Političen list za slovenski narod.
Po poŠt! prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljsi: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če ae tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/s6. uri popoludne.
^■Jtev.	V Ljubljani, v ponedeljek 6. februarija 1888.	Letnik XVI.
\emsko-avstrijska zveza.
Z Dunaja, 5. februarija.
Včeraj in danes se vsi listi pečajo z avstrijsko-nemško zvezo, ki sta jo tukajšna „"\Viener Abend-post" in berolinski „Reichsanzeiger" objavila v petek popoludne. Vladi ste si bile svesti, da bode ta objava vplivala na vse javne zadeve in da jo bode zlasti borza obračala v svoje namene. Da bi torej nezanesljiva telegrafična poročila borz po nepotrebnem ne vznemirjala prebivalstva, bilo je med našo in be-rolinsko vlado dogovorjeno, da to pogodbo objavite ob enem in istem času; in ker berolinski „Reichs-anzeiger" izbaja precej popoludne, nekaj ur prej, kakor dunajska „Abendpostu, zadržali so v petek izdajo „Reichsanzeiger"-ja toliko časa, da je prišel ljudem ob enem v roke, kakor naša „Abendpostu in da so bila telegrafična poročila borzijanskib špekulantov nepotrebna. Previdnost naše in nemške vlade pokazala se je pa tudi v tem, da ste dotično pogodbo objavile v večernih listih, ko so bile borze svoje delo za isti dan že dovršile. Ako bi se bilo to zgodilo dopoludne ravno pred pričetkom borznih kupčij, bi bilo to v prvem hipu tako močno vplivalo na nje, da bi bili nekateri jako hudo čutili dotične nasledke, tako pa so imeli ljudje čez noč dovolj časa, mirno pretresati ta dogodek in se ne nepremišljeno spuščati v borzne špekulacije.
Kar se tiče pomena in namena te objave, razni listi, pa tudi razni krogi sodijo raznotero. V tem pa so vsi edini, da je ta objava povsod napravila jako dober vtis in da je odstranila tisto negotovost in natolcevanje, ki se je tako pogosto izražala glede prijateljstva in poštenih namenov Nemčije proti Avstriji. Ne samo pri nas doma, ampak tudi tukaj na Dunaji, in ravno tako v vseh deželah, ne izvzemši Ogerske, sodila se je sploh, da se pri vseh še tako laskavih zagotovilih na Nemčijo ni prav nič zanašati, da nas hujska v boj zoper Iiusijo z ua-menom nas v primernem času pustiti na cedilu in v svoj lastni žep spraviti ves dobiček. To natolce-
LISTEK.
Kaj se more le v večjih mestih zgodili.
(Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil Y.)
(Dalje.)
Imel je že veliko opraviti policijski nadzornik s prebrisanimi tatovi, goljufi in kar je te vrste ljudi, pa da bi mu bil kateri še kaj tacega nagodil, tega še vendar ni doživel. V njegovem vozu pelje ubežnika njegov lastni strežaj! To je pa že preveč 1
„Rogatega si videl v vozu, ne meue;" zareži razdražen nad paznikom. Pa hitro premaga svojo jezo. Razsajati nič ne pomaga, tudi je policijski vojak popolnoma nedolžen, čemu ga tedaj oštevati?
„Kam je šel voz od tii naprej?" praša zopet mirno.
„Tam le je zavil v vrtnarsko ulico, pa kaj naglo je vozil."
Vrtnarska ulica bila je precej dolga, pa ker so navadno tam le vrtnarji vozili svoje pridelke na trg, ni bilo nobene stražnice za policijo. Tedaj tudi policijski nadzornik ni mogel poizvedovati, kam jo je zavil ubežnik.
Imel je zločinca skoraj v pesteh, in zdaj mu
vanje mora sedaj obmolkniti; objavljena pogodba nam kaže, da nemško-avstrijska zveza ni samo nekako splošno zagotovilo prijaznega in vzajemnega postopanja ene države proti drugi, ampak da ima prav natančne določbe tudi za slučaj, ko bi eni ali drugi državi pretila nevarnost od zunaj.
Glede tega slučaja je na prvi pogled razvidno, da ima ta pogodba čisto hranilen namen. Nemčija in Avstrija ste se med seboj tesneje zavezali, ne da bi druga drugi pomagala razširjati svoje meje, ali se maščevati nad kakim malo priljubljenim ali nadležnim sosedom, ampak da druga drugi pomaga ohraniti splošni mir in da svojih narodov ne spravljate v negotovost in nevarnost, ki jo prizadeva strah pred vojsko, ki zadržuje in kakor vedna mora tlači splošni razvitek narodnega in državnega blagostanja. Ker gotovo je, da ima vsaka država lepši mir, ako bojaželjni sosedje vedo, da ima mogočnega zaveznika in prijatelja, ki ji pri kakem napadu nemudoma priskoči na pomoč. To je gotovo edino pravo in pošteno načelo, kateremu mora pritrjevati vsak pameten in trezno misleč človek, zato morajo biti narodi obeh držav merodajnim krogom le hvaležni, da se nemška in avstrijska vlada v svoji politiki držite tega zdravega načela in da ne hrepenite po vojski.
Enako jasno je drugi na strani pa tudi razvidno, da je nemško-avstrijska zveza v prvi vrsti obrnena proti Rusiji. Vemo sicer, da Francozi komaj čakajo trenutka, ko jim bode mogoče napasti Nemčijo in se nad njo maščevati zaradi nesrečne zadnje fran-cosko-nemške vojske. Toda Nemčija vč, da Francozi pri svojih notranjih zmešnjavah še dolgo ne bodo mogli pričeti maščevalne vojske, da se ji torej Francozov samih ni treba bati in protizaveznikov iskati. Na drugi strani se je pa pokazalo, da Rusija dosledno vso svojo pozornost obrača na skorajšnjo izvržitev Petrove oporoke in da ni zadovoljna, ako se na jugu osnujejo samostalne države, ampak da hoče ona vso vzhodno Turčijo za-se imeti. In ker po vsi pravici sodi, da Nemčija in Avstrija temu
uide, pa na tako nenavaden način. No, to že presega vse meje! Lahko si mislimo, kako je kuhalo v prsih generalovih. Zdaj mora on peš hoditi in precej daleč v svojo palačo. To mu skoraj zdaj najbolj kaže. Doma hoče počakati voznika, da zve pot, kateri si je izbral Markovkov.
Bil je pa preveč razburjen, da bi mogel mirno čakati doma. Naravnost gre k bližnjemu policijskemu komisarju v pisarno. Tam hoče še vse bolj natanko prevdariti, in če bode potreba, tudi po noči sklicati na delo vse policijsko osobje.
V pisarni dobi komisarja in tudi poveljnika policajev na konjih. Poslednji se zelo čudi, ko vidi generala, komisar bil je takih pohodov že navajen, če tudi na večer.
„Ekscelenca, kaj ste se potoma premislili, niste
šli v carskoje selo?"
„V carskoje selo? Kako to mislite?"
„Saj še ni pol ure, kar sem Vas srečal na cesti, ki pelje v carjev grad, in ker Vas zdaj tukaj vidim, smem pač soditi, da ste si premislili."
To je bil za generala pravi odgovor. Torej ubežnik jo je ubral proti carjevemu gradu, in tudi konjiče stotnik ga je spoznal.
„I\aj ste me res videli, gosp. stotnik, pred pol ure na tistem potu?"
ne morete meni nič, tebi nič pritrditi, zato se že nekaj let sem pripravlja, da v primerni priliki zgrabi svoja nasprotnika in s silo pridobi, kar z lepa ne more. Spoznavši veliko nevarnost, katera od tega soseda sedaj v prvi vrsti preti obema državama, ste se med seboj pogodili, da ste v tem slučaji solidarni, da druga stoji za drugo, in da napad Rusov na eno izmed nju veljii kot napad na obe, ki ga hočete odbijati s združenimi močmi. Ako bi se utegnilo pa primeriti, da bi Rusija morda koga drugega pripravila k vojski zoper eno izmed nju in ga v tem boji kot zaveznica podpirala, morate se obe državi tudi v tem slučaji v bran postaviti s združenimi močmi. Po sodbi Nemčije in Avstrije največja nevarnost za obstanek miru preti od Rusije, in zato je umevno, da ste se ravno proti tej državi tako odločno in tako izrečno zavezali. In tudi v tej točki moramo prav odkritosrčno pritrditi nemško-avstrijski zvezi. Kdor hoče narodom tolikanj potrebni mir kaliti, naj ve iu skuša, da si narodi tega dragocenega zaklada ne puste jemati brez upora, in da hočejo predrznega napadnika krotiti po zasluženji.
Naj sedaj nekoliko spregovorim še o namenu, da se je po vzajemnem porazumljenji obeh vlad objavila avstrijsko-nemška pogodba. Nekateri sodijo, da je to nekak opominj za Rusijo, češ, vedi, da stojeve druga za drugo, ako ktero-koli izmed naju napadeš. Toda gotovo je, da je ruski carin tudi vnauji minister vedel o posameznih točkah te zveze, da torej po njeni objavi nič novega ne izvesta. Pač pa ruski narod izve nekaj, kar dosedaj še ni vedel, iu skoraj se bo videlo, kako bode tamošnje časnikarstvo sodilo, bode li še zmerom tiščalo in sililo k vojski, ali pa se bode postavilo na stališče carjevo, ki za svojo osebo ne želi nobene vojske. Angleški list „Times" dvomi, da bi objava na Ruskem napravila povoljen vtis, češ, da je to nekaka zaušnica, kojo ruska prevzetnost ne bode mirno spravila. Toda glede na gori omenjeno trditev, da sta car in vnanji minister poznala avstrijsko-nemško pogodbo, se nikakor ne more trditi, da bi bila njena objava
„To je gotovo!" Saj dobro poznam Vašega konja in voz. Naglo ste dirjali mimo mene, pa spoznal sem Vas dobro. Tudi sera Vas vojaški pozdravil, in Vi ste mi molče odzdravili.
Zdaj je tudi general spoznal, kje mora svojega moža iskati.
„Gospod stotnik! Morete li naglo dva konjika preskrbeti? Pa morata biti izvrstna jahača. Vsak naj ima seboj tudi svetilnico!"
„Kakor ukažete, ekscelenca! V desetih minutah bodo najboljši konjiki pripravljeni. Zato bom že jaz skrbel.
Ni bilo po tem pogovoru prešlo deset minut, ko je drvil general Bebučev z dvema konjikoma po cesti k carskemu gradu.
Snežiti je nehalo. Počasi razpode se tudi megle in na nebu se lesketa toliko zvezd, kakor jih le po zimi moremo videti.
Voz policijskega nadzornika hiti urno naprej. Konj bil je izvrsten tekalec, in ker ni bil ravno obložen, dirja po gladki cesti, da je bilo veselje. Strežaj gledal je le na konja, na pol se je ozrl le takrat nazaj, kedar mu je njegov gospod kako povelje dal. Danes pa molči general v vozu. Gotovo kaj imenitnega premišljuje, najbrž se mu zelo mudi k carju. Zato priganja konja, naj teče, kar le more.
zaušnica za Rusijo, češ, naj le pričenja vojsko, če ima „korajžo in šneid". Marveč se nam dozdeva, da je to nekak zadnji poskus ohraniti mir in pametne in poštene ljudi na Euskem poučiti, da Avstrija in Nemčija ne želite in ne iščete vojske, ampak da vsa nevarnost evropskemu miru preti le od Rusije, da pa tudi njo zadeva vsa in edina odgovornost za vso prelito kri in za neizmerna zla, ki jih vojska človeštvu prizadeva.
Se eni sodijo, da je objava nemško - avstrijske zveze pričetek ali ouvertura vojske, in da hočete naša in nemška vlada s to objavo svoje narode nekako pripraviti na reči, ki imajo slediti. Rekli smo že, da vse želi miru in da ljudje z nekako skrbjo pričakujejo, kaj prinese prihodnost. Vse se boji, da bi ne bil izid vojske za nas neugoden in z nekakim strahom pričakuje konečne določbe. V teh okoliščinah objava nemško - avstrijske zveze jako pomirljivo vpliva na vse prebivalstvo. Na eni strani nam je porok, da se naša država ne spušča predrzno ali labkomišljeno v boj in da je vse storila, kar je mogla, da bi svojim narodom ohranila mir; na drugi strani pa nam priporoča, naj se tudi za slučaj preveč ne bojimo in skrbimo, ako bi prišlo do vojske, ker ne ostanemo sami, ampak imamo trdnega, v vojski skušenega zaveznika, v čigar družbi se nam ni bati slabega izida.
Kako ruski listi o tej objavi sodijo, dozdaj še ne vemo; upajmo, da se bodo tudi oni streznili in odsvetovali od vojske, ki ne obeta druzega, kakor izgubo, naj bo srečna ali nesrečna. Ako pa pride vendar le do vojske, bodo vsi naši narodi pokazali, da se svoje dolžnosti kot zvesti Astrijci zavedajo in da se hočejo za svojo skupno domovino v najlepši slogi in hvalevrednem tekmovanji do zadnjega zdih-ljeja vojskovati. Bog pomozi!
li šolskemu vprašanje?.
Od odbora, katerega imena so podpisana, dobili smo pred nekaterimi dnevi peticijo za versko šolo s prošnjo, da jo objavimo. Peticija se glasi:
Visoka zbornica poslancev!
Prežalostne prikazni sedanjih dni, posebno pa vedno rastoče število mladih hudodelnikov vzbujajo resna premišljevanja. Strah božji, zvesta udanost cesarju in državi, živa dejanjska morala, vestno življenje ia delovanje vedno bolj ginevajo; na mestu njih se širijo raaterijalizem, brezozirna in brezvestna želja po bogastvu, brezmejni pohlep veselja in hitri propad nravnosti in poštenosti. Le premnogokrat ni le revščina, ki zapelja mladenča ali deklico na pot hudobije, marveč pomanjkanje verskega prepričanja in nravne moči. Opravičene so tožbe dobrih učiteljev o taki mladini, a pomagati si ne morejo. Ta mladina je grenka žalost krščanskim starišem, ki vprašujejo nemirnim srcem: Kaj bo iz mojega otroka? Ta mladina je opravičen strah vsem pravim in zvestim domoljubom, ki krvavečim srcem vidijo, kako se majejo glavni stebri državne sreče pri mlajšem zarodu.
Začetke teh žalostnih prikazni moramo premnogokrat iskati v naravnih posledicah brezverske
Markovkov sedi molče na mehki blazinici. Eno uro sta že dirjala iz Petrograda. Se dve uri in on je v zavetji. Naj se odpravijo tudi precej za njim, ne bodo ga došli. Že je v duhu gledal, kako bo brez skrbi vžival tam kje na Angleškem bankirjeve rublje in se posmehoval petrograjski policiji, katero je tako vspešno vodil za nos. Kako se bo jezil tudi general Bebučev, ker je sam posodil voz in konja, da je ubežal. Nobenega voza do sedaj še nista srečala. Kdo bo tudi ob tem času zunaj mesta v mrazu? Vsakega sedaj le bolj vleče k gorki peči.
Zdaj zapazi voznik pred seboj veliko in težko kočijo, ki se hitro približuje. Ob straneh ceste bili so kupi stolčenega karanja za posipanje. Oba voznika vozita pa le po sredi ceste. Strežaj generalov zaupije svojemu tovarišu nasprotnega voza, naj se ogne bolj na stran. Pa ta je ali preslišal opomin, ali pa je bil preveč ponosen na svojo gospodo. Naj se pa mali nasprotni voziček ogne ali obstane. Težki in dobro kovani kočiji ne preti nobena nevarnost, če tudi skupaj zadeneta, misli si. Markovkov vstane po konci, ko začuje glas svojega voznika. Ko zapazi nevarnost, hoče skočiti iz voza, pa bilo je že prepozno. Težka kočija prevrne mali voz in Markovkov leži v blatu poleg ceste v grapi. Konj generalov skoči na stran in zlomi os.	(Dalje prih.)
šole, ki izvirajo iz duševnega razpora med katoliškim veroučiteljem in drugovernim, nevernim ali brez-vernim učiteljem drugih strok in se razvijajo po škodljivih, veri in sploh pozitivnemu krščanstvu sovražnih časnikih.
Proti tem velikim napakam je le jedno sredstvo: Da se šola odločno povrne k pozitivnemu krščanstvu, torej verska šola.
Naj pomisli visoka zbornica poslancev, da enodnevna zamuda v tem prevažnem vprašanji nenado-mestno škoduje skupni domovini, in da je skrajni čas, da se zatre to zlo z modrimi postavami.
Zato stavimo udano prošnjo:
Visoka zbornica naj se prej ko mogoče posvetuje o postavnih določbah, po katerih bodo stara preskušena in blagovita krščanska načela zopet popolnoma veljavna v avstrijskih ljudskih šolah.
Egbert grof Belcredi (Brno). J. Baumann, tovarnar (Dunaj). Dr. Andrej čebašek, prelat in kanonik (Ljubljana). Karol grof Chorinsky (Solnograd). Jos. Gregorig, tovarnar (Dunaj). J. Heindl, zapisnikar peticijskega odbora (Dunaj). Pr. Krones, vodja meščanski šoli (Novi Jičin). H. Kirsch, knjigotržec (Dunaj). Franc Košar, kanonik (Maribor). Grof Ledebur-Wichelu (Praga). Adam Latschka, duhovnik (Dunaj). J. Mittendorfer, župnik (Schwert-berg). Karol Ervin grof Nostitz-Rieneck (Praga). Pr. baron Raapp (Inomost). Fr. baron lieyer (Celovec). Ernst grof Sylva - Tarouca (Praga). Grof Segur (St. Peter N. Avstrijsko). Dom. Sillicky, stolni prošt (Poreč). Grof Ferdinand Spiegl - Diesenberg (Moravsko). Dr. G. Sctnvarz (Dunaj). Franc Schuh, zasebnik (Dunaj). Valter vitez Troll, grajščak (As-pang). Maks baron Vittingboff-Schell (Dunaj). L. grof Waldburg-Zeil (Dunaj). Klement grof "\Vald-burg - Zeil (Hohenems). Dr. K. AVittek, advokat (Znojmo). Ernst princ Windischgriitz (Dunaj). J. Wohlmeyer, podjetnik (Št. Polit).
To peticijo naj podpišejo le možje. Ženskam se bo razposlala druga peticija. — Torej naj podpiše to peticijo vsakdo, ki je za krščansko šolo, akoravno morda ni za predloženi postavni načrt, ker se bo itak predrugačil. Brezštevilni podpisi bodo pričali, da je večina prebivalcev v Avstriji krščanska in hoče tudi ostati.
Govor dr. Pokhikaija
o gimnaziji v Kranji v deželnem zboru dne 21. jan.
(Konec.)
In poglejmo si troške! Ali je to dobro gospodarstvo, ako se opusti v Kranji gimnazija, za katero žrtvuje mesto gotovih 1000 gld. vsako leto, plačuje razun tega troškov 500—600 gld. in prepušča vse prostore, kakor je tudi zidalo poslopje, brezplačno. Ako se hoče prostor preskrbeti v Ljubljani za drugo gimnazijo, vidimo, da za zgradbo ne bode zadostovalo 50.000 do 60.000 gld., ampak 100.000 do 120.000 gld. bode treba, in vse to za to, da se šolska mladina tukaj kopiči. Ako pa se to ne napravi, godilo se bode, kot se je v minoli jeseni godilo, reči moram v sramoto našega stoletja.
Učencem se je vsled one naredbe državnega ministerstva odrekel sprejem na ljubljanski gimnaziji, ker so Gorenjci. Sli so v Kranj, napravili sprejemni izpit, preskrbeli so jim stariši stanovanje, plačali šolnino ter so mislili, spečal sem ga, mogoče mu je, da se česa nauči. Pa kaj se zgodi? Komaj so se sprejemni izpiti končali, pride ona ministerska naredba, in kaj je bilo starišem početi? V Ljubljano nazaj niso smeli, v Kranji ni bilo več gimnazije, kam so hoteli? Čakali so in čakali skoraj do zadnjega dne, menda do 13. septembra, takrat še le se je reklo: ona prepoved, da v Ljubljano ne smete, ne velja več. Prišli so v Ljubljano. Vpisalni dnevi so bili razglašeni 14. in 15., menda tudi 16. septembra. Nekaj srečnih je prišlo 14. sept. doli, oni stariši pa, ki so svoje otroke pripeljali 15. septembra v Ljubljano, dobili so vrata zaprta na našem javnem zavodu, na naši gimnaziji; našli pa so naredbo: število je polno in novih slovenskih paralelk za prvi razred ne dopuščam. Pa saj vas je bilo nekoliko tukaj v Ljubljani, slišali ste sodbe in bridke in opravičene pritožbe. Jaz sem to videl in se sramoval, da je kaj takega mogoče dandanes.
Torej rešiti imamo prašanje, ali se mi pridružimo onemu mnenju, katero je izrekel naš deželni odbor, ali se tudi mi izrečemo, da naj tudi dalje še potrka deželni odbor v imenu deželnega zbora
in ne odneha, da se zavod, ki je potreben, zopet oživi.
Upravni odsek, ki se je s tem vprašanjem pečal, mu je pritrdil in predlaga dvoje. On predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželni zbor prizna potrebo nižje gimnazije v Kranji, ter
2.	nalaga deželnemu odboru storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi;
3.	o vspehih poročati, oziroma predloge staviti deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. februarija. Notranje dežele.
Ogerski ministerski predsednik Tisza se je izjavil, da se je objavila avstrijsko - nemška zvezna pogodba, na izrečno željo kneza Bismarcka in ruskega carja. V prvem trenotku zdi se nam ta trditev neverjetna; a pri natančnejši presoji izgine nam vsaka dvojba. Bismarck je hotel poučiti Francoze, da ta zveza ni naperjena zoper nje; ruski car, kojega miroljubnost je znana, pa je hotel nekoliko pristriči peruti ruski bojni stranki. Zato je pa tudi popolnoma opravičena vest, da je objava te pogodbe eminentno mirovnega značaja. Vzlic temu pa so na dunajski borzi padli nenadoma kurzi.
Šolska komisija češkega kluba je sklenila enoglasno po daljšem posvetovanji, da bo priporočila klubu, naj glasuje za izročitev Liechten-steinovega načrta šolskemu odseku.
VMinje države.
Anglija imenovala je dosedanjega zastopnika v Srbiji, mr. Wyndhama, poslanikom za Brazilijo. Na njegovo mesto bo prišel v Belgrad St. John, dosedanji ministerski rezident v Caracasu.
Bolgarski knez Ferdinand povrnil se je s svojega potovanja že danes v Sofijo. Govorilo se je, da bo ostal v vshodni Rumeliji šest tednov. Da je tako okrajšal svoje potovanje, tolmačiti si moremo le iz okoliščine, ker se zopet poroča o novih vstajnih poskusih v vshodni Rumeliji. „Fremdenblatt" je dobil brzojav: Turške oblastnije vjele so 41 mož od vstajnikov, ki se zbirajo na turški meji z namenom, da vdarijo v okraja Burgas in Eski - Sagra ter prično vstajo. Vjetnike odpeljali so v Drenopolje.
Neki ruski vojaški strokovnjak trdi v listu „Novoje Vremnja", da spravi Nemčija lahko v 16 dneh po 14 železnicah eden milijon vojakov na rusko mejo. O tem molče nemški glasovi. Ako bo kdo napadel svojega soseda, storila bo to le Nemčija. Rusija je miroljubna, vendar ne prikriva, da se oborožuje, toda primorana v svojo obrambo. Največja nevarnost preti evropskemu miru vsled stalno napredujočega oboroževanja Nemčije.
Francoski trgovinski minister Dautresme napravil je večerno veselico, pri koji je bil ruskemu veleposlaniku, pl. Mohrenheimu, predstavljen zbornični predsednik Floquet. Znano je, da je slednji pozdravil kot mlad mož ruskega carja Aleksandra II. z besedami: „Vive vla Pologne, Monsieur!" (Živela Poljska, gospod!) Že zdavnej bi bil postal Floquet ministerski predsednik, toda predsednik republike moral se je bati, da bo Rusija v tem slučaji pretrgala vsako zvezo z ministerskim načelnikom. S tem, da mu je podal svojo roko ruski veleposlanik, postal je F!oquet tako rekoč še-le zmožen, da postane naslednik Tirardov. Vsi pariški krogi govore o tem, da so dnevi šteti sedanjemu kabinetu in da bo Fiocjuet dobil v kratkem nalog, naj sestavi novo ministerstvo.
Ves svet je radoveden na napovedani govor nemškega kancelarja, ki se bo čul jutri ali v sredo v državnem zboru. V nekem listu bil je či-tati že dne 2. t. m. povprečni obseg tega govora. Seveda je splošni položaj jako nevaren — tem bolj, ker zahteva Bismarck 280 milijonov novega kredita. Dotični postavi je itak zagotovljena zbornična večina. Govor njegov je torej brez pravcatega namena. Toda ker vlada noče natanko povedati, za kaj potrebuje ta denar, in ker je po vojaških shrambah nakopičene še ogromno veliko neizdelane in oziroma nerabljene zaloge, ter bi zaradi tega morda predlagal kakov poslanec, naj se za sedaj dovoli le tretjina ali polovica zahtevanega kredita, zagromel bo železni kancelar ter označil sedanji položaj tako nevaren, da bodo poslanci čuli med njegovimi besedami že pokanje topov. Ko bo 280 milijonov dovoljenih, pomirila se bo Evropa zopet — za nekaj časa. Kajti izjavil se je neki, da celih pet let ne bo vojske, kajti še Je v tej dobi oborožena bo Evropa popolnoma. Žalostno bi bilo, ko bi imel prav Bismarck, kajti pogubili bi vsako državo dotični stroški za vojaške namene, ki so že danes na najskrajnejši meji.
Francoska zbornica razpravljala je dne 3. t. m. Cassagnacovo interpelacijo glede redovne zadeve. Kakor to ni bilo drugače pričakovati, pobijali so ministri vse dotične trditve v interpelaciji kot ne-istinite, republikanska večina je pritrjevala ministrom, ker vendar ne moro sama sebe biti s pestjo v obraz,
in tako se je sprejel redni dnevni red s 305 proti 175 glasovom. — Wilsonovo glasilo „Petite France" je prenehalo izhajati. Wilson je hrast, kojega ne more izruvati šiloma vihar — pravica pred sodnijo. Toda omajal se bo, ker gl6da v njem tisoč črvov
—	porodila jih je obsodba narodova. List za listom bo padel raz njega, in eden izmed teh listov — je list njegov „Petite France". Vigneau sestavil je spomenico v tej zadevi, kojo bi bil objavil v slučaji, ako bi ga bilo obsodilo najviše sodišče. Slednjemu predložil je pri obravnavi eden iztis tega sestavka, v kojem so v resnici čitati prav čudne reči. V zadevi Limousiu ukradena pisma izročil je nekdanji policijski prefekt Gragnon pravosodnemu ministru Fallieresu, in ta zopet Grevyju. Legrandova mati plačala je v istini Wilsonu 93.000 frankov za odlikovanje svojega sina. Vzlic temu pa je Fallieres proglasil v zbornici vse te okoliščine neresničnimi
—	in čast Francije je rešena! — Zbornici predložil je dotični odsek postavo o taksi, kojo bodo morali plačevati inozemci. Zakon določuje med drugim tudi to, da se bodo morala javna dela oddajati samo domačinom. Taka postava ne bi tudi drugim državam škodovala.
Obravnave o francosko - italijanski trgovinski pogodbi so razrušene. Orispi je poslal posredovanjem veleposlaništva francoski vladi noto, v koji naglaša, da izjava Francije, po koji ta ne more dovoliti večjih ugodnosti Italiji, kakor so obsežene v stari pogodbi, nasprotuje sklepu italijanske zbornice. Poživlja tedaj Francijo, naj še enkrat prevdari obseg posvetovanj dotične komisije. Francoska vlada pa neki ne pričakuje več niti najmanjšega dejanjskega vspeha, ker ve, da hoče Italija le sama sebe okoristiti.
Angleško sodišče obsodilo je dinamitovca Callana in Harkinza vsacega na petnajst let posil-nega dela.
Dosedanji italijanski poslanik v Rumuniji, grof Tornielli, je zapustil Bukarešt. Njegov naslednik Curtopassi prišel bo tjekaj v nekaterih dneh. Javna tajnost je, da se je moral umakniti grof Tornielli, ker je premalo prijazen Nemčiji.
Izvirni dopisi.
Iz Senožeč, 30. jan. Izročili smo materi zemlji truplo raujkega g. Antona Možeta, posestnika, večletnega župana in cerkvenega ključarja v Dolenji vasi, ki je po dolgem bolehanji previden s sv. zakramenti za umirajoče svojo blago dušo izdihnil 27. jan. pred polunočjo ves udan v voljo božjo v 72. letu 'svoje starosti. Kako je bil mož spoštovan, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Vkljub silni burji se je sešlo iz vseh farnih vasi toliko ljudi, da je bila precej prostorna cerkev vsa natlačena. Banjki je bil blag, dobrosrčen in v vsakem oziru priljubljen, posebno pa vnet za blagor svoje rojstne vasi. Po njegovem prizadevanji se je napeljala v vas voda iz pol ure oddaljenega studenca, da je zdaj vsa vas preskrbljena s zdravo pitno vodo, pa tudi dalnji Kraševci pridejo o poletnem času po njo. Pri zgradbi nove zvonikove strehe od rezanega kamna ima veliko zaslugo. Pod njegovim županstvom se je v splošno zadovoljnost razdelil gojzd in se začele goličave z borovci pogojzdovati. Bil je tudi razumen kmetovalec, živino- in sadjerejee, ter rad bral slovenske časnike in knjige družbe sv. Mohora. Posebno rad se je z domačimi gosp. duhovnimi pogovarjal, njegova gostoljubna hiša je bila njim kakor tudi drugim prijateljem vedno odprta. Ves čas svojega življenja se je držal gesla: Vse za vero, dom in cesarja. Naj bo blagi ranjki priporočen v spomin vsem prijateljem in znancem.
Od Žile na Koroškem, 4. febr. (Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Zilski Bistrici.) Tudi v Vašem cenjenem listu bilo je na-tisneno vabilo k prvemu shodu omenjene podružnice. Komu/ je znano, kako težko stališče imajo tukaj slovenski rodoljubi, koder je še dokaj v nemščino prezaljubljenih mogočnjakov, mora se le čuditi sijajnemu vspehu prvega zborovanja najmlajše hčerke družbe sv. Cirila in Metoda dne 29. jan.
Na vabilih je bilo že natiskauo, da se bode zborovalo v gostilni g. Fr. Janaha v Bistrici. A na pritisek nekaterih nemškutarjev moral je podružnici svoje prostore odpovedati, kar se jo par dni prej zgodilo. Zato se je zborovalo v Zahomci pri Bistrici v gostilni vrlega rodoljuba g. Jurija Milonika.
Zbora se je vdeležilo nad 80 družbenikov, in vkljub spletkam in pritisku celo iz Bistrice 27.
Po nagovoru predsednikovem in poročilu za-pisnikarjevem bili so v stalno načelništvo z vsklikom izvoljeni: Jožef Katnik, po domače Vicar, v Bistrici za prvomestnika; Janez Sehnabl, Jožef Skrbina in
Janez Ehrlich za njegovo namestnike; M. Lutman, župnik v Gorji, za zapisnikarja; Martin Stembal, T. Sehnabl in Marka Kaiser za namestnike; Filip Milonik za blagijnika; Janez Hebein, Janez Mortl in Luka Kašnik za namestnike.
Kot zastopniki za veliko skupščino pa: Janez Vidovic, župnik na Vratih, Filip Milonik in Janez Sehnabl. Že zdaj šteje podružnica do 100 članov. Po zborovanji je bilo še več domoljubnih govorov, napitnic in mile narodne pesmi so se razlegale, kar je vdeležitelje še dolgo pridržalo ter so se vsi navdušeni za domovinsko stvar razšli na svoj dom.
Slovenec je krotke narave, potrpežljiv, dolgo že prenaša preziranje od mnogih strani — a tudi tukaj se mu je jelo daniti, kdo so njegovi pravi prijatelji.
Koliko zaprek se je stavilo naši podružnici! Komaj osnovana — že občinsko starešinstvo pro-testuje proti njej; za tisti dan, kakor je bil napovedan prvi občni zbor — skliče neko posvetovanje za vravnavanje bistriškega potoka. Glejte, rodoljubi slovenski, tako se nam slovenskim Korošcem godi. Upamo, da se tudi pri nas obrne na bolje.
Z Dunaja, 28. januarija. [Konec.] Pri cerkvenih vratih podal je naš rojak, „uovicenmojster" č. g. Franc Jančar, Nj. ces. visokosti škropilo. Ko je. nadvojvoda zašel krasni, z rudečim baržunom olepšani prestol na evangeljski strani altarja, in se presvetli koadjutor Evgen podal k klečalniku, šli so kandidatje v zakristijo, kjer so se oblekli v popolno železno obleko. Te obleke izposojujejo se pri enakih prilikah iz arzenala. Zdaj se prične svečana pontifi-kalna sv. maša, katero je služil protonotar apostolski, prošt Josip Schum iz Opave, duhovnik nemškega, reda. Kandidata stala sta pred altarjem na kraji, kateri je bil s črnim suknom prevlečen, ter sta v ponižnosti z rožnim vencem in železni opravi čakala. poviteževalnega udarca. Pri „gloriji" šla sta okoli altarja ter darovala vsak jeden cekin; ravno tako tudi pri „kredo" ter darovala vsak jeden srebrnjak, kakor to pravila predpisujejo. Predno je dijakon pričel evangelij peti, poklonil se je nadvojvoda Viljem proti altarju, stopil je s svojega sedeža, pokril klobuk z belim in črnim peresom in izdrl svoj meč iz nožnice, katerega je tako dolgo v roki držal, dokler ni bil evangelij končan. V tistem trenutku stopijo tudi drugi vitezi s svojih sedežev, pokrijejo klobuke in izderejo svoje meče, katere do konca evangelija v rokah drže. Krasen pogled I
Po končanem darovanji pred umivanjem rok obrne se prelat na evangeljsko stran altarja ter blagoslovi meč in ostroge po predpisu v pravilih. Zdaj stopi k altarju vitez, prejme meč iz rok duhovnika ter ga kandidatu opaše in zapre vizir. Pevci zapojo na koru himnus „Veni creator", veliki-mojster zapusti svoj sedež, stopi pred altar, obrne se h kandidatu in mu izdere meč, s katerim v roki se pokloni k altarju ter zopet h kandidatu ter ga trikrat z razločnim in povzdignenim glasom udari po levi in desni rami in slednjič po čeladi z besedami : „In Gottes, St. Marieu und St. Georgen Ehr — Vertrag dieses und keines mehr — Besser Bitter als Knecht."
Nadvojvoda se po dovršenem poviteževalnem udarcu pokloni k altarju in gre na svoj sedež, ravno tako tudi drugi vitezi. Najmlajši stopi zdaj k altarju, prejme iz rok celebranta blagoslovljene ostroge ter je zakopči kandidatom in odpre vizir. Kandidat se potem globoko pokloni k altarju in nadvojvodi ter gre v zakristijo, kjer železno obleko odloži in zopet obleko obleče ter z rožnim vencem v roki v cerkev na svoj kraj stopi. Duhovnik blagoslovi zdaj beli viteški plašč in križ, poklekne, ter zapojo „Veni sanete Spiritus". Tudi kandidatje poklekuejo, in ko pevci na koru prično litanije vseh svetnikov peti, vleže se kandidat na obraz ter toliko časa leži, dokler pevci litanij ne skončajo. Kandidat po končanih litanijah vstane in poklekne pri altarji; duhovnik mu vzame črni abbe-plašč, kateri zameni z belim viteškim plaščem ter mu obesi okoli vratu zlati viteški križ z besedami: „Glej, ta križ ti damo za vse tvoje grehe; ako bodeš izpolnjeval to, kar si obljubil, zagotovljamo te večnega življenja." Novi vitez gre potem h klečalniku s črnim suknom pre-preženim, in sv. maša se nadaljuje. Pred zavživa-njem uvrstijo se vsi vitezi in duhovniki po starosti v kolobar, novi vitez pa gre k sedežu velikega mojstra, poklekne pred njim in mu poljubi roko, kateri ga potem objame in poljubi. Tudi drugi vitezi in duhovniki potem novega viteza poljubijo in objamejo. Za pesnijo „Te Deum" gre potem sprevod v tistem
redu, kakor v cerkev, zopet v kapitelsko dvorano, kjer dajo vsi vitezi in duhovniki reda novemu vitezu bratski poljub. Kapitelj se zaključi z običajnimi molitvami.
Tisti dan zvečer je bil potem pri nadvojvodi „diner" za 56 oseb. Vitezi in duhovniki morajo v belih plaščih priti, kateri se pa po molitvi starejšim udom odvzemo, le nova viteza, sedeča na desni in levi strani velikega mojstra, sedita tudi pri obedu v belih plaščih. Po končanem obedu opravi zopet duhovnik molitev, po kateri se vsi udje v bele plašče ogrnejo.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 31. januarija.
(Konec.)
Mestni odbornik Povše pravi, da je država sama tik nameravanega prostora zgradila vzorno šolo za učiteljišče, v katero hodijo večinoma otroci bogatih starišev, tedaj mestni zbor ne bode napačno pogodil, ako tako rekoč tik zraven sozida novo šolsko poslopje, kajti mesto se razširjuje proti južnemu kolodvoru najbolj, in kmalu bode nove poslopje tako rekoč v središči mesta.
Poročevalec g. Valentinčič odvrne, da o prostoru danes več govora ni, ta je že določen, na kar mestni zbor nasvet gosp. profesorja Zupana odkloni.
Mestni odbornik cesarski svetnik g. M u r n i k protivi se, da bi se telovadnica zidala posebej in nad njo šolskega vodje stanovanje, katero bi bilo le premrzlo, ker se ne bi kurilo mnogo v telovadničnih prostorih. Sploh pa ni treba iskati drugih načrtov, kakor istih, po katerih je sezidana ljudska šola na Oojzovi cesti.
Podžupan g. Petričic se popolnem strinja s tem, da se nova ljudska šola zida po načrtu ljudske šole na Oojzovi cesti.
Mestni odbornik g. Tomšič nasvetuje, da se zida stanovanje šolskega vodje le v šolskem poslopji.
Zupan g. Grasselli omenja, da bi se imelo zidati po načrtu telovadnica in stanovanje šolskega vodje na dvorišči šolskega novega poslopja. Predlog, da se bode zidalo poslopje telovadnice v šolskem poslopji, se sprejme; predlog Tomšičev, da ima stanovanje šolski ravnatelj tudi v šolskem poslopji, pa se odkloni. Debata se potem še nadaljuje posebno o roku, do kojega morajo načrti za stavbo novega poslopja biti dogotovljeni in delo razpisano.
Mestni odbornik in inženir g. H r a s k y pravi, da bode treba prej vrediti za promet prostor, na katerem bode stalo novo šolsko poslopje. Potem se v smislu razgovora sprejmo nasveti, da se zida le telovadnica v poslopji nove ljudske šole in ne stanovanje za šolskega vodjo.
Mestni odbornik g. dr. V o š n j a k poroča v imenu šolskega odseka in nasvetuje, da se podaljša najemna pogodba za prostore prve deške ljudske šole v licejalnem poslopji do konca julija 1889 iu naglaša, da je vlada izjavila po deželnem c. k. šolskem svetu, da se do istega časa morajo prostori na vsak način izprazniti. Predlog se sprejme in izreče po nasvetu gosp. župana Grasselija c. kr. deželnemu šolskemu svetu v tej zadevi zahvala, čemur mestni zbor enoglasno pritrdi.
Mestni odbornik g. Iv. Z e 1 e z n i k a r poroča o najemu šolskih poslopij na barji v poslopji Trš-kanovem. Odsek nasvetuje, da se napravi nova pogodba za šest let, tako, da mesto plača najemnine po 300 gold. vsako leto, in da se najemninska pogodba prične o sv. Jurji t. 1. Predlog se odobri.
Mestni odbornik g. Valentinčič poroča o podelitvi ustanove cesar Franc Josipove letnih petdeset goldinarjev za realce. Podeli se med jednaj-sterimi prosilci dijaku IV. razredu, V. Verniku.
Mestni odbornik g. Povše poroča v imenu odseka za olepšavo mesta, da se nastavi poleg že starega, 30 let službujočega mestnega vrtnarja še vrtnarski pomočnik z letno plačo 300 gold.
Pri tej priliki naglaša mestni odbornik vitez Z i 11 e r e r, kako neusmiljeno in brezpametno uničujejo ravno mestni delavci nasade po mestu. Predlog mestnega odbornika Povšeta se potem sprejme in javna seja sklene.
Dnevne novice.
(Celovški knez in škof dr. Kalin) odpeljal se je v soboto na Dunaj, kjer se zaradi raznih škofijskih zadev pomudi nekaj dni.
(Don Bosco umrl.) Danes je »sodelovalcem Salezijanskim" v Ljubljano došel iz Turina mrtvaški list naznanjajoč, da je umrl dne 31. januarija t. 1. po vsem katoliškem svetu slavno znani prijatelj zapuščeni mladini, ustanovitelj mnogih sirotišnic, D o n Bosco. Pokopan je bil dne 2. febr. popoludne.— Tudi naši slovenski listi so že večkrat pisali o tem največjem vzgojitelji sedanjega časa in njegovih velikih zaslugah za zboljšanje zanemarjenih otrok. Delo njegovo je velikansko. Bog stotero povračaj temu pobožnemu duhovniku, kar je storil človeštvu v prid!
—	Danes naj povemo še to, da ima D. Bosco naslednika, in ta je duhovnik Mihael Rua.
(Pisateljskega društva) zabavnemu večeru zadnjo soboto je predsedoval g. prof. Orožen; berilo je bilo jako poučno in zanimljivo. Zabavnemu večeru prihodnjo soboto bo predsedoval gosp. profesor L. P i n t a r.
(Pravosodni minister) je imenoval okrajnim pristavom v Ribnici auskultanta g. B. D o 1 i n š k a, in okrajnega pristava g. E. Rizzolija iz Ribnice v Radeče pri Zidanem Mostu.
(Odlikovanje.) Okrajni zdravnik v Kranji, g. J. S t e i n m e t z , je odlikovan s zlatim križcem za zasluge.
(Osepnice.) Dne 3. t. m. so zboleli: 5 moških, 3 ženske, 8 otrok. Umrli: 1 moški, 1 otrok. Ozdraveli: 1 moški, 2 ženski, 5 otrok. Bolnih: 201 oseba.
(Kranjska hranilnica) je darovala 500 gld. za revne kozave in njihove družine.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 32. snopič. Vsebina: Najemnina. (Podoba iz mestnega življenja. Konec.) — Rejenka. (Podoba iz kmečkega življenja.)
(»Slovenskega Pravnika") druga številka je te dni izžla. Vsebina: Jezik zemljiških knjig. Komu se sme prisoditi odškodnina v kazenskej pravdi? (Pleško).
—	Pravniški razgovori, (dr. K.) — Pravosodje. — Listek. — Književnost. — Drobne vesti.
(V Št. Petru na Notranjskem) napravi na »debeli četrtek" v ndrodni gostilni g. Ivana Korošca večerno zabavo vesela družba narodnjakov na Pivki s tem programom: 1. Pozdrav povabljenih. 2. A. Nedved: »Zvezna", moški zbor. 3. »Jeftejeva prisega", deklamacija. 4. »Hej Slovani!", slovanska himna, napev naroden poljski. 5. »Lovska burka", zabavno berilo. 6. Dr. G. Ipavic: »Mrak", mešan zbor. 7. Igra na citre. 8. A. Hajprih: »Jadransko morje", moški zbor. 9. Prosta zabava, šaljiva loterija, godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 60 kr., za rodbine 1 gld. Ker je čisti dohodek namenjen šolski podružnici »Pivka", prosi obilne udeležbe	veselični odbor.
(S Koroškaga:) V našem deželnem zboru je 11. m. m. poročevalec finančnega odseka, grof Z. G o e s s, hvalil napredek ljudskega šolstva ter trdil, da ni zavržen denar za ljudske šole, marveč šolstvo vrlo prospeva, in bo že prihodnji rod na Koroškem imel drugo lice. — Dostavek poročevalcev: Da, ako bo ljudska šola tako prospevala, imel bo slovanski rod na Koroškem nemško lice. Dolžnost nam toraj veleva, da na podlagi katoliške vere in avstrijskega mišljenja širimo slovensko zavest s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda in dobrih časnikov.
(Tšžaški »Sokol") je imel 2. t. m. občni zbor. Izvoljeni so gg.: Ivan Mankoč, starosta; odbor-niki:Detela Ivan, Furlanič Sava,Grebene Vekoslav, Inamo Prane, Kalister Veko-slav. Kariž Ferdo, Polič Franc in Turk Rudolf.
(Besedica »ne") je dvema ogerskima uradnikoma ogrenila življenje. Kakor znano, izostala je »po naključji" v brzojavnem poročilu o novoletnem govoru ministra Tisze besedica »ne", Eden uradnikov degredovan je iz X. v XI. razred ter premeščen na malo postajo na kmete. Drugi je obsojen, da tri leta ne pride višje v službi, in za nameček so ga poslali tudi na kmete. — Na Ogerskem je marsikaj mogoče, akoravno tudi veljavni možje proti »lapsus linguae" niso zavarovani pri nobeni zavarovalnici.
(V Gradci) je 1. t. m. za osepnicami umrla neka ženska iz Ljubljane. Prišla je tje obiskat svoje znance.
(Glavni dobitek) srečk iz leta 1S60, ki je bil izžreban meseca novembra lanskega leta, zadel je deželni zaklad gorenjeavstrijski. Znamenito pri tem je to, da je deželni odbor temu prišel na sled še le dne 2. t. m.
Telegrami.
Dunaj, 6. febr. „Correspondenzbureau" je pooblaščen izjaviti, da je poročilo današnjega „W. Tagblatta" o odstopu vojnega ministra Bylandta izmišljeno.
Pariz, 6. februarija. Nekateri listi zahtevajo zvezo Anglije, Francije in Rusije proti trojni zvezi.
London, 6. februarija. »Standard" piše, da bodete Avstrija in Nemčija zahtevali od Eusije pojasnila o nagibih oboroževanja.
Rim, 6. februarija. „Essereito" zahteva, naj se z ozirom na sedanji evropski položaj pokliče večina italijanske armade iz Afrike.
Pariz, 5. februarija. Objava avstrijsko-nemške zveze ima velik vpliv. Evropski položaj je resen. „Temps" piše, da je treba počakati govora Bismarckovega.
Umrli ho:
3. februarija. Jožef Nahtigal, postrešček, 41 let, se je ustrelil za pokopališčem. — Ana Kral, delavke hči, 3J/a leta, Žitni trg št. 1, daviea. — Jakob Janša, posestnikov sin, 4 leta, Kurja vas št. 16, božjast.
V bolnišnici:
1 februarija. Simon Blažič, delavec, 41 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
O x
g Cas Stanje S g --■- Veter Vreme iS-* I
ona7nv»ni» zrakomoru toplomera	5
opazovanja T mm po Colziju	g g
7. u. zjut.	TF86	—18-8 brezv.	megla
4.2. u. pop.	734-8	— 2 0	si. szap.	oblačno 0 00
9. u.zve«.	734-0	— 8 6	si. vzh.
7. u. zjut.	733 05	— & 0	si. vzh.	del. jasno
5.2. u. pop.	732-03	— 3 0 si. jug	jasno	0 00
9. u. zveč.	730 00	— 2 8	si. szap.
Dne 4. zjutraj megla, potem nekoliko oblačno. Dne 5. zjutraj zarija, čez dan deloma jasno, solnčnato, večerna za-rija. Srednja temperatura obeh dni —5'1° in —2-9°C., vziroma za 4'3° in 2-3° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 6. februarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 >
davka)	77 gl. 05	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ,, „ 16% „	78	„ 35	„
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106 „ 50	„
Papirna renta, davka prosta......91	„ 80	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	863	„ —	„
Kreditne akcije ....................266	»50	„
London.............127	„ —	„
Srebro .............—	„ — „
Francoski napoleond....................10	„ 05	„
Cesarski cekini .......... 5	„ 98 „
Nemške marke
62 .. 27 V3
Zahvala.
Žalosti potrti vsled nenadomestljive izgube našega preljubljenega očeta, oziroma soproga, gospoda
GAŠPERJA ŠUSTEEŠlCA,
vinotržca in posestnika na Glincah,
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so nam ustno ali pismeno izjavili svojo tolažilno sočutje mej boleznijo in povodom smrti dragega ranj-kega, zlasti pa: č. gg. oo. frančiškanom, velečastnej duhovščini, slavnej požarnej brambi na Viču, darova-teljem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so izkazali umrlemu zadnjo čast, spremivši ga do hladnega groba.
Na Glincah, dne 5. februarija 1888.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem č. gospodom in gospein iz Šmartnega in Litije, ki so so ali osebno vdeležili pogreba moje matere 30. jan., ali razodeli povodom britke izgube svoje naj-globočjo sočutje, posebno prečastitej duhovščini izrekam potom javnosti v svojem, in iinonu žalujočih ostalih naj prisrčnejšo zahvalo.
Ne morem se pa dostojno zahvaliti č. g. učitelju Bartelju in vrlim pevcem, ki so pod njegovim vodstvom preinilimi žalostinkami počastili mojo nepozab-ljeno mater na njenem potu k večnemu počitku.
Naklo, 2. februarija 1888.
Ivan Brezovar,
(3)	duhovnik.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečiei, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču. zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Itai-ol Brady, Kromžir [na Moravskem].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki stoklenioi.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tpga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek.,Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcieh, — Škofjaloka: lek. Karol Pabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(1>
Oznanilo.
Zaradi oddaje zgradbe novega poslopja za petrazredno ljudsko šolo v Črnomlji vršila se bode zmanjševalna licitacija
dne 2©. februarija 1888 ob 10. uri zjutraj pred ces. kralj, okrajnim šolskim svetom v Črnomlji. Vse delo cenjeno je na 25.804 gld.
Za licitacijo vložiti je treba 5°/0 vadij, katerega mora prevzemnik ali precej ali pa pri prvem izplačilnem obroku kot kavcijo na 10% povikšati. Postavno napravljeni in pravočasno vloženi oferti se bodo tudi sprejemali. Stavbeni načrti, proračuni in licitaeijski pogoji leže pri podpisanem c. kr. okr. šolskem svetu vsak-teremu na ogled.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji
dne 29. januvarija 1888. (3)
nnnnnnnnnnnnmmnnn
i Brata Etoerl, *
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov St	in napisov.
Pleskarslčt obrt za stavbe in meblje.
3Cr§	H_Jsob »s®,,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ft v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupco so oljnate barve ^T v ploščevinastili pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse to vrste v prodajalnah.	(27)
^	Cenike 11:1 zakteranje.
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, KyudarBke ulice štev. 3,
ic^čr
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu
p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in febru-arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Pedermadratzen) po IO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z deželo in. poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najcenejo izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje.	(26)
Izvožno marčno pivo
v steklenicah.	(50)
dobiva se v pivovarni Janeza Pcrlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z r'/10 L.
50
L.