st. iuo nam ncn »umni umi tnrmniB mu e Trstu, v četrte« 31. aec««nbra 1929. posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja BTcamU pon», glasom katerega se spapokii komaadfa za cerkveno sta- angleškim zunanjim ministrom ChamOerlai- j rinoslovje, ki jo je ustanovil leta 1832. pa- posojilodajalcev. Za torek se pričakuje prihod ameriškega finančnega strokovnjaka Kemmererja, ki bo po nalogu vlade več tednov proučaval fi-pjančm položaj. V zvezi s tem prihodom tega strokovnjaka je tudi rešitev vprašanja večjega ameriškega posojila. Ni izključeno, da prevzame Kemmerer v slučaju ugodne rešitve vprašanja inozemskega posojila, oziroma v slučaju inozemske udeležbe pri Banki Pc-Lski mesto nadzornika in zaupnika Prišlo je od strani ,nam je srnfo si, nom in ki je brezdvomno. velike važnosti spričo predstojećih angleško-italijanskih pogajanj za ureditev italijanskih dolgov napram Angliji. Na predlog notranjega ministra je ministrski svet odobril načrt odloka-zakon a, ki predvideva razširjenje mesta Genove, kateremu se priključi 19 bližnjih pokrajin. To razširjenje je že delj časa zahteval trgovski in industrijski razvoj ligurske prestolice. Finančni minister conte Volpi je obrazložil ministrskemu svetu finančni položaj koncem leta 1925., vprašanje italijanskega vojnega dolga napram Angliji ter določil smernice, katerih se bo morala držati italijanska finančna delegacija pri pogajanjih v Londonu. Ministrski svet je te smernice odobril. Seja je bila zaključena ob 19.30. Ministrski svet je bil zopet sklican za jutri ob 10. predpoldne. NAPELJ, 30. «11 Mattino» in drugi listi, ki so bili odvisni od južne izdajateljske družbe, so prešli v lastništvo neapeljske industrijske skupine, ki ji načelu je ocl Ba-rattelo. «11 Mattino* bo branil interese pez Pij IX., ustanovi zavod za krščansko j Za 6. januarja pa se pričakuje prihod starinoskrtvje. Namen tega zavoda je, da j delegatov tvrdke Bankers Trust, ki bodo vzporedi nafvedeno komisijo z vatikansko akademijo starinosbovja. Sv. oče želi, da se te ustanove z obnovljeno vnemo oprimejo proučavanja že odkritih katakomb in nadaljujejo raziskovanje važnih spomenikov, ki pričajo na početke krščanstva v Rimu in njegov razvoj rv naslednjih stoletjih. Novoustanovljeni zavod za krščansko siarino-slovje bo imel lastno znanstveno fakulteto s tečaji za splošno krščansko »tarinoslovje, za topografijo krščanskega Rima in za starokršćansko ikonografijo in epigrafijo. Tečaj bo trajal tri leta. Zavod bo razpolagal z bogato knjižnico in se bo nahajal na Eskvilinu. Razpust parmske fa$istov*ke pokrajinska sveze PARMA, 30. Radi disciplinarnih nedio-statkov je poslanec Ricci danes razpustil parmsko pokrajinsko fašistov ako zvezo, ki bo v najkrajšem Času reorganizirana, Njeno uradno gladilo bo «It Corriere Emi-fean:oi». Živahno politično življenje o Beogradu Rekonstrukcija bolgarske vlade SOFIJA, 30. Z ozirom na vesti, ki so jih objavili nekateri listi o rekonstrukciji bol- farske vlade, sporoča nek uradni komunike, a se je ministrski predsednik včeraj še nadalje razgovarjal o položaju z glavnimi predstavniki vladne stranke. Razgovori se bodo nadaljevali tudi jutri. Zasetfeflje turakeja vrhovnega vojnega sveta. ANGOvRA, 30. Včeraj /e Mustafa Kemal paša otvoril zasedanje turškega vrhovnega vojnega sveta. Kemal je v svo-em govoru izrazil .upaajc, da bo delo vojnega sveta imelo resni-Cen uspeh t»r ooslal svoj pozdrav turški vtojski. Zakonski predlog za izenačenje neposrednih davkov na sep. ministrskega sveta. BEOGRAD, 30. (Izv.) Politično življcnie v Beogradu pe bilo dame9 mnogo živahnejše nego v zadnjih dneh. Pašić je bil ves dopoldne v predseckiisUvu vlade in je nad eno uro konfe-riral z rad'kalskim prvakom Azo Stanojevi-ćem. To posvetovanje s-e spravna v zvezo s položajem v r&dikal. klubu Položaj vlade je ostal danes tteizpremenjen. Nato \e Pašič sprejel predsdnika narodne skupščine Tri£kowića, ki se jp prišel od njega poslovit pred svojim odhodom v Parit, kjer se zdravi njegov sin. Popoldne se Je zglaaii pri Ninčiću minister za vere Trifuiiović, ki por ura konferiral ž njim o vprašanju odnošajev med Jugoslavijo in Vatikanom z oz:rHto na spor radi zavoda sv. Jeronima v Rimu. Ob 11. dopoldne je krali i®?""«!®* ministra za agrarno ref-ormo Pavla Radića, ki je ostal na (Jvoru eno uro. Medtem »e je izvršila v ministrstvu za pravosoi|:e konferenca ministrov pod predsedstvom Marka Gjurišića, na kateiri se e nadaljevalo razpravljati'« o osnovnih sodnih zakonih. Popoldne je bil na kratki avdijenci pri kralju prosvetni minister St. Radič. Zvečer }e imela vlada dolgo sejo, ki je bila izključno posvečena pretresu zakonskega predloga o izenačnju neposrednih davkov. Pri tem ?e bit brez večjih izprememb sprejet prvi oddelek, k: vsebu'e splošne odredb zakona. Za danes so vladni krogi pričakovali, da se bosta ses'tala Pašrč in Stjepan Radič. Ali do te^a se tanka ni prišlo. Radičevski ministri so ves popoldne imeli razgovore, ki jih je vodil Stjepan Radič. pašič !ništva ruske kom je popoldne konferiral z več prvaki radikal- boru Komiterna ske stranke, med drugimi tudi s predsednikom radikalskega kluba L;ubo 2ivkovičem. Govorila sta tudi o kongresu radikalskega kluba, kateri se bo vršil najbrže meseca maja. da preiskuje zadevo tutfi zunaj Zagreba. Danes je prinesla nelra tukajšnja agentura na policijo ponarejen bankovec za 1000 D, ki ga je dobila od neznane stranke. Samomor pred glavnim oltarjem v katedrali SARAJEVO. 30. Včeraj dopoldne se t* zastrupila pred glavnim oltarjem v sarajevski katoliški katedrali: služkinja Marica Veričskova. Izpila je 25 g Ezola. Prepeljali sto jo sicer v bolnišnico, vendar je kmalu potem umrla. Vrrck samomoru je nesrečna ljubezen. Izpremenjen načrt za anoeet^o m Bolgarskem SOFIJA, 30, (Irvt) Iz Sofije poročajo, da je parlataentarm odbor i&premen l načrt za zakon o amnestiji, s katero bi s« mogli okoristiti prvaki komunistov 4n bivši voditelji zemljorad-niSke stranke J0bov( Kosta Todorov in drugi Čehoslovaška bo priznala ZSSR PRAGA, 30. Kakor poroča pol uradno «Češke Slovo* je gotovo, da bo Čehoslovaška pripazaala tudi «de jure* 2SSR. Tozadeven sklep je bil že storjen, čeprav treba razčistiti le nekatera vprašanja med strankami vladne koalicije. Med državami Malega sporazuma je ie prišla v tej stvari do soglasnega sklepa. Komres nske komunistične stranke odobril delovanje izvršilnega odbora MOSKVA, 30. Po poročilu Zinovjeva je kongres ruske komunistične stranke z velikansko vedno odobril delovanje zastop-s t ranke v izvršilnem od- Konferenca Hale aatante zopet odgođena BEOGRAD. 30. (Izv.) Današnja «Pravda» poroča, da fe bila napovedana konferenca Male antainte v Dubrovniku zopet odgo-dena, ker bo v dneh, ko bi se morala vršiti ta konferenca, čehosiofvaški zunanji minister Beneš zaposlen z obiskom predsednika poljske vlade in se bo potem podal v Ženevo, Konferenca Male antante se bo vršila najbrže spomladi in sicer na Bledu. Ponarejeni tisočaki tudi v Zagrebu ZAGREB, 30. Zagrebška policija neumorno nadaljuje preiskavo v zadevi ponarejenih bankovcev po tisoč dinarjev, ki so jih zaplenili pri dveh neznancih v Nova Gradiški. V to svrho je odšlo nekaj zagrebških policijskih uradnikov na deželo. Kongres je odobril tudi poziv na strankino organizacijo v Leningradu, v katerem se naglasa, da se njena delegacija s tem, da je glasovala proti zaupnici glavnemu odboru in s tem, da je imenovala posebnega referenta za proučitev odborovega poročila, ni ravnala v smislu sklepov strankinega zborovanja v Leningradu, na katerem je bilo izraženo popolno zaupanje v glavni odbor. Poziv izraža tudi upanje in prepričanje, da bo or$? nizacija v Leningradu soglasno obsodila tako postopanje, ki hi znalo ogrožati solidarnost v stranki. Spregovoril je nato že Čioerin, kateremu so zborovale! priredili navdušene ovacije. Podal je poročilo o mednarodnem položaju. MOSKVA, 30. Kongres ruske komuaiatičn^ stranke je t velikansko večino sldenU, da ne bo poslušal Kamenovo poročilo o gospodarskih vprašanjih, ker je Kamcnev glaaoval proti zaupnici glavnemu odboru in ne bi mogel torej sestopati n'ne nje tega odbora. Govor S je nato proučili položaj tebavinega momcapola, ki ga hoče ta tvrdka vzeti v najem. Poljska bi dobila zato približno 100-milijonsko dolarsko posojilo, povraoljivo v 20 do 25 letih. Poziv na nemške socijalne demokrate za sodelovanje v prihodnji vladi — Pogajanja za veliko koalicijo se bodo nadaljevala BERLIN, 30. V parlamentarnih krogih in tudi v politični javnosti se opaža istočasen nastop centruma in demokratske stranke za sestavo vlade velike koalicije. Očividno so se voditelji obeh strank med prazniki dogovorili, da mora njihovo časopisje zahtevati obnovitev tozadevnih pogajanj. Tako centrumaško, kakor demokratsko časopisje poziva socijalne demokrate, naj revidirajo svoj sklep in naj storijo v kritičnem času svojo politično in moralno dolžnost, kar zahteva od njih država v času, ko je mogoče rešiti krizo le s sestavo kabineta velike koalicije. Imenovano časopisje trdi, da so odrekli socijalni demokrati svoje sodelovanje v vladi velike koalicije samo zato, ker se bojijo, da ne bi izgubili s tem svoje volilce, ki jih vabijo komunisti v svoj tabor. Centrum in demokrati menijo, da nemška ljudska stranka še ni izrekla svoje zadnje besede in da je še vedno mo^oč kompromis s socijalnimi demokrati. Centrumaški in demokratski listi zahtevajo, da je treba obnoviti pogajanja, ki jih mora voditi tudi topot demokratski voditelj dr. Koch. Centrum in demokrati hočejo na vsak način izsiliti končnoveljavno odločitev. Pripomniti je treba, da odklanjajo* demokrati vsako drugo rešitev krize in da jih pri tem podpira velik del centruma. Zanimive so izjave, ki jih je podal bivši državni kancelar dr. Marx uredniku stutt-gartskega centrumaškega dnevnika. Izjavil je, da obstojajo samo tri ali štiri možnosti. Ali se socijalni demokrati naknadno spametujejo in se izjavijo za veliko koalicijo, ali pa bo prišlo do takozvanega nadstran-karskega kabineta, ki bi trajal mogoče do pomlatn. Ako pa pride do razpmsta parlamenta, bi bila rešitev sedanjega težkega položaja samo odgodena. Možna je še tudi zadnja rešitev, ki bi bila boljša nego razpust parlamenta. To je možnost sestave kakršnegakoli kabineta, n. pr. kabineta manjšin ali uradniške vlade, kar pa bi pomenilo odpravo čistega parlamentarizma. Odncšaji med Litvansko in Rusijo KOVNO, 30. Predvčerajšnjim je Ćičcrin imel v Kovnu govor, v katerem je naglaš&l prijateljsko razpoloženje ZSSR napram Litvanski. Izjavil je, da smatra to državo kot vaien element za vzdrževanje ravnotežja v vzbodni Evropi. Poluradna \est sporoča, da bo Htvanski zunanji minister v; kratkem odpotoval Moskvo, da nadaljuje trgovinska pogajanja, ki so se pred kratkim pričela med Litvansko in Rusijo. Vpad sovjetskih čet v Afganistan KABUL, 30. Obmejni incident, ki >*a je povzročil vpad sovjetskih tolp v Afganistan, je bil poravnan. Poplave v Franciji PARIZ, 30. Iz pokrajin pohajajo poročila o velikem deževju. Večina rek je prestopila struge. V nekaterih krajih je voda tako narastla, da se je bati hudih poslcdic. Posebno vznemirljiv postaja položaj v Ar-denah, v Doubsu, Ainu, Yonni in v Turenni, Seina stalno narašča. Včeraj zjutraj je voda merila že 3.60 m; predvideva se pa, da bo še boi j narastla. Iz Bresta poročajo, da tam še vedno besni strahovit vihar. Čuvajem v svetilnikih Armena in Pierre Noire že par dni ni mogoče donašati hrane. Položni nu Kitajskem Ruska pomoč generalu Fengu PARIZ, 30. Iz Pekinga poročajo, da je zavzetje Tien-Tsina stalo generala Fenga mnogo žrtev. Kot vse izgleda, meščanske vojne med vojaškimi pokrajinskimi gu er-nerji ne bo še konec. Feng ni mogel zasledovati svojih nasprotnikov, zaveznikov generala Cang-Tso-Lina. v Šang-Tungu, ker so se ti združili s četami tamkajšnjega guvernerja. Čang-Tso-Lin, ki je premagal del lastne votjske, ki se je pridružil generalu Fengu, napada sedaj njegove vrste. Uradno poročilo iz Tsin-Taoa pravi, da so čete generala Čang-Tso-Lina zajele veliko število topov, katerih se je posluževalo Fengovo topništvo; ti topovi so nosili sovjetski žio: ZSSR 1925. Na stotine Rusov je, kot pravi poročilo, vstopilo v Fengove vrste. Vsekakor pa ni nobena tajnost, da uživa Feng vsaj simpatije, če že ne resnično podporo moskovske vlade. Japonci in Čang-Tso-Lin LONDON, 30. «Times.u» poročajo ii. To-kija, da je ugled kitajskega generala Čang-Tso-Lina mnogo trpel radi vesti, da je bilo truplo njegovega nasprotnika, generala Kua, po usmrtitvi razmesarjeno. Kljub temu pa ss japonski listi z vnemo potegujejo za generala Čanga in skušajo naslikati stvar v drugačni luči. Listi pravijo, da je neobhodno potrebno, da prizna Japonska generala Čang-Tso-Lina kot poglavarja mand-žurske vlade. Dobili M iutiiišfeH Dogodki, ki se sedaj razvijajo na Kitajskem, postajajo iz dneva v dan bolj zamotani in je pač zelo težko ustvariti si jasno sliko o resničnem položaju; poročila prihajajo iz najrazličnejših virov in si če-stokrat nasprotujejo. In to ni prav nič čudnega; saj se na Kitajskem križa toliki* različnih interesov in vplivov, pa skuša vsaka zainteresirana stranka naslikati položaj v drugih barvah. Komaj se človeku Velika brezposelnost v Nemčiji BERLIN, 30. V prvi polovici meseca decembra je število brezposelnih od 673.315 narastlo na 1,057.031, torej za celih 57'£. Položaj se bo Še poslabšal, ker je bilo v drugi polovici meseca ukinjenih že več podjetij. __ C 1 ■ ■ ■ 11" Brezposelnost v Švici ŽENEVA, 29. Padanje francoske valute občutno vpliva tudi na švicarsko trgovino in industrijo. Iz statističnih podatkov izhaja, da je v mesecu novembru Brezposelnost na Švicarskem znatno narastla. Meseca oktobra je znašalo število brezposelnih, ki dobivajo podporo, 12.219 in je v zadnjem mesecu narastlo na 15.760, kar znaša 29 %. Nezasedenih mest je bilo oktobra meseca 1859; padlo je to število v mesecu novembru na 1572, torej z* \5%. Medtem ko se j« oktobra meseca potegovalo za vsakih 100 prostih mest 631 ljudi, se jih poteguje sedaj 1003. Brezposelnost narašča najbolj v stavbenih« kovinarskih, tekstilnih ter hotelskih podjetjih. zazdi, da drži položaj na lastnih vajetih maršal Čang-Tso-Lin, poglavar Mandžurije, pride že druga vest, ki pove, da so čete dale slovo generalu Čangu ni ga prepustile v milost in nemilost krščanskemu generalu Feng-Yu-Siangu, ki je vsaj v tem trenotku, glavni vodja in predstavnik kitajskega revolucij onarnega nacijonalizma. Feng-Yu-Siang je premagal Li-Čing-Lina, enega glavnih poveljnikov Čang-Tso-Lina, ter si je s to zmago utrdil tla v Tieu-Tsinu; človek bi torej sklepal, da je sedaj Feng na površju in da popolnoma obvladuje položaj. Kcmaj se v njem porodi upanje, da je razrešil zamotani kitajski vozel, pa dobi že drugo sporoičlo: Čang-Tso-Lin je nabit Kuo-Sung-Lina, enega najboljših poveljnikov Feng-Y-Sianga; zajel je svojega nasprotnika in ga dal usmrtiti. In tako pride človek do zaključka, da sta bila v tej nesrečni kitajski vojni, ki se bije na dveh frontah, oba Čang-Tso-Lin in Feng-Yu-Siang, tepena ter da sta tudi oba zmagala. Skratka, Feng-Yu Siang se je utaboril pri Tien-Tsinu in obvladuje na ta način poti, ki vodijo v Peking. Čang-Tso-Lin pa konsolidira svoje pozicije v Mandžuriji, da zabrani nasprotniku pohod nad Mukden, medtem ko pošilja lastne čete proti Pekingu. Na drugi strani pa so se Japonci, ki so v veliki meri zainteresirani v južni Mandžuriji, utaborili v Mukdenu, pa jim mnogi očitajo, da so s tem hoteli olajšati delo Čang-Tso-Linu ter da so se na ta način direktno vmešali v meščansko vojno, ki razsaja na Kitajskem. Vlada v Toki j u pa se z vsemi Štirimi brani pred takimi očitki ter razlaga, da so Japonci samo ojačili svojo obrambno črto v Mtikdemi in okolici, da ugodijo želji, ki jo je izrazil japonski konzul, pa tudi zastopniki drugih držav v tistem kraju. Japonci so torej — po razlagah tokijske vlade — zasedli glavno mesto Mandžurije le radi tega, da ga branijo pred morebitnimi vpadt in ekscesi vojskujočih se armad; ta korak, ki je bil storjen iz same previdnosti, ne iz-preminja nikakor »politike nevtralnosti in nevmešavanja v notranje zadeve Kitajske, politike, katero je japonska vlada do sedaj nuerom naglašala. Kljub vsem tem izjavam 5a predstavlja okupacija Mukdena s strani apcmcev ter ojačenje njihovih garnirij v Mandžuriji, katere po dogovoru iz Ports-moutba ne bi smele šteti več kot 15 tisoč mož, dokaj važno dejstvo, in to tembolj radi tega, ker so Japonci baje izjavili, da ae bodo pustili Cang-Tso-Lina v MukcLen dokler se položaj v Mandžuriji ne razčisti. Te izjave človek lahko tolmači na ta način, skem tisku v Italiji® po petih se je izpremeail v animirano zabavo; lepo so donele naše pesmi, škoda samo, da sxno nekatere — pogrešali. Vseeno pa, vsa čast našemu mlademu pevovodia, čeravno mu še manjka krepka energična rolrn. Ker taki izleti zeio vpliva 'o na duševno in i Kdor si hoče ogledati naše nove jasJIce naj ne zamudi prilike ter napravi majhen sprehod na Katinaro. Ne brv mu žal! Sede i se pa pripravljamo za drugo slovesnost: Za velikonočne praznike bomo dobili nova zvonova, za katera naborno prispevke. To bo zopet naš praznik. Iz uroda Pol. dr. „Edinost" 9 Trstu Anton Abram — Vrkpo^e: Na računskem dvoru ni Vašega priziva: po praznikih bomo pogledali Vaš akt na pokojn nskem uradu. Jo&p Sav — Taire: Na računskem dvoru ni Vašega rekmrza; tudi za Vas bomo, na pokojninskem uradu proučili Vaš akt. Ivan Ferfo4Ja — Vofščica: Tudi Vaš r»kurz se ni našel na računskom dvor»u. Po praznikih bomo tmdi za Vas še intervenirali. Mert» Petek — Trst: Zadeva je bila odstop-1 ena 22/8/1924 generalnemu državnemu pravd-ništvuv končno rešitev. Zvedeli smo, da Vas zastopa odvetnik Lou-go. ki je v stvari že interveniral 22/12/1925. Tafaiirtvo. Nalezljive bolezni v V dobi od 19, do 26. t, m. so bali v našem mestu sledeči »lučaji naiezHvih bolezni: šfltr-latica 2, ušn.i legar 1, paratifus 1. Noberva od obolelih oeeb ni umrla. OmitveM vrnil — SUr—tror večer z izbranim koncertnim sporedom priredi v Sv. Križaj pri Tr«ltu domača mladina. Svira domače godb. društvo «Lira». najsrčnejšo željo, da bi ga kmalu zopet vkfeK kot desnega «foxwarda» v mcdro-beU maji.,.* Vsi, ki resnično športno čutijo, bodo želeli isto, saj fe bil Blaž tudi kot nasprotnik kvalen kav» Kr in simpatična postava na Jgri&čih Na aie— , s. a. «Rapad» , «Vai>->. Na tr^ieniikem igrišču nastopi >utrt č«ti «Rapid» proti L četi «Vaia*. Tekma, ki začn* ob 3, uri popoldne, obeta biti jako tammrv^ ker je «Val» že v zadnph par tekmah dokazal« da n«e bo daleč, ko bo ziopet našel avojo prednjo formo. — Kdor je videl nedeljsko tekmo, mora priznati, da }e četa «Vala» stopnjevala svojo moč od začetka do kofcca igre, medtem ko je nasprotna četa kmalu odrekla vsled hitrega tempa in težkega igrišča. Igralci, ki klfiA premali trenaži, vzdržij-o do konca, spadajo f* v tako vrsto, ki hitro polovi zamujeno. Pred to tekmo, in »cer ob 2. uri nastopita močni četi *Fulgor» in «Ročanesi Erranti*. Iz triaškesa ilvflenia Tragičen konec Trzačaca v Tren trnu. Iz Cortine d Ampezzo v Trentlnu poročajo, da je tam smrft-no ponesreči! pri smučanju tržaška menjalničar in med tukajsnjitno naci ona-festi dobro znani irederriist in bivši dobrovoliec v italijanski voski Attiftro ,Grego. I>ne 21. t. m. se je odpravil s svojim svakom .litslom Fibppi iz Cortine d'Ampez«, kjer je bil na oddihu, na izlet s smučmi v Val Garde na. čeprav so ga domačini svarili, da rje ta izlet radi južnega vremena, ki pogostoma povfcroča snežne pJazove, precej nevaren. Ko sta izletnika dospela do neke siotes-ke, is je nenadoma v.sul — M, d «Zarja» - Ro^an priredi danes ob 20. uri zvečer -Silvestrov večer v drušvtenih v dolino ogromen snežni plaz, kf je Grega po-prostorih. Tem potom se opozarjajo vs? člani, drl in ga zavitka! kakih 200 m daleč. Fifcppt, da se ga gotovo udeleže. Vabljeni so »tudi prijatelji društva. — Odbor. vzbuditi politične strasti, ki izvirajo iz naj- letih po podpisu rapallskega dogovora. J telesno blagostanje, moram tu na nekatere obupnega »acijonalizma, Moskcdd i Razvija ^todi o vlj^Ž SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO Urachoo poročilo. Seja z dne 30. decembra 1925. Radi a epredvidenih tdintfBih ovir se ne-de^ske prvenstvene te^oue «Sparia» - »Gorica^ agitatorji imajo na kitajske ljudske množice j tičnem in gospodarskem položaju. Navaja da smo prepotrebni takib ixletov Večinjpa; ^ _ „p^eta. ne Jbodo XTe radi tega ker širijo ide- j imenoma vse naše liste z označbo njih po- j« ^ ^^ m imho, Raa^Tjieaa ^^ jo emancipacije izpod vsakega varuštva, ki se je v kritičnem trenutku nahajal par stre-Irajev pred tovarišem in \e zato o<>tal nepoškodovan, je hitel iskat pomoči. Na imrsto nesreče se je podaio več domačinov in »leta kov, ki so po večurnem napornem deJti od-pali izpod saiega in -kamenja strašn'a razmer.■ i ieno truplo nesrečnega G^et^a. Prenesli so g* v Cortino d'Ampezzo, odkoder bo danes peljano v Trsi, Vest o tragični smrti Grega je vzbudila, v tržaških trgovah krogih globok utis; v; znak sožal a je bilo včera> poslovanje borze posrednega ali neposredne ga/s strani veli-i venskega in hrvatskega prebivalstva litične smeri. Podaja tudi statistiko ^, "Vsl^^&o dela lepo pesem; ob 14. kih vlasti in ker nastopajo proti kakršne-mukoli bo vršila v nedeljo na igrišču «Ot>cora — — pevci! Sodknk g Stizerdel potrebufejo »dr«vre. Zdravja si pa ne mor«no tekme: .Sparta- - «G. S. Pittori>'. Zabranjene tekme; «Obzor» - «Val>». Športno ardrvženj« v-o^čri vsem čkinlcam najsrečnejše novo leto 1926. O. S. V. Obširno razpravo o snovanju Slovanov, kupiti, maramo ga z v*o previdnostjo negovati Kitajci brezdvemno zavedajo, da zasledu-j vanje spio?ne8a cabn^ivd. vi««-. - jejo pri tem boljševiki čisto posebne cilje, naslov: «Slovanski tisk v Italiji«. Navajat S ,em. da usmerja kitajske mase proti ve- sedanje slovenske m hrvatske liste: «fci druStva, kateri hočeijo prisostvovati izletu, naj vplačajo vsaj enolirsko vstopnino, kaiera gre v prid »Vesni». Sestavi naj se tudi površen spored, zlasti naj se določi ura odhoda in prihoda in točno naj se vsi po tem ravnajo. Veg spored ncuj se objavi prej v *Edinosti» pod «Društvene vesti«. Sp«-ci-jelno se potegujem tu za nekatere naše članice, ker nočem, da bi bil« prihodnjič ponovno kregane radi zakasnitve. Za članice, katerim stariši neradi dovolilo, naj zaprosi osebno predsedmk aft dva Člana dovoljenje. Upam, da ne bo mucj glas glas vpijočega v puščavi. Inicijativa je dana, ftreba si je le še izbrati pravo smer in .nadaljevati, V drugič več peti, manj p£*i in kmalu bomo videli uspehe naših izletov. — Vesnar, SPOMNITE SE «ŠOLSKEGA DRUŠTVA!« Vsa društva, prireditelje nocojšnjih zabav, • T t_ t i t i „i KraPeva izredna komisija za tržaško pokra- sferajnem vzhodu, ker Japonska ne bo rn-i..^ ^ na se:ah od 19 21 ;n 22. t. m. navzočnosti comm. dr. Zanconata kot pred- . __ sednfka ter komisarjev cav. dr. Kersa, cav. ^e!ic m pnjatel^ai ^^v^khibc pro-|Tvv Frausina, avv. Fierija, prof. Conforta in; 9BO> ^ ne pozab.To «Solskega društva,. Da- prav tokijska vlada? Japonci postajajo v j glavnega tajnika cav dr. Zieglerja razpravljala _ ^^ „elosti našetfa naroda, o sledečih predmetih: „ _ Proračun 1926. — Čim ie bil Loniona m i ------ ——, *--—• ---T t. Z—. 7 —- razpravljala' rova, nabran« v ta namen — tudi se tako maj-' 1 hni — bodo pričali o zrelosti našega naroda, k* Ur F« bodo tudi za «Šofeko drušrtvo» najlepše vo- ot> avfejen *rr §ai0 in pripomoček za bodoče uspešno delo- tem \-prašanju proste roke. Gotovo je pa, gu. Le-te nam je oskrbela Knjigarna in papirnica Stoka. Kaj takega nismo i f • * 1 . 1* __ __ i! ___1__! «vf> IM nitn M. d. * Tabor« - M. d. «Zarja« 2:1 (1:0) Preteklo nedeljo «e je odigrala prijateljska nogometna tekma med I. četo «Tabora» in I. četo «Zarje» iz Rozina na itfrišču «Tabora» v Sežani z izidom 2:1 v prid «Tabora». V w-vem TTšUe. se za oetrt ure prekin^e«o Ko bi fcdli zlikovci .vedieli.,. Silvestrov večer je pred durmi in zlikovce najbrž tare huda denarna kriza, ka^ti že del) časa . Zarjasi i. - A* racrt r-oio (pt tvSKO so prišle do teh komoliciran:h ključtev, o napnejo vs^sue, ^jo ca« ceie xer J y dn em dalu b!agiainc hudem boju zabilo edmi goal dneva. Pn Pdikovctib našli zntiek 3000 lir v gotovini. t .Tabora se ,e ^>sebno iz^zal Vf " i Plen se jim jc najbrž zdel premafhen, zato so rni »k^ušafc odpre M tud^. zgomii predrf, kar se t^hZf pa ni posrečilo, menda ker niso imeli na po Četi in strogosti. — Četa zmagovalka: S. Rožič, Bezek R-, Stare Štolfa S., Zabric A kapetan, Guštin S Bloi-u v odhod... tičal lep kup tisočakov — 160.000 lir. Da so zlikovci to vedeli, bi se bili gotovo Blaž. desno krilo Adrije odhaja. Dolžnost bolj potrudili. Tako so se pa morali zadovo-ga kliče v daVne, nepoznane mu kraje. Z njim Ijiti s tridesetimi tisočaki. Odšli so, kakor so zgubimo enega naših najtvrFe'ših, najbolj resaič- i prišli, ne da bi jih kdo opazil, nih športnikov. Kakor discipliniran vojak je Tatvino so včeraj zjutraj odkrili- uslužbenci bil vedno na svojem roestru in izvrševal svojo frme in so tako javili Icvesturi. >ja Hce mesta športno dolžnost molče, požrtvovalno in — nad odpos'ani policijski organi niso našli nikakega vse dobro. Z njim zgubimo hrezdvomno rapre- vlomikkega orodja, pač p«a so odknh na bla-sentativno desno k*Uo, 'ki bo vsaj v taki formi gajni številne odtise prstov, ki so bm posneti akoro nenadomesino. Četa Adrije bo na:hujše fotografičnim potom. O zlikovcih pa zaenkrat občutila to izgubo, zato nra daje ta Zbogom z ni ne duha ne sluha.______ Vesti t sicer št.št.: 89, 90, 128, 141, 245, 275, 314. 324 367 in 377; 3 obveznice za znesek 500 lir vsaka, in sicer št.št.: 34, 95 in 132. Izplačik) izžrebanih obveznic v n ihovi nominalni vrednosti se do izvršilo dtie 1. „ulifa 1926 pri goriškem hipotečnem zavodu al pa SMRTNA KOSA. V torek je umrla v Gorici v starosti 69 let p>o dolgotrajni in mučni bolezni gospa Terezija Leban, soproga svetnika Lebana. N ej lahko žemljico, ostalemu soprogu pa naše sožalje! PRED DVANAJSTO URO! Danes o polnoči bo udarila ona dvanajsta, tuda pri tržaški kreditni banki in njerrh po-loo se bo za vedno posloviio od nas umirajoče družnicah, pr; furlanski banki v Vidmu m nje-leto 1925. Ob 11 uri 59 minusi in 59 sekund n;h podružnicah in pri 1/udski kreditni ban kličemo še enkrat, in s:cer poslednjič, da naj v 'frstu, Eride danes zvečer v Trgovski dom vsakdo,. čim zapadejo izžrebane obveznice v plačilo, i se hoče med smehom in zabavo posloviti f preneha tudi njihovo obrekovanje in ostane od starega leta in z nasmehom sreče na obrazn j Ustniku le pravica zahtevati, toda ne preko pozdraviti tutr<> novega leta. Kdor ne pride šestih let od dneva zapadlosti, tri danes v Trgovski dom, tega bo celo leto 1926 onega zneska, ki bi mu drugače pr Aik kiju v al kes, da fe zamudtii Silvesirov večer, ki ga danes prired1 pevski zbor «Pevskega in glasbenega dnrštva-> v Gorici. Celo leto 1926 ne bo našel miru in do prihodnjega Si£ves*ro-vega večera bo moral delati težko pokoro oni, ki danes zamud? se veselo, a dostojno ponoviti od starega leta in stisniti znancem roko v pozdrav ob prihodu novega leta. To p* lahko naredi -edinke v Trgovskem domu, kjer se danes zvečer zberejo gor.ški Slovenci od Bovca pa do Komna in od Medane do Vipave. Zato ne sme nihče mankati razen onih, ki še pri življenju spadajo prej v kak muze nego v veselo družbo! LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM V nedeijo 3. januarja ob 16. uri se na splošno željo ponovi pravljična štiride-janka «Pogumni krojaček*. Da se more nuditi užitek te velezabavne igre vsem, tudi nujubožnejšim slojem, »o se določile za to uprizoritev najnižje cene, t. j.: za šoloobvezne 1 liro in odrasle 2 liri za sedeže ali stojišča. Na ta način si bo moge* privoščiti prav vsakdo dostojno zabavo. Ta igra je napolnila že dvakrat dvorano Trg. doma in dosegla prav lep »peh, ki tudi pri tej uprizoritvi ut bo izostal. Igra se v kostumih, katere fe vodstvo preskrbelo, da pripomore do dostojnoj še uprizoritve. Sodeluje tudi vrli mandohnistični krožek. Začetek točno ob napovedanem času. ŽREBANJE ZEMLJIŠKIH OBVEZNIC. Ob priliki poslednjega žrebanja dne 21. t. m. so bole izžrebane sledeče zemlpfike obveznice, izdane od JoriSkega hipotečnega zavoda: 12 obveznic za znesek 5000 Ur, {o sicer it 8t: Sai%5ken nTšr Srkvi/^a V k bilo.87. 98, 145, t«6, 217, 539, 534, 578. 588. «7. tudi prošle praznike v cerkvi ljudi, kaksr že i 798 in 934-, ^^^ a^^ Rod dai. Aa cnide tako naorei! 10 obveznic za znesek 1000 lvr vsaka, in četrtine pad'.ih obresti. USPEH POSLEDNJEGA SIMFONIČNEGA KONCERTA- Pred dvema tednoma je priredilo gori§fco društvo prijateljev glasbe simfonični koncept, ki je dosegel, kakor smo že poročali, vel k moralen uspeh. Ali x shrani je pomenil poslednji koncert, kakor poroča sedai priredl-ieli9ki odbor, navzlic razprodanemu gledišču, za društvo velik neuspeh, zaka; pr man ki;aj znaša nič manj kot 1638 lir. Vza*ok tako velikega primanjkl-jaja je pač treba pripisati visc&» najemnini za gled šče in o-kolnosti, da imajo člani društva prost vstop na koncerte druStva, To posledn'e bi še bilo morda v redu, ker pia-ču ep člani precej visoko članarino, pač pa to biH več ali mani nepotrct«ii taia visok stroški za najemnino gledišča, ko pa ima društvo za svoie koncerte na razpolago dvorano «Vitto-ria», ki bi najbrže stala mnogo manj in ki dovolj akustična za podobne glasbene prireditve. Upamo vsekakor, da društvo ne bo radi gmotnega neuspeha poslednjega koncerta zgubilo poguma, ampak da bo Se z večjim ogn em nadaljevalo svoje dosedanje plodonosno in ko* ristno delovanje. VRTOJBA. Bridka in neprizanesljiva kosa je kosila zopet. Rezko je odrezala z veje mladi cvet j" ga pustila, da «vene. Kol žrlev si je takrat mlado, simpatično bate, ki je bolj ustvarjeno, da ^a narava miluje, a nc taiKo neusmiljeno biča. . . Ljudmile Lasič, -Milke Mesatieve> tu ^ med nami. Podlegla *e v nedeljo kl^ib nezai negi kruti zavrataš bolezni. Še nedolgim časom se e v. = ^ehliala v trdni nadi, da ii ipak zasuje žarek zdravja. Zaman ga je čakala V torek popo4dne je ob,ela hladna, zemlja. Med cvetjem, kakor je bila sama cvet. spremljana od številnih prijateljic in prijatelj v, nas je za vedno zapustila. Njim gre posebna zahvala za tako lepo pripravljeno Mil-k no zadnjo pot. — Bridka kosa seže in izbira. S strahom se vprašujemo: Kodiko ie,..7 [Tebi, Milka, pa kličemo- Bodi Ti lahka domača zeml)icai IZ KOBARIDA, (t Stanko Kalan). Ko f,e fe trg, zavit v mračen sen decembrskega dneva pripravljal na praznik miru, na .veliki družinski dan, za kojega od blizu -in daleč prispejo i sinovi i očeti, da v krogu svojch najdražjih. za domačim ognjiščem, v balzam-ekem objemu domače strehe, prebijejo par uric v slavnostnem razpoloženju in vedrem veselju, ko je na predvečer božičnega praznika brnel zvon z domačega zvonika in se je razl-egala drugod božična pe6em ter je dišalo po oljki, nisi hotel zaostati za drugimi srinovi, nisi mogel kai, da ne bi se i Ti vrnil domov, v svoj Ijub-fjeni Kobarid, kjer zbel Ti tekla, kjer sd preživel najlepše dni življenja, Stanko Kalanov, a vrnil sc nisi kot nekdaj, žarečega obraza, s pesn jo na ustnih in kitaro v roki. vrnil si se zavit v plašč smrti, ker dan pre-j Te je dotaknilo krilo črnega ptiča. Angelia Azraela, tam doli v solnčni Gorici v sanatorija sv. Justa. Nisi mogel, nisi hotel zaostati za drugimi,hotel si priti med nas, ravno za božič, ko vsi pridejo in nikdo ne zaostane. Zrl si smrti v obraz na srbskih poljanah, Da Soće kamenitih obronkih, okusil si neprijet-no5ti ujetništva in dihal zrak zatohlih srednjeveških gradov, ušel si zankam prežeče smrti v grom taj j Lcbnečega ognja in v prasketanju strojnic, nisi se pa mogel ubraniti njen m ka-lem: Tvoja mcčna in krepka narava je morala poiteč: stnrtorosr.- kali, ki je počasi, a vzdr-žema izpodkopavala Tvoj živelj. popust ia začasno, se potuhnila, da ;e pa potem buknula mogočne je, liki požar, ki se ne more razvneli, ker mu manjka zraku netiva. Zaihtela je dobrava, zaplakale so bukve v brdu, stresli so se bori v ozkem in rebru se zdrznle smrečice posejane z ivjem, v nemi boli klonile vršičke v znak žalosti, ker so zgubile vernega druga, ki jiin je bil vsakdanji gost in prijatelj. Zvon, s\ečan drugače, — na praznik miru »oje slavnostneje, -je brnel v moli — akordih, ob uri pogreba, in svetar.tonski mu je drugoval z glasom jokajočega otroka. Zvonovi, čutite i Vi? Pesem, ki si jo tako ljubil, se je poslovila od Tebe, ganila vsakogar izmed nebrojne množice, ki si ie nadela dolžnost, da Te spremlja do groba, kjer boš snival večsn sen skupno z materjo. Ave, lahka Ti zemljica! Ti, sivi oče, mož znata a in poštenja, ne kloni glave in krepko prenašaj bol ter vedi, da bele žene obisk ni največje zlo v življenju! FOLITIČNO-GOSPOĐARSKA BILANCA VIPAVE L. 1925. Vsak jo dela. V prvi vrsti trgove in obrtnik. Bilanco namreč. Vzemimo še mi svinčnik v roke ter napravimo računski zaključek dohodkov in izdatkov, ki ph imamo zabeležiti v gorenjem koncu vipavske doline na političnem in gospodarskem polju v preteklem IerM*. Že površen, splošen pregled posamznih točk nam pove. da >e bilanca v vsakem pogledu visoko pasivna in da bo v par letih «krah», če gre v tem tempu razve j dogodkov naprej. Da je sedmič* letno poročilo slabše kakor vsa prejšnja, v tem smo si vsi edini, kmet, obrtnik in trgovec. Yvgovci zamišljeno pišejo opomine. ki presegaj:* tisoč m še več; enako pridne so tudi posojilnice, ki terjajo obresti in od obresti obresti. Razen lega pa še razni ptndoigovaitT, beli in rožasti plačilni nalogi in «iu: raznih davčnih izLirjevalnic. Gospodarjem in gospodinjak se kar v glavi vrti samih «cegelcev»f ki prihajajo v hišo kakor Jobova poročila in rušijo: zidove in tresejer hišo v njeiuh temeljih. In kar je pri vsem tem najbolj tragično, je to, da lfudje tudi v le* u 1926. ne pričakujejo ntkakega izboljšanja, ampak se pripravljajo na nove žrl ve in napore. Bo šlo, dokler bo šlo, av:j-; brezčutno in pri tem se jim oči tajanstveno zasvetijo, da človeka pretrese nuaz in zona. To niso dobra; znamenja. Posebno proti koncu leta se je dogodile pri ras par reči, ki sa nas naravnost osupnile in pretreslo. Časopisi, tudi izven Italije, so precej mnog)G poročali o atentatu na dekana vipavskega g. Breitenbergerja. Poskusni mor:?ec je izvedel svoj peklenski načrt precej nerodno in vaft srna pričakovali, da bo pravici v kratkem zadoščeno. Žalibog so se sadovi zabrisali kakor sledovi sijajno izpeljanega vloma v našo davčno blagajno, ki je vrgla vlomilcem lepih 60 tisočakov. Tudi je še danes nepojasnjen slučaj skrivnostnih strelov, ki so v temni noči prestrelili šape na oknu podraškega župnišča. Pa pustimo slučaje v tem letu pri miru in oglejmo si rajše dogodek, ki r/ slučaj, ampak dogodek, dobro premelje no čli-veško delo. To je namreč «što-rija*. precej podobna neki «štoriji» tam v Vrtojbi. Tam je nekdo menda poškodoval 6pomen;.ke na vojaškem pokopališču, pri nas pa je neki «muk>» odtrgal trak v drž. bai^ah na vojaškem pokopališču. Devet oeeb je bilo aretiranih. BiH so zastopani vsi stanovi, akademiki, trgovci, kmetje, pomočniki. Pri vstopu nas je veselo pozdravil kosmat zaveznik Iz Jugoslavije, ki je že 24 u* uža val dobrote vipavske «regina cceli>>, te porabil doma svoj pasoš in vse dinarje. Tudi junaiki Čehoslovak z orjaškimi mišicami, «Coti doppinervi , kakor so se Izražali. nam je delal družbo in zabavo in pridno ponavljal svoj: Zatraceni! Drugi dan dopoldan nas je presenetila vesela novica: Trikolora je najdena. ln počasi kakor Odisej svoje ovce iz Ciklopove votfine so nas spuščaH na dan, eden za drugim wmic> zapuščali prijetno prnoćišče. Vrr*jeni so nam bili tudi nagi nožački, fovči in druge potrebščine. ki jih nosa v žepu vsak podten Juistjan, kmet ali gospod in ki so aajn jih prejšnji večer odvzeli. Stoletni koledar Med pojavi na nebu in metereološkimi pojavi na Z emlji in vzročne zavisnosti, zlasti ni nobene zveze med luninimi spremembami in vremenom na Zemlji. Vsa tozadevna statistika ni mogla ugotoviti nobenih učinkov luninih sprememb na pojave v atmosferi, ki obdaja Zemljo. Ni izključeno, da obstojajo morda zelo neznatni učinki. Če sploh obstojajo, bi jih lahko odkrili Se le na podlagi zelo dolgega in skrbnega opazovanja in registriranja. Radi tega moramo zavreči vsak vremenski ključ, tudi ključ, ki nosi ime po slavnem astronomu W. Her-schlu. Poudarjal pa sem, da bo kljub dejstvu, da taki ključi nimajo nobene podlage in tudi ne nobene praktične vrednosti, ljudstvo še dolgo časa vanje verovalo, zlasti, ker mu ne moremo vsaj začasno nič boljšega. Toda koledarji ne prinašajo samo vremenskih ključev, po katerih naj si čitatelj sam preračuni, kakšno bo vreme določenega dne, temveč napovedujejo že v naprej za vse dneve leta vremenske razmere. Opozarjam naj samo na velike in male pratike, ki bi morale končno docela izginiti že radi tega. ker bi drugi lahko po takih publikacijah sklepali, da je naš narod še docela nepismen. Svoječasno sem se skoro veselil, da je zapretje meje preprečilo razširjenje tega književnega nestvora med nas, toda zmotil sem se v svojem optimizmu. Mesto ene (stare Blasnikove) praktike imamo sedaj kar dve, eno v Ljubljani, drugo v Gorici. Iz človeške neumnosti se da pač najbolje kovati denar. Te vremenske prognoze za vse dneve leta tvorijo takozvani «stoIetni koledar«. Ne vem sicer, kaj si misli naš navadni človek koledar, ali bo jutri dež ali solnce. - Ljudstvo hoče biti varano», pravi že stari rimski pregovor. In radi tega sega tudi rajši po koledarju, ki vsebuje najbolj neverjetne vremenske prognoze, kakor po koledarju, ki mu hoče dati samo koristno in dobro čtivo. S tega stališča razumem, zakaj prinašajo skoro vsi koledarji tako varljivo šaro. Ako j jo že prinesejo, naj bi pa o njej izrekli tudi j svoje mnenje, vsaj tako kakor Franina in Jurina v Narodnem koledarju za Istro, kjer j pravita: «Ovako kaže stoletni koledar, a u| Božjoi je volji, kakva će biti ova godina». j l. e. t S tužnim srcem naziianjamo vsem sorodnikom In znancem, da je danes naša nepozabljena mati, tašča in stara mati Josipina vd. Piščanc roj. Pertot v starosti 78 ter, nalahno v Gospodu preminula Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek, 31. t. m., ob 14.30, iz hiše žalosti Rojan-Piščanci št. 593. TRST, dne 30. decembra 1925. Norbert in Josip, sinova. Angela por. Loze], Ivanka por. Gnitln, hčere, Albina in Ana, nevesti, Kari LozeJ, Josip Gttštin, zetje, vnuki in vnukinje. Odlikovano pogrebno podjetje Nuova Impresa, Corso V. E. III, 47. Izdelovanje gramofonskih plott Da je umetnost izdelovanja gromofonskih- plošč tako malo znana je pač krivo dejstvo, okolicL Cenene ponudbe naj se pošljejo naj vzamem da ima vsaka tvrdka, kx se s tem peca svoj upravniitvo «Edinosti» pod «Skromen». i I PEKARNO vzamem MLADENIČ, ki se misli posvetiti petju, bi rad i BABiCA, avtorisirana sprejema noseče. dobil kakršnokoli službo v Trstu aH bližnji j ri ilovenskc, Slavec, via Gmlia 29. M lastn način, ki se v nečem razlikuje od Hrupih j _,"—1-il-—- in ki ga skrbno prikriva. £>r ZALETEL, zdravnik za kirurške in Toda na splošno, ne da bi razkrivali tajnost; fenske bolezni sprejema v Kozleku (Ilir. Bi-posameznih tvrdk, hočemo na kratko pojasniti j str;caj g. do 12. in od 14. do 16. 1818 to umetnost. ; - --, . Prva ali originalna plošča je narečna iz, VREČE po najvišji dnevni ceni se plačujejo v v najem. upravništvu. Naslov prt 180* Via del Bosco 6. 1729 voska, ki je za en centimeter večjega premera od dovršene, ki jo kupimo. Voščena plošča je —-— i-;.-, prilično pcldrugi centimeter debela, že pri tej MLIN ^ vodovi e po stanojan,e^ zc^isce. je velika pozornost posvečena sestavi voska, ker ne sme bti pretrd niti premehek. To ploščo položijo v stroj, ki naj včrta ali vtisne v njo dotični komad glasbe, ki se želi. Stroj, ki vrši to delo, jc v vsem gromofon, se prodajo. Plačilni pogoji ugodni. Benko Vekoslav, Rihemberk. ' 1804 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64._ 152<* GLASOVIRJE, harmonije, or kes tron e itd. v vsakem stanju popravi in uglazbi Andrei Pečar, v Gorici, Via Corno 17, II. 1776 BABICA, diplomirana, sprejema dom. Madonnina 10, II. noseče na 1805 razlika je le v tem, da je zelo občutljiv in da je BRIVSKEGA pomočn:ka sprejme takoj Piskač j i • -i >---"--- i * -' ------J—— —---- — r\ ~-—t- 1806 delo gle obrn eno, t. j. pri navadnem gromo-, fonu pobira igla že vtisnjene glasove iz p?ošče, tu jih v mehko voščeno ploščo šele v tisku :e. Soba, k]er se to vrši, je tako urejena, da se dobi čim najboljše rezultate. Stroj za vtiskova-n"e glasov je v mali sobici poleg te n samo n;"egov rog moli skozi steno v prvo sobo. Stoli za orkester stojijo v polkrogu pred rogom, toda j niti ta dva stola nista enako visoka. To urav-nanje je treba izvršit:, da se odstrani možnost, da bi gotovo godalo preglasilo ostale, da se na Opčinah. pod tem imenom, ako si sploh kaj misli, torej uredj enakomernost vseh godal ali instru- Bržkone vpliva nanj ze sam izraz «stoletni* ™^tov. hoč*. vokalno glasbo (petje) i i j t j * ___ne> vtisniti na ploščo;, morajo z veliko natančnostjo koledar. Toda v te vremenske prognoze ne oarek na rebu in pognali stroj kakor pri gromoforju Igla bi SADJARJL Zdaj je najprimernejši čas za zimsko škropljene sadnega drevja z «Antipa-rassitom,» ki ga dobite pri Justu Ušaj v Gorici, Via Favetti 6. Istotam se prodajajo tudi razna vrtna semena iz Eefurta. Zahtevajte cenik! 1807 — are Zobozdravnik Med. 0. dr. D. SurdoC specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. M«a S. Giovaooi) od 9-12 in od 3-7 «29 ^ --*" [»jjl.-a' ■al Jutri ob uri na trs teniškem igrišča Rapid-\ai frats pa menijo, da se po sto letih zopet redno j se stresala, ko bi drsala čez hribčke in doline povrača enako vreme in da so vremenske' in bi istočasno stresala napeto mrenico. Ta bi * 1 1 ___ __________ — J n II-* ! r\»-» --V * n m Ai « « i 1 t? Ii «1 ! O TUA^rtO il I AlfO 17 prognoze potemtakem vremenski podatki, ki so jih resnično opazili pred enim stoletjem. Zadnje mnenje nima nikakšne podlage in se mora že radi lega zavreči. Prvo nazira-nje bi bilo vsaj v bistvu utemeljeno in umestno. Gotovo bi nam podatki večjega razdobja določali povprečne vremenske razmere, ki pa bi bile seveda veljavne le za kraj opazovanja. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da bi ti podatki predstavljali le najbolj verjetno vreme, in da ne morejo biti vremenske prognoze v pravem pomenu besede. Toda tudi to naziranje je faktično neute- pa na La način napravljala zvočne valove v zraku, ki bi ih slišali Ravno to se pri navadnem gromofonu vrši. Toda v našem slučaju, ko imamo opraviti z mehkcy voščeno ploščo, je to še nemogoče, ker bi igla prenrehke gričke in dolinice zepet »ravnala. S pomočjo mehke voščene plošče meramo na pre napraviti druge plošče, ki bodo zadostno trdne. Dovršeno voščeno ploščo vzamejo z veliko pažnjo iz stroia in io odnesejo v takozvano elektrolitično delavnico tovarne. Tu so velika štirioglata korita, ki so napolnjena z neko tekoč no, ki je jedka in ie sestavljena ravno tako kot tam, kjer z električnim procesom naprav-1'ajo bakrene klišeje za tiskanje si k. Posode (korita) so prevlečene s svincem. Na okroglih čez posode ležečih palicah iz medi visijo Predno kaj nakupite, obiščite Vel 4-; i pchISIva LEVI MINZI Vix Rsttori št. 1 — Via MaUanton it« 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veilki izberi. meljeno, ker stoletni koledar nikakor ne i primerno velike plošče iz bakra. Po električ-predstavlja povprečnih vremenskih razmer, nih žicah, ki »c zvezane z zgoraj omejenimi določenih „a podlagi stoletnega opsova-1 k^Ti.^ ^o nJa' ............v n ej. Plošče so v primerni oddal en ost i po dve dve obrnjene s ploskimi stranmi druga proti drugi. Ravno sredi med palicama iz med! je tretja taka palica, ki leži z njima vzporedno. Stoletni koledar prvotno sploh ni bil stoletni koledar in je tak postal le po nesrečnem zaključku. L. 1654. je dr. Mauritius Knauer, opat v samostanu Langnešm na Bavarskem, sestavil neki spis z naslovom «Calendarium | Oeconomicum Prakticum Perpetuum». Mi bi rekli < Večni praktični gospodarski kole-dar». Koledar je bil predvsem namenjen samostanskemu upravitelju. V njem je veliko gospodarskih naukov. V zvezi s temi vsebuje tudi nekakšna navodila, po katerih naj bi se ugotovilo, kakšno bo vreme, da e s pridom izvršijo razna poljska dela. Knauer je bil namreč prepričan, da vplivajo planeti na vremenske spremembe. Da je taka domneve docela neutemeljena, smo; SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in izdelane obteke po najzmernejših cenah. ismgii1 (Dahe na IV. st anH ĆEVLJARNCA Odlikovana v Pariz«* iti Genovi 1024. z veliko presnijo, diplomo in zlato svetinjo 7o:> Si REJ ME SE kree prepriča o verjetnosti svojih navodil, je beležil v svojem koledarju dan za dnem skozi vse leto, kakšno je bilo vreme dotičnega dne. Po njegovi smrii (1. 1664.) je neki Cri-stoph Hellwig izdal njegov koledar. Pomotoma pa je smatral omenjene Knauerjetve beležke za prognoze in jih kot take tudi navedel v koledarju. Iz trgovskih ozirov pa mu je dal naslov «Stoletni koledar»( ker je bil prepričan, da bodo ljudje rajši kupovali koledar, ki jim služi celo stoletje, kakor koledar za eno samo leto. Ne gre torej za prognoze na podlagi opazovanj in podatkov enega stoletja, temveč za uporabnost koledarja skozi celih sto let. Koledar je imel uspeh. Doživel je nad 200 izdaj. V razne druge koledarje so prevzeli iz njega vremenske prognoze, da našle so celo pot v koledar, ki ga je izdajala Prueka akademija znanosti v Berlinu. Toda že 1. 1779 je ista akademija sklenila opustiti nadaljno objavo teh vremenskih prognoz, in je utemeljila svoj sklep s sledečo izjavo: »Akademija znanosti smatra za potrebno, da se dosedanje urejevanje koledarja izpremeni, ker ne more dalje dopuščati, da se priprost in neučen človek zavaja z neosnovanimi vremenskimi progno-zami. z nekoristnim navajanjem dni« ki so godni za puftčanje krvi, za odstavljanje otrok itd., ter z drugimi takšnimi neumnimi in nezmiselnimi stvarmi. Radi tega je odredila, da izostanejo v bodoče vse te nesmiselnosti iz koledarja*. Tudi stoletni koledar nima potemtakem nobene podlage, kakor j« nima vremenski ključ. Toda ljudstvo hoče vedeti v naprej, kakšno bo vreme. Vse izkušnje, ki Jih je človek imel s temi prognozami, ne izdajo nič. On ve morda tudi, da so te prerokbe PERFEKTNV korespondentinfo za slovenski in itaLjansk Bistrici. i Jezik ršče tovarna testenin v 1814 SLUŽKINJO od 16 do 17 let staro, za domača dela, iš-če družina. Naslov pri upravništvu. 1815 KCNTORISTINJO z perfektnim znanem slovenskega, nemškega in italijanskega jjezika išče tovarna v Slovenci. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki plače pod <'Vestna» na upravmštvo. 1816 ta 5 pri Sy. Mesu ■ Trst ai a >u HO m b/) rt O o c Z* C u o c$ N o o g (O C N O G CL OJ cS o rt C o u Q> ra rt -o M tx> ZJ CJ C T3 L* >VJ O rs O c O o ^ cz ja -C .o UJ CJ • »M a n rt rt u) ir* M *T3 -3 Od E o? eo LL. Slovenci ! Kispiijte samo pri Forcessmti! PODLISTEK E PHLILIPS OPPENHEIM; Prevel France Magsjna. "Gospodična Sharey?» je vprašal, držeč odprta vrata. »Priznavam vam, da je vse odvisno od tega, kake vrst* šampanjec vam u jaja.» «Mum cordon rouge ?» je svetoval. Nasmehnil se je. «Vaše ugajan'e ugaja tudi meni,» je dejala. 6. poglavje. Z nastopom bofatega meščana je Crawshay ibližno pol ure pozneje vodil svojo tovarišioo mizi, ki si jo fe rezerviral. Na način je bila ona izrazito krasna deklica v svoji lepo prilegajoči se obleki iz črnega satena, na kateri je imela pivpet velik šopek cvetlic. Njen vrat in njeni roki so bili brez pogreška. Blesteči temnomodri lasje, priprosto urejeni, šo triurni.rali nad tedanjimi modami česanja. Prestop iz fourteenth Stre e ta v steno sedan o okolico je bil videti, da se je izvršil brez vsake zmede. SkJonila s« ie naprej, da povonja velik šopek belih roi, Id jih je sanjo'naročil Craws-hay pri btižn'em cvetličarju. «To so cvetHee, ki jih najbolj ljubim,» je r; vzdihnila. «Beie rože so vedno moja slabost.» ______________ Crawshayeve o& so se radostno svetile, ko varljive. Vseeno pa vedno zopet pogleda v jc zavzel avoie mesto. »Poznate kaj angleško zgodovino?« ie vpra-j «Jocelyn lhew,-> je rekla, -jih ima štiri-šah «Morda je usojeno, da se bo ponovil boj deset.» belih in rdečih rož — belih tukaj in rdečih v] »Nisem vas pripelji sem zato, da bova raz-obednici hotela Claridge> ! pravl;ala o starosti mojega nevrednega tekme- ♦ Katere so zmagale v zgodov«.ni?» je ca», je rekel. -Želel sera le vedeti če vam bodo vprašala brezbrižno. tu naročeni ameriški raki vzbujala spomin na " " * Delmonicovo kuhin o. Dalje sem vam hotel tudi dokazati, da boste, če hočemo in spregovo-rimo nekoliko priprostih besed natakarju, dobilabili tako ledeno mrzel šampanjec, kakor ga želite sami.» Nora ni štedila z odobravanjem < Odkar sem zapustila New York in še pre^ nisem imeJa posebno dobrega obeda,» je zatrjevala. »V poslednjih mesecih sem oe malo posluževala Delmonicovih dobrot. Preveč ljudi vaše vrste je stikalo in vohalo po Fourteenth Streetu.» Prikimal je. ... «Na koncu konce v,» je rekel, -to je prišlo h koncu, ko je Amerika napovedala vojno V i «?te napravili edino modro stvar — brat v San Francisco, eh, vaš oče v Chicago, vi pa sem?» ♦ Mnogo veste,® se ye smejala. «Jaz sem pravcata infoTmadiska knjiga, kolikor se tiče vašega gibanja,» ri je zatrjeval. »Imate morda tudi vi kaj opraviti z dejstvom, da je pohcaja brskala po mojih sobah?» je vprašala nenadno. »Indirektno, se bojim, da je to res,» je priznal. »Glejte, doslej nismo niti slutili, k^j je postalo iz vseh tistih listin in načrtov, ki 'uhJ« »Tega vam ne povem,» je rekel, «ker je mogoče, da ste praznoverni. Mislim pa, če bi midva oba mogla slišati, kaj bo govoril Jocelyn Thew o onih rdečih rožah nocoj, da b.i biLa zmaga na strani hiše York.» «Torej to nameravate vi, eh?» je mrzlo vpra^ šala. »vi hočete, da postanem ljubosumna na Katarino Beverley?> »Najtrdnejši in najbistroomnejši možje na svetu,» je menil Crawshay, «so naleteli na svoj Waterloo pr.i rokah vašega spola. Kolikor se tiče mene samega, sem v stiski. Ljubosumen sem na Jocelyna Thewa.» «A videti je, da si boste polagoma opo-mogli!» «Opomogel si bom,» je soglašal Grawshay, »kajti jaz trdno upam, da vam bom z obzirnostjo in dobroto — če bom imel za to prilike — dokazal, kako domača in zvesta oseba sem. Spoznali boste, da sem vas jaz vrednejše od obeh.» »Vi doka i cenite samega sebe, ali ne?» »To krepost skrbno gojim v sebi. V svojih mlajših letih sem se celo precenjeval.» »Sodim, da ste tedaj starejši nego sem dom- B e«S®dem in trid e se t let sem star,, je dejal, «in Jocelyn Thew tako zvito vtihotapil v to de^ izborno "vzgojen.* • * želo.j »Ta ni pritr ena nego se lahko vrti na svoji osi;]n>a se zdaj uporabi za vtiskavaoje pravih gra- ra žitno trgovino m dolo6a po vsakoletni kon-m . - ____1:__J J/vlito n^tmiAiia nlrtš^ čam žetvi cene zna m ml ms tih proizvooov. — S te visi sredi med ploščami dolga navpična mofonskih plošč. palica, ki se tud: moči v tekočini. Na konec te j Tvarina, iz katere 90 gramofonske plošče napa lice obesijo potem voščene plošče; na vsako j re'jene, ie sestavljena v glavnem iz šelaka, katran po eno, tako da so z licem obrnjene proti j teremu je dodano nekoliko saj in pa moke iz 1 • * v T T t _ • _ J____.. L i mml X«* ! JaL' i I - ti ^ _ _ _ M-1 .t. — ! n M rvl f^v bakrenim ploščam. Zdaj odprejo el-ektnični tok da prihaia skozi te plošče v tekočino, obenem sprožijo poseben stroj, ki začne voščene plošče polagoma nihati v tekočini med ploščama. Ni-lisnje pa ni vzporedno z njimi, ampak križno, e, voščen': plošči se najprej pribl žujeta eni to ^plošči potem drugi itd. Jedka tekočina v posodah razjeda bakrene plošče elek tok pa nekako pograbi te neizmer no drobne odjedene bakrene delce in /i h nese proti voščen mplcščam na katere jih'trdno pritr ti voščenim ploščam, na katere jih trdno pritr- nekega prhkega kamna. Veliki stroji in s paro ogrevani vali mesiio to tvarino toliko časa, da je sko^i in skozi enakomerna in za spoznanje bolj trda kot testo. Pri tem morajo jako skrbno paziti, da je mešanica taka, da se izdelajo iz nie trde in svetle plošče, ki ne smejo biti oboutl ive za malo izpremetnbo v temperaturi. Plošče iz premehke mešanice se rade žvežijo, zlasti će so izpostavljene toplemu solncu. Težki vroči valji zmlinčnjo mešanico v pasove približno osem-milimeterske debeline: fe i. _____- » _____ m /v ,lr jNr.rt I'm r\ TI i n v d;. Tako enakomerno rajha z ni'imi po vosku, j potem razrežemo v primerne kose in vložijo v da za . ela na drobnejše lukn ice po njem in ta- pr merna modla, v katerih so prej pritrjene k. zadela z bakrom tud drobni jarek in vse pozitivne matice. Za plošče, ki igrao na obeh itiste gričke in dolinice, ki jih je napravila igla straneh, morajo seveda biti po dve bakreni v njeni. In baker na vosku nc ostane v drobcih nego je čvrsto zvarjen skupaj, da tvori celo plast. Z veliko skrb o je treba pri tem pazti matici; ena na vsako stran. Preden denejo plošče z maticami v stiskalnica, jih morajo toliko segreti, da se dajo vtis- •da je električni tok vedno enak. To> delo V*'* niti/Skozi mehko tvarino na sredi naprav.jo neprestano skozi štiriindvajset ur. V tem casUiluknjico. Končno pridejo v hidravlične stiskal-si.i voščeni plošči docela zakovani v baker. | nice st:9kayo matici proti plošči polagoma, Zdaj jih vzamejo iz tekoč ne in od uscijo 1 a z ^ &-ko m(>6:0. pj^ča se tanjša zaradi pri-skrbno baker z n ih. Na spodnji strani ima o j . , nieno mehko tvarino se pa zajeda oster t - i 1 • _ 1____1 1 n *. L: 1 rn t,c P n ! ! ' - - - * * « na ir.atica, oz. negabivna matica. Pozitivno ma tico pa dob jo, ko ves opisani proces ponovi o samo da mesto voščene plošče rabijo negativno matico." Negativno matico namaže o z voskom povsod tam, kjer nočejo, da bi se baker prijemal, pii-ema se lahko samo tam. kjer ni namazana. Se štiriindvajset ur elektrol tične kopeli in na negativni matici se napravi nova bakrena plast, ki e prava pozitivna matica. Ta pos.ed- tisk na vso ploščo enači kilogramov. Plošča bi bila s tem končana. Ko jo vzamejo iz stiskalnice, jo nataknejo na os stružca, da ji ugladi-o zunanji rob. Zdaj ji prilepijo na vsako stran znane okrogle listke (etikete), ki povedo, kakšne vrs.c glasba je na dotični strani. Flosco še preizkusijo na gramofonu in če je brez h.be, se odda v skladišče, kjer čak akupca. F. M. TV6 Iz ursđ3 TržaSKe kmetijske finižba v Trstu RASTLINAM SAM HLEVSKI GNOJ ŠE NE ZADOSTUJE. tisoč hektolitrov. Do sedaj je ostalo samo pri obljubah, kajti v Švko ni dospela še mil kaplja madžarskega vina. Pri sklepanju j trgovinskih pogodb tudi iViadžarski nasprotujejo sosedne države, ki nočejo madžarske ji - rskateri poljedelec misli, da je izvrš i yinske kapljice, s .od dolžnost napram svojim rastlinam » tem, šoaniia se nahaja v skoro istem položaju da ;i:u je dobro P^ s sann,^SES kakor Madžarska. Imela je dobro trgatev in. lahko izvozi precejšnje količine: m Razpečavanje vina ni v nlkakem skladu s P iL emu tako ne more biti, mu bo takoi; produkcijo in radi tega nastaja v Španiji jasn l.akor hi:To pomisli, da rastlina niti na inajhna vinska kriza. Španija se sedaj trudi samem, čistem gnou sploh ne raste. Celo ple- -n -če ^^ kako bi najlažje oddala za iz-vel, kateri e navadno mnogo skromne?š nego j ,r(>z določene količine vina. Pogajanja za koristne kulturne rastline, raste samo tedai, trgovinske pogodbe z Nemčijo ne če ie k hlevskemu gnoju primešane tudi dovoi naDrcdu;eio ker nemški vinogradniki na-, Vidimo tore , da *e potrebna za «lco uvoznc ca^nc na špan- sko vino. Raditega se vrši srdit boj med 1 ze mlje. rastlin tudi zemlja poleg gnoja. Pa tudi vsa^a zemlja ni enaka. Na samem pesku ali, drugače „— ----- _ -1 • rečeno na ze'o, zelo peščeni zemlji, rastline n8mškimi vinogradniki in nemško izvozno ludi ne uspevajo, čeprkv je pesek zelo rahel industirjo, ki želi znižanje uvozne carine in v n:em zadostuje tako vode kakor zraka., na vino samo zato, da bi lahko v Španijo Tore: Kno sam ali voda, zrak in peščena zem- jzvažaja gvoje industrijske izdelke. Španci lja nr so zadostna^podlaga ^„^iT^v i sc kakor izŠ,eda< v tem pogledu ne nade- jajo kakega vidnega uspeha. Sedaj je prišlo 1 -KT___m _ * lrratlrf>rfa nr ru- čani žetvi cene žtta in mlinskih proizvodov. — Po nemški vladi zasnovani žitni monopol obstoja do danes v drugi obliki samo v Švici. — Francija je hotela regulirati cene moke na ta nač.n, da je uvedla zakon o preskrbovanju prebivalstva z žitom in njegovimi proizvodi. Bistvena točka tega zakona je ona, ki pooblašča vojnega ministra, da nabavlja za 150 milijonov frankov žita, katerega mora spraviti v vojaška skladišča. Te zaloge pridejo v promet ko nastopa podražitev življenjskih potrebščin. Frandoska vlada p»a ima pri tem pravico določanja cen. Osnutek nemškega zakona g11® tozadevno za korak naprej. Nemška žitna centrala (Reichs-getreidestelle) ki bi morala likvidirati, bo radi u velja videnj a novega zakona Še dalje obstojala. Žitna centrala b>a podrejena državnemu ministrstvu za poljedelstvo in ljudsko prehrano. Centrala bo smela nabavljati 2 milijona metrskih stotov žita na leto. V ta namen ji bo stalo na razpolago 35 miHjionov zlatih mark. Namera nemške vlade pa še ne znači popolnega žitnega monopolla, ali vlada bo mogla ozka^e se na velike količine žita, ki fth bo drnela vsak čas pri roki, vsak trenuftek regulirati cene mtoke in kruha. Nemške vlade ni privedla do zakonskega predloga samo žel:a konsumnlh krogov, kateri so zahtevali njeno zaščko pred draginjo žita, marveč tudi želja poljedelstva, katerim bo tudi v času padanja žitnih cen omogočeno vzdržanje rentabilnosti produkcije na ta način, da bo žitna centrala tedaj polnila svoje zaloge. Ta namera nemške vlade predvideva stabilizacijo in ozdravljenje razmer, v katerih se danes nahaja nemško poljedelstvo. Jasno je, da hoče vlada s tem činom obvarovati prebivalstvo Nemčije pred navijanjem krušnih cen na drugi strani pa bo zakon poljedelstvu zagotovil potrebni minimutm zaslužka. S to namero ne bo- Nemčja vodila konsumne politike, kakor Švica, Francija in Anglija, nego Nemči a hoče s tem zakoiiom držati v evndenci zaloge žita v vseh javnih skladiščih. Ona si hoče zagotoviti prehrano dežele za vsak slučaj, in tudi za slučaj mogoče vojsne Drobne finančne in vjep-odarske vesti Prenehanje poslovanja Anšlo-Ausirian banke t Italiji. Pred nedavnim časom je bil med Anglo-Austrian Bank in Banco Italo-Britani-ca v Milanu skienjen ugovor, glasom katerega prevzame zadnja banka s 1. januarja i926 vse italijanske podružnice banke Anglo-Au-strian. Na ta način preide v roke banke Italo-Britanica tudi dobro znana tržaška podružnica banke Anglo-Austrian. Snia Viscosa je največja italijanska družba za izdelovan e umetne svile. Ona >e bila ustanovljena leta 1920 s 60 milijoni Urami osnovnega kapitala. Družba razpolaga danes z eno milijardo lir kapitala. V zadnjem času se ji je posrečilo spraviti srvo;e akcije v London in New-Yonk. V London je namreč prodala 1 mi-lix)n delnic, v New-York pa 600.000. Delnice glase na 200 lir. Njihov tečaj na italijanskih borzah se giblje okrog 400 lir vrtec pri Sv. Jakobu in 5 L za Dijaško Matico | (denar za D. M. hrani Š. D.) Gospod Dragot n Starec daruje Šolskemu/ društvu* L 25. Gospod Susič iz Rojana L 25 za Šolsko dru-; štvo.» Vsem blagorodnim darovalcem srčna} hvala! Za božičnico ženske podružnice ^Šolskega društva» so darovali na polo ge Pavle Gržina L 286.— in sicer: S. M. L 50.— po 15 Lir: Pfei-fer, Rosenholz in Drufovka Amalija, po 10 Lir: Rebula, Ražem, Nachtigal, Visintini, Mirk, Košić Josip čevljar an Neimenovana; obitel; Čič L 8; Čermeljeva L 6; po 5 Lir: A. Cek, Cink, Ivan Klun, Švagelj, Clangnau, Gattinger, Za-fred, Kosak, Krištofič, Plesničar, Heinig, Co-bau, J-oško Kral', R. Ižanc, M. Tžanc, Mreule, Cotič, Bizjakovi, Just Novak, Klavora, gospa Lenassa Dravograd, Dani Hrast in Ferlič Joško. Vsern cen;enm darovalcem kot požrtvovalni gospe nabiralki srčna hv^la! Ob priliki Božičnice nabrala Pepček in Danica Tomažič v veseli družbi L 50.— za «Šolsko društvo». Darovalcem srčna hvala! JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, Campo S« Glacomo 5 Zlato kupuje v vsaki nin»ž'i i po najvišjih cenah KrOrid plačuje viSje kot vsi bl Najvišje cene plačujem za v kun, slalic, dihurjev, vider, jazbecev,mačk veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici D. M D SP AC H Trst, Via Cesare Batiisti it. 10 II, vrata 16 e>i Sprejemajo se pošiljatve po pošti Borsna ^orciifa, DEVIZE: Trst, 30. dec. Amit^rdam od 990.— do 1005.— Belgija od 11L'.—do 11H -; Pariš 50 do 9+— Lon.lon cd I20. do 11.75 Pra*a od 73 25 do T3.75: Ogrska od 0.0344 do 0.0 51; Dunaj oa —.346 do —.3^6; Zagreb od 43.80 do 4! 10. Ren«čyske obveznice 67 10, VALUTE: Irst; 3(5 decembra. Avstrijske kron«} od 0.034* do 0.0352; dinarji od 43/25 do 44.—; dolarji od 24 6° do 24.7:>; novci po 30 frankov od 94.— do 97 — laut Sterling od do l-'O.lO, Velikanski doiioJi dunajskega ^5 99 icirsa čevlji SS -rn&;še na 100 kvintalov hlevskega jiovari^ povprečno dobremu gno)en;u 'kar na eno vinskem trf^u, je treba prišteti tudi letošnjo J;momnŠ: ^i^a^r^r ndomestilo z vUkon, v drugi Čeravno je 200 ka l5% neposredno gnoiu prod trošenjem. Evropa letos man, pridelala kakor «vadno, ali Da suneriostat trosimo posebej potem, ko je treba vendar pomisliti, da ,e bila tetina « • r» » _ ' t! __ ' » I «1 L' 01 C O t 1 *1 J _ i _M m J n m /» smo gnoj re zaorali. Pripomn i; pa je tukaj še poseoei, da ne smemo mešati Tomaževe žlindre s hlevskim gnojem. Vinska trgovina Vinska kupčija na mednarodnem vinskem v prekomorskih deželah nad vse pričakovanje zadovoljiva. V vseh vinorodnih deželah pa je kakovost letošnjega vinskega pridelka zelo slaba. * Kakovost letošnjega pridelka ovira vinsko kupčijo. Vinska trgovina se d rži zelo »rdi, ne "izkazuje v zadnjih dveh letih prav rezervirano. Ona začasno ne kupuje, ona t&ZSZLU Poloij se pa tudi .etos (» n,p« rdTc°eX m aprek, ki so ie pred činena le s pridelkom iz prednjih let leli Hatik vinske trgovine, obstojajo hov interes more vzbuditi le dofcra kako- let, tlačile razvoi vin« uff, ^ leložnjega pr,delka. V vinorodnih de- mf^Tv«h dffelTh PJlož^' v Sh želah je d Ulj starega vina na razpo- niso % vsen aezeian ^ J } in ^to nLso izgledi za na alkoholu rev- v uvoznih deže 1 ah. ^ ! na' vina baš ugodni. Prodajalci zahtevajo tlačijo si nove razmere voskih pogodb Pri tem se vrši interesni boj i razvo, mednarodnega vinskega trga. Opi- nled poljedelstvom in izvozne trgovmo. sane razmere delajo zivahm nnski trgervuu Opaža se prerekanje med poljedelstvom in veltke zapreke m vmska trgovina se Ie po-indu4rijoPki se zrcali ^ besedah: Ako ne; iagoma m s težavo razvija. kupile našega vina. nočemo vaših strojev!» j NEMČIJA PRIPRAVLJA DELNI ŽITNI in obratno. Vse trgovinske pogodbe, ki so MONOPOL. bile v zadnjem času sklenjene, imajo v sebi) ^^^ v,aJ držav; dovoljeval lud določanje žitnih nemirne vinogradnike. Nedavno je bila svo- cen Fr2nco&kL socialist Jaurfes je v franco- jim vinogradnikom obljubila, da bo sama sk€m parlamentu predlagal nekaj prav siličtie- organizirala razprodajo madžarskega vina ga. On pa ni zahteval monopoliziranja trta« v Švici, kamor je mislila izvoziti okrog 500 trgovjne. Predlagal je le, da naj država regiiU- PoAom Max BoadL Nad imetjem v Italiji znanega finančnika an bankirja je bil razglašen konkurz. Bondi se je ude?stvovaI kot finančnik v xazričnih italijanskih finančnih in industnj-sicih p».djetjih. Zagotovil si je večino de!n:«: prrav mnogih sladkornih tovarn, udeležen je pa bil tudi v znanem delnišrkem podjetju Dist;ife-rie Itaiiane v Miikinu. odkoder dobimo večino | kvas«. Tečai delnic j^odjetij, pri katerih je bil j Bondi udeležen so v zadnjem času precej padli, j V zvezi z njegovim finančnim poloroom sta pri-; siljeni likvidirati dve delniški družbi, kateri je ; on ustanovil in sicer: * F.nanziaria Industnale« ki ima 6 milijonov lir osnovne glavnice, in rimska hotelska družba «Livornese Alberghi s 3 j milijoni lir. Nemška trgovinska bilanca ▼ novembra-) Nemški uvoz j« predsuavl al vrednost 85-6 milijonov, a izvoz 792 milijonov zlatih mark. Pri-mantkljaj nemške trgov nske bilance v mesecu novembru znaža 66 miHjonov zlatih mark. Bolgarska zunanja tiCfOvina. Skupni izvoz Bolgarske je v zadnjih osmih mesecih dosegel vsoto 3,581.5 miKjono»v levov, a izvoz 4,902.4 milijona levov. Glavne izvozne predmete so tvorili tobak, žito, iajca in živ.na. Jugoslavenski izvoz v mesecu novembru. Jugoslavija je v imenovanem mesecu izvozaa 376.000 ton blaga v vrednosti 687.7 milijonov papirnatih dinarjev. V istem mesecu lanskega leta je znašal jugoslovanski izvoz 397.989 ton blaga V vrednosti 922 4 milijonov papirnatih denarjev. Vrednost v novembru izvoženega bla-tfa znaša 63,152.174 zlatih dm-arjev, napram 69,164.153 zl. dinarj-em v istem mesecu prete-4clej£a leta. " Skupni izvoz zadnjih 11 mesecev je znašal 4 043-727 ton v vrednosti 8,236 milijonov dinarjev (ali 722.018.911 zlatih dinarjev) napram 3,508.864 tonam v vrednosti 8,585.5 milijonov dinarjev (ali 600,139.335 zlatih dinarjev) v istem razdobju leta 1924. Količina in vrednost v zlatu) izvoženega blaga sta v tekočem letu žnatr.o večja nego Lani. Položaj na italijanskem seaenemi ir£» LetošniL pridelek sena ni bil radi slabega vremena tako obilen kakor navadno. Radftega smo v zadnj.h treh mesecih opazovali neprestano povpraševanje pw senu na vseh italijanskih tržiščih. Povpraševanje je naraščalo tudi z ozirom na zimo, ko mora Hiti potreba po senu zagotovljena. Emilija, ki je v drugih letih razpolagala z naj-obilne/širni količinami sena, je letos ,pr|isil ena uvažati seno iz Lombaidrje in Benečije, ako hoče prh raniti svojo žrivino. ki se je v zadnjih dveh letih zelo pomnožila. . V zadnjih mesecih smo opažali precejšnj: in stalni uvoz sena iz Francije. Konsumenti in trgovci iz Piemoota in Lombardi:e so izrabili padanje tečaja francoskega franka ^n nakupih v Franciji po aelo ugodnih cenah ogromne količine sena, ki fh atali;an(»ki k-onsumenti z iali- navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na pJebeSo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Ta!. 793 - Viale XX SetSemare 33 TRST po L 2.10 koiaad Zlato, fcriljsfitt, Mi 21-lmski zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsi« Via NassinS 46 narodna Marsa Mm s knjiOMffiiitfl GORICA — Via C. Favetti 9. rodno kiprna zgrožena s papimiio GORICA — Via G. Cerducci 7. BRSS€il§C ftNTOM Zaioga in tovarna pohišlva GORICA — Via G. Cardacci 14. Efafa CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KSUŠiČ in SIN krojaška moistra GORICA Corso Emanuele III. 37. ŠUUCSGJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Cardacci 19. ANTON UGUEH nssS. Zaloga slekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Cardacci 4. kiin, lisic, vider, div>;h koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašsfie za ceno ST8ES KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. §C£RŠi¥£!*i! JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. mu ei.UA šivahu stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. koto pokupujefo. Te ogromne količine pa bodo mogoče vplivale na padanje cen. — Poroči.a naglašajo. da je v Maremmi in Laciju mno^o sena na razpolago, toda visoki prevozni stroš-k da e o prednost uvozu s«na iz kra?ev onstran Alp. ... Slama. Tržno razpoložJeaj« v slami j« isto kakor pri senu. Opažati je velikansko pomanjkanje dovozov. Cene slame so sicer na glavnih tržiščih stalne, toda opaža se vseeno višanje cen. __ DAROVI Neimenovani dobrotnik naSih malćkov iz St. Petra na Krasu daruje L 50.— šolskemu dru- £tvu». ... . , Kot božični dar poslala posojilnica an hranilnica v Šempasu L 100.— «Sotekemu drušlvu>> Srčna hvala- Denarni zavodi posnemajte! Mesto cvetja oa krsto pok. Stikoviču daru« Vekoslav KiodriČ L 10.— za «$olsko društvo.» Gospod Drago*in Ukraar daruje L 10.— za plačuje ALOJZIJ POUH, Piazza Garllsaid! Z prvo nadstropja Pazite na naslov! Pazite na naslov! mšiko posojilnica in hranilnica rcgistrovana zadruga z omejenim poroStvjm uradu)« v svoji lastni tiiŠI ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje PIT pO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jiii obrestuje po dogovoru. Cauek od vtog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice* zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Orodne are za stranke od 87* do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Štev. teleff. 25 - 67. DRASfiK ICARL pekarna in slaščičarna GORICA — Via Cardncci 21, JAKG3 BRATUŽ pekama in slaščičarna GORICA — ul. MameUi 6. (4o!ska nI.) najstarejši slov. denarni zavod MAVRI? A&D8E3 manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznajel ek krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Manufakturna trgovina Pri Stavcu TRST — Via Guardia 26. Ceregato & Trebse Fotogratični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Rivo 42 — Campo S Giacomo. Marija ĆolobSg Izdelki za gospe in otroke s prodajo drobnarije XRST — Campo S. Gtacomo 5 MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11- KAREL SOSič gostilna «A1 buon ArrWo» TRST — Via Ghega 9 v bližini centralnega kolodvor^ Gostilna PRINtti prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18. ♦a