>■ *	Leto	XXVIII
NOVO MESTO, četrtek,
27. januarja 1977
73A^nllar*a 1975 ie bil l's* odlikovan z redom — LUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dolenjski list, YU ISSN 0416-2242
S
POSVETA O KMETIJSTVU
sve^aeS7mlp medobčinskega Savje I8nac Vintar
SST-č8 ^anes popoldne v Ca'
vpT T0phcah regionalni pora^ x° me^jstvu in njegovem razvoju za 1980. Uvodno besedo »^lAnjbejfcteUH.p.cdscd. * Zadružne zveze Slovenije.
družhp ° ?V SVeta so vat>ljeni S"opol!Wni delavci s poki hnH ,^stva in gozdarstva, in	ajevrllh	skupnostih
“odm 7,IZaC1Jah združenega dela taZpravo 0 bod°či
Podobi kmetijstva pri nas.
ituAH, ?°SVet je v Nov™ me-skega sve PrS7m medobčin-
har in	' ,	L lnz- Niko	*»-
uri v	.	^opoidne ob 9.
njembn	m domu-	Na
reb iz	r	g0u,0r^ tud' Anton	Je-
sveta! P Škega sindikalnega
Spomin, ki ne zbledi
Delovni ljudje Dolenjske so se še zadnjič poslovili od preminulega predsednika Džemala Bijediča
Nenadna smrt predsednika ZIS Džemala Bijediča, ki je pred desetimi dnevi izgubil življenje v letalski nesreči blizu Sarajeva, je žalostno odjeknila po vsej državi. Vrstile so se žalne komemoracije in seje, na katerih so se naši delovni ljudje spominjali zaslug velikega borca za svobodo in enakopravnost ter revolucionaija.
Na žalnih sejah v Brežicah in Krškem so se sestali predstavniki IS občin in družbenopolitičnih organizacij, od koder so družini umrlega predsednika ZIS poslali sožalni brzojavki. Enako je bilo tudi v Novem me-
UREDNIŠTVO V GOSTEH
brali	Pres*edkii smo za uredništvo v gosteh spet iz-
februaria	0 območje. Naši novinaiji se bodo v torek, 1.
mudili na Kostelskem. Obiskali bodo krajevno
. Iat3a> ^pnost
.	VAS -	FARA
°d 17 ^ce teSa dela obkolpske doline vabimo, da pridejo b°d0 čakalp03^ V Stilno »Pri Papežu" v Vasi, kjer jih natn bostp odPrte novinarske beležnice. Pričakujemo, da ^ nevšp^n^u o vse ° usPehih, delovnih zmagah, tegobah
časnik.	Skratka.	o
+++++++
vsem, kar bi radi povedali za
°bešen l ^ mrzhh januarskih dneh konča tako-°besil v dimni	debeluh.	Gospodar	bo	najlepše	kose
tudi krvni)00' 12 ^atere ie prihaja prijeten vonj po šunki, Paznik" sn /c \n Plenic ne bo manjkalo. Tak „domači & ie ta n^m tu<^‘ PH Kastelčevih na Rakovniku, od 8 posnetek (Foto: Janez Pavlin)
stu, kjer se je na žalni seji sestal IS občine, poleg tega pa so se spominu velikega revolucionaija poklonili še v nekaterih delovnih organizacijah (Ces- podjetje, Pionir). V Črnomlju je bila v petek žalna seja vseh vodilnih teles občine, prav tako v Sevnici. Prav gotovo pa je ni bilo organizacije, kjer se z enominutnim molkom ne bi oddolžili spominu velikega borca, čigar srce je bilo vedno odprto za vse ljudstvo, njegova nenehna vztrajnost pa ni zastala nikoli niti za trenutek.
POKLONILI SO SE SPOMINU — Žalne seje, kot je bila tale na posnetku iz novomeškega Pionirja, so bile pretekli teden po vsej Dolenjski. Delovni ljudje so se še zadnjič .poklonili spominu velikega revolucionaija in borca Džemala Bijediča. (Foto: Pavlin)
Podpora in pomoč Novoteksu
■■■■	"	    ■■■■■■■..—....  1	■	—"■■■■	■■■	—	m
Skupščina skupnosti dolenjskih občin podpira sanacijski program Novoteksa in se vključuje v reševanje težkega položaja te delovne organizacije
Na deseti seji skupščine skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje — bila je 20. januaija v Metliki — so največ pozornosti posvetili predlogu za sanacijo Novoteksa, ki ima svoj tozd oziroma obrat tudi v metliški in črnomaljski občini.
J
Na začetku seje so delegati z enominutnim molkom počastili spomin tragično umilega predsednika ZIS Džemala Bijediča.
Predstavnik Novoteksa je zbranim še enkrat v kratkih besedah orisal vzroke za težave, v katerih seje znašla ta delovna organizacija, in nakazal rešitev iz tega stanja. Predvsem je treba natančno izpolnjevati sanacijski program, ki je na skupščini dobil podporo.
,.Položaj je kritičen, ni pa brezupen," so menili delegati in poudarili, da je imel Novoteks doslej veliko posluha za pospešen regijski razvoj, da je pomagal manj razvitim področjem in da je verjetno tudi to del vzrokov za sedanje stanje. Seveda pa ne gre za to kriviti zgolj objektivne okoliščine, kot so splošna kriza tekstilne industrije, marveč so krivi tudi tako imenovani subjektivni faktorji. Skupščina se zavzema, naj pn
IZMENJAVA RAZSTAV
V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bodo 7. februarja odprli razstavo „Pet let Dolenjske slikarske kolonije". Prireditev je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku - 8. februarju. V zameno za dela slikarske kolonije bo Posavski muzej odstopil Dolenjski galeriji baročno plastiko. Razstavo plastike iz baročnega obdobja bodo v Novem mestu odprli 4. februarja.'
BETI DOBILA „ZMAJA"
Na letošnjem sejmu mode — začel se je 22. januaija, zaprli pa ga bodo jutri - je metliška „Beti“ dobila lepo priznanje: ljubljanskega „Zmaja‘‘, in sicer za originalen stil celotno predstavljene kolekcije.
materialno-finančm sanaciji pomagajo tako banka kot republiški in občinski skladi skupnih rezerv. V proces finančne, organizacijske in kadrovske sanacije Novoteksa se morajo še posebno aktivno vključiti izvršni sveti občin Novo mesto, Metlika in Črnomelj.
V razpravi o osnutku programa dela skupščine za letošnje leto je bi-
lo precej besed izrečenih na račun uvodnika o dosedanjem delu skupščine, objavljenega v Dolenjskem listu. Delegati so se tu zavzemali, naj bi časopisi ne pisali takih ocen brez poprejšnjih razlag oziroma komentarjev raznih gradiv. Menili so, da tako predčasno informiranje lahko bolj škoduje kot koristi.
Sedež skupščine skupnosti bo letos v Metliki, saj sta bila za novega predsednika in sekretarja skupščine skupnosti izvoljena predsednik in sekretar občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar in inž. Ivan Kostelec.
A. BARTELJ
V Kostanjevici 250 vin
Razstavljalci so prejeli diplome za najboljše vzorce — Največ je bilo cvička in bizeljčana
Četrti praznik posavskih vin je bil letos v Kostanjevici in je trajal od 20. do 23. januarja. Prireditev je imela izredno velik odziv ne le med vinogradniki, ampak tudi med obiskovalci. Pokroviteljstvo je prevzela Gospodarska zbornica SRS, pripravil pa jo je medobčinski odbor ob sodelovanju ~krške in breži-ške občinske skupščine ter kmetijski in gostinskih delovnih organizacij iz obeh občin.
Otvoritveno slovesnost je poživil Kostanjeviški oktet Predsednik organizacijskega odbora Stane Nun-čič je v uvodni besedi omenil, da je namen vsakoletnih razstav afirmacija posavskih vin, ki se odlikujejo po pitnosti, prijetni kislini in nizki alkoholni stopnji. Vino je zlasti kmetom v hribovitih predelih glavni vir dohodka. Kljub temu da se vedno bolj uveljavlja odkup grozdja, bo drobno kletarjenje ostalo kot značilnost tega’ vinorodnega območja.
Na kostanjeviško razstavo so poslali vzorce vina vinogradniki iz Po-
savja pa tudi iz šmarske, trebanjske in novomeške občine. Vseh vzorcev je bilo 250, kar je največ doslej. Prevladoval je cviček. Tega je bilo 142 vzorcev, bizeljskega belega vina je bilo 35 vzorcev in bizeljskega rdečega 56,vzorcev. Sortna vina so bila slabše zastopana. Komisija je izločila 27 vzorcev, večinoma zaradi tujih priokusov, bolezni in drugih napak. Diplome je podelila vsem razstavljal-cem, katerih vina so bila ocenjena z več kot 14,0 točke. Za vzorce z nižjo oceno so vinogradniki prejeli priznanja za sodelovanje.
JOŽICA TEPPEY
j	•»	aiau	v	tuj	u, vina Tinu^iauiuiM
»Rdeči lepotec” pripravljen za vstop
I j* p 1^75 v-j. , OIneško pošto in na temeljnem kamnu, ki gaje 4. feknot°čar. znicr r*^ generalštaba JLA, generalpolkovnik Staplja. • novi dom JLA bo slovesno odprt v soboto, S.
n%° otv°ntvi b* si
tovariL^ečena 4(^,Vr'os,na »kade-	skemu kulturnemu prazniku. Sodc-
i*8 na čelo kpiC- P1^104*2	lovali bodo: mešani pevski zbor to-
*n sloven-	varne zdravil Krka, moški zbor Du-
šan Jereb, vojaška godba doma JLA iz Zagreba, zagrebška Revolucionarna sccna in folklorna skupina Emona iz Ljubljane.
V nedeljo, 6. februarja, bodo prostore in naprave v novem domu preizkusili športniki: kegljači, šahisti, strelci. Med seboj se bodo pomerili
starešine JLA in člani klubov iz delovnih organizacij. Zvečer bo tovariško srečanje za predstavnike družbenopolitičnih in delovnih organizacij s posebnim programom.
7. februarja, na večer pred Prešernovim dnem oziroma slovenskim (Nadaljevanje na 4. str.)
Prah na sklepih?
Zavrnjen očitek o tendencioznem pisanju Dolenjskega lista
Na zasedanju skupščine skupnosti dolenjskih občin, kije bila minuli četrtek v Metliki, so posamezni člani grajali prav ta dan izšli uvodnik v Dolenjskem listu z naslovom „Prah na sklepih'1, češ da je nepreverjeno in neupravičeno preveč kritičen na račun medobčinskega sodelovanja, še več: da je uvodnik tendenciozen, torej da ima v ozadju slabe, proti nekomu naperjene namene.
Na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, ki se je sestal naslednji dan v Novem mestu, so menili, da je tako zavračanje kritike nesprejemljivo in „odbranaško“. Trditve, zapisane v uvodniku, slonijo na dejstvih in na gradivu, ki ga je pripravil medobčinski svet SZDL z namenom, da bi spodbudil razpravo o medobčinskem sodelovanju v okviru 'skupnosti dolenjskih občin ter pripomogel do sprejetja celovite ocene, ki pa jo seveda morajo dati predvsem tisti, ki so skupnost občin ustanovili.
Razprava na petkovi seji je nadalje pokazala, da je skupščina skupnosti dolenjskih občin v preteklosti opravila pomembne naloge^ (to poudarja tudi „obto-ženi“ uvodnik), da pa več sklepov vendarle ni bilo uresničenih, četudi bi lahko bili. Značilen primer je neuresničeno povezovanje v veterinarstvu in lekarništvu, za kar je prišla spodbuda iz združenega dela, a je bila „zadu-šena V občinah", kot je dejal sekretar medobčinskega sveta ZK Lojze Šterk. Značilen je tudi primer dogovarjanja o gradnji domov počitka.
Skupnost dolenjskih občin, ki je bila ustanovljena zato, da bi lažje’"urejali stvari skupnega pomena - in teh je veliko - ni nikakršen debatni klub za izmenjavo mišljenj, zato leti upravičena kritika predvsem na njene ustanoviteljice občinske skupščine, ki ne spoštujejo zmeraj dogovorov in skušajo uveljavljati nekakšne „občinsice interese".
Medobčinski svet SZDL je nato sklenil, da je treba že do naslednjega zasedanja skupščine skupnosti dolenjskih občin pripraviti najprej teze in potem objektivno, kritično in celovito oceno o medobčinskem sodelovanju. O sodelovanju bo politično oceno izrekel v aprilu tudi medobčinski svet Zveze komunistov.
Na seji so obravnavali tudi delovanje delegatskega sistema -več o tem pišemo na 3. strani -ter bili seznanjeni s poslabšanim materialnim položajem Dolenjskega lista. Podprli so predlog, da občinske konference SZDL, ustanoviteljice lista, povečajo denarno podporo listu, oziroma pritegnejo k sofinanciranju lista tudi samoupravne interesne skupnosti, za katere list tudi piše.
M. L.
TRTA RODI, TRUD POZABIMO ... Po podelitvi diplom razstavljalcem najboljših vin v Kostanjevici so vinogradniki in drugi udeleženci prireditve poskušali izbrano kapljico iz vinogradov pod Goijanci, na Sremiču, Bizeljskem, Pišečkem in drugod. (Foto: Jožica Teppey)
Do konca tedna bo še (za ta čas) nadpovprečno toplo. V presledkih so možne padavine, v nižinah kot dež.
Od 15. januarja do 15. februarja 1977
p0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN
do 40%
OTROŠKI® ŽENSKI »MOŠKI
KONFEKCIJI«PERILO PLETENINAM ® OBOTVI
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
In napočil je tisti veliki trenutek - Carter govori v imenu amerike! Kako skromna je tista ceremonija, ko se predstavnik švicarske konfederacije vseli v uradno palačo. Svetovni tisk komaj zabeleži ta dogodek. In njegovo ime širši evropski javnosti sploh ni znano. Islandski predsednik ima tak običaj: ko pride zjutraj v pisarno, najprej pogleda, koliko otrok se je rodilo zadnjo noč. Kajti Islandija šteje le 220.000 ljudi in starši dobijo neko simbolično premijo. Pa ne kot nagrado, ampak da bi imel otrok lepše čase.
Carter je prišel v Belo hišo s skromno prednostjo - dobil je 51 odst. glasov, Ford 48 odst., en odstotek so dobili drugi kandidati.
Carter v
Beli hiši
Vse to preštevanje in modrovanje je zdaj že mimo. Carter je že storil prvo potezo. Poslal je prve svoje ljudi v svet. Mondale se že posvetuje z državniki Zahodne Evrope. Pozneje pa bo novi zunanji minister Vanče obiskal Sovjetsko zvezo in Srednji vzhod. Najprej seveda Moskvo — sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja ima absolutno prednost.
Oboroževanji žre milijarde dolarjev na leto. Bivši ameriški obrambni minister Rumsfeld je svetoval Ameriki, naj žrtvuje v naslednjih petih letih več in več za oborožitev. V istem tonu je govoril tudi Ford in sicer zadnje dni svojega mandata. Takrat namreč besede predsednika, ki se že umika, ne pomenijo toliko kot v trenutku, ko prihaja v Belo hi-
šo. Carter je v predvolilni kampanji govoril, da bo znižal vojaški proračun, nato pa je kar utihnil. Je že pod pritiskom vojaško-industrij-skega kompleksa. Ameriške .tovarne orožja delajo za domači trg in izvoz.
Oruga poteza bo obisk ameriškega zunanjega ministra Vancea na Srednjem vzhodu. Obrisi te akcije so še zelo malo jasni. Egiptovski predsednik- Sadat bi se rad že kmalu sestal s Carterjem. Morda bo prišel aprila v Washington. Po drugi verziji naj bi se Carter in Sadat sestala maja v Bonnu, ko bo prišel ameriški predsednik v Evropo. Na evropskih tleh bo takrat vrhunska konferenca sedmih industrijskih držav zahodnega sveta. Tudi Japonska bo sodelovala.
Zakaj je dal Carter prednost zunanji politiki? Brez dvoma zelo aktualno vprašanje. V Ameriki je še vedno okrog 8 odst. brezposelnih - zelo visoka številka. In potem je znašala lani inflacija okrog 6 odst. Carter bi jo rad znižal letos na 5 odst. Mimogrede naj omenimo, da je bila lani v Švici le I odst., predlani pa 3,4 odst.
Prvih sto dni v Beli hiši je navadno v okviru notranje politike. Vsaka nova uprava želi utrditi svoje pozicije. Carter je začel v Evropi. Očitno je, da v gospodarstvu ni presenetljivih potez - pokazatelji šele sčasoma pokažejo nove smeri.
In potem trkajo na vrata tudi drugi problemi - Panamski prekop! Panama zahteva suverenost tudi nad kanalsko cono. Sedem predsednikov španske Amerike je ondan predlagalo to rešitev: Amerika in Panama naj prevzameta skupno odgovornost za upravo in obrambo kanala. Prekop sam pa naj pride pod panamsko suverenost.
JANEZ ČUČEK
0005
F ti
tedenski
mozai
Španska policija je med demonstracijami v Madridu ubila mladega študenta Arturja Ruiza. Skupina njegovih tovarišev študentov je v samem središču Madrida protestirala proti brutalnim metodam policije. Zahtevala je amnestijo za vse politične zapornike. Ruiza so, kakor zatijujejo neuradni viri, podrli streli neke desničarske organizacije.
V prihodnje poudarek na gospodarstvu
Dosežki v letu 1976 so dobra podlaga za uspešno delo v prihodnje
Vsi se verjetno jasno zavedamo, da smo srednjeročni načrt razvoja naše republike in dogovor o njegovih temeljih sprejeli v času, ko smo se v bistvu srečevali s številnimi neskladji v procesu družbene reprodukcije ter še posebej v svetovnem gospodarstvu. Toda jasno smo poudaijali, da moramo utrjevati odločanje delavcev in se na tej podlagi zavzemati za uresničevanje vseh sprejetih načel. To namreč ni samo pogoj za hitrejše odpravljanje neskladij, temveč predvsem za hitrejšo gospodarsko rast in hkrati za izboljšanje produktivnosti družbenega dela.
Dosedanje izkušnje so že zdavnaj dokazale, da je podlaga za take načrte predvsem uspešnejše uveljavljanje pridobivanja in delitve dohodka in samoupravno združevanje dela in sredstev na podlagi resničnih skupnih interesov. In ob tem smo se zavestno odločili, da moramo zagotoviti predvsem tiste razvojne možnosti proizvodnje, s katerimi lahko trajno povečujemo izvoz in obenem nadomeščamo uvoz, ne slabimo plačilne bilance s tujino in si zagotavljamo reprodukcijski ma-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Vsakdo mora biti odgovoren za delo, ki ga opravlja ... To so besede pokojnega predsednika Zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča. Jugoslavija je zastala v trenutku tišine, ko se je kot blisk raznesla vest, da je v letalski nesreči izgubil življenje tovariš Džemal. Mož, ki je šest let odločno in uspešno vodil delo jugoslovanske vlade, revolucionar, ki je od mladih nog izpolnjeval naloge svoje partije.
Vsi smo odgovorni
Za njim je zavela praznina. In spomin nanj bo počaščen, če bomo še bolj odgovorni do svojega in vzajemnega dela, do vsega, kar je naše in družbeno, v kar je vložil svoje delo in neizmerni optimizem tudi pokojni Džemal Bijedič.
ZAČASNA PREKINITEV PROIZVODNJE
Slovenski republiški Izvršni svet je priporočil samoupravljalcem rudnika živega srebra v Idriji, naj začasno prekinejo proizvodnjo, saj je takšna skrajna možnost edino realna za rešitev problematike omenjenega rudnika, ki deluje že domala 500 let, v zadnjem času pa se je ta kolektiv srečal s celo vrsto problemov, ki so jih pogojevali predvsem zunanji vzroki (hitro padajoča cena živega srebra v svetu). Trenutno je v rudniku zaposleno 900 delavcev, IS SRS pa bo za vsakega zaposlenega pomagal poiskati ustrezno novo delovno mesto.
TRETJIČ NARODNI HEROJ
Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije
?redlaga, naj bi tovarišu Titu ob njegovi 5-letnici in 40-letnici prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije tretjič podelili
najvišji naziv, ki si ga lahko prisluži resnični revolucionar — Red narodnega heroja.
DELOVNI RAZGOVORI V ZASAVJU
V sklopu priprav na osmi kongres slovenskih komunistov je predsednik CK ZKS France Popit s sodelavci obiskal nekatere delovne kolektive v Zasavju, pogovaijal pa seje tudi s političnimi aktivi zasavskih občin. Razgovori so bili povsem določni, nanašali pa so se na delovanje družbenopolitičnih organizacij v Zasavju, kritično so ocenili prakso delegatskega sistema, zadržali pa so se tudi pri nekaterih razvojnih problemih posameznih delovnih kolektivov.
ARETACIJA KOROŠKEGA SLOVENCA
Pod zelo prozornimi obtožbami in „argu-menti“ so v Avstriji priprli slovenskega političnega voditelja na Koroškem Filipa Warascha, ki naj bi bojda neko osebo napeljeval k sabotaži. Za pričo je bilo mogoče zvedeti, da je labilna in socialno ogrožena osebnost, zato v Avstriji vedno bolj na glas govorijo, da gre za manipulacijo, ki so jo podnetili Koroškim Slovencem nenaklonjeni nacionalšovinistični krogi.
Sprašujemo se, kaj vse si bo še izmislila uradna Avstrija, da bi v očeh svoje javnosti deskriditirala svojo manjšino, potem, ko jezikovni popis prebivalstva — gre za znano jezikovno preštevanje 14. 11. 1976, ni uspel.
TEŽIŠČE DELA SLOVENSKIH SINDIKATOV
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sklenilo, da bodo v letošnjem letu slovenski sindikati vlagali vse svoje napore v uresničevanje zakona o združenem delu. Posebej so se zavzeli za dosledno nagrajevanje po delu, pri čemer mora biti izkazano v dohodku tako živo kot minulo ustvarjanje.
MILAN MEDEN
S
*
s
!
*
S
terial, polizdelke ter stroje in naprave, kijih nujno potrebujemo. Razen tega smo se dogovorili, da se moramo usmeriti zlasti na področja gospodarske nadgradnje ter posebej v proizvodnjo hrane in surovin. Zdaj že lahko ugotavljamo, da smo lani, torej v prvem obdobju oziroma letu srednjeročnega načrta, dokaj uspešno uresničevali zastavljene naloge.
Strokovnjaki celo sodijo, da srednjeročni načrt, ki smo ga sprejeli, predstavlja izredno zahteven program, še posebej zaradi samoupravnih nalog ter delovnih; materialnih in finančnih obveznosti. To zlasti zato, ker se v tem č asu še vedno z vso zahtevnostjo kažejo problemi in težave, ki so bili značilnost prejšnjih let. Kljub nekaterim negativnim rezultatom, ki pa smo jih več ali manj pričakovali, se v številnih okoljih že kaže izreden vpliv boljših samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, vsaj tam, kjer smo jih s politično akcijo tudi zagotovili. Ugotavljamo namreč lahko večjo stabilnost gospodarstva, kar nam priznavajo tudi v tujini, umirile so se cene, pa četudi nemalo pod vplivom administrativnih ukrepov, zmanjšala se je razlika med prevelikim uvozom in izvozom, izboljšala finančna sposobnost gospodarstva.
Toda vse to še daleč ne dokazuje, da smo dosegli trajnejšo podlago za stabilizacijo gospodarstva, kar je ena naših poglavitnih nalog, če hočemo zagotoviti razvoj, kot smo ga opredelili. V nemajhni meri se namreč še vedno srečujemo s premajhno učinkovitostjo gospodarstva, z nezadostno produktivnostjo dela, s porabo nad materialnimi možnostmi, in ne nazadnje, z dokajšnjimi izgubami v nekaterih organizacijah združenega dela, kar nas lahko, če ne bomo dosledni pri izvrševanju zastavljenih nalog, kaj kmalu pripelje do novih inflacijskih gibanj.
Zato kljub dobri podlagi in obetom za prihodnost velja prisluhniti vsem tistim, ki opozarjajo, da moramo predvsem v letošnjem letu še naprej obrniti pozornost k sebi, spoznati, kaj delamo napak v delovnih in življenjskih okoljih, za kaj trošimo preveč denaija in kje storimo premalo, da bi ga pridobili več. Ze prve priprave na prihodnje kongrese ZK so jasno pokazale,
da mora ocena našega samoupravnega razvoja pomeniti predvsem kritiko nas samih in jasno analizo, kaj moramo popraviti najprej pri sebi in kako se vključiti v vse družbene in politične tokove.
JANEZ KOROŠEC
TELEGRAMI
Adis Abeba — Naš zvezni sekretar za zunanje z deve Miloš Minic se je po razgovorih v Etiopiji vrnil v Jugoslavijo. V etiopski prestolnici je razpravljal fudi o izgradnji agro-indu-strijskih objektov v Etiopiji in o prodaji naših traktorjev. Zelo pomembno vprašanje - Etiopija ima * 27 milijonov ljudi. Etiopija je ponudila Jugoslaviji večje količine bombaža in kave. Dpgovorili so se o štipendiranju mladih etiopskih študentov v Jugoslaviji. Podpredsednik ZIS, Minic bo v kratkem odpotoval na obisk v sosednjo Madžarsko.
Madrid — V španskih zaporih je še vedno okrog 200 političnih zapornikov, predvsem levičarjev. Pritisk na vlado, naj vse takoj izpusti, se nadaljuje. Te dni so ugrabili 64-letnega španskega generala Emilia Villaescu-sa, predsednika vrhovnega vojaškega sodišča. Ugraljeni general je v rokah organizacije Grapo. Ta skupina je lani decembra
Iz zadnjega PAVLIHE
Težave Egi
V Kairu je bilo dva lo nemirno, uvedli so sko uro — prvi dan oa-i popoldne do šestih Nemiri so terjali ok žrtev in morda okrog njenih. Kakor venno, vsaka stvar na svetu vzrok. Vlada je kar čel podražila nekatere arf1 predvsem hrano in bencin, se pravi osno'" ga življenja, vsega goj stva. Hrana je začetek nec življenja, bencin, draži vso proizvodnjo, mo promet.
t
u>.
I
v BI
V Egiptu bijejo v c ke razlike in bogatij e
ter
slova
razkazujejo svoje oovr ^ Štirideset milijonov 'prt. k cev šteje Egipt, od K(jj u živi i' velikem Kairu M set milijonov, če je r Aleksandriji, glavni V več kot dva milijonu- ^
4 odst. zemlje je plod*1'J drugo je pesek - Pu.;
Rud ni, nafte skoraj . prav jo že leta in j Taki so problemi E&P.u
Vlada je takoj pr*r vse podražitve. P°f°"ji ulicah se je takoj ^ Vendar je vprašanje. bo Egipt zbral skup® i milijone in supermiul0 j la rje v za odplačevanj* n narodnih dolgov■	^
Sovjetski zvezi dolgujJj da za orožje 10 mijti J larjev. Sovjetska vm*. niti slišati o laž j in odplačevanja. In P° 1 tu veliki načrti: n°va^d vodna pot. Egipt M . zgraditi tudi Pre’c%i j Sueškim prekopom ,,
poveže afriško celino skim polotokom. ...
Trenutno je v E&P, in mir. Strasti so se Vlada je obtožila z* egiptovske komuni'^ Nq
S
bod
198
arns
skei
jih
Pod
ob
ttgl
sani
Moj
teke
moi
fotc
sme
hov e zagovornike v A prstom je celo Sovjetsko zvezo. M vrnila milo za drago zorila je na notranji dikcije Egipta.
ugrabila predsednika Sp*1 državnega sveta Oriola-
Ankara - Amerika j* | Turčiji 40 letal tipa n . Vsako letalo je vredn«. enajst milijonov do*! Turčija bo zdaj reav. okrog 20 ameriških voj p stojank. Ta oporišča J ( zaprla, ko je Amerik Turčiji vojaško pom0
4*
gllllUlllllllilltllllltlllltlllllllllllllllllllUUUIIIIIIIHUtmillllllllflllltllHIIttUlMIIIIHIinill
DOLENJSKI LIST
delavsko kontrolo
Izvolili,
ra«, pa ravno tebe, ki ima bol|e, če ai kar tako| drugo službo poiifiell
'MiiiiiniiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiNiii
vbuemcbv
‘ 0VeSa mesta sPoznavaniem ^Bijediča r
DOLENJSKI LIST
nccv.je odločilna vzreja sama nova opozarjajo. Poskrbeti je I no, okolje, red, čistočo. Brez ti »nosne kunčerejc. Ta načela veljaj« reji drugih domačih živali.
Novega rr>M«V SP0MIN — Učenci osnovnih šol spoznava”1'6513 50 z ža*n*m* komemoracijami in mala Biierf6m P*odn?8a življenja tovariša Dže-•Offluleea ICa P°časrili spomin na tragično pre-ter	P.sodnika zveznega izvršnega sveta
sln„»_	o pridružili množicam žalujočih Jugo-
slovannv ,cPnaruzili množicam žalujočih ' ^Foto: krožek OŠ Katja Rupena)
PUST SE BLIŽA — Ure veselega in šegavega pustovanja se bližajo in pri „Kurentovi oblasti41 v Šentjerneju se že pripravljajo na ta dan. Tako so že izdali dve šaljivi razglednici (ena na posnetku), ves ostali program pa drži v strogi tajnosti. (Foto: P. Miklič)
OBČANI GRADIJO VODOVOD - Prizadevni občani KS Bučna vas pri Novem mestu so solidarnostno prijeli za krampe in lopate, ker želijo do spomladi imeti svoj vodovod. Na sliki: v ospredju 66-Ietna Marija Kumar, ki je kar držala korak z mladimi. (Foto: S. Dokl)
STRUGA BO UREJENA — Vodna skupnost Dolenjske je v Brusnicah sredi obsežnejšega dela pri regulaciji potoka. Na trasi v dolžini okrog 300 m delajo tudi pozimi, če le ni izredno slabega vremena. Potok je potrebno regulirati, ker večkrat poplavlja in blizu gradijo šolo. (Foto: Bačer)
zamenjava
VOZNIŠKIH
s dovoljenj
bododa^rJ°‘“lia:a dovoljenja
1980, LsS veliati konec
amenjain *1 pa Jih lahko z skem odsekuSeda^' Na črnomalJ-Jlh bodn . notranje zadeve podaljfani,, “Jf^Javali ob rednem ob obrahi c elJavn°sti oziroma izgubi itd’ Premembi podatkov, veHav evek 23 P°dalj-tožiti naimn0Stl mora v°znik ^kom veli!^nj mesec pred ponora 10	Priložiti	pa
f0%anii^ev takse in dve
^t* biti « X t5 mm> ki ne 1 starši kot pol leta.
Pod velikim „dežnikom” več varnosti
V posavski regiji se je sicer uveljavilo nekaj oblik medsebojnega sodelovanja, vsaj na papirju, medtem ko prizadevanja za tesnejše povezovanje kmetijskih organizacij med seboj in povezovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami niso obrodila sadov. Kmetijci niso našli skupnega jezika, zato tudi ni bilo resnične zavzetosti za skupno načrtovanje prihodnosti, za tesnejše poslovno povezovanje in podobno.
I?!, Popustu!rST?: 0606 niso prav 4i^žjega Sei ° zadnjega, doslej £,PUpkover37Nap^*j je bilo stol Prašičev o 111 mesece li r,?10 34l DIB«* ejC1 so prodali
1000 d680 doT^^aj^so^Ua-°d° 1.300 in dln’ starejši od
BREŽlrc. „
tod ioy> ob,^°tni Seiem Je bil kar 57n	_’	saj	je bilo na-
nw\nad tri praa^ev, od tega 32 40 nial° 490 iiv^sece,- .Lastnika je za iŽn’ starejši nr ^U-Pk* so bili po
logram žive težč pa p0 24
Nov model zastave: 750 TOZD — samoupravljalec de luxe
(Karikatura: Branko Babič)
Ta hip je najbrž težko reči, da je bilo to slabo, kajti čas je med tem prinesel vrsto spoznanj o nujnosti združevanja, ki nikakor ne sme ostati samo v občinskih ali regionalnih mejah.
Zdaj povsod iščejo partnerje in se združujejo iz potrebe, da bi laže premagovali organizacijske, kadrovske in gospodarske težave, za katere čutijo, da jim sami ne bodo kos. Tiste
Kmetijski nasveti
aj poginjajo kunci
fUncev ne ^tov°- tako imenovana farmska, intenzivna reja i^Riska reja n'eni ‘n najt>rž nikoli ne bo pomenila toliko kot .,Uricev _ {.i-^ttrimne. Ne v svetu ne pri nas, kjer farmske reje ri0rajda nim Stevtlnim koristim, ki jih kunci lahko dajejo -i ^ ne an’°- In zakaj? Predvsem zato, ker veterinarska to ? v rienutlr P°vsem nevamih kužnih bolezni kuncev, ki b^ijo čredo s sP°dkopljejo rej°» oz- oslabijo, če ne celo kar * i>Zn' Pojavi o VCC^a V Pr*mer'h’ ničesar ne ukrenemo, ko se £
tef° farm&kJo ^0.*eznt kuncev pa ni nujno le za komajda oživlja- J baL obvajov^1*0’ teveč tudi za ljubiteljsko rejo, če se hoče J Ha . *> kot je nenadnih hudih udarcev. Žal za nekatere # zri ^hsna * na primer Že no vsem svetu razširiena zelo nevar- ^
l^nisna a Pnmer že po vsem svetu razšiijena zelo nevar-
in e" "'‘ksomatoza, sploh še ne poznamo načina " Ki1"10' da urin Preprečevanje nadaljnje okužbe vse, kar lahko tj«3. SreCo že °*)0*enjem obvarujemo zdrave živali. jjn, njonj . . Poznamo uspešne načine zdravljenja za najbolj c'dioz0 (ezn' koncev — kokcidiozo in kužni kašelj.
Je parazitamo obolenje, ki ga rejci kuncev astih jetrih, uspešno zdravijo s sulfonamidnimi kot Craso*’ sulfamethazin itd.), pa tudi z novejšimi boJ^i ^hžni S° ?ailcox‘n> duocoxin in drugimi.
Zv'šani t °^’ Prepoznamo po vodenem izcedku iz j^l	i	teniperaturi *n vna^ilnnm Irihaniu lahlrn
jTM pr^la.nam n.
C, Živali pa Vib^nia ^dos,ej izkazali
TV11' bosa*„ .ud' s'cer je treba živalim pokladati zdravo, ra>- Usneh hrano.
ne pomori
Se h i T'““ Pa Pr ^ oslej izkazali kloramfenikol in si
značilnem kihanju, lahko živali. Bolne živali je treba reventivno zdraviti. Kot uspešni
Sektam. V času
i
, na je treba za čistočo. Brez tega si ni . Ta načela veljajo pri reji živali.
M. L.
delovne organizacije, ki doslej niso videle prihodnosti v dvoje, se bodo poslej srečevale v istem SOZD, torej ne doma, ampak v glavnem mesta Vse to kaže, da se pridružujejo velikim predvsem zaradi tega, ker imajo tam kadre, v provinci pa je pomanjkanje strokovnjakov vseh vrst dostikrat ovira za napredek.
Kljub združevanju na drugih ravneh pa v regiji ne bodo smeli delati vsak po svoje. Občine so podpisale skupen srednjeročni program razvoja, ki obsega vse gospodarske dejavnosti in ki zahteva enotno razvojno usmeritev tudi v kmetijstvu. Brez dogovarjanja torej ne bo šlo, čeravno se bodo kmetijske organizacije integrirale z različnimi partnerji.
J. TEPPEY
S tekočega traku v Štorah bosta prihajali dve vrsti traktorjev z močjo 42 konjskih sil, kar je zelo uporabna jakost Prvi bodo imeli pogon na dve kolesi, drugi pa na vse štiri, zaradi česar bodo še bolj primerni za vleko v hribovitih predelih, ki jih v Sloveniji, pa tudi v drugih republikah ne manjka. Četudi bo tak traktor stal - kot zatrjujejo v tovarni -120.000 dinarjev, kar je 30.000 dinarjev več kot običajno, bo šel verjetno dobro v denar. V Štorah celo računajo, da bodo kar štiri petine vseh traktorjev naredili na pogon na vsa štiri kolesa.
Jugoslovansko tržišče »pogoltne44 zdaj na leto že za nad 40.000 t traktorjev.
Slovenski traktor
Dobesedno nenasiten je bil zadnja leta trg s kmetijskimi stroji. Kot da bi hotel naenkrat nadomestiti zamujeno, tak je bil pohod kmetijske mehanizacije, ki je presegel vsa pričakovanja in napovedi. Tudi v prihodnjih letih bo še veliko kruha za tiste, ki oskrbujejo kmetijstvo s stroji in različnimi tehničnimi napravami, in tudi pri nas se bo'potrdilo v razvitih deželah že dolgo znano dejstvo, da je kmetijstvo med najbolj pomembnimi odjemalci industrije in spodbujevalci industrijskega razvoja.
Med številnimi novostmi (sicer gotovo preveč razdrobljene jugoslovanske indusUije kmetijskih strojev) naj omenimo najnovejšo: še ta mesec bodo v železarni Štore pri Celju izdelali prve traktorje, ki bodo plod sodelovanja med našo tovarno in znano italijansko tvrdko Fiat Privlačni bodo zlasti za naše kmetovalce, saj bodo zelo uporabni za delo na kmetijah.
Uspelo nam je zaustaviti dvig cen!
(Marjan Bregar)
Manj nesreč pripisujejo krški miličniki tudi večji osveščenosti voznikov. Ob vsej tej z nesrečami povezani statistiki je najbolj razveseljiv podatek, da je bilo med nesrečami na cestah v minulem letu udeleženo izredno malo poklicnih voznikov. Miličnikom proti njim ni bilo treba posegati s posebnimi ukrepi.
A. Ž.
NEZGODA - V lanskih prometnih nesrečah v krški občini so bili poklicni vozniki izredno malo udeleženi. Naš posnetek je iz znane čme točke med Šmarčnim in Vrhovim.
Vzorni za krmilom
Velika gradbišča potrebujejo težke tovornjake, kar še poslabšuje prometne razmere. To zadnja leta velja posebno za krško občino. Vseeno je ob pogledu na statistiko nesreč mogoče opaziti razveselji-vejša gibanja. Kot je ugotavljal komandir krške postaje milice Rudi Drganc na sobotnem občnem zboru krške Zveze šoferjev in avtomehanikov, število nesreč pada. Spisek bolj ali manj žalostnih nesreč na območju občine v minulem letu da seštevek 365, kar je za 76 manj kot lepo popreje. V teh nesrečah je izgubilo življenje 11 ljudi, leto popreje je bil krvni davek za šest življenj večji, takih nesreč, kjer je šlo za hujše poškodbe, je bilo lani kar za 29 manj.
Najpogostncjši povzročitelji ne~ sreč so še vedno divjaki, izsiljevalci prednosti in na tretjem mestu vozniki z alkoholom v krvi. Miličniki so bili proti takim kršiteljem tudi najbolj pozorni pri vsakodnevnem delu.
Rudaiji, začasno zaposleni pri komunalnih delih, si želijo spet čimprej - v jamo.
Kanižarica julija
»Sanacijska dela v rudniku v Kanižarici, ki ga je lani dvakrat zalila podzemna voda, gredo uspešno h koncu, tako da bodo lahko že julija začeli ponovno kopati premog, vendar bo proizvodnja šele v letu 1978 lahko normalno stekla,“ je povedal na seji odbora republiškega IS za gospodarstvo in finance predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič.
Seveda je za nemoteno proizvodnjo treba najprej zagotoviti denar za nakup dodatne nove opreme. Izredno pomembno je, da se čimprej lotimo tudi ponovnih raziskav zalog. Za to delo pa so potrebna dodatna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi SIS za elektrogospodarstvo. V zvezi s tem bo treba rešiti vprašanja, kako rudnik v Kanižarici povezati z rudarskoenergetskim kombinatom Velenje, oziroma z elektrogospodarstvom Slovenije, kar je po mnenju "republiškega odbora IS za gospodarstvo in finance edina možnost, da rudnik tudi v bodoče dobro posluje. (Po Delu)
O DELEGATSKEM SISTEMU
Zbori občinske skupščine v Brežicah bodo na seji 8. febru-aija dali svoje pripombe na oceno uresničevanja delegatskega sistema. Razprava o njej je bila doslej v vseh organizacijah in KS.
BOLJE IZRABITI PROSTOR
S pregledom in uskladitvijo temeljnih urbanističnih dokumentov bodo v krški občini poskušali preprečiti neučinkovito
izkoriščanje prostora, predvsem izkoriščanje kmetijskih površin v druge namene. To so zapisali
v program srednjeročnega razvoja s trdnim namenom, da bodo poslej varčevali z zemljo in povečali vpliv km etijske zemljiške skupnosti na pravilnejšo izrabo prostora.
r redno J«
zupimitt •••
Na stalno prisotno vprašanje, kako uveljavljamo delegatske odnose, je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko skušal dobiti na zasedanju minuli petek enovit odgovor. »Skušal,“ pravimo, ker se razmere in ocene v posamezni dolenjski občini precej razlikujejo, imajo pa vendarle spodbuden skupni imenovalec, namreč, da se po lanski zelo kritični oceni stvari izboljšujejo in da se delegatski sistem v naši pokrajini vendarle vse. trdneje postavlja na svoje noge.
Stare »bolezni44 žal še niso izkoreninjene. Stališča se še ne izoblikujejo »v bazi44, med delovnimi ljudmi (poudarjajo v Trebnjem, pa tudi drugje). Skupščinska gradiva so bolje pripravljena, pomoč strokovnih služb in uprav pa še ni ustrezna. Bistvena pomanjkljivost (Novo mesto) je v tem, da skupščinsko gradivo ne vsebuje več možnih rešitev, več alternativ. Rok za dostavo pisanih gradiv, ki znaša 10 dni, je prekratek, da bi se mogli dobro pripraviti na zasedanje. V Trebnjem predlagajo tako imenovani dvofazni postopek. Smo
Hibe še motijo
še daleč od celovitega informiranja. INDOK center je ustanovljen le v Novem mestu, vendar, tako sodijo, od njega še ni prave koristi, saj je komajda zaživel V preostalih občinah se ustanavljanje šele pripravlja, težave so z denarjem in kadri Povratne informacije že prihajajo (Metlika), največji premik v delovanju delegatskega sistema je prineslo dodatno izobraževanje (Črnomelj).
Za vse občine pa velja, da si delegatski odnosi najbolj počasi utirajo pot v samoupravnih interesnih skupnostih. Tu odločajo predvsem zbori izvajalcev; k temu primore še svojevrstna hiba, ko v zbore uporabnikov izvoljeni zdravnik ali učitelj »govori z usti izvajalca44. Verjetno bi kazalo to možnost, ki ni ravno redko uporabljena, preprečiti. Ustrezen strokovnjak naj bi deloval le v zboru izvajalcev.
Trenutno je mogoče reči še, da najbolj peša delo t. i. regijskih delegacij, ki so komajda sklepčne. Odpoklic nedelavnih delegatov je nujen, saj si enostavno ne smemo privoščiti,takega razsipanja truda, časa in konec koncev tudi denarja, kot si ga, denimo, skupščina regionalne zdravstvene skupnosti, ki menda še nikoli ni bila sklepčna ob prvem sklicu. Vestni delegati pridejo, čakajo, nevestne pa kličejo, skorajda rotijo ... Ob takem odnosu ni mogoče učinkovito in ustrezno odločati ter delati, in kar je najhujše: nujno se krepi oblast posameznikov v družbenih zadevah, to pa je prav nasprotno od tega, kar želimo doseči z delegatskim sistemom.
M. LEGAN
»Rdeči lepotec”...
(Nadaljevanje s 1. str.)
kulturnim praznikom, bo v domu premiera jugoslovanskega filma „Dekliški most" režiserja Mimora -Mikija Stamenkoviča. Po predstavi (za mladino predvidoma brezplačni) se bodo obiskovalcem predstavili nekateri glavni ustvarjalci filma (pričakujejo režiserja in glavne igralce). Film bo na sporedu tri dni
Obiskovalci se bodo lahko že pri otvoritvi prepričali, da sodi novi novomeški Dom JLA med najlepše v Jugoslaviji. Po pomenu in namenu bo osrednje kulturno žarišče mesta ob Krki in širše Dolenjske. Glavne kulturne zadeve se bodo nedvomno dogajale v eni najsodobnejših dvoran, ki je v tem domu. Dvorana bo lahko sprejela do 500 obiskovalcev in ima oder za okoli 200 nastopajočih. Prostor je v celoti urejen za nastope najrazličnejših kulturnih skupin, od gledaliških do folklornih. Posebej je treba podčrtati, da bodo poslej v Novem mestu lahko tudi operne predstave. Sicer pa bodo v domu kino, zborovanja, slavnostna zasedanja in tudi izobraževalne ure.
V večji, večnamenski avli bodo prirejali med drugim likovne in druge razstave. Svoj prostor bo imela domska knjižnica z okoli 20.000 knjigami, v glavnem z literaturo marksistične in zgodovinsko-poučne vsebine.
Pod rdečo streho doma bodo med drugim še: sejna dvorana za 80 ljudi, štiristezno avtomatsko kegljišče, kabinet za mini trim in prostori za gojitev najrazličnejših drugih športov ter delovanje številnih sekcij in drugih dejavnosti, ki so bile že v starih prostorih doma dokaj razvite. Dodamo naj le še to, da bo v pritličju Doma JLA restavracija vojaško gostinske ustanove Partizan s 120 sedeži.
Kajpak je ob tem pomembno povedati tudi to, da bo dom odprt tako vojašškim osebam, kot.tudi drugim obiskovalcem. Predvsem bodo v njem lahko gojili svojo dejavnost člani najrazličnejših kulturnih in športnih klubov in družin. Vsa dejavnost bo seveda potekala v njem ob redu in disciplini, ki je v takih ustanovah sicer v navadi.
Kapetan Miloš Džudovič, ki bo „žezlo“ upravnika držal tudi v novem domu JLA, je nad ,.rdečim lepotcem" še posebno navdušen, saj bo dom pod njegovim upravništvom in v razmerah, ki jih je z dosedanjimi težko primerjati, lahko ne le bolje deloval, ampak razvil tudi številne druge dejavnosti, na kakršne do zdaj ni mogel nihče misliti
V prostorih dosedanjega doma v Sokolski ulici, ki bo po izselitvi uprave dobil novega uporabnika^ je bilo lani med drugim 771 prireditev z več kot 77.000 obiskovalci od tega največ kino predstav, manj pa gledaliških gostovanj, koncertov, kultumo-zabavnih in drugih prireditev. Prav gotovo bo bilanca iz novega doma čez leto dni bistveno drugačna, še ugodnejša za kulturno in športno življenje Novega mesta.
I. ZORAN
IDEJNO—POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE -r Prosvetni delavci novomeške občine so imeli v torek v novomeški športni dvorani skupni seminar. Jože Doberšek, sekretar republiške izobraževalne skup nosti je predaval o nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in o svobodni menjavi dela. Bogdan Osolnik pa je govoril o naši družbeni etiki. V sredo so si prosvetni (delavci, razdeljeni v osem skupin,., ogledali večja dolenjska podjetja in se z vodilnimi pogovarjali o usmerjenem izobraževanju in celodnevni osnovni šoli. (Foto: Janez Pavlin)
Jeseni novosti v posavskih šolah
Uspel pogovor staršev o poklicnem usmerjanju v Sevnici — Naslonitev na združeno delo obeta v jeseni novosti v posavskih šolskih centrih
Roditeljski sestanki na sevniški osnovni šoli že lep čas niso le gledanje ocen v redovalnicah. Šola z urejeno svetovalno službo, v kateri delajo pedagog, psiholog in socialni delavec, skuša dati srečanjem s starši tudi širšo vsebino.
Ključi
solidarnosti
Trebnje: 14 solidarnostnih stanovanj
V ponedeljek je predsednik stanovanjske skupnosti v Trebnjem Janez Mihevc izročil ključe novih 14 solidarnostnih stanovanj mladim, delavcem in upokojencem.
To so stanovanja v novih treh blokih z 42 stanovanji na Pavlinovem hribu v Trebnjem. V jeseni je bilo vseljivih osem solidarnostnih stanovanj na Mimi, štiri pa so predvidena še v Mokronogu v bloku, ki je v gradnji. To so pravzaprav tudi prva solidarnostna stanovanja v občini, do katerih je prišla stanovanjska skupnost s triletnim zbiranjem sredstev. V akcijo bo treba vključiti vse delovne organizacije, v preteklosti so se namreč nekatere, kot je dejal v priložnostnem nagovoru predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Zajc, držale ob strani.
Večino solidarnostnih stanovanj v Trebnjem so dobili neposredni proizvajalci. Površina stanovanj je zaenkrat še bolj skromna. Ob ogledu so nekateri predstavniki stanovanjske skupnosti izražali mnenje, da bi morali pozorneje proučiti že projekte.
Za ta stanovanja so združevali denar delovni ljudje iz vse občine. Pri stanovanjski skupnosti želijo, da bi se novi stanovalci vključevali v stanovanjsko samoupravo tako kot delegati kot tudi pri delu hišnih svetov.	A.	Z.
V spomin Martinu Žuglju
V Piranu je v petek, 21. januarja, umrl Martin Žugelj, organizator vstaje v Beli krajini, nosilec spomenice 1941, revolucionar, predvojni komunist, nosilec pomembnih družbeno-poli-tičnih funkcij v povojni graditvi vse do upokojitve, človek, s katerim je Bela krajina in vsa naša družba veliko izgubila in mu bo trajno hvaležna za njegovo delo.
Martin Žugelj se je rodil 1909. leta v Dob ra vicah pri Metliki. Kot sin belokranjskega kmeta je že v rani mladosti občutil vso bedo takratnega časa in političnega režima Revna Bela krajina mu podobno kot inž. Janezu Marentiču ni dala najosnovnejšega, kar si je želel on in
prebivalci te pokrajine. Odšel je na delo v Zagreb, kjer se je vključil v revolucionarno delo. Tik pred vojno se je vrnil domov.
Po okupaciji Jugoslavije je kot član okrožnega komiteja komunistične partije za Belo krajino in član okrajnega odbora OF skupaj s tovarišem Šuštaršičem in kasneje s tov. Novakom-Očkom ter drugimi revolucionarji naredil vse, da so šli Belokranjci v oborožen boj proti okupatorju. Utrjeval, razširjal je partijsko in frontno organiziranost ljudi, ustanavljal odbore nove oblasti in bil zgled požrtvovalnega borča in revolucionarja. Za svoje delo je prejel spomenico 1941 in več drugih odlikovanj.
Tudi po vojni ni prenehal biti vojak Komunistične partije Jugoslavije. Bil je na odgovornih delovnih mestih kot sekretar okrajnega komiteja ZK v Krškem, Novem mestu in Črnomlju, pred upokojitvijo pa je bil predsednik občinskega odbora SZDL v Piranu. Bil je tudi član CK KPS, ter sodeloval na več kongresih, na katerih so se utrjevale pridobitve narodnoosvobodilnega boja in oblikovala samoupravna socialistična Jugoslavija.
Zadnji sestanek minuli četrtek v dvorani gasilskega doma je bil posvečen poklicnemu usmerjanju. Da bi bil razgovor kar najbolj stvaren, je vodstvo šole povabilo predstavnike srednjih in poklicnih šol, v katerih bodo letošnji osmošolci lahko nadaljevali šglanje. Odziv med starši je bil nadvse spodbuden: od 128 osmošolcev se je sestanka udeležilo 118 staršev.
Tudi s strani šol, kjer bo mogoče nadaljevati šolanje po osnovni šoli, je bil odziv lep. Vsi posavski šolski centri so poslali svoje predstavnike. Iz predstavitve šol, kot so to storili posamezni ravnatelji, je očitno, da bo letos v posameznih centrih tudi nekaj novosti. Brežiška gimnazija bo vpisovala v 3 oddelke, mogoča je med drugim usmeritev v pedagoški poklic in letos že drugič za vzgojiteljice. Soli za prodajalce nameravajo letos dodati še oddelek gostinske kile, po vsej verjetnosti bosta v Brežicah tudi oddelka ekonomske in administrativne šole.
V Krškem ne bodo šolali le strojne in elektrotehnike, temveč tudi novo smer — tehnike za papirno stroko. Morda' bodo že to jesen odprli oddelek za atomske tehnike, ki jih bo potrebovala krška jedrska centrala in druga atomska središča v državi. Vsakdo, kdor se bo vpisal v sevniško Poklicno oblačilno šolo, ima pravzaprav že tudi zagotovljeno kadrovsko štipendijo v Jutranjki.
alfred zeleznik
PLINSKE KRIZE NI BILO
Medtem ko je Ljubljana in Gorenjska okrog novega leta čutila pomanjkanje plina in so potrošniki čakali dolge ure, pa včasih zaman, smo bili v Novem mestu redno oskrbovani s plinom. Novotehna nabavlja plin v zagrebški plinarni, od koder so redno dobavljali pošiljke. Naval je bilo sicer tudi pri nas občutiti, vendar so plin dobili vsi potrošniki Celo iz Ljubljane in drugih krajev so hodili v Novo- mesto menjat prazne jeklenke za polne,
dr. Anton Vratuša:
Huda izguba za vse nas
Tragična smrt tovariša Džemala je huda izguba za vse nat
Zapustil nas je sredi boja za gospodarsko stabilizacijo,j
obrambo, ohranitev in nadaljnjo krepitev številnih pozr
dosežkov, ustvaijenih tudi z njegovo prizadevnostjo, v času, ko moramo pripeljati do konca veliko delo ustavne P1* obrazbe naše družbene preureditve in korak za korak® j vztrajno uresničevati politiko gospodarskega in družbene?! razvoja, kakor je zapisana v srednjeročnem načrtu, Mm treba odločno nadaljevati boj za nadaljnje utrjevanje me . narodnega položaja Titove Jugoslavije kot neodvisne? mednarodnega socialističnega in neuvrščenega dejavnike j svetu.	H
Velika praznina ostaja s smrtjo našega predsednika, kak | se zgodi, kadar vihar podre orjaški hrast. Ta praznina bi ® J še strašnejša, če se ne bi s padcem hrasta v vsej svoji veUCB ponovno pokazali vrelci, iz katerih so se napajale žile te?, neustavljivega življenja in sile. To pa so tisti vrelci, iz kate) vsi črpamo svojo moč, voljo in sposobnost, da spreminjali naravo okoli sebe in odnose med ljudmi, da tudi same sej osvobajamo, ko s skupnimi močmi utiramo še širša pota j osvobajanje človeka in dela od sil stihije in nadvlade . • • / ‘ Zato bodi ta naša huda izguba spodbuda za nadaflfjf
Via lista st kultun vorfla Stanko zaUjuj KibniŠ obeh i njam. enake Podeži nijL Raz Pred v »m v loval. dje vi na tisi wso® vedno
nove{ jih še
stari.
Včj Politi; smo z noben sami i
podpc
»tva g
Podžii
ljubite
bar
napre.
polni11
strnitev naših vrst, za mnoge akcije in podvige, s p' zaupanjem v lastne sile, ob hkratnem še krepkejšem pove
irictfB'
vanju s svetom, posebno s tistimi, ki delijo naša prepi .
.	~	.»v	|Ji
in težnje. Kje naj iščemo to moč, če ne v odločnosti energiji, v doslednem izvajanju politike ZKJ in tovariša J* J kakor je to delal in vedno znova potrjeval tovariš Džema!.
Zanj nikoli ni bilo nerešljivih nalog. Njegovo geslo je® 'j za sleherni problem mora biti alternativa, samo ne za Fj razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, za doslej uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti j duha bratstva in enotnosti, za stalno krepitev proizvajanj sil, za vsestranski gospodarski in socialni razvoj, za Pr0 * tivnost in kvaliteto gospodarjenja, za krepitev enakopravn v\ položaja Jugoslavije v mednarodni delitvi dela.
(Iz nagrobnega poslovilnega govora podpredsednika zvezne# ! vršnega sveta)
Februarja start v zdraviliščih
ribnišl
drains
nekaj
radiol
zamoi
niški a mi nuM
meri,
k
kultui
Člani
let. p,
deklei
službe
teh it
^ na
ave t
obvez
Zato
društi
za ne-
PtOSfc
vzrok
Prem;
Turizem in zdravilišča na visoki ravni bomo imeli tudi Dolenjci — Krka bo že letos začela graditi
V letošnjem letu začne novomeška Krka uresničevati srednjeročni program razvoja zdravilišč v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Gre za zelo obsežen investicijski načrt, ki ima vso podporo tako v republiškem razvojnem planu, kot v domačem občinskem in bančnem programu. Kaj si lahko od tega obetamo, je v pogovoru povedal Slavkp Plaveč, direktor TOZD Zdravilišča pri novomeški Krki.
„Obe zdravilišči imata zadnja leta minimalno akumulacijo, ker nimata dovolj zmogljivosti in nista urejeni in opremljeni tako, da bi ustrezali zahtevam sodobnega turizma. V Dol. Toplicah imamo trenutno 180 ležišč, od tega kar 150 brez sanitarij in udobja. Bazen v kopališki stavbi
Slavko Plaveč
je postavil še grof Auersperg in je bil delno adaptiran leta 1930. Razumljivo, da današnjim zahtevam gostov vse to ne ustreza, čeprav je termalna voda še tako zdravilna za revmatične in vrsto drugih bolezni. V Šmarjeških Toplicah je 130 postelj sicer v bolj udobnem okolju, saj imajo vse sebe WC in tuše, vendar ni prostorov za zdravstveno rehabilitacijo, fizioterapijo itd.
Glede na take razmere je modernizacija in povečanje zmogljivosti ter udobja in gradnja zdravstvenih objektov v obeh zdraviliščih več kot 'nujna.
O ŠTIPENDIRANJU
Cliku pokojnega Džemala Bijcdi-
ča je na petkovi razširjeni seji spregovoril član predsedstva občinske konference SZDL Kočevje Alojz Pe-
tek, nato pa so spomin na preminule v tej tragični nesreči počastili z enominutnim molkom.
Na seji so razpravljali o štipendiranju in kadrovski politiki v občini
ter se dogovorili o bodočem delu SZDL, ki bo zelo živahno, saj se je nabralo materiala kar za nekaj sej.
V prvi fazi uresničevanja razvojnega načrta obeh zdravilišč, ki se začne v Dol. Toplicah letos februarja, v Šmarjeti pa konec leta 1977, bodo v dolenjskem zdraviliškem turizmu naredili velik korak dalje. V Dol. Toplicah je predvidena investicija 30 milijonov dinarjev. Namenjena je izboljšanju udobja sedanjih posteljnih zmogljivosti, modernizaciji restavracije in bazenov ter gradnji prizidka k stari kopališki stavbi, v kateri bodo prostori za zdravstveno terapijo, masažo itd. Razen tega bomo v zdraviliškem domu pridobili 120 novih ležišč v sodobno urejenih in opremljenih sobah.
Ta dela bodo v letu 1977 predvidoma tudi končana.
V Šmarjeških Toplicah bomo jeseni 1977 začeli graditi objekt za zdravstveno terapijo in notranji bazen in bomo pridobili 150 ležišč."
— Znano je, da so zdravili-ško-gostinske zmogljivosti rentabilne v delovnih organizacijah, ki imajo*na voljo vsaj 300 postelj. Ali je v naslednjih letih predvidena nadaljnja rast obeh zdravilišč?
..Seveda. Najprej sem razložil naše načrte za letošnje leto, ki pa pomenijo šele prvo fazo razvojnega načrta. Druga faza se bo začela v Dol. Toplicah, v sezoni 1978/79 in bo zahtevala malo manj kot 100 milijonov dinarjev. V tem času bomo v DoL Toplicah zgradili nov objekt za potrebe zdravstvene terapije. Prav tako bomo z dograditvijo zdraviliškega doma proti gostišču Rog pridobili še 150 novih ležišč, tako da jih bo v Toplicah skupno 500. Obenem bomo povezali kopališki in zdraviliški dom in zgradili nov bazen. Tretja faza razvojnega načrta (po letu 1980) bo pridobitev nadaljnjih 500 ležišč v Dol. Toplicah. Predvideva pa gradnjo novih hotelov in restavracij v rezervatu, ki se razteza za zdraviliškim parkom, vzporedno ob športnem bazenu. V Šmarjeških Toplicah je drugfaza srednje-
ročnega razvojnega načrta postavljena v obdobje po letu 1980 in načrtuje pridobitev 300 novih postelj za goste, v zelo sodobno urejenem okolju."
- Govorila sva o zunanjih objektih, ki so neobhodno potrebni sodobnemu zdraviliškemu turizmu, veljalo pa bi ugotoviti še, ali je dovolj termalne vode v obeh krajih.
,„Krka’ je v zadnjih dveh letih izvedla obširne geološke raziskave, ki so pokazale nove vire termalne vode in zagotovo zadoščajo za izvedbo celotnega srednjeročnega razvojnega programa."
- Ali bodo Dolenjske in Smaiješke Toplice čez leta postale izrazito zdraviliška kraja? Kaj bo z rekreacijo, ki se je v obeh krajih ob odprtih bazenih lepo uveljavila?
„Veliko zanimanje za rekreacijo je v obeh krajih dalo osnovo za usmeritev tudi v srednjeročnem planu. Predvideno je, da bo v Dolenjskih in Smaijcških Toplicah zgrajen po en nov veliki zunanji bazen, vendar smo dali v programih prednost gradnji zdravstvenih in postaljnih zmogljivosti
*
Vsi investicijski _ jeni in v tem je Krkina Pr‘“’ \f jo velja izkoristiti. Vsak j bankam predložimo	'
cijo. Tudi finančne
- 1 raZ,i
upoštevaje, da se Krkin — črt za razvoj zdravilišč p°
ma z republiškimi
R.
Močno z
4
Spo
sPodn »e v vrsto
2l>ajo
moten
& moje hsta ;
mm $
Prisiij,
ZŠAM Krško šteje vf raj 250 članov
Krško združenje avtomehanikov stopa j, 20. leto dela. Tačas njenih iz vseh treh
Vi
iz vsen tre** P ; občin 244 članov. ^ dela združenja se je di na dobro obiskane«1 j zboru v soboto v Bresta j V zadnjih letih so bili ^ uspešni pri strokovnem nju članov. Izšolali j° ,efn kj voznikov, samo v nuna am opravilo šolo za
pokhene*^
kandidatov, novi tečaj jol»'
kandidatov. Zaenkrat de ?
nekakšnim pokrovitelj?*'' ^ ške šole, novi predpis* P^m .
- “ blJh. s K
moje
in te] motel
Jisem
žalila!
ttdiii,
nudvi
J?*li
* m
Že y
sklice vaše Priče ?! Va
'e. na v«n.
osamosvojitev, na — ■> s ra dosegli v povezovanju jK Avto-moto društvom. zboru so Izglasovali tuT1'nj{n° Zvezo'organizacij za tem"
“Prav
“lem
?e h Nti ?.a je s,tan Pa n
?«kt;
•men
ro v Krškem.	.
Tudi sobotni zbor J*^
odločni zahtevi za bero
OPo
lovne dobe za vse P0^^. iti ne glede na to, kje v° 1 tvijo zakon«
Hkrati tudi
^^odločitvijo zakono^pojjjJ
zadovoljni
dobe ne bi smelo prij13! ^1;
I za voznike od leta p0 r
DIPLOMA ZA TRUD - Na sobotnem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Krško je predsednik Srečko Smodič (na desni) izročil Tonetu Medvedu diplomo z zlatim vencem ob njegovi petdesetletnici. Tovariš Medved, nepogrešljiv pri izobraževanju voznikov, je tudi ustanovni član krškega združenja. (Foto: Zeleznik)
več vse od osvoboditve'
sekretarja^ »pubjttjfc
Staneta Zcrovnika je 'ZMSm malo, ker pa so ti^vu
2e doslej so uspešn«L [jjii . sorodnimi organizacija*! M z Belo krajino. Sc jjd ■ razviti notranje društve" ravno tako
M
tiza
f?av
, 3t;
S
i i ljud
Pod
Pte<
Sp
tos izražajo željo za lovanje z družbenopo*1
kon
mzacijaim.
DOLENJSKI LIST
St., 4 (1435) - 27. ja««
a. »n
s#
U
I o stran ste napisali sami!'- To stran ste napisali sami!— To stran ste
MLADI DOPISNIK
Kaj zavira kulturno delo
voiSa	delovanju v Ribnici Go-
stanknv, £..u8C)J0Vitvah raznih se-Zaklhift-I ^n'cl *n 0 obračunu ob Ribniški j”!6?1™ Komunista" v obehmL - Z ugotovitvami niam. ftlmai]ev se P°P°lnoma stri-e££ ^Pominjam pa, da bi lahko
Podeželski!1'?6 .u8°!°vili v večini
niji.	krajev širom po Slove-
Pied^TO?nje kulturnega življenja sem v	^	dobro znano, ker
P	loval ry^ 1?®* sam v njem sode-
cije veliVnbV0. ditvi smo na 11211 ep	"a tiste k^a opozarial1’ P°scbno
, i(	{«om in ch se “Jemale z novim
^dno dnKK, rrn^Stj°' Vendar smo »Da, to ie Kitak,odgovor mlajših: drugi čaj “ t°.j- Iat’ sedai Pa so nove čase	te’ druge oziroma
j®1	ustvarjati	in
. n,	stari.	°’ čeprav smo res že
Vča ‘K
bil*	politični fr10 de*a^ vsi, ne glede na
čiff	smo zanamH^n0^ nazor- DelaU
tet!	n°bene2art! Iužba nam ni dajala
1 ^ t	Vzdrževali smo se
ef,	P°dporo^!nn^mi’ Prireditvami in
J#	Stva en« Premožnejših članov dru-
>eb*	Podžigalo k ?ge, stranke. To je
a li ijubiteljskn r, Vse del° Je bilo
. .J' naPtediu n\. Vsi delamo za jAj° vendar umt^- stični razv°j> Pa
jlit ribniški oh^ •	°’	^	dela v vsej
eitt dramsko-rP^lf1 en.a s*®1 amaterska 1 nekai wvlfaciJska skupina '
afl* J Pevskih sWim;„ r^ u:
nekaj pevsk!v,aciiska. skuPina tei radio, skupin. Da bi kino, Zamorili &,* ‘V podobno tako Hi^ki dolin; ? kul|urno delo v Rib-w nutvilo ’	KaJ	Je vzrok
nuJiUhustrB, -u 0 trditi, ker ni II10 Po ;^eauh analiz. pO1 meri vDHv!„m Prepričanju v veliki #" ?a. je včasih"^	stanje dejstva>
te! lultumern^L,društveno delala -p®i so bilf?* ■ rrdada genera(
W let. Pr, ..Ji1 stan orete/nn in Hr
. ;v	J-lani so bili?.-	rn)ada generaci
0	let. Po vefiJ an	Pretežno 20 do
jllk'	dekleta n 50	bili to še fantje
službo • niso Ki,: ----------------!
na
generacija. -	- 30
----------.j. in
bili navezani na
p*
Uz®o in h- 0 bl11 navezani na ie** letnikov ; Danes je mladina j6 na od,* sl“žbah, nekateri so dve tretiin? -mih mestih- Več kot ^eznosti ie Poročenih in imajo >jedL?0 družine in otrok, društveno ri»i ma Viudi teh let za 23 nedelo tn Zgubljenih. Vzrok Prostori nitiIej n'so samo denar ir ^toki so v ne .radio in televizija, Premajhni	ljudeh	in tudi v
družbeni zavesti
ANDREJ ARKO
'N SE ENKRAT:
i samo natakati”
sP°dnji S^redntštvo prosim, ^vPrimenfkJ.celoti obj.«,’
ip	J^i° kot dnK	Ljudje me po-
/iif Potem dovr!r*^to delavko in ne -	nereS ’ da bi kdo <
režic, b" čne govorice. S. poje L ‘ere*"- - • ••
20
n!if	tti na wTja,u oagovor, v kate-
’A mra ^^iščem p" Cel° grozi z red-
5Š8 Prvo^nu!!1^ ^ bilo namenjeno 2 ifU 20, /^e. je v Dolenjskem oii’ n ^ na kn odgovor, v katc-
8 2,s0di"čem pru cel° z red-ji Prisiljena, da c L av zaiadi tega sem
IM -j Petek 21 Ponovno oglasim.
J' !?°Je delo^o Januaija- ste prišli
J %***. ?KU™eSiVBifepripc
___na
pošti ne
Kwes^° v	Pri P'
nk ""’11 ga lahlS1 ^asoP*s' MC
/ ž^fn.Hoben efcJaz prinescm-Jaz
Tovarne3'’ li me ne boš Jt da sem r	boste	sPct
% S?!5 takomd(!,aZen ”0d k«d se P3 (f' ^ lkate? “ rif? Poznava, da me 13 ’ j. /fe na moiJll3 j kaJ? Napadli )S3’ Sk|: drug0 , Jeni delovnem mestu, ^ Sajete n'a uč>telj! In vi se Vj! laži? t f, e' ki bodo potrdile
* . le - • m Drvp J ■ ot vi. Le-te so Ven i Pokličem uPadu celo govorila lZJko$da vas vržc
or* **'- Lahk« u-m°.rava tako po-T^av‘«ili in j,,] PriSli k meni, se
i ti' članvaSte Pa 21 lVi* b‘ bUa “rejena-.J	p3 ZmaBosU, ’ P° lzidu vašega
,vS( {t naravi a bodili okoli.
ki nima ?aHVescla' zauPna. J ne takšne r,! sP°rov ui pro-
kajth»m zardevabaVe' Joda tokrat
iV>l Painjyednoin m bcžala stran, U* stran c°bta in s_rzmagala resnica, ki ^ pj ^ Sicer pa i!5!:je,m*j'va *e za 1 Ž n^^v^^ibo.sodt:
Gabrski asfalt kliče
Krajani Gabrja so se odločili, da bodo prispevali mesečni dohodek za asfaltiranje ceste Ratež-Gabrje — Potrebna bo tudi družbena pomoč
Nedolžna „žrtev“: razstreljen klopotec
Vandalsko početje lovcev
Ta prispevek za Dolenjski list pišem zato, da ne boste presenečeni, če tudi vas doleti kaj podobnega. Da bo stvar jasnejša, bom povedal tole: dne 31. 10. 1976 sem lovskima družinama Škocjan in Otočec poslal pismo z naslednjo vsebino:
V nedeljo, 31. 10. 1976, sta imeli družini Škocjan in Otočec skupen lov na območju Vinji vrh. Ob tej priliki je bila povzročena škoda na strehi Peterlinove zidanice. Na vrhu slemena strehe je bil pritrjen klopotec. Nekateri člani vaših družin so si po končanem lovu privoščili objestno in neokusno šalo. Brez vzroka so streljali in vzeli za tarčo klopotec, pritrjen na strehi zidanice! Streljali so toliko časa, da so klopotec popolnoma uničili in ga vrgli s strehe. Pri tem so razbili tudi nekaj strešne opeke.
Upravičeno zahtevam,' da se mi povrne storjena škoda. Prosim UO družin, da me pismeno obvesti o ukrepih in pošlje zadovoljiv odgovor v 15 dneh. Ce ne sprejmem zadovoljivega odgovora, bom primoran storiti drugačne ukrepe.
Kovačič Jože Kranj Dražgoška 6”
Na to pismo sem prejel dva odgovora od Lovske družine Otočec, lovski družini Škocjan pa se ni zdelo vredno odgovoriti. Zidanica, na kateri je bila poškodovana streha in uničen klopotec, stoji na revirju lovske družine Škocjan, ali točneje povedano, 50 metrov od meje med enim in drugim revirjem. V prvem pismu lovske družine ' Otočec sem bil obveščen, da bo UO sklical sejo in me po seji ponovno obvestil, 30. 12. 1976 pa sem prejel drugo pismo z naslednjo vsebino:
„Sporočamo, da smo o vašem dopisu na seji UO 23. 12. 1976 razpravljali in ugotovili, da povzročene škode na vaši zidanici niso bili krivi naši lovci, kajti ta tudi ne stoji na našem
področju. Lovci pa niso imeli skupnega lova, pač pa je lovila vsaka družina zase. Kolikor pa vam je mogoče dokazati, da so bili to naši lovci, bomo o zadevi ponovno razpravljali, kajti tudi mi smatramo, da to ni po lovsko in ste popolnoma upravičeni zahtevati odškodninor Toliko v vednost
Lep pozdrav . Tajnik LD“ Res je, da obe družini nista imeli skupnega lova, vendar sem bil obveščen, da so se po končanem lovu okoli 14. ure tistega dne zadrževali lovci obeh družin v neposredni bližini naše zidanice. Očividci so bili oddaljeni le kakih 300 metrov od kraja, kjer so se lovci izživljali nad klopotcem. Slišali so ve č zaporednih strelov ter klopotanje klopotca, ki se je očitno branil pred napadalci. Kakih 30 minut po tem napadu je klopotec utihnil. Ko so očividci prispeli do zidanice, so lahko samo še po tleh pobirali ostanke klopotca ter kose razbite opeke. Lovci so seveda odšli svojo pot
Preden končam, bi dodal še tole: Prepričan sem, da so med bratci,.zelene bratovščine" tudi taki, ki natanko vedo, čigava je krivda. Morda so bili med njimi gostje iz drugih družin. Kakorkoli že - vprašujem se, kako je mogoče, da pristojni organi izdajajo dovoljenja za nošenje orožja takim vandalom, ki se objestno izživljajo nad tujo lastnino. Vprašujem se, ali niso spričo takega obnašanja ogroženi ljudje in objekti na Vinjem vrhu!
Vam, lovci, pa naslednje: če že smete loviti po tujih zemljiščih in uživati v lovski vnemi, pustite objekte, ki niso vaša last pri miru! Verjemite, da bi tudi mi lahko ubrali pot ki bi bila vam in vašim lovskim strastem v škodo. Za konec pa še to: če ne dobim povrnjene škode za streho in klopotec, bom storil vse, da pridem do svoje pravice.
JOŽE KOVAClC Kranj, Dražgoška 6
KS Gabrje je naposled le prisluhnila številnim željam in prošnjam svojih krajanov. Ustanovila je poseben odbor, ki bo poskrbel, da se sedanji največji kamen spotike, cesta Ratež-Gabrje, vendarle prilagodi potrebam sodobnega časa..
Novoustanovljeni odbor s predsednikom Jožetom Rakošem na čelu je že pričel s prvimi deli. Tako so na nedavnem zboru občanov sklenili, da so sleherni krajan prispeval za asfaltno prevleko svoj enomesečni zaslužek. Gabrčani pa bi radi v akcijo pritegnili tudi krajane
Kmetom ni vseeno kako
Odgovor na pismo s tem naslovpm, objavljeno 30. decembra lani
Mleko na področju Agrokombinata Krško odkupujejo Ljubljanske mlekarne preko naše organizacije v organizirani odkupni mreži od skupno 1.191 proizvajalcev. Agrokombinat Krško kot organizator mlečne proizvodnje na svojem področju je le posrednik ali soorganizator tega odkupa. Tudi vzorce, ki določajo kvalitetno vsebnost mleka, analizirajo Ljubljanske mlekarne, higiensko neoporečnost pa veterinarji Posavskega veterinarskega zavoda Te analize so potrebne, saj potrošnik zahteva kvalitetno in v zdravstvenem pogledu neoporečno mleko. Rezultati teh analiz formirajo odkupno ceno mleka, ki pa je zaradi teh malce kompliciranih ukrepov za mnoge še nerazumljiva. Čeprav tudi tov. Žibertovi iz Ardra v tem procesu še marsikaj ni jasno, se je za reševanje svojih problemov obrnila na javno občilo, ne pa na našo kooperacijsko službo, kjer bi dobila potrebno informacijo. Higienska neoporečnost njenega mleka je bila za mesec november ovrednotena na osnovi vzorca skupnega mleka, vzetega v zbiralnici na Raki. Analiza tega vzorca je pokazala, da je bilo to mleko onesnaženo. Ovrednotenje na osnovi skupnega vzorca je bilo potrebno zato, ker proizvajalka ni prinesla svojega mleka na individualno kontrolo. Zakaj se je tov. Žibertova izognila individualni kontroli, ne vemo, vsiljuje se pa vprašanje, kaj je bilo 19. novembra, to je na dan kontrole, z njenim mlekom, ko pa ga je vendar vse ostale dni v mesecu redno nosila. Ali je bila tega dne v njenem mleku morda že dolita voda, podobno, kot se je to zgodilo 27. avgusta 1975 (dokazila pri Agrokombinatu Krško, TOZD Kooperacija).
Po ŽPS so za stroške individualne kontrole higienske neoporečnosti obremenjeni rejci, in to ne glede na to, ali oddajajo svoje mleko vse dni v mesecu ali na dan kontrole.
ANTON GORENC organizator odkupa mleka pri Agrokombinatu Krško — TOZD Kooperacija
Bo lov na polhe še dovoljen?
polnim ERNA ROZMAN
A ■
I
X	POvi^ -Tzln X jU Pri POŠti V
1Kt	^ v listu iAi1® bo kdo želcl
A	PiseIS0tu bo bistveno novega.
K ©* tak«\ fe* Je razvidno iz Jfjj; *e-	m tako razpravljalo so-
I
I
*	nS v	pn-
J	Zanimiv,, Milke Sobar-
A	Ch,tca ^-..Predavanje o bo-
7	ljuder£0v°ril sedeL r’ Pe,cr KaP5-
Podk?’ .je lvni„mdcsetim zbranim Pied,*Pil z rjcIv. besede nazorno 1* j,-	??ia govor,??11: 0 usPešnosti
\ $ k0ncu 80 jih za,t Svilna vpra-nii	U.	astavljah prisotni ob
L
Urbanizacija in tehnični pogoji in posegi v naravno okolje delujejo zelo hitro. Zato bodo nekatere živali za vedno izginile. Izvršni svet SRS je predlagal skupščini, naj pripravi osnutek zakona o zaščiti redkih in najbolj ogroženih -živalskih vrst. S tem naj bi izpopolnili že obstoječi predpis oz. spisek že zaščitenih živali.
Strokovnjaki so določili, naj bi v Sloveniji dodatno zaščitili še 14 vrst žuželk, 6 vrst plazilcev in 22 vrst ptic. Od dvoživk so določili za .popolno zaščito človeško ribico. Predlagajo zaščito vseh živali, ki živijo v podzemskih jamah, ter hrošče in metulje, ki žive nad gozdno mejo. Med sesalci pa naj bi zaščitili jeza, podleska in gozdne polhe.
Na kočevskem območju žive izmed zaščitenih živali predvsem človeška ribica, mačjeoka koča, ponirek, kukavica, čebelar in zlato-vratka ter vse vrste polhov. Najtežje bo urediti primeren režim za zaščito polha na eni in polhanje na drugi strani Medtem ko pripravljajo predlog za zaščito nekaterih živali, pa ie bil oktobra lani sprejet nov republi-
(^35)
FILIP RIHAR
zakonu polh ni bil zajet med nizko divjad, po novem zakonu pa je tudi poli) divjad. Določeno je tudi, da se smejo polhi loviti le od 25. septembra do 15. novembra.
Kot polharja me zanima predvsem dvoje. V lovskem zakonu, ki je že sprejet, je polh uvrščen med divjad in je zanj že določen lovopust. Torej ga bo možno loviti. Vprašanje pa jc, kdo in kje. Po pred-
logu zakona o zaščiti nekaterih vrst živali, ki ga bodo v kratkem tudi sprejeli in po katerem v navedenem predlogu imenovanih živali sploh ne bo dovoljeno loviti, je imenovan in
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objave v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne ie-ljo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
ZNAČKE NAJMLAJŠIM
Zveza telesnokultumih organizacij v Krškem začenja akcijo za razširitev telesne vzgoje med predšolskimi otroki, da bi bil mladi rod bolj zdrav in bolje razvit Obrača se na starše, na krajevne skupnosti, na otroške vrtce in društva prijateljev mladine, da bi jo podprli pri akciji za športne značke iz različnih dejavnosti.
predviden tudi polh. Kako se bo to nesoglasje usklajevalo? Gre pa tudi za stoletne tradicije in nenapisane pravice polharjev, o čemer se bo verjetno še veliko govorilo in pisalo.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
Radenko Travica
„Vse, kar sem naredil, je skupno delo vseh nas,“je začel skromni vojak, doma iz Sida. Od njegovih kolegov v kasarni smo izvedeli, da je najbolj priljubljen vojak v njihovi enoti, pred kratkim pa je bil sprejet v ZK. Pa še nekaj je, zaradi česar ga imajo prijatelji tako radi: Radenko je tudi dober pevec zabavnih in narodnih pesmi, brez njega si ne morejo predstavljati prireditve v kasarni. Njegov starešina Zvonko Pavlovič je povedal, da bi si vsak predpostavljeni želel imeti takšnega vojaka
JORDAN PACKOV
9/n/	Jlt
9j/da/
sosednjih Brusnic, ki pa za tako delo ne kažejo kaj preveč zanimanja. Zagotovo lahko namreč trdimo, da prebivalci Gabrja ne bodo sami kos taki investiciji, zato bo še kako potrebna pomoč širše družbene skupnosti, predvsem nekaterih zainteresiranih delovnih organizacij. Gabrčani se ne bodo odrekli niti pomoči rojakov, ki delajo zunaj naSh meja in jih bo domača zemlja slej ko prej znova priklenila nase.
Takole pravijo: „Cesta ne bo velika pridobitev samo za nas, veliko bo dobil tudi dolenjski turizem, Gorjanci bodo bogatejši za metre asfaltne prevleke, ki so za turista še kako pomembni “ Odveč je ob tem zapisati, da so te besede spodbuda družbenim dejavnikom, ki so kraja- ^ nom te vasi dolžni pomagati
STARA SOLA SE NI ZA ŠARO
V stari boštanjski šoli bo v prihodnosti še mogoče slišati otroške glasove. V načrtu je namreč preusmeritev otrok, ki jih sedaj s tega brega Save vozijo v Sevnico iz Studenca in Bučke, zato bo nova šola hitro premajhna. V stari šoli naj bi bili oddelki male šole, varstva in tudi redni oddelki. V njej naj bi dobili kotiček tudi krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL. Sedaj obnavljajo fasado in zamenjujejo okna Posebna skrb velja udorini pod enim razredom, ki je pred leti vzbujala bojazen za vso stavbo. Udo-rino bodo uredili v sodelovanju s strokovnjaki Geološkega zavoda
Vojak in pevec: oboje odlično
Dolgo smo v novomeški kasarni Milana Majcna iskali vojaka Radenka Travico. Pravijo, da je nenehno zaseden, vedno ob kakšnem delu. Značka z napisom „Rrimeran vojnik“ na prsih tega vojaka nam je to potrdila.
NAGNALI JIH BOMO, PODGANE NEMŠKE!
Pogumna je bila Posavnikova mati Med vojno je partizanom večkrat govorila: „Fantje, vojna je, zmagali bomo. Te podgane bomo že nagnali ‘1 Bila je stara, toda hrabra in vzdržljiva
Bilo je nekoč med vojno. Pri hia je imela dva ranjenca, pa so prav takrat prišli Švabi in hoteli preiskati hišo. Toda ni izgubila glave, takoj jim je postregla z žganjem in Nemci so se ga seveda napili, ob koncu pa so starki celo pustili cigarete, češ naj se nauči kaditi Rok in Marko, mlada fanta iz Cankarjeve brigade, ki sta bila tisti čas pri Posavnikovi mami na zdravljenju, sta si seveda pošteno oddahnila „Mati, ko bo konec vojne, vas bova nosila na rokah," sta ji ob slovesu ginjena dejala
In prišla je svoboda, toda Posavnikova mati ni dočakala lepšega življenja K pogrebu, ki je bil na pragu svobode, sta jo nosila Rok in Marko, kot sta ji takrat na podstrešju tudi obljubila
ALBINCA ERBIDA OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
Umetnost združuje
Velik, raznobarven plakat je že od daleč opozarjal na pomembnost dne, ki se je naglo bližal. 6. januarja je člane likovnega krožka naše šole obiskal eden največjih jugoslovanskih umetnikov Ivan Lackovič. Skromen, prijazen mož, ki ni z ničimer izdajal -svoje slave, svoje vrednosti.
Kdaj in kako ste pričeli slikati, je bilo naše prvo vprašanje.
„Nič bolje nisem risal kot moji vrstniki v šoli V vsem sem jim bil podoben, le nogometa nisem igraL Moja umetniška pot seje pričela, ko sem služboval kot poštar v zagrebškem okolišu. Vedno sem imel pri roki svinčnik in papir in si nekatere zanimivosti tudi narisal."
Je vaše delo plod domišljije, ali rišete to, kar vidite v naravi?
„Moj glavni motiv so hiše, kmečke, skratka življenje na podeželju. Svoje delo imam rad, kajti brez ljubezni do tovrstne umetnosti ne bi nikoli uspel. Moje slike so izraz predstave o predmetu, ki ga pač vidim po svoje."
Kje ste že razstavljali, kakšne so vaše največje nagrade?
, Imel sem razstave v Parizu, Londonu, Rimu, Muenchnu, na Dunaju, sicer pa o svojih uspehih in priznanjih zelo nerad govorim."
Zamolčal je to, da je dobil prvo nagrado na razstavi v Rimu, kjer je prav tako dobil še medaljo tamkajšnje akademije za kulturo in znanost Skupaj je bilo nagrad kar 21.
Poznate tudi slovenske slikarje? Ali sodelujete z njimi?
„Kako da ne! Ljudje z istimi interesi se največkrat dobimo skupaj. Poznam dobro Božidarja Jakca, poznal sem Toneta Kralja in še nekatere. Vzornika pri svojem delu nisem imel, moj zgled je bil le pokojni profesor HegeduSč."
MERI PLAZAR OŠ Boštanj
SLAVKO PREGL V KOČEVJU
V ponedeljek, 17. januarja, je obiskal kočevske učence višjih razredov osnovne šole pisatelj Slavko Pregl. Znan je po nadaljevanki „Odprava zelenega zmaja", kije bila zelo priljubljena med mladimi gledalci televizije. Učenci so mu zastavljali razna vprašanja, na katere je odgovarjal.
TANJA PRIMC
27. januarja 1977
Kar 40 medvedkov in čebelic, najmlajših članov taborniške organizacije, so prejšnji četrtek sprejeli v novo družino na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu. Starejši taborniki so iim pripravili čajanko, izredno veselje p& so jim pomenile skupinske igre in zabavno tekmovanje. Na sliki: kje kroži kapica? Neugnane razigranosti navdušenih glavic ni treba še posebej razlagati, njihov smeh pove vse ... (Foto: Anica Smole, foto krožek OŠ Katje Rupena)
DOLENJSKI LIST
Temeljni kamen za novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu bodo vzidali 27. aprila in s tem počastili 40-letnico ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Začetek gradnje pomembnega objekta, ki bo hranil pričevanja o revoluciji in kazal obiskovalcem kulturnozgodovinski preporod Dolenjske, hkrati pa bo osrednji pomnik padlim borcem, žrtvam fašističnega nasilja in celotni revolucionarni preteklosti tega dela Slovenije, je torej pred vrati. Predvidevajo, da bo muzej zgrajen v letu in pol, tako da bi bila slovesna otvoritev že za občinski praznik 1978.
Do prve lopate, ki običajno simbolizira začetek gradbenih del, ni več dolgo. Natanko čez tri mesece naj bi se to zgodilo, in sicer na zemljišču, ki so ga poimenovali muzejski kompleks. Kot je znano, je projekt izdelal inž. arh. Mirko Kajzelj, prvo-nagrajenec javnega natečaja za idejno-projektno rešitev tega kompleksa. Če si za hip zamislimo dokončno ureditev, „vidi-mo“ novi muzej NOB in ljudske revolucije kot prvega v vrsti muzejskih objektov, ki so tam predvideni in bodo funkcionalno vključevali tudi sedanje prostore Dolenjskega muzeja (Križatijo) in Dolenjsko galerijo.
Novi muzej bo zavzemal nekaj več kot 1.400 m2 površine, od tega bo samo za razstavne prostore namenjeno 740 m2. In kaj vse bo v njem? Obiskovalci bodo dobili že ob vhodu informacijo o zbirkah in vseh pomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikih na. Dolenjskem. V glavni razstavni dvorani bo sodobno predstavljeno predvojno revolucionarno gibanje ter politična, vojaška, gospodarska, kulturna in druga dogajanja med NOB na Dolenjskem. V posebnem razstavišču bo prikazano umetniško ustvarjanje akademika Božidarja Jakca v vseh letih narodnoosvobodilnega boja. V muzeju bo nadalje poseben prostor za občasne razstave. Po-
★
★
*
*
★
★
*
*
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
*
★
*
★
*
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
*
★
★
*
★
★
★
★
*
*
*
★
★
*
★
★
★
★
★
*
★
★
*
★
★
★
★
*
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
S
★
★
POMNIK ŽRTVAM, HRAM DEDIŠČINE
MUZEJ NOB IN LJUDSKE REVOLUCIJE NAJ BI ZACELI GRADITI 27. APRILA - DOHODEK NA CAST USTANOVNEGA KONGRESA KPS 1937
NA ČEBINAH
vezan bo s spominsko avlo tako, da bo skupaj z vhodnim amfiteatrom omogočal tudi slavnostne prireditve. Poleg bo še predavalnica s knjižnico, kjer bodo učne ure, predvajali bodo filme, strokovnjaki pa študirali gradiva Pod muzejsko streho bo kajpak še več drugih prostorov (za upravo, arhiv, depo, skladišča, fotolaboratorij itd.).
Obiskovalci bodo imeli v muzeju na enem mestu pregled nad dogajanji na Dolenjskem, hkrati pa bo možno gradivo proučevati na kraju samem. Urejena dokumentacija in gradivo bosta omogočala, da bo muzej ob primerni kadrovski zasedbi in sodelovanju krajevnih skupnosti postopno urejal krajevne zbirke in spomenike v naravi.
ODLOČITEV OB 30-LETNICI
Zamisel tega, kar dobivamo letos, je stara vsaj petnajst let Že leta 1962 so ugotovili, da Dolenjska in še posebej Novo mesto nimata primernega objekta za prikazz novejše zgodovine, ki bi bil hkrati tudi osrednji spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter revolucionarni preteklosti -tega območja. Neizpolnjeni dolg do teh obdobij je leta 1975, ko smo proslavljali 30-letnico osvobo-
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
*■
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
ditve, zaskelel močneje kot kdaj prej. Začetek novega prizadevanja, da ta dolg naposled le plačamo, kakor se spodobi, pomeni imenovanje 37-članskega iniciativnega odbora za ograditev muzeja na seji vseh zborov novomeške občinske skupščine 31. marca 1975. Odbor se je konstituiral na seji 4. julija istega leta, od tega dne dalje pa poteka pod predsedstvom Bogdana Osolnika in ob posebni zavzetosti* ožjega gradbena odbora, ki ga vodi Miroslav Vute, nenehna akcija za ureditev gradbene dokumentacije, denarja in gradiva za zbirke.
Tajnik širšega odbora inž. Peter Ivanetič je na novinarski konferenci 20. januarja v Dolenjskem muzeju sporočil, da s tehnične plati ni nikakršne ovire, da se ne bi gradnja začela predvidenega dne. Celotna dokumentacija bo pripravljena in pogodbe podpisane do 15. marca, ko bo odbor imel v rokah tudi vsa potrebna soglasja.
KLJUČ ZNAN, DENARJA NI
„Gradnja pa se vendarle lahko začne le, če bodo zbrali 14 milijonov dinarjev,“ je nadaljeval. Odbor pa se, žal, ne more pohvaliti, da ta sredstva tudi ima, čeprav je prispevni ključ znan že
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
i
★
*
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
vse od slavnostne seje občinske skupščine v Novem mestu 29. oktobra 1975, ko so bili sprejeti sklepi s takole vsebino:
1. zgraditev muzeja NOB in ljudske revolucije je prioritetna naložba na kulturnem področju v občini za leti 1976 in 1977;
2. občinska skupščina in njeni organi se obvezujejo, da bodo storili vse, da bi ta sklep tudi uresničili;
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
3. organizacijam združenega dela, SIS in drugim organizacijam in skupnostim občinska skupščina priporoča, naj se s samoupravnim sporazumom obvežejo prispevati iz dohodka po zaključnih računih za 1975 in 1976 10 milijonov dinarjev; osnova za prispevek je 0,5 odst. od izplačanih bruto osebnih dohodkov za ti dve leti.
„Do zdaj,“ so pudarili na novinarski konferenci, „odbor ni izterjeval tega denarja, ker pa smo pred začetkom gradnje, denarja pa ni, bo poslej drugače.*1 Neporavnan dolg do sklada za izgradnjo muzeja je začel silovito trkati na vrata združenega dela in vseh drugih, hkrati pa še močneje na samoupravljalsko zavest kolektivov in vseh delovnih ljudi v občini. Ob zaključnih računih, ki so spet aktualni, naj dokažejo, da so plebiscitarno odločitev ga postavitev pomnika padlim in žrtvam minule vojne pripravljeni podpreti materialno, ne samo z besedami
Sklad je malone prazen in čaka na vplačila. (Za tiste, ki so pozabili, kam je treba nakazovati denar, napišemo še številko žiro računa: Kulturna skupnost Novo mesto, za oddelek NOB,
tm
Zbirka NOB v Ropasovi hiši in druge krajevne muzejske zbirke v novomeški občini ter širši Dolenjski so le skromno nadomestilo za to, kar bo Dolenjska dobila z novim muzejem NOB in ljudske revolucije v Novem mestu.
Pomnik žrtvam	in	nic°
revolucionarne	dediščin'	< >	q
mlajše rodove.	< >	vičk
I-	, |	Petr
Odel.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
št.	52100-646-470^
5,950.000 dinarjev (30^» vcsticijskega zneska) n^j * ■ muzej prispevala-republiS0®! turna skupnost, 2 nulijM' bodo zbrali z oglasi, volili in z drugimi nabiralnimi * mi. 14 milijonov dinarje? goj za začetek gradnje, *! treba zbrati vsaj 19 miljj0^! narjev, kolikor znaša ska vrednost za muzej.
TUDI BORCI IN SOLARJI POMAGAJO
V akcijo za zbiranje d® gradiva za muzej se je vi ZZB NOV, hkrati z njo F šolski zgodovinski krožki so že pozvali svoje člane jcvnih organizacijah v nj"" občini, naj med svoje vpišejo kot trenutno aktualno akcijo za novi meški muzej. Podoben naslovih na borčevske o® cije širom po Sloveniji, člani so tudi soustvaijali H vino narodnoosvobodilni* na Dolenjskem.	.a	,
Predsednik občinske »H renče Socialistične zve i Dular, sklicatelj konfeft1* 't poudaril, da Dolenjska ni P0**!, naključno tako žarišče, ■'►.
Rog pa ne naključno src*0 ,,, narodnoosvobodilnega bo] < >
to 1941, leto vstaje, je t < • pripravljena, kar	‘
je na odpor lahko pripw (.,,, ob lastnih predvojnih $ ,, cionamih izkustvih. samo bojišče, in kot kaže r i, tek o žrtvah, postala tudi« > mo grobišče. Delež Dolenj	*
njenih ljudi med NOBIJj> Z « resmci ogromen: 2
žena je padlo v boju, umrlo kot žrtve nasilja, |» aort je bilo 932 stanovanjskih V ( Krši gospodarskih in 61 javriih, r0je in SP00 <►
itd. Mnogo obeležij m j yj. j kov je že postavljenih, ga pomnika, pričevalca^ r
volucionarnih obdobij v
lu Slovenije, še nimamo.
To*
bi postal novi novon^j$u
»Izbruhnil je tifus!”
Strokovna obrazložitev
pojava
skem
salmoneloz na Dolenj-
„ V tej in tej osnovni šoli se je pojavil tifus!" Take in podobne govorice so se minule dni širile od ušes do ušes, posredniki pa so jim običajno še kaj pridali. Da bi zvedeli kaj več o pojavu bolezni salmoneloz na Dolenjskem, kjer je bilo lani občutno več obolenj kot prejšnja leta, smo za strokovno pojasnilo zaprosili mag. dr. Boža Oblaka z Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu.
Skupino bolezni, ki jih povzročajo paličaste kužne klice salmonele, imenujemo salmoneloze. Poznamo okrog 800 različnih salmonel. Na človeka so prilagojene salmonele, ki povzročajo trebušni tifus in parati-fuse A, B in C. Vse druge salmonele pa so doma v živalih. Prav zato so seveda človeku nanj prilagojene salmonele mnogo bolj nevarne kakor ostale salmonele, kar pomeni, da je potrebno precej manj „člove-š|dh“ salmonel za okužbo kakor pa ostalih, ki jih je včasih treba prav veliko, da bolezen sploh izbruhne.
Nekaj značilnih znakov salmoneloz: pri trebušnem tifusu, pa tudi pri paratifusu A je značilna vročina, ki ne pade in je približno ves čas enaka; počasnejše bitje srca, zaprtje in bolniku se večkrat blede. Pri pa-ratifusih B in C je v začetku rada driska, lahko tudi bruhanje, ostalo je enako kakor pri tifusu, le da je včasih vročina še višja in potek bolezni nekoliko krajši. Tudi zdravnik po znakih bolezni težko loči, za katero naštetih bolezni gre. Točna ugotovitev je možna šele s preiskavo krvi in blata bolnika. Druge salmonele, za katere smo rekli, da so doma v živalih, pa povzročajo pri človeku po okužbi bruhanje m drisko, posebno pri otrocih, vročina ni več stalni znak, lahko je ali pa je tudi ni. Driske so sluzave, včasih sluzavo krvavkaste.
Za razširjanje trebušnega tifusa in aratifusov imajo zaslugeIclicenosci, salmonele izločajo z blatom, včasih z urinom, in nimajo sami nobenih težav. Počutijo se zdrave. Zanje seveda ne vemo. Tiste, ki jih poznamo, imamo pod stalnim nadzorstvom. Te, človeku prilagojene salmonele se širijo največ z nečistočo. Zato pravimo, da so ta obolenja bolezni umazanih rok. Če bi se ljudje držali pravila, da sj je potrebno umiti roke predjedjo, po umaza-
DOLENJSKI LIST
La
nem delu in po prihodu iz stranišča, in to dosledno ter vsakič, potem bi bilo teh bolezni mnogo manj, kot jih je, čeprav jih ni več veliko. Po številu teh bolezni merimo higiensko kulturo naroda.
Drugi način širjenja je z vodo. Naš' teren je večinoma kraški, zato je možno, da zaceja gnojnica iz stranišč v kapnice, vodnjake, pa tudi v vodovode ali izvire in jih okuži. Zato je nujna kontrola in ureditev neurejenih stranišč in gnojniščnih jam ter greznic, ureditev počenih kapnic in zanemarjenih vodnjakov ter kloriranje obstoječih vodovodov.
Tudi muhe in drug mrčes lahko prehašajo salmonele in povzročajo širjenje teh bolezni, vendar je večinoma prenašalec človek in posredno tudi voda.
Druge salmonele, katerih klice-nosci so živali, povzročajo bolezni pri malih otrocih do treh let že v majhni količini. Za odrasle jih je treba precej več, zato so te bolezni pri odraslih redkejše. Prenašajo se navadno s hrano, največ z mlekom in mlečnimi izdelki, pa tudi z_ mesom.
Ko salmonelozo odkrijemo, zdravstvena služba takoj ustrezno ukrepa. Bolnika izoliramo, največkrat na infekcijski oddelek bolnišnice, kjer uredijo vse, kar je treba za zdravljenje in natančne preiskave. Bolezen prijavimo, kar je zelo važno, ker potem lahko epidemijo hitro omejimo ali zatremo. Napravimo epidemiološko raziskavo, da ugotovimo vir okužbe, razkužimo bolnikovo bivališče in damo svojcem ustrezna navodila. Ce grozi večja epidemija, prebivalstvo cepimo. Bolnika odpustimo, ko je trikrat po vrsti njegovo blato na kužne klice negativno. Če je klicenosec, ostane ves čas pod zdravniško kontrolo, šele po treh mesečnih negativnih izvidih ga imamo za zdravega. Ker se salmonele zadržujejo in množc v žolčniku, pomaga k ozdravitvi kliccnosca tudi operacija žolčnika.
V zadnjih petih letih je bilo najdenih v naši regiji vsega 349 salmo-neloznih bolnikov. Od tega je bilo 6 bolnikov s trebušnim tifusom, 28 bolnikov je imelo paratifus B in 1 bolnik paratifus C. Bolnikov s para-tifusom A sploh ni bilo. Zadnji dve leti ni bilo niti enega bolnika s trebušnim tifusom in v zadnjem letu le 2 s paratifusom B. To očitno kaže, da sc je higienska in splošna kultura našega prebivalstva dvignila, da so ljudje bolj čisti, da je preskrba z zdravo pitno vodo boljša in da je
surova kot tudi pripravljena hrana čistejša. Zasluge za tako stanje ima prav gotovo tudi zdravstvena služba, posebno preventivna, ki že leta in leta uspešno deluje v regiji za izboljšanje zdravja prebivalstva.
Vsi ostali bolniki s salmonelami gredo med druge salmoneloze. Število teh pa raste, posebno v zadnjem
POJAVI SALMONELOZ
letu. To ne pomeni, da jih prej ni bilo, pač pa, da zdravstvena služba dosledno pregleduje tudi bakteriološko vse bolnike z driskami, ki pridejo v ordinacijo ali pa če se kakorkoli zanje izve. Največ zaslug za to ima otroški dispanzer novomeškega zdravstvenega doma, s čigar pomočjo je bilo odkritih največ salmoneloz.
Občine:
Leto	Črno- melj	Krško	Metli- ka	Novo mesto	Treb- nje	Sku- paj
1973	4	7	3	41	4	59
1974	3	13	3	39	3	61
1975	6	8	_	10	2	26
1976	10	4	1	95	5	115
Skupaj	28	36	8	258	19	349
/O ljubljanska bank0
KADROVSKA KOMISIJA PRI LJUBLJANSKI BANKI -PODRUŽNICI NOVO MESTO
o b j a v I j a
naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: za osrednjo enoto Novo mesto:
1. REFERENTA - ZA ODPLAČEVANJE KR^' TOV
2. REFERENTA - OBDELOVALCA DINARS** DOKUMENTACIJE
3. REFERENTA-BLAGAJNIKA DINARSKO LUTNE BLAGAJNE ZA EKSPOZITUR0 BRŠLIN.
Pogoji:	_
pod štev. 1: srednja šola (ESŠ ali gimnazija ali upravno a * j - • •	-	ustreže	i
ZV]
jen
svoj
Na
kov
S
1
i:*«*.
\\i%
o
♦♦♦♦
Se boljša in bolje organizirana zdravstvena služba, večja zdravstvena prosvetljenost prebivalstva, boljša in sodobnejša preksrba prebivalstva s pitno vodo in hrano, nenehni dvig življenjske ravni in splošni napredek
regije, vse to bo nedvomno izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva, zmanjšalo število obolenj s salmonelami in s tem tudi dvignilo higiensko kulturo.
Dr. BOŽO OBLAK
nistrativna šola) z delovnih izkušenj;
zaključnim izpitom in 2 leti
3
pod štev. 2: srednja šola (ESŠ ali gimnazija ali upravno a nistrativna šola ali srednja komercialna šola) z zakljuc izpitom in 2 leti ustreznih dejovnih izkušenj; pod štev. 3: srednja šola (ESŠ ali gimnazija ali upravno a , nistrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja koff>er j na šola ali strokovna PTT šola) z zaključnim izpitom 'n leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom ter dokazilo*^ šolski izobrazbi pošljite kadrovski komisiji Ljubi)3 ^ ^
sto. Rok prijave je 10 dn	M
izbiri obveščeni v 30 dne&	;
banke—podružnice Novo mi objavi.
Prijavljeni kandidati bodo o objavi.
Vabimo grafike!
Zaradi ra/Stritve dejavnosti m zanimivih razvojnih načrtov vabimo k sodelovanju v ofset grafični pripravi
montažerja-ročnega stavca reprofotografa
Za obe delovni mesti iščemo sodelavce s končano poklicno grafično šolo Želimo vas seznaniti / delovnimi in socialnimi pogoji še pred vašo ponudbo — obiščite nas'
ČZP Dolenjski list Novo mesto
Glavni trg 3, tel /068/ 23-611
LICITACIJA!
EUROTRANS, RIBNICA ^
Komisija za odpis in odprodajo OS razpisuje licit^JjJLtf odpredajo rabljenih OS dne 5. 2. 1977 v prostorih i { Goriča vas.
Za odprodajo:
1 MAN 770 — delno karamboliran
2. sušilnica za les - kap. 6 m3
3. kombi IMV — potreben generalnega popravila
4. razna ohišja prikolic — nekompletna
5. kasoni RABA - nekompletni
6. različen drobni material
moi
Sod
vina
obt\
1
^n; °bt, bi s ttier
POt;
°bti
S
nejs
*ahi
ne8;
„ »1 r^r
(sre
'oti
1’,
N«
d«11 ur«-!
nia,
rini’
tranke si lahko blago ogledajo dan pred licitacijo-licitacije imajo prednost delovne organizacije do	j
potem pa zasebniki.
■Krnom
je marliiv	^MU KRAJU — Pisatelj Jaroslav Štoviček
svoje sm ♦*	^tumo	življenje	krške občine. Vse do
Na nA-*6 J re^en gost Valvasorjeve knjižnice in galerije, kovnih „ * : ^tov«ček (prvi z leve) na otvoritvi ene od li-razstav pred let| v krški galeriji.
V
Stoviček in Šavora
Magrebu literarni večer, posvečen umrlima knji-_	Zevnikoma	slovenskega	rodu
10 .
v<*LTTia ie bil v Sl°-
teramT t®1 ^ Za^ li'
unirlirm i e°er’ P°svečen
roslaZ t!lZTik0mi: Ja'
dom lovlct^ ki je bil Krško* ■ Leskovca pri
r°knem,ln J^ateiu Šavori, vi. v Središču ob Dra-
Za/eL et etij sta Ž!Vela v
štva lt1." h' člana Dru-
»Jt ^pSevrikov Hrvaške
tu' ■ > del v i. Pre°ej literarnih 'Hi: nico. ^goslovansko zaklad-
11 mFT* Jar°slavu Što-!;; Petre OmvT°r'7- dn Fran J > življenjsko ,e Stovičkovo
H:^3/ *?.- zatem pu
r^'' • del. Takn J sfbm° njegovih 'l>' dot ielaso: »Nemvad-mV *el£&naVadnega člo-3 11 - dve i/t^Jlhje leta 1956 ; PU Matici a/ lzidu izv‘mika
Yv^SlmJski - vsi°-hd^Ck^ivodurizdalaMla-
l > delo so n! ? Ljubljani (to : ščino, ,Sedh,tudivalban-
''Mtinih Jerle!a..1960 P"
L, novel Orm!	zbirka
;; ^ doživela ,'j:m luPina“, ki
jih, in naposled psihološki roman „Tudi slepi vidijo ki ga imamo od leta 1971 tudi v slovenščini (izšel pri DZS). Za roman „Fačuk“ (,,Pankrt“), ki je še v rokopisu, je Stoviček dobil visoko literarno nagrado.
Dr. Petre je posebej poudaril, da je Štovičkov literarni jezik bogat, iskren in • poln svežine, zato je njegova . dela prijetno brati.
Podobne ugotovitve so na literarnem večeru izrekli tudi o pisatelju in pesniku Mateju Šavori. Oba književnika sta motive za svoja dela črpala pogosto iz svojih rojstnih krajev. Zato je pomemben tudi njun prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju med Hrvati in Slovenci, še posebno tistih, ki živip na obmejnem območju.
Literarni večer je priredilo Kulturno-prosvetno društvo „Slovenski dom" iz Zagreba. Udeležilo se ga je okoli sto v Zagrebu živečih Slovencev in drugih gostov.
ni' lili tl
ni'
ir"
. mL >l Prim^ Z VLVUn oneh teh glagolo im’, 8 a°lgoletnim iP1Sati bi morali takole: etenim primi- bovanjem sc je srečal /
■n ga pomagal razrešiti.1
marsikate-
Novogoriško naročilo kulturi
I
i!
Nekdo "0bt02ENA VlSlNA"
& sPada forfk?\d®nar> namesto da bi ga izročil tja, ka-vin	e ga ie nnn , no za popravilo svojega avtomobila.
^ je o te	predse	in ga obtožilo poneverbe. No-
obt Je za nrpiot^06^’zaPisa' med drugim tudi tole: Tak”1 ViSini enar dal popravit avto in ga porabil v
to !!amCSt0 neP°5tenjaka je bila naenkrat obto-bi	n*c*> toda	znesek.	Ne vem, ali je tako pisalo že v
mer	ar Povedal	t i!	)e’novinar storil dosti bolje, če
•	aKo,	kakor ustreza našemu jeziku, na pri-
jc z
obw*' vsoto01!?1;11!01 denatjem plačal popravilo avta in tako žen),“ ’ J° navaja obtožnica (ali: ... za katero je .stavek je s ■
žal5’ P^dvsem^ S*Cer n®koliko daljši, vendar je zato pravil-V ^0brega nfc •'!>sn.ejs‘- Jasnost pa je ena izmed glavnih nja, kakor smo nekoč že zapisali.
^APACNa vezava glagola
nePravtakoe PREDMETOM
j1® nastaNvfd'	‘n premalo zanesljivega jezikov-
*Wd dolgolitnS "ji stavek: p. JU Marsikateri" sl“žbovanjem se je srečal in pomagal (sreir Je prezr\Zapl<**1 primer.»
^ se s nri’m»a se.ve2e 8>agoI srečam se s 6. sklonom zar ,a^eni ne mo™	glagol razrešiti pa s 4. sklonom.
Na konferenci ZKPOS oziroma ZKOS potrdili noyo usmeritev kulturnih društev in amaterizma v Sloveniji — Organizacijo vodi zdaj Jože Humar, Boris Savnik pa je eden od
treh podpredsednikov	_____________
Kvaliteta in množičnost bodita najpomembnejš idilo kulturnih društev v naši republiki. To ie pra
jše, ne pa edino
vodilo kulturnih društev v naši republiki. To je prav gotovo osrednje sporočilo iz Nove Gorice, kjer je 21. in 22. januarja zasedala druga konferenca Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Značilne so tudi nekatere novosti.
Naj takoj povemo, daje vod-	Pod.geslom ,,Globlje, pristne-
stvo prevzel Jože Humer, po-	je, bolje!" se je med drugim
močnik predsednika sveta za kulturo pri IS SRS, in tako zamenjal dolgoletnega predsednika Iva Tavčarja. Eden od treh podpredsednikov je postal tudi Boris Savnik iz Novega mesta. Konferenca je sprejela nov statut in sprejela sklep o preimenovanju ZKPO v Zvezo kulturnih organizacij (ZKO).
Zborovanje je potekalo predvsem v znamenju razprav o položaju in vlogi kulture v samoupravni družbi. Tak ton je dal razpravam že Ivo Tavčar kot eden prvih govornikov. Delegati so drug za drugim želeli razvozlati vrsto najrazličnejših zadev (na glasbenem in literarnem področju, pri stikih z zamejskimi društvi itd.).
DOLENJSKI RAZGLEDI:
Kdaj prelomnica?
Tako se sprašuje v zadnji številki Dolenjskih razgledov, izšli decembra 1976, glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista Marjan Legan in navaja, da so Razgledi prav gotovo potrebna kulturna dobrina za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje oziroma za občane na tem območju.
Korak Dolenjskega lista, da je pred leti začel izdajati Dolenjske razglede, jc treba vsekakor pozdraviti, tembolj, ker je s tem začel odpravljati belo liso, ki je že kar preveč bodla v oči. Seveda je moral Dolenjski list za to, da so Razgledi lahko izhajali, pretežno seči v svoj žep. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo to zanj veliko breme.
Brez denarja ne more živeti nobena taka stvar, pa naj gre za samostojno revijo ali samo rednemu časniku priloženo publikacijo. Zato bi opozoril vseh devet občinskih kulturnih skupnosti oziroma njihove samoupravne organe, naj prisluhnejo nanje naslovljenemu pozivu glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega Usta ter podpro tako kulturno akcijo, kot jo s svojim izhajanjem, vsebino in poslanstvom pomenijo Dolenjski razgledi.
Morda pa je še kakšna druga oblika denarne pomoči. O tem naj presodijo bralci Dolenjskega lista in Dolenjskih razgledov. Vsekakor je treba zagotoviti stalen vir financiranja ne glede na to, za kakšno obliko zbiranja denarja bi se odločili.
Mimogrede naj navržem še tole. V Primorskem dnevniku, ki izhaja v Trstu, večkrat berem, kako prispevajo posamezniki denar za Dijaško matico, za postavitev spomenika padlim borcem in za podobne prostovoljne nabiralne akcije. Tako torej v zamejstvu. Ne navajam tega zato, da bi ta zgled presadili k nam, povedal sem le, da bi o tem razmišljali. Razmišljali že zato, ker gre za Dolenjsko, za pokrajino, ki je Slovencem dala Trubarja, Jurčiča, Stritarja, Levstika. Ker gre za zibelko slovenske besede.
S. SKOČIR
ZANIMANJE ZA RAZSTAVO O OTONU BERKOPCU
Knjižno raatavo, ki jo je novomeška Studijska knjižnica pripravila ob 70-letnici pesnika, prevajalca, urednika, publicista tir. Otona Ber-kopca, belokranjskega rojaka z Vinice in dolgoletnega slovenskega knji-ževitiškega konzula na Češkem, rn so jo sredi januarja prenesli v črnomaljsko knjižnico, so, potem ko si jo je ogledalo veliko obiskovalcev, na začetku tega tedna zaprli. Zanimiva razstava, ki kaže dr. Berkopca kot zelo pomembnega za slovensko in jugoslovansko kulturo, še posebej pa kot presajevalca slovenske kulture in literature na Češko in češke v Slovenijo, sc bo selila še v Vinico, Berkopčev rojstni kraj.
ANTON INGOLIČ 70—LETNI K
70-letnice roistva slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, avtorja številnih proznih del iz sodobnega življenja in preteklih dob, se je spomnila Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu /. obsežnejšo knjižno ra/stavo, odprto prejšnji teden. V razstavnih vitrinah vzdolž avle jc prikazanih okoli 1980 knjig in publikacij, povezanih t. Ingoličev im imenom in ustvarjalnostjo Od tega je prikazan slavljenec v 11*7 samostojnih t (prvih izdajah, ponatisih in prevodih 'Vojih .tel), drugo pa so |x Dodika. R j/Mava zajema Ingoliče-vo ustvarjalno obdobje od leta 1932 dalje.
oglasil tudi pisatelj Beno Zupančič, sicer podpredsednik republiške skupščine. Dejal je, da .,moramo imeti vselej pred seboj delovnega človeka11 in se vprašati npr., ,,kakšno pot naj le ta ubere v organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti, da bosta prišla do izraza njegovo kul turno hotenj e in življenje.“
Član . izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šali je menil, da bo ta konferenca dala novih moči za kulturno
akcijo. ZKOS je nepogrešljiv dejavnik v demokratizaciji kulturne politike, za to bi moral biti njen član sleherni občan. Zveza kot celota bi morala postati bolj kritična do pojavov kulturnega življenja, zlasti naj bi to še posebej veljalo za tako imenovano kulturno proizvodnjo za mladino.
Novogoriško naročilo kulturi prek ZKOS najbrž ni lahko. Potrebno bo dosledno izvajati smernice in sklepe, nova usmeritev pa bo prav gotovo morala dobiti odmev tudi v programih občinskih ZKO.
Tako bo ZKO upravičila nadaljnje delovanje in ne nazadnje tudi odlikovanje - red zaslug za narod z zlatimi žarki — ki soji ga podelili v dneh konference.
KONCERT PRED ŠOLSKIM ODDIHOM - 20. januarja so učenci glasbene šole „Marjan K>zina“ nastopili na zaključnem koncertu ob koncu prvega šolskega polletja. V skoraj dveurnem sporedu so v Domu kulture navduševali Obiskovalce s skladbami znanih mojstrov glasbene umetnosti. Posebno so se izkazali nekateri posamezniki, harmonikarski zbor in pred tremi meseci ustanovljena pihalna godba, ki jo sestavljajo izključno učenci glasbene šole. Na sliki: učenec Marjan Turk je zaigral zahtevno skladbo brez not pred seboj. (Foto: Janez Pavlin)
Nova revija
Na pobudo kulturne sekcije posavskih študentov poteka te dni med predstavniki mladine iz Posavja in študenti dogovarjanje o izdajanju skupne revije za kulturo in družbena vprašanja ..Posavska srečanja".
Publikacija naj bi postala stalna oblika sodelovanja študentov in socialistične mladine ter vseh zainteresiranih organizacij in občanov. Z vsebino (literarni prispevki znanih in neznanih avtorjev, esejistični in’ drugi članki o umetnosti ter drugih kulturnih vprašanjih, dejavnost mladih v družbenem življenju itd.) bo sku-ša i vplivati na mlade, ki se odločajo za življenjsko pot, da bi pravilno uskladili svoje želje s potrebami in možnostmi družbe.
Eden glavnih namenov zasnovane revije je prispevati k razvoju zavesti, da kulturni delavci niso edini in ločeni ustvarjalci kulturnih dobrin, delavci v neposredni proizvodnji pa le plačniki in porabniki njihovih stvaritev.
V reviji bodo sodelovali predvsem posavski avtorji in tudi tematika bo za to področje zanimiva. Seveda s tem drugim vrata niso zaprta. Prva številka je skoraj že v celoti pripravljena in upajo, da bo tudi kmalu izšla. Kako bo s tem, bo znano po seji medobčinskega sveta ZSMS posavskih občin.
SILVO MAVSAR
NAGRADA „POLITIKE" FRANCETU MIHELIČU
Nagrado v višini 20.000 dinarjev, ki jo podeljuje beograjsko časopisno založniško podjetje Politika (sklad Vladislava Ribnikarja), je pred kratkim prejel znani slovenski slikar in grafik France Mihelič. Posebna žirija sc je odločila, da podeli to tradicionalno priznanje prav našemu umetniku po veliki Miheličevi retrospektivni razstavi v muzeju sodobne umetnosti v Beogradu, ki je bila odprta lani. Nagrado so ustanovili leta 1935, obnovili pa so jo 3. junija 1957.
Za knjigo in knjižnice prek DKD
V Novem mestu začelo delovati Društvo knjižničarjev Dolenjske (za pet občin)
13. januaija je Novo mesto postalo sedež še ene medobčinske kulturne organizacije: Društva knjižničaijev Dolenjske (DKD). Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil tega dne v Študijski knjižnici Mirana Jarca, so za predsednika izvolili Boga Komelja iz Novega mesta, za podpredsednico pa Leo Grabrijan iz Črnomlja.
Novo društvo, ki se kot samostoj-	mer bibliofil i. V kratkem bodo do-
na organizacija vključuje v Zvezo	bile vse delovne organizacije in usta-
društev bibliotekarjev Slovenije, de-	nove posebno prijavnico za vstop v
luje za pet občin: črnomaljsko,	društvo in izpolnjeno vrnile Studij-
ski knjižnicL
Bogo Komelj, sicer upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca, pravi: „Na začetku si bomo predvsem prizadevali, da bi društvo organizacijsko utrdili in ga okrepili s čim večjim številom članov. Preprosto tudi zato, da bo naš glas v javnosti močnejši. Močan glas pa bo še kako potreben, če naj na knjižničarskem področju uresničimo zakonske in druge dogovorjene naloge. Ena takih nalog jc prav gotovo namenjena knjigi. Pri tem si bomo morali prizadevati, da bi bila knjiga v prihodnje kar najbolj razširjena in s tem omogočeno, da bi prišla v roke res slehernemu delovnemu človeku. Za kaj si bomo poleg tega še prizadevali, bo
zapisano tako v društvenem statutu kot v njegovem programu. Mimo tega naj omenim, da bo ena osrednjih
krško, metliško, novomeško in trebanjsko. Delegati iz teh občin predstavljajo tudi njegovo vodstvo.
Društvo ni samo organizacija za poklicne knjižničarje, ampak se vanj lahko včlanijo tudi tisti, ki knjižničarsko dejavnost opravljajo nepoklicno, denimo knjižničarji ljudskih knjižnic, šolskih knjižnic in knjižnic v delovnih organizacijah. Člani društva pa so lahko tudi drugi, na pri-
„KOMEDIJA
LJUBEZNI" DREVI PONOVLJENA
Amatersko gledališče v Novem mestu bo drevi ob 19.30 v Domu kulture ponovilo Covvardovo „Komedijo ljubezni". Skupina se bo predstavila v enaki zasedbi kot na premieri 14. januaija. Med tem so igralci igro še bolj izpilili in dognali angleški humor, ki gaje Covvardovo delo prepolno. Priložnost za to so imeli na dosedanjih gostovanjih v Straži in Škocjanu. V načrtu j« imajo še gostovanje v Žužemberku, Krikein in drugih krajih na Dolenjskem. Uspeli pri občinstvu imajo že vnaprej zagotovljen. saj jc „Komedija ljubezni*1 laka odrska zvrst, ob kateri se obiskovalec lahko imenitno zabava In si da duška ob prizorih, kakršne lahko sreča niareikdaj tudi v svoji neposredni okolici.
Bogo Komelj: „Knjigo vsakemu občanu!"
nalog društva skrbeti za strokovno izpopolnjevanje članov prek tečajev, seminarjev in drugih oblik, hkrati pa bo pomagalo pri ustanavljanju in utrjevanju mreže knjižnic ter sodelovalo v akcijah za popularizacijo knji-
ge.
1. Z.
5«
SLIKARJI SRBSKE ROMANTIKE - V Narodnem muzeju v Beogradu so odprli pred kratkim slikarsko razstavo z naslovom „Srbsko slikarstvo in grafika v dobi romanti-kc“. Na razstavi je predstavljenih 119 del 31 avtorjev, nastala pa so v obdobju 1848-1878. Z največ deli so zastopani slikarji Novak Radonjič, Stcva Todororič in Djura Jakšič. Razstavo so odprli v počastitev 150-letnice Matice Srbske.
SKOPSKA KULTURNA SREČANJA - Cez nekaj dni se» bodo v Skopju začela kulturna srečanja „Pesem o<iocu 76“. Posvečena bodo 150-letnici rojstva makedonskega revolucionarja Gocc Dclčeva in 85-letnici rojstva Josipa Broza Tita. Na srečanjih bo nastopilo deset kulturnounietniških društev iz vse Makedonije, skopski gledališčniki pa bodo pripravili recital revolucionarnih pesmi.
JEZIKI V KASETAH - Kasetna produkcija RTV pripravlja v sodelovanju z delavsko univerzo Boris Kidrič iz Ljubljane in založbo Max Hueber iz Muenchna tečaj angleškega jezika tretje in nemškega jezika druge stopnje (s slovenskim in srbohrvaškim uvajalnim besedilom). Do zdaj so ob takem sodelovanju izšle „jczikovnc“ kasete za angleščino (I in II), nemščino (I), francoščino (I) in italijanščino (I). Ti tečaji so v javnosti bolj znani kot jezikovni tečaji „2000 S“.
MALEŠEVE „RDECE LUCKE“
Ob i/.idu druge izdaje likovnega albuma „Rdeče lučke" znanega slovenskega akademskega slikarja, grafika in ilustratorja Mihe Maleša so v Kopru pred kratkim odprli razstavo umetnikovih del. Malešev likovni album je prvič izšel leta 1929, tokrat pa ga je izdala koprska založba Lipa.
wur:rjj 1977
rtr tn u.ec!il. IVAN ZCIO
DOLENJSKI 1
1
! ;• tisti
hip
SONČNA ŠKROPILNICA — Zares zanimivo fotografijo je posnel Franc Mali z Otočca. V zgodnjih jutranjih urah ali v poznih popoldanskih je s fotoaparatom stopil na pravo mesto, da je ujel gasilce pri vaji na prav svojevrsten način. Marljive gasilce obliva pravcati sončni curek, kot da bi nebesne sile sodelovale. Ob tem pa je znal ujeti v tem sončnem soju še dva svetleča se curka brizgaln v ozadju, kar ob temni podlagi gozda učinkuje nenavadno. Škoda, da je fotografija narejena na tako majhnem formatu in da je malce preveč siva. Na večjem papirju in z bolj poudaijeno črnino gozda bi slika samo pridobila učinkovitost. Taki posnetki so po drugi strani kaj lahko nezanimivi in slabi, saj je fotografiranje proti svetlobi dvorezen meč: na fotografiji izgubijo sence detajle, pojavijo se odsevi blende, in na slikah, posnetkih s cenejšimi objektivi brez MC plasti, svetloba zelo rada „požre“ fotografirane predmete.
Pl
(Polen|»hl lisi
Preveč obolenj in nesreč
PODATKI o nesrečah in boleznih oziroma izpadu iz dela nam kažejo, daje število izgubljenih dni zaradi bolezni in nesreč v primerjavi z letom 1955 močno naraslo. Samo v prvem polletju 1956 za približno 10.000 delovnih dni! Točnih podatkov iz leta 1956 še nimamo, vendar nam že prvo polletje kaže, da nismo veliko storili za izboljšanje delovnih pogojev.
NOVOMEŠKI živilski trg postaja bazar. Poleg živil je’ bilo v ponedeljek videti ženske zapestnice, uhane in verižice, katerih vrednost si lahko že od daleč opazil. Tudi okvirje za fotografije in ogledala, okrašene s školjkami, so prodajali. Menim, da so bile te stvari dosti lepše izdelane kot marsikaj, kar našim oddiha željnim ljudem v obmorskih krajih vsiljujejo kot spomine.
KDOR JE vajen obiskovati filmske predstave po drugih krajih, bo v črnomaljski dvorani razočaran. Kako ne bi bil, ko ga slabo vedenje gledalcev moti, da ne more mirno slediti filmu. Vpitje otrok pri dopoldanskih predstavah in prav neumestne • pripombe ob posameznih prizorih so za Črnomelj že kar značilne. Pa tudi večerne predstave niso nič boljše. Če je vsebina ljubezenska, potem ob vsakem ubjemu, kaj šele poljubu, donijo v dvorani grobe, včasih celo nesramne pripombe.
VEČKRAT sem že slišal, da v Suhi krajini ni zdravo podnebje, ker pri nas ni dosti studencev, pa to ne velja. Če pogledamo matične knjige, bomo videli, da imamo ravno v Suhi krajini več ljudi, starih nad 90 let. Vsi ti ljudje pa niso nikdar živeli dobro, njihovo življenje je bilo trnova pot in njihov kruh pridelan z 'znojem in žulji.
V SVOJ delovni program Partizan redno vključuje tudi gojitev družabnosti, ki se v društvih razvija na najrazličnejše načine.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 31. januarja 1957)
SVETU OKOLI
MAŠČEVANJE - Uslužbenka nekega londonskega podjetja se je na nenavaden način poskušala rešiti dveh sodelavk, s katerima se nikakor ni mogla sporazumeti glede odpiranja in zapiranja oken. Ker sodelavki nista spoštovali njenega strahu pred prepihom in sta kar naprej odpirali okna, jima je vsula v kavo strupa za miši. Ko je policija raziskovala primer zastrupitve, je bojevita uslužbenka dejala, da ji še nikoli prej ni bilo tako •lepo.
ODLOČNA ŽENA - Žena Billa Cunnighama je dve leti morila moža, naj si vendar že pribori povečanje plače. Ker tega mož ni storil, je sama vzela zadevo v roke: počakala je moževega šefa in ga temeljito pre-bunkala z dežnikom. Sledilo je' povečanje plače, čeprav je možakar zatrjeval, da mu je žena vse uničila.
HUD PES — Američan Thomas Gansen je bil zelo ponosen na svojega psa in na zelo drag motor, ža katerega je odštel kar 2000 dolarjev. Motorje zaupal le svojemu hudemu, divjemu, pogumnemu psu. Zelo je bil razočaran, ko so mu zlikovci ukradli motor in še psa povrhu.
VLJUDEN POŽERUH -
Vlomilec, ki je vdrl v kuhinjo Vojske rešitve (ameriška dobrodelna organizacija), se je najbrž lepo najedel: odnesel je dva pečena purana, dva zrezka, pet kosov mesa, pet kilogramov sira in šest ducatov steklenic z omako. Da bi pojasnil svoje početje, je napisal na listek: „Oprostite, ampak bil sem lačen!"
PREVARANI LJUBIMCI -
Britanski znanstvenik Anthony Wooton, ki preučuje žuželke, pravi, da civilizacija hudo prizadeva kresnice. Po opazovanjih teh živalic sklepa, da samci sploh več ne opazijo lučke samičk, ampak brezplodno izkazujejo svojo ljubezen uličnim in drugim svetilkam.
PRIMERNA GLASBA - Neka italijanska tovarna plošč je poslala na tržišče plošče s posnetki glasbe za gospodinje. Nazivi razpoloženjskih skladb so naslednji: Glasba ob brisanju prahu, Glasba za dan, ko mož dobi plačo, Melodije ob likanju, pranju in kreganju z možem. Po naslovih sodeč, je najbolj priljubljena melodija „Ko mož dobi plačo“.
(Znano) je, kolika bedarija je tako znani dvoboj, kije med gospodo zlasti pa še med vojaki v navadi. Peter Pavla razžali. In sedaj mora odločiti meč ali‘revolver, kedo ima prav; kri mora teči! Kedo ne vidi, daje tu pamet zastonj iskati? V našem državnem zboru seje o tem že večkrat izvrstno govorilo; tudi letos. Sedaj pa se poroča, da je nemški cesar dal ukaz vojnemu ministru, naj skrbi, da se dvoboji odpravijo. Bog daj, da bi bila vest resnična, da se vendar slednjič odpravi ta ostudna in grešna razvada. •
(Na črnomeljski) šoli se je ustanovila meseca decembra šolska kuhinja za one učence, ki morajo opoldne ostajati v šoli zavoljo celodnevnega poduka. To požrtvovalno delo je prevzela gospa šol. vodje Setina, ki vsaki šolski dan skuha jedi za 100 do 120 učencev. Vsak bi kajpada dobil rad kaj gorkega. Da bi le dovolj dobrotnikov bilo!
(Večkrat) smo vže omenili, kolika sreča je za dolenjsko stran, da smo dobili bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo; vsakdo izmed bližnjih naših rojakov se o tem prepričuje bolj in bolj vsak dan. Koliko trpinom seje vže pomagalo, kolikim se rešilo ali vsaj podaljšalo življenje! Kako velika bode ta dobrota šele z drugim letom, ko se odpre bolnišnica več kakor za dvakrat veča, da bode imela prostora za nad 80 bolnikov. Da se najdejo dobrotniki in pota, po kateri se podobna ustanova napravi še za ženski spol.
(Tako) hudo pa še ni pri nas. Piše se, da se na Hrvatskem v Posavini izterjujejo davki prav po turški. Izterjevalec hodi v spremstvu občinskega zastopstva od hiše do hiše ter jemlje ljudem obleko. Pri tem nosi revolver v rokah.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1897)
Že leti, a le na papirju
Prastara želja človeka, da bi letel po zraku z močjo svojih mišic, je uresničena. Vendar zaenkrat samo teoretično. Elektronski računalnik na univerzi v Indiani je nalogo, ki so mu jo dali dr. Hall in študenti, uspešno rešil: načrtal je model letala, ki naj bi ga poganjala dva človeka. Letalo bi lahko precej časa ostalo v zraku, zmožno pa bilo tudi manevriranja.
Konstrukcije letal na pogon izključno s človekovimi mišicami niso nič novega. Velike nagrade, ki so razpisane za take polete, mamijo pustolovce in izumitelje vseh vrst. Veliko poskusov je že bilo, a letala niso prestala težkega izpita dolgotrajnosti in natančnosti poleta.
Izdelek elektronskega računalnika bo imel vse lastnosti, ki jih od takih letal zahtevajo pravila. Računalnik je izračunal razpon in obliko kril, njihovo razmestitev, ukrivljenost, težo ter vse ostale potrebne stvari. Teoretično letalo ima dvoje kril, eno čisto pri nosu, drugo pa za 1,5 metra pomaknjeno nazaj. Trup in rep sta dokaj nenavadna: letalo je dolgo 4,3 metra, visoko 1,22 in na najširšem delu široko. 0,64 metra. S strani gledano je podobno raci.
Ta stvor elektronskih možganov potrebuje za let 0,69 KM. Toliko moči lahko dasta dva pilota, vendar ob pogoju, da nista skupaj težja od 140 kilogramov. Pogonski mehanizem je preprost: zobato kolo in prenos z verigo na os propelerja.
Zaenkrat „Ikarus“, kot so letalo poimenovali načrtovalci, še ne leti niti niso še izdelali prototipa. Ovira je predvsem zelo visoka cena, saj je računalnik izbiral najdražje materiale. Kljub temu računajo konstruktorji, da bodo kmalu po praktičnih poskusih ikarusi vsaj tako priljubljeni, kot so zmaji.
Prenovljeni avtomobil Ford, model A, je kljub visoki ceni iskano vozilo v ŽDA.
Obnavljanje že odpisanih fordov
Z otožnostjo se mnogi spominjajo časov, ko so bile ceste še bele in prazne in je po njih le vsakih nekaj ur priropotal dobri stari ford A. Nobene gneče, malo smradu, malo živčnosti, svet, ki sedanjemu skoraj ni podoben. Nekateri ga poskušajo podoživeti z nakupom prenovljenega forda A. Vendar morajo drago plačati svojo nostalgijo: ta model avtomobila stane danes 17.500 dolarjev.
Strokovnjak za obnavljanje starih fordov je Frank Laumer v Floridi, ki je precej avtomobilov pretopil v denar. Vendar ga kljub visokim cenam obnavljanje veliko stane. Posamezne dele dobi iz raznih držav s pomočjo oglasov, le nekaj malenkosti in tisto, kar je nujno potrebno za varno vožnjo, da narediti na novo. Delo je zamudno in počasno, vendar so sadovi presenetljivi. Stari model zasije kot nov, kromirane luči se svetijo, „špriklje“ na kolesih prav tako, platnena streha je lepo napeta, skratka, avto je kot iz škatlice.
Po prvih uspehih in pb vedno novih naročilih, ki prihajajo z raznih koncev ZDA, se je Laumer odločil, da bo začel obnavljati in popolnoma na novo sestavljati še druge stare avtomobile. Računa, da bo lahko izdelal okoli 10 takih avtomobilov na mesec. Resnih ponudb in naročil mu namreč ne manjka. Dokler njegovo delo ne moti nekdanje „matere“ teh avtomobilov — tovarno Ford - toliko časa bo domiselni ljubitelj stare pločevine ponujal nadomestilo za izgubljene nekdanje čase vsem tistim, ki imajo dovolj denarja in dovolj prostega časa, da si to lahko privoščijo.
m
t
Odpraviti ostudno in grdo razvado
Ena sama napaka
Vsak človek ima eno napako. Za Ribničane pravijo: kdor ni trobast, je pa šobast. Vendar doslej še nihče ni šel preverjat njihove nadloge, ker bi jih dobil po grbi. Ako je nima, bi mu jo pa naredili.
Vsem tem besedam ni verjeti, ker ne veljajo za vse večne čase. Zrastejo novi ljudje in z njimi nove navade. Za marsikaterim razsip-. nim gospodarjem zraste sko-pušen sin, za pijancem trezen mož in dober gospodar ali pa tudi tak kot oče.
Ko so v Tožbanji vasi zbirali novce za asfaltiranje ceste, jih je Jurijeva Mica odpravila: „Zavoljo mene je bolje, da ga ni. Že sedemdeset let tlačim zemljo, di-šem in požiram prah, da sem se ga navadila. Čemu mi bo ta asfalt pred hišo? “
Nikoli se ne ve vnaprej, kako se bo končalo. Tudi v krčmi ;,Pri Štefanu" oni dan ne, ko sta se prišla dva prijatelja okrepčat. Po nekaj čašah sta bila še jako dobre vo-Ije.
,,Presneto je bila dobra ti-
sta tvoja kokoš, da se mi pijača kar prileže," je hvdlil prvi.
„Ali tista, ki sva jo pojedla? Imela je eno napako, “ je še pristavil ogovorjeni tovariš.
„Kakšno neki? Meni se je zdela kar pravšnja: lepo zapečena, tolsta in okusna, “ ni mogel verjeti prvi.
,,Pravim, da je imela napako. Spekla in pojedla sva ukradeno kokoš. “
„Menda mi nisi podtaknil tatvine? Če bi bil to vedel, se je ne bi lotil, “ mu je zabrusil in jezen izpil pijačo na dušek.
To zbadanje je trajalo ves večer v zabavo gostov, dokler nista začela razbijati čaš in pohištva v krčmi. Prišli so možje postave in ju odpeljali na hladno.
Ko sta prišla k pameti, jima je sodnik odmeril dobro porcijo kazni. Za to veselje bi si vsak lahko kupil po deset tolstih kokoši, čeprav še danes ne vemo, ali je bila tista ukradena ali ne.
MARTIN KRPAN
Iskanje igle vesoljskem *
Odgovor čez lobnih let?
Zemlji?
Življenje se umika \ v neizmerni prostor' pred nekaj desetletji verjeli, da obstaja ži*!)*j planetih našega osončja: so tako sovjetske sonde z Venere kpt ai Marsa spravile zgodbe o cih.za vedno v predal, upanje, da nekje v vesojE jo oblike življenja in povsem sami v neizm«^. štoru, spodbuja nove f®-ki so previdnejše in Matematični ra^un..,,. v vesolju ni samo veliK življenja, ampak da nw tudi visoko razvita bit]3.' poskušamo vzftostaviti s1 Ameriški astronom Drake je leta 1974 po solje' sporočilo. Radijs je usmeril s pomočjo na) radijskega teleskopa na Arecibu, proti ozvezdju la, ki je od Zemlje f 24.000 svetlobnih le'-let bo radijski signal P® zvezd Messier 13, kam®1 namenjen. Sporočilo J ■]
Kešitev prejšnje križanke^
prgišče misli
Čista
,is,ih-ki “ A. POPE
Vest Je stalen praznik.
B. FRANKLIN
človeku, ki nikoli ne dvom^ tlstemu’ ki E. SEVAREID
&
P?
IND.
DRŽAVA
PODOK- j FIN. NICA {OTOK
BRIT.OTOK V IRSKEM MORJU
erzišnik]
T
DL
LJUBKZ.
IME
ZNANI NOVOMEŠ.ji ŠPORTNICI'POVRŠINA
VRSTA
OPICE
!W
IVELETOK
>
VOJ. KURIR	|
MALUSKI POLITIK (MODIBO)	• 1 i
RIM VARUH OGNJIŠČA	
DL	LANTAN
_r
TCTT
zio
ZIU ODVODNICA
ZNANI IT-KLUB
 3PlBMfl
ur
0KKER
PODOBA
DL
GR.POKRA JINA-
VZPON
MED.
BULA
PRI
IG. BOG SONCA
TULEC
MARIO-
NETA
SPIS
RIM.
I CESAR
BOGINJA
JEZE
PRITOK
VISLE
OBREKO-
VANJE
DRHAL
EG
STVARNIK
SVETA
GERM.
OREL
TRENJE
VLADAR
Elektronska ušesa
grafsko, sestavljeno iz P simbolov, katere naj . bitja v vesolju razrešil odgovorila.	J
Čeprav zveni vse sMj ko fantastično, so aS. J početje mnogi znans li zares. Vnela seje c , ka, ali je za varnost j bro pošiljati taka spo , solje. Nekaj je teorije, po kateri naj civilizacije iskale na*1 \ nete le z namenom, je; oddajanje takin jya potemtakem naravn sko.
• Z večjo mero. zumnosti se stvari SA, ki denarno p oo\j vo treh študij, P°.fLcjj.' nju vesoljskih civj ima v načrtu lovlje*1^
iz vesolja, ki bi davno upanje.
na»n P1 da ni<
Svetovna morja modra - od nafte?
Onesnaževanje morja postaja vse večje - Naftna žeja, gigantski tankerji, °9romni naftni madeži — Kovinska stena ladijskega trupa nosi upanje, da bodo •_____________________________  morja	v	bodočnosti čista____________
dneirf/6 n.e^nost'> ki potuje po morjih in oceanih dan za spi0h n Ve ' trebušastimi ladjami — naftnimi tankerji, se ljena /.^edamo. Iz brezbrižnosti nas predramijo šele neusmi-morskihJSfa- on.esnaženie ogromnih morskih površin, pogin življenja P ^ mikroorganizmov, ki so zelo važen delček verige vodi UJM*- umazane plaže, čme grude mazuta ali nafte v Vendar n * madeži olia’ tudi P° več mesecev ne izginejo. amPak rnetvarnost postopnega onesnaženja morja ne upada, željo nen! Jankerji postajajo vse večji, da bi nasitili veliko mi surov Sltlf^ Potrožnik°v energije. Med ogromnimi količina-krlika in tanka ™ mo^em Pa Je samo kovinska stena, kije kaj
Vlsokonrawie zel° velika-
013 Poceni o« • ve t0 razmero-Sjo, kakor ° brezobzirno tro-Javnajo ? ^esn¥selno potratno St°ckholmskiS?nil viri energije.
Vanje miru n ’ . za razisko-JHfzlica" širi km*?a’ da se ”nattna košnja enerui; ter da Je P0-razvitih državah na Ptebivalca v metne meje ^ Plesegla že vse Pa'
ohlajevanje^r P?trošij° samo za
^ot ie potroši 80nr°VeČ ener?'Je' cev	o00 milijonov Kitaj-
in Japonsko. Zato plujejo iz Indijskega oceana dan za dneem največji tankeiji na svetu, polni surove ali predelane nafte, utekočinjenega plina, mazuta.
Po zatrjevanju mnogih so te super ladje grajene brez pravega poznavanja in izkustva, kaj se dogaja pri plovilih take velikosti. V super tankerje so sicer vgrajene najsodobnejše elektronske naprave, vendar pa ni v zgradbi ladje nobenih bistvenih sprememb. Prav to je povzročilo že več nesreč. Tankerji prehitro starijo, zato prelomi tankerjev na odprtem molju ali na čereh ne bi smeli presenečati graditeljev. Še posebno, ker je prva generacija super tankeijev stara že 10 let, kar je najbolj nevarna življenjska doba tankerja.
nevriranju v doku južno od Philadelphije v ZDA tanker Olim-pic Games dobil poškodbo in 34s5 milijona litrov nafte je steklo v vodo.
Ob onesnaževanje molja in obal, ki je posledica nesreč, pa je treba pripisati še ogromne količine nafte in mazuta, ki pride v moije pri pranju tankeijev, z odplakami drugih ladij ter industrijskimi izmečki. Ekologi so izračunali, da pride vsako leto v svetovna moija okoli 5 milijonov ton nafte. Točnih posledic takega onesnaževanja strokovnjaki še ne morejo predvideti.
Nafto bo v bodočnosti gotovo zamenjal drug vir energije, a kdo bo zamenjal svetovna morja?
Gigantski tanker Globtik Tokyo si ne sme privoščiti nesreče.
^av0en0iVščejodljcev-
porabi 600 Ko razvite
t6ga "e počnn°Ve Vire en«gije. amPak zatTda\°- ? srčnosti,
vedno nove en >eI^a zahteva seveda y?dno nove kej^ transfuzije,
?gt?mna naSSf cenene naf‘e-
Inskem S^a Pefoleja na ^zaUvu^o‘°k,u n v Perzij-°Vme * 2»tniV“ tcsl“ - _ °ano Evropo, ZDA
TANKERJI -VELIKANI
Vse večje potrebe in premislek o ceni prevoza so narekovali gradnjo ogromnih tankeijev, v katere se lahko nateče iz pristaniških naftovodov več tisoč ton nafte.
Pred dvajsetimi leti so bili tankeiji, ki so prevažali po 28000 ton nafte, velikani. Že po letu 1960 so postali tankeiji, ki so lahko prejeli več kot 200.000 ton nafte, običajna stvar. Danes je v sestavi svetovne tankerske flote kar 30 odstotkov takih tankeijev. Vendar so ladjedelnice zgradile še večje in daljše. Japonski tanker Globtik Tokyo je dolg 378 metrov in ima prostornino, v katero lahko natočijo giozljivo veliko količino nafte: 476.292 ton.
KATASTROFA TANKERJEV NI SAMO NJIHOVA
Ladje so se prelamljale in nasedale na čeri že tudi popre, vendar pa takim nesrečam niso sledile tako grozljive posledice, kot sprem- \ ljajo nesreče tankerjev.
Liberijski tanker Torrey Canyon je 1967. leta izlil 136 milijonov litrov nafte ob angleški obali, kjer je nasedeL Tanker Me-tula je 1974 leta nasedel ob Magellanovi ožini in v moije se je izlilo 73 milijonov litrov. Leta 1975 je ob qortugalski obali eksplodiral Jacob Maersk in ob tej nesreči se je po morju razlilo in zgorelo 118 milijonov litrov nafte. Decembra lani je nasedel na čeri pred otoki Nantucket pred ameriško obalo tanker Argo Merchant. Pod silo valov se je čez nekaj dni prelomil in izlil v Atlantik ves svoj tovor. V začetku letošnjega leta je pri ma-
Miki Mus Janez 1
ZA OČETOM
1
Sklenila	K?Ub^ta
sta sklenila* s j« j P^itrdila
ovijalkami, ’ A j ■‘ »o oPravil
v»l nc b.	*'<>»«,*,;'*•
sta poklicala /	.
bližini, in sC ijvf
bližini, in sefjv0^
primerno Sra
125
Najprej sta krenila vzdolž obrežja, čeprav sla se le s težavo prerivala skozi tropično Pragozdno goščavo. Največ težav so jima povzročale mnogoštevilne ovijalke, ki so se vzpenjale ponekod od tal na drevesa kakor zastori. Nekatere so bile v bujnem cvetju in nekem takem cvetu sta opazila velikanskega metulja, kakršnih je dandanes že zelo malo.
126
Spretnemu Zoranu se je posrečilo metulja ujeti, in ko sta si ga z bratom ogledala, sta ugotovila, da meri čez razpeta krila skoraj petindvajset centimetrov. Zoran bi ga bil rad vzel s seboj, a Bojan ga je prepričal, da bi ga na nadaljnjem potovanju gotovo potrla, zato sta ga še skoraj nepoškodovanega izpustila. Kakor strelica urno se je vrnil v svobodo.
iz monografije dvanajste brigade
brigada brani belo krajino ^
piše: lado ambrožič-
r St**
Tako je v situacijskem poročilu 11. novembra objavil, da se govori, da bo sovražnik v nekaj dneh napravil izpad proti Gorjancem. Dne 12. novembra je obveščevalni center 12. brigade poslal depešo, da sta v Novo mesto prišla dva jurišna bataljona in da je njun namen prodreti v Stare žage. Podatki o dveh jurišnih bataljonih sicer niso točni, ker teh bataljonov v Novem mestu ni bilo, pač pa so v mesto prispele nekatere čete, ki so naslednjega dne sodelovale v akciji. Tudi smer ni bila točno ugotovljena, vendar so te vesti le opozarjale, da sovražnik pripravlja večjo ofenzivno akcijo. Na dan začetka operacije je obveščevalni center še dokaj dobro ocenil sovražne namere. „Sovražni izpad je v smeri Uršnih sel gotovo zato, da bi sovražnik prodiral proti Starim žagam,“ pravi obveščevalni center v situacijskem poročilu za 13. november. Obveščevalci 12. brigade so tudi opozorili štab brigade in štab XV. divizije na nevarnost, da bi sovražnik iz Uršnih sel udaril XV. diviziji na Gorjancih v hrbet. Dne 14. novembra, torej na dan, ko je Hasslerjeva skupina nadaljevala pohod iz Uršnih sel proti Semiču, je obveščevalni center sporočil, da sovražnik prodira proti Starim žagam in Semiču, kjer se bo-po izjavi belogardistov, ki so sodelovali v akciji, „združil s kolono, ki prodira iz Koprivnika proti Črnomlju.11 '
Hasslerjev pohod v Uršna' sela pa vendarle ni mogel ustaviti premikov brigad XV. divizije v dolino Krke. Brigade so se že zgrinjale z Gorjancev, ko je bila 12. brigada, ki je imela na skrbi smeri iz Novega mesta, opoldne 13. novembra obveščena o sovražnikovem pohodu. Hitro je ukrepala.
Oglejmo si sedaj moč Hasslerjeve bojne skupine in razmere na njenem pohodu.
Hassler je svojo bojno skupino razdelil v dva dela. V prvem je bilo jedro 1. bataljona 14. S S policijskega polka, 10 oficirjev in 341 vojakov ter skupina 363 domobrancev, ki jih je vodilo 6 domobranskih oficirjev. Ta del je torej štel 704 vojake in 16 častnikov. Drugi del pa je sestavil kapetan zaščitne policije Haag. Sestavil je 3 čete iz novomeških posadnih čet slovenskih domobrancev. Prvi je poveljeval nadporočnik Oblak, z njim je bil še poročnik Komjanc. Imela pa sta 130 mož. Druga četa 100 možje bila pod poveljstvom poročnika Preglja in poročnika Mavca, tretja je bila sestavljena iz 120 domobrancev in je bilajjod poveljstvom poročnika Mihevca in poročnika Hanerja. Vseh domobrancev je bilo torej- 350. Kapetan Haag (vnaprej Haag) je zbral še 85 nemških vojakov iz vseh čet 1. bataljona 14. SS policijskega polka, sestavil iz njih četo in jo postavil pod poveljstvo podporočnika Pavliča in poročnika Fleichackerja. Haag je bil torej tudi precej močan, saj je imel na voljo 435 mož. Hasslerjeva bojna skupina je imela torej v celoti 1156 mož, med katerimi je bilo 25 oficirjev. Novomeška posadka je morala dati v Hasslerjevo bojno skupino vse, kar je premogla in ji je za obrambo mesta ostalo le malo vojaštva, saj so v Haagovi skupini bili celo novomeški topničarji in protitankovska četa.
Hassler se je ustavil v Velikem Podljubnu in odtod poslal naprej dve udarni skupini. Njuna naloga je bila prodreti v Uršna sela, pregnati partizane in pripraviti pozicije za Hasslerjevo skupino, kar sta udarni skupini tudi napravili. Blizu Uršnih sel sta se udarili s prvimi partizani. To so bile izvidniške patrulje, ki so na ta način zvedele za sovražnika in obvestile o njem štab brigade. Vendar so partizani Dvanajste mislili, da imajo opraviti le z domobranci, odtod zmotni sklepi in zmotna ocena moči sovražnikovih čet. Največ 400 sovražnih vojakov so našteli in to ni bilo nevarno za XV. divizijo. Ko je Hassler dobil obvestilo, da sta udarni skupini zavzeli Uršna sela, je nadaljeval-pohod in okoli 16. ure dosegel cilj, ki mu je bil določen za tisti dan. To je bilo prav v času, ko so se tri brigade ne glede na sovražnikove premike spuščale v krško dolino in začele predvideno akcijo. Ob 16.30 je Hassler že imel organizirano krožno obrambo vasi.
Ko je Dvanajsta zvedela za sovražnikov vdor v Uršna sela, je najprej zbrala svoje enote, presodila razmere, ki so nastale in se odločila, da bo nemudoma udarila po sovražniku, ki ga je sprva podcenila v moči, zlasti v številu. Ker pa so bili Gorjanci prazni, je sodila, da je okoli Podgrada za vsak primer potrebno zadržati bataljon. Brigada je torej pohitela proti Uršnim selom s 1. in 3. bataljonom, drugega pa je pustila na Gorjancih, oz. na smeri Novo mesto—Težka voda—Na straži. Pri Uršnih selih se je začel oster boj.
Dvanajsta brigada je 13. novembra štela le še 598 borcev. Odkod tak osip, ko je imela vendar še malo prej 678 borcev in je skoraj dosegla popolno število, ki je bilo predpisano za ureditev po novi formaciji. Osip v brigadi je bil res zelo velik. Dnevno so partizani odhajali na tečaje, v šole, nekaj jih je odšlo po novih dolžnostih v divizijo, nekaj pa so jih že poslali v oficirske -šole vrhovnega štaba v Beograd. Torej brigada v odločilnem trenutku, ko je bilo treba napeti vse sile, da bi preprečila napad na osvobojeno ozemlje v Beli krajini, ni bila več tako močna. Bataljoni so imeli po dve strelski četi in po eno četo težkega orožja. Čete s težkim orožjem pa niso pošiljali na vsako akcijo, ker so orožje varovali. Tako.je bilo tudi tokrat. Komandant brigade Vid Jerič se je odločil poslati le en popoln bataljon v akcijo* drugi pa je odšel le z. dvema strelskima četama. Vendar pa je komandant brigade poskrbel, da je na položaje odšel tudi del minometne baterije z nekoliko komadi min.
Prvi je prispel na položaje pred Uršna sela 1. bataljon iz Laknic in Podgrada. Proti večeru se je približal vasi, se razvil na robu hoste za boj in začel napadati. Kmalu je prispel tudi 3. bataljon. Razumljivo je, da je poveljstvo brigade postavilo bataljona tako, da sta zapirala pot proti Semiču. Prvi bataljon se je postavil na ugodne položaje na vzhodni strani Uršnih sel, kjer je imel na robu gozda ' dobre zaklone, 3. pa je napadal z jugozahoda prav tako z roba hoste. Razvita v strelce, sta se približevala vasi. Na železniški postaji je bila sovražna zaseda s puškomitraljezom. Ko je zagledala partizane, razvite za boj, se je urno umaknila v vas. Ko sta bila bataljona že neposredno pri vasi, je začel težki minomet obstreljevati sovražnikove položaje. Po minometnem ognju sta bataljona krenila v juriš, da bi sovražnika vrgla iz vasi. Če računamo, da je bataljon 12. brigade tedaj štel okoli 160 borcev, od katerih pa jih je mogel v borbo poslati le 140 do 150 in če upoštevamo, da je bil en bataljon brez čete, potem je Dvanajsta v tem boju, imela 250 do 260 borcev, kar je bilo premalo, da bi Hasslerja, ki je bil mnogo močnejši, mogla vreči iz vasi. To neugodno razmerje v moči se je pokazalo, ko je Hassler ukazal Uporabiti minomete in ko so njegovi vojaki zadržali silovite napade Dvanajste. Tudi poveljstvo brigade seje prepričalo, da ima opraviti /. močnejšim sovražnikom.
Alojz Repovž
Jože Grmovšek Amalija Ostanek Franc Lavrih
Jože Grabljevec
Jože Kovačič Anton Grabljevec Jakob Ovnik
Slavka Peruš
Jože Sinjur
	9 ŠENTLOVRENC
Luknjat k naprt	sta pot tdku
Že dolgo preden je 14 vasi, ki leže raztresene po gričevnatem svetu na obeh straneh Temenice kakih 7 kilometrov od Trebnjega, postalo krajevna skupnost Šentlovrenc, je vladala med prebivalci teh krajev, kakor pripoveduje ljudsko izročilo, velika nesloga. Kmetje na gričih ob desnem bregu Temenice so se nazivali Kranča-ni, oni na levem pa Peclari (po pridelovanju sadja); v dolini med njimi pa so bih Žabaiji. Med Peclari in Kranča-ni je bilo veliko hude krvi, ki so jo trški trgovci in župani, Žabarji imenovani, vneto podpihovali in se v mnogih stvareh postavljali za razsodnike in sodnike. Pri tem pa so vedno potegnili korist zase. Krajevno izročilo pravi, da so vsako leto priredili vlečenje vrvi preko potoka in enkrat so se v vodi kopali Krančani, drugič pa Peclari; le Žabarji so bili vedno suhi, ker so bili sodniki. Lepega dne pa so se pripadniki sprtih strani na pobudo nekega berača dogovorili ter pri vlečenju vrvi potegnili Žabarje na sodniškem stolpu v potok. Od tistega dne so Žabaiji prenehali delati zdrahe in Peclari so s Krančani živeli v miru.
V miru in složno žele prebivalci krajevne skupnosti Šentlovrenc živeti še dandanašnji, ko ni ne Žabarjev ne Peclaijev ne Krančanov. Žele si napredka, kakor mnogi drugi v številnih krajevnih skupnostih širom po Slove-1 niji, z napredkom pa boljšega življenja. Toda želje, četudi ne tako velike, so v očitnem nasprotju z možnostmi. Od obljub siti ljudje so celo začeli kazati znake nesložnosti, izmikanja skupnemu delu, nerazumevanja za potrebe skupnosti. Naj gre za popravilo vaških poti, oddajo zemljišča za ureditev ribnika, redno plačevanje izglasovanega krajevnega samoprispevka ali katero koli stvar, ki se je loti skupina aktivnih krajanov, povsod seje začelo po malem zatikati. Zato tudi preneka-tere hude besede ali tarnanja nisva vzela za šalo, ko sva se v gostilni Kazina gostilničarja Jožeta Sinjura, kjer je gostovalo naše uredništvo v gosteh, pogovarjala s krajani.
DRUGJE IŠČEJO BODOČNOST
Alojz Repovž in Šentlovrenca je predsednik krajevne skupnosti in direktor malega mizarskega obrata Hrast. S številkami je hitro orisal krajevno skupnost: 750 prebivalcev v 14 vaseh, zaposlenih je okoli 190. Večina zaposlenih se vozi v Ljubljano, v bližnjo Veliko Loko, kjer stoji tovarna Donit, ter v Trebnje. V sami krajevni skupnosti je zaposlenih le 12 delav- " cev: v trgovini, Hrastu, na šoli, Nekdaj je bilo območje izrazito kmetijsko, zdaj pa je pravih kmetov le 32, ostali so polkmetje in polproletarci. Velikih kmetov ni več, prav tako pa le stežka najdeš mladega kmetovalca, ki bi se
Jože Zupančič 101
preživljal le s tem. Zemlja, čeravno odlična za gojenje krompirja, v nižinah pa za travnike, je težavna za strojno obdelovanje.
Zaposlenost v drugih občinah in krajih, nazadovanje kmetijstva in mrtvi tek komunalnega napredka so krivi, da je izseljevanje ljudi problem številka 1 te krajevne skupnosti.
„Izgubljamo predvsem izobražene kadre,“je povedal Alojz Repovž, „ker jih ne moremo doma zaposliti. Morda bi ostali doma ter se vozili na delo kot mnogi drugi, ko bi lahko gradili stanovanja. Zemljišče ni lokacijsko obdelano, zato občina ne pusti graditi. Tako žive naši ljudje drugje, si drugje urede življenje; za nas so izgubljeni."
Predsednikove besede je podkrepil Jože Grmovšek iz Prapreč, kmetijski tehnik, ki je za primer navedel število šolarjev: pred 12 leti se je v šent-lovrenski štirirazrednici šolalo 260 učencev, letos jih je samo 60. Šola je pred leti praznovala stoletnico, kar je dokaz, da je kraj nekdaj res živahneje utripal tudi, kar se šolarjev tiče. Otroci se zdaj vozijo v višje razrede v Veliki Gaber ali v Trebnje. Tudi v tem vidijo krajani nazadovanje svojega kraja.
VISOK KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
Pred dvema letoma in pol so se družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti močno zavzele za obnovo in ureditev cest in drugih komunalnih zadev v krajevni skupnosti. Napravili so petletni program, po katerem naj bi asfaltirali krajevne ceste, napeljali 10 telefonskih linij, dobili vodovod do Martinj e vasi in Kuken-berga, uredili šentlovrenško pokopališče, javno razsvetljavo, smetišče, popravili dvorano v prosvetnem domu in uredili sobo za svoje organizacije. Največ zavzetosti so pokazali za asfaltiranje cest. Krajani so pristali na visok krajevni samoprispevek, tako da jim od osebnih dohodkov odščipnejo kar 4,5 odstotka (1,5 % je občinskega samoprispevka).
Od toliko želenega asfalta na cestah pa se je uresničilo le to, da so asfaltirali cesto skozi Šentlovrenc, ostali del ceste pa je še slabši, kot je bil. Ljudje negodujejo, še posebno, ko vidijo, da se v bližnji krajevni skupnosti, Tcjer krajani ne plačujejo takega samoprispevka, modernizira cesta.
Amalija Ostanek iz Martinje vasi, uslužbenka, je blagajničarka KS. Takole je povedala: ,.Denar od samoprispevka se zbira od leta 1975 in v tem času se ga je nabralo za 41,5 starega milijona. S tem denarjem, dotacijami, pomočjo podjetja Hrast, KZ Trebnje in trgovine Mercator Gradišče ter dodatnim deležem cestnih mejašev smo plačali 57,4 starega milijona, kar je
polovica vrednosti opravljenega asfaltiranja. Kako naprej, ne vemo, saj občina ne more dati obljubljenega denarja."
UNIČENA CESTA
Kako slabo je s cesto, ve najbolje poklicni šofer Franc Lavrih iz Šentlovrenca, zaposlen pri SAP Ljubljana: „Asfalt je v Šentlovrencu; kamor se obrneš drugam, si v luknjah. Plačujem 250 in žena 210 dinarjev samoprispevka, zato me tako stanje cest boli. Naša krajevna skupnost je zaostala za časom za 15 let. Smo nerazviti med nerazvitimi. Veliko vozim po Sloveniji, a tako slabih cest, kot so v naši občini, zlepa ne najdem."
Jože Grabljevec iz Kukenberga je tudi šofer pri SAP in je enakega mne-nja.
Kakorkoli in s komerkoli od številnih obiskovalcev našega uredništva v gosteh je stekel pogovor, vedno je beseda tekla tudi o cesti. Nemalo je bilo žolčnih pripomb: „Dovolj imamo obljub, hočemo cesto!" Jože Kovačič, invalidski upokojenec iz Krtine, se čuti še posebej opeharjenega. „Sem član volilne komisije in sem tudi sam na veliko agitiral za vpis samoprispevka. Takrat smo ljudem obljubljali, da se bodo v dveh letih vozili po lepem asfaltu; danes pa me zaboli pri srcu, ko me občan vpraša, kdaj bomo končno dobili toliko obljubljano cesto. Sedanja je namreč slabša kot kdaj prej. Ljudje se norčujejo in pravijo, naj na cesti raje posadimo drevesa, saj so jame dovolj globoke, promet pa speljemo po gozdnih poteh, ki so bolj utrjene in varne."
Tudi 'Anton Grabljevec iz Velikega Vidma se je ustavil pri cesti. „Vemo, da je Čatež nerazvit in odmaknjen, vendar se sprašujemo, če je prav, da bodo tisti kraji dobili asfalt brez samoprispevka, mi, ki plačujemo toliko, pa čakamo v nedogled. Po naši cesti je le desetina prometa iz naših krajev; kadar je na avtocesti nesreča, speljejo obvoznico do Radohove vasi po naši cesti. Omejitve nosilnosti ni in bojimo se, da bo še teh nekaj metrov asfalta, kolikor ga imamo, uničenega prej, preden bomo izplačali dolgove."
KULTURNO ŽIVLJENJE JE ZAMRLO
Takoj po vojni so krajani z veliko volje začeli graditi zadružni dom,, ki naj bi bil središče političnega, družbenega in kulturnega življenja. Danes je' dom skoraj že ruševina in verna podoba med drugim tudi kulturnega življenja v krajevni skupnosti.
Od nekdaj veljajo Šentlovrenčani za dobre pevce in zborovsko petje je bilo nekdaj lepo razvito. Krajani se radi spominjajo časov, ko je njihov pevski zbor vodil Darko Bregar. Delovala je tudi dramska sekcija pod vodstvom učiteljice Zvonke Virt. Ko sta ta dva odšla iz Šentlovrenca, je kulturna dejavnost začela zamirati.
Nazadnje je zbor vodil pevovodja Stane Peček iz Trebnjega. „Peček ima veliko drugih obveznosti in je pri nas odpovedal, drugega pa ne moremo dobiti in zbor je spet razpadel," je s priokusom razočaranja povedal Jakob Ovnik, ki se že sedemnajst let vozi v službo v Ljubljano. JPetje mi je največja zabava in razvedrilo, to je zame nekaj najlepšega; tako si želim, da bi spet imeli zbor, le pri nas ni nič, čeprav slovijo naši ljudje po lepih in ubranih glasovih. Za take, ki ne hodimo v gostilne, pomeni zbor še več, poleg tega pa bi lahko peli na raznih proslavah, pri pogrebih ...“
Slavka Peruš iz Dolge njive pravi, da kulturne prireditve pogrešajo zlasti starejši ljudje, ki jim je to edina zabava. „Mladina se zabava po svoje, največ po gostilnah, in tudi ta bi se lahko vključevala v razna društva in sekcije. Najprej pa bi morali obnoviti dvorano; vem, da krajevna skupnost nima denarja, vendar če družba za vse najde sredstva, bi jih lahko tudi za razvoj kulture na deželi. Še v stari Jugoslaviji je bilo kulturno življenje pri nas bolj živo."
Gostilničar Jože Sinjur, tudi sam vnet pevec, se zavzema, da bi čimprej dobili pevovodjo, sicer bo vedno težje znova vse postaviti na noge. „Boriti se moramo za bodočnost naših krajev in prizadevanje za kulturno življenje nikakor ne sme biti na zadnjem mestu," pravi Sinjur.
Jože Zupančič iz Martinje vasi, delavec pri Varnosti Ljubljana, predsednik gasilskega društva in dolgoletni poveljnik društva, je povedal nekaj bolj optimističnih in razveseljivih dejstev. Pohvalil je sodelovanje prebivalcev pri delu gasilskega društva, ki šteje 65 gasilcev, pionirsko desetino in 70 podpornih članov. Društvo je bilo ustanovljeno 1935. leta, po vojni so si s prostovoljnim delom zgradili svoj dom in iz niča ustvarili materialno osnovo: kombi, motorko, uniforme, orodje. „V letošnjem letu imamo v načrtu nakup nove motorne brizgalne, za katero bomo levji delež denarja zbrali s prostovoljnimi prispevki. Kar pa se vodovoda tiče, moram reči drugače; 20 gospodarstev je v vasi, za vodovod, prispevek in prostovoljno delo pa se jih je odločilo vsega 12 hiš. Tudi to je ovira, da v Martinji vasi še ni vode iz pip. Kljub nekaterim starokopitnim bo voda pritekla l. maja letos!".
ZA KMETA 16 DIN NA DAN
Za krajevno skupnost bi veliko pomenila tudi ureditev 4 ha ribnika, katerega bi postavila ribiška družina s svojimi sredstvi, vendar zaradi nerazumevanja posameznih lastnikov zemlje, ki nočejo po strokovno ocenjenih cenah prodati zemljišč, vse skupaj stoji.
Kmetje imajo seveda svojo besedo. Kmetijstvo je bilo v tem predelu pred vojno in kmalu po vojni kar dobro razvito, potem pa je šlo navzdol. Šele v zadnjih dveh letih se je pot navzdol ustavila, a s tega območja še vedno ne odpelje-vsako leto za 300 vagonov krompirja, kot je nekdaj, namesto nekdanjih 3600 litrov mleka na dan ga kmetijska zadruga za Ljubljanske mlekarne pobere le nekaj sto.
Anton Boljka, kmet iz Dolge njive, meni takole: „Ljudje bodo še vztrajali na zemlji, čeprav bi bilo potrebno mlade s pravimi prijemi in s pravilnim vrednotenjem kmečkega dela bolj pri-tegniti. Naše območje ima perspektive kot živinorejsko in krompirjevo območje. Mi, kmetje, si želimo predvsem več stabilnosti' v cenah, da bi kmet zmogel načrtneje opravljati svoje delo. Treba bi bilo uravnati cene kmetijskih pridelkov s cenami drugih proizvodov."
Eden redkih čistih kmetov je Ignac Jarm iz Dolnjih Prepreč. Ignac ima 11 ha zemlje, vendar pravi, da se kmetovati danes ne splača. „Zračunal sem, da imam ob srednje dobri letini okoli 50 tisočakov dohodka, 40 tisoč pa je izdatkov. Račun pokaže, da irpam ob dobri letini 16 dinarjev na dan, in to za povprečno 14 ur dela na dan. Smo pa petčlanska družina, in lahko si mislite, kako živimo. Danes moraš tudi na kmetiji vse kupiti. Žal imam toliko zemlje, da ne morem še v
Anton Boljka
Ignac Jarm
Franc Saje
Anton Štrekelj
Jože Oven
Boris Zupančič
službo. Kmetijo pa sem prevzel za ■ ker nisem mogel pustiti staršev. rt» vsem nas kmete tarejo velike daja pri tem ne mislim davek od k®1 stva, marveč druge prispevke. Se ča, da se je kmetijska zadruga zav za nas in nam pomaga s krediti za kup mehanizacije, saj si je s prin13”: ne bi mogli nikoli kupiti. Za kme«J. najbolje, da ne računa preveč,J® drugače slej ko prej vsi obupali. Kmet Franc Saje se pritožuj
imajo kmetje težave pri ra: , vanju kamenja na njivah. ,,KaJ pomagajo traktorji, če zaradi kara m ne moremo z njimi obdelovati njiv to bi se morala bolj zavzeti vod^jl krajevnih skupnosti; sedaj pn^jUj občasno minerja iz Trebnjega ali J supljega, vendar nas to precej sum povrh tega pa je treba na min JJj dolgo čakati, mi pa ne moremo streljevati takrat, kadar je njiva sejana."
zstrelje-
že p H
r
SPORNA MLADINA
Veliko besed je bilo i mladini, njeni organizaciji, o de"T roma nedelu mladih, o njihovih ljah, potrebah. Med tistimi, ki razajjj in podpira mlade v njihovem prj^j vanju, je tudi gostilničar Sinjur, KB ; je za majhen denar odstopil svoj nik, da so si na njem uredili n 5j metno igrišče.
Bivši predsednik OO ZSMS J lovrenc Anton Štrekelj pa je iz/ prakse povedal, da mladih v teh & ni mogoče pritegniti k organ nemu delu. „Sedaj osnovne org, cije praktično ni več. Članov je.: preko sto, vendar se jih več ko^njj vica ni zavedala pomena organ' dovolj jim je bilo, da so imeli i co. Tako pa se ne da nič nare'Jj" je bila pripravljena pomagati, la*1* imeli plačane delovne akcije, pal vsakič prišlo največ deset. K0^. smo ustanoviti dramsko sekcijo,! bilo zanimanja. Jaz sem vse sn ^ pustil..
V pogovoru z Jožetom Ovnom, risom Zupančičem, Bogdanom cem in Stanetom Ostankom Pa , šli na dan tudi drugi vzroki za stanje. Fantje so za nedelo mla organizacije krivili tudi pnav11®* roma nerazumevanje drugih a nopolitičnih organizacij v kraju. ^
čenih:
SZDL, vplivali na svoje spodbujali za delo v mladinci ^ zaciji, bi bilo vse drugače. So P J meri, ko jih celo odvračajo °a , $ Do lani je OO ZSMS dobro o ^ vendar niso nikoli naleteli ^a^jiarf vanje ali pomoč. „Dvorana J_e h ^ prej namenjena samo mladm > ^ smo jo prebelili in uredili, p° $ so nam jo vzeli in sedaj nima ^ ključev; prositi moramo, krat| tam igramo pinkponk. Le prišel na naš sestanek predse' SZDL, in še takrat smo se s (0|< Res je, sedaj nimamo več v° J ,’vjef tudi zato, ker v naši KS za m $ perspektive. Ko mladi končaj ^ ali se izučijo, jih čaka' vS7^0|,ii8^ pot na delo, največkrat v kJ dokler jim tega ni dovolj in s® jo. Tukaj družbenih stanovanj ’{i si mladi nimamo s čim graditi, V^ nih zaposlitev ni v občini, kaj KS/
Kljub vsej črnogledosti P3 ^ pričani, da bi mladi krepko z ^
so
za delo, če bi kdo organizi
so ostre besede: „Če bi star«, ir1 i •• -	” otroke m*
akcijo za obnovo dvorane. »‘Tjeti' da spodbuditi, samo morajo .* čutiti, da delajo zase, ne P.8k(jo< potem, ko bo delo opravili, K A odrinil," so dejali. ^
Bogdan Šepec
Stane
D0LENJSXI L!ST
M
i
j«
im
M
aW
nef,i : s;:-vzel2 _ ;a W'. rai*> ;taj(
e>
i#
I#
oefl*
KOZA
koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug odkupujejo svinjske kože po ugodnejši ceni kot prejšnja leta
OSNOVNE ŠOLE i NOVO MESTO TOZD JANEZ TRDINA, STOPICE
razpisuje prosto delovno mesto
— UČITELJA za tehnično in likovno vzgojo ali UČITELJA za tehnično vzgojo in fiziko za nedoločen čas.
ijPogoj: PRU ali P, -5 ' j Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
.. J-
dsft
iajai!
PROSTO DELOVNO MESTO
'obačna ul. 5, objavlja
Prosto delovno mesto
^dajalca v trebnjem
De?o*ieKV delavec trgovske stroke
snodoi^o nedo,°čen čas, s polnim delovnim časom; posku-pj 101 Meseca.
dati nf^i^°nud^e 2 °*°kazili 0 strokovni izobrazbi naj kandi- \ \ dnehrv^Iu? *?a uPravo PE Novo mesto. Zagrebška 9, v 10 $
Po objavi,
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO,
objavlja
dve prosti delovni mesti
PRIPRAVNIKOV
s srednjo izobrazbo ali delavcev s srednjo izobrazbo in eno delovno mesto z višjo izobrazbo.
POGOJ:
za pripravnika srednja ekonomska šola ali gimnazija z zaključnim izpitom, za delavca z višjo izobrazbo pa ekonomska ali višja pravna šola in dve leti prakse v finančni stroki. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
DOLENJSKI LIST vsak četrtek 150.000 bralcev
TAM-STADLER
10
1. TOPLOVODNI KOTLI
2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI
3. ELEKTRONSKA REGULACIJA
VSE ZA OGREVANJE
SUPERAVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI
Mednarodni patent No.250127
UNIVERZALNI KOTLI
od 25.000 kcal/h naprej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki zagotovljeni nadomestni deli in slervis
ugoden dinarski nakup
i
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
od 25,000 do 80.000 kcal/h
• možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
• visok izkoristek goriv
• samodejno delovanje
KOTLI ZA OLJE ALI
od 200.000 do 3,000.000 kcal/h ugodne dimenzije visoki izkoristki za delovanje do 110° C za nizkotlačno paro do 0,5 atm kvalitetni gorilniki dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27
KRKA; TOZD ZDRAVI LISCA
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
OBIŠČITE NAŠ
KOZMETIČNI, FRIZERSKI IN SALON PEDIKURE
INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI ALI PO tel. 84-900
PROSTA DELOVNA MESTA!
AGROOBNOVA, LJUBLJANA TOZD-GRADNJE Ljubljana, Slovenčeva 93
vabi
k sodelovanju kandidate za delovna mesta:
1. VODJE OPERATIVNEGA SEKTORJA
2. VODJE GRADBIŠČA
3. OBRAČUNSKEGA TEHNIKA
Kandidatom nudimo:
- samostojnost pri izvrševanju skupno dogovorjenih ciljev,
— strokovno izpopolnjevanje za učinkovito izvrševanje delovnih nalog,
-dinamično delo in osebne dohodke, ki bodo ustrezali delovnim rezultatom.
Od kandidatov pričakujemo:
Za delovno mesto vodje operativnega sektorja višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj ter pooblastilo za samostojno vodenje gradbišča in izvajanje del. Za delovno mesto vodje gradbišča višjo airsrednjo izobrazbo gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj ter pooblastilo za samostojno vodenje in izvajanje del.
Za delovno mesto obračunskega tehnika srednjo izobrazbo gradbene smeri, 1 leto delovnih izkušenj.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo.
Podrobnejše informacije dobe kandidati v kadrovski službi Agroobnove.
Ponudbe pošljite na isti naslov, Ljubljana, Slovenčeva 93 Oglas velja do zasedbe delovnih mest.
SQ
ljubljanska banka
ne samo v prvih januarskih dneh
kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto
Vsakdo, ki varčuje, gotovo precej dobro pozna vse načine obračunavanja obresti; pozna višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in gotovo pozna ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu pa smo se odločili, da vas čisto na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev.
Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri:
7,5 % letno za vloge na vpogled,
9,0 % letno za vloge, vezane na 13 mesecev.
10% letno za vloge, vezane na 24 mesecev.
V primeru, da se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti, da
zadovoljite svoje potrebe in uresničite svoje želje. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih se vse obresti obračunavajo v tuji valuti.
V Ljubljanski banki dinarske in devizne hranilne vloge občanov vodimo v elektronskem računskem centru, zato lahko zelo hitro in natančno , izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih bo banka lahko avtomatično pripisala katerikoli dan v letu z enako natančnostjo in zanesljivostjo kot v prvih dneh po novem letu.
Vsako leto zasledimo primere, ko se že v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim banka na hranilne knjižice pripisala letne obresti. Dolge vrste čakajočih so za anko in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bo banka natančno in zanesljivo vpisala obresti ob prvem vašem obisku.
Mimogrede pa še tole dobro novico, ki je mogoče še ne veste. Tudi sredstva na vašem tekočem	računu
obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to je po 7,5 % letno.
januarja 1977
DOLENJSKI LIST
Ni se bati, da bi bili ob sapo «
22. januarja so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli letošnji sejem Moda 77, ki je že dvaindvajseti tovrstni prikaz proizvajalcev oblačilne stroke in metrskega blaga.
LJUBLJANA 22. - 28. JANUAR
Nekateri proizvajalci so spet dokazali, da so sposobni nuditi potrošnikom blago, po katerem sprašujejo, proizvode, ki gredo v korak z modo v svetu, in kvaliteto na visoki ravni. Človeku pa se že kar upira ponavljati eno in isto vprašanje, koliko tega bomo lahko v trgovinah kupili, in to pravočasno, da ne bo sezonskih zamud. Del oblačilne in obutvene industrije pa, kot da je utrujen ali prehitro zadovoljen — nima nič posebnega pokazati.
Prevladujoče modne odtenke v beige barvi, tja do lešnika in kakija, je bilo videti na razstavnem prostoru najboljših konfekcionarjev od Kroja iz Škofje Loke, goriškega Ideala in proizvajalcev pletenin Rašice, Almire, sežanske tovarne in drugih. Tudi krojev v splošnem ni mogoče kritizirati, saj je mo-
m
*
i ,
Modeli Lisce vzbujajo pozornost.
Celjski Toper predstavlja na mini revijah svoje prikupne modele.
goče med njimi izbrati plašč ali kostim za obilnejše postave in suhe, ki se jim zaradi lepše linije ni potrebno odrekati hrani.
Vsekakor pa je med proizvajalci vrhnjih oblačil potrebno posebej omeniti novomeški Labod. Presenetil je že lani, letos pa nudi trgovini tako iskane b laz erje iz žameta v eni barvi ali designiranega. Modele iz te tkanine imajo za moške in ženske. Po drugi strani pa znani beograjski Beko ni pokazal nič takega, kar bi vzbujalo pozornost in občudovanje.
Naši Rašici, katere izdelki v razstavnem paviljonu so bili tokrat v barvi peska in je pokazala tudi lične otroške pletene komplete, in Almiri z bolj športnimi modeli v beige barvi in živahnimi barvnimi dodatki pa se čedalje bolj uspešno postavljajo ob bok pleteninarji iz sosednih republik. Tovarna Umberto Gorjan iz Novigrada je imela zares lepo kolekcijo ženskih oblek, kompletov v osnovni črni barvi s čudovitimi vložki modnih svetlih barv.
Medtem ko se pri proizvodnji ženskega perila še vedno odlikuje sev niška Lisca — opazen je tudi metliški Komet — je Beti iz Metlike tokrat pokazala ekskluzivno kolekcijo nočnih in domačih kompletov v črnem z modernimi živahnimi obrobami. Spogledovanje z vzhodnjaškim stilom je pri obiskovalcih sejma naletelo na ugoden odziv, prav tako pa v nekaterih trgovinah. Take komplete nudijo v zelo majhnih količinah večjim blagovnicam po vsej državi in „gredo za med".
Malo hvale zaslužijo proizvajalci obutve, z izjemo nekaterih modelov. Pekovi čevlji so bili v glavnem rdeči, kar pa zadeva modele, ni videti, da bi se posebno potrudili. Več posluha za novo so pokazali v Alpini, pri Zmagi, nekaj lani zelo iskanih modelov pa je tokrat nudila Planika. Čevljev v bolj živahni modri barvi ali večjo izbiro v beige in barvi lešnika (razen škornjev) ni bilo videti, čeprav je očitno, da bodo ženske v le-tošnj sezoni ravno take naj bolj iskale.
Ni mogoče omeniti kar je na sejmu možno Razstavlja 350 delovnih o/jri zacij, med katerimi naj b1 "I zastopana vsa vodilna p9 vanska industrija te str ampak ni bila. Na več^ 12.000 m2 razstavnega Pr0i je natančen ogled sicer za utrudljiv, izplača pa se v Kakor je že običaj, spre[ modni sejem tudi stalno p jan je dveh modnih revij m popoldanske in večerne, okrog 80 proizvajalcev # zuje 500 modelov.
rašica
Rašica skrbi tudi za i modo
Za lepo kuliso, ki j°J mom mode vsako leto javnosti, pa bi kazalo pogledati z gospodarske ka. Vemo, da je večina F vanske tekstilne indusv krizi, da ima 'z9u^e,..nu polna skladišča izdel| čakovati bi bilo, da b' kem stanju še bolj p°trtJ,, sicer, da bi dali vse ampak niso. Vsi že ne’.Q šniki hodijo na debelo r, ne izdelke v času se2 ^ mejo in najbrž bodo se' . F ne, ne, milijarde smo * L Italijo ali Avstrijo samo 30, bojke - zakaj? hnil^i Najbrž bi bili sP°*iatjd<fa&
če bi se zares Potrudfjl0 oč] pa naš kupec m več zaWjt « Tekstilci in konfekcM*b** brž ne bi imeli polnih j1 V če bi potrošnikom n kar ti iščejo.	A	B	J
riab*"} c
Foto: MA
RKO^M
10 Vj
m
4
si
!
TRIKON
Odeje in pregrinjala lepih barv in dezenov
Trikon se uveljavlja z novim proizvodnim programom
KOMET nederčki, stezniki.
V metliški BETI so za letos pripravili nekaj prijetnih presenečenj. Razširili so kolekcijo zgornjih oblačil za otroke ter pričeli izdelovati lične pajace za dojenčke.
in ženske majice za poletje in kopalke, s katerimi žanjejo velike uspehe že vrsto let.
spodnje damsko perilo po standardnih kreacijah iz bombaža.
rasica
Razveseljivo je, da vse novosti, ki so jih pripravili v Beti, že lahko poiščemo v naših trgovinah, glavne količine pa bodo na voljo potrošnikom od marca dalje.
Novost je Jockey program — moško perilo po ameriški licenci, katerega prve količine so že na tržišču.
Še vedno pa izdelujejo
V kreatorskem centru Beti so pripravili vrsto novih kreacij, s katerimi so dosegli uspehe na domačem in tudi tujem tržišču. Posebno zanimive so moške
I obletnipn je Ietos „7**nega del °^°Jega uSpe-
^cetkov i, d skromnih Zj etj Priče«	S° Pred 30
P etifr0lZ-V0dnj° z M°Sta» dane^1"11 stroJi’ so Ženski ”, ?aJyečji jugo-
s poL°-Vajalec P‘e-
,^(feJsih avtom ?? naJs°dob-
,4 0braufetskih str°Jev.
’ kef ^lce s<? v raznih
iKVarna imela?^aj°ča se i'h PrograJ.'3 vedno v svo-
D^iP0?^ manj
fl (je UHk^ip fmagala f ltam8rad'la sv ? S em’ da Bo?’ Hier je h?Je tovarne
ril?6 sile f Veliko de-l,!ak° stae’ tovarn pa ne
Amif dva obra?0lenjskem
JsS ^su in č ’ In to v 4*t|eju. 111 Šentvidu pri
77etvŠ?J-eV?1 sejmu
J»	raz‘
iDr?lh rednT Izdelke »z
l'te"->™l:rizvod"ih
1 S*1 J'
I Se!terUiran °dstotnega
1 la KreiSe8a bomba-, ^havner- 83 Je Jelka
potrošniki osvojili.
Naj navedemo zanimivost, da Rašica ponudi trgovinam tiste modele, ki jih izberejo zastopniki tržišča in poznavalci mode. Po nekajmesečnem testiranju kolekcije dokončno oblikujejo. Na tak način kaj kmalu ugotovijo, kateri izdelki so za naše tržišče privlačni. Taki izdelki gredo nato v proizvodnjo.
Še pred nekaj leti so za tuja tržišča izdelovali pletenine po njihovih kreacijah, danes pa, ko so izvoz močno povečali, jim je uspelo tudi na tujem prodajati lastne kreacije. Trudijo se in poskušajo prisluhniti željam in potrebam tujega tržišča.
Izvažajo v dežele vzhodne in zahodne Evrope, pa tudi na tržišče Severne Amerike. V zadnjem času prodajajo svoje izdelke tudi na tržišču Bližnjega vzhoda.
Uspehi Rašice nam torej zagotavljajo, da bomo vedno sodobno in lepo obleče-
PRIZNANJA OF
Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško
RAZPISUJE
na podlagi 1., 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško
5 PRIZNANJ OSVOBODI LNE FRONTE ZA LETO 1977
1. Priznanje je namenjeno tistim posameznikom OZD, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam in društvom, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem:
— tvorno vplivali na razvoj naše samoupravne socialistične družbe,
— prispevali k uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi
3 nasploh,
— prispevali h krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
— z organizirano akcijo pospeševali neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja.
2. Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, družbene organizacije in društva ter občani občine Krško.
3. Predloge z zgoščeno in konkretizirano obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Krško najkasneje do konca februarja 1977.
Žirija za podeljevanje £	Priznanj OF pri OK SZDL
Krško
VESNA SERVIS
Akumulatorska delavnica
TASEV BLAŽO
NOVO MESTO Partizanska 11
	-•	•-	«•		
o	o	o	O	o	O
•	•-	‘S	*	-a	•
telefon: 23—826
PUŠKAR m
S£o-£>nz°
FARRA Tel. 888-025
Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL" iab •in drugih
•Motokultivatorji od 5 — 18 KS •Traktorji in goseničarji od 21 — 90 KS »Preše za seno in grozdje •Mreže proti toči •Gume „GOODYEAR" za traktorje in avtomobile
REZERVNI DELI SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE
Polnjenje vseh vrst akumulatorjev in formiranje ter kontrola. 12 mesecev garancije za obnovljene akumulatorje.
Izdelujem tudi ježke za ikebane.
LICITACIJA!
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD BREŽICE
proda na javni licitaciji osnovno sredstvo:
ENOOSNA TRAKTORSKA PRIKOLICA
Nosilnost 3 t.
Izklicna cena 23.000.—.
Prometni davek je zaračunan v izklicni ceni.
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo pred licitacijo položiti pri blagajni delovne organizacije znesek 10% od izklicne cene osn. sredstva.
Licitacija bo 2. februarja 1977 v prostorih TOZD Brežice (Črneličeva 5, Brežice) ob 8. uri.
PROSTA DELOVNA MESTA
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR, Ljubljana, n.sub.o. —
TOZD STANDARD, Novo mesto, o.sub.o.
razglaša prosti delovni mesti za
2 PRODAJALCA V BLAGOVNICI NOVO MESTO
Pogoj za sprejem kvalificirani trgovski delavec tekstilne stroke
Nastop dela: takoj ali po dogovoru
Pismene ponudbe pošljite do vključno 4. februarja 1977 splošni službi TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3.
VEC TOPLOTE V VAŠ DOM
TAM-STADLER
ker ima
vakuumemajlirane bojlerje
mednarodni patent No. 250127
UNIVERZALNI KOTLI
• od 25.000 kcal/h naprej
• možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom
• visoki izkoristki goriva
• vgrajena avtomatika za samodejno delovanje
• gorilniki
• zagotovljeni nadomestni deli in servis
• ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
• od 25.000 do 80.000 kcal/h
• možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
• visok izkoristek goriv
• samodejno delovanje z mnogo konfora
POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
• od 200.000 do 3,000.000 kcal/h
• ugodne dimenzije
• visoki izkoristki
• za'režim 110/900 C ali 90/700 c
• kvalitetni gorilniki
• dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27
Ali že imate vodnik 3K?
Občanov vodnik „Kaj? Kdo? Kje? v novomeški občini 1977“ lahko kupite v knjigarni MLADINSKE KNJIGE v Novem mestu in v kioskih DELA v novomeški občini; knjiga stane 25 din.
Knjigo pa lahko dobi tudi vsak, ki pošlje na ČZP Dolenjski list z denarno nakaznico ali na tekoči račun podjetja 27 dinarjev. Knjigo bo dobil takoj po pošti na svoj domači naslov. Številka tek. računa: ČZP Dolenjski list Novo mesto, 52100-601-10558. Pod „namen nakazila11 pripišite samo: za 3 K.
Občanov vodnik 3 K lahko kupite tudi pri blagajni uprave našega tednika v Novem mestu, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice). — Razveselite s knjigo tudi prijatelje, znance in sorodnike-Dolenjce, ki živijo v drugih krajih države. Hvaležni vam bodo za bogastvo podatkov in novo podobo znanih krajev iz novomeške občine!
CZP DOLENJSKI UST
Preživnine!
POZIV
Občinske skupnosti socialnega skrbstva NOVO MESTO, ČRNOMELJ, METLIKA IN TREBNJE pozivajo upravičence do preživnin, naj vložijo # htevke za uskladitev preživnin.
S 1. 1. 1977 je pričel veljati nov zakon o zakonski zveZ'!'j družinskih razmerjih, ki prinaša pomembno novost. 132 zakona določa, da je pristojni organ občinske skupnosti I cialnega skrbstva dolžen vsako leto sprejeti sklep o P°y 'j vseh sodno določenih preživnin za toliko odstotkov, kot uradno ugotovljeno povečanje življenjskih stroškov. .Odi# j o novo ugotovljeni višini preživnine bodo izdane po dolžnosti.
Preživnina je prispevek za preživljanje otroka, ki ga m°^ plačati tisti roditelj, ki ne živi z otrokom skupaj. ^0*1 predvsem preživnine za otroke, rojene izven zakonske Z» J ali za otroke iz razvezanih zakonov. Preživnino so d° ! plačevati tudi otroci za svoje ostarele starše, če le-ti mm dovolj sredstev za preživljanje.
Pozivamo vse upravičence do preživnin, da se javijo n* J* stojni strokovni službi skupnosti socialnega skrbstva in Prl sejo s seboj vso dokumentacijo, ki jo imajo v žvezi s P vanjem preživnine.
Upravičenci naj se zglasijo oo uradnih dnevih:	J
— iz občine Novo mesto pri Centru za socialnd delo,j mesto. Glavni trg 7,	.
— iz občine Trebnje pri strokovni službi Skupnosti socia ga skrbstva, Trebnje,	j.
— iz občine Črnomelj pri strokovni službi Skupnosti so*-* nega skrbstva, Črnomelj,	.J
— iz o! čine Metlika pri strokovni službi Skupnpsti socia ga skrbstva, Metlika.
 .....................
\:
vil
mi
3
«!
sed
je\
tud
VJ
U0S
tj
Sesi
USp
čev
1
22!
tor
nar
23(
<
mei
IS
Ko
4?»
Ko,
NAROČNIK
OGLASOV!
DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGE NAROČNIKE OGLASOV OBVEŠČAMO,
da je redni rok za oddajo oglasov, razpisov in ^Lgg\. naročenih objav do vključno petka, zadnji r°* > ponedeljek do 14. ure.	J|
Prosimo, da upoštevate to obvestilo in gradivo za objavo pravočasno. Naročila, prispela kasneje, bomo objavili šele v naslB°-tednu.
Priporočamo vam tudi, da tekste in naročil111a oglase in druge objave pošiljate priporočeno	A
dostavite osebno oglasni službi Dolenjskega	*
Novo mesto. Glavni trg 3.
h
i ko Jošta
leni
• •
saa*$
'•¥ N 'J Mii
♦♦♦
Pokal „RZS” Ribničanom
Pionirska selekcija iz Ribnice na republiškem prvenstvu __ nepremagljiva — Ostali Dolenjci razočarani
^0^ ^eza Slovenije
vila v p M.nulega tedna pnpra-rePubliški turnir di Iri	Pionirskih	selek-
^•Stap£h.IRZSpon,e-
Krka zmagala
Na ribniški
‘ I J« Velialn i c - “"»vuuesKe KrKe
2 S tudi oprarigua °,nta ,in sv°i° vlogo je
i »i V, Prvem nastonu v lSf/. !Cegljala le • / doseels io „ p Kočevju, kier ie
“p*
Ut testo mesln ‘in"t“,a.ln zasedla šele
L uspehu fc VBjub Eniškemu ne-“?• VSem po ZaI?, °mCŠČankam' Pred'
čeviu, USDelo n?ldne Igre v K°-1 Rezultati o JlU Prv° mesto.
# mesto)P4l5^|tn!Lreu: L Krka (Novo rnait Triglav453fi’/oHmezad 4540, 3. zinar 4475 V-Gradis 4478, 5. Fu-Fer 4262 Konstruktor 4436, 7.
prireditev dobro
'IPT ke 73,! ' [ak° da so bile tekmoval.
Z Dolenjskega sta nastopili med selekcijami dve ekipi, in sicer Dolenjska ter Ribnica. Medtem ko so bili Ribničani na minulem srečanju najboljših slovenskih pionirjev nepremagljivi, je vrsta Dolenjske igrala precej slabše in je pristala na zadnjem, devetem mestu.
R'ezultati - skupina A: 1. Ribnica, 2. Zasavje, 3. Koroška; skupina C: 1. Celje, 2. Ljubljana, 3. Dolenjska; finale - za 1. do 3. mesto: Sl.
Ribnica -mesto: Gori-Zasavje - Ljubljana 8:11, za 7. do 9. mesto: Koroška - Dolenjska 10:7, Dolenjska -Posavje 9:19; končni vrstni red: 1. Ribnica, 2. Sl. gorice, 3. Celje, 4. Ljubljana, 5. Goriška, 6. Zasavje, 7. Posavje, 8. Koroška, 9. Dolenjska.
Rezultati iz skupine B: Dobrepolje - Ponikve 16:18, Borec - Donit 25:20, Dobrepolje - Črnomelj 15:28, Ponikve - Eta 30:15, Donit - Črnomelj 15:20 itd.
Pokal Rokometne zveze Slovenije so zasluženo osvojili ribniški pionir-
f", saj so imeli najbolj izenačeno mo-tvo, ki obeta, da bo ribniški rokomet prav kmalu dobil še nekaj dobrih igralcev. Ostale ekipe z Dolenjskega so nekoliko razočarale, neuspeh pa je sad neresnega dela s pionirji.
„BELI“ ŠPORT NA POHODU — Konec minulega tedna je novomeški karate klub pripravil v športni dvorani tridnevni seminar, ki so se ga udeležili karateisti iz vseh slovenskih klubov. Kot so 'povedali organizatoiji, bo postal novomeški seminar tradicionalen. Poslej bo dvorana vsaj enkrat na leto gostila najbolj obetavne karateiste.
Porotoroški sklepi obvezujejo
Cevju kot v Ribnici pnrecdtvB0 v M. GLAVONJIČ
®elje in Sevnica
Na seji predsedstva atletske zveze Slovenije so ugotovili, da so le malokje začeli uresničevati sklepe — Do sadov le z vestnim delom
GUŠTIN DEVETI
Minulo soboto so namiznoteniški M -	-	'•»■■■■uu	delavci iz Hrastnika pripravili v svo-
. * ,em ko m ,	'	jem mestu tradicionalno memorial-
nastonaiA^f v l nedelJ°	no tekmovanje za pokal „Komisarja
' Vfw iškega nnLn, , rilskem	Rajka“. Zelo dobrega srečanja so se
.rial' oHi ,U’ Počivale	i ^ v r<> udeležili najboljši slovenski pionirji,
: nfl81 a dve kn/f P^Jska skupina	mladinci in člani. Novomeški klub
oh™ gledalcev 0,,i'jY,sek?k°r si Je	je v Hrastnik poslal najboljšega
silit Srwa Jeznima	£ me.d pionirja. Sama Guština in mladinca
j. lc°. Gostje so S-m.a’i Jem in	Toma Žiganteja. Oba sta dobro igra-
‘"„2avpljo tega ie Kil ♦ t.0krat dobri	la m sta samo zavoljo poma-'—-
i?nacena, domawlr aves čas izkušenj prišla 0b boljši ’ lik^a3^’ travno kaž' Pa i° tezko Guštin je bil deveti. Žigante
i ^^agače.	ezultatnek(>-	"	' '	■	5	-	•
skem področju dosegla neverjetne uspehe.
Najbrž čaka poslej več dela tudi republiško atletsko zvezo. Porto-
t r^ator ; Celje -
ezultati -
skupina kadeče
B: Tehno-24:9, Trim -
mesti, se je
uvrstil 'med šestnajst najboljših nastopajočih.
[ & 25die3Če,(Vl19:12. Trta -1 S0 l4:13;skuni^eSA°\?C - Kadeče I n ,l 19:13	:	Božice	-	So-
i Sik - Dobl..7oBo“'bk
I’ l^in.
Rtni
vmca SL Gradec
Jevnica 8,
!v?0dne *ktiiineZa prvaka sevemo-
1 bila 5Cndar so naiboH? ^ zanimi-I S? Ze v začetku }l mesta. ki so
F |	boj	'i'
m
TREBNJE:
KRKA IN KRŠKO
Pred kratkim se ie začelo ekipno prvenstvo Dolenjske v disciplini 6 x 200 lučajev za člane in 6 x 100 za članice. Prvo kolo so kegljači odigrali na Oparinem kegljišču v Trebnjem. Po nepopolnem kolu vodijo pri članih tekmovalci novomeške Krke, pri članicah pa igralke iz Krškega.
Rezultati - Člani: 1. Krka 4793, 2. Celulozar 4728, 3. Zdravila 4717, 4. Železničar 4704 itd; članice: 1. Krško 1903, 2. Brežice 1803.
D. BRATOŽ
Pred kratkim so na seji predsedstva atletske zveze Slovenije razpravljali tudi o razvoju atletike v osnovnih in srednjih šolah. Na osnovi portoroških sklepov naj bi prav kraljica športov dobila poslej posebne prednosti.
In kaj se je zgodilo v času od podpisovanja sklepov in do danes? Na seji predsedstva so ugotovili, da so le malokje začeli uresničevati sklepe.
Verjetno si bo poslej, če ne bi radi, da bo ostalo pri starem, treba pomagati s politično akcijo, zakaj za naše telesnovzgojne delavce po terenu je značilno, da se vse prehitro ogrejejo za novosti, ostajajo pa pri besedah in obljubah. Jasno je, da v prihodnosti čaka veliko nalog tudi slovensko atletsko organizacijo. Bržčas je dosedaj prepogosto stala ob strani, posegala v delo le z nasveti in se sama premalo aktualno udeleževala pri izvajanju selekcioniranja in programa vadbe. Razumljivo je, da bo tudi poslej ena od glavnih ovir pri uresničevanju dobro zastavljenega delovnega programa pomanjkanje strokovnjakov. Vse šole tarnajo, da nimajo dovolj atletsko podkovanih kadrov. Tudi tu imajo posamezni atletski klubi lepo priložnost, da se s svojimi starejšimi in izkušenejšimi člani izkažejo kot mentorji šolskih športnih društev. Verjetno ni napak, če omenimo primer grmske osnovne šole, ki je v kratkem času na atlet-
Derbi dobile Domžale
OŠ Grm vodi
Konec minulega tedna so se v športni dvorani v Novem mestu zbrali najboljši pionirji in pionirke iz sedmih osnovnih šol iz novomeške občine in se pomerili v pionirski atletski ligi. Več kot 300 mladih je dokazalo, da se na njihovih šolah načrtno ukvarjajo z atletiko, nekateri pa so presenetili z dokaj dobrimi rezultati.
Po prvem delu lige vodi pri dekletih, dečkih in skupni uvrstitvi ekipa grmske osnovne šole, ki jo trenira prof. Marjan Špilar.
Rezultati: st. pionirji - 40 m ovire: Dobravc- 6,7, Sega (oba Grm) 6,8; 40 m: Sega 5,4, Škrubej (oba Grm) 5,5;	1000 m:	Jurekovič
2:32,9 (Katja Rupena), Bajt 2:33,2 (Grm); 4x1 krog: OŠ Grm, OŠ Bršljin; daljina: Dobravc 533 (Grm),
D°mžalah S*pVens*<e košarkarske lige je selekcija Dolenjske tesno izgubila
 . _________________________
5*^. Ž°stovah*U;S*°Tenske košarkarske lige je reprezentanca Do-
 /- ••
Zgubilo, niuspJ°Ste^ Rrat' m°štvu, ki v letošnjem prvenstvu
prvem delu so Dolenjci drugi — Nadaljevanje 5. februarja
Ste5w fiU5;tovala ;n „• ■'u^uicarsiu; uge je reprezentanca iw-Venri *?. k°la in 'i«	c.er. Pri 'Tsti Domžal. V najbolj zanimivem
šp	J*11! podvio v	80 se 80stje dobro upirali domačinom,
8m?al* -
SSffiK*
V zadn (47:39>
i 'enjcTv\je°^atkYnkri“"skc8a dela
v Bcmžalahl; 80 *c Do-*
ravno so bili domačini v enajstem kolu favoriti, so sc za Dolenjce posebej pripraviti,
V prvem polčasu - odlikoval se je predvsem po natančnih in številnih zadetkih - so gostje dobro začeli, navzlic temu pa so domači odšli k odmoru z osmimi koši prednostL V
nadaljevanju so Domžalčani v obiambi igrali zelo ostro, kar je goste nekoliko zmedlo, in domači igralci so vodili s 74:57. Ostra igra pa se jim je hitro maščevala. Odsotnost Brkoviča in Pušnika - igro sta morala zapustiti zavoljo petih osebnih napak - se je poznala in Dolenjska je razliko hitro manjšala, za kaj več pa je zmanjkalo časa.
MkZ Dolenjska: Seničar 2, Bajt 5, Medek 10, Kovačevič 1, Munih 2, Ivančič 10, Svinger 25, Seničar 8 in Plantan 16.
Ostali rezultati: Rudar - Jesenice 99:79 (45:37), Fructal - Kras 90:78 (52:41), Branik - Elektra 88:86 (80:80, 47:42), Vrhnika -Trnovo 80:81 ( 30:42), Ježica -Radenska-Pomurje 76:63 (44:22).
Vrstni red po prvem delu: 1. Domžale 22 točk, 2. Dolenjska 14, 3. Branik 14, 4. Trnovo 14, Rudar 12, Elektra 12, Ježica 10, Fructal 10, Kras 8, Jesenice 8, Vrhnika 6, Radenska-Pomurje 2.
V TREH KOLIH DEVET REMIJEV
V nadaljevanju prvenstva Novega šahisti
mesta so
>šno tA VRSTA 7* ,
/fcia heffitira IVan ~en?ka rokometna vrsta iz Kočevja, ki jo dstvn^ fepih n<m„i9av’ v minulih tekmovalnih sezonah do-
i HkS čen;. *3 Malikov« O . ttener ZeiJav> Karmen Radosav-■ in i°: Rfika Tu C ^nna Ter‘č> Bojana Vardijan, Jaša Zba-L L	*~<lllltl	A.	Andreia Novuk Vom Rantn 7rlanlz»
Vera Benko. Zdenka
odigrali tri kol miaua uruguKaiegormka Janez Ko-melj in Jože Pucelj sta prvič zmagala in potrebujeta za osvojitev prve kategorije še dve točki iz petih kol.
Rezultati: 4. kolo: kbmelj - Si-tar remi, Penko - Milič 1:0. Poredoš - Materni remi, Petkovič - Po-lenek remi, Šporar - Istenič remi,
Prost je bil Pucdj; 5. kolo: Sitar -enko' remi, Polenek - Pucelj 0:1, Istenič - Petkovič 1:0, Materni -Šporar remi, Milič - Poredoš remi. prost je bil Komelj; 6. kolo: Komelj - Polenek 1:0, Milič - Sitar 1:0, Pucelj - Istenič 1:0, Petkovič - Materni remi. Poredoš — Šporar remi, prost je bil Penko.
Vrstni red po 6. kolu: 1. do 2. Istenič in Petkovič 3,5 točke, 3. do 6., Šporar, Komelj, Penko, Milič in Pucelj 3, 7. Poredoš 2,5 (1), 8. do 9. Sitar in Polenek 2, 10. Materni.
T. S.
Novomeški atletski delavci načrtno skrbijo za podmladek, minuli teden pa so njihovi varovanci dokazali, da se kraljici športov tudi glede dobrih dosežkov obetajo lepši časi. Na sliki: novomeška pionirska skakalka v višino na enem izmed številnih tekmovanj.
Kuhar (Šentjernej) 529; višina: Zoran 160 (Grm), Rebzelj 145 (Šentjernej); medicinka: Stangelj 10,64 (Grm), Plut 10,31 (Grm); troboj: Pugelj (Grm) 117 točk, Lukšič (Dol. Toplice) 109; ekipno: OŠ Grm 344, OS Bršiin 224, OS Dolenjske Toplice 213 itd; ml. pionirji - 40 m ovire: Savšek (Grm) 7,8; 40 m: Mesojedec (Bršiin) 6,0; 1000 m: Erjavec (DoL Toplice) 2:44,2; daljina: Merlin (Grm) 486; višina: Florjane (Grm) 145; medicinka (Grm) 8,56; troboj: Lapajne (Grm) 87 točk.
Starejše pionirke - 40 m ovire: Kralj 7,1, Pavlin (obe Katja Rupena) 7,7; ml. pionirke: Eržen (Grm) 7,9; 40 m: Kastelic (Bršljin) 6,0, Tekstor (Katja Rupena) 6,1; ml. pionirke: Kraševec (Grm) 6,2; 600 m: Kastelic (Grm) 1:33,6, Mave (DoL Toplice) 1:35,0; ml. pionirke: Filipovič (Dol. Toplice) 1:38,1; daljina: Kralj (Katja Rupena) 480, Tešar (Grm) 466; mL pionirke: Eržen (Grm) 423; višina: Hribar (Grm) 145, Kovačič (Šentjernej) 140; ml. pionirke: Dernovšek (Katja Rupena) 140; medicinka: Ramšek (Bršljin) 9,48; mL pionirke: Ninič (Grm) 8,20; troboj: Kastelic (Grm) 131; ml. pionirke Gal (Katja Rupena) 81; ekipno: Grm 309 točk, Katja Rupena 281, Šentjernej 243 itd.
roški sklepi jo namreč zaVezujejo, da bo več pozornosti posvetila takor imenovani bazi, množičnosti. Že v letošnjem letu bodo šli pionirji in pionirke pogosteje na atletske steze, kjer bodo v najrazličnejših tekmovanjih nabirali izkušnje, izmenjavali mnenje itd. Vsi poznamo številna pionirska tekmovanja, atletski delavci pa nameravajo izvesti še „Mali atletski šolski pokal Slovenije", in sicer za učence in učenke 5. in 6. razreda osnovnih šol itd.
Med drugim so slovenski atletski delavci sklenili, da bodo ustanovili' koordinacijski odbor, ki bo skrbel za usklajeno delo med Atletsko zvezo Slovenije in republiškim centrom ŠŠD na področju šolske atletike. Nedvomno so portoroški sklepi dali precej dela, sadove pa bodo naše šole (kasneje slovenska atletika) obirale samo v primeru, če telesnovzgojni delavci ne bodo - Spali.
PENKO TUDI ČETRTIČ
Hitropoteznega turnirja za mesec januar se je udeležilo štirinajst novomeških igralcev. Po zanimivih bojih ie četrtič zapored zmagal mojstrski kandidat Igor Penko, ki je zbral dvanajst točk. Sledijo Avsec in Materni (9), T. Škerlj in Stokanovič 8, Milič in Poredoš 7,5, Ščap 7, M. Picek 6,5, Jerančič 6, Komelj 5,5, Sitar 3, B. Škerlj 1,5.
PICEK VODI
Istočasno s šahovskim prvenstvom Novega mesta poteka tudi turnir tretjekategorikov, na katerem nastopa dvanajst šahistov. Po osmem kolu je vrstni red naslednji: M. Picek 7,5, Avsec 6,5, M. Golobič 6 (1), Osolnik 5,5, Pipič 5 (1), B. Škerlj 4,5 (1), Lončarevič 4 (1), Golobič in Mamič 2 (1), Bon 1 (2), Luzar in Kastelic.
T. S.
KAJ, KJE, KDO?
Košarkarji v najkvalitetnejši slovenski ligi, ki so minulo soboto sklenili prvi del letošnjega prvenstva, gredo za štirinajst dni na „počitnice“. Bržkone bodo prav vse ekipe ta čas izkoristile za trening, zakaj drugi del bo odločil o najboljših mestih na lestvici. Selekcija Dolenjske bo 5. februarja v prvem spomladanskem kolu gostovala. Pomerila se bo- z visto Krasa. Doma so Dolenjci ’ zmagati brez težav (95:71), v gosteh pa bodo imeli nekoliko več dela, vendar bi se morali navzlic temu vrniti domov z zmago.
OBETAVNE PIONIRKE
Minulo soboto dopoldan je ŠD Krka pripravilo v športni dvorani zanimiv rokometni turnir, na katerem se je pomerila pionirska reprezentanca novomeške regije s sestavljeno vrstej novomeške Krke in Šentjerneja. Pionirke so se izkazale z zelo dobro igro in so pošteno namučile starejše igralke, izkazale pa so se predvsem Kosova in Forškova iz Šentjerneja, Bršljinčanki Hudoklinova in Romškova ter Bonova z Mirne. Srečanje so vodili sodniki pripravniki in kar 11 jih je opravilo praktični del sodniškega izpita.
Ples prodira
Novomeški klub pripravlja začetniške tečaje
V novomeškem Plesnem klubu že dolgo časa vedo, da so minili časi, ko je tisti, ki je na plesu pokazal nekaj znanja iz tanga, angleškega ali dunajskega valčka, foxtrota in drugih klasičnih plesov, veljal za nazadnjaka in starokopitneža. Da jim je dovolj (jepetanja, zvijanja in podobnih plesnih „umetnosti“, je dokazalo tudi več kot 100 mladih iz novomeške občine, ki so se udeležili tečaja za začetnike. Ker je dvorana v Domu JLA pretesna, so morali organizatorji marsikatero prošnjo zavrniti, ker pa bodo v kratkem dvajset-urni tečaj za začetnike ponovili, bodo imeli vsi, ki so prvih dvajset ur plesa zamudili, možnost seznaniti se s plesnimi skrivnostmi.
Zainteresirani se lahko pri upravi Plesnega kluba pozanimajo za tečaj vsak petek, sredo in nedeljo (v Domu JLA), in sicer od 18. ure dalje. Po vsej verjetnosti bo klub, ki ima vse več članov, v kratkem pripravil tudi tečaj iz nekaterih sodobnih plesov, na katerem pa bodo lahko najbolje delali predvsem plesalci in plesalke, ki imajo za seboj začetniški ali nadaljevalni tečaj.
ŠPORTNI KOMENTAR
Plesalci na dobri poti
Novomeški Plesni klub je minuli teden pripravil v prostorih Doma JLA sestanek s starši mladincev in mladink, ki so včlanjeni v klub in trenirajo športni ples. Udeležilo se ga je petnajst staršev.
V dobri uri in pol so jih „klubovci“ seznanili z zgodovino njihovega društva, delom, dokaj obsežnimi in zanimivimi načrti, številom parov (30), z uspehi in težavami, Petnajst gostov je zvedelo, da je športni ples dokaj zahtevna športna disciplina, ki je nadvse koristna odraščajoči mladini in za katero se pri nas odloča vedno več mladih.
Starši so v drugem delu sestanka povedali, da so nadvse zadovoljni z načinom dela v klubu. Presenečeni so bili nad pripravljenostjo kluba, ki bi rad poslej tesneje sodeloval s starši svojih članov, razveselili pa so se predvsem novice, da bo klub poslej pripravljal večkrat po-
dobne sestanke, na katerih naj bi skupaj poskušali rešiti morebitne zagate, v katerih bi se slučajno znašel klub, težave učencev in dijakov ipd.
Vsekakor je način dela novomeškega Plesnega kluba vreden posnemanja, zakaj v Novem mestu je le malo športnih društev, ki bi skrbela za redne stike s starši svojih varovancev. Bržkone ni napak, če zapišemo, da so novomeški „plesalci“ na najboljši poti, da postanejo v pravem pomenu klub-druži-na, klub, v katerem ni prvi cilj športni uspeh, pač pa množičnost, učenje pravilnega obnašanja. Ne bi bilo napak, ko bi način dela (mnenje staršev otrok, ki so včlanjeni po raznih športnih društvih, bi bilo vodstvu kluba še kako pomembno) Plesnega kluba prevzeli tudi drugi. Prav gotovo bi hitreje in tudi učinkoviteje rešili marsikatero težavo.
J. PEZELJ
Ignuarja 1977
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
15
POTA
m STHf
Dežurni poročajo
KURE KRADEJO - V noči na
18. januar je bilo iz kurnika Marije Prešeren v Dol. Karteljevem ukradenih 5 kur in petelin. Kdo je to naredil, še raziskujejo.
PREVROČA KRI - Črnomaljski miličniki so 18. januarja dopoldne pridržali do iztreznitve Boža Brčina iz Črnomlja, ker je razgrajal v gostilni Skubic. Pretepal je natakarico, se lotil gospodarja, uprl pa seje tudi miličnikom. Možje postave so ga spravili na hladno, moral pa bo še pred sodnika za prekrške.
ČUDNO SVETLIKANJE - 19. januarja je Jožefa Šmajdek v Reger-či vasi opazila, da se v sobi Akija Gašija, ki stanuje v bližnjem gospodarskem poslopju, čudno sveti. Poklicala je sosede, ki so vdrli v prostor in videli, da so se pri štedilniku vžgala drva. Ogenj so pogasili in preprečili večjo škodo.
MLADOLETNIK JE GROZIL -
19. januarja zvečer so trebanjski miličniki odvedli, do iztreznitve 17-letnega Darka U., ker je v domači hiši razgrajal in razbijal ter z nožem grozil lastnemu očetu.
OSTREŠJE JE ZGORELO - 20. januarja dopoldne je nastal ogenj na gospodarskem poslopju Mihaela Anžlina v Mačkovcu pri Dvoru. Požar je nastal v dimniku, ki je speljan iz svinjske kuhinje. Zgorelo je.ostrešje, z njim vred pa okrog 7 ton sena, tako da je za 50.000 dinarjev1škode.
SPET PRI PUTNIKU - 22. januarja zvečer je bil spet na delu tat pri motelu Putnik v Trebnjem. Iz fička zagrebške registracije je odnesel jedilni servis, bundo in 3 steklenice vina. Očividci so povedali, da sta se tam okrog smukala dva moška, ki sta se nato naglo odpeljala z avtom.
NI SE ZLEPA UMIRIL - 24. januarja ponoči so pridržali do iztreznitve 30-letnega Antona Ambrožiča iz Luterškega sela. Ta je v bifeju na Otočcu popival, ko so prišli v lokal miličniki, jih je nadlegoval in se ni hotel zlepa pomiriti.
PONAVADI MANJ KOT STO
Mladoletno prestopništvo v novomeški občini še ni doseglo take stopnje, zaradi katere bi bil potreben klic SdS. Ponavadi obravnava mladinsko sodišče 85 mladoletnikov na leto, okrog 120 pa jih mora pred sodnika za prekrške. Med temi pa gre pretežno za primere, ko so se vozili z mopedi brez izpita. Praksa kaže, da izrečejo mladoletnikom približno v 10 primerih vzgojni ukrep strožjega nadzorstva, na prevzgoji v raznih zavodih je 13 mladostnikov, na diagnostični obravnavi pa jih je 8.
Kavboja na Divjem zahodi
Mladoletna ljubljanska kavboja sta krenila na pohpol divji zahodni Dolenjski — Zmaknila sta sani
OVINKE ŽE SEKAJO — Gradbena dela pri modernizaciji ceste Srebrniče—Dol. Toplice so v teku in je že tudi kaj videti. Ovinkasta cesta ob Krki nasproti Zaloga bo očitno bolj ravna. Kljub slabemu vremenu se dela nadaljujejo. (Foto: R. Bačer)
Malo pred novim letom sta dva samotna jezdeca prijezdila iz smeri Loškega potoka v najzahodnejši del kočevske občine, v vasico Stari kot, ki leži še zahodneje od Podpreske oziroma Drage.
Kaže pa, da sta imela mladeniča - kasneje se je izkazalo, da sta bila to dva mladoletnika, dijaka iz Ljubljane - nekoliko občutljivi zadnji plati. Drugače bi si namreč težko razlagali njun naslednji ukrep. V Starem kotu sta pri nekem domačinu zmaknila nove sani. Vanje sta za-prcgla enega konja, drugega privezala zadaj in krenila na pot po svetu. Pri Ribnici jima je bilo popotovanja dovolj. Sani sta pustila kar tu, zaja-
hala konja ter krenila v Los*0. Tu sta kavboja razjahala konja v hlev svojih sorodni' sta si prej oba konja tudi sj
Po. tej avanturi sta se
mlad*1
boja odpeljala domov v Ij*® Zdaj pa sc je začelo delo zan miličnike, ki so vso to H® kavbojsko zadevo razvozla« januarja.	;
Črno leto brežiških miličnikov
Število kaznivih dejanj na območju celjske regije upada — Najbolj zaskrbljuje število krvnih deliktov in žrtev prometnih nesreč — V brežiški občini seje to število povzpelo od 9 v letu 1975 na lanskih 22
Pa le ni tako črno. Zbirno poročilo o storjenih kaznivih dejanjih, prometnih prekrških in nesrečah, ki so ga na tiskovni konferenci prejšnji teden v Celju posredovali tamkajšnji delavci UJV, kaže, da se na tem območju, ki zajema 11 občin, od tega tudi tri dolenjske (Krško, Sevnica, Brežice), popravlja. Le krvni davek, ki ga teijajo naše ceste, narašča. Pa pojdimo po vrsti.
Lansko leto je na področju kriminala prineslo 5.170 kaznivih dejanj, od tega je bilo 3.725 raziskanih, 28 odstotkov pa jih je ostalo še nepojasnjenih. Pri tem gre le za manjše
delikte, medtem ko so hujši prestopniki že za zapahi. Od tega je bilo v sevniški občini 271 kaznivih dejanj (kar 214 so jih raziskali), na območju Krškega 488 (od tega 296 pojasnjenih) in v Brežicah 285 {odkritih in kaznovanih pa 167). V letu 1976 je bilo na celjskem območju zabeleženih 337 primerov gospodarskega kriminala, vendar je v primerjavi s prejšnjimi leti opaziti mnogo hujše oblike, kot: zloraba uradnega položaja, poneverbe, koristoljubje in podobno. Med občinami, kjer je bilo takšnega kriminala največ, so prav pri vrhu Brežice s 23 primeri, v Krškem jih je bilo 21, na območju Sevnice pa „le“ 10. Nadalje so natančni delavci celjske UJV ugotovili 27 primerov grabeža; skupna škoda
kaznivih dejanj na področju gospodarskega kriminala pa znaša 11.233.473 din, od tega 11.172.166 din v družbenem in 61.407 din v zasebnem sektorju. Sicer pa te številke v primerjavi z letom 1975 kažejo upadanje kaznivih dejanj, pa tudi goljufij (lani 2920) in žepnih tatvih je bilo manj.
Bolj zaskrbljujoče je število krvnih delikatov, ki se je od 554'v letu
1975 povzpelo na 648 v lanskem letu. Naklepnih ubojev je bilo tokrat nekoliko manj (4, predlani pa kar 8), vsi pa so bili ob pravočasni akciji tudi uspešno raziskani.
Veliko preglavic povzroča celjskim miličnikom vedno hujši cestni promet. Tako so lani zabeležili kar 4.932 nesreč, kar je sicer v primerjavi z letom 1975 manjše število, vendar je število smrtnih žrtev večje. Na. celjskem območju je bilo v letu
1976 95 nesreč s smrtnim izidom; v njih je izgubilo, življenje kar 111
oseb. Enega najhujših porastov so zabeležili v brežiški občini, kjer se je število smrtnih žrtev povečalo od 9 v letu 1975 na lanskih 22. Na območju Krškega je lani 11 oseb izgubilo življenje v prometnih nesrečah, v Sevnici pa 1. Ob tem moramo zapisati, da prav regionalna cesta Peči-ca-Podplat-Brežice ,,slovi" po veli-
kem krvnem davku, saj je samo lani na tej cesti izgubilo življenje kar 6 oseb.
Podrobnejše podatke o naraščanju mladoletniškega prestopništva, o številu požigov in požarov, o akcijah celjskih prometnih miličnikov in še o čem - v naslednjih številkah.
B. BUDJA
POIZVEDBA
22. januaija okrog 17-je v gozdovih Bohorja Skulico prišlo do stre®1
med neznanim divjim®! vim lovcem. Divji lovecJ obstreljen in je zbežal i vasi Zalog. Po sledovih deč je šlo za hujšo p& bo. Da bi primer razja _ prosimo vse očividce, ki"1 zadevi karkoli vedeli, sporoče najbližji Postaji lice ali na UJV Celje.
Iz pisarne
Po voglarjenju v avtobus
Za vlom v avtobus je sodišče izreklo pogojno kazen, ker se je storilec takoj sk
Okrožno sodišče v Novem mestu je januarja obsodilo na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo treh letr23-letnega Martina Turka iz Bušinje vasi. Mladenič je v družbi z mladoletnikom v vinjenem stanju zagrešil vlom.
Bilo je med prvomajskimi prazniki lani, ko je Turk z več vrstniki in mladoletnim Š. A. voglaril v Gradniku pri Semiču. Po veselem fantovskem običaju, ko so ga „imeli že vsi precej pod kapo“, pa sta šla ta dva k Viatorjevemu avtobusu, ki je stal v bližini.
„Kaj se sekiraš, vse je v redu...”
Šofer ni kriv, če je na tovornjaku manjkalo 600 kilogramov ječmena, zato ni utemeljen
zahtevek podjetja, da mora škodo plačati
Sodišče združenega dela v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo spor med podjetjem Gorjanci iz Straže kot predlagateljem in Ivanom Conto, šoferjem. Podjetje je zahtevalo 1.500 din kot povračilo škode za manjkajoči ječmen. Sodišče je zahtevek zavrnilo.
Podjetje Gorjanci je dolžilo Conto, da je hudo malomarno ravnal, ko
HITROST JE KRIVA
Kot so ugotavljali na celjskem območju je velikemu številu prometnih nesreč v lanskem letu botrovala neprimerna hitrost. Sledijo ji neupoštevanje prednostne vožnje, alkohol, nepravilno prehitevanje, premajhna varnostna razdalja itd.
Zanimivo bo zapisati, da je bilo lani v Celju in okolici kar 72 pobegov voznikov s kraja nesreče, vendar jih je bilo prav toliko odstotkov tudi odkritih. Med njimi so vsi hujši primeri, ki so bili primemo kaznovani.
je konec leta 1975 v Grubišnem polju prevzemal ječmen. Podpisal je, da je tovornjak naložen s 26.000 kg ječmena, ko pa so ga pri Mlinotestu v Ajdovščini prevzemali, ga je bilo samo 25.400 kg. Podjetje je zahtevalo od Conte, da mora plačati škodo in 6 odst obresti, kar pa se je prizadetemu zdelo krivično.
Conta je dokazoval, da pri prevzemu blaga ni bil malomaren, saj seje že pred nakladanjem zanimal, kje bo ječmen tehtan, in še potem, ko je bil kamion že naložen. Obakrat je dobil odgovor: „Ne skrbi, saj imamo avtomatsko silosno tehtnico, vse je v redu.“ Ker teže ni mogel kontrolirati, je podpisal predložene doku-
mente in zato zašel v težave.
Senat pod predsedstvom Vladimirja-Bajca je menil, da v Contovem primeru ni moč trditi, da gre za veliko nepazljivost in so mu verjeli, da se je zanimal za težo, še manj pa je po mnenju sodišča prizadetemu možno očitati slab namen. Ugotovljeno je tudi, da je bila silosna tehtnica nedolgo prej pregledana. Sodišče je izdalo odločbo, s katero so zahtevek podjetja Gorjanci zavrnili, vendar odločba še ni pravnomočna.
Na silo sta odprla vrata, Turk pa je odmontiral radio, vreden 6.000 din, in kasetni magnetofon z več kasetami v vrednosti 1.550 dinarjev.
Ko so sc kmalu zatem pri njem oglasili miličniki, je takoj priznal in tudi povedal, pri katerem so predmeti skriti. Tam so jih tudi našli in škoda je v celoti povrnjena, razen nekaj kaset, ki so izginile.
Turk je pokazal iskreno obžalovanje nad svojo lahkomiselnostjo, kar mu je sodišče štelo za olajševalno okoliščino. Sodba, ki jo je iz-
S KRAJA NENADOMA NA SREDO
23. januarja zvečer je Benedikt Matoz iz Ljubljane vozil avto iz Občin proti Trebnjemu. Pri Brezi je dohitel 73-letnega Janeza Straha iz Kamnega potoka, ki je šel peš ob desnem robu ceste. Ko je avto pripeljal zraven, je pešec nenadoma zavil na sredo ceste. Kljub zaviranju ga je avtomobilist zadel in zbil. Poškodovanega Straha so odpeljali v bolnišnico.
rekel senat pod predsedstv neza Kramariča, pa še ni I močna.
'SLABA SKRB
Ribniški miličniki so v kratkim pregledali, kak° > mobilisti skrbe za svojo las
Samov. ' "  --------
mobilov
so, da -------------- „
podnevi ne bodo zaklepal) opozarjali, lastnike Por\° ^ zaklenjenih avtov pa bodo r, lagali v kaznovanje sodni* prekrške.
Vzrok za to akcijo mu** i je bil, da je ob novoletnih nikih nekdo preiskal 8 a« bilov in kar 6 izmed nj zaklenjenih. Ker ne' avtov, lastniki sami pripp1 da jih nepridipravi lažje o ^ jo. Tako početje P°me!’.t)ii: slab odnos do zasebne in navajanje moralno S >; na krajo. Predvsem n?'3-! L,l veka lahko nezaklenjen a ; tro premoti, da si na laheK pridobi neko vrednost. 1 j torej nekdo postane šele, možnost za krajo.
Skupščina SFRJ je dne 28. 9. 1976 na seji zveznega zbora sprejela kazenski zakon SFRJ; začel bo veljati 1. 7. 1977. Zvezna ustava je namreč obdržala v pristojnosti organov federacije, da ureja splošni del kazenskega zakona in določa kazniva dejanja zoper temelje socialistič-
izreči samo za najtežje oblike-najhujših kaznivih dejanj.
Med vrstami prostostnih kazni je sprememba v tem, da novi zakon ne deli več kazen strogega zapora in zapora, ampak pozna samo kazen zapora. Tako rešitev so narekovali predvsem praktični razlogi, saj zaradi naše člo-
pri večkratnem povratku in v posebno hudih primerih.
Namen pogojne obsodbe in sodnega opomina je, da se kazensko odgovoren_ storilec za družbeno manj nevarna dejanja ne kaznuje, če to ni nujno za radi kazensko pravnega varstva in kadar je mogoče pričakovati.
ZASEŽENO OROŽJE
Delavci celjskega UJV so v številnih lanskoletnih akcijah zaplenili nemalo število skritega in protizakonito nošenega orožja. Tako so zasegli kar 34 pištol, 16 vojnih pušk, 2 avtomata, 31 lovskih in 21 MK pušk. V primerjavi z obdobji poprej ostaja to število enako, zanimivo in zaskrbljujoče pa je, da je bilo veliko orožja najdenega pri mladoletnikih. Tako so prijeli celo tolpo mladoletnikov, kr je z ukradenim avtomatom napadala starejše osebe in jim jemala denar.
V.
Iz zveznega kazenskega zakona
ne samoupravne družbene ureditve in varnost države. Ostala kazenskopravna področja pa bo urejal republiški kazenski zakon, ki pa ni še bil sprejet. Novi zvezni kazenski zakon je v splošnem delu uzakonil nekatere novosti. ' Naloga kazenskega zakona je, da varuje človeka in druge temeljne vrednote socialistične samoupravne družbe. To varstvo zagotavlja tudi z uporabo kazenskopravne prisile, kadar je to nujno potrebno za zatiranje družbi nevarnih dejavnosti. Samo to je podlaga in meja za določanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij.
Kazenski zakon SFRJ določa samo te kazenske sankcije: kazni (smrtna kazen, zapor, denarna kazen, zaplemba premoženja), pogojno obsodbo in sodni opomin, varnostne in vzgojne ukrepe.
Čeprav je bilo v pripravah mnogo razlogov, da se že sedaj odpravi smrtna kazen v naši družbi, je ta še ostala in sc sme
vekoljubne kaznovalne politike pri prestajanju prostostne kazni skoraj ni bilo omembe vredne razlike. Kazen zapora ne bo mogla biti manjša kot 15 dni in ne daljša kot 15 let, v izjemnih primerih pa do 20 let.
Denarno kazen, ki do sedaj ni mogla biti manjša od 150 din in ne večja kot 20.000 din, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa bo 100.000 din, bo moči po uveljavitvi zakona' izreči od 500 din do 50.000 din, iz koristoljubnosti pa 200.000 din.
Sodišča bodo imela pri izbiri kazni večjo prožnost, ker jim to omogočajo spremenjena določila o omilitvi kazni. Tako je tudi uzakonjen poseben razlog za odpustitev kazni, če bo sodišče ugotovilo, da storilca, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, posledice dejanja toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi ustrezal namenu kaznovanja, še vedno pa bo moči izrekati strožje kazni
da bosta tudi ti sankciji vplivali na storilca, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Ndva oblika pogojne obsodbe je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom; to nadzorstvo bo določena pomoč, skrbstvo in varstvo.
Med vrstami varnostnih ukrepov je novo, da se sme izreči storilcu kazriivih dejanj tudi obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, če se ugotovi, da je sicer storilec nevaren za okolico, vendar pa za odpravo nevarnosti zadostuje, da se zdravi na prostosti.
Prejšnji varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja se je preimenoval v prepoved vožnje motornega vozila. Tak ukrep bo smelo sodišče izreči za motoma vozila določene vrste ali kategorije. Ce sodišče izreče tak ukrep komu, ki ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila, mu prepove njegovo uporabo na ozemlju SFRJ.
Stefan simonCič
NERODNO PREČKANJE
18. januarja zjutraj je Drago Kapun iz Črešnjevca vozil avta»po Ulici 21. maja v Brežicah, naenkrat pa je šel čez cesto 37-letni Franjo Blasko-vič iz Podravske Slatine. Avtomobilist trčenja ni mogel preprečiti in je pešca zbil. Poškodovanega Blaško vi-ča so odpeljali v bolnišnico.
NOVO MESTO: TRK ZARADI NEPREVIDNOSTI - 17. januarja dopoldne je z Novega trga zapeljal na prednostno Cesto komandanta Staneta avtomobilist Alojz Povše iz Dol. Podboršta. Nič ni pogledal, če je cesta prosta, tako je prišlo do trčenja z avtomobilom, ki ga je takrat mimo pripeljal Franc Božič iz Šmihela. Nastalo je za 5.000 dinarjev škode.
BRSLIN: V KRIŽIŠČU KA-RAMBOL - 19. januarja zjutraj je Ratomir Markovič.iz Pančeva vozil z avtom proti Cegelnici, v križišču pri steklarni zavil na levo, takrat pa je prišlo do trčenja. V nasprotni smeri je namreč pripeljal z avtom Alojz Potočar iz Prečne. Pri trčenju je bila laže ranjena Anica Potočar, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev.
STARA VAS:	ZLETEL V
OGRAJO - Jože Cckuta iz Dol. Prekope je 19. januarja ponoči vozil z avtom proti Šentjerneju, v DoL
Si
Prvi
Isti dan dvakrat trčen
Avtobus SAP spet ni imel zimske opreme
Avtobus SAP, ki ga je vozil Nikola Filipovič, je doživel 13. januaija v ribniški občini kar dve prometni nesreči. Najprej se je ob 14.30 zaletel vanj na Bregu tovornjak, ki ga je vozil Jože Arko iz Vinice 4. Tovornjak je pripeljal v ovinek z neprimerno hitrostjo. Zaviranje ni pomagalo, zaneslo ga je v avtobus, škode pa je bilo za okoli 10 do 15.000 din.
Kaki dve uri kasneje je isti avtobus, v katerem je bilo 15 potnikov, doživel na cesti Sodražica_-Cabar pri petem kilometru spet prometno nesrečo. Avtobus ki bil pravilno opremljen za vožnjo po snegu in le-
du, zato je vozil preveč po sredini ceste. Takrat pa je pripeljal nasproti Satumusov tovornjak, ki ga je vozil Janez Marinko. Tovornjak je bil pravilno opremljen. Pri trčenju je bilo za več kot 50.000 din škode.
Miličniki so šoferja avtobusa predlagali za kaznovanje tudi zato, ker ni uporabljal na poledeneli cesti zimske opreme. Tako je še posebno ogrožal življenje 15 potnikov. Na srečo ni bil nihče poškodovan. To ni prvi primer to zimo, da avtobusi SAP niso bili pravilno opremljeni za vožnjo v zimskih razmerah.
J. P.
Stari vasi pa zapeljal s ceste r ograjo pri hiši Ivana Zag°r dU je za 6.000 din škode.
ŠMIHEL: PUNČKO JE ?'
- 19. januarja popoldne pri osnovni šoli v cesto, iz mestne smeri r- -. ^ avtomobilist Josip VančasKj,! pri Metliki in zadel 9-letno' , Jantolek. Punčko so odpcU ^ nišnico, kjer so ji dali
NOVO MESTO: TOVg1 JE ZANESLO - Stanko 9 Trebnjega je 20. januarj3. jj, vornjak po Trdinovi ulicl^| vožnjo navzdol dohitel ose „ ki ga je vozil Novo meščan
mokri cesti pa ga je zant_ prišlo do trčenja. Skod 15.000 dinaijev.
NOVO MESTO: J*?# CESTIŠČE - Novomešcaj'p< Nikolič sc je 21. januarj®^ peljal z avtom po LjubljSjrJ za njim pa je vozil sotneš* ^ Vidic. Ko je slednji na f1,13 zavrl, ga je zaneslo naprej.,, j, čev avto. Bilo je za 9.000 ®
METLIKA: NEKDO ai;'?nJ'
HAL - Boris Starešinič
horja je 21. januarja poP0,^ Ut 8tad
vil z avtom pri zdravstvene^ (je ^
ker mu je eden mimoidofj f j
hal, takrat pa je vanj trCJLiffl > **
Branko Rudman iz Drag0 jitf 'Iti   i, ..  __________..._____«r>sti>’vi^ v*..
fgS
je vozil v prekratki var»os*g(jn Vr^,
lii Pri trk li i.* hilo 7.3 *	ff
lji. Pri trku je bilo škode.	i	bj	(j
NOVO MESTO: ZAK^jH®°S1 ZANESLO? - Drago ^ '*Ob Poljan je 22. januarja *jufrt|orI c*all s parkirnega prostora P"
Zagrebški cesti proti |Cv0U ' D
tem pa ga je zaneslo v • { prjp sproti vozeči avtomobil/"jef gelj iz Stopič. Gmotne * m 6.000 dinarjev.
ie	| ^
>ta
EETRTK0V INTERVdU
J. PR
d
Naravnost na maršalat
Prošnje in pritožbe obrav-J}ava v vsaki občini posebna Komisija, pa vendar posa-mazni ob<5ani v primeru pri-zadetosti menijo, da bodo “speli tem prej, čim više naslovijo svoje vloge. Res pa je,
taka miselnost upada in tnu? 'eta v 'et0 manj pri-tei i ^akšno Je ba° glede J kta 1976. je v pogovo-
sekrpt Jože FlQIjančič,
*ssysr*e obiin'
»Komisi
ščini LTT?a Pri naJi skup-lem lit obravnavala v minu-tožh nU	Prošenj in pri-
naslov?	Jlb Je bilo le 10
domJJe1 naravnost na šen?m° komisij0> PO 8 pro-
Puhliškof ^nŠ1° k nam iz re'
zveznih m prav toliko “ veznih organov.41
M»'^SkmihstT,ie
tožb? 6 nalveč Pn-
sod5nan°Vanjske ^eve in
Sat ta ZaŠčita’ ki si več-
bile dl Podajata roki, so primPr f°k pritožbam v 13 3 prim?' r Pa Je mogoče 0predeliti kot Pre-
darSnV pravne> 4 gospo-in ?°koHč,ne’ 3 kazenske deve “ delovnopravne žabi^ Ie^oče reči, da so
vičeneahtv občanov uPra- je 20 rešenih, šest pa jih je
In izhaiairt Je neuPravičenih slabe d0,?xV V6Č Primerih iz šuie JS čen?sti’ kie se re-
dene- Tako s k°8a priza' da je neka oh*10, ugotovill> potovi an0bčanka osebno 8° na mo . ®°grad, dala vlo-pritožbo n at 0Z' naslovila ta, ee5 ria a Predsednika Ti-bih ra7m! ,V1.V Izredno sla-Pomaga ^ “ Prosi> naj ji smo stanovanja. Ko ozadje t£?a -ugotavljali taalo /f P[l,ne», aeje iz-
moSa™0> da
stanov;
anjskih
gre pri
največ ni””1.. Pritožbah v   P 'derrb za priseljeno
delovno silo, kateri v naših kolektivih ne posvečajo dovolj pozornosti in premalo skrbe zanjo. Strokovnjak od drugod že dobi stanovanje, za delavce pa je premalo narejenega.
Med neupravičene pritožbe lahko štejemo tudi primer človeka, ki je hotel dobiti delo natanko v tisti delovni organizaciji, ki si jo je sam zamislil. Pa tudi sosedski spor v okolici mesta, v katerem je šlo za uporabo poti, je bil te vrste. Pri neupravičenih pribožbah moram posebej omeniti primere, ko se ljudje pritožujejo zoper izrečeno kazen na sodišču ali zaradi tega, ker so izgubili civilno pravdo. V odločitve sodišč se zunaj te ustanove nima nihče pravice vtikati. Možnost pa je dana v pritožbenih postopkih preko sodišč.
— Katere težave so značilne za našo občino, zaradi katerih občani tudi pišejo pritožbe?	'	•
„Če se skušam vživeti v težave občana, ki ima denar in bi rad gradil, pa ne dobi lokacijskega in gradbenega dovoljenja dve leti, moram reči, da se ne čudim, če tak človek piše pritožbe. Včasih naši organi predolgo vodijo postopek in ne dajo od sebe odločitve. Rečejo samo: tu ne smeš graditi, ne povedo pa, kje se gradnja lahko začne. Drugo je, če hoče posameznik graditi na določeni parceli in nikjer drugod, pa je morda tam po zazidalnem načrtu predvidena družbena gradnja.44
— Koliko lanskih pritožb ste že rešili?
,Od 26 poslanih pritožb
že v postopku, ker smo jih dobili šele ob koncu leta.44
- Čemu pripisujete dejstvo, da število pritožb upada, in za kolikšen upad sploh gre?
„Že v letu 1975 smo ugotovili, da je število pritožb padlo na polovico, lani jih je bilo še manj. Očitno je, da smo medtem dobili nekaj organov, ki so prevzeli nase del pritožbenih primerov. To sta predvsem javni pravobranilec in sodišče združenega dela. Pozna pa se tudi, da so v krajevnih skupnostih zaživele socialnozdraVstvene komisije. Uspešno so rešile nekaj problemov, ki bi jili drugače najbrž našli med pritožbami.4
RIA BAČER
„Ne čutimo moralnega mačka”
Novomeška občina pri izplačevanju štipendij kasni samo za mesec dni — Zmedo so pri nas opazili že pred letom dni in nanjo tudi opozarjali
21. januarja je predsedstvo občinske konference SZDL pretresalo republiška stališča v zvezi s štipendiranjem, pri čemer se je izkazalo, da so naši delegati pravočasno opozarjali republiške organe na nepravilnosti, vendar niso nič dosegli.
KRPANJE NE POMAGA! Cesta od Rateža do Brusnic je podobna pregovoru: Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži. Za cesto velja: jama pri jami, pa vendar ves promet vzdrži. Cestarji krpajo, a ne zaleže za dolgo. Potrebno bi bilo temeljito popravilo. (Foto: R. Bačer)
Februarja bo dve leti, kar je bila v Novem mestu ustanovna skupščina komisije podpisnic sporazuma za štipendiranje. Ugotovili so, da je 35 izvoljenih delegatov odgovorno razpravljalo o tej problematiki in da je strokovna služba pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje v redu vodila posle in evidenco. Ker so opazili, da smo v preteklem letu (skladno z republiškimi stališči) preveč na široko odprli vrata štipendistom, ne oziraje se na dejanske
Preveč so si naložili
Nekatere Brusničane bo treba podrezati za dano besedo: eni so opravili čez 100 udarniških ur, nekateri še nobene
Brusnice že davno niso več zakoten kraj, kamor napredek težko najde pot Ravno zdaj so Brusnice eno samo delovišče. Vodna skupnost Dolenjske opravlja regulacijo potoka, gradijo novo poslopje za osnovno šolo in nadaljujejo gradnjo vodovoda.
Z vodovodom imajo vaščani tudi največ preglavic. Gradnja teče že četrto leto. Sklenili so, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo 6.500 dinarjev in pomagalo s prostovoljnim delom, pa kljub danim prispevkom vodovoda ni mogoče zgraditi. Doslej so položili vodovodno traso na okrog 12 km dolgem traku, potrebno pa je zgraditi še zajetja, črpališče in dva rezervoarja. Vse to pa je prehudo breme za vaščane in brez družbene pomoči akcija najbrž ne bo . končana.
Res pa je tudi, da mani§ del vaščanov še ni izpolnil obljub. Medtem ko so nekatere hiše opravile doslej že več kot 100 udarniških ur, od
SAIViO ŠE DO POLETJA .. .
Trgovino, ki jo je Pionir začel graditi na Drski, bo 22. julija letos odprlo novomeško podjetje Dolenjka. Pravijo, da bo ta trgovina z več kot 600 m2 prodajne površine ena največjih v Novem mestu in da bo potrošnikom nudila tako rekoč vse, kar potrebujejo za preskrbo in dom. Dan otvoritve bo za nekaj tisoč občanov Drske, Broda, pa tudi Šmihela pomemben dogodek.
drugih še ni bilo nikogar na delo. Pri tem ne bo moglo ostati. Če je kdo obvezno sprejel in bi vodo rad imel, bo moral tudi zavihati rokave.
Med krajevne težave, ki pa bi bile z malo dobre volje urejene brez sitnosti, spada neustrezen delovni čas trgovine. Edina vaška trgovina je odprta samo do 15. ure. Ravno ko delavski avtobusi pripeljejo delavce iz mesta, se trgovina pred nosom zapre. Nič ne morejo kupiti spotoma domov, v mestu pa tudi ni priložnosti, ker se pripeljejo naravnost pred tovarno in od tam spet po končanem delu stopijo v avtobus. Vaščani so že prosili upravo podjetja za spremembo delovnega časa, vendar jim doslej niso ugodili. Tako se lahko obnaša le trgovina, ki ima v kraju monopoL
KAM SPADAJO?
Ko so na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu razpravljali o nekaterih dejavnostih, ki nimajo zagotovljenih sredstev za delovanje, šo omenili tudi Glasbeno mladino.
Nam je povsem jasno, da Glasbena mladina spada h kulturi, “ je rekel eden navzočih, „vprašanje je le, če kultura to ve...“
možnosti, so Novomeščani takoj menili, da je bolje omejiti štipendiranje, kot pa dajati vsem, potem pa zahtevati vračila. Očitno je bilo, da ni dovolj sredstev, da bi štipendijo iz združenih sredstev lahko dobil tako rekoč vsak prosilec.
Odločili so se za nekaj varčevalnih ukrepov pri tistih štipendistih, ki jim gmotne razmere v družini kljub temu omogočajo nadaljevati študij. Trenutno je 1097 štipendistov iz združenih sredstev, od teh 226 čistih štipendij, 871 pa dopolnilnih kadrovskih. Novomeški štipendisti so dobili izplačila redno nakazana vključno z novembrom 1976. Tudi za lanski december so nakaznice že napisane, čakati pa je potrebno na „dispečerski blagoslov" iz Ljubljane, da jil^lahko predajo banki v izplačilo.
Po splošnih ukrepih so v preteklem letu izgubili pravico do štipendij 304 naši študentje in dijaki ali 21 odstotkov vseh. Predsedstvo SZDL je menilo, da je kritike vredno dejstvo, da smo lani nekajkrat menjali pogoje štipendiranja: dodajali, zatem pa dvakrat jemali nazaj. S tem študentom ni dana socialna in ne pravna varnost in ne gre, da bi komu jemali pravice za nazaj.
Nesprejemljiva je po mnenju No-vomeščanov tudi razvrstitev v prednostne in neprednostne štipendije na ravni republike, ker so potrebe po kadrih v vsaki občini drugačne. Tako imamo na primer na neprednostni listi miličnike, novinarje, administrativne tehnike, tekstilne inženirje itd., čeravno je po teh kadrih v dolenjski regiji izredno povpraševanje.
Spričo vsega, kar se je zadnje mesece izcimilo iz štipendijske politike, je lahko trditi, da se je namen izkrivil. V slovenskem merilu je vsak
DVOR:
LETOS PA DOM
Dvorski gasilci so lani veliko vložili v opremo za gašenje požara. Nabavili so nov gasilski kombi, agregat za peno in drugo. Letos so se odločili adaptirati gasilski dom in obnoviti stolp. Gradnji novega doma, ki je bil v načrtu skupaj z dvorano za kulturne prireditve in prostori za vrtec, pa so se na Dvoru zaenkrat odpovedali.
M. S.
V akcijo na širši fronti
Letos bo v novomeški občini namenjeno varstvu okolja znatno več skrbi
Pred kratkim je zasedala komisija za varstvo okolja pri novomeški občinski skupščini, udeležili pa so se je tudi predstavniki komunale, vodne skupnosti, organizacij in inšpekcijskih služb. Ker je bilo doslej za varstvo okolja bolj malo narejenega, so sklenili v letu 1977 s široko zasnovano akcijo to dejavnost trdno zasidrati.
Sklenili so, da bo maja organiziran teden varstva okolja, v
Je možnost za tretji vir?
—   ---------------
9 razprav o srednjeročnih planih SIS je odprt — Je realno upati na začrtane gradnje, ko so izračuni grajeni na cenah iz 1975?
: uPščine “a,1a zbor združenega dela novomeške občinske dri0 . ,°bje 197* ,n0aamoupravnih sporazumih osnov planov SIS tni^i razDravn , ’ 80 ob več pripombah in dodatnih željah ko	.	z	zelo	znano	krilatico:	„Kolikor	dolga	je	odeja,
'bon)o pokriti
1 !mela največ nnemu osnutku je 0varne KrkariP°IT>b delegacija aredla8ane 5«. meni> da so
1 f°trebe otr"ipevne st0PnJe za
j f°braževania 83 Varstva in
J m Krke , preniz-ke. Deleea-
Jfp^'olnje ^nveSsetinoe-2di realno Pla^-čefekte, ker ‘J v zdravstvene
fdenj predračuni VFSt° novo‘ doi* % . na cen acuni narejeni gle-
Pa smo ri 1975, med-ag0mi 4 U*nih J? d°živeli vrsto ob-
j Jbi m°g0čfm PHOOmb u;
/•il 1 dali v
»&S Ž^vaniu ^Ške8a varstva,
bi>očestrPniltPOmb’ki P3 jih
1 dali » - trnitl V Zahtevo n.,;
b ra‘
Ne strinjajo se s tem, ker v srednjeročnem obdobju ni črno na belem napisana gradnja vrtca v Straži, kjer so potrebe ob več kot 1.000 zaposlenih očitne. Prav tako so ponovili znano zahtevo, naj bi namesto planirane dozidave šli v novogradnjo osnovne šole. In tretje: ne strinjajo se, da so za kulturni dom v Straži predvidena minimalna sredstva, nujna pa je večja obnova, ki bo terjala veliko denarja.
Posebej so delegati opozorili na nerazčiščeno vprašanje financiranja dejavnosti Ljudske tehnike, na to, da bi morali iz sredstev telesnokulturne skupnosti več namenjati za dejavnosti športov in društev.
Glede na to, da so želje in hkrati potrebe očitno večje, kot pa možnosti, je v razpravi Jakob Berič, predsednik občinske skupščine dejal: „V osnovah planov niso izčrpani vsi možni viri financiranja. Prispevne stopnje od dohodka zaposlenih so prvi vir. Drugi so predvidena dodatna sredstva po programih, ki lahko z dobro zasnovano akcijo navržejo 180 milijonov dinarjev za vse dejavnosti. Proučiti pa bi morali tudi tretjo možnost: samoprispevek.
Če so potrebe v posameznih krajih tako velike in pereče, bi kazalo razpravo s te skupščine prenesti v kolektive. Vemo namreč, da plačujemo zdaj sicer vsi samoprispevek, vendar je ta v posameznih krajevnih skupnostih na območju občine zelo različen, saj znaša ponekod 4, ponekod pa samo 1 odstotek.44
R. BAČER
katerem naj bi mladina in pionirji z delovno akcijo poskrbeli za „generalno čiščenje44. Pohiteti bo treba z dograditvijo čistilnih naprav na Krki. Razen tega bi morali po mnenju navzočih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih tej problematiki posvetiti ustrezno skrb in ustanoviti organe, zadolžene za varstvo okolja. Prav tako naj bi v šolah poskrbeli za to, da bi mladi rod dobil več vzgoje v tem pogledu.
Kot je dejal predsednik komisije inž. Janez Keržan, „gre za akcijo na vsej fronti in s skupnimi močmi, kajti peščica ljudi pri varstvu okolja ne more dati vidnih rezultatov.44 Ne gre namreč samo za čiste vode, odvažanje smeti in boj zoper prah,
NOVO V ZDRAVSTVENEM DOMU
Sredi januarja je delavski svet Zdravstvenega doma v Novem mestu imenoval za v. d. direktorico TOZD zdravstvenega doma dr. Zdenko Gošnik, specialistko orto-dontologije.
MANJKA REJNIKOV
Medtem ko za zdrave in malo večje otroke ni tako težko najti rejniške družine, pa v Novem mestu in bližnji okolici ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni vzeti v rejo otroke do 4. leta starosti ter vedenjsko motene. Trenutno je v reji 50 otrok iz novomeške občine, socialna služba pa ve še za najmanj 20 otrok, ki bi jih morali zaradi slabe vzgoje in ravnanja iz lastnega doma premestiti v bolj urejeno okolje.
marveč spada v varstvo okolja tudi bivalno okolje in rekreacijsko okolje.
Letos bo poskrbljeno tudi za novo urejeno odlagališče smeti, ki bo. nadomestilo zlogasni Žabjek, proučili pa bodo tudi možnost, da bi Ragov log in Portoval postala prava mestna parka.
po svoje organiziral strokovno ssluž-bo, zato ni bilo pravih podatkov. Nastala je zmeda, ki je privedla do tega, da v 37 občinah štipendij niso izplačevali več mesecev. Eden prisotnih je celo rekel: .,Ni se čuditi, da so študentje dvignili glas, čudno je le, da ga niso že prej.44
V Novem'mestu so tudi preverjali potrdila o osebnih dohodkih staršev prosilcev štipendistov in pri tem naleteli na nekaj poskusov špekulacije, ki pa so bili odkriti. Novomeško predsedstvo SZDL je bilo mnenja, da je potrebno v vsej Sloveniji doseči enaka merila za podeljevanje štipendij, ki pa naj gredo najprej v javno razpravo. Doseči bi morali tudi enako obračunavanje družinskih dohodkov. Med dohodke bi morali šteti vse prejemke, ne pa le nekatere, kot doslej.
Priporočili so strokovni službi, naj čimprej zbere podatke še o kadrovskih štipendijah, ki jih podeljujejo delovne organizacije, ker trenutno nad temi ni pregleda.
R. BACER
Ne le zaposlitev
Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana za srednjeročno obdobje 1976-1980 so se dogovorili za smotrnejšo politiko zaposlovanja. Predvideno je, da se bo v prihodnjem obdobju število zaposlenih najbolj povečalo v izobraževalnih in vzgojno-varstvenih ustanovah, v raziskovalnih in razvojnih službah, v trgovini,,storitveni obrti in turizmu. V industriji bodo zaposlovali novo delovno silo predvsem pri uvajanju večizmenskega dela, da bi bili stroji bolje izkoriščeni, nekaj pa tudi v novoustanovljenih ali moderniziranih proizvodnih obratih.
V dogovoru pa je rečeno, da bodo morale delovne organizacije ob zaposlitvi upoštevati določila o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev. Namenjati pa bo potrebno še dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo, otroško varstvo in izobraževanje, če bi zaposlovanje hitreje naraščalo kot je predvideno.
ŠMARJETA: ALI SO DRUGI ZASPALI?
Minulo nedeljo so člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz Šmarjete pripravili redno letno konferenco, na katero so razen mladincev vabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz krajevne skupnosti. Konference se je udeležilo 35 mladincev in mladink, predstavnik Zveze borcev, ostali vabljeni pa vabila niso vzeli resno.
V uvodu je predsednik osnovne organizacije ZSMS Šmarjeta prisotnim predstavil delo mladih v minulem obdobju in poudaril, da so bili delavni predvsem predsedniki komisij, mladinci, brez katerih njihova organizacija ne bi mogla delovati. Ostali mladi so ponovno odrekli. Navzlic temu so Šmarje čani program skoraj v celoti uresničili. Ko so se pogovarjali o prihodnjem delu, so sklenili, da bodo največ pozornosti posvetili mladim, ki so sicer včlanjeni, pa se delu izmikajo, poskušali pa bodo bolj sodelovati tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, ki na mlade vse prerade pozabljajo.
Novomeška kronika
VELIKO CENEJE - Trgovine s konfekcijo imajo spet na voljo razna moška, ženska in otroška oblačila po precej znižanih cenah. Za ugoden nakup je veliko zanimanja in cenene pošiljke naglo kopnijo.
PRVE LASTOVKE... V ponedeljek je bilo po mestu videti precej ljudi, ki so nosili v rokah šopke teloha. Vreme je bilo nekaj dni prej izredno toplo za ta letni čas, kar vse daje slutiti, da se narava pripravlja na pomlad. „Malo prezgodaj," pravijo poznavalci vremena.
DEKLICA IN DVA DEČKA -Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Božena Žlander iz Lobetove 7 - Ljubico, Majda Turk iz Ulice Majde Šilc 9 - Mitja in Fani Avbar iz Ulice k Roku 15 - Matjaža.
ODJUGA TUDI NA TRŽNICI -Ponedeljkova tržnica je bila po daljšem premoru spet bolje založena. Domačinke so nudile merico motovilca po 10 din, korenino hrena po 3 din, jajca po 2.80 din in dobra domača jabolka - kanadke po 8 din. Na stalnih stojnicah pa so prodajali čebulo po 13.70 din, endivijo po
22.70 din, radič po 22,70 din, limone po 14 din, karfijolo po 23 din, hruške po 20 din, banane po 10,50 din in jonatan jabolka po
9.70 din. Tokrat je bilo tudi precej prodajalcev pletenin, torbarjev, konfekcije in suhe robe.
Ena gospa je rekla, da je v Novem mestu kupila karto za avion na progi Ljubljana-Beo-grad, na letališču pa so ji povedali, da je bila proga, za katero je imela vozovnico, že lani aprila ukinjena ...
P- jgritinrig 1977
Stran Uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
Trije pod skupno streho?
Brežiški zdravstveni dom, lekarna in splošna bolnišnica se združujejo v medicinski center
V Brežicah so se začele priprave za združitev zdravstvenega doma, lekarne in bolnišnice v medicinski center. Komisija, v kateri so zastopani predstavniki vseh treh delovnih organizacij in zbora uporabnikov, je dala v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o tej združitvi. Dokončno se bodo zaposleni izrekli na referendumu 15. marca, do takrat pa bodo s pripombami iz zdravstvenih kolektivov, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini izoblikovali dokončen predlog sporazuma.
Predsednik komisije za pripravo sporazuma dr. Slavko Sušin ugotavlja, da je to pot k enovitosti zdravstvenega varstva v občini in prvi korak k uresničevanju programa razvoja Posavja, ki predvideva med drugim tudi poenotenje zdravstvene službe. Za to bo treba najprej doseči soglasje družbenopolitič-
KDAJ POSAVSKI URNIK?
Slaba obveščenost občanov o delovnem času nekaterih, zlasti specialističnih ambulant v Sevnici, Krškem in Brežicah je najbrž posledica pomanjkljivega sodelovanja zdravstvene službe. Tako v brežiškem zdravstvenem domu postrežejo ljudem z natančnim urnikom zagrebških zdravstvenih ustanov, za Krško pa nimajo informacij. Pacienti v Brežicah ne vedo, da prihaja tja okulist vsak ponedeljek, Krčani pa ne, da ordinira specialist za očesne bolezni v Brežicah vsak četrtek, navaja kot primer dr. Slavko Sušin.
Časi se spreminjajo. Nekdaj so paciente ovirale slabe prometne zveze, zdaj pa šepa obveščenost._______
nih in samoupravnih struktur. Strokovno sodelovanje bodo Brežičani izpopolnili predvsem s krško zdravstveno službo, kar je kujno zaradi bližine obeh mest. Seveda ne bi smelo ostati samo pri tem, če je skupni cilj v Posavju zares mesto trojček. V regiji delujeta za zdaj skupen aktiv zdravstvenih delavcev komunistov in zdravniško društvo.
Združitev ima namen integrirati vse delo za pacienta,
To pomeni hkrati tudi povečano skrb za strokovnost zdravstvenih storitev, za enotnejše načrtovanje razvoja, za kar naj bi se po besedah dr. Sušina zaposleni iz zdravstvenega doma, bolnišnice in lekarne odločili po lastni presoji, pošteno in brez pritiskov.
SEKCIJE NAJ SPET ZA2IVIJO
Po vseh krajevnih skupnostih, v kmetijskih in drugih delovnih organizacijah "bo te dni stekla javna razprava o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbi vasi v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980. Na današnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Brežicah se bodo dogovorili za potek in organizacijo razprave. Pri vseh krajevnih organizacijah, razen v brežiški, bpdo ustanovili sekcije za kmetijstvo. Po končani javni razpravi napovedujejo v Brežicah še problemsko konferenco o kmetijstvu.
V NOVI LEKARNI. 10. januarja se je brežiška Lekarna preselila v pritličje zdravstvenega doma. Zdaj imajo bolniki pod isto streho zdravnika in lekarnarja
Novo v Brežicah
POBUDA V ZASEBNIH ROKAH - V srednjeročnem programu stanovanjske graditve v brežiški občini je bila za obdobje 1972-1976 predvidena dograditev 364 zasebnih stanovanjskih hiš. Podatki kažejo, daje bil plan močno presežen. V tem času je bilo namreč dograjenih 450 zasebnih stanovanjskih hiš, od tega 58 v 1972. letu, 150 v 1973. letu, 97 leta 1974 in 62 v preteklem letu. Družbena stanovanjska gradnja je v tem obdobju znašala komaj 27,4 odst. Do 1980. leta računajo v občini na 282 družbenih stanovanj (55 odst.) in 231 zasebnih hiš.
VELIKO RAZSTAVLJALCEV -Pobudi za razstavo posavskih vin v Kostanjevici se je odzvalo veliko vinogradnikov iz vinorodnih območij brežiške občine. Zastopani so s stotimi vzorci, ki dokazujejo tudi solidno kakovost letošnjega pridelka na Bizeljskem,'na Pišečkem in pod Gorjanci. Razstava je bila doslej dva-
krat na Čatežu, prihodkje leto pa jo bodo organizirali BizeljancL
SPOMINSKO OBMOČJE - V spominsko partizansko območje Zumberak-Gorjanci se bodo iz brežiške občine vključile krajevne skupnosti Cerklje, Velike Malence, Mrzlava vas, Čatež, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskj m. Vseh pet sodi v nerazviti podgorjanski predel in obetajo sl, da se bo z ustanovitvijo omenjenega območja tudi pri njih marsikaj premaknilo.
V KRŠKO VSAKO URO -Odkar je med Krškim in Brežicami, vpeljan primestni promet, so avtobusne zveze med obema mestoma vsako uro. Proga povezuje tudi nekatere vasi, ki so bile poprej brez pogostejših zvez: Brežino, Dečno selo in Artiče. ljudje bi gotovo pozdravili enake zveze z Novim mestom. SAP jih poskuša uveljaviti, vendar se stvari zatikajo zaradi tega, ker predpisana oddaljenost za primestni promet ni tolikšna, da bi jim priznali te pravice.
BREŽIŠKE VESTI
Zato bo vsak delavec dobil v roke osnutek samoupravnega sporazuma in ga po temeljitem premisleku pomagal dopolniti s svojimi zamislimi. Sporazum predvideva, da bodo omenjene tri delovne organizacije združevale le sredstva za raziskovalno dejavnost, za razvojne programe, informativno dejavnost in narodno obrambo, za druge potrebe pa se bodo glede tega odločali v posebnih dogovorih.
J. TEPPEY
Kriza je mimo
Metalgrad je splaval
Obrtna nabavnoprodajna zadruga Metalgrad Jesenice je končno prebrodila težave suhih let. Poravnala je vse dajatve in odplačala odmerjeno kazen. Do dobaviteljev nima nobenih obveznosti. Tudi za obratna sredstva in za plače ni več v zagati V zadrugi so se zdaj le znebili neprijetnih občutkov, ki so jih imeli v letih 1973 in 1974, ko je imel Metalgrad vsak čas blokiran račun
Zaradi vsega tega menijo, da sanacijski program ni potreben. Dobaviteljem do dinarja poravnajo račune v predpisanih 15 dneh. Zadrugo bremenijo samo še odpisi in dolgotrajni sodni spori, ki se vlečejo celo od 1968. leta. Teh ne morejo pospešiti, ker imajo sodišča ogromno dela, ljudi pa malo.
Metalgrad ima zdaj blizu sedemdeset članov, večinoma obrtnikov, nekaj pa tudi obrtnih podjetij. Preko zadruge nabavljajo zasebni obrtniki ves reprodukcijski material in prodajajo nato svoje izdelke. V Posavju so zdaj tri take zadruge, v vsaki občini po ena. .
Metalgradovci se ukvarjajo največ z izdelovanjem drobne kovinske galanterije, žičnih proizvodov, prezračevalnih naprav, izdelujejo pa tudi veliko avtokozmetike.
Lani je napravil Metalgrad za okoli 30 milijonov dinarjev prometa, približno toliko pa ga planira tudi za letos. Promet je odvisen od obrtnikov, teh pa je omejeno število. Počasi se včlanjajo nazaj tudi tisti, ki so zaradi krize izstopili. Uspešno poslovanje jim spet vrača zaupanje v zadrugo, v kateri pa ne želijo imeti nikoli več špekulantov, ampak le poštene obrtnike.
J. TEPPEY
MANJ ŠTIPENDISTOV
V brežiški občini so zmanjšali število štipendistov s 613 na 427. 280 jih prejema izključno štipendijo iz solidarnostnega sklada, dopolnilne oziroma kadrovske štipendije pa dobiva 147 dijakov in študentov. Po uveljavitvi novih meril so torej črtali štipendijo 186 študentom. Kljub temu ugotavljajo, da z izplačevanjem ne morejo priti na tekoče in da jim manjka trenutno 930 tisoč di-naijev.
Vsak mesec bi potrebovali za izplačilo 405 tisoč dinaijev. V občini jih zberejo 112 tisoč, iz solidarnosti bi morali dobiti 293 tisočakov. Ta sredstva ne pritekajo redno in trenutni zaostanek je 930 tisoč dinaijev.
O problemih štipendiranja, ki so izredno pereči, bodo jutri razpravljali na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL, izvršni odbor podpisnic skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, predstavniki kluba posavskih študentov in strokovnih služb, ki skrbijo za uresničevanje družbenega dogovora.
KOSTANJEVI ŠK1 OKTET — Na proslavah in drugih prireditvah je postal oktet Kostanje* nepogrešljiv. Njegove nastope povsod toplo pozdravljajo. (Foto: Jožica Teppey)
Delavski dom brez zamude
Za petstoletnico bo družbeni center na levem bregu Save v Krškem pravočasno na
š
Do osrednje prireditve v počastitev 500-letnice krških mestnih pravic pravzaprav ni več daleč. Ob odštevanju dnevov, ki nas ločijo od začetka junija, je več kot očitno, da je treba še kako hiteti, če hočemo, da bo dotlej stoijeno vse, kar so člani koordinacijskega odbora za praznovanje načrtovali.
Še najbolj se mudi pri vsem Prav to zahteva po eni strani de-
tistem, kar naj bi kraju za visoki jubilej prineslo lepšo podobo.
Že dvakrat zpodrinjeni
Srečo poskušajo tretjič
Prva letovanja za otroke je občinska Zveza prijateljev mladine Krško organizirala pod šotori v Poreču. Potem so jih nekaj časa pošiljali v medobčinsko bazo ZPM v Rovinju, tam pa jih je kmalu izpodrinil ekonomski turizem. Za šolarje rahlega zdravja so nato spet oskrbeli počitniško bivanje v Poreču, toda ponovila se je stara zgodba, le da je tokrat pregnala otroke sanitarna inšpekcija.	*
Občinska zveza vidi rešitev v lastni počitniški bazi in se zanjo dogovarja približno tri leta. Ko so na Malem Lošinju začeli snovati počitniško bazo za odrasle, so šole, skupnost za otroško varstvo in skupnost za izobraževanje podprle predlog, da bi tam uredili tudi otroško letovišče. Tako so lani zbrali dva milijona dinarjev, do poletja letos pa bodo iz sredstev otroškega varstva zbrali za LoSnj še dva milijona. To bo dovolj za investicije, ki so predvidene.
Letos bi radi poslali na letovanje 800 otrok, po 80 do 120 v eni izmeni. V tem številu upoštevajo tudi šolo v naravi in verjetno nekaj predšolske mladine, ki je prav tako potrebna letovanja iz zdravstvenih razlogov.
Na morju bodo tudi v prihodnje zagotavljali počitnice predvsem otrokom šibkega zdravja in otrokom iz socialno ogroženih družin, samoplačnike pa bodo sprejemali le, če bo ostalo kaj prostora.
Največ otrok je doslej letovalo predlanskim. Bilo jih je nekaj čez 800, lani pa zaradi slabega vremena le 600. Neurja so jim uničila vse šotore, zato je nujno potrebno oskrbeti otrokom'
trdna bivališča.
J. TEPPEY
REZIKA PIRC, predsednica občinske Zveze prijateljev mladine Krško: „Pri organizaciji otroških letovanj smo naleteli na veliko razumevanje Počitniške skupnosti že v Poreču in tam nam obljublja pomoč tudi na Lošinju.
naija, po drugi pa fizičnega dela. SGP Pionir je na zadnjem sestanku koordinacijskega odbora zagotovilo, da bo njegova operativa lahko do roka zgradila tako Družbeni dom na levem savskem bregu kot tudi nov hotel. To moramo še posebej poudariti tudi zato, ker v javnosti že krožijo glasovi, da bo treba računati z zakasnitvijo del in. s tem na prestavitev osrednje proslave na kasnejši datum.
Seveda bo treba dotlej urediti še okolje tega novega mestnega trga, kjer bo stal kip Matiji Gubcu, delo pokojnega častnega občana, akademskega kiparja in grafika Toneta Kralja.
Seveda ne bo treba hiteti samo pri gradnji že omenjenih dveh objektov, marveč tudi pri načrtih za obnovo nekaterih poslopij v starejšem mestnem delu, na desnem savskem bregu. Zasebni lastniki stanovanjskih
PO ZATIŠJU-HITREJŠA GRADNJA
V minulem letu na območju krške občine niso zgradili niti enega družbenega stanovanja, zato pa jih bodo toliko Več že letos in do konca 1980. leta. Ko smo obiskali samoupravno stanovanjsko skupnost, so nam povedali, da bosta prav kmalu nared za vselitev dva bloka v Krškem s skupno 79 stanovanji. V tako imenovanem krškem „Kareju XIV“ bodo prav tako to leto zgradili še dva stolpiča s 84 enotami, najbrž pa še tretjega z 42 stanovanji. Poleg tega imajo v načrtu na Senovem 20-stanovanjski blok, v Brestanici 16-stanovanjskega, v Krškem, na desnem savskem bregu, pa po-slovno-stanovanjsko zgradbo, kjer bo še 12 stanovanj.
Skupna številka da torej v letu 1977 223 stanovanj ali kar 46 odstotkov vseh, ki so jih v občini predvideli v družbenem sektorju do konca srednjeročnem obdobja.
hiš že oddajajo Proš^* J \7T~“ bodo dobili za obnovo zufl j
sti hiš dokaj ugodne kredi \______
seji pa so sklenili, da tudi to delo voditi P° . enotno, ob sodelovanju J, ljanskega regionalnega Z*« g**«
za spomeniško varstvo. ^	1
Predstavnik Turistični J Vseh
“tvaje na seji povedal^ o^ob
ravajo razpisati teKn j ^ med krajani za hortiK Vi Seje ^01
urejanje stanovanjskega	J ..----
Kraj bo v bližnji prihodn 3 radi jubileja dobil s® . BOŠ novega asfalta po mestn , cah, pa tudi nekaterih c;ije y ^ obmestnih predelih. Za J Vg(j|a ^ zagotovljeno kar precej
milijonov, nekaj denaT^ PosojiU bi seveda prispevali tudi ; ^	‘
Ž.SE«
sami.
- zadnji; w000l^ konfere
f K POMLADIT^1 Ijdaje IN DELAVSKI L*U| VEČINI ; aid<
Komite občinske konfeIC
P
ZK v Krškem je pred minulega leta objavu .j {j program vseh svojih J tistih, ki delujejo pri k°» t Med njimi ima vrsto n t
komisija za organizirano	______
voj, ki si bo v prvi vrs.^ J" .vai T vala povečati število	*om
hkrati s tem zagotoviti ^ cr. jg r tev ter postopno delavs. o ^ Tlaval n no v Zvezi komunistov.	njy,
bi povečali delež obča” ’ c': s , ga včlanjeni v partijo (K jstotf ZK nekaj več kot 3 o> f Krajšej, vseh občanov), in p°v. „e:- Padlitn danji 42-odstotni delež	jfcemT
srednih proizvajalcev.	^
Pri sprejemu novih članov bodo sodeloval	0*	O nei
vom mladih komuniste	gavQ
ZMS, ustanoviti pa nanj? $ «Je se 5 tudi nekaj novih osnonižjimi tv, nizacij. Te naj bi org2‘	. *nenit
treh krajevnih skupno* ..j^j	> kot 5
osnovnih šolah in prav t	.	p;	neka|
številu delovnih orgaru^L* * Unka leg tega bo komisija * ^ y jsnd skrbela za interesno po ^ komunistov v aktive, S ^ devajo ustanoviti še trl’,)ela,c_ partije med kulturnimi spif samoupravnih interes11 nostih in med ribiči
Krške novice
POSEBEJ ZA BORCE - Občinskemu odboru ZZB NOV je končno uspelo zaključiti prizadevanja, da bi bili njihovi člani deležni kar se da skrbnega zdravstvenega varstva. Po dogovoru z zdravstvenimi delavci bosta od 1. februaija naprej v Krškem in na Senovem po en dan v tednu nekaj ur na voljo dva zdravnika zgolj za nekdanje borce.
V PRID IDEJNOSTI - Sklep zadnje seje komisije za idejnopolitična vprašanja je predlagati komiteju OK ZKS, da bi v občini ustanovili 23 marksističnih knjižic, za katere je komite že nakupil 25 kompletov ustrezne nove literature. Le-to naj bi seveda sproti dopolnjevali, po krajevnih skupnostih ponovno z denarno pomočjo komiteja, po delovnih organizacijah pa kar sami.
PREDLOG „TURISTOV“ - Da
bi bil videz krškega n# lejnem letu čim lepši, P® m stvo mestnega turisticnjBjrf tekmovanje občanov v nem urejanju vrt°y> ^ Oj .ij in čistoti celo«**
S&&
vanja so bila v bližnji pi . jjt fj gosta, ob 500-letnici n1® yečjij pa bi prav gotovo v * ,0yjir pritegnila občane k sod ^ toliko zaradi nagrad, P3^^ prepričanja, da bi buo ^ njihovo najlepše daru0 jubileju.
v bik: niirui« |
Sje- Tod
"e.m del
J-kot
SE ENA RAZSTAVA organizacija ZSMS iz lani v galeriji samoraSijicoV|1^ organizirala razstavo enega izmed svojih kr*J.« kov. Tokrat so predsta .
J°
Čja ?Ptl
a*
vg°vmi
S"?
tlub PC t0v< žrfe
ga, študenta pedago^cotvo^ Silvana Omerzuja. OD
pripravili krajši kulturni F
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
csnua, vendar
L° dol8°- Kjer
“da izgubi v ze
e
ije, * jnaf iite.c mor?-pov^
^števvobč'^^~ Občinska gasilska zveza prireja tečaj za strojnike vseh prostovoljnih še iz nrpdvA^-u^ nedeljo je na praktičnem delu ob Sevnični brnelo devet brizgaln; najstarejša izvira jnih časov. Znanje je nabiralo 32 tečajnikov. (Foto: Železnik)
štipendije tistim, ki jih potrebujejo
\/ kratke	____________________________________________________________________________
m 2l30r štipendistov iz vse občine — Delovne organizacije naj pretresejo razvoj-
—- ne programe v luči kadrovskih potreb
j If *je 18*tam.° Plinske konference SZDL v Sevnici je dobršen del ZavO* težavam nn ™ f Posve^° štipendijski politiki, predvsem znanim i izvršnpnn P~Cevanju štipendij. Glede slednjega podpirajo stalila dr; Yseh f 8 odbora republiške konference SZDL.
1 ILt. °^^ini 477	Je	t>1'	nega dogovora o štipendiranju v re-
jjOVSf tistih ki bodo lahko t?r p^<Le.s	publiki, je v sevniški občini 294.
M Rudije tudi po os trpi 5 hS;/11"-ut-1	Med temi Je 80 odst. takih, ki preje-
gjjolf Je ^misije podnknir 1J	majo poleg tako imenovane socialne
Podpisnic »„„m,	štipendije še kadrovsko. 56 štipendi-
l4 	Podpisnic	samouprav-
Ji ^0ŠTaNJ2A ZGLED
B°štanjsk;
Je v k!ajevna skupnost Vedla Vrsto ? ?.et“ uspešno iz-neiSimi v nh^C-J ■ d naJuspeš-Pcsojiia Za cbUa pri vpisu *~ šestkratni (Vpisam znesek -uaniunn prekoračili) in ^S\i°nm°či2aPo“čjeNa jC0nferenceS7nTdstva občinske ’ da je treha S0 zat0 meni-
?0*upnostlp?Štanjskokrajev-
kandidate 7! os uvrstiti med e za Priznanje OF.
zbiranj
stov je izpadlo iz sistema štipendiranja. Občinska komisija je vložila nemalo truda, da bi vprašanje štipendiranja rešili kar najbolj pravično. Kar se denarja tiče, so v dobršni meri odvisni od republiškega prelivanja. Pred nedavnim so lahko izplačali štipendije za nazaj samo starim štipendistom do vključno oktobra, novi štipendisti še niso prejeli ničesar.
V takem položaju je treba najti trenutno rešitev, saj je bilo, kot so ugotavljali že na občinski konferenci ZK ob koncu leta, vse preveč zavlačevanja. Med vrsto sklepov, ki jih je sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL v Sevnici, je tudi vprašanje odgovornosti za nastali
položaj. V bodoče naj bi govorili le o eni štipendiji, socialna štipendija naj bi bila tudi kadrovska in obratno. Občinski izvršni svet naj bi se z Ljubljansko banko dogovoril o najetju posojila za izplačilo zaostalih štipendij; le-te naj bi bile prvenstveno namenjene tistim, ki brez njih ne morejo shajati. Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL naj bi v kratkem proučil na skupnem zasedanju z občinsko komisijo podpisnic samoupravnega dogovora o štipendiranju predloga, ki jih je ta komisija že sprejela po 6. seji republiške komisije.
e o neuspelih referendumih v občini l«, ij naval neusnoi« Januarja obrav-
-■'“-as««*,.
iaa, ?, lnatom' v " n# P^lim referpJT	to 23 Pr°-
?emT'govskp m Pr* sevni-m8» Udarec v ? P°dietJu že
0 nZr?.? v P^no.
'<t3i W‘Kie“na spiošn°
h °f, s tak?3 ®*lo ne mn! organiza-^ zadovolii,i ?!' C^^ločanj,
. M * bUiU»e ^ovnUnfu-
f EtoS?**! «laniTerendumi- Ko so teferenrt Pri trgovcih'114®''3 udcleži*i
V	neslavnem
t!lu» so mpH a :Wdvneni miru!« u slite na?	dobili
nie t Kot da bi a enk^at pri 4*°*» prav nb‘vf,0 .Povsem za!
4 rni, 1(delu je pometeft združe*
si so skupincifi. ^kimi stvar-uPinsko lastniški odno-
H
Ob obeh neuspelih referendumih za združevanje je lep zgled edino združevanje sevniške osnovne šole in poklicno oblačilne šole. Tudi kolektiv sevniške osnovne šole ni tako majhen, zato so pred referendumom aktivisti delali z vsakim človekom. Odnosi med zaposlenimi morajo biti na taki stopnji, da delavci razčiščujejo nejasnosti in nesoglasja v odkriti izmenjavi mnenj, v razpravi, ne šele pri glasovalni skrinjici. Nihče si ne želi več političnih združevanj, kar pa seveda ne pomeni, da ni treba bolje zastaviti političnega dela v kolektivih, kjer so referendumi propadli. Komite ni mogel sprejeti ocene osnovne organizacije v Kmetijskem kombinatu. Ob tem se tudi ni postavil v vlogo žugajočega, saj sklep o čimprejšnji seji komiteja s člani osnovne organizacije ZK v kombinatu lahko bolje osvetli storjene napake.
ALFRED ŽELEZNIK
Sevniški paberki
j °Rugam? _ V^em sodeč* k"*^1 tr80vc*.
v Slavni davnem. r Je vidct< v J*0 Do«"! 1c nekaT , JJU’Premorejo
etom Poldne, ki L ^*U l- Smučar-lubV^U^Je Pred novim ^tstn	ip	11	sn^učarski
”° 0f^ vS^ :Na "eka“> N 2amVe drsalnicem vh ,temPera-
st0- Če bn u.u' promca vo-—“ Kaj denaija
za predvideno rekonstrukcijo vouo-voda, pravijo sevniški komunalci, bodo prišli na vrsto tudi jaški. Potlej bo mogoče asfaltirati tudi pločnike, zakaj cevovodi so ponavadi ravno pod njimi.
DOBER OBISK - Mladi sevniški igralci so si za predstavo komedije »Naši trije angeli" v sami Sevnici trikrat zapovrstjo zagotovili dober obisk. Potrebnih ni bilo niti kaj več plakatov, ker so se uspešno povezali z nekaterimi delovnimi organizacijami. Tako je bila pri prvi predstavi dvorana polna v glavnem delavk Jutranjke. Sodelovali so tudi s Kopitarno. Glede gostovanj v drugih krajih občine so sklenili, kot kaže uspešno gostovanje v Loki pri Zidanem mostu, ravno tako dober dogovor, kjer se vključujejo v pripravo občinstva tudi krajevni dejavniki in ZKPO.
NESPODBUDNO?
V razpravi o štipendijski politiki na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL je bilo slišati tudi ugotovitev, ki štipendistom nikakor ne more biti v čast: širših delovnih akcij se v minulem letu ni udeležil niti eden, kot da bi bila to le dolžnost delavske in kmečke mladine. Seveda znajo sedaj nekateri, ko štipendije ne pritekajo v žep, spuščati jedke puščice. Občinska konferenca ZSMS želi z bližnjimi zbori štipendistov okrepiti politično delo tudi med štipendisti.
Še ena cvetka s tega srečanja: v občini je nezasedenih še deset kadrovskih štipendij. Torej le ne gre vedno valiti krivde na združeno delo, češ da ne skrbi za kadre.
NAL02BE V KMETIJSTVU
Sevniški Kmetijski kombinat namerava letos vložiti več denarja, predvsem v zasebno kmetijstvo. Tako naj bi posodobili 25 kmetij (v glavnem gre za nove hleve), kmetom naj bi pomagali tudi pri nakupu 70 kmetijskih strojev in priključkov. V kooperacijsko sodelovanje naj bi bilo v celoti letos usmerjenih 11 milijonov dinarjev. Kombinat namerava letos zasaditi tudi 15 hektarov jablan v Sevnici. V družbeno kmetijstvo bo po načrtu vlaganj letos vloženih 5 lijonov dinaijev.
mi-
&ki vcsivii
PRIZADETI OB TRAGIČNI SMRTI PREDSEDNIKA BIJEDIČA
V petek so se sestali na žalni seji člani izvršnega sveta sevniške občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter počastili spomin na tragično Preminulega predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bije-diča in sodelavcev. O velikem prispevku pokojnega predsednika pijediča k našemu gospodarskemu razvoju in utrjevanju samoupravljanja je spregovoril predsednik IS občinske skupšči-^ie Mihael Keršič.
Nobena kmetovalka ne sme izostati
Seminar za kmečke žene letos na osmih krajih — V Šentlovrencu gospodinjski tečaj
Pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi v Trebnjem že vrsto let prireja seminaije za kmetovalce in kmetovalke. Zadnja leta se je teh oblik zimskega izobraževanja na vasi udeležilo nad 1.400 ljudi. Pred nedavnim je bilo uspešno zaključeno takšno usposabljanje za kmetovalce, včeraj pa so se pričela predavanja za žene v Suhi krajini.
Zajeti nameravajo kmečke žene in dekleta z območja vse občine. Predavanja v Dobrniču, Knežji vasi
ZENA MORA ZNATI VSE
Frančiška Zupančič, podpredsednica aktiva kmečkih žena iz Knežje vasi, pozdravlja letošnje seminarje za kmetovalke. „Na kmetiji je dandanes tako, da mora tudi žena znati vse, bodisi da gre za ravnanje s traktorjem ali z drugimi stroji Kmet je pravzaprav tisti, ki mora znati največ poklicev: od mehanika pri strojih do že skoraj kemika pri zaščitnih sredstvih. V jeseni smo enkrat v Dobrniču zadržali predavateljico iz Loške tovarne hladilnikov tja do pol ene zjutraj. Obravnavale smo uporabo hladilnih skrinj za zelenjavo. Dobro bi bilo, ko bi govorili še o mesu. Nekatere se zavzemamo tudi za šiviljski tečaj. “
VELIKI GABER: URESNIČITI NAČRTE!
V petek so se sestali člani sveta krajevne skupnosti Veliki Gaber, člani delegacij in skupaj s predsednikom občinske skupsčine Slavkom Kržanom, predsednikom IS Janezom Zajcem, predsednico občinske konference SZDL Ivanko Pavlin, tajnikom občinske izobraževalne skupnosti Janezom Kranjcem, upravnico e pošte Zofijo Mehle rektorjem Mercatorja - tozd Gradi-
novomeške pošte Zofijo Mehle in di-3 rje
šče Trebnje obravnavali možnosti
uresničevanja srednjeročnega razvoja te krajevne skupnosti. Več o ugotovitvah posvetovanja v prihodnji številki.
DONIT USPOSABLJA OB DELU
Donit - tozd Tovarna tesnil iz Velike Loke se je dogovoril s trebanjskim Centrom za izobraževanje in kulturo o izobraževanju delavcev. Dvoje skupin po 40 delavcev te tovarne bo obiskovalo posebno šolo, kjer bo posvečena pozornost nekaterim splošno izobraževalnim temam, družbenopolitičnemu usposabljanju in še strokovnim predmetom za šest delovnih področij, ki jih potrebujejo v proizvodnji.
VSE VE C ORGANIZIRANIH ZADRUZNIC
Ko bo ustanovljen aktiv žena zadružnic še na Mirni (en ustanovni sestanek je sicer že bil, vendar je bil zaradi premajhne udeležbe neuspešen), bodo ti aktivi organizirani pri vseh kmetijsko-gospodarskih odborih. Število članic znaša že okrog 800. Samo na območju Dobrniča, Knežje vasi in Velike Loke jih je v aktive vključenih 220. Ob vstopu izpolnjujejo nove članice posebne pristopne izjave.
BLAGOVNICA DO OBČINSKEGA PRAZNIKA
Novomeški Pionir je v Trebnjem pričel pripravljalna dela za.gradnjo 1.400 kvadratnih metrov prodajnih površin. Sicer gre za gradnjo za trg, v bistvu pa naj bi to bila nova blagovnica „Do-lenjke“. Čeprav pravijo pri „Dolenjki“, da gre za mini blagovnico, bo to velika pridobitev za trgovino v Trebnjem. Pravzaprav »Dolenjka" niti v Novem mestu nima tolikšne trgovine. Trebanjska blagovnica naj bi bila zgrajena do občinskega praznika. V njej bo mogoče ■kupiti vsa živila, sveže meso, najrazličnejše tehnično blago in pohištvo.
in Veliki Loki naj bi končali danes popoldne. 2., 3. in 4. februarja naj bi predavatelji obiskali Sela-Šum-berk, Veliki Gaber in Trebnje, 9., 10. in 11. februarja pa še Šentrupert in Trebelno. Direktor KZ Trebnje inž. Slavko Nemanič bo govoril o zakonu o združenem delu in razvoju kmetijstva v občini. Letos so vključili tudi kulturna vprašanja; o tem bo govoril inž. Jože Falkner. O novejših zaščitnih sredstvih bo govoril vodja ppspeševalne službe inž. Alojz Metelko. Terezija Potrbin z Mirne bo obravnavala prehrano na kmetiji. Manjkala tudi ne. bo obravnava
zdravstvenih vprašanj: dr. Maijeta Pavlin-Metelko namerava obravnavati zdravstveno stanje žene in otrok ter načrtovanje. družine. Inž. Tončka Borštnar bo tokrat spregovorila o ureditvi kmečkega doma, vrta in okolice. Pospeševalna služba razpošilja osebna vabila za udeležbo na seminarju, vendar so dobrodošle vse kmetovalke in gospodinje, tudi če morda ne bi prejele vabil.
V šentlovrenški šoli bo to zimo še poseben gospodinjski tečaj. Vsi dosedanji gospodinjski tečaji so izredno dobro uspeli. Doslej so priredili v Šentrupertu in na Trebelnem že dva, dobro obiskani so bili v Velikem Gabru, Selih-Šumberku in Knežji vasi. Po vsej verjetnosti bodo tudi letos priredili posebne ekskurzije.
A. ŽELEZNIK
Se bo tudi zima izkazala?
Sole pripravljene za pouk v naravi na snegu — Na smuči vse učence petih razredov
Osnovne šole v trebanjski občini so pričetek letošnjih 14-dnevnih zimskih počitnic minuli teden pričakale priprav-ljane s programi za šolo v naravi na snegu za vse učence petih razredov. Vse je odvisno edino od tega, ali bo pravi čas tudi kaj snega.
Ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin je povedal, da bi vse lahko nemudoma steklo, brž ko bi zapadel sneg. Na tečaj novih metod smučanja so poslali sedem učiteljev.
V vrste vaditeljev so vključili tudi člane smučarskega kluba Trimo. V času počitnic nameravajo v trebanjski šoli poskrbjti za varstvo najmlajših učencev. To bo eh oddelek
varstva za učence od 1. do 4. razreda, katerih starši so zaposleni. Tudi zanje bi radi pripravili rekreacijo na snegu, sicer pa se bodo zabavali z drugimi igrami.
Tudi na mirenski šoli želijo pripraviti pouk v naravi za vse učence petih razredov. Ravnatelj Vladimir Silvester pravi, da bo poskrbljeno za strokovno vodstvo tudi ostalih mladih smučarjev. Kot običajno so za to v dogovoru z zunanjimi sodelavci. Smučali naj bi že malčki iz vrtca. V minulem letu so na Mimi nakupili precej opreme.
Šola v naravi bi synemudoma začela tudi v Velikem Gabru, če bi zapadel sneg. Za ostale smučarje nameravajo pripraviti nadaljevalni smučarski tečaj.
A. Ž.
NADSTROPJA RASTEJO — Delavci trebanjskega T -grada vztrajno dvigujejo mokronoški stanovanjski blok in do strehe ni več daleč. Poslej jim dela tudi slabše vreme ne bi megle več zavreti.
Iz kraja v kraj
DA JIH NE BI POZABILI - V Knežji vasi opozarjajo veliki kolobarji debelih plastičnih cevi, da se tod še nekaj počne okrog vodovoda, vendar cevi niso namenjene tej vasi, temveč naprej proti Dobrniču. Marsikdo je vse prve dni januarja zvedavo gledal, ali morda le ne bo kaj z nadaljnjo gradnjo, saj kot pravijo kmetje, bi vreme dopuščalo zemeljska dela.
POLETI NE BO CASA - Zimske počitnice bodo v trebanjski osnovni šoli izkoristili za pleskanje šolskih prostorov. Običajno so take stvari delali v poletnih mesecih. Letos bo julija tudi v šolskih prostorih vrsta prireditev ob jubilejnem taboru likovnih samorastnikov, zato za taka dela takrat ne bo časa.
STOLI bE V LOVADNICO? — Na trebanjski < ' Tiovni šoli so v veliki 'strdki :> stor. Prostori v baraki tu:	.	v ;jze so bili sicer
res preuroj-^,, uku cia je sedaj bivanje v njih prijetnejše, vendar so razredi premajhni za oddelke osnovne šole. Posebna nevšečnost je tudi še selitev skozi vse mesto. Če bi v šoli imeli dovolj stolov in mizic, bi jih prav gotovo postavili tudi že po telovadnici.
ZASTOJ V RAZVOJU - Da bi šel razvoj Čateža rakovo pot, če se tam ne bi razvijala Elma, kaže število šolarjev. Že c'voje ali troje let vpisujejo v veliko 'olsko zgradbo le po dvoje ali troje šolarjev. Sedaj se namreč šele kaže zastoj iz prejšnjih let, ko ni bilo niti več toliko rojstev. Od lani pa se stanje popravlja.
TREBANJSKE NOVICE
Skupna strokovna služba za^lS
Ocena delovanja samoupravnih interesnih skupnosti — Boljša povezava med posameznimi SIS in SIS ter združenim delom
Konec tega meseca bo v občini končantemeljita ocena dela samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo začeli decembra lani. Za vsako samoupravno interesno skupnost je zadolžena posebna delovna skupina, v kateri so poleg strokovnih služb in izvršnih odborov SIS tudi predstavniki OK ZKS, SZDL in sindikata; ta skupina bo na podlagi posebnega vprašalnika in po enotni metodologiji pripravila oceno.
O oceni bodo nato najprej razpravljali aktivi komunistov v interesnih skupnostih; ti bodo tudi sprejeli določene sklepe, ki jih bo strnil občinski komite ZK in predložil v začetku februaija občinski konferenci, ki bo podala dokončno oceno delovanja SIS ter zadolžila komuniste v posameznih skupnostih, ki se morajo še posebej truditi, da bodo pomanjkljivosti čim prej odpravili.
V lanskem letu je bilo čutiti nepoenoteno delovanje strokovnih služb v posameznih SIS. Pokazala se je potreba po ustano-
vitvi skupne strokovne službe za vse SIS. Izvršni svet je zato pripravil predlog sporazuma o organizaciji skupne strokovne službe, o katerem so razpravljale vse skupščine SIS in ga podprle. Poslej bo torej to urejeno, prostore pa bo skupna strokovna služba dobila v stavbi starega zdravstvenega doma. Da bi za-vrli težnjo po naraščanju zaposlenih, bo en tajnik opravljal posle za dve ali tri interesne skupnosti; tako bo en tajnik za izobraževanje in otroško varstvo, tudi kultura in telesna kultura bosta imeli skupnega, prav tako socialno varstvo in socialno skrbstvo itd.
Doslej so razprave pokazale, da bo treba o delu posamezne SIS bolje obveščati združeno delo, saj delovni ljudje ne poznajo dovolj vsebine dela SIS, kaj šele njihovih programov in uresničevanja le-teh. Delovne organizacije pa bodo morale več skrbi posvetiti svojim delegacijam za interesne skupnosti, se vključevati v razprave in sodelovati pri razlagi gradiva, ki je
Večina jih je v društvu
V črnomaljski občini sta 1.502 upokojenca, od tega 798 starostnih, 324 družinskih in 380 invalidskih upokojencev. Upokojence združuje Društvo upokojencev Črnomelj’ in njegova podružnica v Semiču.
Lani je izvršni odbor društva začel akcijo in na novo se je včlanilo 125 upokojencev, tako da sedaj le manjši del upokojencev ni včlanjen v društvo; povedati je treba, da so prav vse pismeno povabili k članstvu. Od 935 upokojencev v črnomaljskem društvu jih 468 plačuje vzajemno pomoč, 102 pa plačujeta tudi za ženo.
V lanskem letu je umrlo dvaindvajset članov in vse je na zadnji poti spremljala tudi društvena zastava, če so le svojci pravočasno sporočili dan pogreba.
Pohvalno je, da so samo člani društva iz krajevne skupnosti Črnomelj vpisali 260 tisoč dinarjev posojila za ceste, res pa je, da nekaj članov ni hotelo vpisati posojila, čeprav imajo dobre pokojnine in celo svoje avtomobile ter bi si morali zato še bolj prizadevati, da bi tudi pri nas imeli čim boljše ceste.
V društveni pisarni nudijo članom strokovno pomoč pri raznih pojasnilih, prošnjah, pritožbah, pomagajo vdovam pri uveljavitvi pravice do pokojnine po umrlem možu itd.
Društvo vsako leto pripravi tudi več izletov. Za letošnje leto načrtu-, jejo tri izlete. Maja se bodo podali na tridnevni izlet od Črnomlja preko Bihača, Drvarja, Knina, Sinja, Splita, kjer bodo prenočili; pot jih bo naprej vodila v Mostar, Sarajevo in Travnik, naslednji dan pa se bodo preko Jajca in Bosanskega Petrovca vrnili domov. Cena tega izleta bo okoli 600 dinarjev.
Junija bodo na dvodnevnem izletu obiskali Samobor, Rogaško Slatino, Ptuj, Lendavo, Mursko Soboto, Maribor, Dravograd in Šoštanj; cena izleta bo okoli 400 dinarjev.
Tretji izlet pa načrtujejo za september; tudi za izlet bo dvodneven, pot pa jih bo vodila na morje, na otok Rab, še prej pa si bodo ogledali Plitvička jezera; cena bo 450 dinarjev.
Točen datum bo društvo sporočilo mesec dni pred izletom.
ALOJZ ČRNIČ
DIVJE SMETIŠČE — Kljub občinskemu odloku o obveznem odlaganju smeti na urejena smetišča je v gozdovih in na obrežjih rek in potokov še vedno moč videti take prizore. Posnetek je narejen na obrežju Dobličice, Črnomaljčanom tik pred nosom. (Foto: Boris Grabrijan)
črnomaljski drobir
NOVA TRGOVINA - Trgovsko podjetje Mavrica iz Ljubljane je v Črnomlju v Ulici Staneta Rozmana 7 odprlo novo trgovino z barvami in laki. Tako specializirano trgovino je kraj že dolgo potreboval. Morda pa bo prav prišla tudi tistim, ki radi ,,farbajo“ ljudi. Sedaj bodo imeli veliko izbiro barv ...
KARATE ZA ZAČETNIKE -Karate klub iz Črnomlja prireja za-
četniški tečaj tega vzhodnjaškega borilnega športa. Vpisnina je 60 dinarjev, pionirji do 14. leta in dekleta
pa imajo 50 odstotkov popusta. Treningi so vsak ponedeljek in sredo od 18.45 do 21. ure v telovadnici
osnovne šole. Tečaj poteka po programu jugo kaj razvojnega centra iz Celja, mentor pa je mednarodni mojster dr. Rudi Jakhel, nosilec pasu tretji dan.
PRAZNA VITRINA - Vitrina Ljudske tehnike, ki je na razpolago foto-kino klubu, jamarjem in radio klubu, jc bila prejšnji teden popolnoma prazna. Morda so sklenili končno umiti šipo ali pa ta praznina pomeni, da ti klubi someščanom nimajo kaj poročati o svojem delu. Morda so obupali, saj jc zanimanje (in tudi finančna podpora) za delo Ljudske tehnike kaj pičlo.
TEČAJ ZA TRAKTORISTE - V osnovni šoli na Vinici se je 13. januarja začel tečaj za voznike traktorjev, ki se ga udeležuje 35 slušateljev, od katerih ima najstarejši že 65 let. Izpiti bodo sredi februarja. Za te te^je, ki jih prireja AMD Bela krajina, je tudi v drugih krajih veliko prijav, prav tako za tečaje za voznike koles z motorji. Tako bodo le-ti še v Dragatušu in Semiču.
sedaj včasih tako, da ga ljudje brez dodatne razlage težko razumejo.
Iz razprav v aktivih komunistov v SIS je prišlo tudi priporočilo, naj se predstavniki SIS udeležijo razprav o samoupravnih sporazumih o temeljih planov za letošnje leto v vseh delovnih organizacijah in delovnim ljudem pojasnjujejo vsebino programov in jih seznanjajo s problematiko -samoupravnih skupnosti.
0 štipendijski
politiki
Na zadnji seji predsedstva OK SZDL - bila je v sredo, 19. januarja - so v Črnomlju med drugim razpravljali tudi o štipendijski politiki. Predsedstvo meni, da bi naj za manj razvita kmetijska področja veljal kot osnova za dodeljevanje štipehdije desetkraten katastrski dohodek in ne faktor 14, kot predlaga republiški odbor. Mnenja je tudi, da ne more biti enotnih kriterijev o prednostnih in neprednostnih poklicih za vso Slovenijo; te kriterije lahko določi le združeno delo v posamezni občini. Črnomaljsko predsedstvo se zavzema za razlike v višini štipendij za učence, ki se v šolo vozijo, tiste, ki stanujejo v internatu, ter tiste, ki so doma blizu kraja šolanja.
Vsi novi predpisi o štipendiranju naj bi veljali le za tiste, ki se šele vpisujejo na določene šole, ne pa za. tiste, ki se že šolajo in že dobivajo štipendijo. Da bi bilo delo strokovnih. služb čim bliže štipendistom in štipenderjem, naj bi le-te delovale v sklopu zavodov za zaposlovanje v občinah.
Žal le izjema
Jurij je dobil službo v Poljanski dolini
Tako kot je Poljanska dolina lepa, tako je tudi revna. Lepa je pa zelo. Prebivalci teh krajev se sprašujejo, kaj jim pomaga lepota pokrajine, če jipi pa ne more dati kruha, če se nimajo kje zaposliti, če morajo od doma. Zlasti pereče je odhajanje mladih, na domovih ostajajo le stari in onemogli ljudje.
Eden redkih mladih, ki jc dobil delo v domačih krajih, je Jurij Špehar iz Radencev. ,,Pred kratkim sem v Ljubljani končal poklicno šolo za finomehanike in 1. februarja se bom zaposlil v Kometovem obratu v Starem trgu. Zaenkrat bom edini fino-mehanik, moja specializacija pa so šivalni stroji," je povedal Jurij.
Ves čas pogovora Jurij ni skrival veselja, da je dobil delo v domačih krajih, da bo lahko ostal tukaj, v tej dolini, kije zanj najlepša na svetu. ,,Ko sem zvedel, da Komet razpisuje štipendijo za finomehanika, sem se takoj prijavil. Prav zato, da bi kasneje lahko ostal doma, sem se tudi odločil za ta poklic. Res imam srečo, saj sem eden redkih, kije dobil zaposlitev doma.“
Kako jc Jurij navezan na domači kraj, zgovorno priča tudi to, da med šolanjem v Ljubljani ni konec tedna nikoli prebil v mestu, marveč vedno doma v Radencih. „Sedaj bom lahko poleg službe popoldne doma pomagal pri delu na kmetiji," dela načrte. „Veliko mojih vrstnikov bi rado ostalo doma,
ko bi le dobili delo. Tako bi bila tudi zemlja bolje obdelana in v te kraje bi končno le prišel napredek, z njim pa tudi možnost, da bi našo dolino odpiU lepote željnim izletnikom in turistom; za to imamo vse naravne pogoje: čist zrak, deviško Kolpo, lepo pokrajino. Največja težava naših krajev pa je pomanjkanje delovnih mest za moške in slaba cesta."
Mladih fantov in deklet, ki mislijo tako kot Jurij, je v Poljanski dolini še veliko, samo, žiil, večina nima sreče, da bi lahko ostala doma. '
A. BARTELJ
■
.set
mM
'iFJrtš
- * -j’
VSAK DRUGI TOREK - Metlika nima posebnega urejenega prostora za tržnico in tako je Mestni trg vsak drugi torek prizorišče pogajanja med branjevkami iz bližnjih vasi in gospodinjami.
Malica v treh izmenah
Deset zaposlenih v Betijini kuhinji v Metliki skrbi, da dobijo toplo malico delavci v vseh treh izmenah — Ponoči tudi kava
Glavna skrb oddelka za družbeni standard v Beti je prehrana delavcev tega skoraj 1.500-član-skega kolektiva. V pristojnost tega oddelka pa spadajo še letni dopusti oziroma počitniški dom v Seči pri Portorožu, prevozi delavcev na delo in z dela, v sklopu oddelka dela tudi frizerski salon, delno pa se posvečajo tudi stanovanjskim vprašanjem zaposlenih.
„V našem oddelku je zaposlenih 18 ljudi,“ je povedal vodja Jože Šterk. „Naša kuhinja dela vsak dan v treh izmenah, razen ob nedeljah, ko delamo v dveh; samo nedeljska nočna izmena ima hladno malico, takrat pa dela tudi najmanj ljudi — od 30 do 40.“ Najhuje je dopoldne, ko morajo pripraviti 500 do 700 toplih obrokov, popoldne pa pride na malico do 300 delavcev.
, Za malico je ponavadi enolončnica, delavci v nočni izmeni dobijo še kavo, ki je všteta v ceno, če pa je mrzlo, jim postrežemo še_ z vročim čajem,“ je našteval Šterk. Delavca stane malica dva dinaija, dejanska cena pa je devet do deset dinarjev; razlika gre iz regresa. „Skrbimo, da hrana ni enolična, enkrat ali dvakrat na teden pa pripravimo glavno jed in solato, tako da niso na jedilniku le enolončnice. Jedilnik pripravi za mesec naprej posebna komisija." Šterk je povedal, da je v enolončnici povprečno 7 dkg mesa, pri sestavljenih jedeh pa pride na en obrok tudi 15 in več dkg mesa; na dan pojedo pri malicah okoli 130 kg kruha, ki jim ga v tovarno dostavlja črnomaljska pekarna.
„Z dostavo smo nasploh zadovoljni: kruh je vsak dan svež, za sadje in zelenjavo skrbi Emona, za ostale prehrambne artikle pa Merkator. V menzi imamo tudi pijače, v glavnem nealkoholne, točimo le pivo, vendar samo za obe dnevni izmeni."
Doslej je vsak zaposleni dobival po 23 blokov za malico na mesec, poslej pa bo verjetno drugače: dogovaijajo se, da bi tako evidenco ukinili in bi ob mesecu obračunali vsakemu za vsak delovni dan po dva dinarja, če pride na malico ali ne. Delavci so ta predlog podprli.
„Čeprav so naše malice res poceni, sem pa tja slišimo tudi kakšne pritožbe, ljudje kaj po-godmjajo, mislim, da bolj iz navade, kot zaradi upravičenih očitkov. Na splošno lahko rečem, da so s prehrano zadovoljni, res pa jc, da več pripomb slišimo od uslužbencev skupnih
služb kot od neposrednih proizvajalcev," je dejal Šterk.
V tovarniški kuhinji pripravljajo tudi kosilo. ,.Dokler je tovarna regresirala tudi kosila,
Jože Šterk: „Razen nedeljske nočne izmene imajo vsi tople malice."
smo pripravili do 130 obrokov na dan, sedaj ko ni več regresa in stane kosilo 20 dinarjev, pa okoli 20 na dan."
A. B.
KONFERENCA MLADIH V KS
V torek, 18. januarja, je bila pri OK ZSMS Metlika seja predsedstva mladih v krajevnih skupnostih. Sprejeli so načrt dela ter se pripravili na zbore občanov. Govorili so tudi o nalogah mladih pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB; posamezne osnovne organizacije so sprejele pokroviteljstvo in s tem skrb za spomenike in druga obeležja NOB v svoji krajevni skupnosti. Na seji je beseda tekla tudi o izvajanju programa idejnopolitičnega usposabljanja mladih v osnovnih organizacijah.
PRIPRAVE NA VELIKO OBLETNICO
Poseben 12-članski odbor je za metliško občino pripravil okvirni program praznovanja 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanske Komunistične partije. Pro slave te velike obletnice se bodo vrstile od 1. marca do 25. maja. Med drugim bodo v kvirupraznovanja skupaj s črnomaljsko občino odkrili na Mlakah spominsko obeležje; na Mlakah sta bila 1932 ustanovljena prva par-tijska celica v Beli krajini in prvo belokranjsko Društvo kmečkih fantov in deklet katerega pobudnik je bil predvojni komunist in revolucionar inž. Janez Marentič.	.
Na šolah bodo tej obletni' ci posvetili .posebno pozornost, prav tako bodo v tem času pripravili poseben izbor filmov, šolarje bodo obiskali aktivisti NOB in predvojni komunisti ter obujali spomine na svoje delovanje. P°' sebna naloga v okviru praZ" novanja je obnova obeležij iz naše revolucionarne preteklosti.
METLIŠKI IN NOVOMEŠKI POHODNIKI NA GORJANCIH
V soboto, 22. januaija, 50 metliški in novomeški mladini pripravili pohod. Okoli 90 P0-hodnikov Golanskega rnladtjl' skega bataljona je začelo p°h . na Jugoiju, kakih 40 pohodi' kov 15. SNOUB mladinske P8 je krenilo iz Metlike do Suh°1-ja, kjer so se srečali z nove meškimi. Pri spomeniku n.3 Suhoiju je bilo srečanje z borci i ki so mladim pripovedovali dogodkih med vojno. Mladi P®' hodniki so si izbrali tako P1? da so obiskali vsa partizan^ obeležja v teh krajih na Gorj3".’ cih. Zaključek pohoda je "l pred spomenikom v Metliki, j Pohod je bil obenem orientacijsko-taktič na vaja mlJ' dincev prostovoljcev enot ritorialne obrambe, ki delajo P1! zastavljenem strokovnem Pr° gramu.
SESTANKI SVETOV KS KONČANI
Prejšnji ted^n so bili končani 5^, Stanki svetov krajevnih skupno^ metliški občini. Na dnevnem <e“0 sestankov v vseh trinajstih .s, bila vprašanja splošnega ljuds***. odpora in družbene samoza$cl\.
pretresli so uresničevanje ^‘"£„0 skega sistema, pri tem so PoseV pozornost posvetili delu samoup”^ nih interesnih skupnosti; krajai^ razpravljali tudi o planu negosp°“J{ skih investicij v občini za let0?^ leto. Na sestanke so bili poleg nov sveta KS vabljeni še Pre . .cjj niki družbenopolitičnih orgaM2",^ v KS, udeležili pa so se jih tudi stavniki občine, izvršnega sV $ oddelka za narodno obramb0 družbeno samozaščito in SZDL-
SPREHOD PO METLIKI
ZDAJ PA JE gotovo, da bo dobila občina matično knjižnico v prostorih nekdanjega Kometa na Pungartu. Sredstva so zagotovljena, polovica del opravljenih, otvoritev pa bo 1. maja. Tako bo iz najrazličnejših poročil izginil podatek, da je metliška občina edina v Sloveniji brez matične knjižnice. S sredstvi je veliko pomagala republiška kulturna skupnost.
PREJŠNJI TEDEN so bile v TOZD in DSSS v Beti letne konference osnovnih organizacij sindikata. Članstvo je kritično pregledalo gospodarjenje v preteklem letu, ocenilo športno-rekreativno dejavnost, informiranje, skrb za kulturo delovnega človeka, delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji ter napravilo letni načrt dela za nastopajoče 1977. leto. Konference so uspele po plodovitosti razprav in
tudi po udeležbi.
GOSTIŠČE VESELICA je po2",) zaprto, ker je cesta na hribček % mestom težko prevozna, če nebo preveč snega. Tako je tud1 .jj tišine in miru v mestu. Stanov'eI okrog gostiln sc vesele mraza, ^ imajo takrat nemoten spanec, ^\g\. še tako okajenemu, ne da preveč <» go preizkušati svojih pevskih SP, sobnosti, če se trese po vsem živ0
PUSTI SO ZIMSKI DNEVI mestecu, kot je Metlika. Ljudje ob večerih zadržujejo v glavnJ in le pasji lajež seka zrak v* m. Kulturnih in športnih V reditev ni, kino predstav tudi zato ni nič čudnega, ako ljudje Pj{(
tejo zgodbe o posameznikih t
komaj čakajo, da pokaže kdo ko j, samo jezik. Kjer se ne dogaja večjega, je pač treba naredit* drobtine hlebec kruha.
doma
mestom,
M.
18
DOLENJSKI UST
metliški tednik
Prvi uspehi in težave delegacij
Delavci zavzeto o zakonu o združenem delu, proizvodnji, delitvi in drugem
Samoupravna miselnost je ponekod prodrla bolj med delovne J?™ “ot vodilne. To je ena izmed ugotovitev ob oceni prvih skupen sindikalnih organizacij v ribniški občini. Zakon o združenem »ta ljudje osvajajo, čeprav je čutiti, da bo trajalo še precej časa, preden ga bodo vsi razumeli in popolnoma osvojili.
7 ,^rve konference so bile v
m>DVStVenem dornu> Riku,
1PP, Osnovni šoli Sodražica in
°vU V^es v Loškem potoku.
V Riku pa tudi drugod so kritizirali pomanjkljivo delovanje delegatov, delegacij in onferenc delegacij. Delegati se e ne zavedajo dovolj svojih olžnosti in pogosto ne priha-x®°. .na seJe- Ponekod je tudi utiti težnje, da bi se vrnili na Zborniški sistem. Tudi informiranje v obe smeri je še slabo.
J Delavske kontrole delajo bolj slabo V Riku je v začetku «epko poprijela, potem pa je ^pala, ker ni dobila pomoči Organov in organizacij.
Povsod so poudaijali, da je Potrebna večja disciplina in . Eovornost. Oboje pa je eden izmed glavnih ukrepov za trd-®)“e in boljše gospodarjenje, udi odnos do skupnih sredstev vs rojev, orodja, opreme in na-Prav) je treba izboljšati. Člani Mikata so zahtevali več reda discipline na delovnih estih, pa tudi več skrbi za kul-rurno delovno okolje.
Povsod obravnavajo tudi re-Ttate gospodaijenja, ki so bili st L ,oncu polletja v glavnem zaskrbljujoči, proti koncu leta pa zel° izboljšali. K temu je vetiko prispeval tudi zakon o vezni medsebojni poravnavi “plgov. Ugotovili so, da je prav
di^0Va zasluSa> da se ribniške ueiovne organizacije ne otepajo ec s prevelikimi težavami.
H l- osnovne organizacije sin-ata sprejemajo tudi pro-
grame dela. Vanje so med drugim vnesle izobraževanje delegatov in delavcev, letošnje proslave 40-letnice KPS in 85-letnice Titovega rojstva, proučevanje zakona o ljudski obrambi in
NOVA PRODAJALNA
Časopisov
V Ribnici smo imeli doslej dve trafiki, ki sta prodajali tudi časopise. Te dni pa je odprlo časopisno podjetje Delo še svoj kiosk, v katerem prodajajo časopise, tobačne izdelke in drugo. Za začetek bo odprt do 16. ure, kasneje pa bo imel predvidoma deljen delovni čas, in sicer bo odprt že zjutraj pred 6. uro in popoldne, ko se konča delo v delovnih organizacijah.
M. G.
samozaščiti, izboljševanje dela sindikalnih skupin, ppvsod pa so določili tudi po enega člana kolektiva, da bo skrbel za pospeševanje kulture. Ponekod so te skupščine združili s kulturnim programom, v katerem so se predstavili članom kolektiva domači kulturni delavci ali šolske kulturne skupine.
J. P.
IZ OBRATOV TOZDA
Občinski sindikalni svet v Ribnici in nekatere druge organizacije so med drugim opozarjale tudi, da imajo nekateri obrati v občini možnosti, da postanejo tozdi.) Tako je že postal tozd obrat Sukna v Jurjeviči, prav zdaj pa tečejo priprave, da postane tozd tudi ribniški obrat ljubljanske Žičnice. Še vedno pa ni pogojev, da bi postali tozdi obrati Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Loškem potoku, obrat Saturnusa Ljubljana v Loškem potoku in obrat Krim Ljubljana v Sodržici.
Slavje krvodajalcev
Vedno več Sodražanov - med krvodajalci — Diploma Donitu — Kateri so darovali največ krvi?
„Darovali ste svojo kri in tako rešili drugim življenje,” je v svojem govoru na nedavni krvodajalski proslavi v Sodražici poudarila predsednica občinskega odbora D K Ribnica Vesna Lavrič.
Na proslavi so podelili značk« in diplome večkratnim krvodajalcem. Ob tej priložnosti so izvedli kulturni program učenci osnovne šole, med njimi pa je požel največ aplavz; otroški pevski zbor, ki ga vodi Angelca Sega.
Z območja Sodražice je vedno več krvodajalcev; med njimi so v pri-
LAVje KRVODAJALCEV — V Sodražici so imeli pred kratkim sf70, Ve^^° svečanost za krvodajalce, na kateri je predstanica RK ^vka^obnič podelila krvodajalcem priznanja. (Foto: M. GLA-
Ribniški zobotrebci
sito °BARSia NAČRTI - Gobar-Uspeh ■ lan' dosee>° ^ar lePe Prediv’ ^ ^ ‘mc*° ve^ zanimivih sevedJanj ° vgobah in gobarjenju, nahiroi- so ^'an* tuci’ organizirano ielm, ■ 8°be. Za letos so že sprejeli itv,_.,ni načrt, do katerem bodo
in)eun*rv,n?^*’ P°
razn;i,	lmi sPe* več predavanj
Eobnr!.i,'g0t)arstcih strokovnjakov, v Sobe	^zoni pa bodo nabirali
našr	sem’ s0
Sci ?n.° n°č samo v eni ribni-^»bil ^ nezaklenjenih avto-
HinK-i?e. pravi, da imajo avto-- uisti lepše mišljenje o poki	°bčanov kot miličniki,
vil; ,° ta^e brezbrižneže s°dniku za prekr&e.
! prija-
ZMEŠANO VREME - Dež, sneg, dež in spet sneg. Vreme se tako hitro in čudno vede, da skoraj ne bi vedeli, katcr-letni čas je.' Bistrica in ostali manjši potoki so polni vode. Nekajkrat so že pretile poplave, vendar na srečo ni prišlo do njih. Dež in mraz sta zelo uničila ceste, da so polne lukenj. Vozniki morajo biti previdni, pa naj peljejo proti Sodražici, Kočevju ali Velikim Laščam.
PREŠERNOV VEČER - Učenci osnovne šole „Dr. Ivan Prijatelj" iz Sodražice bodo za Prešernov dan 8. februar priredili literarni večer, ki bo posvečen našemu največjemu pesniku.
GREMO V KINO - V domu JLA bo naslednji filmski program: 27. januarja „Dober posel v Marseille-su“, 29. in 30. januarja „Mož v divjini11. V kinu Partizan pa pravijo, da vrte dobre filme in da jim ni potrebno objavljanje programa(? !).
OČETJE VEC KUPUJEJO - Ob sobotah v Ribnici najbolj izpraznju-jejo trgovine. Nakupi se začno že zgodaj zjutraj. Najpogostej e kupujejo ob sobotah očetje, medtem ko porabijo mame ta čas za urejanje frizur ali pospravljanje. Kdo torej pravi, da Ribničani nič ne pomagajo ženam?
REŠETO
bližno enakem številu zastopani mladi, starejši in ženske. Največ krvodajalcev je iz Donita, zato je ta delovna organizacija prejela v znak zahvale še posebno diplomo.
Diplome in značke za 20-krat darovano kri so prejeli: Rudolf Lovšin, Franc Rus in Franc Košir.
15-krat so darovali kri: Mirko Oražem, Slavko Stupica, Milan Stupica, Ivan Benčina, .Rudolf Turk, Ivan_ Šilc, T nton Prijatelj in Rudolf Lovšin. 10-krat so darovali kri: Milka Gornik, Mirko Oražem, Marjan Grilj, Pavla Pucelj, Anton Bregar, Anton Benčina, Mirko Košir, Matija Petrič, Jože Oblak, Anton Košir, Rudolf Lovšin, Franc Zaic. Draeo Kožar, Ivanka Fajdiga, Stane Gašparič, Jože Gornik, Olga Zavodnik in Jože- Vaktov.
Razen tega je 5-krat darovalo kri 51 občanov. Predstavnica zdravstvenega doma Slavka Drobnič se je vsem krvodajalcem zahvalila in pozvala še druge občane, naj vstopajo v vrste krvodajalcev.
M. GLAVONJIC
Lončarija bere
Vedno več občanov naroča časopise in knjige
Anton Omerza, poštar iz Dolenje vasi, je nabral v sedanji 'akciji že 19 naročnikov na Dolenjski list in s tem vodi med poštarji na območju občin Ribnica in Kočevje.
Povedal je, daje v Dolenji vasi poštar že 18 let. V tem obdobju, posebno še zadnja leta, je začelo to območje, ki mu pravijo tudi Lončarija, hitreje napredovati, zaradi česar narašča tudi število prebivalstva. V Prigorici je število hiš narastlo od 104 na 118, v Dolenji vasi od 145 na 178 in v Lipovcu od 21 na 28. Nekatere vasi pa ostajajo na istem, na primer Blate ali Rakitnica, kjer je le ena hiša več.
Vedno več ljudi tudi bere, saj je vedno več naročenih na razne časopise, predvsem Dolenjski list, pa tudi revije in knjige naročajo.
Pozimi je za poštarje težko, najtežja pa je pot v oddaljene kraje, na primer v Grčarice. Na srečo pa so avtomobilisti prijazni in poštar vedno dobi prevoz. Največkrat mu pomaga Loj z Grivec, ki mu pogosto odpelje domov tudi moped, če ima naš poštar na poti okvaro.
Omerza se spominja tudi še časov, ko je bila Dolenja vas sedež občine in ko je večino uradne pošte raznesel občinski kurir. Zdaj pa raznaša vse on.
hL* (14351 ★★ - 27. januarja 1977
ANTON OMERZA: „Z ljudmi nimam posebnih težav in upam, da so tudi oni z menoj zadovoljni." (Foto: Prjmc)
PIONIRJI VARČUJEJO — Na osnovni šoli v Kočevju že tretje leto uspešno posluje pionirska hranilnica, ki vključuje preko 400 mladih varčevalcev in je bila ustanovljena na pobudo Ljubljanske banke. Pod vodstvom mentoric Lojzke Jeranko in Fanike Novak vodijo vse poslovanje hranilnice pionirji sami. (Foto: France Brus)
Nekaj zanimivih obletnic
50-letnica proge, ki je ni
Nekaj miaamsKin
ZAMENJAVA KEDELAVNIH -Nekateri člani komisij ali področnih konferenc ne prihajajo na seje, za to jih bodo zamenjali z bolj delavnimi
ŠPORTNIKI DELAJO NAJBOLJE - Med komisijami občinske konference ZSM je najbolj delavna športna, ki jo vodi Božko Kneževič. Pred kratkim je organizirala strelsko in odbojkarsko tekmovanje, ta mesec bo košarkarsko, program pa ima izdelan do konca septembra. --Za svoje delo potrebujejo športniki tudi denar, zato so zaprosili TTKS za 53.000 din dotacije.
IGRALCI IN IGRALKE NA PLAN - Vodstvo ZSM je povabilo mlade, ki imajo veselje in smisel za igranje na odru, naj začno organizirano delati. Na predlog Matije Glada, ki bi bil njihov mentor, nameravajo ustanoviti amatersko gledališko skupino oziroma amatersko gledališče, ki bo delalo v okviru Svobode.
MLADI IN TEHNIKA - Kočevska mladina razmeroma prizadevno dela v raznih organizacijah in društvih, le v tista, ki delajo na področju tehnične kulture, je včlanjenih malo mladih. To pomanjkljivost bodo zdaj odpravili.
PRED 600 LETI (1377) je postalo Kočevje trg. V listinah je bilo Kočevje prvič omenjeno leta 1363. Takrat je bilo še vas na levem bregu Rinže v smeri proti Šalki vasi.
PRED 555 LETI (1422) so pričeli zidati grad nad mestom na Stojni ter ga imenovali Fridrihštajn. Ime je dobil po celjskem grofu Frideriku, ki ga je dal sezidati. Več o tem gradu lahko berete v zbirki vodnikov št 1, ki ga je izdalo Turistično društvo Kočevje. Vodič je napisal in uredil znani raziskovalec Fridrihštaj-na France Cankar iz Kočevja.
PRED 135 LETI (1842) je bil sezidan most čez Rinžo v smeri proti Šalki vasi, se pravi na Roški cesti. Danes ni več ohranjen v prvotni obliki, ker je bil že večkrat popravljen in dozidan.
Iz KS Banja Loka
IZUMIRAJO - Območje bivše občine Banja Loka hitro izumira. Pred vojno je štelo okoli 1.300 prebivalcev, danes pa le še okoli 230. Iz vsega območja hodi v osnovno šolo le 15 otrok, medtem ko jih je bilo včasih po toliko samo iz ene vasi. Najbolj žalostno pa je, da se po mnenju domačinov ne obeta na tem območju nobeno rojstvo. Ta KS je uvrščena med manj razvita območja v republiki. Če bo razvoj prihajal šeni tako počasi, potem bo prišel precej prepozno; saj je pozno že sedaj.
PRED 50 LETI (1927) je bila dokončno uzakonjena železniška trasa Ljubljana-Kočevje-Vrbovško s priključkom na progo Zagreb-Sušak pri Srbskih Moravicah. Ta zveza bi bila do Sušaka za 106 km krajša kot zveza Ljubljana-Karlovac-Sušak. Zal do gradnje ni prišlo, predvsem zaradi prepirov politično vplivnih lastnikov gozdov, po katerih naj bi tekla proga.
A. ARKO
PRIJAVITI
DOHODKE
Se do 31. januarja je čas za vložitev napovedi za odmero davka občanov. Lani je v kočevski občini vložilo napoved okoli 1600 občanov. Računajo, da jih bo letos precej manj.
K
MLADI TERITORIALCI — Kar 66 mladincev in mladink se je pred kratkim prijavilo v enote teritorialne obrambe kočevske občine. Sprejem je bil svečan, ob tej priložnosti pa so prostovoljci prejeli tudi dokumente o sprejemu. (Foto: J. Podržaj)
Škoda velika, krivca pa spet ni
® .,za.?truPltvi Rinže ribiči prepeljali več 100 kg omamljenih rib v čistejše vode — Najbolj prizadeven reševalec je bil Marjan Janež - Letos v Rinžo krape in amUrje -_____________________________________________________________________________________________________________ Koliko	so	vložili	v	Kolpo?
V minulem letu je kočevske ribiče najbolj prizadel pogin rib v Rinži, do katerega je prišlo v februarju. Tako so ugotovili na nedavnem rednem letnem občnem zboru ribičev.
Takrat jc posebna komisija ugotovila, da teče v Rinžo gnojnica s kmetijskega obrata Mlaka in odpadna voda iz novih blokov v Kajuhovem naselju. Ker je bila Rinža zaledenela, ni bilo mogoče natančno ugotoviti glavni vzrok pogina in kje so ribe poginjale. Največ mrtvih in omamljenih so videli pri zapornicah v mestu. Krivec za pogin ni bil ugotovljen. Kljub temu je ZKGP Kočevje prostovoljno nakazalo Ribniški družini prispevek 15.000 din.
Prav bi bilo, da bi pri morebitnih bodočih poginih rib pristojni organi natančno ugotovili krivca, ki bi moral ribičem povrniti tudi dejansko škodo. Ta je v lanskem primeru znašala gotovo nekaj 100.000 din.
Usklajevalni odbor ribiških družin Kočevje, Brod na Kolpi in Čabar, ki gospodari s Kolpo nad Dolom in Ca-braiiko ter njunimi pritoki, je vložil lani v Kolpo 30.000 lipanov, 10.500 postrvi in 9.500 mladih sulcev. Načrt vlaganja je bil precej presežen, saj je predvideval, da bo vloženih 2.500 postrvi manj in kar 4.500 sulcev manj. Ta odbor je tudi kategoriziral vode. Tako je Kolpa od izvira do Broda na Kolpi postrvja voda, nato do Slavskega laza mešana, od tam do Dola pa lipanska. Določili so tudi, na katerem območju je kdo dolžan čistiti bregovi.
ZKGP) krapov. Z,a nalcup amurjev bo prispevala krajevna skupnost
Kočevje, saj amurji pasejo zelenja v -kije je Rinža i polna, tako da mc Krajevna steupnost vsako leto odžirati košnjo vodnega rastlinja.
Drobne iz Kočevja
RAZPRODAJE — Zima se še dobro pričela ni, a trgovine že prodajajo po znižanih cenah zimsko konfekcijo. To. znižanje znaša 20 do 40 odstotkov in bo trajalo do 5. februarja. Mogoče bo takrat zima res krepkeje poprijela, pa bo prišel popust ravno prav, saj nam je dedek Mraz vse drago zaračunaval.
NA SMUKO - Učencem osnovne šole so razdelili vprašalne pole za smučarski tečaj. Tečaje bodo vodili strokovnjaki telesne'vzgoje iz osnovne šole. Pričeli se bodo, ko bo dovoljevalo vreme, in sicer med 14-Unevnimi zimskimi šolskimi počitnicami. Udeleženci bodo prispevali za tečaj 150 din. Do sedaj je že precej prijav.
TELEVIZIJSKE MOTNJE -Lastniki televizorjev se pritožujejo, da je v zadnjem času veliko lokalnih motenj. Pojavlja se vse mogoče hre-ščanje, da nekaterih oddaj sploh ni mogoče poslušati. To pove, da je v Kočevju zopet po gospodinjstvih in delavnicah precej električnih strojev in strojčkov, ki niso zavarovani po predpisih. Tudi v Kočevju bi končno morali na tem področju napraviti red. V glavnem lahko gledamo le en televizijski program, a še tega pogosto ne vidimo.
NOVI LOKALI, STARE NAVADE — Kočevje ima več novih sodobnih lokalov, tako gostinskih, trgovskih in športnih pa še pokrit
kopalni bazen, kino in drugo, ' o je razveseljiv napredek. Obča-.i in turisti bi se lahko tu dobro poi\.t;ii. Zal pa vse prevečkrat o pazi-no, kako nekateri obiskovalci lok. ; -v kulturno zaostajajo. Obnašajo •; e vedno prostaško in oholo. Manji.a jim najosnovnejša olIkaT 11 se res ni mogoče odtrgati od \danjih ontarijskih in sejmarskih navad?
NA ZDRAV. Podjetje Slovin Ljubljana je za * jnec banskega leta žrebalo nagradne kupone. Sreča seveda tudi Kočevja ■ obšla, saj je tu precej dobri'- • .cv. Srečniki so štirje in boi .■	. j za nagrado —
vino.
vpras.
• if/j/
^ \/ (medved odgovarja
- Tri četrt stvari, ki bi jih rad kupil, v trgovinah nimajo.
— Pri tem pa te gledajo postrani, kot da si tega kriv ti, ker pač zahtevaš nekaj takega, česar nimajo.
Za Rinžo je bil lani predviden vložek 730 kg krapov, .velikih nad 20 cm, in 70 kg amurjev. Ta vložek ni bil uresničen, kjr niso dobili nikjer rib. Sklenili so, da bodo načrt izpolnili letos, ko bodo razen tega vložili še za 15.000 din (prispevek
KOČEVSKE NOVICE
Stran uredil: JOŽE PRIMC
DOLENJSKI LIST
PROSTO DELOVNO MESTO!
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
razpisuje
prosto vodilno delovno mesto
VODJE ZA DENARNE POMOČI OTROKOM POGOJI:
1. višja izobrazba pravne, upravne ali socialne smeri in 4 leta delovnih izkušenj;
2. sposobnost vodenja in organiziranja;
3. moralno-politične vrline.
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter podatke o dosedanjih zaposlitvah pošljite v 10 dneh po objavi na naslov:
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - Strokovna služba — NOVO MESTO, Kidričev trg 3.
PROSTA DELOVNA MESTA!
\ SLOVENIJA AVtO \ TOZD SERVIS KRŠKO < BOHORIČEVA 10, KRŠKO
s objavlja naslednja prosta delovna mesta:
? AVTOELEKTRIČAR
< Pogoji: KV avtoelektričar in 1 leto delovnih izkušenj v avto-
< stroki (vozila Zastava), vozniški izpit B kategorije.
I VEČ AVTOMEHANIKOV
> Pogoji: KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj v avtostro-
> ki (vozila Zastava), vozniški izpit B kategorije.
> Nastop dela za nedoločen čas je možen takoj. Poseben pogoj S je uspešno opravljeno poskusno delo 2 mesecev. Delo je v s dveh izmenah. Stanovanje ni na razpolago.
s Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite s v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: Slovenija avto, s TOZD Servis Krško, Krško, Bohoričeva 10.
šiiuniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
MEDOBČINSKI SKLAD ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE PRI’ OBČ. ODBORU RK NOVO MESTO
NOVO MESTO. C. KOMANDANTA STANETA 30 TELEFON 21-430
=	H
5	E
I	2IRO	RAČUN	52100-678-80144
r=	=
S	8
il!l!IIIIIIIIIIIIIIII(llllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllillllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!lllllllll!IIIU!llllllllllllll=
Komisija za medsebojna delovna razmerja DO EUROTRANS, RIBNICA,
ZAHVALA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— varnostni tehnik
— računovodja
— sekretar
— tajnica direktorja
— vozniki motornih vozil
1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 10 delovnih mest
POGOJI:
Pod točko 1: opravljen strokovni izpit ter vsaj 2 leti prakse na ustreznem delovnem mestu.
Pod to. 2: eksnomska fakulteta in 2 leti ustrezne prakse, oz. srednja ekonomska in 10 let prakse kot samostojni računovodja.
Pod tč. 3: višja upravna šola in 2 leti prakse.
Pod tč. 4 srednješolska izobrazbe z aktivnim znanjem nemškega jezika.
Pod tč. 5 vozniki C, D, E kategorije z 2-letno prakso na tovornih vozilih s prikolico ali vlačilcu.
Pod tč. 1, 2, 3, 4 se zahteva moralno-politična neoporečnost.
VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST
Odbor za medsebojna razmerja pri IMP Ljubljana, TOZD Livarna Ivančna gorica,
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA PRODAJNEGA ODDELKA
2. VODJA NABAVNEGA ODDELKA
3. BILANCIST- KONTIST
4. OBRATNI ELEKTRIČAR
5. LABORANT
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1:
višja šolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika. Zaželen je izpit iz zunanjetrgovinske registracije.
Pod 2:
višja šolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju blagovnega prometa ali srednja šolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Zaželeno je aktivno znanje enega tujega jezika.
J)od 3:
ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Pod 4:
končana poklicna šola z izpitom za KV delavca in 3 leta delovnih izkušenj. Delo je v izmenah.
Pod 5:
končana srednja šola kemijske ali metalurške smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: IMP Ljubljana, TOZD Livarna Ivančna gorica — splošno kadrovska služba.
Izdana in uničena Brežiška četa
Bilo je pred dobrimi 35 leti, ko je komaj ustanovljena Brežiška četa hotela preprečiti izseljevanje Slovencev
Komaj ustanovljena brežiška četa, katere komandir je bil Dušan Kveder - Tomaž, komisar pa pred kratkim preminuli Rudi Janhuba, oba španska borca, je v novembru 1941 taborila v zapuščeni zidanici blizu Sromelj, od koder je hodila v akcije. Oblačnega jesenskega jutra je prejela vest, da so 8. nov. gestapovci v Rajhenburgn zaprli krajevne aktiviste Draška Hlebca, Jožka Hlebca in Mirka Žene rja, ter jih odgnali v sodnijske zapore v Sevnico.
■ KomanSir Dušan Kveder seje posvetoval s svojimi borci, kako bi zapornike rešili. Sporazumeli so se, da je treba rešiti načrt v samem Rajhenburgu. Ko rvandir se je odločil, da vzame ; jiio zmesljivega in pogumnega partizana Ivana Milavca iz Brežic.
Se isto jutro rta se napotila iz Sromelj preko hribov v Rajhenburg ter šla naravnost k zaupniku Franciju Sinkoviču. Ta jima je razložil, kako so potekale aretacije in kakšne so njihove posledice na terenu. Odločili so se. Dušan Kveder in Milan Milavec sta čakala na Sinkovičevem kozolcu, ko se je Franci odpeljal z vlakom v Sevnico, da poizve, kaj nameravajo Nemci z jetniki. S sabo je vzel paketič, češ da ga prinaša za svoja zaprta sorodnika. Paznik Žibert ga je nahrulil, da ne dovoljuje nobenih zvez z zaporniki ter naj se čimprej pobere iz Sevnice. Franciju je ta-osorni pogovor zadoščal. Ogledal si je vrata, hodnik, stopnice in tudi zvonec ter se vrnil nazaj v Rajhenburg. Kveder in Milavec sta ga nestrpno pričakovala - in že so napravili načrt. Že naslednjo noč, 12. novembra, so bili fantje zaporniki osvobojeni.
Dušan Kveder je v družbi'Francija Sinkoviča in Ivana Milavca na gestapovski način premotil takratnega sodnega služitelja, da je odklenil vrata. Namesto s hreščečim
prusovskim ,,Heil Hitler" pa je bil takrat služitelj pozdravljen z mrzlo revolversko cevjo, ki se mu je tesno pritisnila k čelu. Zapahi sevniških zaporov so bili na mah odprti — prvi posavski borci so bili rešeni! Med njimi sta bila oba brata Hlebec, Draško in Jožko, ter Ženeijev Mirko. Hlebčevega Draška so morali pri begu od Sevnice do Rajhenburga (sedaj Brestanice) tovariši nositi. Nemške fašistične zveri so ga bile v zaporu pretepale do nezavesti. Njegovo telo je kazalo nešteto znakov, ki so jih pustili „kulturonosci“.
Prispeli so do Hlajeve družine v Brestanici, ki je stanovala izven trga na robu gozdiča. Tu so dobili najnujnejše za na pot. Nato so ponoči odšli v vas Lokve. Tam so se zadržali nekaj dni pri kmetu Bračunu, ki je bil kasneje ustreljen kot talec. Tu so se pridružili Jovo Vizovišek in Roman Kornher iz Brestanice ter Jože Omerzu s Senovega in se združili z ostalimi tovariši že ustanovljene brežiške čete. 26. novembra 1941 se je ta, prva brežiška četa preselila iz Lokve v Goijane pri Podsredi. Na -kleti vinogradnika aktivista Jožeta Kuneja si je izbrala domovanje. Tov. Kunej jo je oskrboval s potrebno hrano-. Njen namen je prvotno bil od tukaj napadati kraje, od koder je okupator izseljeval naš živelj ter tako pripravljal prostor kočevskemu „herrenvolku“.
Najbližji sosed vinskega hrama pa jih je opazil in sc jih ustrašil. To je nič hudega misleč povedal svojim sosedom. Toda izdajalec Grzina je napisal listek in poslal po neki deklici sporočilo na občino v Podsredo, da se na Kunejevem hramu skrivajo najbrž partizani. Zupan Stolekar poročila ni vzel za resno. Ko je to slišal njegov namestnik Jercelj, je takoj poklical nemško policijo v Kozjem.
Bilo je 28. novembra 1941. Dan je bil zavit v gosto meglo. Policija se
je pripeljala s tremi tovornimi avtomobili prav na dvorišče posestnika in aktivista Jožeta Kuneja. V tem času so bili v hiši pri Kunejevih Dušan Kveder, Rudi Janhuba in Mirko Zener. (Slednji je bil kot talec ustreljen v Zagorju.) Skrili so se in se po srečnem naključju rešili.
Nemška policija je izkoristila gosto meglo, se napotila okrog 7. ure zvečer v strelcih proti vinskemu hramu, ki stoji na nasprotnem hribu Kunejevc domačije, ter ga obkolila od vseh strani. Pot jim je kazal izdajalec Jercelj. Na hramu v podstrešju so v senu bili zbrani pri počitku mladi partizani, le eden je stal na straži. Toda policisti z izdajalcem na čelu so prišli v temi in megli tako tiho, da jih stražar ni mogel yeč opozoriti Okrog hrama so policisti napravili obroč. Na beg ni bilo več' misliti. Rafali so padali od vseh strani. Zaradi večkratne nemške premoči je bila četa po nadčloveški, junaški borbi ko ji je pošla vsa muni-cija, poražena. V boju so padli: Draško Hlebec iz Brestanice, Marjan Cerjak iz Brežic, Ivan Milavec iz Brežine pri Brežicah in Milan Kovačič iz Krške vasi. Ujeti so bili: Jožko Hlebec, Jovo Vizovišek, Franci Sinkovič, Roman Kornher (vsi iz Brestanice), Jože Omerzu s Senovega, Srečko Cerjak iz Brežic, Srečko Smrekar s Čateža, Albin in Matjan Milavec iz Brežine pri Brežicah ter Jože Savrič iz iz Vel. Obreža. Ujete so povezali med sabo z žico ter jih vodili v Kozje. Celo pot so jih močno pretepali. Mrtve so naložili na voz in jih peljali na kozjansko pokopališče. -
Ujeti tovariši so morali na kozjanskem pokopališču pokopati vse štiri svoje padle tovariše. Od tu je Hleb-čev Jožko poslal svojemu osivelemu očetu v Brestanico listek s poročilom: „Tu v Kozjem moram pokopati brata Draška, kdo in kje bo pokopal mene, ne vem... Tvoj
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naše draga mama® stara mama
MARIJA ZUPANČIČ
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijatelj®1 in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nesebično izrekali sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico pospre®" večnemu počitku.	■■■■'VjM
Posebna zahvala tov. Janezu Vitkoviču za ganljive poslovi besede, župniku za opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu2° ru ter godbenikom. Vsem še enkrat prav lepa hvala!
Žalujoči: sin Karel z družino, sestra Anka ter brata J®*1 in Martin z družinama in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in strica
STANISLAVA KOLIGARJA
Gor. Mokropolje 1
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in vsem, -spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo za r moč družini Turk in Junc ter za izrečeno sožalje in vence, ko j tivom Iskri Šentjernej, IMV Novo mesto, Industriji obutve. * Novograd, organizaciji ZZB NOV, zvezi upokojencev in Kremf^. ter Beti Mirna peč. Zahvaljujemo se tudi župniku za opfi obred.
Žalujoči: žena Ana, hčerke Vida, Milka, Slavka z nami, sinovi Ernest, Jože, Lojze z družinami ter sorodstvo.
ldso«1
Jožko." Vseh deset je gestapo odpeljal v Maribor, kjer so bili strašno mučeni in 27. decembra 1941 ustreljeni. Trupla so odpeljali v Gradec in jih upepelili.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgu*)l žene in mame. J
MARIJE MIKLIČ
roj. Huč iz Starega tiga pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijatelje®. znancem za podarjene vence, šopke, sočustvovanje z nam1 kakršnokoli pomoč.	.	~
Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, pevcem®1 j, hovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnico sprem®1 zadnji potL
Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Janez, brat Vdd°r družino, sestra Malka z možem in drugo sorodstvo-
Ko smo po enem tednu brali na velikih rdečih plakatih imena ustreljenih mladih partizanov, so se naša srca v nemi grozi zdrznila. Stisnili smo pesti k maščevanju.
Nato je začel okupator srdito gonjo za svojci posavskih prvoborcev. Gonil jih je v Ausch\vitz in podobna taborišča in le redki od njih so sc vrnili na svoje domove.
Spomin na prve posavske partizane, ki so darovali svoja mlada življenja na Gorjanah, spomin na tiste ponosne, neustrašne fante naj ne bo nikoli izbrisan iz naših src.
MIHAEL ŽMAVC
&:y
V TEM VINSKEM HRAMU. „Beli, prebeli so črešnje cvetovi, temni, pretemni so prvoborcev grobovi...“ Tako piše na spominski plošči na vinskem hramu Jožeta Kuneja v Gorjanah pri Podsredi, kjer je bila izdana komaj nastala Brežiška četa.
MLADI V KULTURNEM DRUŠTVU - Na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu so ustanovili kulturno društvo Mladost, ki združuje več krožkov, od filmskega, literarnega, novinarskega, dramskega, folklornega, likovnega in lutkovnega do skupine z orffovim instrumentarijem in zbora. Na sliki: ustanovni zbor
Jože Žalik
/	^	IJ
Priznanje. vrača zaup
Tito odlikoval čarja Jožeta
Jože Žalik, vlakov®’ , nik, ki je 3. januarja j« prečil železniško n f Zagorju, je minuli P® j) odlikovanje red zasiaS^' rod, s katerim ga Je j predsednik Tito. 0ti > Žalik je tistega tl.nC jj, ijj z veliko prisebnostjo za odgovornost ter n®« jjl požrtvovalnim ukrepa™,«!1 vil brzovlak predenj Je .U1 zemeljski plaz, ki je ®jL| pri postaji Zagorje P. je nega mosta. Odlikovanj.^;, tu Žaliku izročil Li«)_, r, predsednik repu teja za promet in
bli **£ zve* lanje,
poudaril, da ravna-^jK ničarja iz Zagorja železniški delavci 1 požrtvovalnim delom
marsikatero nesrečo- Lrf znanje je še zlasti d®Tjja obdobju, ko so hude ^ so se zgodile v zadnJL,, na
lanskega leta nicah, pri marsikom »'^lc zaupanje v delo fiašm
ZAHVALA
Ob _ boleči in nenadni izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANGELA
BABIČA
iz Šalke vasi pri Kočevju
in znan"0 va*juje.mo vscm sorodnikom, sosedom, prijateljem 7 nam; CDm ^ P°darjene vence in cvetje, pomoč in sočustvovanje Kočpuia na ^hvala pevskima zboroma Hinje in Svoboda iz lavri c? Ja pet^ ob s*ovesu> Krajevni skupnosti Rudnik s sode-mestn n aju Melamina, Tekstilane in prometne sekcije Novo Nailpn^k' i 'arJen.e vence in župniku za lepo opravljeni obred. j,u p a tU£h vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počit-
Žalujoči; žena Štefka, sinova AIč in Štefan, hčerka Nada, vnukinja Magdiča, sestre Milka, Cilka, Nežka in Anica.
ZA HVA LA
Cb boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata
JOSIPA ŠTEFANA ,
se k	upokojenca	iz Kota pri Semiču
za DodTr?'ah.Valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem interne™ Jj'^lce 111 CVctie- Posebna hvala zdravnikom in osebju gasilskemu drffl^TorR ^ bolnišnice> dr. Kohnu iz Semiča, poslovilna w . *vot-Drezje za spremstvo, govornikoma za
gkamTaopravljem^breT ”DUŠa"a JeIeba“ ŽUpnikU in
MetrJaf* ]ena. ^ktina, sin Ivo in hčerke Jožica, Cirila in metoda z družinami ter drugi sorodniki
V SPOMIN
27. j
januarja mineva žalostno leto žalostnih dni odkar me je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož
VINCENC VOUK - CENE
iz Leskovca pri Krškem
rp v.
sta svn-6 jPr^a.zn*t* se> da te ni več, da si za vedno zapu-nostal, L °m *n mene. Bolečine in samota v žalosti so moji stalni spremljevalci.
Žalujoča: žena Marija Vouk-Mimi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila “asa ljubljena hčerka, sestra in botriča
IVANA JORDAN
Vsem, ki st •	roj.	BENČINA
^ctje, se naO°SprCnmili na nje,“ zadnji poti, ji darovali verite in vsem dobrimp^, lva'iujen>o. Posebna hvala kolektivu ITAS in
Žalujoč
sosedom.
°či: mama, brat Franci in Mici z družino in drugo sorodstvo
Livold, Straža
V SPOMIN
2. januarja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedrto zapustil naš ljubi mož in ata
JOŽE MIKEC
0stal	Vrh	nad	Mokronogom 3
v°j	,tci	s> p tako ljubil, ostali smo mi, tvoji dragi,
'ehe pa ni ^ nas'l' srcih, bolečina, žalost in samota to so priče, .Poslednji don^V zem*ja* *veče in naše solze pokrivajo zdaj tvoj ^	sc	Sa spominjate, prisrčna hvala.
a ujoči: žena Pepca, sin Jože, hčerke Brigita,
Meri in Vida z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA VRHOVŠKA
iz Malega Mraševega 6
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovane vence in cvetje, za izrečeno sožalje, prav tako tudi sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, pevcem, gasilskemu društvu Malo Mraševo ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, otroci in vnuki
ZA HVA LA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA
VOVKA
aktivista NOV in upokojenca iz Hrastovice 14 pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovane vence in cvetje, za čustvovanje z nami in kakršnokoli pomoč. Posebno se zahvaljujemo pevcem, godbi, gasilcem in govornikoma za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, strica in brata
RUDOLFA BRADAČA
iz Soteske
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala dr. Živkoviču za lajšanje bolečin v času bolezni, župniku za opravljeni obred in poslovilne besede, Društvu upoko jencev Straža, KPD Zarja-Soteska in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnj poti.
Vsi njegovi
Soteska, Loška vas, Podhosta, Straža, Maribor
ZAHVALA
Ob boleči in prerani smrti naše ljube sestre in tete
FRANČIŠKE VRŠČAJ
iz Kronovega
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi kaplanu iz Otočca in kaplanu iz Šentjerneja. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: sestra Pepca z družino,
Brulčevi in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage
TINKE PRUS
iz Metlike
a: zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili do groba, ji poklonili cvetje in sočustvovali z nami. Lopa hvala vsem v Domu upokojencev, ki ste bili dobri z njo, posebej še Stanki Mandeljc. Zahvaljujemo se sodelavkama iz NOB Anici Ivee in Regini Fir za poslovilne besede ter vsem nekdanjim sodelavkam iz šiviljske zadruge:
Brat Todi in sorodniki
V SPOMIN
31. januarja 1977 bo minilo leto dni, odkar nas je v 67. letu zapustil dragi mož., ata, brat, stric in stari ata
FRANC
ŠILER
iz Prečne 20
V naših srcih je še vedno neutolažljiva bolečina. Hvala vsem, ki se. ga še vedno spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi!
V SPOMIN
Dne 2. februarja 1977 bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JANEZ
GESTELJ
iz Kraljev 4
Zelo pust in prazen je naš dom, ker tebe ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še vedno spominjate in prinašate cv etje na njegov prerani grob.
Žalujoča: žena Amalija, sinova Adolf in Janez z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina
IVANA MRVICA
iz Žabje vasi 21
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvelje. Posebno se zahvaljujeva zdravnikom in duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoča: mama in oče
ZAHVALA
V globoki in nenadomestljivi žalosti | sporočamo, da nas je v 16. pomladnem cvetju nenadoma zapustila naša ljuba hčerkica, sestrica in nečakinja
NEVENKA
GABRON
iz Otočca
Iskreno se zahvaljujemo za podajjene vence in šopke ter kakršnokoli pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem, tov. zdravil „Krka“, učencem in učiteljem osnovne šole Otočec, skupnosti učencev in učiteljskemu zboru tehnične šole za kemijo in metalurgijo v Ljubljani, duhovniku za lepo opravljeni obred, in vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami in nam nudili pomoč.
Neutolažljivi: očka, mamica, bratec Zvonko, mama in babica.
ZA HVALA
Ob smrti našega dragega
JOŽETA NOVAKA
sc iskreno zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice v. Novem mestu .^vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in ga pospremili na poslednji poti. Hvala OOZK in ZB Črnomelj, govornikoma, ženskemu pevskemu zboru, godbi na pihala, vsem delovnim organizacijam in posameznikom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem za nesebično pomoč.
V imenu vsega sorodstva žena Marija
Črnomelj, januarja 1977
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš mož, oče, brat in stric
FRANC
KRNC
iz Sel pri Zburah
Ishieno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Zoriču za lajšanje bolečin, tovarni Indu-stnje obutve Nbvo mesto in kolektivu čevljarske delavnice Šmar-jeta za podarjena venca ter vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Posebna zalivala častiti sestri Bole miri ter kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste iriu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Fani z,družino, sestra in drugo sorodstvo
Šmarjeta, 17. januarja 1977
tedenske
■Četrtek, 27. januarja - Janez Petek, 28. januarja - Manfred Sobota, 29. januarja - France Nedelja, 30. januarja - Martina Ponedeljek, 31. januarja - Vanja Torek, 1. februarja - Nace Sreda, 2. februarja - Ljuba Četrtek, 3. februarja - Blaž
LUNINE MENE
27. januarja ob 06.11 uri - prvi krajec
ČRNOMELJ; 30.	1.	ameriški
barvni film Kaliber 20 za specialista.
KRŠKO: 29. in 30. 1. ameriški film Slamnati psi. 2. 2. francoski film Razsodba.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 31. 1. italijanski barvni film Zadnji dnevi Pompejev.
RIBNICA: 29. in 30. 1. angleški barvni film Poslednji Hitlerjevi dnevi.
SEVNICA: 29. in 30. 1. ameriški film Crnobrada pošast. 2. 2. angleški film Dvojčice zla.
TREBKJE: 29. in 30. 1. ameriški barvni akcijski film Schaft v Afriki*
oa
SLUŽBO DOBI
GOSTILNA KOŠAK išče sposobno in pošteno natakarico. Nastop službe takoj.
NATAKARICO ALI DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni, stalno zaposlim. Službo lahko nastopi takoj. Hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Stojan Potočnik, gostilna Kropa 2, 64245 Kropa na Gorenjskem.
STANOVANJA
ODDAM sobo s centralnim ogrevanjem in kopalnico ženski do 45 let za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Zdravko Jerič, Nar-pelj 14, Krško.
SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (184/77) ŽENSKI V KRŠKEM (Grič) oddam sobo za 30-urno mesečno varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista (188/77).
ODDAM sobo s centralnim gretjem dijakinji. Naslov v upravi lista (190/77).	x
ODDAM stanovanje (garsonjero) na Ragovski. Naslov v upravi lista (214/77).
MIRNIM dijakinjam oddam sobo.
Naslov v upravi lista (222/77). ODDAM sobo dekletu. Rimska 13, Trebnje.
Motorna vozila
PRODAM zastavo 750, letnik 1972-december. Naslov v upravi lista (187/77).
PRODAM AMI 8, letnik 1971. Frantar, Brezovica 5, Šmarješke Toplice.
PRODAM traktor Zetor (25 KM) s kosilnico. Naslov v upravi lista (191/77).
PRODAM osebni avto 125 P, letnik 1976, prevoženih 11000 km, registriran do 5. novembra 1977. Informacije po telefonu 22-981 popoldne.
PRODAM PRINCA 1000, letnik, 1971, ali zamenjam za fiat 750, letnik 1973. Brod 31, Novo mesto.
PRODAM traktor Kormick (25 KM) s kosilnico in hidravliko. Franc Ferkanec, Kraj Gornji 29, Dubravka (oddaljeno 5 km od Dobove).
PRODAM traktor Eicher (25 KM) s kosilnico in hidravliko, letnik 1961, obračalnik (pank) 4 Fahr. Jože Glogušek, Mihalovec 61, Dobova.
PRODAM karambolirano zastavo 750, letnik 1970, po ugodni ceni. Ogled možen ob nedeljah. Franc Kerin, Vel. Brusnice 20 a, Brusnice.
PRODAM Mercedes 322 ali zamenjam za večji avto (do 9 ton). Andrej Zupet, Škocjan.
FIAT 128 prodam. Šmarješke Toplice, telefon 84-915.
PRODAM štiri leta star fiat 750. Ogled po 15. uri. Jantolek, Šmihel 35, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1973, po ugodni ceni. Franc Bregar, Cerovi log 47, Šentjernej.
PRODAM fiat 1300 v voznem stanju. Alojz Seničar, -Šegova 15, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970, po ugodni ceni. Slavko Blažič, MaL Cikava 18.
PRODAM SPACKA, letnik 1974, ali zamenjam za fiat 750 in televizor. Naslov v upravi lista (220/77).
PRODAM traktor Ursus 35 KS, televizor Panorama, trajno žarečo peč in snopovezalko za BCS. Franc Vidmar, Šentjošt 17, Stopiče. Cena ugodna.
PRODAM AVTO 1300 po delih. Trdinova'cesta 21, Novo mesto.
PRODAM R-4, letnik 1974, registriran do avgusta letos. Informacije vsak dan po 15. uri na telefon 23-200.
KUPIM
KUPIM rabljen enofazni betonski mešalnik. Vlado Juršič, Dol. Straža 8.
PRODAM ZASTAVO 750, registrirano do leta 1978, karoserija nova. Oglasite se na naslov: Urbančič, Srebrniče 2.
SKORAJ nov traktor Ursus 42 KS, 118 delovnih ur prodam ali zamenjam za manjšega, najraje Fergu-sona. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (257/77).
PRODAM
PRODAM Philips avto-radio s stereo kasetofonom za 3.300 din (ČZP DL - Kupec)
UGODNO prodam motorno slamoreznico. Bršljin 31, Novo mesto.
PRODAM kravo po izbiri: z mlekom ali pred teletom. Mali vrh 8, Mirna peč.
UGODKO prodam spalnico. Ogled med 16. in 19. uro. Telefon 22-347. Naslov v upravi lista (178/77).
12, 13, 15 in 16-colski gumi voz prodam. Delam vozove tudi za traktor. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik-Ljubljana.
PRODAM domače metliško črno in belo vino. Naslov v upravi lista (183/77).
PRODAM plinsko peč Lifam 30 S,
. novo (še garancija), z jeklenko vred za 2.350 din. Rajk, Cankarjeva 31, Novo mesto.
PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 6 a. DoL Kamence 6, Novo mesto.
PRODAM telico sivo rjave barve, brejo 3 mesece. Jože Jarem, DoL Praproče-Šentlovrenc.
PRODAM 20 ton hlevskega gnoja. Franc Struna, Potov vrh.
PRODAM 250 kostanjevih stebričkov. Jože Vrščaj, Otočec 79.
POCENI prodam traktorske gozdne verige, slamoreznico in 24-colski komat. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto.
PRODAM trajno gorečo peč. Janez Zajc, Klečet 33, Žužemberk.
PRODAM kosilnico z zadnjim priključkom. Franc Strojin, Groblje 47, Šentjernej.
PRODAM nov hladilnik za mleko. Marija Kic, Hudo 3, Novo mesto.
UGODNO prodam nakladalko za krmo 22, dizel motor 8 KS, črpalko za gnojnico z motorjem, motorno žago, žago Stihi in pralni stroj Zopas. Ledeča vas 15 pri Šentjerneju. '
UGODNO prodam nahrbtno motorno škropilnico Holder. Alojz Koren, Dobravica 15, Šentjernej.
PRODAM obdelane kostanjeve stebre za vinograd. Ogled v nedeljo 30. januarja dopoldne. Niko Obrč, Osrečje 29, Škocjan.
UGODNO prodam grablje Maraton za BCS kosilnico. Anton Vajs, Svibnik 16, 68340 Črnomelj.
VEČJO KOLIČINO SENA, vskladi-ščenega na Volčjem 29 pri Sromljah, prodam. Vprašati na naslov: Adolf Dolenc, Ul. gorenjskega odreda 6, Kranj.
PRODAM malo rabljen kavč in omaro. Drago Foršček, Adamičeva 34, Novo mesto.
PRODAM e.ioosno traktorsko prikolico nosilnosti 2 toni, gumi voz in kravo po teletu, ki zna voziti. Jablan 10, Mirna peč.
PRODAM motorno žago Jobi, gnoj-nično črpalko na električni motor, priklopnik za Zetor 25-35, motorno škropilnico in kombinirano peč za kopalnico. Anton Retelj, Vel. Bučna vas 4, Novo mesto.
PO ZELO NIZKI ceni prodam nov premični štedilnik na drva in rabljen električni štedilnik. Črnomelj, Semiška 2.
PRODAM dvobrazdni plug Pasguali ter rdeče in belo vino. Jože Stru-celj, Talčji vrh 3, Črnomelj.
PASARO JADRNICO s kabino, s tremi ležišči in vso dodatno opremo prodam za 50.000 din ali zamenjam za kredit. Naslov v upravi lista.
DO SMRTI dam v najem ali prodam po zelo nizki ceni starejšo hišo še v dobrem stanju. Prednost ima samo miren upokojen zakonski par brez otrok, (ker je primerno za dve osebi) ali pa samske ženske. Ponudbe pod „ ŽELI M MIR".
PRODAM vinograd v Straški gori. Oglasite se v Vavti vasi 10, Straža.
PRODAM vinograd (približno 10 arov) v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Dostop z vsakim avtomobilom, starejše trte na žici, možna strojna obdelava. Polde Tomšič, Zaloke, Raka. Vprašate lahko dopoldne na telefon 85-349.
PRODAM parcelo z majhnim gozdičkom, primerno za vinograd ali vikend, v bližini Starega grada. Naslov v upravi lista (212/77).
PRODAM VINOGRAD v izmeri 12 arov - Blatno, gradbeni okoliš za vikend, dovoz z vsakim motornim vozilom, voda, elektrika poleg. Naslov v upravi lista (240/77).
PRODAM VINOGRAD z zidanico na Dvoru, klet, dva stanovanjska prostora ali oddam v najem. Ponudbe pod „Takoj“.
PRODAM hišo z vrtom. Volčičeva 14, Novo mesto.
l>GODNO prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter 40 ari zemlje v okolici Brežic. Naslov v upravi lista (229/77).
PRODAM vinograd 12 km od Novega mesta, dostop z avtomobili, voda in elektrika v bližini. Zelo ugodna cena. Naslov v upravi lista ali telefon št. 23-426 (252/77).
V SOBENJI VASI prodam 11,680 m2 gozda. Cena 12.000 din, 4 km od Cateških Toplic. Račnik, Vodovodna 65/a, Ljubljana.
V NAJEM vzamem v bližini Novega mesta skromno kmečko hišico -za nekaj let. Ponudbe z navedbo najemnine pošljite na Upravo Dolenjskega lista, Novo mesto, Glavni trg 3 pod „Bližina gozda" '
RAZNO
ODDAM garažo v bloku na Ragovski. Informacije na telefon 23-933 v ponedeljek, 31. januarja 1977, od 13. do 18. ure.
POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Židariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popu-
PLETILJE! Iščem volno MOHER barva št. 14, vsaj 5 dkg. Ponudnice naj se zglasijo na naslov: Vladka Novina, Kristanova 3, Novo mesto, telefon 22-768.
TAKOJ sprejmemo na kmetijo pridnega fanta od 15. leta dalje. Bodočnost zajamčena. Ponudbe pod „LEPI DOM".
n
m«
ANTONIJA TRAMPUŽ iz Žadovni-ka 18, Leskovec, opozarjam Silvo Polšak iz Žadovnika 19, naj preneha z izzivanjem, obrekovanjem in obtožbami po vasi. V kolikor ne bo upoštevala opozorila, jo bom sodno preganjala.
»^OBVESTILA I
RADIATOR boste brez trud? in hitro očistili prahu. Prah zadržuje toploto, izgorevanje pa onesnažuje zrak v prostorih. Ščetko vam pošljemo po pošti, če nakažete 50 din. Obnavljamo tudi vse ščetke za loščilce in sesalce prahu. Izdelujemo vse ostale ščetke po vzorcu in črtežu. Naročniki Dolenjskega lista imajo 10 % popusta. Šcetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
V MOKRONOGU 87 je odprta avtomehanična in avtokleparska delavnica. Cenjenim strankam se priporočam.
mmsEM
NADVSE dragim staršem atu in mami PERETOVIM iz Jurjeviče ob 50-lctnici poroke najlepše želje. Otroci Marija, Albina, France, Lojze, Viktor in 13 vnukov.
DRAGIMA očku in mamici ALOJZU in JOŽEFI POLJANEC iz Regrče vasi pri Novem mestu iskreno čestitajo za njun srebrni jubilej ter jima želijo še mnogo srečnih skupnih let hčerki Slavi in Majda, zeta Jože in Rudi. Vnučka Matjažek in Gorazd pa jima pošiljata 25 poljubčkov. Čestitka velja tudi sestri Marjetki za 16. rojstni dan. Bratu Jožetu, ki služi vojaški rok v Prištini, lep pozdrav in na skorajšnje svidenje!
&
Cl-^
wxssm
V 78. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dobri in nepozabni oče, stari oče in stric
IVAN PAPE2
s Potovega vrha 8 borec za severno mejo v letih 1918-1919
Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, sorodnikom, sosedom, posebno Urbanovim, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli nudili pomoč, sind. org. AMZS Otočec, tovarni Labod, Novoteks in VPD Radeče za podarjene vence. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerki Marija z možem in Anica z družino, sinovi Stanko z družino, Ivan z družino in Viktor z družino, France in Miha, 13 vnukov in pravnukinja Jasna
Potov vrh, Ratež, Radeče, Novo mesto, Male Brusnice, Daljni vrh
Ob nepričakovani smrti našega moža, očeta in starega očeta
STANETAPEKAREKA iz Jume vasi roj. 18. julija 1928
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom za vsestransko pomoč in vence. Posebno se zahvaljujemo ZRVS Stopiče, ŽTP Novo mesto, Osnovni šoli Podgrad, modni konfekciji Krim za podarjene vence, tovarišu Hrenu za lepe besede in tovarišu Klobučarju za prapor. Lepa hvala tudi Francu Hočevarju. Iskreno se zahvaljujemo gospodu Lapu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Joža z družino, sin Mirko z družino in Lado
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded, stric in tast
ALOJZ PETERLIN
iz Klenovika 28
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika posprejnili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Micka, sinovi Tone, Stane, Jože in hčerka Milka z družinami, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo.
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča	\
NE2A KOPAR
roj. Gabrijel iz Križa
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, enako hvala tudi kaplanu za opravljeni obred. Prav vsem, še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Svet delovne skupnosti osnovne šole GRM, Novo mesto,
razglaša prosto delo vno mesto TAJNICE SOLE
s srednjo ekonomsko ali administrativno šolo. Zaželeno je nekaj let prakse.
Nastop dela takoj po dogovoru.
ZAHVALA in V SPOMIN *
11. novembra 1976 je v starosti 86 let zatisnil trudne oči naS dragi, nepozabni tata, dedek in pradedek
JURIJ POŽEK
JURKOV iz Gorenjcev pri Adlešičih
Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, posebno g0'®*? koma tov. Požeku in Cvitkoviču za tople besede slovesa, PeVl”, in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Hkrati poteka leto, odkar smo izgubili našo mamico
MAGDALENO POŽEK
Zapustila nas je nenadoma, skromna in tiha. kot je bila. Tež|® prebolevamo, tata je ni mogel preboleti. Želja, da P? ., s skupaj, se jima je izpolnila. Hvala vsem, ki se ju spominjate pošt
spoštovanjem.
Vsi njuni Gorenjci, dne 21. januarja 1977
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre >n tete
MARIJE PEZDIRC
roj. Rom iz Jelševnika pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, s°seS in znancem za pomoč, izraze sožalja in tolažilne besede. Po*®, hvala za vence tovarni Belt, Osnovni šoli Vinica, PočitniSK ^ domu Bled in vsem sorodnikom. Hvala tudi godbi na pinar* Črnomlja, in župniku ža opravljeni obred.
Žalujoči: mož Lojze, sin Slavko z družino, hčerki in Danica z družino in brat Jože z družino ter dTO sorodstvo.
stare
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, mame, sestre in tete
MARIJE
RAJER
z Vinjega vrha
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično P01”^ župniku za opravljeni obred in prisrčna hvala kolektivu in s° lavcem Industrije obutve za podarjena venca in izrečeno so
Žalujoči: sinova Franjo in Rajko, hčerka Minka, Pepca, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo.
mesto - uoi aimuvi itLJ LISTA: občinske konierei-Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZD A JATE LJ S KI SVET je družbeni organ up sedmk: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega ur. 0$ Kia Baccr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcy in Alfred * Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak Četrtek - Posamezna številka 5 ..£^*n0jailjivSn(
x	.	četrtek	-	Posamezna	številka	5
naročnina 169 dinaijev, polletna naročnina 84,50 din» P 49^ . naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz-'“^S5,na. *ul» valuta v tej vrednosti) - Devizni
52100-620-107-32000-009-8-9	Ao\M
• T^I: -1 cm viSnc v enem stolpcu 89 din, 1 cm n* g # :ani 119 din. 1 cm	..u	ctrani	lista	‘ I?
tej vrednosti) ' -9
.	.	' ~ *’••• '	* vlil. III MOiptU 07 um, *	. tn ’17* 71
strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda \> ir?	in °g,asc v barvi velja do preklica cenik s,VgS (JTj
‘•'7o. Po mnenju sekretariata za informacije 1» .
plačuj
421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne davek od prometa j)roizvodov.
,RACUN pri podružnici SDK v Novem 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo me» talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave^
M
61';
vi	iviviuil. vuooj Z J—DUD — IN3MVT	v
Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon enaroccnih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časop • jjirfli filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barv <isk: Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI USTJgpl esto - USTANOVITELJ LISfA: občinske konference ^
ezice. Crnnm*»1i 1^v.ai—	mnctO.	^
pre*
DOLENJSKI LIST
St. 4 (1435) - 27. fo«»l
J*
: Radio
LJUBLJANA:
2.0.0, 3oiwL Poročila ob 1.00,
8.00, 9 0n’ \°A 5-0Q. 6.00, 7.00, 13-00, U flo	11-00’ 12-00'
^•®0 22 00’rm ■’ V'00’ 18'00' Pfogram'od n nc0,0 ln 24-00- Nočni Ntih)- ni« i	(razen ob
5.00 do’ 800	g	ni sP°re<l od
S.0?'gR5K' 27. JANUARJA: šolane oi*a matineJa. 9.05 Za Prctekie in n i Zborovska glasba Kdaj h™ Polpretekle dobe. 10.15 Turističn?’ bko in po čem? 10.45 tujine. i,nnPotkl za naše goste ,iz zaigramo 1	. Uganite, pa vam
znanih	^ 12.10 Zvoki
nasveti ■*' ^ 2.30 Kmetijski Gospodarni. dr-Janez Verbič: Pri Seji tpip! 8°vedoreje se začne 14.40 i ‘,.12.40 Od vasi do vasi.
”Vr%k“ lsn šola- 16-00
opernees ,,i,- 05 Iz domačega
otroci! i94h'va:. 19.35 Lahko noč,
Atija Smca -ift nute z ansamblom
d°mačih n» 9^ Četrtkov večer
Literarni *n napevov. 21.00
melodije	21.40
glasba. 23 n? , Stara
• 5 Paleta Iterarni ntmov. 1:1 Popevk
Glasbe^m,2,8' JANUARJA: 8.08 ?*30 t- tln^ja. 9.05 Za šolarje. J^oslovancifiu $ast)ene tradicije P^odftostTnu narodov in
W P° iemS indaj’ kam’ kako "fpotki a - 10-4S Turistični o 03 Po T l- §°ste iz tujine. tv‘ja ork,;,allJlmh Poteh- 12.10 Kestr°v m solistov. 12.30
Lepe in nova nokturno, in plesnih
L^iški pomrt' -° 23’ januarja so ^ovačevič ^c'*'« rodile: Taži-£ Vesna JeW-amobora - Mlade-Vida“ fcfeo* - Ve-
:US Bkerb e ^!k 12 Zasapa -
- rDeZi> VišniaT1?1 iz Brezovice m °t(Una An t iz Kraljevca
SL" ^sa ?ibar iz Dečnih
čnitenca - rf„AU mila Gorenc iz , u Gorice ^,C0’ R°mana Pe-- Roka, Metka God-
‘m i? pa,r
;kss
OASsaas^tS:
u«« irjeZi;:
Čič i!ni? - RomUZar ~ 'z Doleniega
Utok kovice Nevcnka §an-^M0! Ce - Josipa. - ČESTI-
v Mežiški bolni-^okojenec
m
dvema
stoloma
Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič:. Ekonomičnost v poljedelski proizvodnji. 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje.
14.05 Glasbena pravljica. 14.18 Naši umetniki mladini poslušalcem.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 Mesta prijatelji. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 29. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milan Hafner: Nasveti za nadaljnji razvoj pri zbiranju in odkupu mleka. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.45 S knjižnega trga. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Gremo v kino.
18.45 Zabaval vas bo ansambel Andrej Arnol. 19.45 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo.
21.30 Oddaja za naše izseljence.
23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 30. JANUARJA:
8.07 Veseli tabogan. 9.05 Še pomnite, tovariši. . . 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK.31. JANUARJA:
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -Ludvik Kosi: Sami poskrbimo za rnedovito. jastlinje. 12.30 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.35 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci!
19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 Kulturni globus.
20.10 Ko beseda in glasba ustvarjata , teater. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno^ 23.15 Za ljubiteljevjazza.
TOREK, 1. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za na še goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v februarju. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Družba in čas. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 2. FEBRUARJA: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10	Lahka	glasba	za
opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -mag. Tone Tajnšek: Jesenska in spomladanska	priprava	njive	za
sladkorno peso. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 18.30	Domače	in tuje
zborovske izvedbe. 19.35 Lahko noč, otroci!	19.45	Minute	z
ansamblom Tone Janša. 20.00 Ljubljanski umetniki v Ljubljani. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
V času od 13. do 19. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Jakše z Drske — Mateja, Ivanka Voglar iz Krškega — Vesno, Mira Hrovat iz Gornje Brezovice — Klaro, Ankica Bukovec iz Bubnjarcev - Roberta, Krsta Trivunič iz Malega Lešča — Dragano, Alojzija Grm iz Lipnika -Brigito, Cirila Lužar iz Ivanje vasi -Miro, Nada Gojmerac iz Pravutine
- Mirjano, Ana Murgelj iz Prečne -Boštjana in Melito, Liljana Turk z Mirne — Petro, Marta Makše iz Gornjega Globodola - Roberta, Marica Planinc iz Črnomlja -Gorana, Jožica Šuštaršič z Dvora -Karmen, Majda Soško iz Slovenske vasi - Aleša, Jožica Brine iz Metlike
- Petro, Antonija Dajčman s Kala -Matejo, Marta Dolenjšek iz Drage — Mihaela, Štefka Rajer iz Velikih Brusnic - Boštjana, Jožica Kovačič iz Snidenje vasi - Nastjo, Marija Bukovec iz Vavpče vasi - Rudija, Darja Murgelj iz Dolenje vasi -Roberta,	Bernarda	Bartolj	iz
Šentjerneja	- Barbaro,	Rozalija	Bale
iz Šentjanža - Gorazda, Cvetka Pasar iz Žužemberka - deklico in dečka,	Marjana	Dežman	iz
Družinske vasi - deklico, Marija Štamcar iz Zgornjih Mladetič -dečka, Tinca Tušek iz Loga -deklico, Anica Kambič iz Gradnika^
- Marka in Jožica Košmrl iz Potovega	vrha -	Vesno.	-
ČESTITAMO!
Obveščen Dolenjec bere
IDOLENJSKI LISTI
TELEVIZIJSKI  SPORED
■ #<'/#//#//###############//#####/#/###/## ■
i
*
i
S
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
V torek, 18. januarja, so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janko Dobavičnik, Matija Gazvoda, Ivan Ašič, Majda Vidrih, Alojz Zoran, Ciril Progar, Marjan Canželj, Marija Žagar, Martin Jeršin, Srečko Srčič, Zdenka Luzar, Jože Kos in Fani Gorenc, člani Novoteksa, Novo mesto; Silvester Novak, Jože Pakar, Marija Krese, Milena Novina, Slavko Vidmar, Franc Božič, Slavko Hočevar, Zvone Pungartnik, Jože Zakrajšek in Janez Ponikvar, elani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Gnidovec, Jože Špelko, Anton Drašler, Milena Drašler 'in Slavko Fink, člani Novolesa, Straža: Roman Faleskini, član Novotehne, Novo mesto; Miroslav Ajdišek in Stane Cvelbar, člana IMV Novo mesto; Marjan Kovačič, Milan Marn in Lado Urbančič, člani Ele, Novo mesto; Franc Avguštin, in Jože Gorenc, člana Vojne pošte Novo mesto; Janez Kobetič, član Iskre, Semič; Vlasta Teropšič, Slavka Kos, Marija Zupančič, Terezija Švajger, Bernardka Grubar, Marija Novak, Pavla Žabkar, Anka Vodopivec, Doroteja Serne in Antonija Kralj, dijakinje Zdravstvene šole, Novo mesto; Štefan Čemeč, član Novograda, Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava, Novo mesto; Alojz Žabkar, član Iskre, Šentjernej; Tončka Šinkovec, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Cveto Čebron, upokojenec iz Meniške vasi; Jože Murn, član GO Podturn; Bojan Mrhar, član Iskre, Novo mesto; Marija Fink, Djišan Žibert, Jože Cvelbar in Slavka Turk, člani Laboda, Novo mesto; Matija Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Jože Šeremet, član Iskre, Novo mesto.
PETEK, 28. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) - 12.10 TV v šoli: Matematika, Ribiči in Urka (do 12.50) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Gledališče in tenis (Lj) — 17.55 Obzornik (Lj) -	18.10
Jugoslovanska folklora (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodni parki, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) —
20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 J. Broszkiewicz: Kopernik, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Ulice San Francisca - serijski barvni film (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj)
- 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, barvni posnetek tekmovanja plesnih parov (Lj)
SOBOTA, 29. JANUARJA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) — 8.15 Violinski ključ (Lj) - 8.30 Jole, Jole, barvna nadaljevanka TV Titograd (Lj) - 9.00 Zverinice iz Rezije (Lj) - 9.20 Skrivnosti globin
- serijski barvni film (Lj) - 9.45 Psihologija dela:	Fluktuacija delavcev (Lj) - 10.05 Razgledi: Zdravnik splošne medicine (Lj)
10.40 Dražgoše - barvna oddaja iz cikla Čas, ki živi (Lj) - 11.15 J. Broszkiewicz:	Kopernik, barvna nadaljevanka (do 12.05 (Lj) -
16.10 Košarka Jugoplastika: Crvena zvezda, prenos v odmoru Propagandna oddaja (Zg) - 17.40 Mozaik (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj)
- 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 M3li Filip - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 Tv dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV žehtnik (Lj) — 20.35 Propagandna oddaja (Lj) -
20.40 Helsinki: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni prenos tekmovanja žensk (EVR-Lj)
- 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.'l5 625 (Lj)
NEDELJA, 30. JANUARJA:
8.10 Poročila (Lj) - 8.15 Za nedeljsko dobro jutro:	Revija mladinski pevskih zborov, barvna oddaja (Lj) - 8.50 625 (Lj) - 9.50 I. Silone: Vino in kruh, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.35 Skozi puščavo in goščavo, mladinska barvna nadaljevanka (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.30 Poročila (do 12.35) (Lj) - 12.50 Smuk za moške, posnetek iz Morsin (Lj) -13.55 Helsinki: Evropsko'prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni prenos revije najboljših (EVR)
kražem (Lj) vas zanima (Lj) svet (Lj) (Lj) - 17.30 TV žehtnik (Lj) - 18.05 Dan, ko so se tresla tla - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
- 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Užiška republika, barvna
nadaljevanka TV Beograd (Lj) -
20.55 Skopje - barvna oddaka iz cikla Mesta (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.40 Slovenska popevka 76 - glasbena oddaj? (Lj)
- 21.55 Športni pregled (Sa)
PONEDELJEK, 31. JANUARJA:
10.10 TV v šoli (Bgd) - 12.10 TV v šoli: Matematika, Ali ste vedeli (do 12.50) (Zgb) - 16.10 Smuk za moške — posnetek iz Morsin (Lj) —
17.10 Glasbeni ciciban: Studio „Vrtec“ (Lj) - 17.20 Skrivnosti globin - serijski barvni film (Lj) -
17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj)
- 18.45 Mladi za mlade (Sa) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -
19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Fran Škofič: Gospod s Preseka, predstava SLG Celje (Lj) -21.20 Propagandna oddaja (Lj) -21.25 Kulturne diagonale (Lj) -
21.55 Mozaik kratkega filma: Gojzarji (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 1. FEBRUARJA: 8.00 TV v šoli:	Razvoj	delavskega
gibanja, Naša obala, Zemeljska rotacija, Nemščina, TV vrtec (do 9.45) (Zg) - 9.55 Pohorje; Slalom za ženske - zlata lisica, barvni prenos (do 11.30) (Lj) - 11.55 Pohorje: Slalom za ženske - zlata lisica, barvni prenos (do 13.15) (Lj)
- 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 15.30) (Lj) - 16.05 Slalom za ženske - posnetek s Pohorja (Lj) -17.05 Volk, petelin in botra lisica, barvna oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 17.25 Pika Nogavička
- serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Glasbena oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -
18.45 Po sledeh napredka - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -
, Križem . Morda . Okrogli . Poročila
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Barvna
Sropagandna oddaj a(Lj) - 20.35 H. e Balzac: Blišč in beda kurtizan -barvna nadaljevanka (Lj) - 21.35 B. Bartok: II. godalni kvartet (Lj) -22.05 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 2. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli: Umetnostni muzej, Filmski jezik (do 9.00) (Zgb) -
10.55 Pohorje:	Veleslalom za
ženske - zlata lisica, barvni prenos (do 12.45) (Lj) - 14.10 TV v šoli-ponovitev (do 15.00) (Zgb) - 16.30 Veleslalom za ženske — posnetek s Pohorja (Lj) - 17.15 Narodna: Mlada Breda (Lj) -	17.30
Etruščanski muzej - barvna oddaja iz cikla Italijanski muzeji (Lj) -
17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Od zore do mraka: Slike z razstave (Lj)
- 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Pogovori o glasbi:	Glasba in revolucija (Lj) - 19.15 Risanka (Lj)
- 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik: (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Tuj sin (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Včeraj, danes, jutri - O nasilju, barvna oddaja (Lj)
- 22.35 TV dnevnik (Lj)
ij •
^ te! QHr^la.8al’ kaJ ie »ideia“>lovil Pn‘ žoc,?.e'iito. Ai- ln 0(* tam’ Prav razumljivo IW*1 nef?o 7 na koncu je vidci, da ga je bolj
Si! Pokazal esi..poslušala- Tcdai Je Pač mal° h”nila in ’	..	ona	se	mu	je	tako ljubo
'
^ osiusala. leda] je pač malo jf^ila j^i’ a" °na se mu je tako ljubo *oj,a Totjjk P°*jub°m nevoljo mu odvzela. 8ot0 ^sposkp v ,^°braženju ne bode dosegla iflia 4° želelo „Prjiateljice, to se mu je kmalu
Nov Poske .. ODrazenju ne bode dosegla 5° ž(lelo Pr|iateljice, to se mu je kmalu . h , ska n’rB: “°mišljal se je pregovora: če \ °J>ro Sr eč v glavi, ima premalo v srcu. >n nič^VC Prva stvar Pr* ženski, brez ^Pričanj ‘ 0 -*e njegovo istinito in sPloh o vibln s tem se je tolažil, če sc sme °vi tolažbi govoriti.
JJian
N.
pa
XIV
11,18ovorj|k'* Nikolaju povedal, da je z „	aradi	ženitve,	pa	da	ni	bil	pro-
■‘U, l,pa Sj
bil0U, 0 tem več tednov ni nič ome-^Hltii,	najljubšc,	ker	ni	si	mogel
‘ e^ehonSta s trdim očetom o takih 8°vorila. Kmalu je Videl.
Sedela sta po večerji še vkup.
„Tako, ti se ženiš, pravijo,“ začne stari.
Nikolaj zardi, a nič ne odgovori.
„Mudi se ti res!“
Zopet molk, ker sin ne odgovaija, misleč; to naj le sric naredi z očetom.
„Zato ker si star in se ti je treba bati, da bi skoraj nobene ne dobil!“ nadaljuje starec čez nekaj časa.
Zopet molk.
„1, kaj vendar misliš? "
Nekaka jeza poprime sina, da vstane in reče:
„Če menite, da se naj ne, ne bodem se in konec je, jaz nisem silil.**
Hoče oditi.
„Počakaj! Kaj ne moreš malo posedeti? Naspal se boš že! Budi te nihče. Zamudiš nič, kaj ne bi počakal? “
Nikolaj sede.
Zopet oba molčita. Stari bobna po mizi ter primajuje s sivo glaso, sin na sveči dolgo prižiga cigaro.
„Ali si bil kaj v malinu? “
„Nič danes.“
„Dolenji tečaji so nekaj pokvarjeni. Treba bode popravka. Hlapci so zanikrni, da ti povem. Človek bi jim imel zmerom za hrbtom stati. Jaz pak ne morem povsod biti. Nisem bog. Če češ, pa imej malin, nu, pa se potlej ženi nanj ali kar hočeš. Nekaj denarja ti bom že dal, da bodeš nov jez delal, če misliš, kakor si oni dan dejal. Vendar vem, da ne boš kdo ve kaj opravil. Vsega gospodarstva ti pa ne dam, ne. Dokler bode mezinec gibal, sadil in sejal, jedel in pil bom, kar bom jaz hotel. Le tiho bodi. Jutri pojdeš z menoj k doktoiju, da ti bode naredil pisanje do gosposke, da dobiš leta. Zdaj še nisi štiriindvajset let star. Potlej se pa ženi, kamor češ. Dekletce je res še premlado. In ti bi lahko čakal. A nečem, da bi rekel: branil mi je. Ti bodeš živel ž njo, ne jaz. Kakor si postiljaš, tako boš ležal.“
Preden je osupnjeni Nikolaj mogel na to nepričakovano očetovo izjavo kaj odgovarjati, bil je starec že kapo z mi/.c vzel in razkoračeno stopaje i/. izbe odšel.
To je bil najdaljši govor, ki ga je Nikolaj kdaj od svojega očeta slišal.
Močno se je bal z očetom o tej stvari govoriti, a glej, kako naglo in nepričakovano seje kar samo ob sebi vse naredilo! Nikolaj bi bil mogel in moral od veselja poskočiti. Vendar tega ni storil. Obsedel je mirno za mizo, le vroče mu je bilo v glavo.
Kako ne bi! Ker mu vse tako naglo, tako — srečno gre. Kdo bi si bil pred pol letom mislil, da bode danes že ženin in sam svoj gospodar na velikem malinu svojega očeta?
Cigara, na mizo položena, je bila ugasnila, tako dolgo je premišljal. Nazadnje mu pride na misel, da je vendar to, kar mu je oče rekel, tako imenitno in novo, da mora Tončka še danes zvedeti.
A do jutri tudi lahko počaka.
Ne! Spodobi se, da ji še nocoj gre poročat ... S to mislijo vstane in odide z doma.
Krasno mu je luna svetila za stezo skozi vrt proti sosedovim, kjer je deklico še našel na nogah in pri večernem delu, ko je skrivnostno na oknice potrkal, kakor da bi mu bilo res treba tihot apno in skrivno^ njo govoriti.
Ko ji je kratko povedal očetovo privoljenje, zardela je ona sremežljivo, potem pa izpraševala, hoteč vedeti prav vsako očetovo besedo. On ji je ponovil očetovo govorjenje, dasi morda ne tako natanko kakor mi, vendar po večjem zvesto. Vpraša ga po kratkem premolku na pol tiho:
„Meniš li ti, da me bodo tvoj oče radi imeli? “
„Zakaj to vprašaš? “
„No, reci, kaj meniš? “
„Moj oče nimajo nikogar radi, ni mene ne, ki sem jim sin; čuden človek so,“ odgovori on.
„Ali pa morda nisi ti sam kriv? Nc znaš morda z njimi govoriti? “
,,Nisem kriv,“ odgovori on nekako nevoljen.
„Vidiš, kako hitro so ti dovolili; še preden si jih prosil: to je znamenje, da te radi imajo. Le čakaj! Jaz jim bom tako lepo stregla, da me bodo morali radi imeti, tudi tvoj oče,“ reče ona.
„Ni li dosti, da te imam jaz? “
„Ne.“
„A mora biti!“
Ona ga skoro preplašeno pogleda. On jo prime za glavico in jo poljubi, želeč ji lahko noč.
„Ali si hud? “
„Ne. A ti ne smeš že zdaj tako določno proti meni postavljati se. Glej, ljubica moja mala, kaj bode še kasneje iz tebe, ko bodeš moja žena, če mi že zdaj zanikavaš.“
Ona zmaje z glavico, a odgovoriti ne more. Tiha, nevidena, zatrta solzica ji orosi oko.
XV
Gospod pristav Kralj je bil dobil od svoje službe odpust in je prišel k ženi in svakinji na kmete.
Z Nikolajem je bil nekoliko že prej znan, a bolj se je seznanil zdaj, na kar je bil tem bolj prisiljen, ker moškega omikanega društva tu ni bilo na izbiranje.
Nekega popoldne sta v, gošči na gori pod samotno smreko ležala, puške 'poleg sebe. Po brezuspešnem lovu sta svoj lovski obed končala in pila s seboj nošeno dobro kapljo.
„2enske so mi sinoči pripovedovale, da se že ženite, gospod Kolodej,“ začne pristav, sicer človek, ki je le potrebne in vsakdanje stvari ž njim govoril.
Nikolaju je beseda „že“ na neljubo uho udarila, zato je kratko odrezal se z „da!“
Gospod Kralj dene komolec pod glavo, gleda proti nebu in reče z nekim neznosno vsiljivim glasom:
„Vi ste zdaj strašno zaljubljeni, strašno!11
Nikelj je bil še premalo znan ž njim, drugače bi mu bil ostro odgovoril, a tu je rajši molčal.
Hitro pristav pokonci skoči, odklene svoj žepni nož in zareže v galdko smrekovo deblo velik križ, glasno se zasmeje in zopet leže.
„Kaj se smejete? “ vpraša Nikolaj.
^Vidite križ, ki sem ga v smreko zarezal? “
„ln kaj s tem? “
anucriu 1977
DOLENJSKI LIST
23
ŠtŠŠMm«
Profesorju z ljubeznijo
Ko obdrsaš vse obvezne in dodatne šolske klopi ter postaneš tako rekoč povsem svoboden človek, je s te „vame razdalje“ vedno vznemirljivo vprašanje, kateri profesor ali učitelj ti je najbolj ostal v spominu. Zanimivo je, da pri tem ocenjevanju ne dodeljujeta točk niti pretiram strogost niti ohlapna popustljivost, za večne čase se nam prijetno vsidra v možgane šolnik, ki nas je znal v tistih zelenih letih pridobiti Ne zase (to je poceni), pač pa za stvari, ki so v nas, za reči, ki smo jih sposobni dobro narediti
Čeprav je govoriti v imenu povojnega rodu novomeških šolarjev in srednješolcev velika obveza, vsekakor velja, da je prof. Marjan Dobovšek eden od šolnikov, ki se jih spominjamo z ljubeznijo.
Nekaj generalij: Marjan Dobovšek se je rodil v Ljubljani; zaradi prve svetovne vojne je ostal brez očeta; klasična gimnazija, nato študij zgodovine in zemljepisa na ljubljanski univerzi Z letom 1946 se je dokončno „ponovomeščanii'; letos bo praznoval 70-letnico življenja. V zasluženem pokoju že dve leti, vendar čvrsti mož še vedno poučuje.
Z vsem omenjenim še vedno nismo odgovorili na vprašanje, kaj je v prof. Marjanu Dobovšku tako izjemnega. Pravzaprav nič, če volja, poštenost in posluh za mladi rod ne veljajo več ali pa so samo besede, zapisane v veter.
„Posluh za mladi rod." Nekako velja, da je dober pedagog človek, ki zna v mladem človeku najti in spodbuditi nakazane vrednote in sposobnosti Dobovšek jih je znal Z nasmehom pripoveduje, kako je nekoč v taborniških časih, ki se jim še zdaj ni odpovedal, „uka-zal“, naj mladi tabornik s posebno in takrat zelo dra-
goceno maso zaščiti šotor pred dežjem. Nadobudnež se je stvari res lotil, vendar umetniško. Dragoceno snov je uporabil za čudovito risbo, šotor pa je še dalje vneto puščal Kljub temu se prof. Dobovšek ni razjezil, fantičku je samo rekel, daje risba zelo lepa, da ga postavlja za likovnega urednika taborniškega stenčasa, šotore pa bo pred dežjem obvaroval nekdo drug.
Povsod in venomer je imel isto metodo in obrazec. V mladem in vsakem človeku je treba najti njegove sposobnosti Ni nujno, da je tisti, ki skoči šest metrov v daljavo, najboljši tudi v matematiki Mali debelušček se ne more povzpeti na bradljo, je pa lahko prijeten hudo-mušnež, deklica, ki se načeloma boji kač, bo čez leta priznana biologinja.
In tako naprej. Od kod prof Marjanu Dobovšku toliko razumevanja in sposobnosti? Odgovor morebiti lahko najdemo, to ni niti preverjeno niti vsem všečno mišljenje, da pedagog pač ne bi smel biti vsak, ki mu to pade na pamet, temveč samo tisti, ki je za to rojen in sposoben.
Pa ne mislite, da je prof. Marjan Dobovšek nekakšen polihistorski „slabič“, ka-binetski šolnik, moralnež iz epruvete. Pred leti je znal dobro zamahniti z roko, v metu diska je bil nekoč drugi v Jugoslaviji, znanstveno je izračunal, koliko je bilo Slovencev v Valvasorjevih časih, še lani je dal starejšim osnovnošolcem nalogo, polno poleta in razmišljanj. Imenovala se je: „Kako in kje si zamišljam novomeška otroška igrišča. “ Ustvarjalna naloga, tako kot vse, ki jih je zastavil
■Sebi in drugim. V tisti svoji vedno rahlo oguljeni sivo modri profesorski halji.
MARJAN BAUER
Jata pismonoš pod eno streho
Jože Pečnik iz Novega mesta redi — reci in piši — 99 golobov pismonoš
Sredi januaija so se združili in ustanovili svoj klub pismonoš tudi dolenjski golobaiji. Res je, da se z gojenjem športnih in okrasnih golobov načrtno ukvarjata samo dva Novomeščana, zato pa je kar nad štirideset golobaijev na krško-brežiškem območju.
Prav gotovo ima največ zaslug za ho domače hiše. Med 204 golobi, ki razvoj golobarstva in vzgoje golobov pismonoš Jože Pečnik, upravnik športne dvorane v Novem mestu.
„Veselje z golobi sem imel že kot fantič v svoji rojstni vasi na Čatežu ob Savi Pred leti, ko sem se vrnil od vojakov, sem obudil otroške sanje in si na podstrešju stanovanjske hiše uredil golobje prebivališče," pravi in me povabi po prislonjenih lesenih lestvah v svoj svet, kjer je vse do potankosti urejeno tako, da ima vsak od devetindevetdesetih golobov svoje mesto. Veliko prostih popoldanskih uric preživi sklonjen ter hrani in čisti svoje ljubljence. Pismonoša mora imeti za hitro premagovanje velikih razdalj miSčna in močno pernata krila, ozek rep ter živo in bistro oko. Vsak Pečnikov golob nosi obroček s številkami
Sicer pa je z golobi največ dela pred tekmovanji Pravi golobji „mehanik“ je, ko pripravlja svoje športnike na dolgo pot ..Udeležil sem se že enajstih letov - pravzaprav so leteli moji golobi, jah pa sem jih s posebno uro čakal doma.
Golobe so mi spustili iz Novske,
Beograda in tudi iz 744 km oddaljenega romunskega mesta so našli stre-
JE IMEL PES MAČKA?
V avto, ki je bil parkiran komaj dva metra od ute psa, ki je veljal za Ribničane kot hud, je med novoletnimi prazniki vlomil 26-letni M. P. iz okolice Ribnice. Vlomilec je s kamnom razbil šipo na dragem uvoženem avtu, polo.mil še kljuko in ključavnico ter vse razmetal po avtu. Hudi pes pa si je veijetno preganjal novoletnega mačka, saj niti zalajal ni, kaj šele, da oi vlomilca ugriznil.
Vlomilec je samo pri tem avtu naredil za okoli 3.000 din škode. Kaže, da je iskal le denar. Obiskal je skupno 8 avtomobilov, od katerih sta bila le dva zaklenjena. To „delo“ je opravil v uri in 20 minutah, kar pomeni, da velja zanj ocena „se zelo prizadeva pri delu“.
Mladi vlomilec M. P. se je pred dobrim mesecem šele vrnil s prestajanja dveletne zaporne kazni. Kaže, da je ta dopust porabil za specializacijo.
REVNI SO VEČJI OPTIMISTI
V New Yorku so pred nedavnim izvedli veliko anketo, ki je skušala prikazati mišljenje celotnega človeštva o nekaterih dogodkih m vprašanjih. Anketo so opravili tako, da je 10000 ljudi različnih narodnosti odgovarjalo po eno uro na določena vprašanja. Spraševanci so bili zajeti iz različnih socialnih slojev.
Anketa je pokazala, da se skoraj polovica človeštva vsak dan bojuje za goli obstanek. Vendar je značilno, da so ljudje iz gospodarsko manj razvitih dežel, kjer tako rekoč vsega primanjkuje, večji optimisti in da z večjim zaupanjem gledajo v prihodnost
Glavna skrb človeštva so draginja, nezaposlenost in pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin. Anketa je ugotovila, da so Južno-američani in Afričani bolj nagnjeni . k optimizmu kakor prebivalstvo razvitih dežel.
AVTO V DREVO
Na magistralni cesti pri Dolenji vasi v ribniški občini je IS. januaija ob 22.50 25-letni Drago Zobec iz Dolenje vasi zaviral avto. Na spolzki cesti ga je začelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom in trčil v drevo. Na avtu je bilo škode za okoli 20.000 din, štiije potniki pa so bili lažje poškodovani. Miličniki so voznika preizkusili z alkotestom, ki je pozelenel.
so jih spustili iz Slavonskega Broda, sta bila kar dva moja prva doma. Le enkrat se je zgodilo, da moji golobi niso znali poleteti v Novo mesto: spustili so jih 1200 km daleč na obalah Cmega moija, med letom jih je verjetno zajelo neurje in jih prisililo, da so sedli na tuja tla. Upam, da jih bom še kdaj zagledal na slemenu domače hiše, kar se med golobaiji ne bi prvič zgodilo. Tudi k nam večkrat zaidejo golobi s tujimi obročki. Obdržimo jih in jih križamo z našimi," pravi Pečnik in takoj pove, da drugje v svetu postopajo tako, da objavljajo številke goloojih pritepencev, česar pa pri nas še ne delamo. Delavci Straškega Novolesa so mu lani prinesli onemoglega goloba, ki je v obročku nosil listek, ki ga je napisal prijatelj golobar iz Koroške. Na listku je pisalo: SMO PROTI
Štetju Slovencev na koroškem. To pismo hrani kot spomin posebne vrste.
Tudi dolenjski golobaiji bodo tekmovali. 2e v naslednjem mesecu bodo prvič spustili svoje golobe na romunsko-jugoslovanski meji. Njihova največja skupna akcija pa bo sodelovanje na letu ob dnevu mladosti iz Beograda, kjer bo sodelovalo preko 2000 golobaijev iz vse Slovenje-	J.	PAVLIN
»Delovni”
26-letni M. K. iz Novih I v občini Kočevje bo zatožno klop zaradi šestih k— vih dejanj. Skoda, ki jo je I vzročil, pa še ni ocenjena.
Mladi tat je iz avtom' jemal bencin in razne del del je tudi registrske Uporabljal jih je, da se prikrit način vozil po st* cestah. Njegovo delovno opi je je bilo zelo obsežno, »j galo od Kočevja do y potoka, Starega trga in vasi. Bilje stalen popotnik-
Pri Pintaijevih v potoku je odnesel več kosovi* nega orodja. ■ Tudi vlnkoP«' Kočevju je izmaknil or0^J j. česar se da sklepati, da ""J bilo zelo pri srcu delo. Da"” namreč redki tatovi, ki W zanimalo orodje, lahko M tako rekoč iskali z luči0 00 lem dnevu.	^
Veijetno je prav to dej spodbudilo kočevske in iw‘ miličnike, da so ga s .SPI akcijo skušah odkriti. To j®1 uspelo 15. januaija.	|
j v*/*-
S
V
KdMRtTOT
VEČ KOT TISOČ KILOMETROV BREZ PRISTANKA -„Golobi so lahko okras mestu,, zabava osamljenih, lahko pa so tudi nadloga. Golobi pismonoše pa so povsem nekaj drugega, “ pravi njihov skrbnik Jože Pečnik.
STRAJKI V
LETU 19?S
Ženske, to se vas ne tiče!
V Radovljici ustanovljen „Klub večno mladih fantov"
Srdit boj mojstrov kuhalnice
V okviru ..Praznika posavskih vin”, tekmeca »Dolenjskega cvička", je bila v soboto v kostanjevi-škcm gostišču Pod Gorjanci kulinarična razstava, na kateri se je z dobrotami pomerilo 27 mojstrov in mojstric kuhalnice.
Predsednik komisije za pripravo razstave Peter Markovič pravi, da je namen prireditve, ki naj bi postala tradicionalna, skrb za ohranitev pravih in resnično domačih receptov.
Tradicionalni letalski družabni večer bo 5. februarja na Otočcu. Prijavite se v pisarni DLC (telefon 21-107) ali Sreču Petriču.
 J
Kaze, da se je prirediteljem posrečilo ostati v-teh okvirih, na ogled so bile predvsem dolenjske in posavske kmečke jedi.
„Naša želja je,“ pripoveduje Markovič, „da bi bila zdrava kmečka hrana bolj pogosto na jedilnih listih dolenjskih in posavskih zasebnih in družbenih gostišč, sicer bodo zanamci mislili, oa smo domovina čevapčičev, ražnjičev ter pariških in dunajskih zrezkov.**
Velik delež pri organizaciji razstave kmečkih dobrot je padel na rame Milke Češarek iz novomeškega Šolskega gostinskega centra. S prepričljivo in ljubeznivo besedo je dosegla, da se je za lonci in pekači pomerilo kar 27 kuharic in kuharjev iz družbenega in zasebnega gostinstva ter celo tri gospodinje.
Podelili so 10 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih diplom. Največ točk (115 do 120 mogočih) je komisih prisodila kulinaričnemu izdelku z imenom ..Martinovanje pod Gorjanci". Avtorica te mojstrovine je Štefka Colarič, zaposlena v hotelu Turist v Sremiču. ..Martinovanje** sestavljajo obložena goska, sirova po-tepača in orehpv kolač. Dva točki
manj si je pridobil ..Telečji rajželjc** restavracije Senovo, iz iste kuhinje pa je tudi tretja najbolje ocenjena dobrota, ki nosi prepričljivo ime „Kmečka večeria**.
M. B.
Zadnjo soboto v avgustu 1975 se je 44 moških ~az lične starosti povzpelo na Stol v Karavankah. To je bil prvi množični rekreacijski pohod te vrste. Že naslednje leto se je število prijavljenih dvignilo na 150, povprečna starost udeležencev pa je bila 43 let medtem ko je imel najstarejši udeleženec 73 let Za vse te pa velja, da so člani edinega slovenskega združenja, v katerega se ženske ne morejo včlaniti, Rekreacijskega kluba večno mladih fantov.
Klub je bil ustanovljen in registriran v Radovljici lansko leto. Namen združenja je organizacija vsakoletnega pohoda moških na Stol
NOČNA »PREISKAVA" VOZIL
Na Maistrovi ulici v Novem mestu je bilo v noči na 22. januar vlomljeno v več avtomobilov. Očitno je nekdo iskal denar, ker ga pa ni našel, je odnesel, kar se mu je zdelo vredno. Tat je prišel v avto Marije Zupančič, v nezaklenjen avto Jožeta Smodeja ter v zaprti vozili Borisa Blažona in Slavke Sere. Eden je bil ob vozniško dovoljenje, drugi ob. magnetofonske trakove.
S sekiro po glavi
Dolgotrajni spori pripeljali do krvavega obračuna
Za poskus uboja je obtožil okrožni javni tožilec 31-letnega Željka Mbžnika iz Kočevja, ki je 20. julija lani v drvarnici hiše na Ljubljanski cesti 41 s sekiro udaril po glavi Stefana Juhnerja. Oba sta se že prej večkrat prepirala. Miličnikom je bilo znano, da je Juhner že prej grozil, da bo Možnika ubil, Možnik pa je miličnike tudi že prej prosil za pomoč pred Juhneijem.
Tistega dne, ko je prišlo do obračuna, sta bila oba pod vplivom alkohola. Tožilec meni, da je Možnik prekoračil meje silobrana, ker sta oba približno enako močna in ker je bil Juhner golih rok. Razprava bo v kratkem.
Zanimivo je, da se je to obračunavanje zgodilo v hiši, ki je soseda hiše 75-letne Ane Muhič, katero sta lani septembra zverinsko ubila Franc Tekavec in Marjan Rugelj, ki sta bila za svoj zločin- že sojena.
J. P.
in srečanj v naravi Število članov je neomejeno; v klub se lahko včlani vsak, kdor ima veselje do narave. Znak kluba je velika kuhalnica.
Dolenjci, ljubitelji planin in narave, odbor kluba vas vabi, da se včlanite ter se pridružite letošnjemu pohodu na Stol, ki bo prav tako zadnjo soboto v avgustu!
Odbor RKVMF
Mednarodna organizacij® ( (ILO) sporoča, da je bito letu v svetu registriranih , štrajkov, to se pravi pet t“. . kot leto poprej. V času stavKJ ■ izgubljenih 130 milijonov dni ali 32 milijonov manj ai poprej. Toda število stavkap < naraslo od 26 milijonov, koj* je stavkalo v letu 1974, na *
Objavljeni podatki so bili 60 dižavah sveta.
KOLIKO
PREBIVALCEV IMA MOSKVA ^
Moskva, glavno mesto zveze, je imela ob začetku »
7 milijonov 734 tisoč Od tega je bilo 3,480.000 nj 4,254.000 žensk. Mesto oW‘ kvadratnih kilometrov, pa se je od leta 1871, k° J1e.j0 vedeno prvo štetje, P°ve dvanajstkrat.
str
mi
ob
mi
ve
V
no
ka
tej
cel
bi
Pal
za<
nai
str
me
mi
ob
Br;
nis
no
obi
V
0T
>++*****
5 TEDNOV PRED KONCEM AKCIJE
Do torka: 1.440 novih
/Q
V zadnjem tednu smo zapisali v naše kartoteke še novih naročnikov (ko je bil pregled za ta teden že njen, smo dobili še 24 naročilnic, ki pa bodo v pregle upoštevane prihodnji teden). Največ novih naročnikov] i tokrat iz.občin Novo mesto (22), Krško (10), Trebnje Črnomelj (po 8) itd. — Tako smo od 15. 10. 1976 do t ■ 1. 1977 dobili že 1440 novih naročnikov, ki so po ob nah razdeljeni takole:
občina BREŽICE: ...................... 10®
občina ČRNOMELJ: ..............'i*,...	1**
občina KOČEVJE: ................... ..
občina KRŠKO:.......................... 1"»
občina METLIKA:.......................
občina NOVO MESTO: ................... 355
občina RIBNICA: ......................
občina SEVNICA:  .................. 15;J
občina TREBNJE: ...................... I42
razne pošte v SRS in SFRJ:	 l^jj
naročniki v inozemstvu:  .............
Med najuspešneje pismonoše so se doslej uvrstili: Maks Kr** Sevnica - 68 novih naročnikov, Anton Hren, Trebnje - 52, Jankovič, Senovo - 45, Jože Trefalt, Zabukovje —77, lva’J čanjšek, Sromlje - 25, Anton Omerza, Dolenja vas - 20, Šuštarič iz Semiča in Darko Avguštin, Leskovec - po 18, A*V Mešiček iz Artič in Martin Kink iz	Zabukovja	-	po 17>
Kupljenik, Otočec ob Krki - 16, Pavel	Kastelic,	Stari tig
Kolpi - 13, Terezija Zgonc iz Šentruperta - 12, Franjo Bjjrj Kočevja, Martin Svalj iz Kostanjevice, Marjan Dornik iz P°d"* in Franc Simončič iz Boštanja - vsak po 11, Tatjana Ha<* Alojz Skušek, oba iz Velike Loke - vsak po 10 itd.
NI ŠE PREPOZNO: vsak novi naročnik — glas vašega pismonošo. Sodelujmo v akciji: V VSAKO DOLENJSKI LIST!
Vsem starim in novim naročnikom: lep pozdrav z* boljšimi željami!	miM
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA L*s
akad sken % na e meji zboi skuF
nan, iz i bod( neka tepu bo ■ nove ■■De] redu
;Vei
Pri,
I
Zmagovjto ..Martinovale pod Goijanci“
Tokrat: sedem lepih knji0
Zreb se je v torek opoldne nasmehnil sedmim novih naročnikov zadnjega tedna; vsak izmed njuj y prejel^po pošti 694 strani obsežno knjigo ..Življ^Lj; nar3v' • /zžrebani so bili novi naročniki našega te£jlj: Fnderik Veber, Predgrad 45, p. Stari trg ob v S8 £ve,lbar- ŽabJa vas 20, p. Novo mesto; V* Vovčko, Dobrova 58, p. Senovo; Alojzija Mežan,
~‘ka ^ka; Slavko Godec, Ivančna gon^ jn 9, Milena Ovniček, Regerča vas 3, p. Novo meS* J Anton Sevšek, Ul. heroja Slaka št. 27, p. Trebnje.
izžrebancem odposlali danes s PriPpr„„ju mmi pošiljkami. Pozdravljamo jih in jim želimo pribf3 mnogo zadovoljstva!