve je kajpak tudi dosti neznank vojne, ki neprestano traja v Evropi in ki lahko vsak čas
podre omenjene domneve.
Balkan je v glavnem prebil dobro zimo. Jugoslavija morda najboljšo. Res je imelo dejstvo, da je vojna para-lizirala normalno gospodarsko produkcijo v Evropi, svoj odmev tudi po Jugoslaviji, ki dan za dnem čuti vojne po-sledice.
Vprašanje prehrane je posebno važno. Zategadelj je vlada morala ustanoviti posebno ministrstvo za prehrano. To ministrstvo mora voditi račune o vprašanju koordinacije in organizacije v zadevi prehrane po vseh krajih Sirom po deželi. Jugoslavija razpolaga z neenakimi hranilnimi in prometnimi sredstvi. Ker je bil izvoz v Nemčijo letos jako velik, se je to moralo čutiti tudi v deželi. Ali narod prenaša takšna pritrgavanja samo za to, da se obvaruje vojne, najhujše škode, ki more zadeti deželo.
V tem oziru obstaja v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji enako popolno sodelovanje vseh odgovornih ljudi v tem, da obvarujejo deželo vojne. Ljudstvo razume to politiko popolnoma. Simpatije hrvaškega naroda do dra. Mačka so se zelo ojačile baš zato, ker se ve, da so vsi njegovi napori danes posvečeni temu, da se Jugoslavija obvaruje vojne.
Nj. Kr. Vis. Knez Pavle, kateremu edinemu se mora pripisati modro vodstvo zunanje politike v smislu tega, da se Jugoslavija obvaruje vojne, uživa simpatije naroda v Jugoslaviji. Njegova politika se ima za resno, modro in razborito politiko. Samo njemu se mora pripisati dejstvo, da je ta politika doslej obvarovala Jugoslavijo vojne. Zunanjo politiko Kneza Pavla in dra. Vladka Mačka izvaja dr.'Aleksander Cincar-Markovič, ki je popravil naše odnošaje z Ogrsko in ki daje tej politiki veliko takta in
smisla za ravnotežje.
Obisk predsednika jugoslovanske vlade ,g. Dragise Cvetkoviča in g. dra. Aleksandra Cincar-Markoviea pri voditelju tretjega rajha g. Hitlerju in zunanjem ministru g. Ribentropu se je vršil ob naj prisrčne jsem razpoloženju. Nemsl-u odgovorni krogi, nemška javnost iu nem-
ški tisk' so še enkrat poudarili tradicijonalno prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo z Nemčijo. Na Nemškem, zlasti pa v Berchtesgadenu se je tudi ob tej priliki še posebno poudarilo, da nima Nemčija nobenih osvetnih namenov do Jugoslavije, pač pa da želi, naj Jugoslavija še nadalje ohrani svojo strogo nevtralnost v miru, ker s tem čuva mir in nevtralnost južnoiztočne Evrope in dela Balkana. Nemški tisk je še posebej naglasil in poudaril to, da je zedinjena in močna Jugoslavija potrebna stabilizirani Evropi, pa naj je ta že kakršna si bodi. Ta postavek, ki ga nemška odgovorna publicistika iznaša med ljudi in poudarja že odtlej, ko se je Hitler pospel do oblasti, je bil tudi sedaj ob priliki obiska javno poudarjan in naglašan v vseh nemških listih in na vseh odgovornih in službenih mestih. Kdor odbliže pozna odnošaje, ki vladajo že leta in leta med Jugoslavijo in Nemčijo, ve, da je to glavna centralna teza, s katero je Nemčija računala ter vodila svojo politiko z Jugoslavijo. Nemčija želi in si prizadeva, da ostane Jugoslavija na Balkanu močna država, kakor je Švedska na severu med skandinavskimi deželami.
Jugoslavija kot majhna dežela, ki gre samo za tem, da si ohrani narodno, etniško in politično samostojnost, dežela, ki ne išče ničesar, zemlja, ki nima nikakšne reven-dikacije, niti nacijonalne, niti ne teritorijalne, in ki so se ji državne aspiracije udejstvile s svetovno vojno ter popolnoma rešile s sporazumom med Srbi in Hrvati, z ustanovitvijo Banovine Hrvatske, prejema povsem mirno ta mnenja, ker misli, da ustrezajo te izjave stanju stvari same. Razen tega ni treba v današnjih razmerah po Evropi in na Balkanu iskati ničesar več. Ono, kar vedo odgovorni krogi, to je da mora Jugoslavija, ki nima prav nobenega razloga za to, da bi se udeležila te vojne, čuvati svojo narodno in politično samostojnost kakor tudi notranjo svobodo.
Nadaljevaje liberalne tradicije se Nj. Vis. Knez Pavle neprestano posvetuje z vsemi odgovornimi ljudmi v deželi ter si prizadeva držati skupaj okoli višjih interesov dežele in Dinastije Karažorževičev vse narodne,moči in (Nadaljevanje na 3. str.)
JOUETSKE NOVICE
Joliet, 111.
Sušeč ali marec je prispel te tiru v snežno-beli obleki, kakor krotko ja^nje, in ne kot rjoveč lev, kakor so nam pravili naši stari.
V bližnjih zveznih municij-skih tvornicah zdaj že posluje nad deset tisoč vposlencev in vsak dan jih baje najmejo par sto novih. Iz tega razloga je v našem mestu in okolici nastalo pomanjkanje stanovanj, vsied tega namerava zvezna vlada še to spomlad postaviti okoli 500 novih stanovanjskih hiš. kar bo stalo blizu cel milijon dolarjev. Nihče, ne ve kako dolgo bo vse to trajalo, vsekakor pa se ne bo to ustavilo, dokler bodo Evropejci nadaljevali svoj rokovnjaški posel.
Umrl je 26. m. m. znani rojak Martin Fir, star 76 let in bivajoč na 1113 N. Broadway. Poleg vdove zapušča tudi več odraslih sinov in hčera. Doma jc bil iz Lokvice pri Metliki, odkoder je dospel sem pred 50. leti. Naj počiva v miru!
George F. Sehring, bivši pi-vovarnar in že večletni pod-warden tukajšnje drž. kaznilnice, je bil zadnji teden promoviran za wurdena, ker je warden Ragen odstopil, po par, dneh pa je bil Sehring zopet ponižan na staro mesto, ker je gov. Green imenoval novega warden a v osebi nekega bivšega čikaškega policaja
Doodya.
Mladi Ray Muhich, 20 letni in g. Antona Muhica, 1111 N. Center St., je te dni prejel povabilo ocl svojega starejšega brata iz Newpprt News, Va., da naj pride takoj tja, kjer ga čaka delo v ondotni ladjedelnici, kjer .je starejši brat vpo-slen že dalj časa in je vse vrste dela v izobilju.
"De mortuis nil nisi bene!" pravi star latinski pregovor, kar se bi- reklo po naše. "O mrtvih nič slabega 1"
Gornjega pregovora pa ne poznajo uredniki naših "na prednih" listov, ker so zadnji teden tako hlastno poročali o nekem bivšem svojem "veljaku," ki je pred kratkim umrl. Poročali so namreč, da je do-tlčnik zapravil in zašpekuliral vse svoje ogromno premoženje in več tisoč tujega denarja, kakor tudi 'blagajno Slov. zavetišča. Pisali so, kakor bi hoteli izkljuvati njegove trudne oči kot hijene in sestradani jastrebi (vultures). V s e to zdaj, ko se% po smrti zagovar jati ne more. Sodil bi človek, da so mu bili oni tega največ krivi, ker jim je svojčas slepo sledil. Zlasti se tako pisarenje ne spodobi onemu listu, ki je dolgo let' "zobal" iz uotičniko-ve pesti.
Boljše bi ti "naprednjaki" storili, ako bi malo povohali in javnosti sporočili kje je skrit ostali del blagajn njihovega
Slov. zavetišča in Rep. združe nja, katere si so baje pred 20. leti osvojili morda se živeči njihovi "kumšije."
Pozdravljeni vsi skupaj!
Naročnik.
-o——
VAŽNO iNAZNANILO ZA WAUKEGAN ČANE
Waukegan, 111. V soboto 8. marca bodo imeli člani društva Najav. Imena spoved, v nedeljo 9. marca pa skupno sv. obhajilo. Po sv. maši je v šolski dvorani zajutrek, po zajutreku pa seja. Vsi člani ste prav vljudno prošeni, da pridete vsaj .15 minut precl osmo uro zjutraj v malo šolsko dvorano, odkoder gremo skupaj v procesiji v cerkev.
Naj bo tudi naznanjeno vsem onim, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, oziroma banketa, ki se bo vršil povodom 50 letnice, ko je list Ame-rikanski Slovenec zagledal be li dan. Vsi oni, ki ste se odločili, se opozarjate, da si do 9. marca kupite tikete, oziroma vstopnice za banket, kajti pozneje se ne bodo mogle več vstopnice pri meni dobiti. Sporočite mi, kakorkoli že, koliko vstopnic kdo želi. Lahko me tudi pokličete po telefonu Majestic 77, pa vam vstopnico prinesem na vaš dom. Kdaj in kako se bo vse to vršilo, ste pa že brali v listu Amer. Slovenec in še boste. Zato ni po trebno, da bi jaz tukaj to pojasnjeval. Ce bo potreba še kaj pojasnila in navodil, bomo lahko to storili pozneje. Prav bi pa bilo, da bi naša naselbina Waukegan in North Chicago, kar se tiče števila udeležencev na banketu, bila častno zastopana na tej redki slavnosti, kajti petdeset let, odkar živi tiskana slovenska beseda med ameriškimi Slovenci, je in'mora biti za nas velikega pomena. Zato, kdorkoli se želi udeležiti te slavnosti, oziroma banketa, naj si preskrbi vstopnico takoj, da ne bo prepozen.
Andrej Košir
NOVICE IZ FARE SV. ŠTEFANA V CHICAGO
Chicago, 111.
Ce smo prav v postnem času tukaj pri nas v Chicago je še zmeraj velika košaia novic Tako, da ne bodo rojaki drugod mislili da smo zaspali, naj ji omenimo po vrsti.
Najprej moram poročati, in sicer z velikem veseljem, da je bil Maškaradni ples najbolj obiskana veselica pri nas v zadnjih desetih letih. Naša velika šolska dvorana jc bila tako nabito polna, da so plesalci imeli veliko težavo se vrtiti po dvorani. Potem je bilo kros šestdeset oseb oblečanih v le pih in tudi smešnih kostumih, za katere je vsak dobil lepo nagrado. Podružnica Ženske Zveze iz naše naselbine je pri-ledila ta Maškaradni ples na nedeljo, 23. februarja v korist fare sv. Štefana. Ves dobiček do zdaj je bil !$350.00. Naj se zahvalim najprej Mrs. Marj Tomažin in vsem članicam Zveze za veliko delo, trud in zanimanje. Potem lepa hvala vsem udeležencem in tudi vsem našim trgovcem. Res je bil ta večer takšen, kakor ga redkokdaj dandanes vidimo, dolgo ga nc bomo pozabili.
Prihodnjo nedeljo pa bo zo-
pet lepa in zelo nedolžna veselica pri nas. Članice Dr. Žena in Mater bodo priredile, na to nedeljo, 9. marca, Bunco Party, tudi v korist slovenske fare sv. Štefana. Vsako leto naše dobre žene priredijo ta Bunco Pairty in vsakokrat so imele lep uspeh, tako upamo, da letos' ne bo izjema. Upamo, da bo naša dvorana zopet nabito polna. Mi vemo, da bodo naši rojaki radi se udeležili tega party, zakaj ženske so nam obljubile da bodo imele veliko lepih nagrad. Tako vas zopet vabimo, ne samo ženske, marveč tudi moške, zakaj za moške bo tudi vse dobro skrb-Ijeno. Igra se začne točno ob 2:30 v šolski dvorani na Cermak Rd. in Wolcott Ave
V postnem času pa tudi mislimo na resne stvari, ra našo duhovno življenje in na naše duše. Imeli bomo dva tedna svetega, misij ona v naši cerkvi. Prvi teden bo slovenski misi-jon in se začne na nedeljo večer, 16. marca in konča na popoldne, 23. marca. Slovenski misijon bo vodil nam dobro znani duhovnik, Father Wen-cel Solar, O.S.B. iz St. Bede's College, Peru, 111. Tem potom vabimo vse naše rojake v Chicago, tudi naše prijatelje na West Side, da se udeležijo tega misijona. Za marsikaterega rojaka bo to zadnja prilika,da napravi kaj koristnega za svojo dušo. Ne pozabite, dragi rojaki, misijonski čas je čas milosti, čas zveličanja. Več o mi-sijonu bo vam pozneje poročeno. Drugi teden bo angleški misijon in se začne na nedeljo večer, 23. marca in konča v večer, 30. marca. Angleški misijon bo vodil duhovnik iz Re da Dragocene Krvi iv Car-thagena, Ohio.
Potem vsi že veste, da bo naš dobri list Amerikanski Slo venec praznoval zlati jubilej s sveto mašo v naši cerkvi in banketom v naši šolski dvorani na 30. marca. Tako smo še precej živi v Chicago in bomo tako ostali še za več let.
Fant od fare -o-
Dogodki
med Slovenci Ameriki
NAZNANILO ČLANOM DRU
ŠTVA NAJSV. IMENA Joliet, 111.
Prihodnjo nedeljo 9. marca pri osmi sv. maši bo skupno sv. obhajilo članov društva Najsv. Imena. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se ob pol osmi uri zberejo v stari šoli, da od tam skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši. Prinesite s seboj društvene znake. Kateri jih še nimate, jih boste ahko dobili v nedeljo od tajnika, ker jih ima društvo sedaj v zalogi.
f Ker smo sedaj v poatnem času in bo to društveno velikonočno sv. obhajilo, bi bilo lepo in prav, da vsi člani pridejo in pristopijo k mizi Go-ipodovi, da kot velika armada Kristusovih vojakov pokažemo zvestobo našemu Zveličar-ju, ki se je z bridkim trplje njem in smrtjo na križu žrtvoval za nas in nam dal v svoji ljubezni milost, da smo člani društva njegovega Najsv. Ime na, da mu tem lažje služimo ter'si nabiramo neminljivih zakladov za naše duše, kateri bodo edino veljavni po naši smrt. i
Po sv. maši bo v farni dvo-
Zopet nov grob
Cleveland, O. — Zadnji teden je na svojem domu na East 64th street umrl tukaj dobro poznani rojak Joseph Blatnik, v starosti 69 let. Doma je bil v Drašeči vasi, fara Šmihel pri Žužemberku. Pokojni je bil tudi veteran" špansko-ameriški vojni. Zapušča soprogo Johano, sina, sestro in več drugih sorodnikov. V starem kraju pa več sorodnikov. Pokopan je bil zadnji ponedeljek iz cerkve sv. Vida na pokopališče sv. Pavla.
K vojakom so odšli
Milwaukee, Wis. — Dne 2,1-februarja je zopet odšla od tukaj večja skupina mladeničev služit strica Sama. Med nji®' sta odšla tudi dva slovensk" fanta in sicer Math Udovi& sin tukaj poznanje družin6 Math Udovča iz West National Ave. in Avgust Km^' tetz, sin družine Matha Kn^ tetza iz Greenfield Ave.
Tatovi
Cleveland, O. — Nežna«' zlikovci so oni dan razbili po v izložbenem oknu trgovine z obuvalom, katero lastuje Louis Mayer na St. Clair Ave loparji so pobraii osem parov moških in štirinajst parov že®' skih čevljev ter več parov ne gavic.
Sirrt kosi
Strabane, Pa. — Tukaj Je pred kratkim umri rojak ton Slanovič, v starosti 58 le Doma je bil od Mirne peči Dolenjskem in je bival v Ame' liki okolu 40 let. Zapušča $ progo in štiri pastorke ter bf' te.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Prij** ne vile rojenice so obiska'8 pred kratkim družino Mr Mrs. Albert Tratnik iz tional Ave. ter jim pustile spomin zalo deklico. — lje so se ustavile tudi pri dr1' žini Mr. in Mrs. George Za'" na South 65th Street v W Allisu in tudi njim podal' zdravo hčerko.
•i!«
rani skupen zajutrek in red1"1 trimesečna seja. Slišali b°s razna zanimiva poročila f župnika in društvenega od^ ra. Tudi razne, jako važne ^ deve bodo za rešiti. Sploh 1 to ena izmed najbolj vaŽ® sej,, k^rt- jih je društvo še ^ daj imelo. Radi tega ste v" prav vljudno vabljeni, d» po sv. maši prav gotovo 11 ^ ležite tudi seje.—V prete letu ste se možje člani, , razni prilikah in nastopih y prireditvah jako lepo izkaZ^ zato smo tudi dosegli nepi')C, kovano lepe uspehe, ki so v čast. Zato upamo, da zopet prihodnjo nedeljo no pokazali vsi do zadnJ6 vaše zanimanje in ponos moško društvo Najsv. fare sv. Jožefa.
M. H-
—
SPOPAD NA ŽIVLJENJE IN SMRT (155)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
ON ZALIM'5 ORDERS THS PIRATE TOOK CAREFUL AIM. TARZAN SAW NO CHANCE OF ESCAPING THE DEADLY BULLET...
Na Zalimovo povelje t.e je ropar skrbno pripravil. Tarzan ni -videl ui^a-kc rešitve pre^ smrtojMjsao kroglo . ».
'Nekako istočasno, jc bila tudi opica Bohgdu. ki je hitela I arzanu na pomoč napadena 9<i leoparda.
S .presunljivim krikom sta nato opica in leopard padla z drevesa na. tla.
Tal^oj nato sta se v ljutem boju spoprijeli ... in boj se more končati le s smrtjo euega izmed aju.
Petek, 7. marca 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
K GSMERIM SE PRIDRUŽILI ŠE ŠTIRJE
Družba^® sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C^Jai« Inliat 111 InkorP- v drž- lninois Severne Amerike. »JvUC/.. «JU£1CI, lil. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za veri, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1-	Podpredsednik: Frank Tushek.
2-	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. ZaPisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Dr. ^dward M. Svetich, 354 No. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111.
Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, HI.
POROTNI ODEOR:
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Dlue Island Ave., Chicago, 111. John Denša, 2730 Arthington Ave., Chicago, 111. Predsednik Atletičnejra odseka: Martin Dragovan, ml.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja 1941 jc DSD izplačala svojim članom in člani-: cam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin, posmrtnn, bolrn-[ skih podpor, ter tudi denarne vrednosti v znesku $202,320.97. f Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-; lek pa od rojstva do 16. leta.
j Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-? heni certifikati: "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty : 'ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen-; tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna.
Rojaki (inje)! Pristopite v njeno sredo. ; Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
Farmarska družina Porter Laslcy iz Leitchfielda, Ky„ ki je bila že doslej številna, se je zadnje dni nenadno še znatno pomnožila. Dobila je namreč četycrčke, tri deklice in enega dečka, s čimer se je dvignilo število njih otrok od dosedanjih osem na dvanajst Slika kaže 42 letno mater z novim naraščajem.
kaj se slisi po svetu?
kar lebdi pred našimi inženirji še vedno kot daljni cilj pred očmi: te živali proizvajajo luč brez toplote. Tako so odkrili! na primer dve tropski ribi, ki' imata posebne organe za luč.
V	teh organih živi mnogo majhnih bakterij, katere se svetijo in lahko v ribah samih tudi rastejo. V ta organ priteka mnogo krvi, hrane za goste, ki skrbe za razsvetljavo. Nepro-sojna koža skrbi, da ne more prodreti luč v sosednje tkivo. Poleg tega imajo te živalice posebno pripravo, s katero lahko luč "ugasnejo" ali jo "prižgejo."
—.—o-
VODA — ZDRAVILO PROTI RAKU
Kakor poročajo je prišel neki zdravnik do novega zanimivega odkritja na polju medicinske znanosti. Pravijo namreč, da lahko služi navadna voda kot zdravilo proti raku. ;
0	tem se je prepričal zdravnik dr. Faila na newyorški bolnici "Memoria," ko je delal na tem, da pojasni vpliv rontg~<5tiskih žarkov na stanice raka. Njegov nauk vsebuje sledeče:
Ko prehaja električni tok ' skozi stanice, deli molekule ' protoplazme, ki se nahajajo v < notranjosti celic, na dva dela. ;
V	enem delu se zbirajo poei- ( tivno naelektrene, v drugem pa negativno naelektrene molekule. Ti delci se pozneje ponovno sestavijo ter tvorijo novo kemično substanco in s tem motijo ravnotežje v notranjo- o sti stanic. Da bi se ravnotežje s zopet vzpostavilo, pronica v y njihovo notranjščino voda' sko- g zi okenca. "Indian Rewiew" T (Madras) piše, da je izvršil dr. Faila poskuse na 82 miših, s bolnih na raku. Po obsevanju t z rontgenovimi žarki jim je I nekajkrat na dan vbrizgal de- \ stilirano vodo. To zdravljenje ^ je trajalo šest dni. Živali so ^ ozdravele. Tako Vsaj pravi po- ^ ločilo o tem.
-o--<
ČESA NISO POZNALI NAŠI i PREDNIKI V DOMOVINI 1 Naši ; .edniki, ki že tisoč'«- 1 tja poznajo vino in kruh, so ; mogli živeti brez mnogih za- ^
1	čimb, brez sladkorja, alkohola, kave, čaja, čokolade, sveč, tobaka pa celo brez krompir-pa. Vse do 15. stoletja so bile začimbe kakor poper, klinčki in cimet velik luksuz, ki se je plačeval z zlatom. Sladkor je namestil med in so Arabci delali dobre kupčije. Sele 1812. leta so začeli v Evropi gojiti sladkorno repo. Kar se tiče kave in čaja, ju pozna Evropa (toda ne vsi kraji) šele od 17. stoletja dalje. Čokolada sc je smatrala za zdravilo in jo je kot bolnik prvi užival kardi-nal Richelieu. Sveče so na-pravljali iz voska, šele v 19. stoletju iz stearina. Tobak, ki je bil nepoznan do odkritja Amerike, je bil prinesen v Evropo šele v 15. stoletju in žen ske so ga začele kaditi šele 300 let pozneje. Prav tako so danes neobhodni krompir pri-
** nesli v Evropo šele po odkritju 10
Amerike.
m japonskem že 2600 LET vladajo cesarji
KRATEK POGLED V BODOČNOST
Najzanimivejše leto v poslednjem tisočletju preživljamo letos.. V "Jutranjem listu" razpravlja prof, A. Mudrinič o usodi letošnje«?., leta in pravi, da bo. sodeč p.) naukih koz-mobiologije,izredno važno kot glavna preokretriica v ustvarjanju novega rei a tako v gospodarskem, socialnem kakoi tudi v duševnem pogledu.
Vlade v evropskih državah bodo s poletjem. 1941 postale miroljubne, toda ker bo ljudstvo borbeno, lahko pričakujemo dokončni mir v Evropi in na vsem svetu - Jsele po letu 1943., ko bo v Evropi na stotine državic. Denarstvo bo popolnoma reformirano in sicer bo uveden dernr brez zlate podlage v vsej Evropi ali pa se bodo našle nove oblike plačilnih sredstev. Po letošnjem letu bodo mnoga nova vprašanja zajela zanimanje vse svetovne javnosti in povzročila skrbi širokim plastem, kajti odkritja novih '»#'nit*wih v rnetnih sredstev, nova sredstva za sporazumevanje, televizija, vprašnje pošte in podobno, bo-ido povzročila disorganizacijo, nered, prometne nesreče. V maju 1941 se bo primeril v našem solnčnem sistemu nenavadno redek pojav: skoraj vsi planeti s Solncem in Mesecem vred bodo zbrani v eni smeri, da jih bo z zemlje videti, kakor da so se sestali k občnemu zboru. Nastala bo tako imenovana velika konjunkcija planetov, kar bo imelo močan vpliv na vsa dogajanja na zemlji.
ŽIVALI, KI SI SAME SVE-TIJO
Na morskem dnu vlada večna tema. Kljub temu pa vemo, da so tudi tam živa bitja, ki ne morejo živeti brez vsake avetlobe. V globokem dnu žive ribe, ki imajo najnenavad-nejše "organe," ki izžarevajo sla'bo, zelenkasto luč. Ta luč jim zadošča za lov na hrano. Praviloma proizvajajo morske živali same zase potrebno luč, pri čemer se jim posreči nekaj,
zor, ko se je pripeljala tja cesarska dvojica, prizor, kakršnega bi drugod po svetu zaman iskali. Tako velikega spoštovanja ni zmožen izkazati svojemu vladarju menda res noben narod na svetu, spoštovanja, ki bi prišel tako iz globine srca. Velikanska množica, ki je bila pokrila ogromni trg pred cesarsko palačo, se je globoko priklanjala, ko se je pripeljala tja cesarska dvojica. In ko sta se cesar in cesarica vsedla sredi drugih visokih odličnikov, je vstal predsednik vlade knez Konoje in v imenu vsega japonskega ljudstva izrazil v izbranih besedah zvestobo in vdanost svojemu vladarju v teh izrednih časih, ki danes vladajo na svetu in ki tudi narodom. Daljnega Vzhoda niso prizanesli.
Pri tej priliki je tudi cesar spregovoril.
Zahvalil se je za izraze tolikšnega zaupanja, vdanosti in zvestobe, namenil pa je nekaj besed tudi svetu, ki ni bil. pri teh slovesnostih navzoč, svetu daleč tam na Zahodu, v Evropi, in na Vzhodu v Ameriki, da bo vedel,,kako tudi japonski cesar, daljni naslednik prvega cesarja pred 2600 leti, misli o sedanjih razmerah na svetu. Sporočil je navzočim in nenavzočim, da sedanje velike spremembe v svetovnem položaju pocenijo tudi preobrat v razvoju Japonske. Vsi japonski državljani morajo po cesarjevem ' ukazu hoditi po tej veliki poti, ki ne vodi k sreči samo japonskega naroda, pač pa tudi k sreči vsega človeštva in složnemu sodelovanju med vsemi državami.
Ko je cesar nehal govoriti, so se razlegli po širnem trgu in še daleč po ulicah, ki vodijo tja od vseh strani, navdušeni vzkliki: "Banzaj, banzaj!" kot zaobljuba, da bodo tudi v bodoče vsi Japonci stali zvesto ob strani svojemu vladarju in doprinesli, Če treba, še večje žrtve, kot so jih morali do-zdaj. In v to navdušenje je za-grmela častna slava Vojaškega oddelka v bojnih čeladah . . . -o-^—
Katoličani so tako Smočni, : kakor je močno njihovo kaio liško časopisje.
marcev a številka "novega
SVETA'
DVA OPOZfCITONALCA
zdaj-dokler se lahko!
je za poslati velikonočna darila domačim v stari kraj. Balkanu grozi splošna nevihta in zveze znajo biti vsak čas ukinjene. Svetujemo pa vsem, da se poslužujejo le
Brzojavnega pošiljanja
V ta namen tu navajamo cene jugoslovanskim dinarjem, v katerih so stroški za brzojav že vključeni.
Pošiljatelji so prošeni, da nakazujejo svoja nakazila le v ravnih svotah na sto. To je po 100; 200; 500, itd. kakor so cene tu navedene.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za S 3.20................100 Din ! Za $12.00.............. 600 Din
Za $ 5.00................200 Din I Za $13.75............ 700 Din
Za S 0.75................300 Din i Za $15.50.............. 800 Din
Za $ 8.55................400 Din I Za $17.25............. 900 Din
Za $10.00................500 Din I Za $18.50..............1000 Din
Cene italijanskim liram:
Za $5.85...............100 lir ]| Za $10.20..................200 lir
Za $22.75........................500 lir
Pri višjih cenah poseben popust. Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Dva senatorja, ki skupno z drugimi, istega mišljenja, volijo borbo proti predlogu za neomejeno pomoč Angliji. Na levi je D. W. CUrk iz Idaho, na de&ni R. La Foliette u Wiiconsina.	, ............. . ..
9123232348535348234802234853235348484823484853485353534823482323
2 velikimi slovestnostmi, Kakršne morda znajo prirediti Sailio na Dalnjem Vzhodu, so la'isko leto proslavljali na Jamskem 2600 letnico, odkar 36 Prišla na japonski prestol cesarska rodbina, ali z ^Ugimi besedami proslavljali 2600 letnico japonskega ce-- Sarstva. Proslave so bile pov-r™ Po Japonskem, po mestih "J »a deželi. Bil je to državni bolje rečeno narodni praz-!, kakršnih so s tolikšnim Veseljem in slovesnostmi pro-avljali celo na Japonskem j^orda še prav malo ali še norega. 2600 letnico japon-eSa cesarstva so slavili kar Več dni.
^orda bi zvedeli kaj več ^tUmivih podrobnosti o teh 0vesnostih, če ne bi bila Jamska tako daleč proč ocl nas.
Sa mesta in Vasi na Jamskem so bile v kar naj-slavnostnem raz-i' £°loženju, vsa praznično o-[ rašena. Celo odlok o zatem-'	mest je te dni izgubil ve-
> Javo in tudi alkoholne pijače 1 smeli Japonci točiti ves \ an> kar vsaj v zadnjem času
"	Ha t
"	11 Japonskem ni bilo dovolje->.0' ,Saj Japonci že davno pre-
,	lv^ajo vojne čase in so bile
\	.^o potrebne tudi tovrstne
J	0l*ejitve.
t	Svečanosti pa so dosegle
£	'^Mišek v nedeljo, ko je bi-
la na velikanskem trgu na severni strani cesarske palače veličastna parada. Nalašč v ta namen so zgradili orjaško poslopji na stebrih, o katerih si Evropejec le težko ustvari pravilno predstavo. Prostor, ki ga je pokrival en sam tak velikanski steber, je pokrival površino 500 k V. metrov. Vsa ogromna stavba je 'bila zgrajena v starem japonskem slogu in je vse drugo v primeri z njo naravnost pritlikavo. V zelenje in razkošno cvetje so odeli vse ceste in ulice, ki vodijo na ogromni trg pred cesarsko palačo in po katerih je šla veličastna parada. Na gosto so bili postavljeni tudi slavoloki z okrašenimi napisi, s katerimi znajo Japonci izražati svojemu vladarju vdanost in zvestobo. Na trgu se je že na vse zgodaj zbralo okoli 500.000 ljudi iz Tokia in drugod. Med njimi so bili seveda tudi številni člani raznih diplomatskih, zastopstev na Japonskem.
Na Pbeh ^traneh slavnostnega prostora so se posedli člani cesarske hiše, .japonski ministri in člani diplomatskega zbora, sredi pa sta bila postavljena dragocena prestola za cesarja ni cesarico, nekoliko
■	višje nad drugimi, da bi bilo tudi v tem povdarjeno, da sta cesar in cesarica nad vsemi.
■	Naravnost ganljiv je bil pri-
drugega tedna bo izšla arčeva ali tretja številke četr-B,ga letnika "Novega Sveta" s eJeco vsebino:
iiPČA Kaj gre? (uvodni čla-
PREGLED (raznih poli-
«01lh dogodkov); Limbarski:
spADUŠTVO" (pesem); L.
BOLNIK (pesem);
V*UJ V ZGODOVINI (zgoclo-
iW* 6lanek>; I- Šašelj: PRI-/ViiDKE q «V1LAI1» (Z.jni_
, k0sti iz Belekrajine); h. Sta-()K: SLOVENSKI MOTIVI J. M. Trunk: TIHE — ZAUPAJ! (premišlje-I^tJp*; S.: SKRIVNOST OB-Vew\ (zanimiva ljudska po-CC MICHAEL F. w (življenjepis) ;Ivun Zu-LjJ.;2VEZDA NAŠEGA ŽIV-(pesem) ; MALO O DENARJU (članek);
SLOVENSKI PIJONiK (zgodovinski opis naselbine in Slovencev v CleveUmdu); DOM IN ZDRAVJE (koristni nasveti o zdravju, gospodinjstvu, itcl.); ZA SMEH IN ZABAVO; J. Premrov: ZVESTA SRCA (roman).
"NOVI SVET" prinese v vsaki številki zammiv6 zbirko poučnega in interesantnega čtiva. Ta družiriski mesečnik bi moral biti v vsaki slovenski hiši. Dober poučen list je človeku najboljši prijatelj, ker mu prinaša dobre in koristne pouke, kar je za vsakogar največja korist. "NOVI SVET" stane samo $2.00 na leto. Naročnino sprejema Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois.
PISMO IZ DOMOVINE
(Nadaljevanje z 2. str.)
vse struje v narodu. Nedvomno je to on danes tudi dosegel in lahko se da z mirno dušo reči, da je Jugoslavija danes naznotraj bolj zedinjena, kakor je bila še kdajkoli poprej. Največja večina srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda stoji združena okoli tistih ljudi, ki gredo za tem, da se v teh strašnih dneh ohrani narodna sloga in z narodno slogo državna in nacijonalna samostojnost. Potuhnjeno delo narodnih izdajalcev ne more razbiti te vzajemne sloge, ki se danes bolj kakor kdajkoli poprej razodeva v zedinjeni Jugoslaviji pred skupnimi zunanjimi ne-prijatelji. Dovolj je slišati tisto, kar je g. dr. Vladko Maček izjavil na grobu g. dra. Antona Korošca, ko je rekel, da "mi Hrvatje, Srbi in Slovenci stojimo danes proti vsakomur kot čvrst, neprodiren zid," ali tisto, kar je priporočil Hrvatom o božiču: "Otresimo se, glejte, sedaj ob priliki božičnih praznikov, vseh medsebojnih, včasih docela nesmiselnih trenj in spotik! Kajti vedimo, da je to glavni pogoj za napredek hrvaškega kmečkega naroda in procvit drage nam domovine Jugoslavije" ('Hrvatski Dnevnik' od dne 23. decembra, 1940). Poleg izjav dra. Vladka Mačka je treba omeniti tudi izjave drugih pravih hrvaških voditeljev, izvoljenih od hrvaškega naroda, kakor sta ban Banovine Hrvatske g. dr. Ivan Šubašič in ge-
•	neralni tajnik HSS g. dr. Juraj Krnjevič, ki vsi poudar-ijjajo in naglašajo vdanost hrvaškega naroda in hrvaške ' državne misli Jugoslaviji. Jasno je in razumljivo, da
•	prihajajo slični glasovi tudi iz Srbije in Slovenije kakor tudi iz vseh naših krajev, ki se zavedajo, da je danes uso-
j da Jugoslavije bclj kakor kdajkoli poprej povezana z uso-t io vsakega posamičnega dela našega naroda, i Jugoslavija se: danes čuti jačjo, kakor pa je bila ka-
-	dar si bodi poprej, in tako ji ne morejo več škodovati, niti ! je ne oslabiti vsa skrivna ruvanja narodnih izdajalcev, ki
•	so v službi tujcev in ki v bistvu predstavljajo tako zvano ' 'peto kolono' ne samo v Jugoslaviji, nego v vseh drugih \ državah, koder prebivajo.
Snegovi se tajajo, poplave prihajajo in zato je povsem razumljivo, da mora sedaj priti Balkan na dnevni I red. Vsa pozornost je osredotočena na Balkan, na njegovo nadaljnjo usodo v tej vojni. Okoli Balkana se zgri-
-	tijata nemška in angleška sila. Italija je poskušala dobiti
-	glavno besedo na Balkanu. Ali grški odpor jo je odstra-" nil od tega. Zastran tega je danes usoda Balkana prepu-| sčena izključno le dvema udeleženkama evropske vojne, in
sicer Nemčiji in Britaniji. Jasno je, da je nemška moč c selo velika in še vedno neobičajno jaka. Razumljivo je, i da se balkanski narodi izogibajo vojne z Nemčijo — toda i 'zogiba se je tudi Nuncija sama, ki po svojem tisku mno-■ fokrat poucfarja, "da "noče nareefiti Ludendorfove napake ter imeti vojne na dveh frontah, in sicer na zapadli in Balkanu. Vojna na Balkanu je sila težka in neljuba vojna. To je vojna epidemije, kolere, kuge in lakote. Nemčija se je hoče izogniti. Pazila bo bdeče na to, da se je izogne, ali da iztira Anglijo z Balkana in Bližnjega iztoka če mogoče brez krvi, ter si vsekakor prizadevala, da ne za-pali celega Balkana. Nemčija hoče še posebno gledati na to, da drži Jugoslavijo daleč proč od vojne. Jugoslovanska vojska in bolgarska nevtralnost s turško vojsko v dolini Vardarja, vse to bi nudilo brez vsakega dvoma strašen odpor Nemčiji. Zato si Nemčija prizadeva držati Jugoslavijo daleč proč od vojne. Ker nima Jugoslavija nobenega razloga za to, da bi šla v to vojno, se drage volje drži strogo nevtralno, ker ve, da bi morala bolj kakor Grčija, bolj kakor Turčija nositi vso težo take vojne na sebi. Slovenija, Hrvatska, glavni del Srbije tja do Niša, vse to bi bilo popolnoma porušeno. Zemlja bi bila opustošena in narod bi davila strašna lakota. Med junaštvom in opreznostjo si bodo naši odgovorni činitelji prizadevali varovati se nevarnosti, a obenem pa ohraniti narodno junaštvo, poštenje, narodno čast. Kajti res je, kakor pravi Knez Pavle: "Vitalnost našega naroda, ki se sedaj razodeva, nam daje nove dokaze temu, da lahko z zaupanjem zremo v svojo bodočnost. To deželo branijo generacije, ki bo vredne svojih velikih prednikov ... To vliva nam vsem vero v to, da prebrede naša dežela srečno vse težave, s katerimi se ima boriti, in da se bo obvarovala vojnega pustošenja in še težjih vojnih posledic."
Stran S
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENE«
ROMAN
P. Bourget
J. M. Trunk.
S strahom sem stopal po stopnicah. Tako dolga je bila tista'pot, kakor menda še nobena' v mojem življenju.
Končno, končno sem bil v veži. Prekoračil sem jo s strahom.
Ce bi bil kdo tu, ki me pozna ?
Planil sem v prvo kočijo in dal kočija-žu svoj naslov.
Držal sem obljubo in zmagal sem.
Moj stari sošolec iz Vprsaillesa je stanoval nekaj korakov stran tista leta po najinem odhodu iz zavoda. Kolikokrat sem ga presenetil popolne ali zjutraj na tem stanovanju, da sva potem poklepetala urico ali dve! Potem sem ga navadno odpeljal v katero od tistih restavracij na obrežju, kamor sva tako rada hodila. Zrla sva skozi okna in gledala zeleno vodo v Sini, delo brodarjev in ladje, ki so plule mimo. Kolikokrat so moje noge veselo udarjale ob ta tlak, po katerem sta se zločinca sprehajala, ko sta snovala svoje delo.
Videl sem ju pred seboj, kako se približujeta in oddaljujeta, kako hodita od ene plinske svetilke do druge, slišal sem zvok njunih korakov, ločil sem naglas v govorjenju onega, ki je moral biti moj očim. Ta glas je govoril besede, katerih posledice so težile vse moje življenje.
Zaradi teh besed je moral umreti oče, zaradi njih je umrla teta in jaz sam sem v detinskih letih toliko trpel; toliko, da moje trpljenje niti zdaj, to minuto, ni bilo niti malo tako kakor tedaj.
Pred očmi mi je vzraslo spačeno obličje nesrečnega ničvredneža, ki me je bil v boju tako ugriznil v levo ramo, da sem jo še sedaj otresal; videl sem ga, kako ureja svojo obleko, ko sem jaz komaj stopil iz sobe, kako pripravlja kovčege, kako pritiska na zvonec in kliče slugo, zahteva račun in ga plača z enim od bankovcev, ki sem mu jih vrgel jaz ... in odhaja. Kovčege mu nalože na voz, v naglici se da odpeljati na postajo — brez dvoma na Severno postajo, kjer je najbližja meja. Skoči v prvi vlak .. . odhaja ... in nikdar več ga ne bom imel v svojih rokah.
Strah me je popadel znova.
Dozdaj še ni imel časa, da bi pribežal kam daleč ... Ali bi tekel na policijsko ravnateljstvo? Označba, ki bi jo mogel dati, bi zadostovala. Prijeli bi ga.
Prisegel sem mu sicer pri spominu na mrtvega očeta, da bom pustil, naj odide.
A kaj je vredna prisega, ki jo je človek dal takemu razbojniku?
Prijeli ga bodo . . .
Prijeli jih bodo ...
In mati?
Mati?
Odkar me je imela v oblasti sumnja o strašni resnici, sem se prvič upiral spominu na mater. To minuto, ko me je prikazen bežečega morilca vsega razplamtela v divjo jezo, sem si upal očitati kot slabost to čustvo usmiljenja do matere. Zakaj to čustvo je bilo, zaradi česar sem moral žrtvovati pol maščevanja. Za mir svoje matere sem se mu moral odreči.
"Pa naj trpi še ona," sem si govoril. "Naj bo kaznovana še ona, ker ni ostala zvesta spominu na mrtvega očeta!"
Potem pa me je bilo sram, da so moje misli zablodila tako daleč in zdele so se mi kakor zločin.
Živela je z morilcem petnajst let, nosila njegov ime, delila z njim vse življenje.
Nikdar ne bi mogla prenesti takega odkritja. In jaz ne bi prenesel očitkov vesti, da sem ji odkril to sramoto.
"Ne!" sem dejal. "Naj pobegne."
In vendar sem kljub temu pogledal na uro.
(Dalje prih.)'
Ta pisma so bila precej draga: plačal sem jih s skrivnostjo enega od svojih obeh maščevanj.
Ta pisma so obtoževala očima, ta pisma so ga dajala v roke in na razpolago meni, kakor so ga prej dajala bratu vsa dolga leta.
Kaj naj zdaj naredim z njimi?
Začel sem jih brati kar v kočiji, ki je dvc'rala po cestah.
Prvo pismo, ki je bilo zelo dolgo in zelo natančno, je očitalo Edvardu Tennondu njegove prejšnje napade in mu kazalo obupni položaj, v katerem se nahaja; pismo je tudi namigavalo, ne da bi se jasno izrazilo, na možnost, da bi se ta nesreča dala popraviti in da bi Edvard potem spet srečno živel.
Prvi pogoj je bil, da se pregnanec čisto podvrže predpisom in navodilom svojega brata.
Moral je najprej tistim, katere je obiskoval, naznaniti svoj odhod iz New Yor-ka, potem se pa preseliti v drugo stanovanje pod tujim imenom in tam pričakovati naslednjega pisma.
To je bilo drugo pismo.
Očividno je Edvard v pismu, ki je bilo odposlano v Evropo med prvim in drugim bratovim, sprejel pogoje, stavljene v prvem pismu.
Drugo pismo je nesrečnežu naročalo, naj pride v Liverpool na Angleškem, kjer ga bodo čakala nadaljnja navodila.
Ta navodila, ki so bila predmet tretjega pisma, so se omejevala sahno na sestanek in razgovor, za katerega je Jakob natančno določil čas in kraj. /Dan sestanka je, bil določen prav kmalu proti deseti uri zvečer v Parizu na pločniku med dvema ulicama.
Ti dve ulici, ki ležita med starimi vrtovi, so zdaj zapuščeni, kakor križišče dveh podeželskih cest.
O predmetu, ki ga je Jakob mislil in ki je imel biti predmet njunega razgovora po tolikih leti, ni bilo v tem pismu nič več govora, kakor v obeh v prejšnjih.
A tudi če bi ne bil jaz prej s svojim nenadnim nastopom izvabil Edvardu priznanja, da je res on po bratovem naročilu umoril mojega očeta, bi za to prepričanje zadostovalo to, da so ta pisma s skrivnostnim pozivom padla prav v tisti čas,/ ko se je izvršil umor.
Bral sem jih znova in znova, te obtožujoče liste — kakor sem prebiral nekoč očetova pisma, ki jih je pisal isti čas.
Najprej sem jih bral v vozu, potem doma v samoti svoje sobe.
In strašna zarota, ki me je napravila siroto, se je začela pred menoj jasniti z vedno bolj ostro in strašno lučjo.
To ulico, kjer je Jakob igral mračnega izkušnjavca, sem slučajno dobro poznal.
za poglobitev smisla za narodno svobodo se le kritizira in smeši. Ce je kdo za kako delo v prospeh narodne svobode dobil kako odlikovanje, izgleda, kakor bi bil postal garjeva ovca, .izpostavljen je v časopisju smešenju in zasme-hovanju. Vsi nedostatki, kakršnih pri novi vladi ne more manjkati, §e vlačijo na dan> prikazujejo v najgrši obliki-Biti Jugoslovan v mišljenju se smatra za sramoto, omejenost, r.izkost, hlapčevanje ušivim Srbom.
"Hlapec si bil rojen, in hla' pec boš ostal."
-o-
PREMOŽENJE BOLGARIJE V AMERIKI "ZAMRZNILO"
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji P0' nedeljek podpisal ukaz, s k3' ter i m je vse premoženje, ki lastuje Bolgarija v Zed. drža vali, postavljeno v "zamrzlo stanje, kar pomeni, da se Be more več dvigniti ali uporab* ljati. To premoženje je dokw majhno, kajti ne znaša niti P0' milijona dolarjev. Istočasno se sliši, da se nameravajo lli! enak način zamrzniti prem0' žen j a vseh drugih držav P° kontrolo osišča in mogoče ce'" vsega sveta.
Tam ob Pacifiku je zopet malo zašumelo. Amerikanci se vračajo. Očividno pritiska Hitler na partnera, da dela' preglavice Angliji. Poštenost v diplomaciji bi bilo treba po-dnevu s svetilnico iskati. Japonci sploh te besede ne poznajo. Tam se raztegujejo, kakor Hitler v Evropi, dipJomati pa zatrjujejo, da ni povoda za vznemirjenje. Upajmo, da je doba dremanja in smrčanja premagana.
*
V Washingtonu, D. C., so našli znanega generala Krivite ky j a s kroglo v glavi. Umor, ali samomor, se ne ve. Pisali so, da je bil — Russian. Nedavno od tega je umrl komik, doma iz Dunaja. Pisali so, da je bil — Austrian. Trije bratje so prišli in postali vodilni posebno pri govorečem filmu. Pisali so, da so — Poles. Tako gre- litanija naprej. Nič na tem, ampak nihče ne piše, da so — Judje. In prav Judje sami zopet pišejo, da nič ne zapišejo o Judih. Ali je sramota, če je kdo po narodnosti Jud ?
*
Zadnje dni sem naletel na možakarja, ki bi še pri svojih 60 letih šel v smrt za staro Avstrijo in cesarja Franca. "Kaj se boš z bikom bodel," pravijo. Vsaka beseda je bob ob steno. Razmere, pod kakršnimi smo živeli in bili politično ali politično nič vzgojeni, pomanjkanje tudi lastne bi-strosti, da ne čutimo hlapčevske vloge, ker razen ust in želodca ni dosti v nas. AH naj se čudimo takemu duhu? Teh 20 let Jugoslavije jo prešlo preko nas brez posebnih sledov. Kako to? Večinoma so tisti, ki so nekaj sanjali o neki Jugoslaviji, mislili, da bodo jim pečeni golobi v usta leteli. Ker pa take robe ne more biti, je bila že jutri Jugoslavija le prokl... Jugoslavija. In glede vzgoje po časopisju med nami tu v Ameriki vsaj? Vsak pojav na pravo razumevanje narodne svobode in neodvisnosti, kakršna je pač pod razmerami mogoča, naleti v časopisju le na zasmeh, vsaka prireditev
Vsak teden en dopis, naj geslo vsake naselbine.
Listen to
PALANDECrS YUGOSLAV-AMERICA RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P-®
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Featuring a program of
Yugoslav Fclfc Music
nrvyyvyvvvwwyvvww^vywvvwvyyv^^wyyvyvvyvYv*
VABILO
NA PROSLAVO
ZLATEGA JUBILEJA
"Amerikanskega Slovenca"
ki se bo vršila na
—Tiho nedeljo, 30. marca 1941—»
v šolski dvorani sv. Štefana v Chicago
»s-*-* iilii! UU-	ti
1.—Proslava	se prične s slovesno sv. mašo, ki se bo darovala v cerkvi sv. Štefana za vse žive in pokojne, prijatelje, podpornike in naročnike "Am. Slovenca" ob 11:30 do-poidse.
* f r ■ " | '■ •	;	I 5 J i J i > -1 'f f ^
2.—Med	mašo bo imel slavnostno pridigo o tisku in o zgodovini "A. S.'; VERY REV. MATIJA ŠAVS, dekan iz Shakopee, Minn.
3.—Slavnosti	se udeležita v cerkvi in potem v dvorani Nj. Ekselenca DR. KONSTANTIN FOTIC, jugoslovanski poslanik iz Washingtona, D. C. in jugoslovanski generalni konzul DR. PERO I. CABRlC, iz Chicage, ki bota potem na banketu govorila v imenu Domovine.
4.—Takoj	po maši bo slavnostni banket v šolski dvorani.
5.—Po	banketu začne popoldanski program. Nastopili bodo še živeči slovenski pijonirji duhovniki, med njimi zopet kot glavni govornik VERY REV. M. ŠAVS. Za tem starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, zlatomašnik REV. CIRIL ZUPAN, OSB. iz Colorado; RT. REV. JOHN J. OMAN, kanonik, župnik in predsednik Baragove Zveze; REV. M. J. BUTALA, župnik in Duhovni vodja KSKJ.; REV. JOHN TROBEC, župnik iz Rice, ; Minn.; REV. JOŽEF TROBEC, župnik iz Elk River, ; Minn.; REV. M. J. HITI, župnik in tajnik Baragove ; Zveze; v imenu slovenskih oo. frančiškanov bo govoril ; VERY REV. BENEDIKT HOGE, prov. komisar; v ; imenu domače naselbine in župnije sv. Štefana bo govo- ; ril župtfik REV. P. EDWARD GABRENJA. Nastopili ; bodo še drugi čč. gospodje duhovniki, ki se še prijavijo ; in bodo navzoči. — Za temi bodo govorili odlični pred- ; stavniki naših slovenskih ustanov, organizacij in dru- :
štev. Podroben program še sledi.	;
\ ,
6.—Po	govorniškem programu in kratkem odmoru bo za na- ; meček kazal vsem prisotnim nove filmske slike iz domo- ; vine MR. ANTON GRDINA iz Clevelanda.
K tej slavnosti vabi "AMERIKANSKI SLOVENEC" : prav iskreno vse svoje prijatelje in somišljenike.
Edino kar moramo na ves glas povdariti še enkrat je, : da vstopnice za banket se bodo prodajale samo do 14. marca, i to pa le, če ne bodo že preje i*azprodane. Po zunanjih kra-jih bodo zaključili prodajanje vstopnic že 8. marca. Kdor -se misli udeležiti banketa je torej važno da si takoj nabavi : vstopnico, da ne bo prepozen. Pri vratih se vstopnic ne bo : prodajalo in v dvorano bodo imeli vstop samo oni, ki bodo : imeli vstopnice. Zato, kdor se ne bo javil in pozneje ne bo ; prostor^ zanj, taki bodo morali krivdo sami sebi pripisati, ; če ne bo za nje pripravljenega prostora. To naj vzame vsak ; na znanje,;>la ne bo potem izgovorov, češ, nisem vedel, pa to, ; pa to. V;,emi to na znanje vsak!	;
Vsi Ukreno vabljeni!
PRIPRAVLJALNI ODBOR	;
ZA JUBILEJNO PROSLAVO	;
"AMERIKANSKEGA SLOVENCA". J
ROJAKI SLOVENCI!
I"""!	KADAR žd>ti:
okrasiti grobov* Jj j^, svojih dragih, 11
I« Ik Pozabite, da imat£ Čiif^^m. n'a razpolago laSt' "	nega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrst£ nagrobne spomenike v vseh našel' binah države Illinois. Cene zmerne' delo jamčeno, postrežba solidna. priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti "H grobni spominski kamen, pišite "3\ podpisanega za vsa pojasnila in & cene. "\p.vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street' JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787	J
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah 1901 West Cermak Road Tel. Canal 4918
3925 West 26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
................................minimum..................................................................................................................................
_VELIKA IZBERA_
namiznih radijev
vseh vrst modelov
Svoji k svojimi
|7S	Slovene!, slovenska (kwBkm In slovenska pwflelja, naro-
I iČlfl	čajte svoje tiskovine vedno le v Slovenski tiskarni. — Naša
Itf^V	tiskana izdeluje vse tiskovine za posameznike, dnašfcva in
jEfr	druge, IlCNO in POCENL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
194f West Cermak Road,	Tel Canal 554«	Chieeffo, BHnois
Mnogi imajo rajši majhne n3' mizne radije, da jih postavijo k®' na mize, ali omare, ali da jih P0' stavijo poleg postelje v spalnic^ Mi imamo izbiro takih namiz^ radijev aparatov, ki so napravlje' ni močni in sprejemajo vse P0' staje.
PRODAJAMO JIH OD
$8.95 do $49.95
Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramaf0"' ski "attachment" in istega spojite z tem radijem in imate za mal den radio in gramafon. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illino55
"Ljubezen, ki ubija"
"ŽIVLJENJE" V MRTVIH SNOVEH
Da ostre meje med živalskim in rastlinskim svetom ni, temveč, du prehaja živalski svet polagoma v rastlinski in narobe s celo vrsto vmesnih cblik, nam je že davno znano. Težje pa nam je umljivo, če slišimo, da tudi med "živim stvarstvom" in "mrtvo nara vo," med živalstvom in rastlinstvom po eni ter rudninami pc drugi strani ni ostrih mejnih črt, In vendar je tako. Neka tori raziskovalci trdijo, da je prasnov vsega življenja, živ ali protoplazma, v amorfni obliki vsebovana tudi v kameninah in kovinah ter se lahko zbudi v nekakšno življenje.
Francoski fiziolog Stephane Leduc je že pred 30 leti ustvarjal "umetni rastline." Maso iz protoplazme je uporabil kot nekakšno rodovitno prst in vanjo je vsejal kot "seme" anorganske snovi iz magnezija in spojin kuhinjske soli. Uspeh so bile alge, torej žive rastline, ki so zrasle iz tega rediva, ne da bi učenjak vanj položil klice ali seme.
Še očitneje se nam pokaže "življenje" v mrtvih telesih iz peskusa, ki so ga napravili v Ameriki. N,a vodoravno obešeno železno palico so obesili utež, in sicer tolikšno, da jo je palica komaj še prenesla, ne
jda bi se prelomila. Recimo, cbi 'je znašala utež 100 kg. Naslednji dan se je izkazalo,"da vzdrži palica že 110 kg, treitji dan 120 itd., torej težo, zavoljo katere bi se prvi dan v trenutku prelomila, Mrtvo železo se je tedaj "treniralo" kakor si kakšen športnik trenira mišice. Ko so palico po teh poskusih po dolgem prerezali in mikioskopsko preiskali, so odkrili pojav, ki ima precej slič-nesti z ojačenimi mišicami po športnem treningu. Na kraju, kjer je teža najbolj učinkovala in kjer je železni palici najbolj pretila nevarnost, da se prelomi, so ugotovili neko ode-belitev. Mrtva kovinska masa se je bila tec^aj proti temu kraju dobesedno pretakala, da ga je odebelila in ojačila. To je reakcija, ki govori vsekako o nekakšnem življenju v kovini. Opazimo jo v isti obliki ob vsaki priliki tudi pri živih bitjih, n. pr. pri drevesih, ki smo jih ranili in se na tem mestu odebelijo, kakor se odebeli na prelomnici človeška kost, ki se je zlomila in spet zacelila. Brazgotine po ranah na k6ži tudi niso nič drugega nego isti pojav.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"