AtltaTna plaCana v gotovini Leto IX, it. 76 LJubljana, četrtek 29. marca 1928 ■b lakaja ob 4, ajutraj. asa fitane mesečno On «5-—, ta iTiint"" Din 40* ii neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, KnaUora ulica tter. 5/L Telefon h. ao7« in 1804, ponoči tudi ftt. »034. Rokopisi 00 »o vrafcaja. Cena 2 Din t Ljubljana, it. $4. — Telefon ftt. 1036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko otttaiak: Ljubljana, Pretai* wn oHca St. 4. — Telefon ftt. podrožaid: Maribor, Aleksandrova ftt 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račan pri poStaen ček. zavoda t Ljub« lana ftt 11.84* • Praha čisto 78.180, Wien,Nr. 105.241. LJubljana, 28. marca. Lord Rothermere, ki ie še pravkar potoval po severni Ameriki v propagandne svrhe v korist madžarskim ire-dentističnim težnjam, je prišel v Italijo in je imel v Rimu z Mussolinijem razgovor. Ob tej priliki je podal Mussolini daljšo izjavo, ki se more smatrati kot neke vrste ekspoze; saj ga je vlada dala vsem listom, iz česar odseva, da je namenjen za inozemstvo v prav določene svrhe. Kar je gospod Mussolini pripovedoval o notranjepolitičnem in gospodarskem stanju Italije, nas ne zanima; saj nam v tem pogledu niegova izjava ne more podati prav ničesar novega. Pač pa nas zanimajo oni odstavki, ki se tičejo odnošaiev do naše kraljevine in pa madžarskih iredentističnih teženj. Presenetilo nas je. da je bil Mussolini Io pot tako vljuden in lahko se reče miroljuben v svoji izjavi glede razmerja do Jugoslavije. Ne more nam seveda biti novo. da zahteva ratifikacijo net-tunskih konvencij — on imenuje te konvencije kratko prijateljsko pogodbo, ker jih seveda želi imeti združene s pravo prijateljsko pogodbo, ki jo imamo sedaj podaljšano do julija. Novo pa je, da naglaša, kaj se bo in kaj se ne bo r godilo. ako Jugoslavija do junija ne ratificira konvencij. Ni treba, pravi Mussolini, da bi zato izbruhnila vojna, marveč kratkomalo prijateljska pogodba ne bo več veljavna, to se pravi, Italija prijateljskega pakta, ki se je v januarju začasno podaljšal za pol leta, ne bo obnovila. S tem je postavljen formalno tudi javno ultimatum, za ratifikacijo nettunskih konvecij in hkrati na-rnačeno, kakšno stanje bo nastopilo, ako Jugoslavija ratifikacije ne izvede. Posebno pa je presenetljivo, da Mussolini naglaša, da je Društva narodov kompetentno. da prevzame razsodbo, odnosno posredovanje, ako bi vendarle nastala opasnost konflikta med obema državama. Kako to, da se Mussolini sklicuje na Društvo narodov v teh zadevah, ko je vendar znano, da sicer do te mednarodne mirovne institucije kaže zelo malo spoštovanja? Vsiljuje se domneva, da hna Italija v zadevah, ki jih urejajo net-tunske konvencije, svoje prav posebne namene in že vnaprej napoveduje, da bo za reševanje teh zadev in konfliktov, ki jih ie pričakovati pri tei priliki, potrebna intervencija Ženeve. Ali je morda v tej izjavi obsežena želja, naj mero-dajne ženevske države vplivajo na Jugoslavijo, da izvede ratifikacijo, sicer bodo imeli opravka s težavnim posredovanjem v jugoslovensko-italijanskih konfliktih, česar si gotovo ne bodo želele. Zakaj da bi Mussolini naglašal vlogo Društva narodov iz same miroljubnosti. si ne moremo predstavljati. Nad vse pa je interesanten odstavek, t katerem je Mussolini govoril o Madžarski. Ko je Italija sklenila prijateljski pakt g Madžarsko, je dr. Beneš karakterizi-ral njegovo opasnost v tem, da daje Madžarom nade na spremembe mirovne pogodbe. Od one dobe dalje se je v državah Male antante računalo, da je Italija dala Madžarski tajno zares obljube glede teritorijalne restavracije v smislu madžarskega iredentizma. Sedaj je Italija — mislimo, da prvič — ofici-jelno postavila program revizije trianonske pogodbe. Revizija naj se izvede v toliko, da dobi Madžarska narodnostno mejo, zakaj geografske meje, je naglasil Mussolini, kakor jo hna Italija na Brennerju, ne more imeti. S tem se je Mussolini postavil ob stran Rothermereove akcije. Toda ta angleški lord v tem pogledu ne prihaja toliko v poštev, kakor je važna Musso-linijeva izjava sama po sebi. Za madžarski iredentizem ie s tem postavljen z italijanske strani oficijelen program. Madžarska naj ne teži po restavraciji države v starih, to je historičnem obsegu — Mussolini imenuje to geografske meje. pri čemer misli na obod Karpatov, — marveč naj se zadovolji s tem. da dobi z Madžari poseljene predele onstran sedanjih meja. Ker pa vemo. da ie v vseh sosednjih državah. Češkoslovaški. Rumuniii. Avstriji in Jugoslaviji obmejno ozemlje poseljeno z raznarodnim prebivalstvom, v katerem Madžari nimajo večine, je ta program stvarno še vedno manj konkreten kakor pa se zdi na prvi pogled. Zanimivo je, da se je nekako v istem času v bu-dhnpeštanskem parlamentu vršila razprava o iredentizmu in da se ie tamkaj prav tako, in sicer z levičarske strani, postavil minimalen revizijonistični program, ki zahteva etnično mejo, toda z ugovarjanjem desnice, ki ie kričala, da hoče več. mnogo več. Meritorno nas nadalje ta zadeva ne ranima; dovolj ie, da so naši nasprotniki razkrili svoie karte in s tem nedvomno ropet v temeljiti meri ojačili Mak) antanto. ki bo že s svojo eksistenco samo nam vsem garancija, da madžarsko-fašistične spletke ne bodo uspele. Ali najinteresantneje je. da postavlja program za revizijo mirovnih določb, t kolikor ne soglašajo z narodnimi me- Odmev Mnssollnljevili Izjav v Franciji in Angliji OHcijozen francoski komentar. — V Parizu ne verujejo, da se je Mussolini tako globoko spozabili — Po Mussolinijevih izjavah bi bila najprej prizadeta Italija! Pariz, 28. marca, s. «Temps» razpravlja v uvodniku o Mussolinijevih izjavah — Rothermereu. List pravi, da se bo o teh izjavah, kolikor se nanašajo na Madžarsko in trianonsko pogodbo, gotovo živahno razpravljalo. Razumljivo je, da Mussolini z ozirom na italijan-sko-madžarsko pogodbo govori za Madžarsko. Če pa izjavlja Mussolini. da ie treba načeloma držati nedotakljivost pogodb, dočim se posamezne točke lahko spreminjajo ako je zaželjeno. je zelo verjetno, da se bo to naziranje že v kratkem obrnilo protj interesom Italije. Mussolini bistveno razlikuje meje, ki so bile določene za Madžarsko, in meje, ki so bile Italiji priznane na Brennerju. Usode Avstrijcev na južnem Tirolskem po njegovem mnenju ni mogoče primerjati z usodo Madžarov v Transilvaniji in v jugovzhodnem delu Češkoslovaške. Za Madžarsko zastopa Mussolini očividno s stališča, da se je treba tamkaj, kjer je težko držati točne zemljepisne meje. ravnati po etnografskih mejah. To naziranje se zdi «Temp-su» s splošnega vidika posebno nevarno. Kar se tiče trlanonske pogodbe, Mussolini dobro ve, da niti Rumunija, niti Češkoslovaška in niti Jugoslavija v nobenem primeru ne bodo pristale na kako spremembo obstoječih mej. Ravno skupna obramba teh mej je dala po- vod za ustanovitev Male antante. Iz teh razlogov bo zelo zanimivo zasledovati vtise, ki jih bodo napravile Mus-solinijeve izjave v Pragi, Bukarešti in Beogradu. Pariz, 28. marca, S. Vtis, ki so ga napravile Mussolinijeve izjave, je zelo deljen. Preden je mogoče zavzeti o stvari stališče, tako naglašajo skoraj vsi listi, je treba preizkusiti pristnost besedila Mussolinijevega intervjuva. Rothermere ie v svoji maniji. da brezpogojno nastopa za Madžarsko, tako ten-dencijozen. da nikakor ni gotovo, da je točno podal Mussolinijeve besede v tej kočljivi zadevi. Težko je namreč domnevati, da bi Italija želela revizijo trlanonske pogodbe, ker bi bila s tem ob jugoslovenski meji in na južnem Tirolskem sama prizadeta. London. 28. marca, g. O razgovoru, ki ga je imel lord Rothermere z Mussolinijem glede priključitve in nasilne ita-lijanizacije na južnem Tirolskem, piše večerni «Star»: Ko ie santgermainska pogodba dodelila južno Tirolsko Italiji, je bilo obvezno zagotovljeno, da se bo mogla južna Tirolska kulturno, jezikovno in gospodarsko prosto razvijati. Dejansko pa jo sedaj Italija s silo italija-nizira. List pristavlja, da lahko država sili Avstrijce, da govorijo italijanski, nikakor pa jih ne more prisiliti, da bi italijansko čutili. Skeptičen glas o madžarskem parlamentu Vsi Madžari so revizijonisti, razlika je le v izberi sredstev. — Zanašanje na italijansko pomoč je nevarno. — Brez Pariza se ne da voditi politika. — Tudi od Nemčije je mnogo odvisno Budimpešta, 28. marca, s. Na današnji seji parlamenta je kritiziral demokratski poslanec dr. Rassay zunanjo politiko vlade in izvajal med drugim, da ie sovražni krog Male antante. ki obdaja Madžarsko, že več let nespremenjen. Tudi ravnodušnost Nemčije napram Madžarski in hladno stališče Francije se nista spremenila. Prijateljstvo Anglije je omejeno na angleške interese na Madžarskem. Edini uspeh vlade, to je prijateljstvo do Italije, je sicer zelo simpatičen, toda obenem zelo nevaren pojav. Zunanja politika Madžarske mora torej v prvi vrsti stremeti za revizijo trianonske mirovne pogodbe in ta ideal mora obvladati tudi notranjo politiko. Zelo važno vprašanje v evropski politiki je vloga Nemčije, ki se dosedaj ni priključila nobeni skupini držav. Pod temi pogoji mora govornik svariti, da bi se Madžarska priključila katerikoli skupini držav. Napačno je misliti, da se oficijelna Anglija s svojimi simpatijami priključuje akciji lorda Rothermerea. Francija bi simpatično pozdravila podu-navsko konfederacijo, ki bi ne bila pod nemškim vodstvom. Največji nasprotnik takega osnutka bi bila Italija. Če se naša pogajanja z Jugoslavijo ne ganejo z mesta je vzrok v tem, ker so se naši prijateljski odnošaji z Italijo poglobili. To razmerje pa povečava tudi nasprotja v naših odnošajih do Francije. Govornik ne veruje, da bi se kdorkoli na Madžarskem udajal iluziji, da bi bilo mogoče doseči revizijo trianonske mirovne pogodbe s kako vojaško akcijo. Pod temi okolnostmi se sme Madžarska priključiti le taki skupini držav, ki jo ne bi spravile v nasprotje s Francijo. kajti pot za ureditev teh vprašanj vodi preko Pariza. Madžarska ne sme pozabiti, da bi z revizijo pogodbe ropet dobila rojake, ki žive onstran mej v kompaktnih masah. «Hočemo popravek mej na etnografski podlagi!« (Klici na desnici: to je premalo! Mi hočemo mnogo več!). Poslanec je na te medklice odgovoril, da je to nemogoče in da to ni realna politika. Take prevelike zahteve pomenijo smrten strup prizadevanjem za revizijo pogodb. Govornik se je nato obširno bavil z notranjepolitičnim vprašanjem in se posebno pritoževal, da vprašanje kompe-tence državnega upravitelja še vedno ni urejeno. Mussolinijev odgovor papežu Fašizem si je prilastil monopol nad vzgojo mladine. — Vsako razpravljanje o tem je odveč! — Mussolini obeta obširen zunanjepolitični ekspoze go države. Če država te naloge ne reši ali samo dopusti, da se o njej razpravlja, je njena pravica do obsto.ia skoraj na tehtnici. Spričo odlično organiziranih fašističnih mladinskih društev Izgubijo vse druge mladinske organizacije pravico do nadaljnjega obstoja. Mussolini je v nadaljnjem pohvalil delovanje ballilskih in avantgardističnih organizacij ter je prav posebno naglašal. da smatra fašizem vzgojo mladine kot eno svojih glavnih nalog, o kateri je vsako razpravljanje odveč. Kot notranji minister je nato govoril Mussolini o brezposelnosti in izjavil, da je dosegla koncem januarja višek s tem, da je bilo vsega 439.000 brezposelnih. Od tedaj se je število zaradi poljedelskih del zopet znižalo za 26.000. Dejal je. da mir ni bil nikjer kaljen. Ministrski svet je med drugim določil. da se vdovi maršala Diaza izplača milijon lir podpore in razen tega še vsako leto po 100.000 lir. Mussolini je podal tudi kratko poročilo o zunanjepolitičnem ooložaju in napovedal, da bo v drugi polovici maja podal v senatu obširen ekspoze o zunanji politiki. Nasi prv? ™> v Carigrad. KraljMea potuje odtod na Cirwr, kjer se se« stane z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Posledice angleške okupacije Porenja London, 28. marca (be.) V spodnji zbor. rrid je izjavil tajnik za vojne zadeve, da »o se 604 vojaki angleške okupacijska ar« made v Porenju oženiti z Nemkami Stanovanjska zaščita Vlada se še vedno ni odločila Beograd, 28. marca. p. Za danes popol« dne je bila napovedana seja ministrskega odbora, ki razpravlja o eventualnem po« daijšanju zaščite stanovanjskih najemnikov. Predsednik skupščinskega odbora za stano. vanjski zakon, posL Kujundžič, je izjavil novinarjem, dia se seja ministrskega odbora na mogla vršiti, ker v vladi še ni dosežen sporazum v tem vprašanju. Zatrjuje se, da prevladuje med člani vlade mnenje, da je treba zaščito najemnikov sicer podaljša tU vendar pa v kar najmanjši meri. Stanovanj* sko zaščito naj bi uživali v bodoče Ie dfr» žavni uradniki, ki nimajo več kakor treh sob, in delavci, kd nimajo na mesec več kakor 1500 Din dohodkov, tako da bi bilo z novim stanovanjskim zakonom zaščiteno le malo število stanovanjskih najemnikov. Proračun in finančni zakon sankcijonirana Beograd, 28. marca. p. Ministrski svet ja imel danes kiratko sejo v ministrski sobi Narodne skupščine. Ministri so podpisali državni proračun in finančni zakon, ki ju je takpj nato odnesel predsednik vlade go* spod Vukičevič na dvor v podpis kralju. Finančni zakon bo najbrž objavljen že ju« tri v »Službenih Novimah». Naši vojni dolgovi Ameriki Beograd, 28. marca p. Iz Newyorka poročajo, da je bil v ameriškem senatu soglasno odobren sporazum z Jugoslavijo o ureditvi njenih vojnih dolgov Zedinjenim državam v višini 52,850.000 dolarjev (okrog 3 milijarde dinarjev). Burna seja čsl. senata Praga, 28. marca. h. Danes so bili v se« natu sprejeti osnutek stanovanjskega zako« na in razni drugi osnutki lokalnega pome« na. Seja je bila precej burna, ker so skušali komunisti katerim so se pridružili tudi nemški sodjalisti, ovirati glasovanje s kri* čanjem in izgredV Zopet vroč dan v Narodni skupščini Kako so klerikalni poslanci vnovič poteptali zastavo, ki so jo sami razvili. — Govorili in glasovali so proti enakopravnosti slovenščine. — Narodna skupščina se klanja manom Jura j a Biankinija Beograd, 28. marca. p. Današnja seja Narodne skupščine je bila precej živahna in mestoma tudi burna. Dopoldne ie prišlo med vladno večino in opozicijo do tako ostrega spopada, da je moral predsednik sejo prekiniti. Zaradi seje Narodne skupščine danes zakonodajni odbor, ki bi imel razpravljati o sodniških zakonih, ni delal. Verjetno je. da se bo zakonodajni odbor sestal jutri popoldne. Na seji Narodne skupščine je prišlo dopoldne do zanimive pikantnosti, ko je bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, da pride namesto odstopivše-ga dr. Subotiča v parlament njegov namestnik dr. Nagy iz Subotice. Dr. Nagy, ki je eden Izmed voditeljev madžarske stranke, po prejetih informacijah ne rna besedice našega jezika, kar najbo!'e dokazuje, kakšne zaveznike imajo radikali. Razen tega je bilo tudi zanimivo, da na dopoldanski seji vlada ni imela radostne večine, da bi poročilo verifikacijskega odbora sprejela. Zato je predsednik glasovanje odgodil na eno prihodnjih sej. Dopoldanska seja Dopoldansko sejo je ob 10.15 otvoril pred-nednik dr. Perič. Po prečitanju zapisnika je poslanec dr. Maček ugotovil, da je zapisnik netočen, ker trdi, da je za proračun glasovalo 191 poslancev, dočim jih je bilo pri glasovanja navzočih le 182. Svetozar Pribičevič: Vladna večina je seveda odklonila zahtevo po popravi zapisnika. Za tem je predsednik dr. Perič sporočil, da je umrl dr. Juraj Biankini V kratkem žalnem nagovoru je izvajal med drugim: «Naša dolžnost je, da z globoko pieteto izkažemo spoštovanje spominu včeraj umrlega dona Juraja Biankinija. Vest o smrti tega narodnega velikana je pretresla ves naš narod širom naše lepe domovine, na katere zgradbi in dvigu je pokojnik neumorno delal nad 5 let. Jurij Biankini je doživel lepo starost, dočakal je ure-Fničenie svojih idealov. Vsemogočni je s tem blagoslovil njegovo delo. A vendar bil bi nam še potreben, potreben kot vzor mladim pokolenjem. Zaradi svoje jeklene borbe in vdane službe svojemu narodu bo ostal Juraj Biankini globoko zapisan v srcih najširših slojev našega naroda, spremljan od ljubezni, občudovanja in večnih simpatij. Narodna skupščina se klanja njegovemu spominu. Slava mu in mir njegovemu pepelu. V znak žalosti prekinjam sejo Narodne skupščine.* Poslanci so poslušali predsednikov nagovor stoje. Po petminutnem odmoru se je seja zopet nadaljevala. Najprej je bil pre-Čilan ukaz o imenovanju poljedelskega ministra Stankoviča namestnikom umrlemu mi nistru pošte. Nato ie prišlo na vrsto poročilo verifikacijskega odbora, po katerem ima priti namesto dr. Subotiča, ki je podal ostavko na svoj poslanski mandat, v Narodno skupščino njegov namestnik dr. Nagy iz Subotice, namesto pokojnega Vlajka Kocica pa Bora Hristič. Ker pa se je pokazalo, da vlada nima zadostne večine, ie bilo glasovanje odgodeno. nakar je prišla v razpravo od posl. Ivana Puclja vložena resolucija o enakopravnosti slovenščine Resolucija se glasi: «Da bi Narodna skupščina v vsej svoji praksi dala orimer popolne enakopravnosti v svojem delu, naj se izvoli odbor devetih članov, ki bo storil potrebne ukrepe, da se zapisniki skupščinskih sej vodijo izmenoma v cirilici in latinici, oziroma v srbohrvatskem in slovenskem pismenem jeziku. Odbor naj nadalje predlaga, kako se naj vsi zakoni ter uredbe z zakonsko veljavo izdajajo in tiskajo v cirilici ln v latinici, ter v hrvatsko - srbskem, oziroma slovenskem besedilu, da se zakonodajnemu delu skupščine omogoči čim večja publiciteta ter vsem slojem naroda da možnost seznaniti se i njim.» V utemeljevanju svojega predloga je poslanec Pucelj naglaSal, da nima njegov predlog samo namena dokumentirati enakopravnosti vseh narečij, temveč ima tudi praktičen pomen, ker dokazujejo sedanji stenografski zapipni-ki, da se delajo pogosto velike pogreške. Narodna skupščina mora tudi sama dati vzgled in jamstvo za popolno enakopravnost. V začasnem Narodnem predstavništvu 1. 1919. so se vodili zapisniki v vseh treh narečjih in prav bi bilo, da se sedaj to zopet vrši, saj je dr. Korošec ob zaključitvi blejskega pakta izjavil: Odslej slovenskih interesov ne bo zastopalo in branil« samo 20 poslancev, ampak vseh 183 radikalnega kluba. Dr. Korošec: cTo ste si izmislili, tega nisem iz.javil.» Posl. Pucelj: »To stoil zapisano v vašem »Slovencu«. Ali hočete reči. da vaši listi lažeio? Poslanec Pucelj ie zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da orav ta debata dokazuje, da so klerikalci proti enakopravnosti slovenskega iezika. ' Proti njegovemu nredlogu sta govorila klerikalna poslanca B e d i a n 16 ln Smo-dej: zlasti govor g. Smodeia ie Izzval burne proteste med onozicik). Posl. Smodej ie izrazil svoie za čud en ie. da stav! poslanec Pucelj tak predlog, ter ie novdarlal. da se poslanci SLS že od leta 1919 bore za slovensko besedo, dočim ie Predlog poslanca Puclja samo demagogiia. Slovenski iezik se ie nričel zapostavljati tedai. ko so prišli na vlado poslanec Puceli in tedanji njegovi ravezniki. Posl. dr. Kramer: »To nI res! Prvi akt, s katerim je bilo sklicano Narodno predstavništvo, sem sestavil iaz kot minister konstituante ter ga prečital v slovenskem jeziku.« Posl. Žebot: »Vi ste pisali v francoskih listih, da slovenski iezik ni iezik. ampak dialekt«. Pri tem ie nastal buren prepir med opozicijo in kleroradikali. Ko ie nastal zopet mir, je posl. Puceli zavračal izvaiania posl. Smodeja. nakar se ie oglasil k besedi posL dr. Kramer. ki je ugotovil, da se ie na prvi seii jugo-slovenskega parlamenta, ko se ie čitalo neko poročilo v slovenskem leziku. dvignil dr. Korošec in v imenu celega slovenskega naroda zahteval, nai se ustavi čitanie slovenskega poročila, ker sta srbohrvaščina in slovenščina enako naš iezik. Tedaj so to izjavo vsi odobravali. Pozneie. ko smo bili v vladi, so nas klerikalci proglašali za izdajalce slovenskega iezika ln za srbske prodance, sebe na kot edine zaščitnike slovenskega iezika ln slovenskih Interesov, kar ie šlo tako daleč, da so celo oesnika Otona Župančiča, k) ni hotel podpisat? neke avto-nomistične proklamacije. proglasili za Izdajalca. Minister dr. Korošec: »Kar ste vi trdili da smo bili proti čitaniu slovenskega poročila, je zavijanie resnice. Mi smo bili samo proti temu. da bi se vsak govor prevajal na slovensko«. Posl. dr Kramer: »Kar vi trdite. J« izmišljotina. Pozabili ste, da imamo k sreči stenografske zapisnike.« Posl. dr. Kramer ie nato odše" v skup. ščinsko knjižnico, poiskal stenografski zapisnik iz tedanjega časa ter ugotovil, da je na trefiji seji začasnega Narodnega predstavništva. ko je tedanji tajnik hotel čitati poročilo verifikacijskega odbora v slovenskem jeziku, vstal dr. Korošec in zahteval od pokojnega predsednika Draiže Pavlovi-ča, nai se čitanje ustavi, ker vsakdo razume tako srbski kakor slovenski. Ta zahteva dr. Korošca je imela, kakor ie razvidno, iz zapisnika samega, principijelen značaj, ker jo ie vse Narodno predstavništvo burno odobravalo. Celo Narodno predstavništvo ie namreč smatralo dr Koroščev protest kot manifestacijo za popolno narodno edinstvo. Zatem je minister pravde v imenu vlade izdavil, da ne sprejema nujnosti predloga, nakar jo ie tudi odklonila vladna večina ob burnih protestih KDK k' ie klerikalcem vračala njihovo tako priljubljeno psovko: »Izdajalci slovenskega jezika.« Nato ie prišel v razpravo pred"og KDK, ki zahteva oživotvorjenje občinske avtonomije. Predlog se glasi: »Narodna skupščina siklenii: 1) da minister notranjih del v roku treh dni skliče mestno zastopstvo v Os jeku k seji, da se v smislu zakoncih predpisov konstituira; 2) da minister notranjih del v raku 8 dni razpiše volitve v vseh onih mestnih in podeželskih obč nah, kjer so občinski z as topi razpuščeni; 3) da minister notranjih del takoj pusti uvesti v dolžnost vse izvoljene občinske načelnike, kjer pa vo'.itev načelnikov ni bila izvedena, nai se to izvrši v roku osmih dni.« Nujnost predloga je utemeljeval posl. Ljubomir Maštrovič (HSS) ki je navajal mnogoštevilne neprav lnost' pri konstituiranju občinskih zastopov. kjer vladne stranke nimajo večine, in zlorabe, ki se vrše s komisarijati. Med njegovim govorom je došlo zopet do ostrega prepira med opozicijo in vladno večino. Naslednji govornik dr. Dušan Boškovič (SDS) je opsoval zlorabe v vojvodinskih občinah, kjer radika'i, ki so ostali v manjšini, z veščim manevriranjem onemogočajo konst tuiranje občinskih zastapov ter streme oo imenovanju komisarjev. V svojem govoru je zlasti ostro nanadel radikalnega poslanca Milana Kostiča. kateremu ie očital celo vrsto zlorab. Pri tem ie prišlo do novega prepira, ki se ie tako razvnel, da le moral predsednik sejo prekiniti. A tudi no zopetni otvoritvi seje so se prepiri med opozicijo in vladno večino nadalievaM tako da ie predsednik sejo ponovno prekinil ter napovedal nadaljevanje za 5 popoldne. Popoldanska seja Na popoldanski seli je prvi zopet go-slanec dr. Boškovič. ki je ostro kritiziral razmere v Vojvodini in navaial, kako so se tamkaj vršile volitve narodnih poslancev Za najbo'j značilen dokaz raznih zlorab je navedel priznanje samega velikega župana Svetislava Rajiča. ki le vodil volitve in ki ie pozneje v listih priznal. da so bili radikaln poslanci izvoljeni s po-močio policije. Tekom svotjega nadaljnjega govora ie dr Boškovič ostro protest'ra' proti temu. da pošilja ministrstvo trgovine na vsakoletne skupščine bank komisarje, ki zahtevajo za svoje polurno delo po 10 tisoč Din nagrade, kar je ordimarno pljač-kanje. Minister dT. Snaho: »Navedite mi konkretne primere.« Dr. Boškovič: »Povedal vam bom več takih primerov.« Dr. Spaho: »Uvedel bo tako! preiskavo.« Dr. Boškovič ie nato navedel primer Pučke bane v Pančevu. kjer je vladni komi, sar za svoio navzočnost pri letoi skupščini banke dobil nagrado 10.000 D'n. Po govoru posl. Boskoviča je govoril naj* prej radikal Milan Kostič, nato pa ie dobil besedo poslanec Fabo Petrovič (HSS), ki je ostro kritiziral sistem komisarijatov v ob s činah ter apeliral na muslimane in klerikal« ce, da naj se upro radikalni diklvaturi in store vse, da se odpravijo komisarijati to nasilstva. Notranii minister dr. KoroSec ie izjavil, da ne more sprejeti nujnosti predloga, zla* s ti ne rokov, ki jih zahteva za uvedbo ob» činskih samouprav, obliubil pa ie, da bo odstranil komisarijate. Nato ie tudi vladna večina odklonila nuinost predloga ob bur« nih protestih opozicije. Odgovor prometnega ministra na vpra« sanje posl. dr. Pivka zaradi upokojencev tovše južne železnice je bil odgoden, ker minister ni bil navzoč. Iz enakega razloga je odpadlo tudi nekaj drugih interpelacij, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri. Uveljavljenje uslužbenskega davka Beograd, 28. marca n. Generalni inšpektorat finančnega ministra ie izdal naslednjo službeno obiavo: S 1. aprilom stooi v veliavo določba o uslužbenskem davku po novem zakonu o neposrednih davkih. V smislu čl. 98 tega zakona si mora vsaka oseba, ki stoii v službenem razmerju, nabaviti davčno knjižico v katero mora delodaialec vedno zabeležiti vplačilo davka. Knjižice se dobe ori pristojnih občinah ali finančnih oblasteh. Uslužbenci, ki nimaio te knilžice. izgube pravico na odbitek za otroke, delodajalci, ki vplačila davka ne vpišeio v kniižico. pa se kaznujeta po čl. 139 zaradi nerednosti z globo 20 do 500 Din. Ako se ugotovi, da ie bil vpis opuščen z namenom, izogniti se olačilu davka, se ka-znuie delodajalec razen tega še s štirikratno vsoto, za katero bi bila država oškodovana. Nezadovoljstvo med demokrati Beograd, 28. marca p. VčeraiŠnia izvolitev članov glavnega odbora demokratske stranke ie izzvala med mnogimi demokrati veliko nezadovoljstvo. Svojega nezadovoljstva ne skrivajo zlasti poslanci, ki so bili DTej člani glavnega odbora in so sedai izpadli iz nie-ga, ker vidijo v tem maščevanje g. Davido-viča za to. ker so se svoiečasno angažirali za politiko dr. Marinkoviča. Tako je eden izmed njih posl. Joea Popovič že dal listom javno 'z.javo, v kateri protestira proti izvolitvi članov glavnega odbora. Nezadovoljni so baje tudj hrvatski demokrati, ker smatrajo, da so v glavnem odboru zapostavljeni. Obnovitev trgovinskih pogajanj z Avstrijo Beograd, 28. marca. p. Na predvčerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o nadaljevanju pogajanj za revizijo trgovin, ske pogodbe z Avstrijo. Ministrski svet je pooblastil ministre za trgovino, agrarno re» formo in zunanje zadeve, naj na posebni seji formulirajo odgovor avstrijski vladi. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo se bodo nadaljevala meseca aprila v Beogradu. Zboljšanje odnošajev Seja mariborske oblastne skupščine Uredba o samoupravnih cestah. — Prevzem kmetijskih šoL —■ Zboljšano finančno stanje bolnic. — Uklenjeni oblastni poslanec. — Nezdrave razmsre v medjimurskih občinah z Koiffarijor Sofija, 28. marca. d. V razgovoru z na« rodnimi poslanci je izjavil zunanja minister Burov, da so se v zadnjem času znatno iz. boljšali odnošaji med Bolgarijo in Jugosla* vijo. Obljubil je, da bo ob prvi priliki go. voril o tem v plenumu sobranja in sporočil nekaj novih razveseljivih dejstev. List «Zora», ki komentira to ministrovo izjavo, pravi, da ne vidi nikakih dejstev, ki bi opras vičevala ministrov optimizem. Izvolitev poljskega parlamentarnega predsedstva Varšava, 28. marca. h. Profesor Bartl kot kandidat za sejmskega maršala, ki ga je postavil Pilsudski, je po dvakratnem glasovanju propadel. Za maršala je bil s 206 proti 136 glasovom izvoljen stari socijalno - de mokratski vodja Ignac Dasinzky. Zanj jo glasovala demokratska levica in del narod nih manjšin. Popoldne ob štirih le imel sejm drugo sejo, kjer je izvolil pdmaršale. člani vladnega bloka so se polnošteviino udeležili seje. Tik pred sejo je bilo v posebnem posvetovanju odločeno, da se vladni blok ne udeleži volitev za sejmske podmaršale, tako da niso bile postavljene orotikandidature. Za podmaršale so bili izvoljeni: Wosznvcki, Marek. Zetwerczynski, Domski in Zaigie-wicz. Varšava. 28. marca. d. V senatu so bili izvoljeni za podpredsednike: z 89 glasovi Gliwie (vladni blok), s 86 glasovi Stanislav Pozner (socijalistična stranka) in z 78 glasovi Haluszvnski (Ukrajinec). 200.000 brezDOšelmh rudar jev v Angliji London. 28. marca. d. Kakor se zdi, namerava vlada kljub optimističnim objavam socijalnega ministra Chamberlaina izvesti obširne ukrepe, da prisili 6n.OOO brezposelnih rudarjev v okraju Cardiff, da se preselijo v druge okraje, ker tamkaj trajno ne bodo dobili posla. Tudi v spodnji zbornici je brezposelnost v premogovnih revirjih igrala v debati veliko ulogo. Maodonald je Izjavil. da je položaj posebno v južnem Wa-lesu neugoden in da bi bilo treba izmenjati rudarje z rudarji iz drugih okrajev. Rudarjem pa, ki bi ne mogli najti dela, je treba dati možnost, da gredo na delo v domini-ione. Socijalni minister je nato odgovoril, da le po njegovem mnenju napačna domneva, da je premogovna industrija v Angliji v razpadu in da si ne more pomagati. Nekatere premogovne okraje je treba soditi prav optimistično. Prezreti pa se ne sme dejstvo, da veliko število rudarjev, ki je sedaj deloma brezposelno, sploh ne more najti dela v rudnikih. Teh delavcev ie do 200.000. Takega stanja dosedai v angleški premogovni industriji ni bilo in prav je, da pride do izjemnih ukreoov. Problem obstoja v tem. da je treba rudarje prepeljati v druse okraje. Pri tem pa obstoja velika težava, ker so delavci vzerojeni le v svoiem poklicu. Vlada nai torei stori ukrepe, da izuči delavce v druge poklice, v katerih si bodo lahko našli posla. Letalske nesreče Pariz. 28. marca. s. Pri Metzu sta pri po« izkusnih poletih trčili v višini 1000 metrov dve vojaški letali. Pilot prvega se je ubil, ker se mu padalo ni odorlo, dočim je dru. gi nepoškodovan priletel na zemljo. Drugo letalo se je prevrnilo, ko je pristalo, ven. dar na je n'rgov pilot odnesel le lažje po« škodbe na pl^vi. Mexico City, 28. marca, flo.) V bližini mesta Toluca se ie ponesrečilo ameriško letalo, ki je letelo iz Arizone v Mehiko. Vsi potniki so se smrtno ponesrečili. Maribor. 28. marca Kot prva točka 8. seje oblastne skupščine, ki se je začela danes ob 15. uri. so bili predloženi razni predlogi, med katererrri je najvažnejši predlog za odobritev nakupa posestva v Celju v svrho ustanovitve deč. jih zašči trnih ustanov. Obla^ini odbor je Izdela1 večji referat s statističnimi podatki o potrebi dečje zaščite. Do 1. 1923 ie pos'ovala državna zaščita dece in ie bilo tedai še 31 dečjih zaščitnih ustanov. Po ukinitvi državne zaščite pa je ostal en sam tak zavod, in sicer v Mariboru, ki oskrbuje samo še 40 otrek. Na 621000 prebivalcev imamo v mariborski oblasti en sam sirotinski zavod, po stat:stion:h podatkih pa imamo 1685 popolnih sirot brez očeta in matere. 19.023 polsirot. 20.062 nezakonskih otrok, vse to brez Medjimurja. k'er je gotovo tudi na^ manj 5 tisoč sirot Od 4x000 tf'rot ie oskrbljenih samo 140 gluhonem h. 35 slepih. 190 popolnoma slaboumnih, 140 slaboumnih, 250 pokvarjenih in zrelih za poboliševa'ni-co, 500 pa od staršev zanemarjeni. Mariborska oblast ima sed^i eno samo dečje zavetišče, in sicer v Mariboru Ljubljanska oblast le glede dečie zaščite na boljšem. oskrbuie pa le 57 otroških sirot iz mariborske oblasti. Zaradi tega le mino potrebno, da se osnuje v mariborski oblasti oblastov centralni mladinski urad. za katerim bi morala stat; močna organizacija, ki bi zbirala sredstva za ustanavMnnje zaščitnih domov Tudi de^ij drvn v Mariboru je treba povečati. Preureditev posestva v Celiu v dečii dom h' bi! prvi začetek nujno potrebnega socijalnega dela. Samoupravne ceste Na sedmi seji odsekom v pretres izročene uredbe so se obravnavale soglasno v generalni in podrobni debati. Uredba o organizaciji cestno vzdrževalne uprave je bila sprejeta z malimi spremembami. Uredba, ki stopi v veljavo s l. januarjem 1929. deli samoupravne ceste v oblastne, okrajne in občinske Oblastne ceste so po prvotnem pred'ogu naslednje državna meja pri Dravogradu — Marenberg — Mar bor. Ptuj — Cakovac — Letinski most. Pesnica—Sv. Lenart — Sv. Trojica — Gor Radgona, Ormož — Ljutomer — Veržej, Dravograd — Slovenjgradec — Šoštanj. Celje — Šmarje — Rogatec, Ptuj — Sv. Urban — Sv. Peter dt oblastne meje. državna meja pri Oederovcih — Murska Sobota — Beltinci Dol Lendava. Murska Sobota — Martijanci — Prosanjakovci. Mar-tijanc; — Srebrni breg, Ptuj — Krapina in Vojn/;k — Dobrna. Naknadno se je med oblastne uvrstila še cesta Slovenska Bstri-ca — Poljčane — Podplat in Šmartno rri Paki — Radmdrje — Gotmii grad do oblastne meje. Sog'asno je b;la sprejeta tudi uredba o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski cb'asti. Pospeševanje kmetijstva Poročilo kmetijskega referenta navaja, da se je potrebnim krajem razdelilo 200 tisoč dinarjev, namenjenih za stradajoče. Kmetijska šola v Mariboru je bila včeraj sprejeta v upravo oblastne skupščine. Občine in kmetijske organizaeje. ki žele nedeljska predavanja in tečaje, so dobile navodila, naj prosijo zanje 6 tednov poprej Za gospodinjske tečaje daje oblastni odbor inventar, drugo pa morajo oskrbeti prireditelji. Zasigurana je že tretja garnitura potova'nih gospodinjskih tečajev V mariborski oblasti ie dosedai 9 vzornih posestev. Ker ie treba v vinorodnih krajih oblasti obnavljati vinograde, bo oblasto odbor z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpiral vinarska društva, ki so prevzela nalogo trtmega sortimenta. Uvedli se bodo tudii pettedenski tečaji za sadjarstvo Položaj bolnic je Izboljšan, odkar so pod oblastno upravo. Ko so bile prevzete, so imele še 1 mi-'jjon 200.000 Din dcJga in je sedaj po 7 —...M.III1IIIII1IIIIII1IIUII"" letih prvič, da izhajajo ter se ravnajo po rednem proračunu S proračunom izhajajo vse bolnice. razen onih v Slovenjgradcu in Čakovcu. 100.000 Din se ie moralo investirati v preuredbo nekdanjega mariborskega sanatorija. kjer je bilo poprej prostora za 15, sedai pa že za 50 boinakov. Mariborske bolnice dobe za rdntgenski aparat 60.000 Din. Večjih nabav pa ni mogoče izvesti, dokler država ne pokrije dolgov iz preišnje državne bolniške uprave. Tudi vprašanje umobolnice postaja vedno aktualnejše: ker ni bi'o mogoče zgraditi lasnne umobolnice, bo stopila mariborska oblast v stik z ljubljanska da se umobolnica v Ljubljani razširi Duh Glavnjače..« Posl. Rozman (SLS), vlničar iz Ha'oz, je stavil na velikega župana interpelacijo, ki navaja. d>a je bi! povodom viničarskega sestanka v Štrigovi aretiran od orožnikov, uklenjen v verige, odveden v obfinski urad. odtam pa v Čakovac. Z njim vred so aretirali dva druga viničarja Iz Cakovca so gnali vse tri uklenjene na orožniško postajo. kjer so jih preko noči priklenil; na posteljo, n3 kateri so spali orožniki Veliki župan je na interpelacijo tako! odgovoril, da odgovarjajo podatk; resnici in da ie že uvedel najstrožjo preiskavo Župan v Štrigovi, ki ie orožnikom naroči' aretacijo, je bil suspendiran. Zaradi postopanja proti orožnikom pa se ie veliko županstvo obrnilo na 9. žandarmerijskl polk v Zagrebu. Med interpelacijo in odgovorom velikega župana so se čuli medklici: Slovenska Glavnjača. Glavniača je že to! Poslanec Porman se je velikemu županu zahvali* za odgovor in pojasnilo. Poslanec dr Novak pa ie pripomnil: Rad:kalom h se moral zahval i ti. Korupcija v Medjimurju Medjimurski poslanec dr Kečkeš (HPS) je predlagal, nai oblastni odbor izvaja naJ-ostrejšo kontrolo nad gospodarstvom občin v Mediimuriu Po njegovem pripovedovanju vlada tam prava epidemija korupcije in tatvin. Od 13 občin iih je 6, v katerih so občinski b1as:aimiki poneverili več'e vsote. Eden je poneveril celo v dveh občinah, a je dobil še pohvalo za vzorno službovanje. Malo pozneie ga ie pa sodnija zaradi poneverbe obsodila na pet 'et težke ieče. Poslanec zatrjuje, da orlraja v občinsko službo v Mediimurie izmeček iz vse Hrvatske. Kradejo celo tud' nekateri župani. k; pa so večinoma boli prev;dni. Pravi mojstri v sestavljanju stroškovnikov. Ko za navad^eea človeka znaša potni strošek 15 do 20 Din, ie entovo da si župan isto pot zaračuna z 250 Din. Pos\ Majerič (HSS) ie pritrdil, da le v glavnih potezah res tako. men;l pa ie. da leži krivda korupcije v tem da so se jemali v službo zblagajnike mladi liudje, ki ne prazna io noben e odgovornosti «n n e dajejo nobenega jamstva Tam. kier župani sami vodiio blagajno, n- poneverb, ker ima vsak toliko premoženja do b; se mu lahko vrelo v '-okritje škode. Dr. Novak (SDS) ie trdi potrdil korupcijo pri občinskih uradb v Mediimuriu, zavrnil pa ie prvega govornika, k- ie skušal z'o zvrn:ti na strankarsko stran. Razložil je skupščini, kako ie v>!oh prišV> do tega. da so dob:le med'imurske ohčme tako slabe uraidnike Ob osvobojenju so vsi miediimursk-" uradniki še ostali: bili so to ljudje z maturo in plačevat' Jih ie hotela celo Madžarska, samo da b: obdržala svoj vp'iv nad ljudstvom Naša država p-, kai takega ni moe'a dopustiti in ko so nekdanji uradniki odšli, so se morali s časopisnimi oglasi isiVati ur?dnik: za mediimirske občine. Razum1j'vo ie. da so tako oriši'! v službo v prvi vrsti Ijudie k' doma niso imeli obstanka. Tako ie tud: nastalo ko-ruptno stan'e. ki pa se bo s primerno energijo dalo kmalu iztrebiti. Ob pol 8. zvečer ie bila seja zaVjučena. Pred!og: uredbodainega. finančnega odseka in socijaino-pol:tionega odseka pa so se odložili Zr, jutri, ko se seja nadaljuje ob poj 9 dopoldne. Proračun mesta Maribora Proračunska seja občinskega sveta. — Izdatki znašajo nad 12 milijonov. — Dve novi občinski davščini Izjavo kluba SDS »Naša stranka zastopa že od nekdaj stališče. da ie treba vedno čuvati avtonomijo Maribor. 28. marca. Na dnevnem redu današnje seie mariborskega občinskega sveta ie bila kot edina točka generalna debata o proračunu za 1. 1928. Ko ie župan dr. Juvan ob 18 otvoril sejo, je naiprei občinski svetnik Grčar protestiral proti temu. da se otvaria v občinskem svetu generalna debata o proračunu, predno ie finančni odsek zakliučil svoie proračunsko delo. Sociialisti sicer nočejo delati težkoč pri razpravi, prosiio pa. da bi se za tutri nameravano nadalievanje seje ne vršilo, predno ne dokonča finančni odsek svoiega dela. Po poiasnilih dr. Jerovška in dr. Lipolda ie bil dosežen sporazum, da bo tutri zvečer še seia finančnega odseka Splošen pregled o občinskem proračunu je podal obč. svetnik dr. J e r o v š e k. Po načrtu finančnega odseka znašaio potrebščine okroglo 12.250.000 Din kritie na 5 mili- t Jonov 38.000 Din, kar predstavila primanjkljaj 7,212.000 Din, ki ga bo treba kriti z dokladami. Finančni odsek predlaga pobiranje vseh lanskih davščin v lanski višini. Predlaga se nova davščina za gasilski sklad, in sicer bi bila to 4% doklada na zavarovalnine premičnin in nepremičnin, dosežene v tekočem letu. Dohodek iz te do-klade ie preračunan na 120.000 Din. Nov bi bil tudi davek na zaouščine, ki bi se stopnjeval od 1. do 5% in ie ororačunan na 150.000 Din. Dohodek iz tega davka bi šel v sociialni sklad. Uspeh vseh davščin bi bil 6.819.000 Din. tako da bi vsi dohodki znašali 11,800.000 Din. Ostane torei še vedno nrimanikljaj 393.000 Din. ki nai bi se kril iz preostankov Govoreč o teTednem proračunu ie pov-darial referent, da so se morala mnoga potrebna dela odložiti, ker nI zadostnega kritja. Izvršila oa se bo 5e cela vrsta raznih del. za katera le odobren kredit v skupnem znesku 14 mili ionov dinariev. Natp sta kritikovala občinski proračun ln občinsko politiko sociialista Grčar in Ba-hun. Po govoru Nemca Pfrimeria. ki ie govoril tričetrt ure nemško, ie podal obč. svet. Kejžar naslednio naših mest in da v tei dvorani ni prostora za reševanje političnih vprašani. Mi ljubimo naš s tolikim boiem in trudom pr bor-jeni iugoslovenski MariboT in smatramo kot svoio naivažneišo nalogo, da storimo vse za čimvečii gospodarski, sociialni in kulturni napredek našega mesta. Mi ne priznavamo nobene nadvlade posameznih strank in vztraiamo na obče znani zahtevi naše stranke, da se nai pri javnih poslih izključi vsako partizanstvo in da nai bo v iav-nih službah merodaina sposobnost, ne pa pripadnos* k tei ali oni politični stranki. KeT smo mnenia. da moramo ori reševanju težkih gospodarskih in sociialnih vprašani. ki nas čakajo, vsi iskreno sodelovati, nas boste našli vselei in povsod pri loial-nem delu vse dotlej, dokler se bo vršilo to delo po gori označenih principih. S tega vidika smo sodelovali dosedai Pri konstituiranju občinskega sveta in odsekov brez vsakih obveznosti, čeprav se naše želje niso dovoli upoštevale. Iz istih razlogov je naš klub sodeloval tudi v finančnem odseku in bo lojalno sodeloval v proračunski debati. Tudi v Ljubljani so našli sporazum za pozitivno delo občinskega sveta. Želeli bi pa, da se tudi v obeh ostalih avtonomnih mestih v Celju in Ptuiu. poiščeio in naideio pota za uspešno sodelovanje vseh v to poklicanih faktoriev«. Sledil ie nato temperamenten poldrugo uro traiaioč govor sociialista Eržena ki ie zlasti ostro napadal SLS zaradi njene demagogije v času občinskih volitev, ko so izdajali »Mariborčana« Napadal pa ie seveda tudi demokrate, češ da so se zvezali s klerikalci Nekoliko pred 11. ie župan prekinil javno sejo. ki se bo nadalievala v petek ob 18. s podrobno debato o proračunu Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" Francosko predavanje v Ljubljani Francoski institut v ljubljanskem Narod* nem domu prireja ob torkih večerne sestan« ke, kjer se razpravljajo razna sodobna ■vprašanja. Tokrat je nastopil prof. Leben s povojnim pesnikom in pripovednikom Morandom, ki ima v svoji slovstveni torbi precej prtljage: Lampes a Are, Tendres Stocks, Feuilles de Temperature, Ouverl la nuit, Lewis et Irene, Boudha vivant, Rien que la terre, i. dr. Paul Morand je bil po rojstvu kakor malokdo naprej določen za izrednega kozmopolita: kot sin francoskega Hvarnarja na Ruskem je s 13. letom odšel na svojo roko v Anglijo, kjer je končal svoje študije v Oxfordu, nato pa mnogo križaril po belem svetu. Učinkovita je nje* gova domislica: «Hotel bi,» je dejal, «da bi po moji smrti napravili kovčeg iz moje kože». Njegovi junaki so doma v Skandi« navij i,-Rusiji, Ogrski, Kataloniji, Trstu itd. Kot navdušen avtomobilist je nekje dobil nagrado pri dirki. Za dirindaj naše vrveče tn drveče dobe si je ustvaril nov kinema* tografski slog, kakor si ga je bil za svoj čas ustvaril A. Daudet v »Pismih iz moje« ga mlina«. Morand je tako svojski, da mu težko najdeš prednika: Hermant in Larbaud od« daleč nimata tolikšne živahnosti. Nekateri ga priispodabljajo z Marcelom Schvvobom, čigar slava se šele danes širi. Tudi z Gi* raudouxom ne kaže kdo ve kake sličnosti. Pač pa je našel darovitega naslednika, to Je Bedel, nosilec zadnje Goncourtove na« grade. Dočim se Bourget m Loti zdita ne« kam zapečkarska eksotika, je autor novel •Odprto pomočil praktičen poznavalec tu« jine, kar se razodeva neprestano v njego« vih umotvorih. Ako je nekim čitateljem Proust gostobeseden pustež, se pa Morand vedama oklepa Diderotovega gesla: «Vsa« ka slovstvena vrsta je dovoljena, izvzemšti dolgočasno vrsto.» Po kratki debati se je g. prof. Martel zahvalil za predavanje, dovršeno nič manj po kritični vsebini nego po brezhibni obli« ki, ter izrazil svoje veselje, da se do toli* kih podrobnosti načenjajo pri nas problemi francoske prosvete ... Prihodnji teden pa bo govorila gospa Jerasova o južnofranco« skih narečjih. (K.) Iz življenja naših akademikov v Češkoslovaški metropoli Praga, 27. marca. Pomladanska živahnost in svežost vlada« ta po mestu. Mnogo je pripomogel k temu pomladanski velesejem, ki je privabil ne« broj tujcev, posameznikov ter večjih trgov« skih in studentovskih skupin. Inozemski odbor Češkoslovaškega štu« dentstva je imel minulo sredo v gostih poljske juriste iz varšavske univerze in di« jake iz beograjskih srednjih šol. Priredil jim je zabavni večer v Akademickem Do« mu. Po pozdravnih in bratskih nagovorih smo zapeli tudi slovenski akademiki nekaj pesmi. Večer je končal s svobodno zaba« vo in plesom. Naš slavni pevski zbor, ki se je komaj porodil, se je podal ta večer še v Meštansko Besedo, kjer se je v domačem krogu Jugoslovanskega kola, Jadranske stra« že in študentov slavila petdesetletnica do« brotnika slovenskih študentov, jezikoslovca g prof. Josipa Skrbinška in petindvajset« letnica bogatega umetniškega delovanja znamenite pevke Narodnega divadla gospe Gabrijele Horvatove. Odhodnico pa je pra« znoval ta večer marljivi delavec in propa« gator naših letovišč na solnčnem Jadranu g dr. Ljubo Letica. Odhaja domov v Dal« macijo. Tudi njemu smo zapeli par pesmi in pili vince z dalmatinskih brd Tako smo Prijatelj ali imaš sploh kak pojem o razkošnem nočnem življenju v Newyorku? Ne! Potem si moraš brezpogojno ogledati današnji film »Nočni Newyork" v Elitnem Kinu Matica. prestaJi generalno vajo za nastop, ki bo bodočo sredo, ko se bo vršila proslava pet* desetletnice našega velikega pesnika Otona Župančiča, katero priredi v Meštanski Be* sedi akademsko društvo Jugoslavija in Ju* goslovensko kolo. Velika noč je tu. Mnogo tovarišev odha* ja v domovino po pirhe in domače dobrine, nekaj jih pa odide z akademskim društvom Jugoslavija na kulturno štiridnevno ekskur« zijo med lužiško=srbski narod, ki se že se* daj pripravlja, da bratsko sprejme goste in se oddolži za gostoljubni sprejem svojih akademikov, ki so ga doživeli lansko leto v naši domovini. Društvo jugoslovenskih tehnikov organi* žira svojo šesto veliko ekskurzijo, ki se bo vršila ob koncu šolskega leta po Nemčiji, kjer se pripravljajo letos velike tehniške razstave po vseh velikih mestih in prosla* va stoletnice tehniške visoke šole v Draž* danih. — Jože Rus. France Krajnar se je včeraj z avtomobilom pripeljal v Ljublja Žrvljenska tragedija čudaškega kmečke* ga milijonarja Franca Krajnarja iz Laz pri Planini zanima živo vso našo javnost. Na urgenco orožniske postaje v Planini in sre« skega sanitetnega referenta dr. Papeža v Logatcu, da je nujno potrebno izolirati Krajnarja od njegove okolice, je sodišče v Logatcu včeraj odredilo, da se prepelje France Krajnar v ljubljansko splošno bol« nico. Krajnar se je ves čas vožnje do Ljublja« ne izredno dobro počutil. Z velikim zani« manjem je ogledoval okolico, ki se je je še prav dobro spominjal. Najbolj mu je ugajalo, da je sedel lepo v avtomobilu, tej no čudni pošasti, ki jo je šele zdaj prav spo* znaL S sopotniki je ostal v živem razgo* voru, iz katerega je bila jasno razvidna njegova popolna normalnost, vso pot do Ljubljane. Ko je vozil avtomobil po Tržaški cesti mimo dramskega gledališča in Kongresnega Krajnarjeva sestra z zdravnikom dr. Perparjem ob bratovi postelji. Krajnar sam se je pred našim fotografom skril pod odejo, tako da se na sliki vidi samo njegova (dava. Od tistih dni pa se je France Krajnar že popolnoma izpremenil in je v svobodi ves prerojen. trg* skozi Šelenburgovo ulico, se Krajner ni mogel načuditi oni Ljubljani, ki jo je zadnjikrat videl pred 22 leti, preden se je za dolgo vrsto let zaprl v svojo podstreš« no sobico. Pred bolnico je pri ločitvi od sopotnikov vsem krepko stisnil roko in se izrazil, da upa, da bo kmalu mogel svo* bodno dihati. Obup zaradi neugodne prodaje posestva Planina pn Rakeku, 29. marca Včeraj popoldne se je v Lipljah št. 8 ustrelil 301etn hišni posestnik Fran Čen. čur. Samomor je odkril Cemcurjev sosed Anton Kolar, ki mu je žena povedala, da ie iz Cenčurjeve hiše odjeknil strel. Ker Čenčurja prot, večeru res rti b'lo na spregled. je Kolar stopil v Čenčurjevo hišo. Da b; se utegnilo Cenčurju prpetiti kaj hudega ,mu sploh ni prišlo na misel, ker je bil Cenčur znan kot zelo soliden mladenič. Ko je Kolar stopil v Čenčurjevo stanovanje, ni naše' gospodarja čeprav je bilo spoznati, da ne more biti daleč Kolar se je domislil, da se Cenčur najbrž mudi v kleti, kjer je imel shranjena razna živila. Ko je odprl vrata in razločil notranjost, se mu je nudil strašen pogled. Na bližnjem zaboju ie zagledal vojaško karabinko, na tleh pa je ležal Cenčur v veliki mlaki krvi. Prestrašen je Kolar pobegnil iz hiše in takoj hite! javit dogodek orožnški postaji Orožniki z zdravnikom dr Perparjem so pri ogledu dognali, da se je Cenčur ustrelil z vojaško puško naravnost v srce ter da je morala smrt takoj nastopiti Cenčur je samomor vrši I zelo premišljeno. Ka. rabrko je namreč pritrdil na zaboj, tako da mu je stoječemu merila puškina cev v srce Petelina na karabinfc ie povezal s pasjo verižico in si pripravi' palico, s katero ie sunili v verižico, da se je karabin-ka sprožila Na odredbo sreske oblasti in okrajnega sodišča v Logatcu so mrliča prenesli v mrtvašnico, odkoder se bo vršil pogreb jutri, v četrtek, na pokopališče v Planini Pri hišni preiskavi so našli orožniki pri Cenčurju 5.610 Din ter dva vojaška samokresa in dva bajoneta, ki so jih danes obenem s popisom ogleda oddali na logaškem sodišču. Pokojni Cenčur je 25. t. m. prodal svoje posestvo nekemu posestniku v Kalcah za 40.000 Din Kmalu potem, ko je sk'en-'i| kupčijo, se mu je zazdelo, da jo je sklenil za 15.000 Din prenizko. Zato i, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 29.: . C. Kuponi. Ljubljanska opera. V soboto zvečer bo druga repriza operete «Lady X» (Lepa ne* znanka) v prid «-Udruženja gledaliških igral cev» To bo prva predstava po po-vratku opernega ansambla iz Subotice in Beogra* da. Ker je čisti dobiček namenjen za bol* niški fond gledaliških igralcev, se vsi ljubi* telji gledališča posebno opozarjajo na to predstavo. — V nedeljo ob 3. se izvaja ve* liko Beethovnovo delo «Fidelio», ki je do« slej vedno vzbudilo največje zanimanje občinstva Upamo, da s to predstavo po« sebno ustrežemo podeželskemu občinstvu. Predstava konča pred 6. uro, tako, da se je mogoče poslužiti vseh vlakov, ki vozijo med 6. in 7. uro iz Ljubljane. Za to pred* stavo veljajo znižane cene. «Pasijon» v mariborskem gledališču. Na cvetno nedeljo ob 3. uri popoldne se bo vprizoril krasni Deutsch«Finžgarjev «Pasi* jon» (Trpljenje Kristusovo), v katerem na* stopi čez 40 oseb. Opozarjamo že danes, zlasti tudi okoliško občinstvo na to delo, ki se bo vprizorilo le nekajkrat. Nato pa se bo odstavilo za več let z repertoarja. «Ingeborg» — duhovito komedijo, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah popoln uspeh ponovi v nedeljo 1 aprila Sent* jakobski gledališki oder. — Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Mihi5, Karničnik, Stari trg 18. Posetite predstavo! Gostovanfe dunajske državne opere v Zagrebu zasigurano. Po vesteh zagrebških listov sta se upravi zagrebškega gledališča in dunajske državne opere sporazumeli gle« de gostovanja Dunajčanov v Zagrebu Na* stopili bodo z dvema Mozartovima opera* ma: «UgrabIienje iz SeraiLa® in «Cosi fan tutte». Triumfalen poset Nj. Vel. kralja in kraljice v Črni gori in Dalmaciji. Kraljevska vlada — Manevri naše »ojne flote na Jadranskem morju — Cetinje — Dubrovnik — Trvat — Hvar — Korčula — Minister Pavle Radič — Admiral Priča — Revija čet — itd. Film Je bil predvajan na dvoru! Predstave danes četrtek 29. In petek 30. marca ob 4., 5., 7„ 8. in 9. uri. Telefon 2730. Cene t>rostororn Din 6~ io l0— Kino .Dvor«. -ga dne obiskal kupca in ga prosil, naj raz. dere kupčijo, za kar mu je ponujal par ti. soč dinarjev odškodnine, o čemer pa kupec ni hotel reč slišati Obupan je prišel Cenčur domov in potožil svoje gorje sosedu Franu Brusu, zatrjujoč, da izgube ne bo prebolel. Četrt ure zatem je res od-jekrciH stre' in končal mlado živ^enje. Cenčur ne zapušča nobenih bližnjih sorodnikov. Mati mu je umrla lanui v 70. letu starosti. Od dal in'h sorodnikov zapušča v Trstu samo dve teti. Ker je bil Cenčur dober in prijaven fant. ljudstvo snlošro porniHuje njegovo žalostno usodo. Cenčur ie bil izučen v trgovski strok- ter se je namenil v kratkem prevzeti neko trgovi. no na Rakeku. Za rad' tega je menda tudi prodal svoje posestvo ter je po neugodni prodaji obupal. Konec vlomilskih akcij dveh pobeglih kaznencev v Savinjski in šaleški dolini Začetkom januarja t. 1. sta se v zaporih celjskega okrožnega sodišča seznani'a neki Lojze Grebenšek, 28 let star pohajač im tat, ter 29letni Albert Jelen iz okolice Celja. Oba sta imela rea vesti več raznih grehov, ki so ju pritirali končno v zapor. V luknji sta se oba pajdaša očividno Prav dolgočasila in zatorej sklenila, da se splazita zopet v svobodo Tuhta'a sta in tuhtala in slednjič jima je res uspelo. Dne 19. januarja sta jo ubrala v neko bližnjo vas, kjer sta že isto noč vlomila v hišo posestnika Ivana Strančiča in &j nabrala več različnih stvari v vredmostf 1500 Din. Od-tam sta se podala proti Polzeli, kjer sta skušala vlomiti v Pongratzovo graščino. A imela sta smolo. Opazili so ju hlapci ter ju prepodili Odškodovala sta se nato v zidanici Janeza Marolta v Podvinu. kjer sta odnesla 40 'itrov dobrega vina. Nato sta se lopova klatila v tamošnjd okolici iz vas; v vas. Dne 26 jamarja sta se pojavila v št IIju pri Misliniu, kjer sta vzela na piko trgovino Franceta Ix>rbeka Načrta za vlom sta zasnovah skrita v gozdu. Ponoči sta utrfa okno ter brez posebnih težav dospe 'a v trgovski lokal. Tu sta naložila vse mogoče predmete v vrednosti 3584 Din ter se umakrela zopet nazaj v Savinjsko dolino. Do bogatega plena sta se vnovič prikopala v Polzeli početkom marca, kjer sta ob, iskala trgovino A'ojzija Cvetka. Odnesla sta ve'iko množino raznega rrvanufakturne. ga blaga, perila in likerjev ter sipecerij skih potrebščin v skupni vrednosti 8634 Din. Ukradeno blago sta razpečavala vedno pod oeno po drugih okrasih in sta seveda imenitno živela. Končno pa sta se tatinska pajdaša zaradi neke malenkosti sprla ter je Jelena nenadoma obšel kes. Odločili se ie zatorej, da se zopet javi sam oblasti. Pred par dnevi se je skesani grešnik pojavil v Celju, kjer je odkoraka' na ravnost na okrožno sodišče. Seveda so ga tako posadSli nazaj v zapor. Grebenšek, ki ni izgubil veselja do pote pinskega življenja, pa se je kmalu pojavil v Šoštanju, kjer je obiskal h:šo posestnika in gostilničarja Berločnika ter odnesel več parov hlač. površnik, srebrno uro in nekaj gotovine. V Zg. Ponikvi se je že naslednjega dne oskrbel spričo b'ižajočih se velkonočmih praznikov s svinjskim mesom, napi! pa se je v vinski kleti posestnika Florjana Verdena Dalje je obiskal tudi klet posestnika Ivana Štriclja v Pod-kraju ter ga oškodoval za 1330 Din. Po- sebno srečo je imel 13. t. m. v VeL Pire-šioi. kjer je ukradel posestniku Francetu Zganku 3530 Din .gotovine. S tem denarjem v žepu je nato več dna živeJ »pošteno«, nakar jo je pred par dnevni moško primaha' na Polzelo, kjer pa mu je nenadoma stopil nasproti orožnik ter ga pobaral, odkod in kam. Grebenšek se je v hudi zadregi pričel izgovarjati, da je pošten kmečki fant, ki išče dela. Vendar mu vsi izgovori niso pomagali Orožnik je takoj spoznai, s kom ima opravka. Zato je potepina uklenil — in tako ie moral tudi Lojze Grebenšek oditi zope; nazaj v luknjo, iz katere se je izmuznil pred meseci, kar mu pa sedaj dolgo ne bo uspelo Prebivalstvo celjske oko'ice ter Savinjske in Šaleške doline si zdaj. ko sta oba opasna potepina zopet na varnem, lahko oddahne za precejšnjo doba Delovanje vlomilske druž-bice v ljubljanski okolici Oplenjeno stanovanje učitelja Švara v Polju. Ljubljana, 28. marca Kakor vse kaže, se je organizirala na deželi drzna vlomilska in tatinska družbi-ca, ki je pričela že pred tedna operirati v neposredni ljubljanski okolici. Orožncške stanice v ljubljanski okolici so tatovom na sledu že več dni, vendar se znajo zmikavti spretno umikati. Te dmi so se zadržavali svedrovci v okolici Vevč, kjer so se v nočnih uirah uveljavil v svojem poslu. — Ko se je snoči vrnil učitelj v D. M. v Polju g. Ernest Švara z zadnjim vlakom iz Ljubljane domov, je na svoje presenečenje našel hišna vrata šolskega poslopja nezaklenjena. Prišedši do vrat svojega stanovanja je zapazil, da so tud^ ta odiprta. Prepričan, da nekaj ni v redu, je takoj prižgal luč ter z grozo zapazil, da je v sobi vse razmetano ter da mu je ukradeno vse perilo, ce'o posteljno, iz omar pa vse obleke. Na tleh je videl ležati dve pili ter železen vijak, ki so ga vlomile; pozabili na mestu. G. Švara je ves razburjen hitel zbudit šolskega vodjo g. Miheliča, s katerim sta se po kratkem ogledu devastiranega stanovanja poda'a na vevško orožniško stamico ter prijavila nočni vlomilski poset komandirju g. Sušniku. Kljub pozni uri se je v D. M. v Polje takoj podala orožniška patrulja, ki je ugotovila dejanski stan ter skušala najti sled za pobeglimi vlomilci, ki so oškodovali g. Švaro skupno za 8.920 Din. Iz dejstva, da so se svedrovej poleg oblek itn drugih predmetov polastili tudi violine, bi blo sklepati, da je eden izmed nijih tudi precej muzikalične narave. V h;šo so mogli vlomilci prsti skozi straniščno okno. nakar so s pomočjo ponarejenih kjučev vdrli v sobo. Iz hiše so odšli pri glavnem izhodu, ko so prej odpahnili zapah. S />j pose1 so opravili tiho, kajti obe v zgornjih sobah stanujoči učiteljici nista čuli spodaj n:kakega ropota Vlomilci so morali biti dobro informiram, da se na večer g. Švara navadno ne nahaja doma, ter so opravili svoj posel preden se je vrnil z zadnjim vlakom iz Ljub'jane. Svedrovci pa sv n"so zadovoljili samo s plenom, ki so ga r.ašli v D M v Polju, marveč so se isto noč utihotapili na dvorišče Baumgartnerjeve graščine na Fužinah, kjer so pobrali iz kuroikov 21 komadov rmenih štajerskih kokoši v skupnj vrednosti 1280 Din. Vevška orožmiška Staniča je o tatvinah takoj informirala tudfi ljubljansko policijsko ravnateljstvo Po dobljenih informacijah se sklepa, da je tatinski tolpi na čelu že dolgo zasledovani Ivan Bartol, ki je bil udeležen tudi pri v'omu v občinsko pisarno v D. M. v Poliu, kjer so storilci nedavno noč odnesli prazno blagajmo Kakor je ugotovljeno, so se uzmoviči po izvršenih tatvinah umaknili proti Sneberjem in Jaršam ter je upati, da jih za njimi odposlani varnostni organ; kmalu spravijo na varno. Poskušeni samomori in nesreče LJubljana, 28. marca Manija samomorov v Ljubljani nikakor noče ponehati. Ze od srede zime dalje skoro ne mirne dan, da ne bi moral stopiti v akcijo rešilni avto, da prepe'ije ob-upanca ali obupanko v največji naglici v spflošno bolnico, kjer se morajo truditi zdravnki, da ohranilo take nesrečneže, ki po navadi brez kakega posebnega razloga segajo po strupu, pri ž;v'jenju. V Frankopanski ulici št 12 ie danes dopoldne prišlo do precej razburljivega nastopa med služkinjo Antonijo L. ter njeno gospodinjo. Po končanem prepiru se je zdelo, da le vse že zopet dobro, vendair temu ni bilo tako. Čez kratek čas so namreč domači našli komaj 25lefino Tončko zvijajočo se v krčih tra feh, dočim je poleg ntje ležala sitekleničica. iz ka-tere Je (kakor je to že običajno) udaril duh po lizolu Domači so v naglici obvestili realno postajo, ki ie nesrečnioo z avtomobilom odpravila takoj v bolnico, kjer so ji zdravn;ki irprali želodec. Obupana s^ž-kimia leži v bolnici v hudih bo!eč;nalh. kaiti količina fižola, ki jo je izpila, je b:la precej veflika. Strup H je načel drobovje. Veliko senzacijo je povzročila danes po mes>tu vest, da se je v nočnih urah skušal zastrupit] v nekem tukajšnjem hotelu znan trgovec, katerega pa so k sreči še pravočasno našli hotelski uslužbenci ter ga s privatnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Tudi ta se je skušal zastrupiti z li-zolom, vendar njegove notranje poškodbe niso preveč občutne. Hudo smolo ie imela snoči delavčeva žena Marija T., stanujoča na Glincah Okrog 22. je hotela zavžiti neka zdravHa, kj jih ji je predpisal zdravnik prot" želodčnim krčem. V naglic* pa je nesrečn'ca zamenjala steklenico ter je pila mesto zdravil — bencin V bolečinah se zvijajočo ženo so z rešilnim avtom odpeljali okrog polnoči v bolnico, kjer se je njeno stanje kmalu izbo'jšalo. Okrog pol 12. dopoldne je moral ljubljanski rešilni avto zopet na pot v Šiško, kjer se je pripetila v hiši št 81 na Celovški cesta težda nesreča 281etna služkinia Marija Keršičeva je tamkaj na visoki 'e-stvj stoječa pomivala okna Pri tem delu pa % ie nenadoma zlomil nagnit k'in ter je nesrečnica treščila z višine 6 m na glavo na tla. Pri padcu se Je Keršičeva močno ranila na glavi, zadrbila pa ie tudi težke notranje poškodbe Kerš'čeva leži v bolnici še vedno nezavestna ter je njeno stanje zelo kritično. GRETA GARB0 JOHN GILBERT v filmskem delu še ne videne lepote, pc slovitem romanu «ES \VAR» Hermanna Suderrrjanna «Pod jarmom sirasti*. Pride v kino «Ljubljanski dvor» Zasebna stavbna akcija in naše oblasti V torek zvečer se je vrš;l v restavraciji hoteia »Lioyd« občni zbor občekorisine zadruge »Starn in dom« v Ljubljan*. znaaie po svojih kolonijah ob Tržaški česati in na Viču Občni zDur je zanimiv tud za &ršo javnost. Bivši ministei g. An^o-n Krisian, predsednik te največje s'ovcnsKe stavbne zadruge, je zborovaicein z diasiičnim- primeri pojasnil, zakaj naše /auruino-stav btio gibanje ne uspeva Giede na dejstvo, da naša država ne grada zasebneh stanovanjskih h'š kakor n. pr. Češkoslovaška, oi človek mislil, da bodu drž. oblasti podprle tem izdatneje zasebno iniajativo Zal, da je baš natoOe. naša birokracija onemogoča stavbni zadrugi »Stan in Jom« vsak večji razmah. Tako tirjajo oblasti davke, ka jih beograjske stavbne zadruge ne plačujejo; zaman je dokazovanje, da se tozadevni zakon v Ljubljani napačno interpretira. Neupravičene davščine podražijo stanovanje zadružnikov v zadružnih hišah v tak, men. da ni nič cenejše nego v zasebnih najemniških hišah. Neprilike so tudi z vprašanjem cenejšega posojila. Minister za socija'no politiko g. Miovič ie bil že izdal odlok in podpisal nakazilo, da dobi »Stan in dom« 4% posojilo prj Državni hipotekami banki. Srb je obračal, Slovenec pa obrnil: g. dr Gosar je iz neutemeljenih razlogov (po vsei verjetnosti le iz strankarskih ozirov) preklical besedo in podpis svojega prednika v minitrstvu socija\ne politke Ln »S:an in dom« ie ostal za sedaj na cedilu. Pa tudi prejšnji obč.mski gerent g. Mencinger je škodoval interesom zadružne stavbne akcije: povišal je kanalizacijske pristojbine tako visoko, da je sedanje stanje nevzdržno. Zbog tega ie imela zadruga »Stan mi dom« lani primanjkljaj, k se je kril tako, da ie Mestna hranilnica znižala obrestmo mero za 1 %. Znatno več se nadeja »Stan in dom« od sedanjega mestnega sveta. Zborovalci so z ogorčenjem zaradi vladne stanovanjske politike odobravali krepke im tebtovite besede ustanovite'ja mi predsednika »Stana in doma« g. Kristana. Po običajnih poročili je bilo izvoljeno novo načelstvo z g. A. Kristanom na čelu. V načelstvu so gg. Kobler. Juvamc, Hladnik, Zima. Podgornik, Rakovec in Bogatai kot zastopniki zadružnikov ter gg dT. Fuchs in inž. Mačkovšek kot zastopnika liubijan. ke in Bučan. Jurman, Kušar kot predsta-viteiji viške občine. Vrhu tega se ie izvolilo sedemčlansko nadzorstvo. Izvršitev nadaljnjih, še vedno aktualnih stavbnih načrtov »Stana in doma« pa zavisi od cenejšega posoji'a. ki ga bo treba prej ali clej realizirati. Brez njega je zadružna stanovanjska akcija v zagati. Za pomladansko sezono sf ne oglejte samo izložb, ampak tudi po* setite našo trgovino z izbrano zalogo nai« modem "ih vzorcev JOS. ROJENA. A*eks«pdrovo .........»»»»»m Domače vesti Trinajsta številka »Življenja in sveta" Te dni bodo naročniki prejeli 13. številko našega priljubljenega tedenskega magazina «2ivljenie in svet». Posebnost te številke je osem strani obsegajoča povest ameriškega pisatelja C. D. Scheffauerja, ki se je lani ustrelil v Berlinu: »Plavajoči gozd*. Dva značaja trčita: kapitan, v jedru dober mož, a preslepljen od težnje po samostojnosti in njegova žena Mary, ki strogo loči zlo od dobrega. Konflikt se razvija na Južnem morju, kjfer kapitan v dogovoru z lastnikom sam zažge visoko zavarovano ladjo «Serapis». Mary rajši zgori na ladji, kakor da bi šla z možem-zio-čincem v novo življenje. «Serapis» pozneje obtiči na čilenski obali, tu pa ga povodenj odtrga z zemljo vred. Vsa grmada piava po morju in naposled trči z novo ladjo istega kapitana. Ladja utone in možje se rešijo na «plavajoči gozd», kjer težko ranjeni kapitan umre. potem ko spozna, da se nahaja na «Serapisu». Njegovo truplo pokopljejo h kostem junaške žene. Povest je obdana s čarom južnega morja in tropske pokrajine. Krasno štivo, ki bo vsakogar zanimalo In naslajalo. G bodoči vojni razpravlja — v zvezi s povestjo «Pošastno krdelo«, ki se v tej številki napeto razpleta — članek «V bodoči vojni». «Pomtad v kirgiški stepi* (s 5 ilustracijami) nas vodi v da'jni Turkestan, kjer ob tem času ožive stepe in se pojavijo pastirski Kirgizi s svojimi čreda-mi. lJod «Znameniti jubileji® se «Zivlienie in svet« tokrat spominja 50 letnice bolgarske svobode. Prvi članek razpravlja o nastanku Bolgarije, dočim v drugem Rasto Pustoslemšek pripoveduje svoje spomine na predvojno Sofijo in nje vlogo v jugoslovenskem pokretu. Tekst ilustrira več siik iz Sofije. Zdaj. ko se vračajo ptice iz južnih krajev, bo vsakega prijatelja prirode zanimala lahko umljiva razprava »Zakaj in kako se selijo ptice«, ki premo-tiiva na osnovi najnovejših raziskavanj problem ptičje selitve. Članek « Boj za ztato deželo*, sestavljen po najnovejši izdaji zgodovine države Chile v Južni Ameriki, pripove-• duje o trdovratnem boju med Indijanci in Spanci za deželo, ki je imela največ zlatih rudišč. Sestavek je poučen tudi zaradi tega. ker pričuje o silni svobo-doijubnosti napol divjega indijanskega plemena. Njegov boj nam vsili spoštovanje in simpatije. To ie vsebina 32. strani obsegajočega zvezka, ki ga dobiš, če nisi naročen, v vsaki boljši trafiki za 2 Din. »Življenje in svet* se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. * Funkcijonarji Lige narodov v Ljubljani. S sknplon-ekspresom so predvčerajšnjim prispeli v Beograd funkcijonarji Lige narodov gg. Pierre Comert, H. R. Cummings in Gjuro Popovič. Comert je šef informativnega oddelka Lige narodov ter ie prišel, da napravi službeni poset naši državi in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljano prispejo funkcijonarji Lige narodov 4. aprila ter posetiio oblastne in nekatere polit ene osebnosti. * Imenovanje v sodni službi. Gospod dr. Josip Kavčič, načelnik v ministrstvu pravde, ie imenovan za svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * Sodni izpit pri višjem dež. sodišču v Ljubljani je napravi! s prav dobrim uspehom g. dr. Srečko Grmovšek. sodni lvskul-tant pri okrožnem sodišču v Mariboru. + Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Roman Lesnika, zdravnik splošne bolnice v Mariboru. * Uprava Jugoslovenskega novinarskega udruženja je povodom smrti g. Juraja Bian-kinija, znanega politika in novinarja, ki je predvčerajšnjim umiri v Splitu, pooblastila g. Brateviča, urednika splitske »Novo dobe« da v imenu udruženja izreče sožalie pokojnikovim sorodnikom in da govori ob odprtem grobu. Namesto venca na pokojnikovo krsto je centralna uprava votirala 500 Din ter znesek nakazala Rdečemu križu v korist gladuiočemu prebivalstvu. * Vprašanje komercijalizacije državnih železnic. V Beogradu se je predvčerajšnjim vršila plenarna seja Udruženja jugoslovenskih inženjerjev, katere so se udeležili tudi delegati sekcij. Na seji se ie razpravljalo o vprašanju komercijalizacije državnih železnic . Nanašalo se je, da se ne sme eksperimentirati s to institucijo, dokler ni zbran ves potrebni materijal in dokler ta materija! ni proučen. Sprejeta ie bila soglasno resolucija, da se z ozirom na važnost te največje nacijonalne institucije minister naproša, naj omogoči sodelovanje Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov pri rešitvi tega projekta. * Direktna telefonska zveza s Parizom. j Ministrstvo pošte in brzojava se pogaja s . francosko in švicarsko brzojavno upravo v svrho, da se tekom meseca aprila omogoči direktna telefonska zveza Beograd-Zagreb-Liubiiana-CuTih-Ženeva-Pariz. Poskusi, ki so se že vršili, so pokazali zadovoljive rezultate. * Beograjska radijska postaja na strehi Akademije znanosti. Ministrstvo pošte in j brzojava je sklenilo, da se projektirana radijska postaja v Beogradu zgradi na poslopju Akademije znanosti. Na strehi se postavita dva stolpa, visoka po 25 m. stroji pa bodo nameščeni v poslopju. Postaia bo zve-znana z opero in Narodno skupščino. * Svet slušateljev ljubljanske univerze ie pred kratkim osnova! manjšinsko sek ciio Namen te sekcije ie predvsem skrbeti da mlaiša slovenska inteligenca (akademiki :n sredniešolci) v ttaiiii in na Koroškem ne izgub? stika z življenjem svoiih bratov v svobodni Jugoslaviji Skrbeti hoče. da to inteligenco moralno podpre v nienem boju za pravico Ta namen hoče sekciia doseči s tem. da bo po možnosti že v letošnjih počitnicah omogočila nekaterim slovenskim ikademikom in sredniešolcem iz Primoria in Koroške bivanje med nami. kier naj proučujejo naše razmere in se navzameio novega poguma za svoje delo med zasužnjenim! brati. V ta namen bo skušala sekcija obrati poseben fond Odbor Akademskega kluba za Društvo narodov ie na svoji zadnji sen dne 24. t. m sklenil, da prispeva ves čist! dobiček predavanja g. Jovanov'ča v ta fond Svet slušateliev ljubljanske univerze prosi zato vso iavnost. da v čim večjem številu poseti predavanje g Jovanovi-ča in tudi s preplačili omogoči čimprejšnjo realizacijo zgorai navedenega načrta Nai ho predavanie g Jovanoviča vlika moralna in materijalna manifestacija za naše Hr&te v Primorju in na Koroškem. Vsak gospod bo storil sebi dobro, če bo izbiral obleke in diruga oblačila pri tvrdki FRAN LUKIČ, Stritarjeva ulica, Ljubljana, ki je najboljša dobaviteljica oblek ter v cenah najnižja._ * Smrtna kosa. V ljubljanski deželni bolnici je umrla predvčerajšnjim po do!gi in mučni bolezni g. Ana Župančič. Blaga pokojnica izhaja iz znane in ugledne rodbine Butkovičeve iz Leskovca pri Krškem. Pokojnica ie bila soproga npokoienega uradnika Josipa in mati Jože Zupančiča, učitelja v Litiji in Adolfa. adm. podporočnika v ljubi j. Intendantskem skladišču. Pogreb se bo vršil danes ob 14.30 izpred mrtvašnice ljubljanske bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Včerajšnje naše poročilo v mrliškem naznanilu glede pogreba ob 15. je bilo pomotno). Blagi pokojnici in zlati maiki nai bo zemlii-ca lahka, težko prizadetim ostaI!m pa naše iskreno sožalje! — Pogreb prerano umrlega učitelja Cirila Pivka, o čigar smrti smo včeraj poročali, ni bil včeraj, marveč se bo — kakor nam brzojavno poročajo iz Beograda — vršil jutri v petek, dne 30. t. m. — V Št. Petru na Medvedjem se!u ie umrla gospa Tilka C v e r 1 i n. soproga tamošnie-ga uglednega trgovca in posestnika. Bila je vzorna slovenska žena in blaga mati. Pogreb se bo vršil danes ob pol 17. — Včeraj je v Mariboru umrla v cvetu mladosti gdč. Dorica B e n k o, hčerka gostilničarja in posestnika na Koroški cesti. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žaluiočim naše iskreno sožalie! * Honorar za nadure. Iz profesorskih krogov nam poročajo: Ni skoro meseca, da ne bi Sita1' po naših časopisih o naknadnih kreditih, ki so potrebm za izplačilo nadur profesorjem. Nepoučeni bi utegnili ceio misliti, da zaslužijo profesorji na nad. urah. o katerih se vedn

blastn šol odbora v Llub!h»ri. 300 Din za »Žena me je ugna i« Čestitamo! '-tfrauate za Veliko nočt * Razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubliani razpisuje na svojem ambulatoriju službo zdrav-nika-uradnika specijalista za notranje bolezni ali zdravnika za splošno prakso z letno plačo 34.500 Din in pripadajočimi rodbinskimi dokladami. Ce bi ne bilo pogojev za namestitev zdravnika-uradnika. se namesti zdravnik pogodbeno. V tem oziru mu pripada isti plača 10% doplačilom in rodbinsko doklado. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni Hst< ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 30. letošnji številki pravilnik o postavljanju veterinarjev v samoupravni službi; nadalje pravilnik o zvišanih in izenačenih pokojninah (provizijah, podporah in miloščinah) bivšega monopolnega delavstva, njega vdov rn sirot natečaj za gradbene inže-nierje in tehnične uradnike ter objavo glede izprememb v klavniškem redu za mestno klavnico v Mariboru. * Županstvo trga Trbovlje je razpisalo mesto generalnega referenta. Prošnji je treba priložiti dokaz o dovršeni višji gradbeni šoli in najmanj triletni praksi. Isto županstvo razpisuje tudi mesto sociialnopoli-tičnega referenta, ki mora izkazati znanje vseh socijalnih zakonov. flkademna Sokola I. na Taboru v soboto dne 31. marca 1928 ob pol 9 url zvečer i f ♦ Poklic In davki zakotnih pisarjev. Iz odvetniških krogov smo prejeli; V davčnem zakonu, ki je bil priobčen v »Uradnem listu« 15. t. m. se nahaja v členu 42. določba, da se pridobitni davek razdeli na 3 skupine ter da spadajo v drugo skupino odvetnik, pravni zastopniki, iavni bilježniki. notarji, zdiftv niki, arhitekti, inženjerji, občinski beležniki, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti in zakotni pisarji. Na ta način so v eni in isti vrsti odvetniki, notarji, zdravniki in zakotni pisarji. Po še obstoječih zakonitih predpisih se zakotni pisarji smejo od sodišča in političnih oblasti kaznovati. Takega poklica sploh ni, odnosno ie kazniv. Davčni zakon pa na ta način naravnost odobruje morda celo želi, da bi se prav pogosto in prav izdatno izvrševal, da bi bil davek od te strani tem večji. Ne glede na to ie pa naravnost razžaljivo za druge poštene stanove, da se poleg njih imenuje in navaja poklic zakotnih pisarjev. Kdor to bere, se mora naravnost čuditi nevednosti ali površnosti onih organov, ki so sodelovali na zakonu. Pred javnostjo se moramo sramovati Ljudstvo se na ta način vzpodbuia, da naj spoštuje stan zakotnih pisarjev in ga nai prav podpira. Ministri imajo gotovo preveč dela ln se za take malenkosti brigati ne morejo. Minister za izenačene zakonov bo le še moral dalje ostati, ali pa bo treba v ministrstvu pravde še ustanoviti mesto uradnika, ki bo vsaj vse zakone prej ko se objavijo, moral prečitati in se prepričat\ ali ne nasprotujeio veljavnim in obstoječim zakonitim predpisom. ♦ Potresni sunki na Gorenjskem. Iz Ra-te.-Planice nam poročajo, da so čutiti v ponedeljek ob 15.35 uri manjši potresni sunek V torek ob 9.30 pa so čutili močnejši vt*č sekundni tresljaj, tako da so se stenske ure celo ustavile. Iz Dovja pa nam ooročah. da so čutili v torek ob 9.40 uri močan potres ki je trajal okoli 6 sekund. Sunkov je bilo 6, ki so bilt vsi enakomerni. Nastali so h!pno ter ie bita njihova intenziteta enaka do konca, nakar so momentano prestati. V ponedeljek ob 15.30 uri so čutili 4 sunke, no vest, da nas je naša srSno ljubljena in nepozabna soproga, mamica, sestra, teta i. t. d., pospa Tilka Cverlin roj. Fink dne 27. marca 1928 nepričakovano za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojmice bo v četrtek, dne 29. marca 1926 ob pol S. ari popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Petni na Medvedjem selu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v 2np®i oerfcvi 30. marca 1928 ob 7. trn. Dragi pokodoid bodi ohranjeo blag spomin. St. Peter u Medvedjem sein, dne 27. marca 1928. Iva« Overita, soprog, Emica, Marica, Nežlka, Ivan. Francek in Uršika, otroci. Pepl lo Tone, brata ta vsi ostato sorodniki. Pariz Njegov promet. Toliko so že govorili in pisali o tem srcu Evrope, a še vedno ti nudi kaj on-vega in zanimivega, če se vrneš vanj. Promet je čim dalje večji, kljub temu, da se za tujce sezija še ni začela. Pariška noblesa se greje ob tem času na Rivijeri — in vendar je promet med 5. in 8. zvečer naravnost nevzdržen. Cele reke avtomobilov se valijo skozi bulvarje in če stopiš v stransko ulico, imaš vtis, da je v bližini mogočen slap, ki pada z ogromne višine. Seveda je pariška prometna policija tej nadlogi vedno kos in uvaja še nove tehnične pripomočke, ki promet avtomatizirajo in njeno delo razbremenjujejo. Na vseh važnejših križiščih so postavljene zelene svetiljke. ki zasvetijo in ugasnejo v polsekundnih presledkih in regulirajo tok vozil in pešcev. Tudi rdeče svetiljke po vsem bulvarju delujejo avtomatično, tako da se vrši promet po ulicah, ki križajo bulvar, istočasno, a kadar se zaustavi, je bulvar prost v vsej svoji dolžini, kakor je to v Newyorku. «Zračna postaja® (aero-gare) v Le Bourgetu dobiva isto tako sezonsko lice. Vozni red je že gosto zaseden, od 6. zjutraj je betonirani prostor pred ca-rinarno, kamor zavozi vsak avijon. zelo živahen. Vsaka potovalna družba ima uniformirane uslužbence, ki prihite h «karlingi» s stopnicami. Ko so vsi potniki izstopili, jih postajni fotograf fotografira, nato sledi pregled potnih listov in luksuzni avtobus jih odpelje v mesto. Zanimivo je videti, kako jadra ponoči med zvezdami zelena in rdeča lučka, a po sredi razsvetljena okna •karlinge*. Zadnjič je prevozil pariško-londonski «aerobus« svojo progo kar v osemdesetih minutah. Kinematografi. Pariški «cinema» je obogatel za Chaplinov «Cirkus». Ekskluzivno pravico ima bulvarski kino «Marivaux» in blagajne se polnijo. Film je poleg «Lova za zlatom« eden najbolj Chaplinovih, globok po svoji psihologiji. On sam je poleg umetnika žongler, akrobat, plesalec na vrvi in dompter. Originalen od začetka do konca, tako da publika ne pride iz smeha in zadivljenja. Sijajen je trenutek, ko zbeži pred policijo v pa-noptikum iz samih ogledal, tako da vidiš mahoma kakšnih dvajset Chaplinov na platnu, ki ne vedo izhoda. A ko hoče pobrati klobuk, ki mu je padel, se za letava z glavo v ogledala, dokler ne najde pravega. In tako v drugih scenah. Publika pa kar sproti aplavdira. Pariški kino, zlasti bulvarski. ima povsem drugačno pozicijo nego naš. Pred devetimi meseci je bila n. pr. v «Cine-ma Madeleine* premijera filma «Ben Hur» in od takrat ga igrajo vsak dan popoldne in zvečer in ga bodo najbrže še isto toliko časa. Najbolj popularni kino v Parizu je brez dvoma «Gaumont Palače«. kjer je prostora za skoraj 3000 oseb. Popoldanska predstava se prične ob pol 3. in traja do 6. Spored je ta-le: Predigra orkestra, ki je večji od našega opernega, nato film iz prirode. za tem komični film. ki traja pol ure, potem sledi virtuoz na orgle (ki so v tej palači izreden instrument), a na odru nastopa žongler, ki mu sledi baletna točka. Po odmoru sledi simfonična točka orkestra s spremlievanjem barvnih kombinacij reflektorjev na metalni zastor. Potem sledijo točke akrobatov in ekscentrikov in končno filmska drama. ki zavzema pri nas vso predstavo. Vse to stane 4 franke (10 Din) na zelo dobrem balkonskem sedežu (parter 6 frankov). Gledališča, varijeteji in plesi. Pariška drama gre mirno svojo tradicionalno pot naprej, opera pa daje zelo pogostoma Wagnerja in Straussa. «Opera Comique» pripravlja ^Prodano nevesto* za 28. oktobra ob desetletnici Češkoslovaške republike, in sicer v zelo posrečenem prevodu. Druga gledališča se kosajo z novitetami ali z originalnostjo. V gledališču nesem jih vprodaj in opravim spotoma še to reč.* Ta sklep jo je potolažil, da je potem mirno zaspala. V soboto zarana se je Rozalka kar natihoma izmuznila iz vasi. Ni marala, da bi se ji kdo pridružil. Zato jo je pobrala kar za ogradami. Tam se pač nikogar ni nadejala in je mogla nemoteno razmišljati, kako se bo prav za prav obtožila, da ne bo ob listek, pa da ji tudi ne bo kaj obležalo na vesti. «Patra Donata poiščem, tistega, ki pravijo, da na eno uho bolj slabo sliši. Samo to je, da ne vem. na katero. Pa kar bo, bo.* Tako se je odločila, ko so bile prve trške hiše že za njo in je že ugledala visoke stopnice, ki so držale k cerkvi. V cerkvi je bilo še tako mračno, da je Rozalka le trudom a brala imena spovednikov. Oblezla je že vse spovednice, toda na nobeni ni našla napisa, ki ga je iskala. Naposled je vprašala cerkovnika, ki ji je pokazal na kapelico poleg zakristije. Resnično, tam je stala spo-vednica patra Donata. Z ene strani je pomolela glavo stara ženica, z druge je čula patrov mrmrajoči glas. Mlada deklina je klečala tam in Rozalki se je koj zdelo, da bo to tista stran na katero pater Donat slabo sliši. Vstopila se je tja in postavila košarico z jajci za spovednico. Med tem pa se je deklina že dvignila in so loputnila vratca v lini. Rozalka je pokleknila in skrila obra^ v dlani. Strašna večnost so ji bile te minute, ko je čakala, da se lina zopet odpre. «Le kako naj začnem?« je trepetalo v njej. Bilo ji ie že. d«, bi vstala in se vrnila morda čes nekaj dni, ko bi to reč malo bolje premislila. Tedaj pa so škrt- nila vratca in se je prikazalo tolsto lice patra Donata. Skoro brez misli je zdrdrala potrebno molitvico, potem pa začela stresati svoje grehe, kakor je bila že vajena: najprej manjše in precej pogumno, potem bolj važne, pa zmerom tiše. Šele nazadnje je prišla na vrsto ta nesrečna pregreha, ki ji je povzročila toliko skrbi. Rozalki je že docela pojemal glas. «Kako? Kako?» jo je mahoma prekinil spovednik in pozorno nastavil dlan na uho. «Le bolj glasno govori!« Rozalko je zakrčilo v grlu, kakor da ji je rabelj vrgel vrv okoli vratu. »Tudi ta mi ne bo dal odveze,* jo je zazeblo. Zdaj ji je bilo že vse eno. Kakor človek, ki ne vidi nikjer več izhoda in se brezskrbno preda usodi, je začela pripovedovati skraja in brez vseh olepšav, kako in kaj je bilo z Lukom. «E. duša krščan'*~i. to pa ni majhna reč.» je kimal spovednik, ko'je končala. Dolgo ie premišlial. kakšno pokoro bi ji naložil. «Tri dni po vse tri dele rožnega venca. Pa še enega kovača' mi br>* dala v kuto za duše v vicah.* Rozalki je bilo, kakor da se ji je težka skala odvalila s srca. Naglo je odvezala robec in privlekla iz njega .ko- vača'. Tačas pa je tudi že zagledala v lini prijazni spovedni listek. Ko pa je z eno roko iztegnila denar v patrovo kuto. z drugo pa pograbila listek, se je mahoma premislila: «Kaj. da bi dajala .kovača' za to, kar se mi je samo sanjalo? Nak, ne boš!« In je stisnila denar v pest ter odmaknila roko. Imela je listek, kaj ji je bilo vse drugo mar... Zastonj je pater Donat obračal kuto, ko se je vrnil v svojo celico. Nikjer ni bilo «kovača». Šel je pogledat nazaj v spovednico. Tudi tam ga ni našel. »Naplela me je tičica. Le čakaj, bova že še vkup prišla, saj te dobro poznam!* je mrmral napol glasno, ko je videl, da je opeharjen. In res ni bilo dolgo potem, ko sta se srečala pred trgom. «E, deklina,* jo je ustavil pater in mežikal, kazoč na kuto, «tukajle notri ni bilo nič*. Rozalka pa, kakor da je bila že pripravljena na odgovor, je odvrnila s porednim nasmehom: »Gospod pater, saj ,tam' tudi ni bilo nič...» I, no ja kako pa naj bi bila tudi rekla drugače? Saj se ji je vendar samo sanjalo.,, Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gript Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dob,-v vseh lekarnah. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 tn 4 kw) FRANKHJR1 (428 m 4 ki) LANGENBERG (468 m 25 kw) STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY 16434 m 25 kw) ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kwl. VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOI.M (MOTA! A 1320 m 30 kw). Četrtek. 29. 111. BERLIN 21: Komorna glasba. — 1. Dvofak: Godalni kvartet v F - duru, op. 96. — 2. Beethoven: Godalni kvartet v B-duru, op. 18. FRANKFURT 20.15; Prenos programa iz Kolna. LANGENBERG 20.15: Koncert društva za novo muziko. — Hindemithov večer. 21.45: Kadelburg: »Sod smodnika«; burka v 1 dejanju. STUTTGART 20.15: Simfonični koncert fil-harmoničnega orkestra. — Mozartove skladbe. — 1. Zalostinke. — 2. Koncert za flavto in harfo. — 3. Jupitrova simfonija. PRAGA 19.30: Simfonični koncert Češke filharmonije. — 1. Grčtry: Ophale et Procris. — 2. Mozart: Male ničevosti. — 3. Schubert: Hosamunda. — 4. Weber: Poziv na ples. — 5. Glazunov: »Ray-mond«. — 6. Dvofak: Dva valčka. — 7. Brahms: Dva madžarska plesa. — 8. Strauss: Valček. LONDON 20.15: Bachove sonate za vijolo gambo. 20.45: Koncert vojaške godbe. (Nadaljevanje ob 22.35.) ZAGREB 19.80: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. BRNO 19.30: Prenos koncerta iz Prage. DUNAJ 19: Korn?old: cHeliauin čudež»; opera v 3 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. STOCKHOLM 20: Koncert komorne glasbe. Petek. 30. III. BERLIN 20: Schubertova proslava. _ 1. Spevi za zbor in orgle. — 2. Spominski govor. — 3. Pesmi za tenor. — 4. Spevi za zbor in tenor s klavirjem. — 5. Pesmi iz Italije. — 6. Pesmi za tenor. — 7. Italijanske pesmi. FRANKFURT 20.30: G. Kaiser: »Od jutra do polnoči«; igra v 2 dejanjih. Nato koncert zbora a - capella — 1. Haas: Ve-černice. — 2. Wetz': Ponoči in zjutraj. LANGENBERG 18: Večerni koncert or-kc^trH STUTTGART 20: Vijolinski koncert. Nato dramski večer. PRAGA 20: Suppe: »Lepa Galatheja«; opereta v 1 dejanju. (Prenos iz Brna.) 21.15: Koncert predklasične glasbe. LONDON 20.15: Bachove sonate za vijolo-gambo. Nato pevski koncert. 21: Simfonični koncert. — Eigarjeve skladbe. — 1. »Froissat«; uvertura. — 2. Scene iz opere »Kralj Olaf«. — 3. Po-lonia; simfonična pesnitev. — 4. In the Southc; uvertura. — 5. Gavota. — 6. Življenska luč. — 7. Suita. Nato mešan večer. ZAGREB 20.35: Klavirski koncert. BRNO 20: Program kakor v Pragi. RIM 20.45: Vokalni instrumentalni koncert DUNAJ 19.30: Bach: »Pasijon sv. Matevža«, za soliste, zbor in orkester. VARŠAVA 20.15: Koncert francoske glasbe. (Prenos iz varšavske filharmonije.) STOCKHOLM 20.20: Prenos Beehovnove opere »Fidelio« iz kraljeve opere v Stock-holmu. Sobota. 31. III. BERLIN 20.10: d' Albert: »Tragaldabasc; komična opera v 4 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Sodelujejo solisti in orkester.) PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato koncert na harfe. LONDON 20.15: Bachove sonate za violo in gambo. 20.45: Odlomki iz popularnih oper. ZAGREB 19.30: Prenos opere iz narodnega gledališča v Ljubljani. BRNO 19; Slovaška narodna poezija in narodne pesmi. RIM 21: Bizet: »Iskalci biserov«; opera v 3 dejanjih. DUNAJ 18.30: Akademija. — 1. Schubertove pesmi. — 2. Chopinove klavirske skladbe. — S. Loeme: Balade. — 4. Skladbe za violino in klavir. VARŠAVA 20.30: Joh. Straussova opereta «Netopir». STOCKHOLM 20: Prenos iz kabareta. «Kje stanujete?* »Nikjer.* »In vi?» »Njemu nasproti!* j jMJTRO* »t. 76 iCetrteE, 29. UL 1928. Gospodarstvo Glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo (Konec.) Članarina za leto 1928. in 1929. se Je določila tako-le: za hmeljarja do 2000 rastlin 10 Din, do 5000 rastlin 15 Din, do 10.000 rastlin 40 Din in preko 10.000 rastlin 100 Din. O spremembi društvenih pravil glavna ekupšSina ni mogla sklepati, ker zahtevajo društvena pravila v to svrbo navzočnost nadpolovičnega števila članov, t. j. 670. Ker pa je reorganizacija društva nujno f^treb-iia, se je po nasvetu gosp. Stoparja določil poseben odbor z nalogo, da izvrši vse potrebne priprave, nakar se bo o tem vpra-Sanju sklepalo na izrednem občnem zboru, ki se bo vršil meseca maja. Obvezno signiranje hmelja. O konferenci v zadevi obveznega signir-nja hmelja, ki se je vršila v Beogradu dne 15. februarja t. U ie poročal gosp. Edvard Kukec. Na konferenH so bili zastopani tako producenti kakor tudi trgovci Delegati iz Slovenije so na konferenci grajali, da so prejeli vabilo šele 36 ur pred pričetkom konference in da na konferenco niso bili vabljeni: Udruženje hmeljarjev v Petrovem, Sekcija hmeljskih trgovcev v Celju in Savez hmeljskih komisijonarjev v Novem Sadu. Na konferenci je o predmetu referi-ral gosp. inž. Teržan, ki je zagovarjal obvezno signiranje, ker smatra, da je jugoslovenski hmelj glede kakovosti enak češkemu in nemškemu in ker bi se pri obveznem signiranju povpraševanje po signira-nem hmelju povečalo. Signiral bi se le kakovostni hmelj, nekakovostni hmelj pa bi se izvažal kakor doslej. Delegati so nato povdarjali, da je potem itak že podana podlaga za fakultativno signiranje. Delegati iz Slovenije so se soglasno izjavili proti obrežnemu signiranju. To svoje stališče so utemeljevali med drugim z dopisi svetovnih tvrdk, ki že leta in leta kupujejo naš hmelj. Trgovina hoče imeti proste roke in Čim manj zaprek se ji dela, tem bolje za producenta. Ministrstvo in Savez hmeljarjev iz Novega Sada sta pa zagovarjala stališče, da naši hmeljarji ne rabijo tujezemskih trgovcev, Češ, da se bo hmelj lahko prodajal neposredno ali pa preko prodajalnih zadrug pivovarnarjem. Delegati iz Slovenije so tudi opozarjali na eventualni pogubono-Bni bojkot od strani svetovnih tvrdk ter končno odklonili vso odgovornost za posledice, ki bi nastale po uvedbi obveznega Bigniranja. Delegat iz Petrovca se je v polnem obsegu pridružil naziraniu slovenskih delegatov. Istega mnenja je bil tudi predstavnik Zbornice TOI v Ljubljani, g. Ivan Mohorič. Delegati Hmeljarskega društva za Slovenijo in Sekcije hmeljarskih trgovcev v Celju so končno podali na konferenci resolucijo, v kateri so zahtevali, da ostane signi ranje hmelja vsaj dotlej neobvezno, dokler ga ne uvede tudi Nemčija. V nasprotnem primeru bi vsa odgovornost padla na kmetijsko ministrstvo in Savez hmeljarjev v Novem Sadu. Po zaključku konference je zastopnik kmetijskega ministrstva izjavil, da bo o tem vprašanju odločeval minister sam. Nekaj dni po konferenci pa je društvo prejelo iz Beograda obvestilo, da tudi ministrstvo noče prevzeti odgovornosti za to uredbo in da bo statut in pravilnik predložilo Narodni skupščini v razpravo in uzakoni enje. . Po referatu o obveznem signiranju hmelja so se vršile volitve dveh novih članov v odbor in dveh pregledovalcev računov. V nadzorstvo oznamovalnice za hmelj v Žalcu, ustanovljene 1. 1912., so bili izvoljeni 4 hmeljarji kot zastopniki hmeljarskega društva. Ob zaključku se je oglasil k besedi neki hmeljar, ki je neosnovano napadal člane društva. Njegovi očitki pa so bili zavrnjeni s strani predsednika in drugih članov društva. = Izenačenje trošarin. Generalna direkcija davkov je izdelala načrt zakona o državnih trošarinah, ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini. S tem zakonom bi se izenačili razni predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah. Načrt zakona je izdp-lan na podlagi dosedanjih odredb z neznatnimi spremembami, ki znašajo največ 10 %. Posebno pažnjo posveča ta zakonski načrt trošarinam na bencin, vino in žganje. Odredbe glede trošarine na vino. ki so veljale izven Srbije, bodo z malimi spremembami raz Širjene na vso državo Trošarina na žganje te bo računala po stopnjah alkohola. = Spremembe v carinskem tarifu. cUrad-ni list> od 27. t. m. (št. 30) prinaša: odločbo, s katero se znižuje minimalna stopnja uvoine carine na etre vseh vrst, če se uvažajo za izdelovanje lakov in barv; odločbo, s katero se motorne in ročne škropilnice za Škropljenje drevja oproščajo uvozne carine, odločbo, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na bakreno galico (od 12 na 6 zlat. Din); pojasnilo o uvoznem carinjenju motornih in ročnih škropilnic za Škropljenje drevja in pojasnilo o uvoznem carinjenju karbokrimpa (produkt destilacije premoga). — Davčni zakon in pravilnik o nslnžben-ekem davku r nemškem jeziku. Uredništvo (Beograd, Terazije 14) je izdalo nov davčni zakon in pravilnik o uslužbenskem davku v nemškem jeziku. Pravilnik o uslužbenskem davku stane s poštnino 14 Din, davčni zakon s pravilnikom pa 34 Din. = Prisilna poravnava dunajske Slavenske banke. Te dni se je vršil poravnalni narok v konkurzu dunajske Slavenske banke. Upnikom III. razreda je bila ponudena 70 c poravnava, na katero so upniki pristali. Sredstva za izvedbo prisilne poravnave v višini 200.000 šilingov je deponirala konkurz-na masa Slavenske banke, d. d. v Zagrebu. = Revizija zakona o državnem računovodstvu. Kakor poročajo iz Beograda, je posebna komisija v ministrstvu financ izdelala predlog za spremembo gotovih odredb zakona o državnem računovodstvu, ki so se izkazale kot zastarele. Ta predlog bo v kratkem predložen Narodni skupščini. =s Dvodnevni klciarski tečaj se bo vršil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 80 in 31 t m. (petek in sobota). Začetek vsak dan ob 9. zjutraj Tečaja se lahko udeleže interesenti obojega spola Zadostuje prijava z dopisnico ali pa samo osebna prijava prvega dne ob 9. zjutraj. Siromašni udeleženci dobe denarne podpore za slro ške potovania. nočenja in prehrane v Mari boru. Siromašnost se mora dokazati s spričevalom ubožnosti pristojne občine, katero naj prineso s seboj. — Direktor Andrej Z m a v c. = Licitacija za izAlavo notranjih del ▼ palači ministrstva za kmetijstvo in vode. Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse mteresente na I. ofertno licitacijo za izdelavo notranjih del v novi palači ministrstva za kmetijstvo in vode ter ministrstva za šume in rude v Beogradu, ki se bo vršila dne 18. aprila v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu. Proračunska- vsota znaša 7,237.458 90 Din. Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani. Turjški trg št. 1 /II. = Stanje Narodne banke od 15. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 398.1 (— 2.3), posojila na menice 1326.1 (— 19.9), lombard 264.1 (— 1.1), saldo raznih računov 717.2 (— 12.1); pasiva: obtok bankovcev 53S6 (— 84.7), državne terjatve 360.4 (+ 53.5), obveznosti po žiru 583.6 (- 1.8), po raznih računih 290.3 (+ 18.8). Ostale postavke so ostale nespremenjene. = Trgovinska pogodba med Nemčijo in Grčijo. V Berlinu je bila te dni sklenjena trgovinska pogodba med Nemčijo in Grčijo. Nemčija je v tej pogodbi pristala na znižanje carin na korinte. citronai in preproge, Grčija pa bo znižala 80 pozicij svoje carinske tarife in to predvsem za blago, ki pride za uvoz iz Nemčije v prvi vrsti v poštev. Znižanje grških carinskih tarifnih postavk znaša 30 - 50 %. = Prisilna poravnava je bila sklenjena med konkurznim dolžnikom Francom Ko-vačičem, trgovcem v Vojniku in njegovimi upniki za 50 % terjatev. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave parketnih deščic in 10.000 kg portlandskega cementa, do 29. t. m pa glede dobave 2500 komadov spojnih vijakov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave žičnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih direkcije. Prometno - ko-mercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave 400 kg pralnega mila in 1000 kg prašnega olja. do 31 t. m. pa glede dobave 3000 komadov naluČnikov. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobave 1 merilca za vročo vodo. Dne 7. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija slede oddaje gradbe mostu. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Borze 28 marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten. Potrebo v devizi na Trst in deloma v devizi na London je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. edino devizi na Dunaj in London sta nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. Tečaji ne kažejo napram včeraj bistvenih sprememb. Promptna se je trgovala po 434. za april po 439 in za maj po 441. In vesti cijsko je bilo zaključeno po 87 5 Med banč nimi papirji beleži Narodna banka znaten dvig tečaja. Zaključena je bila po 6750. pozneje pa je zaradi velikega povpraševanja notirala celo 6800 — 6900 (včeraj se je nudila po 6400) Dalje so bili zakliučki v Kreditni po 85, v Hipotekami po 59 in v Jugo-banki po 96.25. Okrepitev Narodne banke je v zvezi z ureditvijo odnošajev med banko in državo v zvezi s stabilizacijo dinarja. Industrijske vrednote so dalje zanemarjene. Gutmann je bil zaključen po 225; Vevče so notirale 140 — 150 Trbovlje pa 500 do 505 .. Borzni svet zagrebške borze Je na seji od 24. t. m. dovolil črtanje kotacije delnic Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Devize in vabite. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.895, Berlin 13 575 - 13.595 (13 59). Bruselj 0 - 7.9315. Budimpešta 9.9335, Curih 10935 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9825-8.0125 (7 9975). London 277 09 — 277.89 (27.49), Newyork o do 56.81, Pariz 0 _ 223 82, Praga 168.155 do 168.955 (168.555), Trst 299 38 - 301.38 (300.88). „ Zagreb. Dunaj 7.9825 — 8.0125, Berlin 13.575 — 13.605, Budimpešta 0 — 9.9335. Milan 299.30 — 301.30, London 277.09 do 277.89 Ne\work 56.71 - 5691 Pariz 222.82 do 224.82. Praga 168.155 — 168.955, Curih 1093 5 — 1096.5. Trst. Beograd 33.18 - 33.48, Dunaj 263.50 do 209.50. Praga 55.9750 — 5C2750, Pariz 74.35 - 74 65. London 92.30 - 92.50, New-vork 18.875 - 18.935. Curih 363.50—365.50; dinarji 33.20 — 33 70. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.125, Newyork 518 95. London 25.33 m pet osmink. Pariz 20.435, Milan 27.42 Praga 15.38, Budimpešta 90.675. Bukarešta 3225, Sofija 3 75. Varšava 58.25. Dunaj 73.05. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135-0. Praštediona 802.5 — 0. Kreditni zavod 157 _ 175, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 310 — 0, Ruše 265 do 2Š0, Stavbna 56—0, šešir 125 — 0, investicijsko 87 — 0, agrarne 57 — 0, Vojna škoda 425 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434 5 _ 436, kasa 434.5 — 436, za april 439 do 440, za maj 441.5 — 442.5, za december 4(i7.5 — 470, investicijsko 87 — 87.5, agrarne 57.5 — 58.75; bančne: Hipo 59 — 60, Jugo 96.25 — 96.50, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Poljo 18 — 18.5, Kreditna 85—86, Narodna banka 6800 — 6900. Praštediona 800 — 805, Zemaljska Sarajevo 134 — 144; industrijske: Gutmann 222.5 — 225, Slaveks 112 — 117.5. Slavonija 12 — 14, Našička 1780 — 1850. Drava 555 — 580, Šečerana Osijek 525 — 540, Tvornica vagonov 50 do 52 Vevče 140 — 150, Dubrovačka 430 do 445 Trbovlje 500 — 505, Pivovarna Sarajevo 275 - 280. Beograd. Vojna škoda 431.5—432. za april 436 - 436.5. investicijsko 87 — 87.5, agrarne 56.5-0 viyv Blagovna tržišča Z lesnega trga. Na slovenskem lesnem trgu je nastopila v zadniem času mirnejša tendenca. Razpoloženje je sicer še vedno Čvrsto, vendar kupčija ni več tako živahna, kakor pred tedni. Cene so ostale več ali manj stabilne. Mirnejša tendenca je posledica dejstva, da je povpraševanje inozem- stva po gradbenem lesu in rezanem blagu nekoliko popustilo, dočim je zanimanje po okroglem lesu, bukovini in hrastovini še vedno zelo živahno. Povpraševanje iz Italije in Madžarske je nekoliko popustilo, dočim je zanimanje s strani Nemčije in Francije živahnejše. Žage so v Sloveniji z naročili dobro preskrbljene, zato slabše povpraševanje ni vplivalo na splošno tendenco. Za naše blago se je v zadnjem času pričela zanimati tudi Južna Amerika, zlasti Argentina. V ostalem pa se iščejo predvsem: parjena bu-kovina. orehov les. hrastovi pragi in hrastova ter cerova sveža drva. — V mariborski oblasti, zlasti v Prekmurju, so nekateri podjetniki posekali velike komplekse gozdov brez oblastnega dovoljenja in ne da bi posekane gozdove ponovno pogozdili. Zato so oblastva podvzela energične ukrepe.^ da se zasigura racijonalno gospodarstvo. Na proteste prekmurskesra prebivalstva je veliki župan mariborske oblasti poslal v Prekmur-fe posebno komisiio. ki ie energično nastopila proti tem podjetnikom ter zaplenila več tisoč kub. metrov lesa iz go?>dov. ki so bili posekani brez oblastnega dovoljenja. Ceni se. da je bilo dosedaj v Prekmurju posekanih okrog 600—700 oralov gozdov, ne da bi se površina zopet po?ozdila. Z zagrebškega tržišča sirovih kož. Udruženje mesarskih obrtnikov v Zagrebu je 26 t. m. obdržalo mesečno avkcijo sirovih kož. Zaradi podparitetnih cen ni prišlo do prodaje ter se bo ponovna avkciia vršila dne 3 aprila. Ljubljanska blagovna borza (28. t. m.) Les- Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 3 vagoni desk, smreka, jelka. I., II., III., lahkokoničnih. fco va?on meja po 470. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg. 2 %. slov. postaja, mlevska tarifa plač 30 dni): baška. promptna po 390 - 392.5. slavonska, promptna po 385—387 5: turščica (slov. postaja, navadna tarifa olač 30 dni): baska promntna po 295 — 297 5. za april po 300 do 302.5. za maj po 305 - 307.5. činkvan-tin promptni po 305 - 307.5, moka: fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535 Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca slabša. Promet: 9V* vagona pšenice. 68 vagonov turščice ln 5 vagonov moke Pšenica: baška. 77-78 kg 342.5 do 347.5; baška in sremska, 78-79 kg 345 do 350: banaška. 78 79 kg 337.5 -342 5: sremska. 78-79 ke 342.5 — 347.5. Oves: baški. sremski banaški in slavonski 250 — 257.5 Ječmen: bnški. 65-66 kg 290-295 Turščica: baška. stara 257.5 - 262.5: b*ška. nova 250 — 256; za april 257 5 - 262.5; baška in sremska. za april - maj 262.5 do op« Moka: baška «0g» in «-0gg> 470 do 420; «2> 450 — 460; <5» 430 440: «6» 372.5 do 382: <7> 307.50 — 317.50; <8> 222.5 do 232.5 . Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. t. m.) Navzlic prijaznejšim inozemskim notacijam se mirna tendenca na dunajskem tržišču ni spremenila. Promet se je gibal v ozkih mejah. Znižanje cene pšenici onemogoča slaba ponudba. V rži in turščici se tendenca ni spremenila. Uradno notirajo vključno blasovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 43 — 43.5, madžarska Tisa (81-83 ke) 47.5 - 48; rž: marchfeldska 43.5 — 44; turščifa: 36 do 36 75: o v e s: domači 36.5 — 37. Dunajski svinjski sejem (27. t. m.) Dogon 13.133 komadov, od tega 814 iz Jugoslavije. Zaradi slabega dogona je bil promet živa- hen. Pitane svinje so se podražile sa 10 gro-šev, ostale vrste pa za 15 grožev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje L Ž.20 do 2.30. angleške križane 1.90 — 2.10, kmet-ske 2 — 2.25, stare 1.90 — 2.06, mesne *1.65 do 2.05. za Slovenijo sprejmemo proti proviziji, biti mora pri odjemalcih tekstilne robe dobro uveden ter strokovnjak v bombažni robi. Imeti mora prvorazredne reference. Ponudbe pod «Ozbiljan za-stupnik Za — 15769» na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 4073-a t* Prima flor nogavice Bančni uradnik ex Živnostenska banka v Trstu, 34 let, jugoslov. državljan, 5 jezikov, dobra moč, sprejme mesto v banki ali privatni službi. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »ŽIVNO« na oglas, oddelek »Jutra«. Nogavice po znižanih cenah! damske damske damske damske » » volnene melč prej melč prej svilen flor prej Din Din 19 zdaj Din 14 Din 24 zdaj Din 19 19 zdaj Din A. .16 svilen flor prej Din 24 zdaj Din 22 » Din 38 zdaj Din 32 » Din 45 zdaj Din 33 modne prej Din 89 zdai Din 69 Šinkovec nasl. K. Soss | f '-V "* - /': ', v. i; .- • - ^ . a ■ »*«r<. >fV- • - ; t traja en pat deLj kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le l* flot nogavice znamke „Mravlja''. Oblastni odbor Jadranske Straže v Mariboru javlja prežalostno vest, da je njen dosmrtni predsednik, bivši narodni poslanec, minister n. r., veliki domoljub in narodnjak i; litini v noči na 27. marca 1928 preminul. Maribor, 28. marca 1928. Oblastni odbor Jadranske Straže Maribor. zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in naiceneje v zalogi pri Lud. Baraga, Ljubljana Šelenbunjova ul. 6/1. feieion «tev >9*(< 4 Frostovolfna prodaja. Radi odhoda v inozemstvo prodam v Pristav pri Tižiču, Kozinov dom na javni licitaciji v soboto, dne ^ I. marca t. 1. od ure naprej celotno hišno opravo in oprema. Za premogovnik „32rma" a. 8., sprejmemo za nove revirje, katere otvorimo: 1 glavnega nadzornika in t S potrtim srcem naznanjamo pretužno vest. da je naša iskreno in nad vse ljubljena, nepozabna hčerka, oziroma sestra DORICA BENKO hčerka posestnika in gostilničarja na Koroški cesti 47, po kratki in mučni bolezni v 21. letu niene starosti v sredo dne 28. t. m ob 1. uri zrotrai bozuvdano preminula. PogTeb nepozabne pokoinice se vrši v Detek dne 30. t. m. ob 16, uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. Sv maša zadušnica bo darovana dne 31. t. m. ob 7. uri v magdalenski cerkvi. \ MARIBOR, dne 28. marca 1928. Zaluioči ostali: IZIDOR in ROZINA BENKO. starši. — IDA BENKO, sestra, ter ostalo sorodstvo. i 2 nadzornika (šiaigera) z daljšo prakso in dobrimi priporočili. Prednost imajo oni, ki so delali pri premogokopu. Interesenti naj pošljejo svoie prošnje s pogoii: Direkciji rudnika »JERMA« A. D.. Ptrot. poštnoležeče. SBKBDBitl iM^ni -■ v .. 's:;«1-. ->!$!'• .•. '••< '"Sž&z Za našo tovarno v Oorlčanah pri Medvodah sprejmemo s takojšnjim službenim nastopom komercijelnsga uradnika in lesnega manipulanta samostojnega, v slovenski, srbski rn nemški trgovski korespondenci ter verziranega v vseh poslih lesne stroke, zlasti v nakupovanju in prevzemanju brusnega in celuloznega lesa. Pogoj: jugoslovansko državljanstvo: samci imaio prednost. S popisom življenja in prepisi izpričeval opremljene ponudbe so nasloviti na: tajništvo Združenih papirnic Vevče. Goričane in Medvode v Ljubljani, Dunajska cesta 1 b. a s™ Specialna trgovina vozičkov in koles V »logi kolesni opran« ii igrate a otrok« Renoviruje koles, tezlOm ia Šivalnih stroje« ZEMEIROK OTON Lastna tovarna: Triaika c««ta - Gline«. Prodajala«: ljubljana, MariJIa trg i«. 8. Za vedno se je poslovil od nas naš zv^ti tovariš Ciril Pivk učitelj in slušatelj gimoastičnega tečaja Beograd, 27. marca 1928. Slušatelji g?mnasti&nega teča:a. Zahvala w za mnogostransko izkazano nam sočutje ob priliki prerane izgube predrage, srčnoliubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, svakinje in tete. gospe jezice JHIesicek roj. jtflakar soproge trgovca hi red. učiteljice. ter za prekrasno cvetje bi vence se vsem najsrčnejše zahvaljujem. Posebna zahvala pa bodi izrečena sorodnikom, prijateljem, gg. dT. Mariniču iz Maribora io dr. Pečeiu (Ptujska gora), kateri je z vso vnemo laišal britke trenutke ter se trudil podaljšati njeno mlado življenje, nadalie čč duhovščini. gg. tovarišem in tovarišicem iz vseh sosednih šol. gg. trgovcem m njih soprogam iz vse okolice, kakor mesta Ptuja, domačemu pevskemu zburu za pretresljive žalostinke in končno vsem tistim, ki so našo premlado mamico spremili k večnemu počitku. Globoko žalujoči soprog ZVONKO, sinček MIRJAN in hčerkica IRENICA. Zane Greys 88 Železna cesta Romaa r In jaz stojim baš zraven njega, ko stopi skozi vrata dekle. Zala stvarca, prav zala stvarca. Le oči je imela tako prekleto žalostne, da bi se bil najrajši lotil tistih dedcev in bi jih bil pretepel. Nu, ko Lee zagleda to dekle, se začne mahoma čudno vesti. .Nenavadna podobnost,' ponavlja venomer. Nato seže v žep, izvleče listnico in vzame iz nje medaljonček. Pogleda ga — in gleda dekle, dekle z velikimi očmi. Tedajci pa prebledi kakor zid. .Gospoda,' pravi .poglejte!' In vsi gledajo tja in čudno mrdajo z obrazi. .Gospoda,' pravi Lee, .pred mnogimi leti mi je ušla žena — na zapad, z nekim igralcem,' pravi. ,Če je kdaj imela otroka — tedaj mora biti to dekle. 2iva slika je moge žene, kakršna je bila pred devetnajstimi leti.' Nekateri izmed dedcev so se mu smejali — ostali so izbuljili oči. Toda Lee se je držal na moč resno in je postajal vsako minuto bolj razburjen. Cul sem ga še ko je zamrmral: ,Moj Bog, saj ni mogoče! Njena hči! V igralni beznici! ... A ta obraz! . .. Oh, kje pa naj bi bila? — Hči take matere!' In že stopi Lee bliže k dekletu; njegovi prijatelji gredo za njim, Jaz pa tudi... Tisti mah utihne godba, dekle vzdigne oči — in zagleda Leeja. Bled je bil kakor strah in dekle je bilo tako prepa-deno, da se ni moglo ganiti. Ljudje, videč, da se nekaj obeta, so mahoma obmolknili; vse zija in dreza drug drugega s komolci . . . General, vrag naj me vzame, če sem že kdaj videl kaj takega: dekle je zardelo kakor puran in krenilo naravnost proti Leeju. Vstopila se je predeni, tik predenj — dotaknila bi se ga bila lahko. Lee ji pomoli roko in trepeče kakor šiba na vodi. ,Dekle,' ji reče, .ali ste že kdaj slišali o Allisonu Leeju?* In ona se zdrzne. ,To je moj oče!' zavpije. Jaz sem Allie Lee.' Tedajci pa prhnejo ljudje vsaksebi in skozi množico pridirja dedec, prav tisti, ki ga je bilo najmanj treba. Tak preklet Mehikanec, eden tistih gizdalinov s fino obleko in demanti — zal dečko s hudobnimi očmi, res pravi igralec. Ko zagleda dekle, zarohni: ,Marš noter!' in pokaže na vrata. Ona ga niti ne pogleda. Nekdo za mojim hrbtom se oglasi, rekoč, da je to Durade. In res je on! In že tudi spozna moža, ki stoji pred dekletom: Leeja... Ko ga zagleda, postane Durade ves zelen in trd kakoT palica. A to je bilo še figo v primeri z Leezem; ta je bil videti kakor sam bognasvaruj. Zakričal je nekaj .nekakšno špansko ime, ki ni hilo nič podobno Duradovemu. In kakor kača sikne tudi Durade: »Allison Lee J' Nato postane spet tiho med njima in ljudje čakajo, kdaj se začne veselica. Dosmrtna sovražnika, pravim sam pri sebi — vsa istorija je v tem. In Durade se zgane. Vsak, kdor pozna te mehikanske pse, bi bil pričakoval, da se bo stvar krvavo končana. ,K vam se je vrnila!' zahrope Durade. ,Ne — ti tat, ti španski pes! Devetnajst let je že nisem videl,* pravi Lee. In dekle vikne: ,Mati je mrtva, Indijanci so jo umorili!' Tedaj vpraša Lee: .AH je šla od njega?' ,Da,l pravi dekle. .Hotela se je vrniti, da bi me spravila domov. Toda Indijanci so zaskočili karavano in so poklali vse razen mene.' Durade ji seže v besedo. Če sem kdaj vide! tak mrčes — ho! ,Lee,' sikne, .mater sem izgubil, toda ujel sem hčer. Le poglej jo!' zarjove. ,Allie Lee! Tvoja kri in tvoje meso ki ga ne moreš zatajiti! Njeno sladko detece!... In je bila moja sužnja — moja psica. Taka ki jo tepo in brcajo z nogami! Benton ima za seboj! Bila je igrača za taborsko sodrgo!... Prav tako malo prida je in prav tako pokvarjena, kakor je bila njena izdajalska mati!' Allison Lee se zdrzne. Toda dekle! Bog nebeški! Kakor angel je bila, vsa bleda in tiha, nihče se ni upal do nje. Durade potegne iz rokava enega tistih malih derringerjev to pomeri na Leeja. Še nikoli nisem videl na človeškem obrazu take peklenske radosti. Umor je otročarija v primeri s takim pogledom. In tisti trenutek, da bi ju vrag zagledam mahoma Neala in Slingerlanda! Kar v glavi se mi je zvrtilo. Dekle zavpije kakor divja in se začne opotekati — Neale pa skoči pred Leeja. .Durade!' zakriči; vragsa naj me vzame, če nisem mislil, da zleti streha v zrak od njegovega krika.« Mc Dermott si je obrisal mokri obraz, ponesel svoj prazni kozarec k ustnicam in težko pogoltnil. V njegovih svetlovišnjevih očeh se je nekaj izdajalsko lesketalo. Naročila, uv us* dopisa-. Ucočtrj* tnalih, oglasov, podab, *a,0gLasrurO Jifro Vin, jv Ujv pnstojbui*. jt vpasLa> II oovuvn. t aaročdtm,>t ju cat n, oglasu it* prtobeai> čtkov/u nacuA, posbu- Ira, itlntc* Cfubfyana.st tt&4x ----, cL&pi*-. "Pristojbata za, tifro Vm, jrv Vino čez ulico Srno po 11, belo po 12 Din Pri odjema 10 litrov 10 % S »pusta — Vinska klet as v. Petra cesti štev. 43. 10094 Cfrt+t Popravila klobukov vseh vrst ta dame in gospode sprejema od Sf»—80 Din Stcmberger Rei, Do-najska cesta 9 9393 Elektroinštalacije sa luč fn pogon, prodaja in oreviianje elektromotorje*, mehanična delavnica Elaktropodjetje, Ljubljana Vil. Jernejev* eešta it 5 Telefon 8232 72 Fiat 501 Stirisedežm, T dobrem stanju. takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10216 BSA motoclkelj najnovejši modeli 1928 so dospeli. Zahtevajte cenike ed zastopstva .Automobile« Motocycles», Maribor? Trg Svobode 6. Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cest« 3 — Jelefcn 2942. 7950 Gonilo 'dobro ohranjeno, za motorno kolo kupi Albin Blat-sik, Šofer, Hrastnik. 10307 mi; *i Varuhinjo 80—40 let staro, zmoino nemščine. sprejmem k trem majhnim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Vajena otrok*. 10222 Urar. pomočnika pridnega in vestnega, z orodjem, za mešano delo, sprejmem Prednost Sokol-telovadec Janko Jazbec, urar in draguljar, Crikve-nica. 9811 Potnika moki za fbisk privatnih BtMnk, sprejmem Naslov v »glasnem oddelka »Jutra« 10261 Mesar, pomočnika dobrega, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 10289 Kuharico •amostoino, ki je sposobna tndi voditi gospodinjske po-ele, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra. p©d »Kuharica*. 10377 K štirim deklicam ied S—8 let sprejmem pridno in pošteno dekle, ki bi Jim bila tudi vzgojiteljica. Ponudbe na naslov: Tončka Zaplot.nik. trg. in gostilna, Križe ns Gorenjskem 10343 >—- Učenca •prejme takoj v trgovino mešanega blaga Ivan Gra-brijan, Metlika 13». 10343 2 slikar, pomočnika •prejme Jemc na Bledu. — 10340 Učenko k4 tna ie nekoliko fivatl, »prejmem ta pletenje bolj-l;h nogavic. Hrana in sta-»oranje izven. — Zgornia ftišks, Celovška ttata 107/1 108M Za Izdelovanje perila aprejmem za enostavno delo nekaj mlajših pomočnic In eno pomočnico z lastnim •trojen. Naslov ▼ oglasnem •ddelku . 10406 Učenko s primerno šolsko naobraz-bo, sprejme trgovina »Sena« v Seienburgovi ul. 7. 10380 Učenko za strojno pletenje sprejme Joža Gliha, Šiška, nasproti mitnice. 10412 Vajenca T trgovino mešanega blaga na deželi sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10339 'I r d r i r * -J . <| iit - .r " - ^ m Agilne potnike sprejmem za obisk privatnih strank. Naslov v oddelku »Jutra* pod šifro »Lepa eksistenca*. 10372 Ročna dela vseh vrst sprejmem na dom Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 10389 Pletilja sprejme delo nogavic na dom po zelo nizki ceni. — Popravlja tudi stara dela. Nove od 5—7 Din. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 10378 ; > : Uradnica z daljšo prakso in perfektnim znanjem nemščine ter slov., zmožna tudi angleščine in srbohrv. želi premeniti služ-'x> čimpreje. — Ponudbe na ogl. odd. kin kolodvorom V Sivo moško obleko poceni proadm na Krakovskem nasipu 4 — pritličje 10362 2 gospodični sprejmem na dobro domačo hrano v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10364 Zobozdravniški stol »Optimus* prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10355 Trgovino t manufakt.uro in modnim blagom, dobro vpeljano, v centru Crikvenict. prodam iz proste roke. Zaloga */« milijona Din. Stanovanje v hiši (4 sobe). Odplačilo po dogovoru. Naslov T oglas, oddelka »Jutra*. 10344 4 spalnice 2 čeinjevi in 2 hrastovij politirani, po nizki ceni proda Novak, Vižmsrje — poleg postaje. 10367 Pisarniško opremo rabljeno, a v dobrem stanju — pisalno mizo, omaro za knjige, 3—4 fotel«, ugodno proda Stotter, Ljubljana, poštni predal 184. 10361 Diesel - motor 85 HP, ugodno prodam. — Ponudbe ns oglat., oddelek »Jutra* pod »V obratu*. • 10879 Furnirja 8947 kvadrat. liev brestovega, 2766 lev. čevljev češnjevega, 18St kv. čev. orehovega in 5—6000 kv čevljev jesenovega — ter suh češnjev in hrastov les. F. Tome, lesna trgovina, Medvod«. 10392 Krožno žago za žamanje desk, fabrik.it Kirchner, popolnoma novo, ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »L. K. A.» 10399 Moško kolo prodam za 1200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10S31 Otroški voziček naprodaj na Starem trgu št. 8/11. levo. 10391 Oljnatih sodov prodam večjo množino. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sodi* 10393 Damskj in dekliški slamničk! v modni lopi št. 10. Vodnikov trg, dokler traja zaloga Novosti došle. — Se priporoča tudi za popravila Ivana Siller. 1038? Hrastov les hrastove hlode, hrastove frize in hrastove deske 27 mm, spo-obue za izdelovanje frizen, kupim. Ponudbe « ceno in množino na naslov: Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana; Metel kova 4. 10206 Orehova jedrca in orehe, lepe, poceni nudi M Geršak & Co., Prečna ulica št. 4 — telefon 2329. 10363 Nogavice raznih vrst najceneje pri- £oroča Osvald D o b e i e. jubljana, Pred škofijo 15. 90 Pozor, orožniki! Sukno, kamgarn in vse potrebščine ima v zalogi Simon Klimanetk, Ljubljana, Šelenburgova 6. 10404 Črnega škrilja (plošč) prodam večjo mno žino Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10273 Žnideršičevih panjev 6 obljudenih in 2 kranjiča prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Čebela*. 10400 Radioaparat štiricevni, kompleten, zelo ugodno prodam Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Radio» 10414 Zdravega sena brez trsa. prešanega. kupim do lOOOm. Najcenejše ponudbe franko vagon blizu postaje na: Ebenspan-gera na=lj., Bjelovar 10398 Kupdm golhnve feoft In vs« droge od divjačine kupuje in zane«ljivo dobro plača O Zdravič. Ljuhlja na Floriianska ulic« št 9 47 Sode od vina. rabljene, dobro ohranjene od 80—120 l, ku pujemo Ponudbe na tovar no kisa Jos Vodnika de diči, Ljubljana VII. 9936 vsakovrstno zlato tupuj. 00 oaivišjlb «*nat čeme — luvellr L tubi lana Wolfovr nllcs > 8f Lokomobilo od 16—20 k. s., kupim. — Ponudbe ns oglas, oddelek »Jutra* pod »Lofcomobila*. 10365 Kovaško orodje kompletno takoj kupi Alojzij Cokan, kovač. Lipa-Beltinci, Prekmurje. 10341 Opalograf rabljen, dobro ohranjen, kupim. Velikost najmanj 84 X 88 em. Ponudbe na naslov, ki ga pov« eglasnl oddelek »Jutra* 10848 Lahko diro (voziček) za enoosebno vožnjo, kupim. Ponuditi: šjška, Jernejev« cesta 5. 10406 Trgovsko hišo s trg. lokalom, 2 skladiščema, 6 sobami in 2 kletmi, gopodar^ko poslopje, vse v dobrem stanju, vrt in okoli 3 orale dobre, dobičkanos-ne zemlje, v lepem kraju na Štajerskem, ležeče zraven glavne ceste pri kolodvoru, radi družinskih razmer prodan' ia 320.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Št. 604*. 10198 Lepo posestvo obstoječ« it žag«, mlina. 2 -tanovanjskih hiš. njive m gozdov, v Bistrici (Maribor) proda v nedeljo, 1. iprila Franjo Rajh. 10061 Hišo z gostilno primerno tudi za trgovino, y, ure od Rog Slatine, tik cerkve in šole, gospodarska poslopja, 7 oralov posestva, obstoječega iz 2 oralov vinograda. velikega sadovnjaka ostalo gozd in njive, prodam z inventarjem radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji za 140.000 Din — Pojasnila daje Iv Vidgaj. Rog Slatina. 10309 Hiša v Celju v sredini mesta, Kreslja 1 zgrajena teta 1913. * 4 modernimi stanovanji, t veliko kletjo in dvoriščem pripravna za vinsko trgovino. naprodaj pod ugodni mi plačilnimi pogoji Pojasnila daje Ivan Inocente. Postojna 10135 Mala družinska hiša novozidana. 8 sobe. kuhinja, veža, veranda, z vrtom naprodaj v Mariboru, Dušanova ulica 2. 10337 Pisarniške prostore (2 srednjeveliki sobi) želimo s 1 majem Natančne ponudbe na poštni predal št. 174. Ljubljana Restavracijo dobro vpeljano, prodam v sredin) Zagreba, radi pre-obilega posla in napora — ker sem sama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* Manjši lokal za prod-ajo čevljev takoj oddam — najraje tovarniškemu podjetju. Ponudbe pod »Prometni prostor s koncesijo* na oglasni oddelek »Jutra*. 10386 Lokal z izložbo, krasno opremljen, v centru mesta, z obširnim skladiščem in kletjo, zelo prometna točka, telefon etc nizka najemnina, odstopim takoj resnemu ponudniku, ki odkupi istočasno celotni nov pisarniški in skladiščni inventar. Odkupnina ca Din 60.000. Ponudbe pod šifro »Lokal Din 60.000* na ogl oddelek »Jutra*. 10407 '1 Th R .»man- Ura za uro je minevala, a svinja je Se redno kopala. Uh, kako tema je bilo pod zemljo! Naposle je rekla svinja: cDovolj je!» Odrinila je prst pred seboj in palčka sta zagledala beli dan, zakaj noč je bila mi nila Mežikaje sta zlezla iz lnknje in sta se zahvalila za pomoč. cKaj bi tisto!> je dejala svinja in jadrno izginila * svojo jamo. Stala sta in gledala okoli sebe. Pnsta, neskončna plan se je Sirila pred njima; nikjer ni bilo ne drevesa ne rastline in solnee je pripekalo t neba. «To je puščava, Debelinko.* je rekel kralj; tn in ns deželo -"trokomo in najcenejie potom S I o v e n I a rransnor< Ljubljana, Miklošičeva cesta 86 relefop It 2718 80 Manjše stanovanje 2 sob in kuhinje dobi boljša šivilja, ki ima lastno obrt in večletno prakso v damski konfekciji, v sredi mesta T trgovski hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Prvovrftna šivilja*. 10239 Sobo in kuhinjo želi mirna, samostojna gospa Na željo plača najemnino tudi naprej Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Samostojna 20*. 10299 Stanovanje 3 sob in pritiklin, v sredini mesta želi boljša stranka za maj ali avgust. Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra* pod šifro »Sredina mesta 20*. 10369 Lepo sobo elegantno opremljeno, zračno in solnčno, z elektriko in posebnim vhodom oddam takoj samo boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 10359 Lepo, solnčno sobo s potrebnim komfortom, v vili blizu Sv. Petra takoj oddam Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10360 Sostanovalca sprejmem v lepe sobo za 150 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 10351 Opremljeno sobo in majhno spalnico, oboje lepo opremljeno, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom iz stopnišča, oddam s 1 aprilom v vili, proti mesečni najemnini Din 400 Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stalno 5050*. 10350 Sobo oddam 8 gospodoma Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10352 Opremljeno sobo lepo in solnčnc. separirano. takoj oddam na Bleiweiso-vi cesti Naslov pove og'a». oddelek »Jutra*. 10353 Opremljeno sobico čisto, želi gospodična. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčna 39». 10338 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam blizu univerze solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jatrs*. 10376 Dve gospodični sprejmem na stanovanje — event « hrano. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 10875 Dve dijakinji želita stanovanje s hrano v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Elektrika*. 10385 n fl n Doživeli boste čudež glede dobrega blaga in zeio nizkih cen. Kje in kedai? Pi \ edini trgov ni v Ljubljani, ki prodaja manufakturno in modno blago tzklfučno le proti gotovini. DL DT h Majhno sobo s poseonim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10370 Sostanovalca sprejmem na Cankarjevem nabrežju 7/11. 10374 Sobo separirano, oddam takoj blizu pošte. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 10401 DUaka sprejmem po nizki ceni kot sostanovalca. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10388 Sobo v Kranju s hrano želi gospod s 1. aprilom. Ponudbe na poštno ležeče Kranj, Cernota. 10418 2 gospoda sprejmem s 1. aprilom na hrano in stanovanje v sredini mesta, event. tudi samo na hrano. Na=lov pove oglasni oddelek »Jutra« 10419 Dvoriščno sobo primerno za pisarno, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10409 aO K. |^— Pošten obrtnik boljši, teli za razširjenje obrti posojila 20—25 000 Din — Zadostuje pa tudi žiro Vračeval bi 1000 Din me sečno ter nudil do popolnega izplačila poleg obresti še dobro obrtniško hrano Cenjene penudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Solidna vzajemnost*. 1009S 50.000 Din posojila išče dobr0 vpeljano podjetje v Mariboru z lastno detajlno prodajalno, Nudi 10 % garancijo in lahko službo. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Kapital*. 10265 Žiranta želim za kratko dobo za 30 do 40.000 Din Mesečno nudim 300 Din provizije Cenjene ponudbe prosim pod značko »Žiro* na oglasni oddelek »Jutra. 10293 50.000 Din posojila želi dobro vpeljano podjetje v Mariboru z lastno detajlno prodajalno. Nudi 10 % garancijo in lahko služI«). Ponudbe na podruž- nico »Jutra* pod »Kapital*. Mariboru 10265 Nemška harmonika naprodaj v gostilni Putrih, Dolenjska cesta. 10411 Bernhardinca 1 % leta stareg-a, krasen eksemplar, dober čuvaj in spremljevalec, ugodno pro-dajn pioti zagotovitvi dobre oskrbe, najraje kakemu g. mesarju Vprašanja na poštni predal 44. 10284 Dobermana leipega, črnega, 1 Vi leta starega, poceni proda dr. Savnik, javčarjeva ulica 6 10410 Katera družina dobrosrčna — bi sprejela krepkega dojenčka (dekTi-co) za svojega? Ponudbe prosim pod »Dojenček* na oglasni oddelek »Jutra*. 10396 Privatna uradnica na deželi želi znanja z boljšim državnim uradnikom od 35—45 let Resne ponudbe orosim pod značko »Pomlad, na oglasni odde lek »Jutra* 10185 1826 Za dvignjeno najlepša hvala! Bodi zdrav, vroč poljub. Tvoja . . . 10354 rabim s pokritim vozom za prevažanje paketov, ki bi bil na razpola« go ves dan. Pismene ponudbe na ogL odd. Jutra pod «Voznik». Lovski pes keltski brak, približno 58 cm visok, resaste dlake, bele barve, s sdvo-rmerdml lisami na ušesih in nad levo iakotnico, črnih oči, ki sliši na ime »Pik*, je ušel v petek dne 23. t. m lov-eu Antonu Skubicu, vas Mali vrh. občina Trebeljevo Ubral je proti Višnji gori :n najbrž dalje proti Metliki od koder je doma. Kdor ga prime, dobi 100 Din nagrade. Pred nakupom svarim! Ivan Ožbalt, nadlovec, Sp. Zadobrava. p. D. M. t Polju. 10384 Najcenejša prodaja modre cen o omanov, divanov, vse vrsie i:me dobite pri Fran Jager, Sv. Petra nasip 29. Najcenejša predelava sen ta petni k h del. Mlad gospod želi veeselega dopisovanja s simpatično in veselo gospodično Dopise pod šifro »Bančni uradnik* na oglas, oddelek »Jutra*. 10356 Mlada dama fina, prosi blagega, dobrosrčnega gospoda za 1000 Din posojila. — Vrnitev po dogovoru Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Trajna hvaležnost*. 10383 % Prosim, dvignite pismo. — Spoštovanjem. 10395 Hiromant na zahtevo občinstva je pri. šel za kratko dobo v Maribor. hotel »Zamore*. — V. Timofejev. 10417 Svarilo Podpisani svarim vsakogar pred nakupom mojih premičnin od mojegs očeta — ter izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih on napravil na moje ime. Janko Mladič. Pristava 14, edaj Retnje, p. Križe — Gorenjsko. 10357 Tri-sobno ftanovanie v mestni hiši na Ahacljevi cesti zamenjam za manjše stanovanje istotam. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Le stranki mestne hiše«. "OOOOOOUOOOUOOOOOOOOUUt Pisarna v L ubljani sprejme strojepisko (stenografinio) perfektno v slovenski in nemški stenogra* f i ji iu strojepisju, po možnosti z znanjem še drugih jezikov, Pismene ponudbe, ne osebne, s točnimi po« datki na Reklamno podjetje Joža Rozman, Miklošičeva cesta 6/1. 4002«a Orož?e browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Urejuje Davorin Ravljea Izdaja ea Konzorcij «Jutras AdoU Rjbuiku. Z« Narodne tiskarno dd. kot 'iskarnarja Fran Jesergek. Za inseratni dd je odgovore* Aioirlj Nm^le V« • f.<>iMi«ni