LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIII. UUBUANA, SREDA, 16. X. 1963 ŠTEV. 18 Dnevni red seje Univerzitetnega komiteja ZKS, ki so se je preieklo sretio udeležili vsi člani Univerziletnega komiteja, sekietarji in organiza-cijski sekretarji fakultetnih kcmiiejev ZK, je vseboval več važnih analiz in irazprav. Zlasii živo se je diskusfja razvijala okrog analize šlevilčnega gibanja in sirukiure člansfva v lcsnskem letu na naši univerzi ter okrog probkmatike sprejem&nja v Zvezo komunistov. Razprava je posegla tudi v politiko kaznovanja in črtanja iz evidence ZK. Nc seji so bili sprejsti načelni sktepi v zvezi s seminarjem za vodsfva Zveze komunisfov na fakultetah, visokih \n višjih šolah ter akademijcjh. Semlnar bo predvidoma sfekel konec okiobra. Na seji je bii izvoljen tudi novi organizacijski sekrefar Univerzi-tetnega komileja ZKS. Delo, ki ga je dcsedaj uspešno in požrtvovaino opravlja! tov. Mcrjasi Ulčar, ki se bo sedaj posveiil šžudiju, je prevzel iovariš Matevž Krivic, član UK ZKS in doserianji organizacijski sekretar fakultetnega komiteja Pravne fokuitete. stotkov manjši kot v letu 1961. Tako vi-dimo, da je na relativno majhen priliv članstva v veliki meri vplival zmanjšan dotok članov iz drugih OO ZK, v manjši meri pa tudi omejen sprejem v ZK na visokošolskih zavodih. Vse te številke dajejo misliti. Zveza ko-munistov na univerzi ne sme iz kakršnih koli razlogov številčno hirati. Ce se je na srednjih šolah sprejemanje mladih Ijudi v vrste ZK , omejilo, bi zato morali spre-jem povečati na univerzi. Politika strož-jih kriterijev za sprejem v ZK tudi ni-ma cilja zmanjševati in zavirati normal-nega vključevanja novih dobrih Ijudi v vrste ZK. Vse kaže, da je problem v tem, da ne znamo na eni strani zadostiti sprejetim, zahtevnejšim kriterijem za sprejem in obenem številčno krepiti ZK. Prva naloga, ki prav sedaj stoji pred vodstvi OO ZK, je ravno v tem, da čim-prej in čimbolje spoznajo kvaliteto no vih ljudi, ki so prišli na univerzo. Pri tem pa ne bo odveč zdrava mera previd-nosti. Na podlagi raznih dokumentov, ka-rak-teristik, katerih resnost in odgovor-nost sta dostikrat dvomljiva, -ne bomo V V Minilo je dvajset let od prvega kongresa slovenske mladi-ne. Kongres, še ves v pra-zničnem vzdušju kočevskeega zbora odposlancev, je dal orga-nizaciji siovenske mlacline napot ke za sodelovanje mladincev in mladink v narodnoosvobodilnem boju, utrdil je mladinski organi-zaciji temelje, ki povečini še da-nes drže, prispeval k oblikovanju moralnega lika mladinca-revolu-cionarja. Eden najpomembnej-ših sklepov tega kongresa je bil, naj se tudi mladinski aktivisti v čim večjeirt številu vključujejo v partizanske enote. Težišče dela na terenu naj se prejiese na mla-dinke, te pa naj čimveč prispe-vajo k vzgoji novih kadrov. Danes lahko rečemo, da je mladina sklepe svojega prvega kongresa izvedla, pogosto pa je naredila še več. Tisti dnevi od 10. do 12. oktobra v Kočevski Reki pa nam ne morejo biti samo spomin, ne morejo biti samo zgodovina. Njih veličina in po-men vse to prerašča. Mladina je takrat pokazala zrelost, sposob-nost samostojno izvrševati nalo-ge in prispevati dostojen delež k našemu skupnemu boju. še po-sebej pa so se izkazali mladinci skojevci, saj jim je bilo prav članstvo v SKOJ posebno prizna-nje za njihovo delo. Sprejem, ki ga je v Četrtek, 10. oktobra, priiedila predsedni-ca G0 SZDLS tov. Vida Tomšič, je skušal obnoviti vzdušje prve-ga kongresa Zveze slovenske mladine. Ponovno srečanje mla dinskih aktivistov je preraslo v svečanost, saj je bila v vsakem zavest pravega pomena tega ju-bileja slovenske mladine. J. P. Eden od p^kazateljev krepitve Zveze ko-munistov je *udi njena številčna rast. Di-namika številčnosti članstva ZK na naši univerzi je vsa leta kazala stalen porast. Statistike univerzitetnega komiteja ZKS pa so za lansko leto zabeležile nenadno spremembo. število članstva se je ustali-lo, potem pa je začelo drseti rahlo na-zaj. V nasprotju z letom 1961, ko se je število članstva v evidenci Univerzitetne-ga komiteja povečalo za 26 odstotkov, za-znamujemo v letu 1962 padec za 3 od-stotke. število članstva na univerzi se je zmanjšalo za 1 odstotek, na visokih in višjih šolah pa kar za 18 odstotkov. Akade-mije so nasprotno doživele 41 odstoten Spričo dejstva, da število študentov m-ustavljivo narašča, bi ta padec števila študentov — komunistov lahko na prvi pogled sprožil neutemeljena razmišljanja. Ce pa pogledamo pobliže vzroke za ta po-jav, se nam pokaže bolj ali manj nor-malna slika. Iz gimnazij se je dotok novih komuni-stov omejil. Poleg strožjih kriterijev je sprejem v ZK na srednji šoli starostno omejen. Lani je priliv komunistov na uni-verzo usahnil kar za 34 odstotkov v pri-merjavi z letom 1961. Istočasno pa je bilo sprejetih v ZK 10 članov ali 0,5 od-stotka članstva, kar je za 87 odstotkov manj kot v preteklem letu. Skupen pri-liv v evidenco UK ZKS je bil za 59 orl- smeli delati prenagljenih zaključkov. Clo-veka moramo vključiti v naše življenje. Spoznati ga moramo pri delu, pri štu-diju, pri raznih aktivnostih, ne pa iz pa-pirjev. Doslej je bil priliv članstva iz srednjih šol res močnejši. Zato pa smo poleg do-brih dobivali tudi številflte Reizgraje-ne in premlačne komuniste, ki so bili sprejeti v stihijskih kampanjah sprejema-nia na srednjih šolah. Ti ljudje so na fakulteti predstavljali zgolj številčno »moč« ZK, ne pa tudi njene dejanske mo-či. Samo podatek za razmišljanje! Na Fi-Jozofski fakulteti je 252 komunistov. Če pa je to številko tudi v resnici čutiti pri našem idejnem boju na univerzi, j* drugo vprašanje. Problem potemtakem nl v tem, da ima* mo na naši univerzi med 5 rednimi šti^ denti le enega komunista. Problem. je fc tem, da ti, ki so komunisti, niso dovoljj aktivni. Problem je vsebinski, ne količiru ski. To rahlo upadanje števila članstva mqp ramo torej v neki meri oceniti kot yoz& tiven proces, proces izboljševanja kvait* te članstva. Samo zmanjševanje števila članstva pa še ne pomeni, da smo s tera tUdj jf resnici dvignili kvaliteto komunlsfcov, Čš ne bomo obenem krepili svojih vrst t\m di z novimi močmi. Kvaliteta družbeno politične aktivnot sti našega povprečnega študenta — kn munista je še zelo nizka. Na tiniverz| Nadaljevanje na 2. slrani l»iiu se srečujemu in tako se porazgovorimo o tistih drobnih, poracmbniii alf nepomembnih rečeh. Rečemo besedo, dve, pa gremo spet vsak svojo pot. Morda smo se dogovorili za sestanek, morda pa se bomo tako kot danes čisto slučajno srečali že jutrj ali pojutrišnjem ali čez teden ali čez mesec dni... Za urnik predavanj, za novice % dekanata boste zvedeli z oglasne deske, za glavne novice pa še vedno zveste le na takih srečanjih s kolegi. Foto: Joco ŽNIDARŠIC SEMIKAR ZA VODSTVA ZVEZE ŠTUDENTOV V ANKARANU USPEH JE ODVISEIM OD IMAS VSEH Kot vsako leto je tudi v mesecu avgustu letos pripravil Univerzitetni odbor Zveze študentov v Ankaranu seminar za vodstva Zveze študentov na fakultetah in v specialnih dejavnostih ZS. Seminar je imel dvojen namen: 1. analizirati delo Zveze študentov v preteklem letu in na osnovi tega dati vsaj okvirne smernice za delo v letošnjem šolskem letu; 2. seznaniti tiste člane ZŠ, ki doslej niso aktivno sodelovali v vodstvih študentske organizacije, z delom v študentski organizaciji. Udeleženci seminarja so delali v treh komisijah: ideološki, študijski in socialno eiko-nomski. Zaključki, do katerih so prišle posamezne komisije, so bili še enkrat predisku-tirani na plenarni seji. ŠTUDIRANJE NAPOSODO Idelološka komisija je veliko časa po-gvetila dosedanjemu Centru za marksi-gtično vzgojo študentov. Ceprav je Cen-ter v prvem letu dela naletel na velik odmev med študenti, je njegovo delo vedno bolj zamiralo. V lanskem letu je organiziral le nekaj predavanj, pa še ta niso bila posebno zadovoljivo obiskana. Eazen tega Center sploh ni imel okvir-nega programa svojega dela. Udeleženci »emlnarja so prišli do zaključka, da je treba izdelati program Centra, ki naj bo prilagojen zanimanju širokega kroga štu-dentov. Predavanja o aktualnih dogodkih doma 4n v svetu pa naj bi bila le dopol-nilo rednemu delu Centra. Bila naj bi ltlrinajstdnevna, vedno istega dne v ted-nu. Za tako obliko dela bi Center moral Imeti svoje vodstvo, ki bi v okviru ideo-loške komisije samostojno vodilo delo. Tudi svobodne katedre se v preteklem letu nlso posebno razživele. Predavanja sa svobodnih katedrah so bila večkrat ne-sanimlva. Zanimlva je zamisel študentov Pakultete za naravoslovje in tehnologi-jo, kjer so uvedli anketo o temah, ki štu-dente najbolj zanimajo. Na fakultetah naj bi ustanovili svete svobodnih kateder, ki naj bi bili sestavljeni iz profesorjev in Itudentov. Ti naj bi usmerjali delo svo-bodne katedre. Dopolnilo delu svobodnih kateder naj bi bile študijske grupe, organizirane po Interesnih področjih študentov. Vendar bi ne smeli grupe samo aplicirati na stro-ko, temveč bl jih morali zlasti na tehnič-nih fakultetah organizirati tudi za obrav-navanje družbenih problemov, seveda sa-mo, če je za to zanimanje. V lanskem letu so ideološke komisije pripravile ze-lo obširne programe študijskih grup, ven-dar so bili le-ti malokje realizirani. Živahna je bila razprava o pokrajinskih klubih, kjer je bilo zlasti poudarjeno, naj klubi postanejo vez med štipenditor-jem in štipendistom. Td nalogo so klubi doslej slabo opravljali. Socialno ekonomska komisija je veli-ko časa posvetila obravnavi štipendira-nja In pravilnika o štipendiranju. Pou-darieno je bilo, da morajo študentje okre-pit svoj vpliv na podeljevanje štipendij ln doseSi, da se dosledno upoštevajo kri-teriji za podeljevanje štipendij. Vse pre-malo Je tudi javnih razpisov štipendij y časopisju. Podeljevanje štipendij se po-gosto vrši na podlagi osebnih poznanstev. Stipendije naj bi bile sestavljene iz dveh delov: iz temeljnega dela, s katerim bi bllo zagotovljeno kritje osnovnih življenj-sklh stroškov in iz variabilnega dela, kl bi bil odvisen od študijskega uspeha. V razpravi o sprejemanju v študentske domove je bilo poudarjeno, da mora-jo o tem odločati vsi študentje univerze, ker se le tako lahko zagotovi demokra-tičen način razdeljevanja mest in se od-pravijo vse nepravilnosti, ki so se poka-zale v preteklih letih. Ceprav je pokaza-lo sprejemanje v letnikih določene po-manjkljivosti, ker je bil tak način spreje-manja letos prvič uveden, bo Zveza štu-dentov vztrajala pri tem, seveda bolj iz-popolnjenem načinu sprejemanja. Seminar v Ankaranu je bil vzpodbuda za delo v Zvezi študentov. Uresničevanje ¦ sklepov seminarja jja#SJ|li odvisno samo od udeležencev seminarja, J. ŠUŠMELJ — Oprostita, Ijuba moja poroka. Nisem hotel, da bi zamudil preveč predavanj, pa sem vaju kar takole pripeljal. llllllllllllllll! OB TOGSH ORGANIZACIJSKIH OBLIKAH DELA SE VSAKA AKCIJA REDUCIRA LE NA AKCMO MISLI Pobuda za konferenco o reformi študija Pred tretjo redno konferenco Zveze komunistov na Filozofski fakulteti Med diskusijami, ki so med letom utr-jevale vrste Zveze komunistov in imele vzgojni pomen, so: dojetje in realizaci-ja osnovnih načel IV. plenuma CK ZKJ, široko razmahnjena obravnava osnutkov zvezne in republiške ustave, utrditev idej-nih in oblikovanje političnih stališč o nekaterih kulturnih in umetnostnih vpra-šanjih pri nas, V. plenum ZKS, volitve in V. plenum CK ZKJ. V ospredju je bila analiza rezultatov zaključene I. študijske stopnje, dalje pri-zadevanja za povezavo s prakso, ki naj bi soodločala pri oblikovanju najustreznej-ših učnih programov in s' tem odločala tudi o profilu diplomanta Filozofske fa-kultete obeh stopenj. Prvo stvarno preiz-kušnjo je doživel tudi pravilnik o delit-vi dohodka. V poročilu Fakultetnega komiteja je po-vedano, »da smo doslej z raznimi pro-grami izpopolnjevali samo vrzeli, to je, da je bilo idejno in politično oblikova-nje, poleg tistega, kar so nudili stro-kovni predmeti, precej zanqmarjeno. Ne-kateri strokovni predmeti so obremenje-ni s historicizmi, pozitivizmom in deskri-ptivnim načinom obravnavanja smeri, ki jih premalo konfrontiramo z marksistič-nimi stališči.« »Z analizo odnosa komunistov do štu-dija,« ugotavlja poročilo, »ne bi bilo smotrno imeti študij še za posebno par-tijsko dolžnost. Sam osebni interes bi moral študenta vzpodbujati, da se po-glablja " v študijsko problematiko, pred-vsem pa, dazavestneje bogati svoje mark-sistične spoznavno - teoretske osnove. Komunisti se moramo zavedati, da le legitimacija solidnega študenta omogoča uspešno družbeno politično delo.« »Danes se ne zastavlja več vprašanje o upravičenosti reforme, katere prvi re-zultati so že vidni. Reforma študija je v stadiju, ko brez poglobljene analize, ki bi zajela vse oddelke in zbrala vse izkušnje, ne more-mo globlje vrednotiti In določati posaifiez-nih ciljev. Letna konferenca OO ZK uči-teljev in sodelavcev je dala pobudo za sklicanje konference o reformi študija. Akcijski programi, idejnost pouka in si-stematična idejna vzgoja, fiziognomija ak-tivov, reforma študija, so nekatera pogla-vitna vprašanja, mimo katerih konferen-ca ne bo mogla. Ivan Hvala NE ŠTEVILO... Nadaljevanje s 1. strani je še vrsta pojavov birokratskega ureja-nja skupnih zadev. Mehanizem družbene-ga upravljanja na univerzi se marsikje ni v dovoljni meri izkazal. Mlačnost, fa-miliarnost, karierizem in brezvsebinskost • so še zmeraj lastnosti, ki jih pri delu ka-žejo marsikatere naše osnovne organiza-cije. Ceprav trdimo, da smo strogo pre-rešetali naše vrste v rkladu s sprejetimi kriteriji, kakršnim mora ustrezati dober komunist, smo bili dostikrat tudi popu-stljivi. Veliko ljudi, ki jim je študij šel po lastni krivdi po zlu, smo puščali pov-sem pri miru. Ali more komunist, kl pavzira, predstavljati za nekoga, ki ni ko-munist, vzor študenta? Ce b.očemo indi-vidualno delati z ljudmi, da jih pripra-vimo za sprejem v ZK, moramo biti sa-mi moralno neoporečni, v najširšem smi« slu tega pojma Ljudje nas opazujejo, če smo sami tudi pri dejanjih taki kot v besedah. Ni dovolj, da jim dopovedu-Med nami je še dosti dobfih študentov, ki bi jih mogli prej ali slej sprejeti v vrste Zveže komunistov. Doslej smo obi-čajno videli le družbeno politične aktivi-ste, ljudl »na jpoložajih«, prezrli pa smo ljudi, ki vestno, manj »vidno« delajo na t drugih, manj »političnih« dejavnostih Zvp.-' ze študentov. Tudi pri zadolževanju na razna mesta v Zvezi študentov moramo Ijudem bolj zaupati. Pri nas še vse pre-Komunisti na naši univerzi se mora-mo najprej okrepiti pri lastnem delu, pri lastnem odnosu do problemov, fci nas ob-dajajo. Okrepiti moramo najprej svoj vpliv na druge študente. Taka vsebinska učvrstitev naših vrst bo potem sama po sebi imela tudi pozitiven vpliv na številč-nost. Na račun številčnosti pa ne more-mo žrtvovati kvalitete članstva. Najprej kvaliteta — šele potem in vzporedno s tem tudi število! M. TAVČAR AKTUALNO: POGOJNIVPIS Razgibano študijsko iivljenje na naši univerzi ima na svojem dnevnem redu skoraj zmeraj kaj aktuainega, kar vznemirja študente in profesorje. Naj je to izpitni režim, naj bo pomanjkanje literature ali študijski program, vse-kakor študent jeseni, prav sedaj, oktobra, plete največ razmišljanj okrog — pogojnega vpisa. V naše uredništvo smo povabili študijske referente fa-kultetnih odborov in se z njimi zapletli v nevezan, a plo-den razgovor o tem, kako je pri njih s pogojnim vpisova-njem. NA EKONOMIJl je pogojni vpis zelo pogosta praksa. Le&os je bil sprejet, lani tudi, skoraj zmeraj pa je pogojni vpis sredstvo za reševanje skrajno kritične študijske situ-acije. Preobremenjenast z izpiti, nesmotrna težavnostna razporeditev izpitov po letnikih in neelastični izpitni roki — vse to je tudi letos rodilo vznemirjajoč rezultat: po vseh tetnikih se tudi nad 70% študentov ni moglo vpisati v viš-ji letnik. Na prvi pogled ie jasno, da to ne more biti od-stotek, ki predstavlja vsakoletni, normalni osip. Uvedba pogojnega vpisa (pri nespremenjenih študijskih razmerahj je v tem primeru upravičena. Namen pogojne-ga vpisa ni v tem, da omogoči i>sem 70% študentov nada-Ijevati študij, ampak da iz te množice pobere vsaj po-vprečno doljre, ki jim le malo manjka do izj>olnjenih štu-dijskih pogojev." VISJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCh. Pogojm vpis do konca oktobra velia za oba oddalka in za vse let- TRIBUNA STRAN 2 nike. Mnenje, da je pogojni vpls nujen, je tu težje braniti kot pri ekonomistih. Z normalnim delom bi namreč lahko večina zadostila študijskim pogojem do začetka okiobra, čeprav so za pogoj vsi izptti, kolokviji in praksa. Vendar lahko ngotovimo, da pogojni vpis ne moti rednega poteka predavanj in praks, ki so obvezne. FAGG je tudi letos uvedla pogojni vpis. Da ne zaman, zadostuje že podatek, da se ga poslužuje okrog 50% štu-dentov, zlasti pn prehodu s prve na drugo stopnjo. Ta prehod zdhteva za pogoj 20 precej težkih izpitov iz obeh letnikov. V danih Uudijskih razmerah obstoje potemtakem objektivni razlogi za uvedbo pogojnega vpisa. Kot potr-dilo temu lahko navedemo tudi, da profesorji podpirajo sprejetje' pogojnega vpisa. Vzrok, da se študijska slika zamegli zlasti na prehodu iz drugega v tretji letnik, je tudi nepreračunljivost študen-tov samih; za vpis iz prvega v drugi letnik je pogoj 60% opravljenih izpitov. Nemalo jih je, ki ta pogoj sicer iz-polnijo, norme pa ne presežejo, čeprav bi jo lahko. Na koncu drugega tetnika pa se jim davek, ki so ga dalžni še za prvi letnik, bridko maščuje. Kazalo bi razmisliti o tem, da bi pogoj teh 60% zvišali in s tem omilili študijske težave v drugem letniku. NA FILOZUFSKl FAKULTETl so se letos zadovoljili z naknadnim vpisom do konca oktobra. Na nekaterih oddel-kih bi lahko celo dvomili < upravičenosti naknadnega vpi-sa. Za prlmer narn služi kar oddelek za sociologijo. Lani se je narii vpisalo 144 novincev. Za pogoj v drugi letnik so bili trvc fsamo trijef) izpiti. Ravno ducat Ijudi pa je bilo prinravlienih, da do oktobra izpolni te nemhteme pogoje. Tn vendar naknadni vpis velja tudi za sociologe. Upramčeno pa je bil letos omiljen res težak položaj tistih, ki vpisujejo &e B predmet. Po novih pogojih je treba B diplomo opraviti vsaj do osmega semestra in ne več do sedmega. PRAVNA FAKULTETA. Naknadni vpis velja do konca oktobra za vse letnike. Poslnžuje se ga čez polovico štu-dentov. Tudi Pravna fakulteta je pogostno »pribežališče grešnikov« z drugih fdkultet. Do konca leta je bilo težko ugotoviti, koliko vpisanih je resničnih pravnikov. Letos pa so uvedli navost. Pogoj za prestop iz prvega v drngi semester sta dva dokaj zahtevna izpita. To umestmo štu-dijsko rešeto naj bi še med prvim letom izločilo vse, ki ne nameravajo priti v drugi letnik. — Nekaj podobnega so letos uvedli tudi na Ekonomski fakulteti. Če na koncu povzamemo nekaj splošnih ugotovitev v zvezi z dosedanjo problematiko okoli pogojnega vpisa, lahko zapišemo naslednje: — institucija pogojnega vpisa je na posameznih fakul-letah različno oblikovana in uvedena iz različnih vzrokov. — na nekaterih fakultetah je v danih študijskih razme-rdh pogojni vpis nujen in objektivno upravičen. — so fakultete, kjer se pogojnega vpisa poslužujejo štu-dentje, ki bi z normalnim študijem lahko pravočasno opravili pogoje, tako pa se zanašajo na pogopii vpis in s tem po nepotrebnem zavlačujejo svoj študij. — pogofni vpis ni enako upravičen za vse letnike. Naj-bolj je bU dosedai potreben za prehod iz prve na drugo stopnfo. — pogojni vpis je marsikie potreben zaradi nesmotrne razporeditve izpitov znotraj letnika in mer> letniki ter za-radi pretirane natrmnosti študijskih programov. — naknadni vpis. ki je pri nas pogosta praksa, je marsikdaj samo srnonim, lažia oblika pogoinega vplsa, ki pa je ni moč v vseh primerih smatrafi za upratričeno, ker pomeni nopuščanie neprizadevnim Hudentom. — potrebno bi bilo povečati izpitne zahteve že v prvem letniku. S tem bi doseph dvoje: takojšnjo selekcijo in manj izpitov v drugem letniku, ki so največkrat vzrok pogojnega vpisovanja in s tem tudi vseh negativnih posle-dic, ki jih pogojni vpis brez dvcma ima. M. TAVČAB POČITNJŠKE PRAKSE NA POLOVICI POTI DO RESNICE: __™_fc^ ______ • __ ¦ ^S^ST^vDv hS^f^^HB ^^I^^^^^^b i^BB ^^nl EfiKv ' iflfl-l fllfon ^^99s ^^^^^m # Enotna stališča Univerze in študentovske organizacije • Prav tako misiijo tudi v nekaterih slovenskih podjetjih # Skrb za bodoče strokcvnjake • Posebno vprašanje: Tujci in gostje... Začetek šolskega leta je primeren čas za razpravljanje o rezultatih počitniških praks, za katere se študentje dogovorijo pred počitnicami. Iz dveh razlogov se štu-dentje zaposlujejo pri podjetjih: za ne-koga je počitniška praksa praksa prak-sa v pravem pomenu bcsede, delo, s ka-terhn student želi na fakulteti pridob-ljeno znanje poglobiti s prakso med šol-skjmi počitnicami; za drugega pa je za-poslitev samo sredstvo in način, kako bi prišel do denarja, ki ga vsaik študenl vsaj na začetku štilskega leta najbolj potrebu-je. Razen tega je treba omeniti, da je pri obravnavanju problema študsntskih praks treba razlikovati med prakso, dogovorje-no na lastno pest (največkrat z željo po zaslužku), In med prakso, ki jo organizi-ra fakulteta, katero podjetje in študentje zelo cenijo Poleg navedene okvirne ugo-tovitve je pomembno to, da imajo neka-tere pogodbe o štipendijah posebno kla-vzulo, ki določa, da se podjetje obvezu-Je nuditi štipendistu vsako leto enome-sečno prakso v času poletnih počitnic. To so osnovna izhodišča, ki jih je treba na vsak način upoštevati, ko govorimo o študentovskih počitniških praksah. S teh vidikov se bomo skušali lotiti \'prašanja tudi v našem sestavku. »Naša stališča do počitniških praks so načelna in splošno poznana,« je rekel v krajšem pomenku o tem vprašanju pred-sednik Univerzitetnega odbora ZŠJ v Lju-bljani, Janez Kocijančič. Poudaril je, da sodoben način študija kljub reorganizaci-ji in zbližanju s prakso še ne more obli-kovati strokovnjaka, ki bi v celoti ustre-zal potrebam prakse, pa čeprav si štu-dent pridobi dosti izkušenj že pri vajah. Prakse služijo boljšemu poznavanju teh-noloških procesov, strojev in celotne pro-izvodnje. Vendar se v nekaterih podjet-jih še premalo zavedajo, da so študentske . prakse strokovno izpopolnjevanje, ki za-hteva poglobljeno in temeljito pripravo s strani študentov. Tista podjetja pa, ki zaposlujejo študente samo zato, da izko-riščajo njihovo delo, ga s takim odno-som ovirajo pri njegovem praktičnem iz-obraževanju »Praksa naj seznani študente tudi s ce-lotno proizvodnjo podjetja in z deiav-skim samoupravljanjem, obenem pa naj njen potek spremljajo tudi fakijltete, ki naj praktikante pošiljajo le tja, kjer so se zanje že v preteklih letih zavzeli in jih tudi kaj naučili. Razen tega pa mislim,« je dejal tov. Kocijančič, »da bi morale fakultete organizirati tudi posvetovanja s podjetjl o problemih praktikantov in ne ta vprašanja reševati samo z dopisova-njem.« šolski primer je primer fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Za prakse na obeh oddelkili (šibki in jaki tok) skrbi posebna komisi-ja, ki jo vsako leto formira fakuiteta. Prakse fakulteta za svoje študente pred-pisuje kot pogoj za dokončanje prve in druge stopnje. Zato je fakulteta dolžna študentom prakso tudi preskrbeti. Običajno se te prakse najprej razpišejo in potem, ko podjetja ponudijo svojo ude-ležbo ali pristanejo na pismeno prošnjo za zaposlitev določenega števila prakti-kantov, lahko študentje izbirajo, kje se bodo zaposlili. Večina ima vedno v mi- sJih bližino doma in stroške zaradi od-daljenosti, kajti nagrade za enomesečno prakso so v večini primerov zelo nizke (10.00U dinarjev). Docent inž. Lojze Perme je na vpraša-nje, če študentje dobijo taka dela, ki ustrezajo njihovi strokovni sposobnosti, kot predstavnik komisije za počitniške prakse odgovoril: »V naši stroki mora-jo praktikanti že zaradi značaja stroke clelati inteiektualno. študent mora pisati tudi dfievnik, ki mu ga vsak teden v pod-jetju potrdijo. Vanj piše praktikant svo-je vtise in novosti, ki jih je opazil, pod-jetje pa mora te zapiske pregledati. Ce jih ne potrdi, praktikantu fakulteta prak-se ne prizna.« Proti podjetjem, ki študentom ne omo-gočajo primerne prakse in jih ovirajo pri nemotenem študiju, je mogoč samo en ukrep: Fakulteta za elektrotehniko oz. ko misija, ki se ukvarja s temi vprašanji, prihodnje leto ne pošlje več svojih štu-dentov v tako podjetje. Že prvi dan bi radi odkrili smodnik... Nezadovoljstvo nekaterih študentov s praksami in ljudmi v podjetjih, kl so jih nadzorovali in jih spremljali pri delu, je dostikrat neupravičeno. Verjetno so v naših podjetjih še danda-nes tehnološki postopki in z njimi ves produkcijski proces na zelo skromni stop-nji razvoja. Vendar kljub temu kritika mladega praktikanta, ki v enem dnevu predlaga rekonstrukcijo obratov in že sili v laboratorij in risalnico, kjer bo na papir-ju začel novo pot, navadno ni zadosti zrela in sprejemljiva. Na poti po nekaterih ijubljanskih pod-jetjih so nam sekretarji ali pa vodje kad-rovskih oddelkov pripovedovali, da so v svoji praksi naleteli tudi na nezadovolj-ne študente, ki so hoteli že s prvim dnem prakticirati na strojih . milijonskih vred-nosti (kdo bi plačeval škodo?), hkrati pa so s prezirom gledali na najbolj enostav-no orodje, s katerim niso znali obdelati osnovnega materiala. Taki »praktikanti« so se tudi malo za-nimali za probleme proizvodnje in jih je zaniinala le tista faza postopka, ka-teremu so se posvetili. Takole so nam re-kli v nekem podjetju: »Silili so v konstrukcijo; namesto v pro-dukcijo!« Drugod pa ... Znan je primer iz lanskega leta. Zgo-dilo se je nekje na Primorskem; kjer si-cer uspešno deluje podjetje, ~ki se ukvar-ja z gradbeno dejavnostjo. V času počit-nic je zaposlilo svoje štipendiste, ki so opravljali večinoma težaška dela, niso pa se izpopolnjevali v tisti stroki, za katero so se na ljubljanski univerzi tudi šolali. Neko sorodno podjetje (pisanje v da-našnjem zapisu naj ne bo frontalen na-pad, temveč naj le podkrepi nekatere do-mneve o vprašanju počitniških praks), pa je s v o j e štipendiste, ki so se v po-čitnicah hoteli zaposliti v podjetju, ki jim bo čez nekaj let dajalo kruh, odslo-vili z besedami, da imajcK zaposlenih ka-drov zaenkrat dovolj (!?) in naj si izvo-lijo poiskati enomesečno prakso drugje. Študent B. M., ki je bil zaposlen (kot določa njegova pogodba o štipendiji) v nekem slovenskem rudarskem mestecu, je povedal, da njegovo dek» na praksi v le-tošajem ietu še zdaleč ni bilo tako, kot je pričakoval. »Dalf so tni popolnoma ne-kvalificirano delo, čeprav je jasno, da sem strokovno usposobljen za popolnoma dru-ge posle... Sicer pa sem v glavnem spo-znaval le ročice pri strojih ...« Zaenkrat je za vzor samo Litostroj Da je Litostroj naše reprezentančno podjetje, ki ga vsakomur razkažemo, ver-jetno že vsi vemo; da pa to gigantsko podjetje nima samo skrbi, kako in kam prodati -svoje izdelke, temveč posvečajo odgovorni organi v teh zavodih veliko po-zornost tudi vzgoji kadrov — marsikdo ni vedel. Podjetje štipendira na fakultetah in vi-sokih šolah 23 in kreditira 52 študentov. Večina teh, pa tudi nekaj drugih, ki ni- počitniških praks študentov. PraktikanM so pri svojem delu vodili dt^evnik in de-lovno knjigo. kar smo tudi kontrolirali in ocenjevaii ter upoštevali pri končnih nagradah. Zelo skope podatke pa srno mogli zbra-ti še pri nekaterih ljubljanskih (večjih) podjetjih. S SKUPNOSTI ž'r? PODJETIJ so nam sporočili, da so s praktikanti imeli tudt več sestankov in jih seznanjali z delav-skim samoupravljanjem. Vodja kadrovskega scktorja TOBA-CNE TOVARNE .ie povedal, da so pri raztnestitvi na dciovna mesta upoštevali želje posamezaikov, da se jih med eno-mesečno zaposlitvijo seznanjali z nekatc-rimi inštiiucijami v tovarni, ob zaključ-ku pa so se s praktikanti tudi razgovar-jali in ocenili njihovo enomesečno delo. Praktikanti so dobili po 18.000 dinarjev nagrade. Na vprašanje, če so bili prakti-kanti dovolj zaposleni, smo dobili odgo- so štipendisti Litostroja, so bili letos med počitnicami v tej tovarni na praksi. Vsakemu praktikantu so dali delovni prostor tam, kjer si je želel. Po skupi-nah ali pa po oddelkih so jih seznanili naj-prej s celotno proizvodnjo na teoretič-nih sestankih, ki jih je zanje pripravilo vodstvo izobraževalnega centra. Predava-telji so seznanjali praktikante s samou-pravnimi organi podjetja, s produktivnost-jo dela, organizacijsko strukturo, HTV službo in podobnim. Pri praktičnem delu so lahko spoznali vse odseke in sektorje nekega oddelka, pri tem pa je vsakogar spremljal inštruktor. O praktikantu je inštruktor (mojster, inženir, vodja obra-ta) vodil točkovalno polo, s katero je štu-dent dobil tudi oceno in ki je hkrati slu-žila tudi za osnovo prii nagrajevanju. Pri podeljevanju nagrad za eriomesečno ¦ prakso v tovami so upoštevali vse razlcr ge, zaradi katerih bi' bili praktikanti lah-ko prikrajšani. Upoštevali so oddaljenost od doma, stroške vožnje, stanovanja in še druge socialne momente. Praktikanti pa so dobivali še posebne nagrade za pri-zadevnost in za dosežen uspeh. Kratek razgovcir z Amalijo Rajer, absolventko VEKŠ iz Maribora, je te trditve le še potrdil. — V Litostroju sem šele nekaj dni. De-lam v materialnem biroju. V teh dneh sem v obrisih spoznala delo vseh oddcl-kov, ostala pa bom spoznala v prevžem-nem oddelku. Tam bom opravljala svoje osnovno delo, o katerem bom izdelala tudi diplomsko nalogo. — Pomagajo mi s tem, da mi dajejo podutke, na razpolago pa imam tudi v.so dosegljivo dokumentacijo in literaturo. — Največji vtis je napravila name or-gani/iranost podjetja. Ko sem bila še nat srednji ekonomski šoli v Ljubljani in ko sem bila v počitnicah pri mnogih pod-jetjlh na praksi, scm opravljala samo eno delo. Tu pa sem seznanjena z najrazlič-nejšimi postopki. — Kekla sem jim, da bi po diplomi osta-la najraje tu. — Ne, niti ne pričakujem nagrade.. Potrkali smo na vrata O praksah študentov in o tem, kako so delali in kakšne vtise imajo o njih kolek-tivi, smo se pogovarjali tudi v nekaterih drugih podjetjih. G. P. MEGRAD, Ljubljana, Celovška 134: Z letošnjim letom bodo za štipendiste uvedli obvezno prakso. Tudi letos se je v poletnih mesecih priglasilo nekaj štu-dent6v, ki so prosili za prakso. Vse smo razporedili v "bperativo: nižji letniki so bili na deloviščih, višji pa po operativnih ekonomskih enotah. Na eni od prihod- / njih sej bomo tudi razpravljali o uspehili vor, da ni nikoli (tudi zanje) zmanjkalo dela. Ankela, ki govori... In za konec še nekaj odgovorov prajc« tikantov na vprašanje o njihovih letoš* njih vtisih: — Praksa mi je zelo hitro potekala. Naučila sem se veliko, a bi se lahko .14 več, če ne bi imela tako enoličnega dela. — Bila sem zelo zadovoljna. Naučilfc sem se veliko novega. če bo mogoče, s« drugo leto vrnem. — Letošnja jpraksa je bila kar koristna za moj študij, posebno še, ker aem opravljal delo s svojega področja. — Praksa je bila zelo poučna. Olajsala mi je študij, ker bom imel odslej boljši predstave o svojem 'bodočem študiju m9« talurgije. — Po dveletnem teoretičnem obravna-vanju ekonomskih vprašanj na fakultetl sem imel priliko seznaniti se z njimi tu-di v praksi. — Ugajalo mi je, ker so mi dali delov-no mesto, ki sem si ga želela. Poleg teh ocen pa lahko postrežemo tudi a nekaterimi manj laskavimi: — Praksa se nii je zdela pomanjkljiva, ker smo samo gledali, ne pa tudi delali. — V 'enoti te imajo za popolnega Iaika in mislijo, da študentje nimajo niti osnov-nih pojmov o strojih in delovnih postop-kih. — Predpostavljeni niso imeli dovolj ča-sa, da bi mi razložili vse, kar sem želel. — Sam sem si moral poiskati delo, da mi je čas hitreje minil. "^ — Zdelo se mi je, da sem v oddelku odveč in da se me predpostavljeni izogi-ba, da ga ne bi kaj vprašal. Na vprašanja o študentskih počitniških praksah torej še nismo v celoti odgovo-rili. Toda vseeno lahko že na podlagi do-sedanjih spoznanj in »piakse« ugotovi-mo: — da je strokovna pomoč študentom v času šolskih počitnic še zelo zanemar-jena in premalo upoštevana, — da bi se" pri reševanju teh vprašanj morala fakulteta tesno povezati z delov-nimi organizacijami, — da niti fakultete niti podjetja ne bl smela prepuščati študente praktikante sa-mim sebi, — da je treba ostro obsojati vsa pod-jetja.ki si niso na jasnem o smislu stro-kovnih praks in izkoriščajo študentsko delovno silo v namene, ki nimajo nobene zveze z njihovim študijem, — da bo čimprej treba izoblikovati ne-katere osnovne principe, kriterije in na-čine za opravljaftje študentskih strokov-nih praks. TADEJ MUNIH TRIBUNA STRAN 3 Razgovor ob dveh Pred poslopjem mariborskega Ve-čera lahko že od začetka sep-tembra sem videvamo večje šte-vilto študentov in dijakov, ki ima-jo v mislih samo eno: »Kje bi do-bil stanovanje?« Nagovorili smo IRENO VENE. Povedala nam je, da je doma iz Ptuja, vpisala pa se je na Pedagoško akademijo. »2e pred začetkom študija imam vellko težav. Končala sem učitelji-šče in komaj tni je uspeJo, da me bo občina še nadalje štipendirala. Nato pa je prišlo na vrsto stano-vanje. Najprej sem celo premišlje-vala, da bi se vozila iz Ptuja, takš-na je stiska za stanovanji. Hodila sem poizvedovat na več naslovov, toda bila sem ali prepozna ali pa je bila čena pretirano visoka. Vi-deti je, da se tudi gospodinje ra-zumejo na odnns med povpraševa-njem in cenanii,« nam je potožila simpatična Ptujčanka. »In kaj boš sedaj?« »Danes sem našla štiri nove na-slove. Takoj bom odšla yoizvedo-vat. Upam, da from končno še jaz koga prehitela« »Kaj pa hrana?« »Zadovoljna sem s samopostrež-no restavracijo. Tukaj si lahko iz-biro hranc prilagodim trenutnim razmeram v denarniei. IVIoti me Ie nekoliko prcdolga vrsta.« »Kako se misliš udejstvovati v prostem času?« »2e v Ptuju sem se veselila. kaj vse bom lahko počela v tako ve-likem mestu kot je Maribor. Sedaj pa sem izvedela, da je tukaj sko-raj tako velik dttlgčas koi v Ptuju. Doslej sem sodelovala v folklorni sekciji domačega kulturno-umctni-škega dmštva. kar bntn sedaj mo-rala opustiti Slišala sem namreč, da marihorski štndentje ne pre-morete svmjega kulturno-umetni-škega droštva. Nekako pa se bom že znašla.« bm IMi več razloga za dvome Ena izmed najaktualnejših pogovornih tem med študenti je bila vse od začetka delovanja mariborskih visokošolskih za-vodov: ali bo mogoče intenziven študij na posameznih šolah dovršiti v dveh ozi-roma na Višji stomatološki šoli v treh le-tih? Kljub dejstvu, da je ustanovitev ma-riborskih višjih šol narekovala potreba po kadru z visokošolsko izobrazbo, smo nji-hovo uspešno delovanje pogojevali z mož-nostjo, da se po času, ki je predviden za študij na tovrstni šoli, omogoči vsaj naj-boljšim študentom, da nadaljujejo s šola-njem na drugi stopnji. Letos so dokončno pregnani dvomi, ki so marsikoga zadrževali, da se ni vpisal na katero izmed višjih šol v Mariboru, saj je tudi Višja stomatološka šola dobi-la svoje prve diplomante, ki so študij do-vršili v treh letih, vse ostale šole pa šo podobne uspehe zabeležile ie lani. -• ¦ -iu OKOLI ZACETKA LETA Problem vsklajevanja dela študent-ske organizacije s študijem še ni prenehal. Pojavlja se vedno znova, ker malokdaj vemo, kako naj se zjrašča ena aktivnost z drugo. V Ma-riboru so problemi toliko večji, ker je tradicija študentskega življenja krotka. Vendar je sedaj že čas, da tudi ta uspavalna opravičila opu-stimo in po šfirih letih začetniškega dela najdemo pravo vsebino nalog. Kojti afirmacija študentov v Mari-boru je zadostna in potrebno bo le skrbeti, da bo nadalje pozitivna. Organizacija Zveze študentov si na moč prizadeva, da bi se njeno prizadevanje v smeri izoblikovanja takoimenovanega pro-fila mladega intelektualca čim bolj uve-ljavilo predvsem na izvenšolskem udej-stvovanju. O tem, da naše gospodarstvo potrebuje vsestranskega človeka in ne le ozko usmerjenega strokovnjaka, govorijo danes povsod. Le malo je takšnih, ki bi znali neposredno pokazati pot do njega. Za vse to so namreč potrebne določene iz-kušnje in napori. Zveza študentov ima seveda osnovno nalogo pomagati pri izgradnji takšnega človeka. Njen uspeh je predvsem odvisen od tistih, ki v organizaciji aktivno sode-lujejo in od nekaterih objektivnih pogo-jev. Letošje študijsko leto v Mariboru se začenja z večjim številom vpisanih štu-dentov kot prejšnja leta To pomeni, da bo potrebno še bolj in z večjim uspehom reševati naloge preteklih let kakor tudi novih. Nujno bo že od vsega začetka raz-gibati študente in v njih vzbuditi potrebo po vsestranskem izpopolnjevanju. Tako je delo, ki ga odbor Zš vrši, mnogovrstno. Za delovne načrte skrbe posamezne komi-sije, vendar moramo, žal, reoi, da ne gre vse tako, kot bi pričakovali. Študijska ko misija je na primer storila zelo malo (smešno je smatrati dva sestanka v ce-lem letu za delo), čeprav bi morala po programu in stanju osipa na šolah storiti največ. Precej časa je prevladovalo mne-nje, da idejno vzgojno delo ne more pri-tegniti študentov in roditi sadov. Toda le-tos so vsaj deloma našli pot iz zagate: manj brezplodnih teoretiziranj in več re-sničnega dela (predavanja v okviru Mark-sistične tribune so bila aktualna, dobra in zelo obiskana). Tu bo pa predvsem po-trebno enakovredno sodelovanje Zveze ko- Opoldne pred restavracijo »CENTER« munistov in Zveze študentov. Včasih na-mreč kaže, da eni na druge pozabljajo. Seveda je težko. študentje še vedno ni-mamo lastnih prostorov za nekatere aktiv-nosti. Kulturno zabavnih prireditev ni v veliki meri prav zaradi tega. To je že si-cer stara trditev, vendar še vedno aktu-alna. Cakamo le, kdaj bomo problem uspe-li toliko osvetliti, da bo tudi vsem ljudem v Mariboru postal problem. Nedvomno pa drži. da odbor najde za vodstvo premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni in sposobni dati iz sebe to, kar je organizaciji potreb-no: iznajdljivost in prizadevanje. Glavni problem je vodstveni kader v Zvezi študentov. Predsedstvo se menja vsako leto, predsednik odbora tudi po dvakrat. Tu je vsak komentar odveč. Pač pa je dokazala športna komisija, da tudi ob menjavi vodsiva gre, če ve-mo, kaj hočemo. To potrjuje dejstvo, da na drugih mestih niso najbolj sposobni ali lznajdljivi študentje. Bolje se je zna-šla tudi socialno ekonomska komisija, ki je svoje obsežno delo opravila vzorno. Mednarodna komisija je tudi letos poskr-bela za izmenjavo študentov, Menjava študentov s Katowicami jejisicer dobila bolj turistični značaj in bo potrebno v bodoče o tem še razmišljati, vendar je prispevaia k mednarodnemu sodelovanju študentov. V začetku novega študijskega leta bo treba marsikaj analizirati, včasih tudi spremeniti kakšne koncepcije dela,, pred-vsem pa že v začetku leta pokazati voljo do izrazitejšega študentskega življenja v Mariboru, kot je bilo doslej M. Prašnicki Materialna oskrba še vedno problem TRIBUNA STRAN 4 Posledica širše mreže višjih in viso-kih šol je velik porast števila štu-dentov, pa tudi dejstvo, da se lah-ko vpisujejo kandidati, ki niso regularno končali srednje šole. Medtem ko je ta ugotavitev vzpodbudna in daje optimi-stične zaključke, se vzporedno s tem raz-oskrbe. Verjetno je malo primerov, kjer bi razlike v prejemkih in izdatkih nara-ščale tako hitro kot med študenti. Podat ki zadnjih dveh let kažejo. da družbeni delež skrbi za materialno zagotovitev ne narašča vzporedno s porastom ^tevila štu-dentov. Ni pravilno mnenje, da je štipen-dija obvezna do pcdjetja, ki nekaj let ravna s posamezniki natanko po pogodbi in tarifnem pravilniku; dejstvo je, da podjetja in ustanove ne slišijo več rada za štipendijo toliko kot v prejšnjih letih Vzroki za to so različni, glavni pa je neperspektivna kadrovska politika Zavedamo se, da študentje po svoje res predstavljajo neke vrste breme za ce-lotno družbo, vendar z nekaj razmišlja-nja lahko vsakdo pride do zaključka, da sistem štipendiranja predstavlja zdravo jedro za razvoj. gospodarskih organizacij in celotne družbe in da je celo potreben, ker v nasprotnem primeru večini ne bi bilo mogoče študirati. Danes, ko stroški oskrbe nenehno na-raščajo in se osebni prejemki delavcev in uslužbencev temu še kar prilagajajo, štipendije ostajajo skoraj nespremenjene. Ob tem ugotavljamo dvoje: povprečje štipendij je sorazmerno nizko, odstotek štipendistov pa iz leta v leto pada (v Ma-riboru je padec v treh letih sledeč: 42 od-stotkov, 32 odstotkov, 31 odstotkov, pov-prečna štipendija je 12 tisoč dinarjev., Ti podatki morda na prvi pogled niti niso tako slabi, zlasti če upoštevamo, da je slovenski povpreček in odstotek še niž-ji. Toda upoštevati moramo, da so v Ma-riboru le višje šole, ki neposredno kori-stijo gospodarstvu in da na. njih študira mnogo študentov, ki so prišli iz proiz-vodnje in katerim dajejo podjetja zelo visoke štipendije (kar tudi zvišuje pov-prečje) ter da v tej »konkurenci« izpade- jo po večini tisti, ki so končali srednjo šolo in se sedaj s težavo prebijajo. V obeh slovenskih visokošolskih cen-trih je življenje zelo drago. Ljubliančani imajo vsaj študentsko naselje ter men-zo. Mariborčani pa smo brez tega in kljub poskusom, da bi samopostrežna restav-racija, kjer se je edino možno hraniti, realizirala naše želje po prilagoditvi je-dilnika ali cen, nismo pri tem uspeli. Ekonomske cene izključujejo sleherno »sentimentalnost« do študentov. Trenutno rešujemo težko materialno stanje mariborskih študentov na dva na-čina: z občasnimi zaposlitvami preko štu-dentske zadruge in s subvencijami, za katere obstoji sklad pri Združenju. V pr-vem primeru se vse češče dogaja, da š>u-dentje nekaj časa delajo, zato da bi po-tem nastednje dni lahko nemoteno študi-rali — in to ponavljajo od izpita do iz-pita. Takšen način študija ne samo, da ne more dati dobrih rezultatov, temveč je tudi zelo naporen. Ugodnejše so vse-kakor subvencije, ki so se v preteklem FORUM 1 Sodelovanje študentov v samouprav- j§ nem mehanizmu na šolah oziroma vi- S sokošolskih zavodih vsebuje pred- 1 vsem dve reladji, ki predstavljata, če- 1 prav na videz, bolj tehničnt element, 1 le vsebinsko stopnjo upravljanja. Prva ji — dogovor vseh študentov o predlogu, M ki ga naj predstavniki uveljavijo v sve- i tih in druga — prenos sprejetih skle- 1 pov in prav tako njihova uveljavitev 1 med študenti. Medtem ko je druga re- 1 lacija nekoliko lažje izvedljiva (preko J tiska ipd.), se prva (dogovor vseh štu- 1 dentov) zelo poredkoma aktivizira. | Pravica Uudentov, da bi lahko sood- S ločali preko svojih predstavnikov, je ietu gibale v mejah od dva do šest ti-soč dinarjev. Letos še ni jasno, če se bo sistem subvencioniranja obdržal, ker sred-stev še ni. Pač pa sedaj razpravljajo o kreditih kot dopolnilu štipendijam. Vsi pomisleki proti njim bodo najbrž odpad-li, ko bo ekonomska računica postala še bolj zahtevna. Kako pereč je problem stanovanj v Mariboru in s tem začetek gradnje študentskega doma, kažejo podat-ki, da petina študentov stanuje v okolici Maribora, ker v mestu niso mogli najti stanovanja in da se posamezni študent-je iz istih razlogov vozijo iz oddaljenih kra-jev, celo iz Celja. Kaže, da ta problem ni značilen samo za Maribor^ kajti pri-hodnji plenum CO ZŠJ se bo v celoti lo-til obravnave materialnega stanja jugo-slovanskih študentov. Dejstvo pa je, da niti Zveza študentov kot organizacija niti posamezna visokošolska združenja niti posamezniki ne morejo ra~zpravljati do-volj učinkovito, če bodo družbene in de-lovne organizacije šle mimo razprav. M. Prašnicki l!!!lllimilttlll!!!ll!tlllll'!WI!ll!HlilflW!l!ii!l!WW!!lllll!l!!!!l!lll bila precej formalna in omejena na m ožji krog. Ne gre samo za enkratne in 1 konkretne dogovore o določenih pred- 1 logih. temveč je potrebno tudi sta'no 1 in sistematično obravnavanje študija I po oddelkih in svetih letnikov. štu- J dentje niso zainteresirani samo za do- §} ločila v statutu, za njihove pravice in 1 dolžnosti, ampak jih zanima tudi, ko- 1 liko sredstev je namenjenih za knjiž- 1 nico, za učila, za študentsko organiza- 1 cijo in drugo. §| Ob tako kratki študijski dobi — 1 dveh let — kotfe na martbbrsJciti vi- jj sokošolskih zavodih, bo tnorala Zveza || študentov kar najhitreje in najbolj in- = tenzivno uveljaviti študentd-iipravlial'- 1 ca. 1 Ljubljanska univerza je ietos doia štiri in eno brigado. Dve sta gradili šiudentovski rekre-acijski center v Ankaranu, dve ŠTIRI BRIGADE N sta bili na deloviščih avto ce-ste Bratstva in enotnosti, ena, pravniška, pa naj bi bila lokal-na delovna akcija. Tradicionalna oblika de!a Letos poteka 20 let, odkar so se začele mladinske delovne akcije, ki so v neneh-nem preoblikovanju in razvijanju dosegle že tako stopnjo, da so postale močni sa-moupravni kolektivi, šola za bodoče sa-moupravljalce. študentske delovne akcije pa so tudi že ustaljena oblika ideološkega dela. Med delovno akcijo se prepleta poglobljeno spremljanje političnih, družbenih in soci-alnih dogodkov, z delom v samoupravnih organih in fizičnim delom. Brigada daje tudi možnost za uveljav-Ijanje na športnem, kulturnem in poljud-no tehničnem področju. Na lokalnih delovnih akcijah sta najvi-šja organa — brigadna konferenca in bri-gadni svet že popolnoma prevzela naloge vodenja in odločanja kolektiva. Brigadir-ji — študentje so iz teh kolektivov pre-nesli po diplomi na fakulteti na svoja delovna mesta dragocene izkušnje. Katastrofa ločila brigadirje Skopski potres je dela na Avtocesti pre-kinil v trenutku, ko so brigade, ki so že bile na trasi po mesec dni, že štele dne-ve, ki so jih ločili od odhoda domov, dru- ENA ge pa so se v zbirnih središčih šele formi-rale. Kot je znano, se je v akcijo reševanja skopskih ponesrečencev takoj prijavilo tudi 22 študentov iz Slovenije. V tej veliki, vsesplošni, humani akciji so se pridru-žili še za mesec dni. štirje ponosi Najbolj pisana brigada, ki je letos spet zasadila krampe in lopate v ankaransko ilovico, je bila brigada, sestavljena iz štu-dentov najrazličnejših fakultet. To je bi-la študentovska brigada »BORIS KIDRIč«. Homogen brigadni kolektiv je dosegel tu-di visoka priznanja. Brigada »Boris Ki-drič« je bila za svoje delo in organizira-no društveno dejavnost dvakrat udar-na in dvakrat pohvaljena. Prvič je bil v tem kolektivu preizkušen tudi pravil-nik za delovne akcije, ki ga je sestavila posebna komisija pri Univerzitetnem od-boru. V naselju »Proleter« študentje ljubljanske univerze in štu-dentje mariborskih visokošolskih zavodov so sestavljali brigado »FRANC ROZMAN — STANE«, ki je delala na avto cesti v Ma- lem Požarevcu. To je bila brigada, na ka-tero so lahko ponosni vsi slovenski briga-dirji. Brigada »Franc Rozman — Stane« je tudi brez pomislekov cvet letošnjih štu-dentskih brigad. Na avto cesti je dosegla visoke delovne norme t256°o) in prejela vsa možna priznanja. Brigada je imela ze-lo razgibano kulturna in družabno življe- nje, ki je bilo Se posebno živahno pro-ti koncu zaključnih del. Brigada ni imela nikakšnih posebnih problemov, brigadirji pa so potem, ko so se vrnili, povedali, da je bilo naselje Pro-leter prenatrpano in da so imeli nekate-re težave s spremembo hrane. V vročih dneh so tudi pogrešali pitno vodo. »POHORSKI HEROJI»: Brigada študen-tov strojništva, ki leto za letom pobira najvišja priznanja, je bila nastanjena v mladinskem naselju »Budučnost« v Rola-nih. Kolektiv strojnikov — kolegov je pri-šel v brigado že kot homogena celota in se mu ni bilo potrebno šele privaditi na svoje tovariše in sodelavce, kot je obi-čaj pri skoro vseh drugih brigadah. 3rigadirji — strojniki so bili prijetno presenečeni, ko se jim je sredi delovne akcije pridružilo še osem mladincev iz Trsta, Slovencev, ki so se z lahkoto vklju-čili v kolektiv. Ničesar ni moglo kvariti dobrega raz« položenja v tej brigadi. Tudi to ne, da je bila organizacija dela zelo pomanjklji-va, kar je slabo vplivalo na delovnl elaa brigadirjev. »Pohorski herojia — študent-je strojništva so imčli tudi to smoJo, da so opravljali zemeljska dela pri najslab-šem podjetju na trasi. »Tone Tomšič« v Ankoranu V najlepšem poletju in v najtoplejšem mesecu — v avgustu — se je zbrala pod šotori brigada »TONE TOMŠIC«. Stela j« šestdeset brigadirjev in brigadirk, tem pa so se med delom pridružila še dva francoska študenta in študent iz Nizozem-ske. Brigada je bila enkrat udarna in po-hvaljena. V prvem obdobju je ustvarila 144 odstotkov delovne norme. Nekoliko-krat so se nad deloviščem nabrali tudi temni oblaki, iz katerih je dež prekinjal delovno akcijo. In ena... Peta letošnja brigada je bila brigada študentov prava. Zaradi nekaterih nepra-vilnosti in govoric o tej brigadi danes še ne bomo podali njene ocene, prepri-čani pa smo, da bomo lahko še izčrpno poročali. —de— SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCl • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI ZELJE IZ SREDNJEŠOLSKIH KLOPI Hodniki II. gimnazije v Ljubljani so bi-li še prazni, ko sem čakal, da mi zvonec odpre vrata razredov. Skozi stene so se tihotapile posamezrre besede; tam na kon-cu hodnika so se dajali s kemijo, izza bližnjih vrat je pronical nosljajoč glas profesorice francoščine — po vseh hod-nikih je lebdelo poltiho brenčanje pou-ka. Na steni se je sprožil zvonec. Cutil sem, kako se je napeto vzdušje za stenami sprostilo. Profesorjeva beseda je utonila v morju glasov. Vrata so se odprla: na-prej profesor, resen, malce utrujen, z raz-rednico trdo pod pazduho, za njim mno-žica dijakov. Vstopil sem v razred. Obiskal sem letoš-nje četrtošolce. »Moja stara želja je — medicina«, mi je bil* takoj pripravljen odgovarjati Tadej Bratek, predsednik razredne skupnosti IV. e razreda. Resen fant. »Z bolnico sem se od znotraj seznanil že na lastni koži. Bolehal sem na očeh. Pogosti obiski pri zdravniku specialistu so me navdušili za •ta poklic, tako da od te želje ne odsto-pim več. Tudi s sistemom študija na fa-kulteti sem se že dokaj seznanil, čeprav še zmeraj premalo. Na gimnaziji je še vse premalo storjenega v tej smeri.« »Kako se pa sam pripravljaš na bodo-či študij?« »Maturitetno nalogo sem izbraJ iz kemi-je. Naslov je: Pivo. štipendija se mi tudi obeta. Zvoziti moram Ie še maturo in — sprejemni izpit.« »In če se ti pri tem zadnjem kaj zatak-ne?« »Tedaj: kemija!« mi je premišljeno od-govoril. »Prepuščeni smo bolj sami sebi. Ko si izbiramo svoj bodoči študij, ima šola pn tem le malo besede«, je zaupno pripo-vedovala Meta. »Tudi jaz sem se že odločila. Poskuša-la bom na medicini. Bakteriologija je moj konjidek. Tudi maturitetno nalogo bom posvetila mikrobiologiji. Kaj in kako je na univerzi pa vem le malo. Kar zyem, zvem večino od brata, ki študira.« Na kon-cu je še pristavila, da se najbolj boji spre-jemnega izpita iri drugačnega tempa uče-nja na univerzi. »Premalc vemo, odločno premalo. Za naš bodoči študij se posamezni profesor-ji kaj klavrno brigajo. To se vidi že po tem, da nam pri nekaterih predmetih m-ti ne svetujejo teme za maturitetno na-logo.« Majda se za svoj bodoči poklic še ni dokončno odločila. Koleba med arhitek-turo in turizmom. Nagiba pa se bolj k zadnjemu, ker sta ji bila zemljepis in zgodovina zaneraj najbolj pri srcu. Kako priti do štipendije, je zanjo še zmeraj »terra incognita«. »Pa bo že kako!« je bila optimistična. »Najpfej se moram pretolči skozi matu-ritetne skrbi, šele potem bom razmišlja-la naprej.« »Sem se že opredelil.« Danijel se bo je-seni, »če bog da in sreča junaška«, vpisal na strojno fakulteto. Z značajem tega štu-dija se je že dokaj seznanil. Včasih da steče beseda okoli študija na univerzi tu-di na njihovih mladinskih urah. Nekaj-krat so jim predavali tudi profesorji s fakultet. Največ pa so botrovali pri tej nje-govi odločitvi veselje do strojništva in prepričevalne besede bratov — nekdanjih študentov. «Rada bi šla na — predavanje! Samo enkrat, dvakrat, da neposredno vidim, ka-ko bo jeseni,« si je želela Jožica. Letos proti koncu šolskega leta jih bo-do obiskali njihovi lanski četrtošolci in jim posredovali svoje vtise in nasvete v zvezi s študijem na fakulteti. »študirala bom jezike, romanistiko, če-prav se je večina naših deklet zaobljubi-ia medicini«. četudi je še leto pred njo, jo že sedaj rahlo skrbi, kako bo. Vse je še tako tuje, neznano. »In štipendija?« »Oh, ne vem še ...« Zvonec je spet potišal .živahne srednje-šolske klopi. Vzdušje v razredih se je spet napelo. Č3trtošolci so se ponovno potopi-li v svoje srednješolske skrbi, ki pa jih bodo morali kmalu zamenjati s — štu-dentskimi. M. TAVČAP, IMekaj misli pred V naslednjih dveh rnesecih bodo na šo-lah druge stopnje mladinske konference, na katerih bodo aktivi ZMS pregledali dosedanje delo. V razpravah bi bilo po-trebno posvetiti posebno pozornost sode-lovanju med srednjimi šolami, ki je bilo do sedaj zelo slabo razvito. Nekateri pri-meri sodelovanja med mladinskimi akti-vi na srednjih šolah so le častne izjeme. Do sedaj se je to sodelovanje razvijalo največ na športnem področju, le redko kje pa so mladinski aktivi sodelovali tu-di na kulturnem področju. Na skup-nih razgovorih in posvetovanjih bi lahko izmenjali izkušnje, ki jih imajo v delu mladinske organizacije in šolske skupno-sti itd. Pohvalne so težnje nekaterih mla-dinskih aktivov, da bi sodelovali z mla-dinci na slovenski gimnaziji v Celovcu. O tem so v lanskem šolskem letu razprav-Ijali na I. gimnaziji v Mariboru in letos na gimnaziji v Celju, vendar je realizaci-ja zaradi velikih stroškov zelo te&ka. Aktivi posameznih vrst strokovnih šol bi lahko marsikaj pridobili pri takšnem sodelovanju. Nobena skrivnost ni, da je mnogo odvisno od tega, katero gimnazi-jo obiskuješ, še večja pa je razlika med istovrstnimi srednjimi šolami v različnip krajih. Mladinski aktivi bi lahko bili glav-ni pobudnik odpravljanja nekaterih tako očitnih razlik. V letošnjem šolskem letu bodo na šo-lah tudi sprejemali statutč šol. Mladin-ski organisaciji ne sme biti vseeno. kak-šen bo ta statut. Mladinska organizacija naj z razpravami o statutu v posameznih razredih pomaga upravi šole, da bi bii sta-tut resničen odraz stanja in odnosov na šoli. Razen tega bo na konferencah potreb-no spregovoriti o vedno slabših učnih uspehih, poiskati vzroke in jih seveda odpravljati. Tudt delu organizacije same moramo posvetiti veliko pozornosti. Idej-no politično delo je še vedno zelo šibko. Potrebno bo pregledali mošnosti ustano-vitve novih krožkov, klubov OZN, mark-sističnlh krožkov, tribun mladih, šol za zivljenje itd. Mladinci naj ne pozabijo tudi na dru-ge dolžnosti in naloge. še vedno je aktu-alna in zelo potrebna pomoč porušene-mu Skopju. Mogoče lahko tudi vaš aktiv pomaga skopskim srednješolcem s šol-skimi potrebščinami, učili in drugim. OBŠIREN PROGRAM DELA NA CELJSKI GIMNAZIJI Mladinski aktiv na celjski glmna-ziji je ž« v začetku leta krepko za-čel z delom. Mladinski komite Je se-•tavil obširen program, ki obsega smernice za delo same organizacije in delo sekcij. Mladina se zaveda svoje naloge in pomaga vodstvu šo-le pri raznih akeijata. Izvenšolsko delo je v nekaterib razredih zelo otežkoeeno, saj imajo nekateri razredi pouk dopoldne tn popoldne. Položaj se bo izboljšal, ko bo dobila šola novo telovadnico in delavnice za tehniški pouk. Celjska ginuiazija je bila med tistimi, ki so bile pogojno verificirane. Zato sedaj uvajajo nekatere reforme in preure-jajo predmetnik, tako da bodo pogoji za verifikacijo doseženi verjetno do začetka novembra. Prav tako je v pripravi statut šole, pri katerega Iz-delavi bodo sodelovali tudi dijaki. V statutu bodo zajete pravice in dolž-nosti ZMS in posameznikov. Izvenšolsko delo s« bo odvi.ialo \ šestih sekcijah: ideološko-politični, organJzacijsko-kadrovski, kultumo-zabavni, sekciji za mladinske delov-ne brigade, športni in sekciji za svo-bodne aktivnosti. C«Ijski gimnazijci so znani kot dobri športniki, zato ni čudno, če je za delo v šolskem športnem društvn največ zanimanja. V letošnjem šolskem letu bodo izve-dli tekraovanje v več panogah, tek-movali bodo v fair playu, in prire-jali tekmovan,ja z ostalimi aktivi. Predlagaii so tudi rla bi se pomerill na športnem področju s slovensko gimnazi.io v Celovcu. Ideološka komisija bo spremljala delo mladinskih ux, ki je v lanskem šolskem lctu v redu steklo. Za le-tos so pripravili okvirni program z nekaterimi obveznimi temami. Pri izvedbi mladinskih nr bo pomagal novoustanovljeni klub mladih preda-vateljev. Prav tako bo letos pričela z d-elom šola za življenje. ki jo bo obiskovalo preko 30 dijakov. Komisi-, ja za mladinske delovne akcije bo za I razliko od prejšnjih let letos priče-la takoj z dclom. Pripravili se bodo na lokalne delovne akcije, v drugem polletju pa bodo začeli s pripravami za zvezno delovno akcijo. Kulturno-¦zabavna sekclja bo pripravljala pro-slave, literarne večere. aktualne raz-govore o filmu, dramatiki in drugih panogah umetnosti. Prirejali bodo tudi mladinske plese s progrramom. Mladinski aktiv se bo vključil v občinsko tekmovanj« metl aktivi, ki bo zaključeno konec leta. Kakor vidimo si je mladinskl aktiv zadal širok program dela. za katere-ga so tudi sklenili, da bodo vložili vse sile za njegovo izpolnitev. S. F. TRIBUNA STRAN 5 Andrej Kui-ent, Danilo Benedičič in Štefka Drolčeva v vlogah Kaligule, Sclipa in Kcsonije PREMIERA V DRAMI A. Camus: Kaligula Camusov dramatski opus tako kot njegova proz-na dela lahko prav razumemo in pravično vredno-timo samo v zvezi z njegovo filozofijo. To velja tu-
  • S predmestja?« »Da.d »Od kje?« Povedal sem mu ime nekega kraja. »Nosiš z resicami obšito obleko, n?« Na to mu nisem odgovoril. Kaj fTeki ga brigajo moje obredne resice? Želel sem. da bi že enkrat odšel, a je vztrajal tam s tisto svojo drožko tako, da nisem mogel več odlašati — vstopil sem skozi vrtna vrata. Toda joj! Za vrati je prežal gigantski pes in buljil vame s parom oči, ki so jasno govorile: lahko imaš za norca kočijaža, ne pa mene. Vem, da tu nimaš kaj iskati. In odprl je gobec, poln ostrih, koničastiTi zob. Tisti hip se je pojavil še vratar. »Pa ti, kaj hočeš?« Poskusil sem nekaj izjecljati, a je že zavpil: »Poberi se od tod!« In pričel me je preganjati z metlo. Stekel sem. pes pa je divjaško zatulil. Voznik drožke je bil najbrž priča mojega poraza, a sam proti metli, vratarju in psu majhen deček res ne more biti heroj. Stvari niso zame najbolje kazale, toda imel sem še nekaj denarja. In s denarjem se človek lahko zabava kjerkoli. Opazil sem trgovino s sadjem in vstopil. Zahteval sem prvi sadež, na katerem mi je obviselo oko, in ko je bilo treba plačati, je bilo denarja komaj še toliko. Poslovil sem se od zadnjega groša. Ne spominjam se več, kakšne vrste sadež je bil tisto. Verjetno je bilo granatno jabolko ali nekaj podobno eksotičnega. Nisem ga mogel olupiti in ko sem takega, neolupljenega jedel, je imel strašno grenak okus. Kljub temu sem vsega pospravil. Potem me je začelo žejati. Grlo mi je bilo suho in pškoče. Želel sem si samo piti, piti. Oh, ko bi imel zdajle še kakšen grošek! Izpraznil bi galono sode. Ampak imel nisem nič in bil sem zelo, zelo daleč od doma. Pričel sem pešačiti. Nenadoma sem začutil znotraj v obuvalu žebelj. Zaril se mi je v kožo vsakič, ko sem stopil. Kakc se ravno takrat najde. takle žebelj! Stopil sem v nek vrt, kjer ni bilo ne psa, ne vratarja. Sezul sem škorenj in zagledai konico žeblja, kako je kukala skozi notranji pod-plat. Natlačil sem v škbrenj papirja in nadaljeval pot. O, kako grenko je hoditi, kadar te takole zbada pri vsakem koraku In kako grenko mora biti ležati na postelji iz žebljev v GehennU* Ta dan sem storil kup grehov. Nisem izrekel blagoslov, preden sem se lotil slaščic, niti nisem dal kakšen groš revežem. (Kako sem to goltal!) Prav vse sem sam zažrl. Domov sem hodil približno dve uri. Kaj vse strašnega mi ni prišlo na misel, ko sem korakal! Morda se je doma zgodilo kaj, morda sploh nisem lagal kočijažu, ko sem mu rekel, da sem sirota in sem v istem hipu, ko sem mu to tvezil, v resnici osirotel. Morda nisem imel več očeta, matere doma. Morda se je moje liee spremenilo, kot lice onega moža iz pravljic, in ko bom prišel domov, me oče in mati sploh ne bosta prepoznala. Vs& je bilo mogoče. Neki deček me je ustavil. »Od kod pa li prihajaš? Mama te je iskala vsepovsod.« »Bil sem v Pragi3 — peljal sem se s tramvajem,« sem mu lagal samo zato, da bi pač lagal. Ko si že enkrat jedel brez blagoslova in zagrešil še kupdrugih stvari, potem lahko narediš prav vse —'sploh nt več važno. »Koga si obiskal v Pragi?« »Teto.« »Od kdai pa imaš ti teto v Pragi?« »Ni dolgo tega, kar je prišla v Varšavo.« »Pojdi no, lažeš. Mati te išče. Prisezi, da si bil v Pragi« Pa sem še krivo prisegel. Malo kasneje sem prišel domov. Utrujen, umazan — izgubljena duša. Planil sem pod pipo in pil, pil... Tako neka-ko je moral Esau* goltati mesno juho, za katero je prodal svoje pravice prvorojenega. Mati je vila roke. »Samo poglejte tega otroka!« 1 DROŽKA — nizka lahka kočaja na štiri kolesa, ki so jo vč&sih imeli v Rusijd in na Poljskem. 2 GEHENNA — v prenesenem pomenu: pekel. 3 PRAGA — predmestje Varšave. * ESAU — iz bablije. Starejšd sin Izaka in Rebeke. Pravice prvorojenca je prodlal mlajšemu bratu za mesno juho. Prevedel: FiUp Rober FESTIVAL SODOBNE KOMORNE GLASBE ŽE V ZACETKU DOBRI OBETI 20; 21. in 22. septembra so v Raden-cih potekali dnevi I. festivala sodob-ne komorne glasbe. Spodbudo za to pri-rsditev, prvo te vrste v Sloveniji, je dala uprava tamkajšnjega zdravilišča, ki zna prisluhniti kulturnim potrebam gostov in svojih občanov. (Radenci so bili v začet-Jcu avgusta tudi gostitelj I. simpozija pri-mitivne keramike). Komorna glasba, katere začetek sega ne-kako v zadnja leta 19. stoletja, pri nas Še ni doživela večjega načrtnega predvajanja, če seveda odštejemo nekaj koncertov ko morne glasbe z deli skladateljev od Orlan-da di Lassa pa do Telemanna, Bacha, Hay-dna, Cherubinija, Mozarta in drugih zname-nitih skladateljskih imen. Radenski festi-val, ki je trajal tri dni, nam je poleg naj-boljših del iz svetovne komorne glasbene literature predstavil tudi nafvečje doma-če dosežke na področju komorne glasbe. Celotni program so razdelili na tri de le: sodobna jugoslovanska glasba, klasiki sodobne glasbe in klasiki sodobne jugo-slovanske glasbe. Že prvi festivalski dan — petek — nam je prinesel vrsto terazno bogatihinraznovrstnih del bolj ctii manj znanih domačih skladateljev. Na sporedu so bila dela te zakladnice sodobne jugoslo-vanske komorne glasbe. Predstavili so nam dela Pavla Sivica, Dušana Radiča, Rubena Radice, Milka Kelemena in Primo&a Ra-movša. Prvotno so v programu predvide-vali še predvajanje del Petra Bergama, vendar so jih kasneje zamenjali z nekate-rimi krajšimi klavirskimi skladbami Ja neza Matičiča. Skladbe so izvajali Mitja Gregorač, Pavel Sivic, Aci Bertvneel) in Zagrebški godalni kvartet. Naslednjega festivalskega dne, v sobo-to, so bili na sporedu klasiki sodobne ko morne glasbe: Maurice Ravel, Igor Stra-vinski, Paul Hindemith, Bela Bartok in Anton Webern. Dela so izvajali: Pavla Uršič-Petričeva, Miha Gunzek, Olga Ska-lar, Pavel šivic, Boris čampa, Zagrebški godalni kvartet in ansambel »Slavko Osterc« pod vodstvom Iva Petriča. Po slednji večer sta bila na sporedu dva kon certa, na katerih so predstavili dela kla-sikov jugoslovanske in svetovne sodobne glasbe. Sobota, drugi dan festivala, je dopoldan obetcda predavanje Pavla šivica o razvo-voju slovenske komorne glasbe. Vendar pa je ostalo le pri skrbno napisanem re% feratu, ki je prva obsežnejša študija o tej vrsti glasbe pri nas. Profesor šivic je zgo-dovinsko prikazal njen razvoj, njene stili-stične smeri in največje estetske doseške pri nas. Obljubljeni komentar in diskusi ja po referatu sta navzoče speljala v dru-go smer, ki je v programu pravzaprav ni nihče predvideval; k razmišljanju o pri-pravah na drugi festival sodobne komor-ne glasbe, ki bo prihodnje leto. Seveda v tej spremembi ni tičalo nič slabega in je bil pogovor o obliki prihodnjih festiva-lov prav gotovo potrebnejši od diskusije o slovenski komorni glasbi. Po mnenju nekaterih, posebno zagreb-škega profesorja Matza, ki je član odbo-ra Wagnerjevih iger v Bayreuthu, bi bilo potrebno takoj pričeti s sestavljanjem programa za prihodnje leto, tako da bi bil ta pripravljen do 1. januarja 1964. Ta-ko bi namreč lahko pravočasno obvestili tuje in domače občinstvo o festivalu in njegpvem programu. Tudi na tiskovni konferenci, ki je bila v nedeljo, se je razpravljanje sukalo iz-ključno okrog prihodnjih festivalov. Prišli so do zaključka, da bo festival dobil med-narodni značaj, in da bodo že prihodnje leto pritegnili k sodelovanju več ansam-blov in solistov iz Avstrije in morebiti iz Madžarske. Standarno bo na vseh pri-hodnjih festivalih izvajanje del Slavka Osterca in Josipa Slavenskega. Prav ta-ko bo programski del festivaia še nada-Ije združen s študijskim. Prihodnje leto nameravajo izdelati referate o hrvatski in srbski komorni glasbi. V naslednjih letih bi na) festival rasel in postal vsaj sred-njeevropskega značaja, s tem da bi na njem sodelovali umetniki iz Nemčije, ČSSR, Italije, Madžarske in seveda Avstri-je. Že za letošnje prireditve je bilo izred-no zanimanje. Vse tri dni so bili prostori polno zasedeni, med gosti je bil tudi neki kanadski pastor, ki se zanima za glasbo (za festival je izvedel na poti skozi Jugo-slavijo) ter švedski pianist, ki študira na Dunaju. Nedvomno je zamisel zdravilišča v Radencih velikega značaja in kaže, da se bo razmahnila v taki meri, da se bo lah-ko primerjala z vsakim večjim glasbenim festivalom v Evropi. Letošnje prireditve so namreč presegle še tako optimistična pričakovanja. B. MOVIČ TRIBUNA STRAN 8 Zdi se mi, da je glasba v zadnjem času izgubila nekaj tiste apoteoze in pa-tetičnosti, ki si jo je (z izjemami seveda) nabirala tja od baroka do romantike. Debussyju so ljubši vrtovi v dežju ali od-sevi v vodi kot usoda, ki trka na vrata. Schonbergov dvanajsttonski sistem teži k preprosti urejenosti. Po drugi strani ima-mo tu nove izsledke psihologije glasbe, ki je ovrgla dosedanje teze o absolutni nujnosti dednih predispozicij ( = glasbene-ga posluha, talenta) za dojemanje in es-tetsko presojanje glasbe. Socialna preu-reditev družbe je odvzela določenim druž-benim plastem prvenstvo pri glasbenem izobraževanju. Elektro-akustična sredstva (radio, film itn.) so prinesla teoretično neomejene možnostl razširjanja glasbe. To, in še vrsta drugih faktorjev, je vzrok, da danes glasba skoraj slehernega člo-veka spremlja razmeroma precejšen del življenja, v tej ali oni obliki (resna glas- Irina Kralj: Vinjeta ba, jazz, popevke), zavestno (na priredit-vah) ali podzavestno (pri delu, na ulici, v lokalu). Čeprav je to dejstvo razveseljivo, se mi zdi važno ob tem poudariti eno stvar: težko bi bilo najti pri marsikaterem da-našnjem človeku zavestno motivacijo za njegov odnos do glasbe. Pač pa bi psiho-Iogija verjetno odkrila vrsto podzavest-nih motivov pozitivnega (npr. željo po ču-stvenem doživljanju v času splošne inte-lektualizacije človek*), pa tudi negativne-ga karakterja (npr. vpliv reklame, slepa podreditev okolju). Se pred dobrimi de- setimi leti, ko je bilo pri nas skoraj vse glasbeno življenje. centralizirano pod enotno upravo, v kateri so imeli odgovor-no besedo poklicni glasbeniki, je bilo tak-šno stanje sprejemljivo. Administrativ-ni ukrepi so skrbeli, da je bila zadovolje-na le pozitivna želja po sprejemanju glas-be, negativno pa so omejevali. Z uvaja-njem novih družbenih odnosov pa pozitiv-nost in negativnost glasbenega vpliva po-staja družbeni problem. Zato je za pozi-fcivno rešitev problema nujno potrebna osveščenost vse družbe. Odnos izvajalec — poslušalec se ne sme omejevati več sa-mo na koncertno dvorano, radio, tele-vizijo itn., ampak mora postati splošen družbeni odnos, v katerem morata biti (v nasprotju s koncertno dvorano) oba, izvajalec in poslu&alec enakopravna tn enako aktivna faktorja. Tako je bila glasbena vzgoja uvedena najprej v šole, v eno glavnih. tbrišč druž-bene vzgoje. Vendar so še ostale vrzeli, predvsem pri mladini med 14 in 18 letom, ki je v dobi pubertete, dobi iskanj in pr-ve življenjske orientacije. Ta mladina tma • glasbeno-estetsko vzgojo samo, če hodi v gimnazije. Ob tem je treba pomisliti, da so gimnazije že tako bolj usmerene v hu-manističnb in družbeno vzgojo, da bi to-rej glasbeno-estetsko vzgojo tu laže pogre-šali kot drugod (npr. na srednjih strokov-nih, vajenskih in drugih šolah). Zaenkrat pa lahko v vzgoji negimnazijske mladine storijo mnogo razna delavsko-prosvetna in kulturno-umetniška društva. Seveda je že sedaj na začetku treba pa-ziti, kakšna bo naša glasbena vzgoja, ker drugače lahko storimo z njo več slabega kot koristnega. Na osemletkah se je glas-bena vzgoja do nedavnega omejevala na suhoparno učenje glasbene teorije, z živo glasbo pa je izgubljala kontakt. Danes je z uvedbo novih metod to stanje že dru-gačno. Z novimi metodami imamo vse možnosti, da v otroku razvijemo glasbe-ni posluh, ritem itn — Z uvajanjem v praktično muziciranje v zborih, na eno-stavnih instrumentih (Orffov instrumen-tarij) in podobno, pa ga vzgajamo v es tetskem doživljanju. Na gimnazijah je mlad človek že zmožen večjega intelektu-alnega dela in zato dovzeten za spoznava-nje estetskih principov glasbenega ustvar-janja. Tu je nevarnost, da se glasbeno-es-tetska vzgoja sprevrže v togo memorira nje glasbene zgodovine. Za mladega člo-veka ni toliko važno, da je ta in ta umet-nina nastala v tem in tem času, ampak zakaj je nastala ravno takrat, kakšen je njen pomen, kakšen je pomen glasbe sploh. V prosvetnih in umetniških društvih je možno po eni strani zadovoljevati željo človeka po aktivnem glasbenem udejstvo-vanju. Po drugi strani pa se je treba za-vedati, da so prosvetna in umetniška dru-štva važen faktor v glasbeni vzgoji svo-je celotne okolice. Zato je bolj kot prin-cip amaterizma važna njihova program-ska in prosvetna politika. ' Na vseh teh področjih so že storjeni pr-vi koraki, vendar razvoj zelo zavira veli-ko pomanjkanje kadrov. Najbolj ugod-no perspektivo ima zaenkrat položaj na gimnazijah, posebno z ustanovitvijo oddel-ka za muzikologijo na Pilozofski fakul-teti. S širokom znanstvenim, estetskim in metodološkim poznavanjem glasbe, pa tu-di z dvojno strokovno izobrazbo (A in B diploma), imajo ti kadri vse pogoje za pe-dagoško delo na gimnazijah. Dvojna izo-brazba daje tudi možnost, da bomo imeli strokovnjake za druga področja, ki bodo imeli ob tem tudi glasbeno izobrazbo. Kon-kretno bi rad opozoril na kombinacijo psihologije in muzikologije, ki bi bi-la zelo primerna za kadre za vzgojo tež-ko vzgojljive in zaostale mladine. Znano je, da drugod pedagogi ne tem področju dosegajo zelo veliko raven z glasbeno in umetnostno vzgojo. Pri nas pa so razme-re na tem področju zaenkrat zelo neza-dovoljive, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Ravno tako je slab položaj na osem-letkah in v kulturno-prosvetnih društvih, posebno na podeželju. Kadre z višjo izo brazbo, ki bi bili potrebni za to delo, vzga-ja (poleg I. stopnje oddelka za muzikolo-gijo) le Višja pedagoška šola, ki pa nika-kor ne more zadostiti vsem potrebam. Z ozirom na to, da bi pri fceh kadrih mo-ral biti poudarek tudi na praktični glas-beni izobrazbi (instrumenti), Višja peda-goška šola ni pravi zavod za njihovo vzgo-jo. Boljša perspektiva za vzgojo teh kadrov se odpira na Akademiji za glasbo, tehnid-no omogočena z ukinitvijo oddelka za mu-zikologijo na tera zavodu. Tu bi lahko bi-Ia zamašena vrzel, ki nastaja predvsem z umetniško izobrazbo na ostalih oddellcih akademije. Dejstvo je, da umetniški kadri zapuščajo akademijo z visoko umetniško kvalifikacijo, da pa se zelo neradi loteva-jo pedagoškega dela. če pa začnejo z njim, imajo velike težave, vsaj v začetku (izje-ma so seveda pedagoško izredno nadar-jeni slušatelji). Ob predhodni izobrazbi na srednjih glasbenih šolah bi diplomanti pedagoške smeri glasbenega študija mora-li obvladati enega ali več instrumentov, kompozicijo in dirigiranje dovolj za delo v osnovnem šolstvu in društvih. Obenem pa bi si morali pridobiti toliko pedago-škega, psihološkega, metodološkega, estet-skega, skratka občečloveško vzgojnega znanja, da bi v njihovera kasnejšem de-lu ne služila vzgoja glasbi, ampak glas-ba vzgoji. Kristijan Ukmar NEKAJ PROBLEMOV GLASBENE VZGOJE PRINAS 0 VPRAŠANJIH MEDKARODNEGA ŠTUDENTSKEGA 61BANJA Mednarodno študentovsko gibanje V našem listu razmeroma malo pišetno o vprašanjih mednarodnega študentskega gibanja. Prepričan pa sem, da študente ta problematika zanitna. Zato bi naj od-slej v vsaki ali pa vsaj v vsaki drugi šte-vilki spregovorili o vprašanjih, ki se jav-ljajo v mednarodnib študentskih odnosih. K.o govorimo o mednarodnem študent-skem gibanju ne sraemo misliti samo na politične probleme, ki se pojavljajo med nacionalnimi unijami in mednarodnimi študentskimi organizacijami. Tu gre tudi za aktivnosti v mcdnarodnctn okviru na strokovnem, kulturnem in športnem pod-ročju. Prav te aktivnosti so osnova za so-delovanje med nacionalnimi unijami. Blokovska razdelitev i Za razumevanje vseh procesov v med- ' narodnem študentskem gibanju je bistve- . na ugotovitev, da se v študentskem gi- jbanju odražajo splošni politični in eko- ! nomski odnosi v svetu. Za te odnose je jznačilna blokovska razdelitev in blokov- ske težnje na mnogih področjih. Prav te blokovske težnje se najbolj kažejo v med- narodnem študentskem gibanju in prina- šajo številna vprašanja, ki zavirajo uresni- čitev enotnosti študentskega gibanja. Bilo bi napak, čn bi na slepo prenašali vse ka- tegorije v splošnih mednarodnih odnosih na študentska gibanja. Vendar nam je blokovska razdelitev zelo jasna, saj ob- stoje dandanes dve mednarodni študent- ski organizaeiji, kot predstavnici dveh blo- kov Mednarodna študentska zveza — IUS s sedežem v Pragi in Mednarodna študent- ska konferenca, s kratico COSEC — co- ordinating secretariat —, kar je okrajšava \ za administrativni organ te organizacije, i kl se uradr imenuje ISC — Internatio- inal student Conference (opozorim naj, da smo o zgodovini in strukturi teh organiza- cij pisali v našem listu lansko leto). Ta tako imenovana »polarizacija« okrog teh dveh centrov pa ni nikakor nekaj stalne- ga. Posebej velja ta ugotovitev za obdob- je zadnjih. dveh let. Borba za ekonomsko in politično emancipacijo narodov je brez j dvoma močno vplivala na dozorevanje v ' študentskih unijah v tem smislu, da so spoznale, da je nujna skupna akcija z vse- I mi naprednimi silami v svetu, ki se bore za mir, ki je osnova za uresničitev neodvi- snosti posaineznih narodov. Ra::en tega nam kažejo zadnji dogodki, ko zasleduje- mo delovanje posameznih študentskih unij, da postajajo študentske organizacije po- memben činitelj v družbeno političnem razvoju posameznih držav. Postajajo vse pomembnejša politična sila, ki zastopa in- terese določenega naroda, seveda s tem ni rečeno, da zastopajo interese vlad (npr. UNEP — Union Gčnerale des Etudiants ,de Prance; UNEM - Union Gtenerale des |Etudiants de Maroc, itd.. Zlasti velja to fca afriške n latinskoameriške študentske jorganizacije. Prav te študentske organiza- (cije si najbolj prizadevajo odstraniti vse ¦blokovske spone in žele vspostaviti čim bolj konstruktivno sodelovanje, katerega ne bi smela zavirati blokovska struktura v mednarodnem študentskem gibanju. šte- vilo in politična moč teh unij neprestano narašča in prav zaradi tega je prišlo tudi do postopnega spreminjanja razmerja sil jv mednarodnem študentskem gibanju. Vse hapredne sile žele odpraviti sedanjo raz- deljenost in polarizacijo okrog dveh or- jganizacij (ISC, IUS). Vedno večja družbena angažiranost in jačanje vloge neodvisnih študentskih or-ganizacij je povzročila spremembo struk-ture študentskega gibanja, vplivala je na politiko obeb. »central« in vzpodbudila k razpravam o enotnosti študentskega giba-nja. V tem času smo lahko opazili in to velja tudi za sedaj, neprestan porast so-delovanja med študentskimi organizacija-tni v vseh vprašanjih, ki so važna za štu-dente in so v zvezi z njihovim življenjem na univerzi. Dokaz zato so številne akcije solidarnosti, številni sestanki in sodelova-nje na raznih področjih. O enotnosti štu-dentskega gibanja se že razpravlja precej basa, vendar so k tem razpravam pristo-pili nekateri z iskrenimi željami, a drugi te zato, ker so v tem videli priliko, da na hitro pridobijo določeno politično pred-host. Prvi poskus, da bi se organizirala o imenovana »Konferenca za okroglo mi-« v Baselu 1960, je propadel. Nato so se stili sestanki, za katere so bile značilne ali manj formalistične diskusije. Slo je za probleme reprezentativnosti posa-meznih unij. (V mnogih, zlasti v latinsko-amenških državah obstaja več študentskih organizacij, ki so ali napredne, v večini primerov režimu nesimpatične ali celo pre-povedane ali nazadnjaške, povečini »pro-režimske«. Imamo pa seveda organizacije, ki niso v skladu z režimom, so nazadnja-ške in so v emigraciji. Taka je npr. orga-nizacija madžarskih študentov v emigra-ciji). Kljub vsem tem oviram pa se, zlasti če gledamo zadnjr dogodke v m6dnarod-nem študentskem gibanju, odpirajo realne možnosti, da se vzpostavi enotnost v med-narodnem študentskem gibanju v progre-si vni smeri. X. mednarodna študentska konferenca Na kratko si oglejmo, kako je potekala X. mednarodna študentska konferenca. Ne- bil v Leningradu avgusta lanskega leta. (Deseta mednarodna študentska konferen-ca je bila junija lanskega leta v Ouebecu — op. pisca). Prva taka značilnost je bila, da je pri-šlo do odkritega nasprotja dveh koncepcij za mir (Ta nasprotja so se javljala že tu-di prej, vendar ne v tako ostri obliki. Do zadnjega kongresa so se vzhodnjaške štu-dentske organizacije — evropske sociali-stične države — vzdržale opredelitve.) Na tem kongresu je kljub prizadevanjem SZ prišlo do odkritega spora med sovjetsko in kitajsko koncepcijo. Ob osvajanju reso-lucije o miru je prišlo v posameznih for-mulacijah do dolgih debat, ki so jasno pokazale vsa nasprotja. Kar zadeva med-narodno študentsko sodelovanje, je VII. kongres IUS zavzel bolj elastična stališča, kar lahko razumemo kot protiutež kitaj-skemu vplivu. Glavnovlogo pri osvajanju takih elastičnih stališč so odigrale študent-ske organizacije Afrike in Latinske Ame-rike (Mnoge od teh organizacij so članice obeh velikih »centrov« ISC in IUS.) Zve-za študentov Jugoslavije je sodelovala pr-vič na tem kongresu po letu 1949, ko je bila protistatutno izključena iz IUS (In-formbiro) In sicer v rangu opazovalca. V komisiji za sodelovanje je bil osvojen tudi predlog ZSJ o pomenu neformalnih sestankov med predstavniki nacionalnih unij. Lahko rečemo, da je VII. kongres Med-narodne študentske zveze velikega pome-na za mednarodno študentsko gibanje, kajti za razliko od prejšnjih je prvič zbral tako širok in reprezentativen krog študent-skih organizacij. Skupina nezavisnih štu-dentskih unij, ki niso vezane na politične interese IUS, so močno vplivale na osva-janja elastičnih stališč. Npr.: na predlog Med zasedanjem X. mednarodne študentske kortference v t^uebecu. zadovoljne s statično politiko Mednarod-ne študentske konference (ISC.), so mno-ge nacionalne unije poslale svoje predstav-nike, da prispevajo po svoje k razvoju v progresivni smeri. 2al pa so vsa ta priza-devanja bila zaman, kajti naletela so na nerazumevanje organizacij zapada, ki so preglasovale vse predloge, ki niso prišli iz njihove strani. Tako so npr. napadli v resolucijah Mednarodne študentske konfe-rence »totalizem«, ki označuje obsodbo družbenega sistema v posameznih sociali-stičnih državah, kar kaže, da se »hladna vojna« v študentskem svetu nadaljuje. Ra-zen tega so bili zavrnjeni številni' predlogi o sklicanju posebnih konferenc o študent-skem tisku in turizmu. Vsa ta nasprotja so najbolj jasno prišla do izraza v disku-siji o reprezentativnosti FUPI-ja (Student-ske federacije Portorika), kateri je anglo-saksonska večina odrekala pravico, da predstavlja študente Portorika. Reakcija na vse to je bila, da je šesti dan konfe-rence 26 nacionalnih unij zapustilo konfe-renco, med njlmi tudi delegacija ZSJ. Vsi poskusi, da bi se rešila kriza, so propad-li, vendar pa unije, ki so konferenco za-pustile, niso zaprle vseh možnosti za na-daljnje sodelovanje v okviru Mednarodne študentske konference. Kot vidimo, so ti dogodki pokazali stanje v študentskem svetu, ki se ni pokazalo samo na X. MSK, temveč tudi na drugih mednarodnih kon-ferencah. VII. kongres IUS Slika mednarodnega študentskega giba-nja nam ne bi bila jasna, če se ne bi se-znanili tudi z delom druge študentske »centrale«, ki ima sedež v Pragi. Ne bomo obravnavali vseh sestankov in akcij, ki jih je pripravila Mednarodna zveza študentov, ogledali si bomo le nekatere značilnosti zadnjega, to je VII. kongresa IUS, ki je Gane in Indonezije je bila v komisiji eno glasno pozdravljena beograjska konferen-ca. Do tega kongresa nismo v publikaci-jah IUS zasledili skoraj ničesar o tej kon-ferenci. Ni dvoma, da se bo vzporedno z jačanjem teh unij njihova vloga v IUS po-večala in dobila vedno večji vpliv na po-litiko organizacije. Prav gotovo je zanimiv odnos med ISC (MSK) in IUS (MSZ). Dej-stvo je, da obe organizaciji oz. oba sekre-tariaba teh organizacij nastopata kot pred-stavnika dveh nasprotujočih si političnih tendenc v mednarodnem študentskem gi-banju. V preteklem letu je končno le pri-šlo do stikov med obema »centralama«. Tako je Mednarodna študentska konferen-ca prvič poslala delegacijo opazovalcev na VII. kongres MŠZ. S tem je MSK konč-no priznala obstoj MŠZ. Vendar dalj kot do tega ni prišlo. Tako danes obstoje še mnoga nasprotja. Vzroke teh nasprotij je treba iskati v birokratski krepitvi obeh mednarodnih organizacij, kar povzroča nadaljnjo polarizacijo sil v gibanju. Temu se zoperstavlja skupina neodvisnih študent-skih organizacij, ki niso neposredno veza-ne na ozke interese enega ali drugega cen-tra. Danes bi, sodeč po stanju, ne mogli trditi, da bo prišlo v bližnji prihodnosti jdo kakega zbližanja med obema medna-rodnima organizacijama. ZSJ zavzema v mednarodnem študent-skem gibanju pomembno mesto kot ena tistih študentskih organizacij, ki so si na vso moč prizadevale uveljaviti in uresni-čiti vse napredne težnje v gibanju. Sode-loyanje, kl ga razvija ZŠJ s skoraj vsemi naprednimi študentskimi unijami kakor tudi aktivnost pri akciji mednarodnih štu-dentskih organizacij, bazira na načelih ne-blokovske politlke. Mednarodno študent-sko gibanje je za nas eno od številnih področij, kjer si prizadevamo uveljavlti načela politike aktivnega ftiiroljubnega so-žitja. SURL TEHNIŠKA IZMENJAVA lz ieta v leto utrjujemo mednarodne študentske stike na najrazličnejše nači-ne. Ena izmed mednarodnih študentskih dejavnosti, ki koristi izključno študen-tom tehniških fakultet, je mednarodna študentska organizacija za izmenjavo štu-dentov tehniških fakultet, z mednarodno oznako IAESTE. Sedež glavnega odbora je v Beogradu, a pododbori so v vseb uni-verzitetnih centrih Jugoslavije. Ljubljan-ski pododbor slovi kot izredno aktiven in si ga jemljejo za vzor marsikateri dru-gi pododbori. Nemajhno zaslugo za tak sloves nosi predsednik, absolvent strojne takultete, Ferdinand Terček, ki vodi ljub-ljanski pododbor že tretje leto. V kratkem razgovoru s kolegom Terč-kom smo izvedeli nekaj o nalogah, dejav-nosti in o organizaciji IAESTE nasploh. — Ideja osnovanja organizacije za med-narodno izmenjavo študentov tehniških fakultet je prišla takoj po drugi vojni od zahoda, Jugoslavija pa je postala njen član leta 1948. Sedaj šteje ta mednarodna štu-dentska organiz?.cija blizu 30 članic Iz vseh kontinentov, razen Avstralije. — Jugoslovanski odbor lAESTE-ja skr* bi, prav tako kot ostali odbori v drugih državah, za izmenjavo nasploh, sa izved-bo letnega programa pa so mu v pomoČ pododbori, ki delujejo v univerzitetnlh centrih. — Naloga pododbora je, da razporedi kandidate za inozeraske prakse po lestvi-ci, ki je sestavljena na podlagi učnega uspeha, dejavnosti v dmžbenih organiza-cijah, znanju tujega jezika ipd. Skratka, inozemska praksa je kot nekaka nagrada najprizadevnejšim študentom, obenem pa je v veliko pomoč pri izpopolnitvi stro-kovnega znanja posameznika. — Da pa lahko sestavijt fakultete ja< kostne lestvice, mora pododbor organizi-rati izpite iz tujega jezika, seminarje o družbeni ureditvi domovine in mora kan-didate seznaniti z deželo, v katero bodo potovali. — Jugoslovanski odbor organizira za predstavnike pododborov dve konferenci na leto in sicer jeseni, ko pregledajo de-lo med počitnlcami, obenem pa planira-jo delo za pribodnje leto, ter spomladi, preden se spoprimejo s konkretnimi na-logami. — Naloga pododbora je tudi, da pripra-vi delovna mesta za tuje študente, poskr-bi za bivanje, hrano in srečanje vseh tu-jili praktikantov. Letos je odpotovalo iz ljubljanskih teh-niških fakultet 60 študentov na prakse v inozemstvo. Iz inozemstva pa je prišlo v Slovenijo blizu 40 študentov. Razlika iz-vira iz tega, ker daje Zah. Nemčija pre-cej več prostih mest, kot pa pošlje štu-dentov. Vsak študent dobi od Zavoda za tehniško sodelovanje plačano pot in dnev-nice za čas potovanja, kar študentu še po-sebej pride prav. Mednarodna organizacija za tehniSkb izmenjavo študentov Ima enkrat v letu konferenco, kjer se zberejo predstavniki vseh nacionalnih odborov in razpravlja-jo o dejavnosti v preteklem letu, o pri-pravah in o prostih delovnih mestih za na-slednje leto. Delegati poročajo o irvedbi praks, se pravi, če so prakse ustrezale strokovnemu znanju študenta, če ni pri-šlo do izkoriščanja študenta itd. Ivo Štrakl TRIBUNA STRAN 9 IIMDEKS IN... KOŠARKA Danes vam Tribuna predstav-lja študenta drugega letnika Eko-, nomske fakultete, oddelka za bla-govni promet. Imc mu je Marko Sok, star je 20 let in živi v Ljubljani. Marko ali »žoft«, kot ga imenu-jejo prijatelji, je na zastavljena vprašanja odgovarjal takole: »Kdaj si pričel igrati košar-ko?« »Pred 8 leti pri Olimpiji. Zad-nja tri leta pa igram pri moštvu AŠK Tivoli. Tekmujemo v sloven-ski ligi, kjer smo letos osvojili drugo mesto za moštvom Slova-na. V novi sezoni 1963-64 bomo kandidirali za prvo mesto.« »Tvoj največji uspeh doslej?« »Bil sem član mladinskega mo štva Olimpije, ki je pred dvema •letoma na košarkarskem turnir-ju v Trstu zasedlo drugo mesto za članskim prvakom Italije Ig-nisem. Premagali smo članske dr-žavne prvake Avstrije in Švice.« »Tvoj konjiček poleg košarke?« »Trenerstvo. Zadnji dve leti tre-niram pionirje Olimpije, skupno pa se ukvarjam s trenerstvom le 4 leta«. »Kolikokrat tedensko treni-raš?« »V sezoni vsak dan po eno uro in pol sam, nato pa še kolektiv-no. Pozimi treniramo 3-krat te-densko v dvorani.« »Kaj pa počneš v prostem ča-su?« »Rad hodim v gledališče, tudi v Soči in ljubljanskih kinemato-grafih sem skorajda reden gost, ne nide mi pa nobena športna prireditev v Ljubljani« »Ali si mnenja, da bi morali državno prvenstvo — zvezno li-go igrati v prihodnje v dvora-nah?« »Vsekakor; če hočejo naši ko-karkarski strokovnjaki uspeti v svoji smeri, da bomo obdržali slovcs drugega moštva na svetu in morda še napredovati v kva-liteti, se morajo tekmovanja v zvezni ligi prenesti v dvorane.« »Igra pri košarki športna sre-ča kako vlogo?« »Pri enakovrednih nasprotni-kih večkrat prav sreča določi zmagovalca.« »Ali imaš težave pri študiju na račun športa?« »Ne, igranje košarke me še razvedri in mi pomaga do tega, da se lahko v polni meri posve-tim tudi študiju. Mislim, da tudi v bodoče ne bom imel težav pri vsklajevanju študija in športa« »Kaj misliš, kot kapetan mo-štva AŠK Tivoli, kdo so bili v le-tošnji sezoni najboljši igralci moŠtva?« »Vavpetič iii Weibl.« »Ali bereš Tribuno?« »Berem in všeč mi je.« »Namesto zadnjega vprašanja napovej uvrstitev naše državne reprezentance na evropskem pr-venstvu v Wroclavu na Polj-skem!« »Jugoslavija se bo uvrstila na Ajtretje mesto za Sovjetsko zvezo iu domačinom Poljsko.« T. Z. Zdaj, ko stopamo v n vo študijsko ie-to in ko ZššO in vse vanjo vključene športne organizacije sprejemajo svoje pr> grame za novo obdobje, mislimo, da je prav, da na kratko kritično pregledamo delo v lanskem letu. Zapišemo lahko, da smo v lanskem le-tu sicer naredili določen napredek pri razvoju telesne kulture študentov, toda kljub temu s tem ne moremo biti zado-voljni, ker je športno aktivnih še vedno zelo malo študentov, ker fakultativna vad-ba vključuje le majhno število študentov, in ker je večina pasivna in pod vplivom enostranske psihične obremenitve. ZššO je sicer v želji, da poživi športno aktiv-nost na Univerzi, organizirala vrsto šport-nih prireditev, ki pa žal niso v večji me-ri zainteresirale študentov. Vzrok je ver« jetno v tem, ker so ta tekmovanja bila le kratkotrajnega značaja. Zato bi bila mno-go primernejša tekmovanja v športnih igrah v obliki liga sistemov, ker bi dalj časa trajala in tako vzbudila pri študen-tih večji interes. V tej zvezi pa nastopijo objektivne težave, ker ZSŠO ne razpola-ga z nobenim pokritim prostorom, kjer bi lahko tudi v zimskem času študentje tek-movali. V kolikor bi prostor dobili, bl bilo primerno preiti na to obliko tekmo-vanj. Komisija za telesno kulturo pri Uni-verzitetnem svetu je skupno z ZŠŠO or-ganizirala tečaje v smučanju in plava-nju, ki pa tudi niso popolnoma uspeli. To posebej velja za plavalne tečaje, ki so bili namenjeni neplavalcem, toda tečajev so se udeležili, še posebno v Rovifiju, v glavnem plavalci, zato sredstva, ki so bila namenjena neplavalcem, katerih je med študenti še precej, niso bila naj-bolje izkoriščena. "V bodoče bo potrebno izkoristiti vse možnosti za akcijo učenja plavanja in med drugim izkoristiti tudi bazen v novih prostorih Visoke šole za SPORT NA BOLGARSklH UNIVERZAH Na fakultetah v Bolgariji je telesna vzgoja obvezen predmet v prvih dveh le-tih študija. Na fakulteti v Sofiji obstoji posebna katedra, ki združuje 38 različnih šport-nih disciplin. Poleg tega imajo študent-je na razpolago veliko športno halo, ki je bila zgrajena za predzadnjo Univerziado; športno društvo Akademik pa razpolaga z več odličnimi športnimi dvoranami. študentje — športniki imajo tudi svoje klubske prostore, v katerih se zbirajo več-krat tedensko v velikem številu. Dekanati posameznih fakultet posveča-jo veliko pozornost študentom in štu- dentkam, ki se ukvarjajo s športno de-javnostjo. Seveda je študij na prvem me-stu — pred športom. Kdor je slab štu-dent, n.ima dostopa v študentski športni klub, dokler ne popravi svojih ocen. Na prvi pogled se sliši to malo neverjetno, toda res je tako Dekanati fakultet točno javljajo upravi študentskega športnega klu-ba študijske uspehe svojih študentov. Zato med bolgarskimi študenti in štu-dentkami tudi ni težko najti odličnih športnikov in športnic, izmed katerih so nekateri tudi že zastopali svojo clržavo na meddržavnih srečanjih v različnih športnih panogah. Tomaž Zajc MORDA ŠE NE VESTE, DA... .... je bivši svetovni rekorder v skcku s palico Amerikanec Brian Sternberg, ki je s palico iz umetnih steklenih vlaken postavil lctos nov svetovni rekord v sko-ku s palico (5,08 tn), izjavil, da se ne bi nikdar mogel ponašati z naslovom svetov-nega rekorderja, če ne bi strokovnjaki izumili te nove palice iz steklenih vlaken. Pravzaprav nisem niti dosegel novega svetovnega rekorda, je rekel Sternberg, kajti »prvega« še vedno drži Don Bragg, ki je z navadno palico skočil 4.82 m. Mi-slint, da meni z navadno kovinsko palico ne bi uspelo preskočiti višine 4,50 m. Zato se lahko tudi ostali tekmovalci v tej panogi (tu je Sternberg mislil svoje-ga prijatelja Pennella, ki je daijes svetov-ni rekord v tej disciplini — pred 2 mese-cema je skočil nič manj kot 5,20 tn, Fin-ca Pentija Nikulo in druge) zahvalijo stro-kovanjakom — inžcnirjem, ki so izumili to novo maso. • ... Kanada je daleč od Evrope, to ve vsak otrok. Tako si je mislil tudi eden najboljših francoskih alpskih smučarjev, Charles BOZON, ko je letos poleti odletel v Quebec in se tam udeležil profesio-nalnega tekmovanja v smuku. Saj ne bo nihče vedel, da sem tckmoval tam, si je mislil, ko se je vračal domov v Pariz. Toda, že nekaj dni po vrnitvi je uvidel, da se je presneto zmotil. športni časopis L'Equipe je namreč poročal o tem profe-sionalnem tekmovanju. Bozona je francoska smučarska zveza sevcda suspendirala in vprašanje je, če ga bodo do januarja meseca prihodnjega leta, to je za olimpiado v Innsbrueku, pomilostili, pa čeprav je bil Bozon sve-tovni prvak v slalomu in tudi v Innsbru-cku lahko računa z osvojitvijo ene izmed mcdalj. ... je Wilma Rudolph, »črna gazela« iz Rima. nedavno uspešno opravila diplomo na univerzi v Nashvillu v ameriški drža-vi Tennessee. Po slovesni predaji diplom njej in ostalim diplomantom, so hoieli skupno proslaviti dogodek v neki resta-vraciji v centru meta. Toda lastnik jim je prepovedal vstop, češ, črnci nimate pri mcni kaj iskati! VVilma, dekle, ki jo pozna domala ves športni svet, je morala skupno s tovariši sklonjcne glave oditi. T. Z. TRIBUNA STRAN 10 SMUCARJI ZE TRENIRAJO že več ko teden dni so gostje planiri' ske koče na Kredarici pod Triglavom skoraj vsi najboljši jugoslovanski alpski smučarji in smučarke. Pod vodstvom zveznega trenerja za alp-ske discipline tov. Magušarja se marlji-vo pripravljajo na tekmovanja, predvsem pa na zimske olimpijske igre, ki bodo že v januarju prihodnjega leta v Innsbru-cku v Avstriji. Na Triglavskem ledeniku, kjer je lan-ski sneg že prekrila tanka odeja novoza-padlega, trenirajo naši smučarji kljnb večkrat neugodnemu vremenu (megla) do-poldan in popoldan, ter si tako pridobi-vajo kondicijo in utrjujejo noge, ki so po poletnih počitnicah postale kar ma-lo »neposlušne«. Naši najboljši smučarji — alpinci (ra-zen Lakote in Ankeletove, ki se treninga nista udeležila) bodo te dni zflključili s prvim treningom na snegu v tej sezoni. Nedvomno jim bo le-ta dobra »podlaga« za bližnje zimske dni. telesno kuiruro na Kodeljevem, saj bo verjetno učenje piavanja za študente v zaprtih prostorih veliko primernejše. Ce plavalni tečaji niso popolnoma uspeli, smo pa lahko zelo zadovoljhi z tečaji v smučanju, ki so posebno v zadnjem letu že dosegli precejšen razmah. Pri tem je velika zasluga prof, Hitija, ki je zelo do-bro organiziral te tečaje. V tej zvezi bi samo prediagali, da je potrebno smučar-ski šport med študenti še bolj razširiti, to pa bomo dosegli, če bodo posamezne športne organizacije po fakultetah prire-jale- samostojne tečaje in organizirale čiiii-več izletov v zimskošportne centre. Naj spregovorimo skega športa med no ni rešen, saj je študenti popolnoma trebno takoj urediti so za to pogoji in žin, ki jih vi vodil odbor. In kakšno je delo še o problemu strel-študenti, ki še ved-ta zvrst športa med zamrla. Stvar bo po-in organizirati, kjer interes strelskih dru-Univerzitetni strelski športnih organizacij? V študentskih športnih organizacijah bi se morala odvijati osnovna množična športna aktivnost študentov. Toda ž;al z delom vseh športnih organizacij ne mo-remo biti zadovoljni. še vedno so edini način aktivnosti le tekmovanja, ki vklju-čujejo le ozek krog študentov. Zato bo po-trebno v teh organizacijah posvetiti več pozornostj tudi drugim bolj množičnim oblikam rekreacije — npr. smučanju, pla-vanju, kolesarjenju, izletnišivu, planin-stvu, različnim letovanjem ipd. Velika po-manjkljivost ¦ za uspešno delo je tudi ze-lo slaba organizacija in pomanjkanje ka-drov v delu teh organizacij. Zato bo po-trebno lzdelati poseben pravilnik, po ka-terem bi delale te organizaeije, odbori ZŠJ pa bodo morali posvetiti več pozor-nosti kadrovskim vprašanjem, V drugih univerzitetnih centrih, kot na primer v Sarajevu, delajo zelo uspešno študent-ska športna društva, zato bi bilo primer-no tudi pri nas o tem razmisliti, sa,j bi športno društvo zelo dobro lahko dela-lo v študentskem naselju in na vseh fakultetah, kjer so že športne organiza-cije dobro delale. Ob koncu je treba opozoriti tudi na slabo sodelovanje na športnem področ-ju med ljubljansklmi in mariborskiml študenti, ki se bo moralo izboljšati. Vidimo torej, da je še precej nerešenih problemov in se zato postavljajo pred ZŠŠO in vse vključene športne organlza-cije važne naloge. Programi ZŠŠO in or-ganizacij morajo biti takšni, da bodo ak-tivirali kar največ študentov tudi v teh še precej težkih objektivnih pogojih. A.F. ŠTUDENTJE - NOViNCI! V petek, 18. oktcbra 1963 ob 15. uri, bo tekmovanje v streljamju za novince v študer.tskem naselju. K tekmovanju se lahko prfjavite neposredno na mestu prireditve. JUBilEJ Kapetan naše drža\iie košarkarske re-prezentance in po mnenju strokovnjakov njen najboljši igralec na zadnjem sve-tovnem košarkarskcm prvenstvu v Brazi-liji, ki.kor tndi eden najboljših igralccv, kar jih je nastopilo na svetovnem prveij-stvu; Ivo Daneu, je odigral v četrtek zvečer na evropskem prvenst^u v košar-ki v VVroclavu na tekmi proti Madžarski svojo s t o t o telano za dr/avno repre-zentanco.* Na tej tckmi je slavil isti ju-bilej še en naš košarkaš. To je Miodrag Nikolič iz Beograda. Daticvu, kakor tudi Nikoliču, naše is-krene čestitke. - (v zgjdovini jugoslov. košarke je do-slej uspelo le enemu igralcu preseči šte-vilko 100. To je bil dolgoletni državni re-prezentant Vilmoš Loci iz Zrenjanina, ki je še danes rekorder v nastopih za drž. reprezentanco, saj je zanjo nastopil 107-krat. Ivo Daneu ima vse možnosti, da to številko preseže že letos). REDEK JAMES THURBER Tiger, — bospod portir, prisegam, da nisem študent. Sobo potrebujem res samo zo eno noč! TINE IN TONE Bila sta dva študenta, še prijatelja po-vrh. Materialno in socialno sta si bila po-dobna kot jajce jajcu. Ob neoblečenih (da ne rečem golih) štipendijah jima to doseči ni bilo posebno težko. Tudi odnos do štu-dija sta imela enak. Vzajemno sta pristo-pala k izpitom in odstopala od njih, če so zvezde kazale slabo. Le v one, karakter-ju, sta bila različna. Minilo je poletje, prišla je jesen v de-želo in »je prišel vojske glas«. Seveda, prej sta živela kot murna, nista mislila na zimo in druge tegobe in nič kaj jima niso bile povšeči »žalostne šriftice«. Safijalo se jima je nekaj, da sta nekje brala, da še ni vse izgubljeno. Da pripa-data neki generaciji, kl ima še eno, sicer le na tihem priznano ugodnost in da lahko prebijeta med veselimi kolegi v univerzi-tetnem mestu še eno brezskrbno leto. Tre-ba pa je prinesti čmo na belem. Listino, ki žoper vse pomaga. In sta šla na lov za njo. Tine, ta ni daleč prišel. Ročno je stopil na domači faks, milo pogledal skozi linico. (Te linice so na naši- univerzi ponekod prav fletrie. Kot bi se spovedoval, je vča-sih videti, ko s tihim glasom prosiš take ali drugačne odveze.) Rekli so mu, da je že prestar, da mu ne dajo več. Skrušen se je vrnil k občinskemu možu in lepo prosil odloga. Mož pa ga je v strah vzel in Tine se je pričel pri mizarjih zanimati za neke vrste zaboj. Domenil se je z obrtni-kom, ki mu je reč takoj obljubil. Ves ve-sel (n© ja, ves vesel sicer ne, tako pa že spet ne smem pretiravati) se je vrnil na občinski urad in povedal, da bo na voljo brž, ko bo imel narejenoni zaboj. Tone, kl je bil bolj odprte glave, je ubral druga, izhojena pota. Brž je stopil na filozofijo (prej je študiral rudarstvo) in se vpisai na industrijsko psihologijo. Ob vpisu je lepo razložil, kako ga stvar hudo zanima, da ji bo posvetil vse svoje živ-ljenje in sploh je povedal vse, kar je me-nil, da je potrebno. Da si le odškme vrata na ta otok rešitve. Tudi nevarne čeri glede omadeževanega spričevala je prestal kar dobro. (Na origi-nalu se je bleščal žig prve šole učenosti, česar pa nekateri ne marajo.) Le malce denarcev in že je prisijal s preklicom ori-ginala in manjvredno kopijo. Ljudje so pa le bili zadovoljni. Saj so videli preklic. Crno na belem. No, in se je vpisal. Dobil je listek in ga odnesel k možu, ki mu je skoraj odvlekel kamerada proč od študija. Preletel je mož listino, bila je pravilno izpolnjena, žig in podpisa na levi in desni sta mu bila po-sebej povšeči. Tudi z zamenjavo življenj-skega tira se je molče strinjal, pokimal Tonetu in mu udaril žig. Stvar je bila ure-jena. Listina, žigi, kolki, vse je bilo pra-vilno, po predpisih. Za ono, kar se skriva zadaj, se niso zanimali. Da pa bo zgodba vsaj malo vesela, re-šimo hudega Še Tineta. Veste, kakšni so dandanes obrtniki. Nič ne narede ob pra-vem času. Tudi njemu niso. In je ostal tu med nami. P. S. To je morda malo za lase privlečen happy end. Najbrž pa že veste, da je pri takih zadevah za lase privlečenega še mar-sikaj drugega. ki je hotel biti kralj V džungli se je nekega dne zbudil tiger in rekel svoji družici, da je kralj Mvali. »Lev je kralj živali,« je rekla. »Potrebujemo spremembo,« je dejal ti-ger. )>žhxdi kričijo po spremembi!« Tigrica je poslušala, a ni slišala nika-kega kričanja, razen kričanja svojih mla-dičev. »Ko bo vzšel mesec, bom jaz kralj živali,« }e rekel Uger. »In mesec bo rumen, s črrti-mi proganvi, v mojo čast.« »Oh, seveda,« je odvrnUa tigrica in šla pogledat za mladlči, od katerih je eden — podobno kot njegov oče — dobil v taco namišljen trn. Tiger se je klatii skozi džunglo, dokler ni prišel do levovega brloga. »Pridi včn!« je zarjovel. »Pozdravi kmlja ztvcUi. Kralj je mrtev! Zivel kralj!« V brlogu je levinja zbudila svojega so-proga. »Kralj je tu, da te vidi,« mu j» rekla. »Kakšen bralj?« je zaspano vpraSal. »Kralj živali,« je dejala. »Jaz sem kralj živali,« je zarjovel lev i» planil ven, da bi pred nasprotnikom bra-tul svojo krono. Borba je bila grozovita; trajala je do sončnega zahoda. Vse živdli iz dzungle 90 se pridružMe. Nekatere na sirani Ugra, druge na levovi strani. Vsa bitja so sodelo-vala v boju, da vržejo leva ali da se obra-nijo tigru in nekatera niso niti vedela, če-mu se bore, druge so se borile za oba, nekatere so bile onega, ki je bil najblizji in spet druge so se blle kar tako, zaradi borbe same. »Zakaj se borimo?« je nekdo vprašal posavca. »Za stari red!« je ta odvrnil. »Zakaj ginemo?« so vprašali zebro. »Za novi red!« je odgovorila. Ko je vzšel mesec, vročičen in zabuhel in posvetil preko džungle, kjer se ni nič zganilo, sta samo papiga makao in kakadu vreščala v džungli. Razen tigra so bile vse zveri mrtve, pa še temu so bili dnevi šteti, njegov čas je po-tekal. Res je, da je bil monarh vsega, Tcar je ostalo, toda tega ni bilo videti dosti. POUK: Ne mareš biti kralj živali, če le-teh ni. VOJNA SE NADALJUJE (ZOPER STA-RA OBVESTILA): V preddverju menze v Naselju je tabla z obve-stili Mednarodnega študentskega kluba. Razstavljeno obvestih) je »do neke mere« iz mode. Tamkaj je že od pričetka junija. V tolažbo članom in vodstvu kluba — ju-nija 1963. HUDAŽEJA PLESALCEV IZ NASELJA: Preteklo soboto je (spet!) zmanjkalo naj-priljubljenejših pijač v kavarni že ob dva-najstih. Gotovo je, da bi se to zgodilo že davno poprej, toda točajki je s primerno hitrostjo strežbe za točilno mizo uspelo zdr/ati do tako pozne ure.. Na drugi stra-ni so nam iz potrošniških vrst zagotovili, da bodo prihodnjič gostje še bolj žejni, zato bi bilo priporočljivo, da sc zaloge vendar prilagodijo potrošnji. Nekdo grozi s točenjem mleka. . ZELO CRNA PIKA ZA NAPOVEDOVAL-CA: Na slavnostni akademiji, ki je bila nedavno namenjena novincem, so lahko prisotni zvedeli: da imamo v Ljubljani več univerz; da vodi študentsko organizacijo upravni odbor (!), pa tudi eden izmed go-stov je bil nasilno prekrščen. ZVEDELI SMO: Radovednežem sporo-čamo, da kljub temu, da je v deželi zavla-dala jesen, nekatere stvari še niso zrele — za objavo. Prosimo torej za malce potrp-Ijenja. GRABE2LJIVI BRUCI: Zaupniki so nam povedali, da so ob vpfcsu opazili, kako so novinci zgrabili vse formularje, ki so bili v njihovem zornem polju. Tako je pri-šlo do pomanjkanja nekaterib formular-jev. Priporočamo večjo pazljivost pud te-mi srakami! KAJ BO, KAJ BO?: Bali smo se že, da obljubljeno očiščenje Avgijevega bieva (= Ijubljanskih študentskih domov) letos ne bo opravljeno. Iz merodajnih krogov smo izvedeli, da se bo ta nadvse koristna akcija kmalu pričela. Obveščamo vse, ki so se v domove »priplazili« ali drugače infil-trirali — kakor tudi vse ilegalce, — da naj v svrho večje ekspeditivnosti pričakovanih ukrepov že kar danes pripravijo svoje kovčke in se na dani znak prično pomika-ti proti izhodu. — Hvala! RARITETA IZ NASELJA: Na uredni-štvu našega lista si lahko ogledate edini primerek gumba, ki je bil izgubljen v Na-selju v povsem nenormalnih, nenasilnih razmerah. Ker je eksponat neprecenljive vrednosti, prosimo lastnika, c'- ->aj ne pri-de ponj. I ¦ oba Ijubljanska bara pridete brez težav. S seboj II je treba tmeti le denarna sredstva in suknjič. ¦ Oboje je lahko tudi sposojeno. Glanno je, da defilirate mimo Cerberjev, ki terjajo neč kot samo bor-ni obolus, v spodobnem oblačilu. Dekleta in žene v hlačkah nimajo pristopa. Skratka, da ponavim, vstop je kaj enostaven. Ni pa vedno enako lahko izstopiti. Včasih se dogodi, da potrebuješ pomoči, pa ni nikogar, ki bi ti stal ob strani, spet drugič pa je pomagačev pre-več — od zadaj. še od pred vojne nam je ostala kategorija boljših stvari: n. pr. boljša familija, boljša trgovina — kljub temu, da takih stvari dandanes, žal, res ni več. Tako je tudi pri teh polnočnih turističnih fza tujce) in rekrea-cifskih (za domačej objektih. Oglejmo si najprej »ta boljšo reč«. Nočem delati reklame za tovrstne institucije, 0 upo-Uevajoč reklo, da je treba vsako reč poizkusiti (vem, da se tega ne boste mogli ¦ vzdržati) vam, drugi bruci, toplo priporočam. da st te reči ogledate raje prihodnji mesec. Razlika meb obema institudjama je predvsem v ceni. Poleg konsumacije je treba spodaj plačati tudi vstopnino, kajti zato vara nudijo »artistič' ni in še internacionalm« program. To pa je videti takole: Eno uro po uri strahov, le-ti pridejo. Pri nas smo tako vajeni zamud. Vsak mesec so drugaMi. Le avgu-sta je zrak čist, ker so vsi na morju. Oni, ki razkazu-jejo spretnosti svojih udov, niso kratkočasni. Podobni so nekaterim vašim prijateljem, ki morebiti znajo dva, tri irike s kartami in potem vsiljujejo demonstracijo le-teh. Razlika je v tem, da se s prijateljem lahko pogo-voriš, tu pa morač pač potrpeti, če ne celojoj, sodelo vati. Potem si še ob uro — dobiš jo na koneu nazaj (vsaj to), nakar je že na vrsti naslednja internacionalna zvezda. Ob zvokih orientalne muzike (le dve možnosti: Mustafa ali nekaj starejša skladba Na perzijskem trgu) pridrobi bosonoga deva. Ona ne kaže spretnosti svojih udov. Ogrnjena je v vsaj troplastno oblačilo, ki ga slači s pomočjo gostov. (Navadno so to starejši, dobro situi-rcmi gospodje, ki imajo s tem .veselje.) Temperatura v lokalu naj bi — baje zaradi njenih odkrivanih čarov — rastla — v kar pa ne gre verjett. Poznamlce pusti pred-stava običajno hladne, saj se nemalakrat kakšen korak ali drug spodrsljaj ponesreči. Tudi Ijudje, ki nam po-sredujejo ta artistični program, so kaj čudnega okusa in si ne belijo preveč glave, če deva ni dovolj postavna za take reči. Verjamete lahko na besedo, da ta reč ni dosti pri-da. Se huje pa je, če sev areni preganjata dva, brhak mladenič in mladenka, ki se pretegujeta, odmetavata, pritegujeta in sploh delata drug z drugim čudne reči. Vač zabave kot ta program, ki ne traja več kot eno uro, vam nudijo lahko gosti in gostje. Teh ni nihče najel, za njifiovo početje v lokalu tudi nihče plačal, pa vendar se zaradi mjih lepo zabavate. Večina Ijudi je sem prišla tako, iz človeških potreb, naj bo takih ali takih. Skoraj za nikogar ni obvezno hodit v bar, zato ne tarnajte, če boste tja zaMi in boste odšli nezadovoljni. Vzemite življenje takšno kot je — tam dol. In kakšno )e? Ni dosti prida. Če niste prišli v dobri družbi, tam dol je tudi ne boste dobili. Kaj pa zgoraj? Morda v nebeslh. V »raufnku« pa gotovo ne. Torej, oglejmo si še drugo plat kahle, saj to — iurizem gor ali dol — kaj drugega tudi ni. Dvi-gcdo te popelje na vrh. Voljnih mladenk — brez števila. TuM zahtevne niso tako kot one spodaj. Drži se vedno na desno roko in zašel boš v temačen kotiček, kj&r ne razpoznaš, kaj kdo dela ali kaj se z njim godi. No, pa saj je bolje tako. Se vsaj sramota ne kaže. Naj vas ne moti to, kar danes nikogar več ne moti. Vsi smo Ijudje! živeti je treba :n brez tega ne gre. Vča-sih, veste, dobrih deset let je tega, so se Ijudje še obre-govali ob izgubljena dekleta v rumendh puloverjih, kar je bil tedaj znak cehovske pripadnosti. Zdaj pa je na&<. oblačilna industrija (konfekcija še ne) nekaj napr. -to-vala, tudi izkaznic je čedalje več sort, od tramvajskih naprej, tako da skoraj nlč več ne razločiš. Pa še nelo-jalna korikurenca! Ja, turist res ne more zgrešiti. Na? še kdo reče, da jim ne nudimo zabave. Včasih ga prVz malo draže taka reč, no, pa pusti nekaj več denarja v deželi. Pri tovrstnem ttuizm-.i so tudi domiči Ijudje upoštevani. Saj tako je tudi prav. če že drugod nc morejo do korita, jih ra.de volje pripustimo k njemu na tem poprišču. Mi pa jo uberimo raje domov Studirat dli pa na golaž v Kolodvorsko, Za tako gostilništvo še premoremo. NOVICE NA KRATKO Sestanki fakultetnih odborov Fakultetni odbor Fakultete za naravo-slovje in tehnologijo je že n* prvem red-nem sestanku — ti sestanki bodo po za-gotovilu dopisnika redno vsak teden — razpravljal o novincih in za njihov spre-jem sprejel več sklepov. Predvsem jih bo-, do seznanili z dejavnostjo in organizacijo Zveze študentov, nekateri profesorji pa jim bodo pojasnili način študija in štu-dijske pogoje. Med drugim so po oddelkih FNT razde-lili tuci; spominske značke, ki jih študen-ti odkupujejo kot pomoč Skopju. Dogo-varjali so se za uvedbo jezikovnih teča-jev, ki naj bi jih organiziral FO za skop-ske študente. Dobrodošlica novincem ZAGREB: Tradicionalne prireditve ob Tednu novinca v Zagrebu, se bodo zače-le 21. t. m. s svečanim defilejem v špbrt- Prvi sestanek skopskih študentov V preteklih dneh je bil v kavarni štu-dentskega naselja prvi sestanek skopskih študentov, ki bodo po potresu v tem me-stu ostali v Ljubljani in se šolali na ljub-Ijanski univerzi. Sestanku so prisostvovali: prodekan teh-nične fakultete iz Skopja doc. ing. Trajko Georgijevski, podpredsednik Univerzitetne-ga odbora ZSJ iz Skopja Tihomir Delav-$ki, generalni sekretar ljubljanske uni-Verze Edo Grgič, predsednik UO ZšJ Ljub-ljana Janez Kocjančič in drugi. V pozdravnem govoru je Janez Kocjan-čič seznanil 95 udeležencev sestanka (sodi-jo pa, da je skopskih študentov v Ljublja-ni še več) z nekaterimi akcijami, ki sta jih takoj po potresu začeli Ijubljanska univer-za in Zveza študentov. Omenil je, da so na razpolago 104 štipendije (zadnjo je dala RTV) in jim sporočil, da vlada na vseh na-ših fakultetah pripravljenost po najboljših močeh pomagati skopskim študentom. Ta pripravljenost se kaže v nekaterih olajša-vah, ki so sprejete za te študente, prav tako pa bo Zveza študentov omogočila Ma-kedoncem, da se bodo kar v najkrajšem Času privadili novemu okolju in premo-stili težave, ki jih imajo pri razumevanju slovenskega jezika. Pn-dstavnik skopskih študentov se je ljub-Ijanskim zahvalil za vso dosedanjo pomoč in se-znanil prisotne o situaciji na skopski univerzi. Se enkrat_jc poudaril, kako velika je pomoč, kl jo nudijo Skopju vsl naši delovni Ijudje in kako veliko je prizadcvanje Skupnosti univerz in Zve-ze študentov Jugoslavije za ztnanjšanje težkih po-gojev, v katerih bodo morali letos študirati skop-ŠH študcntje. Izrazil pa je prepričanje, da se bo-do skopski študentje kmalu vključili v delo in fivljenje na ljubljanski univerzi in tudi v Zvezl Studentov nadaljevali dclo, ki so ga začeli v Ma-kedoniji. Prodekan doc. Georgijevski je nato govoril o nekaterih problemih prilagajanja študentov štu-dijskim pogojem in otncnil tcžave, ki bodo za Skopske študente nastalc v času študija. študentje so se zanimali za nekatere probleme štipendiranja, stanovanj in je-zika. Predlagali so, da bd lahko že kaj kma-lu začeli z jezikovnimi tečaji, ki bi jih lahko vodili tisti Makedonci, ki so že več let v Ljubljani in dobro poznajo sloven-ščino. Med drugim so tudi omenili, da imajo nekateri slabe stanovanjske pogoje, ki izključujejo vsak resen študij. Z do-končno ugotovitvijo števila študentov — je bil odgovor — pa bo tudi to vprašanje re-ieno, saj je v nekaterih domovih še do-volj prostora. , Ob koncu so izvolili tričlanski odbor, ki bo koordiniral svoje delo z UO in temu organu tudi postavljal vprašanja, ki se bodo še pojavila. BSL. ni areni »Mladosti«, kjer bo nastopilo ok-rog 1000 udeležencev prireditev v Tednu novinca. Na ta dan si bodo bruci lahko ogledali brezplačno predstavo zagrebških gledališč, v naslednjih dneh pa jim bodo predstavili vso študentsko dejavnost. Med drugimi bo nastopilo tudi kulturno-umet-niško društvo »Ivan Goran Kovačič«, no-vinci pa bodo prisostvovali še koncertu zabavne glasbe p. v. Miljenka Prohaske. Zanje je pripravljen sprejem, ki ga bo organizirala Zveza študentov in katcre se bo udeležil tudi novi rektor zagrebške univerze, prof. ing. Slavko Macarol. Prehitri Mile... BEOGRAD: Na gradbeni fakulteti v Be-ogradu traja po statutu študij osem se-mestrov. Poleg tega pa je potrebno štu-dentom za lokončanje diplome še naj-manj 3—4 mesece. Toda to so samo te-oretične možnosti, kajti praksa kaže, da traja študij na tej fakulteti 7 — 8 let v povprečju, to se pravi 14 — 16 semestrov. To je pri študentih ustvarilo prepričanje, da se ne morc diplomirati prej. Primer Mileta Rašiča je vse vrgel na no-ge. Mile je diplomiral točno sto dni pred »teoretičiiim« rokom. Ne dvomimo, da mu je ta uspeh mar-sikdo zavidal, prav tako pa smo tudi pre-prečani, da je čestitk kar deževalo. Študentski zapori? ZAGREB: Redalcija Studentskega lista je prejela pismo, v katerem se podpis-nik pritožuje, da sc vratarji v študent-skem domu »Ivo Lola-Ribar« nesramni, da psujejo študente, ki prihajajo v dom, in da se ne dfžijo predpisanega reda. Do-gaja se tudi to, pravi pisec, da v teh pre-pirih pride pogosto tudi do fizičnih obra-čunavanj, čemur dajo povod vratarji, ki jih je uprava zaposlila kot stalne usluž-bence. Pisec še sprašuje, če je mogoče, da na takih delovnih mestih opravljajo službo ljudje, ki so jim študentski pro-blemi tuji in ne poznajo osnovne olike ter grozi, da bo to vprašanje sprožil na skupščini doma. »Ali je to zapor ali dom?« sprašuje. Odgovor uredništva, ki je raziskalo zadevo, pa prikaže »vprašanje« v drugač-.. ni luči: Študentje prihajajo pozno ponoči do-mov. od dobre volje prepevajo in razgra-jajo. Vratarji jih mirijo, toda zgodilo se je, da jo je že marsikdo skupil kljub najboljšitn namenom. Ceprav so prekrške posaraeznikov vratarji zabeležili, uprava ni podvzela nobcnih sankcij, ker pričaku-je — kakor uredništvo Študcntskega li-sta — da bo letna skupščkia koristnikov doma »Ivo Lola-Ribar« obračunala s pre-napetimi posamezniki. SftDC U 1 a UrEH LJi Nevenko in Gora&da V soboto, 12. oktobra ob pol dvanajstih, je bilo pred magistratom kar živahno. Posebno so bili radovedni številni študentski obrazi, saj sta ob tej uri stopila v zakonski stan njihova kolega NEVENKA FURLAN IN GORAZD CRNEK. Vesela in nasmejana smo ju pričakali pred poročno dvorano. Prav rada sta se odzvala naši prošnji za kratek razgovor. »Kaj pa študirata?« »Arhitekturo. Oba.« »Jesen je, pa ne da sta se odločila prav za današnji dan zaradi izpitnih rokov?« »Nekaj tudi, predvsem pa zaradi začetka novega šolskega leta, tako da bo na novo vse...« »Upam, da ne bom indiskreten, če vprašam: kako kaj študij?« »Reformirano.« »Rada plešeta? Vama je kaka melodija še posebno pri srcu?« »Oba zelo rada. Najina melodija pa je Stranger on the Shore v instrumentalni ali v vokalni izvedbi.« Ponudila sta, da nam pošljeta ploščo, vendar pa jima za navdušenje nad njo — verjamemo. »Mislita, da je študentovsko življenje na naši univerzi premrtvo?« »Skoraj. Sicer pa je tako, kakršnega si v družbi kolegov saml ustvarimo.« »Vsakdo si že vnaprej želi, da bi bil zakon, ki si ga z nekom ustvari, srečen. Kaj mislita, kateri je — razen Ijubezni — prvi pogoj za to?« »Razumevanje.« »Imata v načrtu poročno potovanje?« »To sva opravila že v počitnicah.« »Kaj bi sporočila našim bralcem?« »Poročiti se je zelo lepo in ni ti žal, tudi če še nisi diplomiral. Saj konec koncev se da študij in zakon nekako uskladiti... Vsem bralcem še posebej želiva — ne da bi vam hotela dajati komplimente — naj uživajo ob zelo dobri Tribuni...« J. PREŠEREN pisma uredništvu' STREL V PRAZNO NaH razgledi so v letošnji 19. številki pod naslovom »Incident« objavili gloso, ki je vzoren primer publicistične dezin-formacije. Zato mislimo, da je treba, pre-den se vprašamo po namenih takega pi-sanja, najprej pojasniti, v katerih svojih sestavinah se objavljeni prispevek ne uje-ma z dejstvi. Res je, da je 22 študentov diplomahtov prve stopnje Ekonomske fakultete dobi- 10 vabila, naj se udeleže svečane podelitve diplom in res je, da so jim 24. septembra te diplome bile tudi razdeljene. Po razde-litvi diplom je dekan Ekonomske fakulte-te Stane Krašovec vprašal študente, koli-ko jih je že vpisanih na drugo stopnjo. Ker je bilo vprašanje naslovljeno brez-osebno na vso skupino in ker nihče še ni bil vpisan, so diplomanti večinoma molča- 11 in tudi niso odgovorili na vprašanje, ko~ liko se jih misli takoj zaposliti. Sledilo je vprašanje tov. dekana, če sploh znajo govoriti. Tu pa je treba vedeti, da nekdo, ki je diplomiral na Ekonomski fakulteti, pa čeprav samo na njeni prvi stopnji, zna odgovarjati na vprašanja; da je velik del skupine imel Le sklenjeno pogodbo o šti-pendiji za drugo stopnjo in da so znaten del teh prvih diplomantov prve stopnje predstavljati prav dobri in odlični študen-tje, ki so si brez dvoma upravičeno želeli nadaljevati šttidije. Zato je študenie tako spraševanje in ob taki priliki neprijetno presenettto. še posebej, če pomislimo, da je trenutek, ko študent prejme diplomo, zanj eden najslovesnejših življenjskih do-godkov. Zato študentje tudi niso »inten- cij zakonodajalca in dekanove izjave«, ki je sledila potem, ko se je izkazalo, da ve-čina diplomantov želi nadaljevati študij, »ocenili za žalitev«, ampak so bili upravi-čeno razočarani nad tako »slovesno« po-delitvijo diplom. Povemo naj, da bi taki razgovori bili popolnoma upravičeni tedaj, ko so se študentje vpisovali na Ekonom-ko jakulteto, tedaj, ko so sklepali štipen-dijske pogodbe in pa med študijem, ni-kakor pa taki in tako vodeni razgovori ni-so »v navadi ob takih priložnostih«. Reforma visokega šolstva in tudi refor-ma študija ekonomije je proces, ki ne te-če gladko, po že v naprej določenih she-mah in vedno tudi točno v skladu s potre-bami prakse. Pri reformi študija smo si vsi, tako zakonodajalec, kot tudi študent-je in univerzitetni učitelji na jasnem sa-mo o temeljnih in bistvenih načelih, v skladu s katerimi je treba na novo organi-zirati študij na fakultetah, ki jim je tre-ba prilagoditi razvrstitev posameznih pred-metov po semestrih in ki jim mora ustre-zati vsebina študijskih programov. Eno od moznih rešitev tako zastavljenega pro-blema reformiranja visokošolskega šudija predstavlja tudi sedanji način študija eko-nomije, ki pa nikakor ni dokončen in nje-gove ustreznosti tudi praksa še ni potrdi-la. Iz tega in samo iz tega vzroka tudi po našem mnenju »ni moč zameriti nikomur, če hoče nadaljevaii visokošolske študije tudi, če njegov študijski uspeh te name-re ne opravičuje«. Seveda pa to v našem primeni velja le za del »priztidetih. študentov, katerih miselnosti ni mogla reforma čez noč reformirati«. Da pa je reforma visokošolskega siste-ma proces, ki še teče, ki je marsikje ubral napačna pota in ki še ni zajet v neke dokončne oblike, dokazuje tudi izred-na skupščina Zveze študentov ekonomije. Ta skupščina je bila sklicana zaradi neure-jenih študijskih razmer na Ekonomski fa-kulteli, zaradi 7ieustreznih študijskih pro-gramov za nekatere predmete, zaradi ne- realno postavljenih študijskih pogojev in pa zaradi anonimnega pisma študenta III. letnika Ekonomske fakultete, ki odkrito in pogumno, ponekod zaletavo in nepre-mišljeno, vendar marsikje pravilno anali-zira in kritično ocenjuje študijske razme-re na Ekonomski fakulteti. Vse to je bilo vzrok za sklicanje izredne skupščine in ne »incident«, kot pišejo NR in ki se je do-godil šest dni kasneje. O neprimernem na-činu podeljevanja diplom je bilo govora le mimogrede, brez predhodnega posveto-vanja z vsemi prizadetimi študenti. Ome-nil ga.jele predsednik Fakultetnega odbo-ra ZŠE na koncu svojega poročila, sknp-ščina sama in s tem Zveza študentov pa o njem ni sprejela ruobenega sklepa. Ko smo tako pojasnili nekatera dejstva, mislimo, da se je treba vprašati še po na-menih takega pisanja. Iz vsega sestavka je namreč precej jasno razvidno že kar mučno prizadevanje zlorabiti ta »incident« za diskreditiranje: 1. študentov, ki so jim bile podeljene diplome prve stopnje, 2. izredne skupščine Ekonomske fakulte-te, 3. Zveze študentov ekonomije in 4. s tem posredno tudi vse Zveze študentov. Zato mislimo, da v tem primeru ne gre samo za publicistično neodgovornost, za preprosti in tudi sicer neopravičljivi lap-sus, ki je nastal iz nepoučenosti ali po-polnega nepoznavanja predmeta pisanja, ampak, da so NR in njihovi bralci nased-li rafiniranemu in neskrupuloznemii po-skusu diskreditirati kostruktivna prizade-vanja študentov za uspešno uveljavitev re-forme visokošolskega šudija, ki so jih iz-razili tndi na nedavni tzredni skupščini. Obenem tako pisanje umetno zaostruje od* nose med študenti in njihovimi univerzi-tetnimi učitelji, ki so bili in so tudi sedaj na Ekonomski fakulteti popolnoma zdravi in kooperativni. Namesto, da bi NR prispevali svoj de-lež k razpravi o načinu študija ekonomi-je, so — vsaj tokrat — ustrelili v prazno. Zveza študentov ekonomije Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja Univerzitetni odbor ZŠJ — Ureia uredniški odbor — Glavni urednik Drago Mirošič — Odgovorni urednik Peter Jambrek. — Uredništvo in uprava Tribune: Palianska 6 II — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Lelna naročnina 400 dinarjev — posamezni izvod 20 dinariev — Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Casopisno podietie »Delo«, Liubljana, Tomšičeva 1. telefon 23-522. Poštnina plačana v gotovini.