Leto LXIX. ib 214 Lfmbtfrmm, B*Ut* 1* nitnetn lej* Cea* Dta !•- ^b ^^^^H h^H^h B^Hs pB^H^h H> Bi B^B^I BJ BI BJ Bk ^B^Bj BI BJ B^ BJ BI B^Ba ^B BJ Ba ^BJIIIb B^BJIH ^BJiifl BJ BJ JB BJ —Ml —— * dan jjBjBlBjfBJ izvsamJtt asoajja m pranima. — Masno đo JO pettt vrat A Eto 2, do 100 vrst 4 Din 240, oo 100 do 300 mt O Din * vaćjl inseretl pettt vrata Din «*% Popust po dogovora, tnaemrm daven posebej. — »Štovana« Narod« velja meMteo ▼ Jugoslaviji Din 12.-. ca luoMinal M Dte *S~ RofcOBtai ae as vračajo OBEDNUTVO HI toTBAVNllTVO LJUBLJANA. ■eofUeeo ofleo Oteo. ft. Telefon: 81-22. 81-11» BV14. 21-25 to «1-16 Podrat0tttt MARIBOR SUroaamaver}eva 5b — NOVO MESTO, Ljubljanska o. lalafiiii it. M. — GELJB: narjslrrr uredništvo: ■liiia—iajwjaia ulica U telefon et. 65; podrutnlee opreva: Kooanova ulica X lehiflnti it leti — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna araaimftea v LJubljani et. 10351. Živahna diplomatska akcija v Ženevi; Zagovorniki miru na delu Zakulisni razgovori ženevskih diplomatov naj razbistrilo položaj in odstranijo nevarnost novih mednarodnih zapletljajev ZEKEVA, 19. septembra, z. Z odhodom tarnanjih ministrov v Ženevo se je težišče mednarodnega političnega položaja za bližnjo bodočnost preneslo v Ženevo. Tu se mimo posvetovanj in razprav v svetu in na skupščini Društva narodov, ki se prične v ponedeljek, vrše važni diplomatsk, razgovori. V sedanji napeti mednarodni situaciji si vsi diplomati prizadevajo ohraniti mir v Evropi in odstraniti največje nevarnosti. ki se pojavljajo na evropskem obzorju. Zlasti Francija in Anglija sta marljivo na delu. da rešita Evropo nove težke preizkušnje. Nasprotno pa je opažati, da zlasti nekatere revizionistične države skušajo izkoristiti sedanjo mednarodno napetost m izsiliti razne koncesije na škodo onim državam, ki neomajno branijo mirovne pogodbe in mir v Evropi. Sestanek Eden - Blum V tej zvezi podcrtavaj o v ženevskih krogih zlasti bližnji sestanek med francoskim ministrskim predsednikom Blumom in angleškim runaniim ministrom Edenom. Ni še določeno, ali se bo ta sestanek vrši] ▼ Parizu ali pa v Ženevi. Eden je danes krenil iz Londona v 2enevo. Zatrjuje se, da se bo ustavil v Parizu in stopil v stike z Blumom, ki pa se mudi na krajšem oddihu v okolici Pariza. Če ne bo že jutri prišlo do sestanka, potem se bosta oba državnika sestala v Ženevi kamor odpotuje Blum v torek zvečer ali v sredo zjutraj. Temu sestanku pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost. Eden namerava Bluma informirati o politiki angleške vlade ¥ zvezi z najnovejšo noto glede lokarn-ske konference. Londonski *Oaily Tele-graph* pi«e V zvezi s tem, da so se zaračunali vsi oni. ki so napovedovali padec Bluma in njegove vlade. Baš zunanje po Iitične težkoče so olajšale Blumu premostiti notranje težave in danes ni dvoma, da bo Blum s svojo vlado preživel vse nasprotne preroke. V Parizu so bili zaradi tega sestanka nekoliko presenečeni, ker se o tem pri zadnjih diplomatskih pogajanjih sploh ni govorilo. Vidijo pa v tem dober znak bodočega sodelovanja med Parizom in Londonom. Blum bo pri tej priliki pojasnil stališče francoske vlade in obvestil Edena tu-dS o novih predlogih, ki jih namerava staliti Francija. Energična intervencija Delbosa Velik pomen pripisujejo v diplomatskih ' krogih tudi razgovorom, ki jih ima francoski zunanji minister Delbos v Ženevi. Del-bos je danes dopoldne sprejel portugalskega zunanjega ministra in pri njem zelo energično interveniral glede zadržanja Portugalske napram dogodkom v Španiji. Delbos je zahteval jasno izjavo portugalske vlade, ali hoče sodelovati pri akciji za nevtralizacijo španskih dogodkov ali ne. Pri tem je namignil, da bi bilo vsako na-daljno vmešavanje Portugalske v španske zadeve za Francijo nevzdržno in da bi morala v tem primeru tudi Francija intervenirati v Španiji v prilog legalne madridske vlade. Ženeva, 19. septembra AA. Seja sveta DN je bila preložena na današnji dan. Francoski zunanji minister je včeraj popoldne sprejel zastopnika Češkoslovaške ministra Oeuske* ga. ki mu je poroča' o razpoloženju na se. stanku držav Male antante v Bratislavi. Nato je Delbos sprejel avstrijskega finančnega ministra in zunanjega ministra Španije del Vajo, ki je tožil zaradi postopanja portugal* ske vlade. Delbos in Eden bosta v tej zadevi skupno obiskala portugalskega zunanjega ministra Monteira, ki je že v Ženevi. Nazadnje je Delbos sprejel rumunskega ziu rtanjega ministra Antonesra. Ženeva, 19. septembra. Mednarodna atmosfera je ob sestanku sveta DN zelo mot= na. Bolj ko zasedanje DN samo na sebi, za- i nima diplomatske kroge, kaj bo v Ženevi j uspelo za kulisami,, kjer se ne vodi samo vsa njena visoka politika, temveč tudi vsa evropska poMtika. V tem pogledu stoje v Ženevi zbrani diplomati pred zelo težavnimi vprašanji. Mrzlično oboroževanje, sovjet? sko^nemska napetost, Avstrija, ki se na zunaj nevidno, zato pa na znotraj tem bolj uspešno hiUerizira, in Španija v ognju in krvi so tudi Za zakulisne razgovore pretež* kj problemi, da bi bilo mogoče pričakovati olajšanje splošne mednarodne napetosti v svezi s sedanjim ženevskim zasedanjem. Negujeva pritožba na haaško sodišče Rim, 19. septembra. AA. Neguš je sklenil predložiti abesfa&sko zadevo stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu, v njegovem imenu so poslali v Haag naslad-njo brzojavko: Pooblaščeni smo predložiti v imenu abesinšfeegm cesarja in njegove vlade stalnemu mednarodnemu sodišču zahtevo, naj skliče izredno zasedanje, da bo mogel proučiti abesinsko pritofffep zoper nedavno kršitev mednarodnega .prava s strani italijanske vlade. Francoska zunanja politika išče novih poti Slamo v govor tolmačijo splošne kot pritetek nove zunanje politične akcije Francije Pariz, 19. septembra b. Zunanjepolitični govor ministrskega predsednika Bluma je naletel na velik odmev v weh političnih in diplomatskih krogih. V njegovih bistvenih izjavah vidijo tu neposreden odgovor v imenu demokracije na nedavne govore v N urnbergu na kongresu narodno-socialistiČ- I ne stranke. V krogih parlamentarne večine tolmačijo Blumove zunanjepolitične izjave kot uvod v novo fazo francoske zunanje politike, za katero daje zunanji povod odložitev lokarn&ke konference. Pariz bo še bolj poglobil svoje odnošaje z Veliko Britanijo in bo v sporazumu ž njo delal na tem. da prepreči neugodne posledice zavlačevanja tega važnega mednarodnega se- ' stanka, ki naj bi uredil vse viseče zadeve zapada in posredno ostale Evrope. V smislu BI umovih direktiv se bo moral zunanji mi- I nister Delbos v Ženevi na vso moč zavzeti za to. da se evropska situacija razčisti. Pri tem ne gre, kakor poudarjajo v političnih krogih, za kakšno ofenzivno akcijo Fran- cije, temveč samo za splošno in izčrpno izmenjavo misli. IFasningfon, 19. septembra. A A. Havas: Govor francoskega ministrskega predsednika Leona Bluma je bil odlično sprejet med ameriškimi člani vlade. Posebno se vidi, da je Blumov govor bil sprejet čisto drugače kot pa Hitlerjevi govori v Niirn-bergu. Cesto se sliši, da se Blumovo nazi-ranje o demokraciji popolnoma sklada z nazori obeh največjih strank v Združenih državah. Nemška kritika francoske politike Berlin, 19. septembra. AA. »National-Zectung« ugotavlja, da je brH Blum teoretsko zmeren vzJic zgovornosti, vendar ne pomeni njegov govor nobenega napredka za ureditev zunanjih poMStčrrih vprašanj, zla^iti ne glede ncmSko-francoskega razmerja. Skrbi Londona zaradi Portugalske Vmešavanje Portugalske izziva nove mednarodne zapletlja]e London, 19. septembra, o. Dejstvo, da portugalska vlada še vedno ni odgovorila na poziv angleške vlade glede sodelovanja pri nevtralizaciji dogodkov v Španiji, povzroča angleškim političnim krogom vedno večje skrbi. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da bodo vsa prizadevanja za nevtralizacijo španske državljanske vojne brez sodelovanja Portugalske brezuspešna. V Londonu se boje. da bo prišlo do nadaljne-ga poslabšanja mednarodnega položaja, ker ni dvoma, da bodo razne države skušale zasedanje Društva narodov izkoristiti za svoje namene ter bodo načele vprašanja, ki bodo obstoječa nasprotja še bolj poglobila. Zatrjuje se. da bo madridska vlada na zasedanju Društva narodov javno obtožila Portugalsko zaradi vmešavanja v španske i notranje zadeve in zaradi podpiranja upornikov proti zakoniti španski vladi. Ženeva, 19. septembra. Španski zunanji minister del Vavo je takoj po svojem prihodu v Ženevo sprejel novinarje m jim po- | dal naslednjo izjavo: Španska vlada je popobaaam gotova svo- ! je zmage, v katero v ostalem nihče ne dvomi. Edina možnost za uspeh uporniškega pokreta je obstojala v presenetljivi naglici, to sredstvo pa je odpovedalo in je bilo vladi s tem oroogoe>no zbrati svoje bojno sile. Boj, ki se sedaj razvija, ni več samo notranja španska zadeva, temveč splošno evropska zadeva. Španska vlada se bori za mir v Evropi in je prepričana, da rma pravico zahtevati v svojem bojn podporo vseh faktorjev, ki se zavzemajo za mir. Strahovit orkan v Ameriki Najrodovitncjil kron »premenjeni v puščave — Mnogo vod in mest je popolnoma razdejanih — Veliko etevesku žrtev Xewyork, 10. septembra AA. Reuter: Po prvih vesteh se strašna burja približuje Vir_ giniji in Karolini. Moč burje vedno bolj narašča. Newj-©rk, 19. septembra z. Z Juga prihaja* joč tropski orkan je pretekle noži dosegel severno in juino Karoiino in del Virgini-je. Orkan je besnel s strahovito briino, nad 120 km na uro in je povzročil nepopisno opustošenje. Najlepši in rta j rodovi tnejši kra* ji so spremenjeni v puščavo. Tam, kjer je bilo prej bujno zelenje, je sedaj vse zasuto s peskom in debelim kamenjem. Manjše vasi so dobesedno izginile, a hudo porušena so tudi večja mesta. Znano trgovsko sre* disce Elieabeth Citv je v razvalinah. Sko* de, ki jo je povzročil orkan, ni mogoče Še niti približno oceniti. Ve se le toliko, da je orkan zahteval izredno veliko Število človeških Žrtev, ker je pridivjal nenadno in se mu sploh ni bilo mogoče ubraniti. Ponesrečijo se je tudi mnogo parnikov. Okrog 20 manjših parnikov se je potopilo 18 posadkami vred, več večjih parnikov pa kliče na pomoč. Nihče pa si ne upa na od* prto morje* ker še vedno besni hud vihar. Neurath v Budimpešti Budimpešta. 19. septembra AA. Madžarski Korbiro poroča: Nemški zunanji minister von Neurath pride danes v Budimpešto s sopro* go. Uradno se objavita, da pride samo na obistf k svoji hčerki, ki je žena nemškega poslanika v Budimpešti. Toda von Neurath je od Horthija dobil vabilo za lov. Svoj obisk v Budimpešti bo von Neurath izkori* stil tudi zato, da se bo seetat - —»•*»irskimi državniki. Prostovoljni oeiavskl iMtifrffrt na Poljskem Varšava. 19. septembra AA. Havas: t j. litični krogi pojasnjujejo, da je uvedba prostovoljnega dela direkten odgovor na to. da je Nemčija podaljšala rok vojaškega službovanja na dve leti. Poljska hoče na ta način preprečiti, da bi se rok vojaške službe podaljša] na tri lota. Sprejemati se bodo predvsem brezposelni mladeniči. Njihovo Število bo kmalu sneaeio lttUOOoV Tretja transfuzija krvi priTitnlesen St. Moritz, 19. septembra AA. Zdravstveno stanje g. Titulesca se je nekoliko popravilo. Vendar pa bodo zdravniki danes ali pa v nedeljo izvršili tretjič transfuzijo krvi. Ob postelji bolnika so njegova soproga, bivši minister Raduleseu in več bolnikovih osebnih prijateljev iT Rumunije. Angleška vlada ko zgradila tri miflfme delavskik Mi Bristol. 19. septembra A A. Heves poroča: V svojem včerajšnjem govoru Je angleški minister za zdravstvo sporočil voHlcem. da hoče vlada v javnih delih zgraditi po me* stih 34500 000 delavskih hišic. Na ta način bi se popravile slabe higienske razmere med delavstvom, ki so največji vzrok bolezni in kriminalitete. 9M ——— Postani In ostani Oan Vodnikovo dneffce! Rusija svari Evropo Možna reakcija v Rusiji na Hitlerjeve izjave v NUrnbergu — Možnost prekinitve diplomatski* odnoiaicv Rim, 19. septembra, o. Po poročilih Italijanskih listov Iz Moskve se v vsej Rusiji opata močna reakcija na Hitlerjeve govore na nuroberškem kongTC^u. Z velikim zanimanjem prićakuje sedaj vsa javnost odločitve sveta ruskih komisarjev. Vesti, da bo Rusija odpoklical svojega poslanika v Berlinu* doslej se niso potrjene. >Tribuna« objavlja izvleček iz moskovskih >Izvestij«, v katerih opozarja ta vodilni sovjetski list Evropo, da je Nemčija nevarna evropskemu zapadu, ne ■ pa vzhodu. Hitler je sicer govoril o Uralu in Ukrajini, toda P*rancija in Anglija naj se ne pustita varati. Ko bo končala a Češkoslovaško, bo Nemčija postavila svoj ultimat Franciji, m ko se bo ršila Francije, bo prišla na vr^to Amalija, od katere bo zahtevala vse svoje nekdanje kolonije. Nemčija zaradi vmešavanja v španske dogodke ze sedaj ograia mir v Evropi. Odgovor Vorošilova Hitlerju Moskva, 19. septembru b. Včeraj je na inšpekcijam potovanju po Ukrajini prispel v Kijev sovjetski vojni komisar Vo-roSilov. V odgovor na pozdravno adreso je med drugim izjavil: Ukrajina ima polno sovražnikov. Toda vsi ti sovražniki se bodo vracimali. Rusija je danes močna enota 170 milijonov ljudi ,ki bo zlahka odbila vsak napad. NaSa armada je v»ak trenutek pripravljena postaviti se v bran «ovra*niku, kadar bo stopil na našo zemljo. Hočem s« enkrat svečano izjaviti, da naAa armada ne samo ne bo pustila. da sovrafcik vdre na našo zemljo .temveč ga bo v tem primeru pobila na njegovem lastnem teritoriju. Sovražnik bo tedaj tako poražen, da si bo enkrat za vselej saponenil naao lekcijo in se za vs*lej odpovedal bedastim sanjam. Komunisti in socialisti v Španiji so se začeli klati med seboj Krvava noč v Malagi — Vojska je morala nastopiti proti medsebojnemu klanju Pariš, 19. septembra z. Po vesteh iz Gi« braltarja je prišlo v Malagi, ki je ^e vedno v rokah vladnih čet, do krvavega pokolja. Spopadli so se komunisti in sociaHsti med seboj. Socialisti so se začeli protiviti komu* ni*ličnim Zverin*tvom ter «o zahtevali, da se žanra m jo samovoljni podvigi komunističnih tolp. Komunisti pa, ki se ae smatrajo gospodarje Španije, so kratkomalo napadli socialiste in jih hoteli pobiti. Vnele ao se kr> vave poulične bitke, ki so trajale vso nor-Sele proti jutru je oddelek redne vojske. ki se bori na strani vlade, napravil red. Na obeh straneh so imeli mnogo Žrtev. Taki spopadi med skrajno levioo in zmernejšimi socialisti, ki polagoma uvidevajo ne* smiselnost te bratomorne državljanske voj* ne, so vedno pogostejši in jih smatrajo za znak notranjega razkroja španske ljudske fronte. Diplomati se ne vrnejo v Madrid San Jean de Lus, 19. septembra z. Včeraj so imeli diplomati, ki so akreditirani pri madridski vladi, posvetovanje, na katerem so sklenili, da odklonijo po«iv madridske vlade, naj se vrnejo v Madrid. Kakor znano, je madridska vlada v svoji ultimativni za« htevi naglasila, da diplomatov, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, ne bo več priznavali. Diplomati so v svojem govoru odločno zavrnili ton madridske vlade in ji sporočili, da ostanejo do nadaljnjega v San Jean u de Luz in to vse tako dolgo, dokler v Španiji ne bo zavladal mir. Prodiranje upornikov proti Toledu Burgos, 19. septembra u\ I* uporniske-ga. tabora poročajo, da prodirajo uporniške čete pospešeno proti Toledu. Med potjo je prišlo do hudih spopadov. Uporniki so pognali vladne čete v neg. vladne čete so izgubile 700 mrtvih, nad 2-000 ranjenih in okrog 1-000 ujetnikov. Gore trupel l«ie na talaverski fronti. Uporniki so morali zaradi tega svoje prodiranje ustaviti, h» pokopljejo mrUce in preprečijo izbruh epidemij. General Pranco je napovedal, da bo poslal na talaversko fronto se 25.000 mož, tako da bo to postala glavna fronta v španski državljanski vojni. Sedem vladnih letal je bilo sestreljenih, uporniška letala pa so se vrnila nepoškodovana. Poročila o položaju na raznih frontah Madrid, 19. septembra, A A, Havas: Vojno ministrstvo je včeraj popoldne ob 15. tiri objavilo po. radiu: Na severozapad-ni fronti so vladne čete prizadejale velike izgube koloni upornikov, ki je prodirala iz Galicije. Kolona se je morala umakniti. Na aragonski fronti je vladno topništvo nadaljevalo z obstreljevanje Teruela. Na južni fronti je bila strta neka manjša uporniška kolona, ki je prodirala v okolici Ron-de. Vladno letalstvo je bombardiralo Cor-dobo in G rs nado. Vladno topništvo je ime lo mnogo uspehov na zapadu m vladne čete so napredovale za 2 km ns fronti pri Santa Olalia. Rabat, 19. septembra. A A. Radijska postaja v Cadbra poroča, da se ie včeraj začel napad na Santander. Branilci so zahtevali ojsčcnja. stan »pomikov v Aiaestrasu potasase, sk. jo vladna krilarka »Jaime 1« syarraj krenila iz Malage v Me lili o, kjer se missi posadka priključiti upomrkotn. Tudi drage vojne ladje mislijo slediti temu v/glada. Pariz, 19. septembra. A A. IUvm: KdeA križ poroča, da je prišlo do »nora/uma ied vlado v Madridu in junto v Burgosa. da bosta obe stranki spoštovali znake mednarodnega Rdečega križa w se držali ženevske konvencije. Posebno pa bodo povsod ščitih žene m otroke. Mednarodni Rdeč* križ bo pozval vse svoje člane, naj podpro žrtve državljanske -vojne v Španiji. Cestni fondi Ljubljana, 1°. septembra. Gradbeni minister dr. Marko Kotal jo predlozvl miciT6u svetu v odobritev osnutek uredbe o cestnih fondth. Po agiedu najnaprednejših držav Evrope m A merice naj bi se našla denarna sredstva za w*ja$*M tev in zboljšanje modemih oest. Mšrriater se je ravnaj pni svojom osnutku po naoaiih m zaključkih, do katemrt so prošfc štednji^ trnih v velikih državah: 1. Da niti najbogatejše države ne morejo ustvaritvi finančnih pogojev za zeradatt-v omrežja modema h cest s sredstvi, ka ao jim na nrzpolago. 2. Da rti pravično, da bi nosila O|«romne investicije za javna dela, ki bodo trajala takordkoč večno, samo in v polni meri ono pokolonje, ki jih opravlja in kj živ»i v najtežjih življenjskih razmorah. X Da morajo za zgraditev modernih eest največ prispevat, tisti, ki jih neposredno in največ uporablja. Potom takih posojil se bodo zbrala potrebna sredstva, anuitete teh posojil se bodo pa odplačevale od rednih dohodkov, ki so v ne* posredni zvfezi s povečanim prometom na javnih cestaK. Z močnejšo izgraditvijo in razvojem modernih rest odnosno zboljsa* njem teh cest m večjim razvojem prometa, ki se s tem omogoči pa nara&čajo propor* rionalno tudi dohodki tega fonda. Že na VT mednarodnem kongresu za ee*te v Washing. tonu so bili storjeni v tam pogiedu naslednji zaključki: Zaradi koristi za spiosno stvar, za industrijo, trgovino in svojino vobče se priporo* ča pobiranje splošnega davka za restne po« trebe. Dohodki od dajatev onih, ki reste uporabljajo naj bodo izključno rezervirani za gradnjo cest. Takoj po svetovni vojni so se v*e velike države, ki so posvečale pred vojno vso pozornost zgraditvi in izpopolnjevanju želez* nic energično lotile gradnje modernih cout. V Evropi so šle v tem pogledu prve na delo Anglija, Italija. Francija, Belgija. Holand-ska, Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska itd. Tako bi bil z ustanovi tri jo cestnih fondov tudi pri nas zaenkrat najhitreje resen edt^n najvažnejših problemov sedanjega Časa. problem sgraditve in izpopolnitve modemih eest. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih* 1». septembra. Beograd 7, Pariz 30.206. London 15.5873, Newyork 907, Bruselj 51.86, MiUm 2*16. Am*terdf*n 308.325 Berlin 123.45, Ihinei 56.70, Praga 12.68. Var-mamm S&80, BakareiU ZJBO. ■ Stran 2 SLOVENSKI NAROD«, sobota. Id. septembra 1«M. Stcv. 2i4 Zimske skrbi se že oglašajo Z jertffco sezono, ko ]e treba marsikaj kupiti, um zopet začutili draginfo Ljubljana, 19. septembra. Ko se septembra začne tako zvana velika jesenska sezona, se prav za prav začne relika konjunktura — da rabimo tako priljubljen gospodarski i/raz — skrbi za malega človeka. Ne smete misliti, da imajo skrbi samo nezaposleni in podobni nesrečniki; tudi sicer ugledni meščani se otepajo hudih skrbi na zimo in navadno se jih ne morejo otresti. To ni nič zabavnega, da bi se nam nudila zabavna snov za hvaležne čitatelje. V resnici je predmet zelo nehva-hvaležen, prav za prav kislo jabolko, toda ugrizniti je treba vanj. Med vojno m po vojni smo tožili nad draginjo. Ko se je zlo pomnožilo na najvišjo potenco, smo ga krstili za krizo. Govorili smo o splošni gospodarski krizi, čeprav ljudje niso imeli niti pojma o manifestacijah krize v gospodarstvu samem. Pač pa so čutili krizo povsem neposredno, krizo družine, kri/o v gospodinjstvu in v lastnem žepu, da ne rečemo tudi v želodcu. Sčasom je postala beseda kriza tako obrabljena, da je zdaj niti ne rabimo več. Tožb ter vzdihovanj nad slabimi časi smo siti do grla, pa ne tožimo več. Tako prihajajo zopet v rabo stari izrazi in imena za zlo. Draginji pravimo draginja, krizi pomanjkanje, nezaposlenosti — »ni dela«.. , To je torej prvi znak, da so se začeli vračati stari zlati časi. Ljudje, ki še niso izgubili obešenjaškega humorja, pravijo, da so takšni časi, ko je vse tako drago, da bi morali plačevati z zlatom, v resnici zlati. Začeli smo torej zopet čutiti draginjo. Ko smo toliko govorili o krizi, smo na draginjo res lahko pozabili. Marsikdo ni ničesar kupoval in strokovni izraz za to je bil »padanje kupne moči«. Konzumentov je bilo čedalje manj. V resnici pa ljudje tožijo vsako jesen nekoliko bolj nad draginjo, kakor druge letne čase. ker so pač jeseni prisiljeni marsikaj kupiti in prav za prav šele tedaj zvedo za cene. Morda se jeseni cene tudi nekoliko dvignejo zaradi večjega prometa. Konzumenti trde povsem določno, da se je zdaj marsikaj podražilo. Tako se je baje nekoliko podražilo kurivo (dna). Kdor ga je kupil, ne bo dejal »baje«. Mnogi konzumenti se pa zlasti pritožujejo nad podražitvijo manufakture. Trgovci ne morejo več popuščati pri ceni, češ, da bo zdaj nekaj časa veliko povpraševanje po blagu, ker so tekstilne tovarne počivale. In zdaj mora družinski rednik računati še bolj skrbno kakor astronom; kako naj razdeli uboge pare, da bo dobil vsak, kakor pravi sv. pismo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, dajte. •. Kako bi naj dal, ko.. Saj vam vsega tega ni treba razlagati Otroci morajo v Solo. Moraš jih obleči in obuti. Žepne »blagajne« so se izpraznile že, ko so roditelji morali kupiti otrokom knjige. Zato so zdaj še posebeno občutljivi za draginjo, ko ne morejo marsičesa kupiti. Čeprav je poceni. S samim optimizmom si marsikdo ne more pomagati, ko je treba seči v žep. Tako se je torej začela velika konjuktu-ra skrbi. Kdor jih je mogel, jih ie odlagal, zdaj jih pa ne more več. V trgovinah je nekoliko živahnejše kakor je bilo prejšnje mesece. Lahko bi govorili celo o nekakšni konjunkturi, toda trgovci bi rekli, da pretiravamo. Sploh pa vam tudi trgovci zdaj radi potožijo nad svojimi težavami. Potožili vam bodo tudi. da bi dandanes ljudje radi vse kupovali napol zastonj, napo! na kredit. Kdo bi v takšnih časih ne izgubljal živcev in bi se sčasom ne odvadi' tradicionalne trgovske vljudnosti! In nekateri pn> dajalci zahtevajo blago po isti ceni kakor je bilo poleti in še barantajo Tovarne zdaj niso mogle zalagati trgovin z nekaterimi vrstami cenejšega blaga, kar se je pač poznalo nekoliko pri cenah, kupcem pa gre to na živce. Tako »pojemo« vsi, kakršne imamo pač kljune — vsak po svoje. Svetopisemski izrek pa bi bilo treba še dopolniti: .. dajte mesarju, kar je mesarjevega, trgovcu, čevljarju ... dajte, dajte, dajte' ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _______v Šiški, telefon 33-87______ Cenjeno občinstvo obveščamo, da se od 19. septembra dalje vrše kino-predstave ob delavnikih ob 8. uri, nedeljah in praznikih ob 3., 5-, 7. in 9. DANES velika ljudska veseloigra Na končni postaji s Paulom Horbigerjem, MaTiJo Andergast, Hansom Moserjem. Fjlm predvajamo: v soboto ob 8. uri, nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 8. uri. V torek CHU-CHIN-CHOU z Ano May Wong. Oproščen hude obtožbe Po oprostitvi obtoženega Leopolda čimžarja je ostalo nepojasnjeno, kdo je napadel Rudolfa Belcijana Ljubljana, 19. septembra. V noči od 5. julija ua 0. julij, to je od sobote na nedeljo, sta dva roparja napatila domov se vra-cajočega delavca Rudolfa Belcijana na cesti proti Gorjam. Eden izmed napadalcev je udaril delavca močno po obrazu, drugi ga je spodnesel. Xa tleh ležečega delavca je eden izmed roparjev držal z eno roko okoli vratu, z dru^o mu odvzel denarnico, v kateri je bilo 253 Din. Uba roparja sta pobegnila v gozd, preden se je napadeni mog-el braniti. Napadeni Rudolf Belcijan je bil prepričan, da je eden izmed napadalcev iJlletni delavec Leopold Čimžar. s katerim je tisti ve6er popival. Obtožen hudega zločma, to je roparskega napada ponoči s pomočjo druge osebe, se je moral Cimžar zagovarjati pred velikim senatom, ki mu je bil predsednik svetnik Kralj. Državno tožilstvo je zastopal Branko (ioalar, branil pa je obtoženca odvetnik dT. Sajovic. KLP 1NDICEV PROTI OBTOŽENCU Delavec Cimžar iz Britofa pri Predosljah je postaven fant z inteligentnim izrazom. Imeli bi ga lahko za študenta. Njegov tanek nos. oster profil in usta pričajo, da je samozavesten in drzen. Odločno je izjavil, da se ne čuti krivega. Iz dokazanega gradiva za njegovo krivdo se je nabralo proti njemu precej indioev> ki jih je fant od prvega do zadnjega spretno izpodbijal. cimžar, njegov tovariš Urbanček in Belci jan so ponivali z drugimi tovariši v gostilni Gorjanca Franca v Britofu. Med popivanjem je Cimžar prosil Belcijana, naj mu posodi kovača, da bodo naprej pili. V nedeljo po napadu in tudi ae v ponedeljek in v torek pa je Cimžar zapravljal denar po gostilnah in trgovinah. Ali ni bil to oropani denar? Čimžar je pojasnil, da je imel denar shranjen in je vzel seboj tisto soboto v gostilno samo nekaj drobiža. Tiste dni po napadu je torej zapravljal svoj denar. V nedeljo že je prišel Belcijan k obtožencu na dom in mu povedal, da ga je ovadil. Cimžar ni šel takoj k orožnikom, kakor bi storil nedolžen človek, temveč se je skrival in je zbežal, da ga ne bi orožniki aretirali. In kaj je delal v torek zvečer na Ur-bančkovem vrtu, ko so ga iskali orožniki? Vse je kazalo, da je Urbanček njegov pomagač pri na pad u in se je tisti večer, ko m> ga zasačili na vrtu in ga prepoznali, skušal domeniti z TJrbančkovnn. kaj m kako je treba storiti. Čhnžar j© pojasnil tO kaj enostavno: vračal ae je preko Urbano-kovega vrta domov. Urbanček je potrdil, da drže čez njegov vrt dve stezi, po kateri hodijo vaščani domov in z doma. Neke priče so tudi trdile, da je na slabem glasu. Obtoženec se je zravnal in odgovoril, da je bil poldrugo leto bre* posla, pa ni nikogar med tom o kradel, tem manj mu je tO zdaj potrebno, ko ima gfofbo. ALI SI MU ŽE VZEL? JE VPRAŠAL NAPADALEC TOVARIŠA. Napadeni Rudolf Belcijan Je sicer vztrajal pri prvotni rzjavi, da Je apomai dalca, ki ni bil nihče drugi nego Cimžai, toda pripovedoval je vso zgodbo nekam medlo, kakor da sam ni čisto na jasnem, kdo ga je napadel. Ob pol 2. ponoći se je vračal iz gostilne domov. Precej je pil. to je priznal, vendar ne toliko, da bi izgubil spomin in zavest. Nenadoma ga je nekdo udaril po obrazu. drugi pa mu je nastavil nogo, da je padel vznak. Oko mu je oteklo od udarca, kri ga je oblila, v mesečini je pa prepoznal Čimžarja tisti trenutek, ko mu je položil roko na obraz, da bi mu zakril oči. Z drugo roko ga je ropar objel okoli vratu, pomagač jo pa stikal med tem po žepih. Prvi ropar je vprašal pomagača: Ali si že vzel? Pomagač je odgovoril: Še ne, ne morem zraven! Denarnica je bila namreč v zadnjem žepu. Nato sta pobegnila v gmajno. Orožnikom je Belcijan izjavil, da je napadalca ugriznil, na glavni razpravi je pa rekel, da ga je oprasnil za ušesom. Obtoženec je imel res prasko za ušesom. Odkod ta praska? Voziček je Čimžarja pri delu zadel v ramo in uho! Delavec Martin jak ki naj bi potrdil, da res izvira praska odtod, je sicer izjavil, da ne ve o praski za ušesom ničesar, toda tudi žrtev ni vedela, ali je roparja ugriznila ali opirasnila. URBANCKOV JE POGUMNO PRIČAL Urban-čkov Francelj, delavec z Britofa, je pričal, čeprav ga je predsednik štirikrat opozoril, da se lahko pričevanja odpove, če misli, da mu bo morda to v škodo, kajti UrbanČkov je bil osutrrtjen. da je bil Čim-žarjev pomagač pri roparskem napadu. Urbanček je imel očividno čisto vest, saj se ni ustraMl težke kazni, ki bi ga zadela, če bi se izkazalo, da je krivo pričal in krivo prisegel. Francelj je povedal, da sta Šla s Cimiar-jem domov, preden je odšla ostala družba iz gostilne. Okoli polnoči sta mahnila proti domu. ki je prav blizu gostilne. Oba sta bila pijana. Urbanček je Čimžarja dvakrat med potjo pobral s tal. Sel je domov in misli, da je Čimžar storil isto, ker drugega storiti ni mogel, ker je bil preveč pijan. Pijan je bil pa tudi Belcijan precej, ko sta onadva zapustila gositlno. Pijani so bili torej vsi. Pili so vino in »ta zelenegac. BELCIJAN SE JE LAHKO MOTIL Državni tožilec je zaMeval kazen po ob tožnici, ker gre Belcijanu vsa verodostojnost. Spoznal je napada lca v osebi Leopolda Čimžarja. kar je dokaz, da je bil on napadalec. Branilec dr. Sajovic je opozori] sodnike, da je Belcijan čisto lahko prepričan, da ga je Čkniar napadel, vendar ni dokaza, ki bi izključil, da je napadalec kdo drugi nego Čimžar. Ropar je Belcijana hudo udaril po glavi, kri ga je obHla, na eao oko ni videl, bfl jo vinjen, bila je tudi polnoč in luna je sicer sijala, toda luna ni sonce: ne te okolnosti in to stanje napadenega delavca dokazuje jo, da ni mogel natančno opazovati in natančno ter z vso gotovostjo pre- pozna] napadalca. Sumil je pač, da je bil | to Cimžar, ker je odiel pred njim domov in ker ga je prosil ta denar t gostilni in ta sum se mu je mahoma v vinjenosti prevr-gel v trdno prepričanje. Temu mnenju so se pridružili tudi sodniki velikega senata in so Čimžarja oprostili z razlogom, da gre sicer Belcijanu vsa vera in verodostojnost, vendar je bil ob napadu v takem stanju, da se je lahko motil, ko je zaključil, da je ropar njegov delavski tovariš Leopold Cimžar. Protituberkulozna liga v Škof ji Loki škof ja Loka, 16. septembra. Dvomimo, da bi bilo v škof ji Loki v zadnjih letih ustanovljeno društvo, ki bi ga bila javnost sprejela s tolikim navdušenjem, kakor proti tuberkulozno ligo. ki je že pričela pridno zbirati člane. Poverjeniki, ki so se javili prostovoljno, so opravili ta posel, in zbrali že nad 200 članov. Računamo pozneje na 500 in več. saj bi niti v mestu, niti v okolici ne smelo biti nikogar, ki ne bi s svojim novčičem podprl akcije za pobijanje tuberkuloze. 2abniški predel je zaenkrat se ob strani pa tudi v škof ji Loki sami se ne moremo izraziti pohvalno! 37 članov za mesto je pač mnogo premalo. Sicer pa trdno verujemo, da bodo vrzeli Se zapolnjene, in da se bo odbor lige prej ali slej lahko intenzivno posvetil lalogam, ki mu jih narekuje njegov program. Odbor je prav na tem da število poverjenikov poviša. Ne le v škof ji Loki. marveč po obeh dolinah in na Sorskem polju, kjer je naprosila liga za blagohotno sodelovanje učiteljstvo vsega sreza. 27 Sol, da skušajo, bodisi same, ali v prenesenem delokrogu vzbuditi zanimanje za ligo in njene cilje. Odbor lige se pridno sestaja k sejam in so bili prvi sklepi, ki naj visoke smotre lige realizirajo, že storjeni, živahno delovanje lige daje najlepše upe. da se bo pridružil Škofjeloški okraj v čvrsti falangi borcem, kj žele narodu zdravja J Prihodnji mesec bo prvi redni občni zbor. do tedaj je treba nabrati dovolj članov. Protituberkulozna Hgs je v rokah ravnatelja meščanske šole g. Sovreta. kar nam daje na.iboljSe upe, da bomo doživeli v Skofji Lokf tudi oni lepi dan. ko bo otvorjen za naS srez protituberkulozni dispanzer! Dotlej pa: Na delo! Komasacija občine Trbovlje Trbovlje 18. septembra Zadnja leta so se meje trboveljske občine večkrat spremenile. Pred leti se je uresničila dolgoletna želja Hrastničanov, da so dobili samostojno občino v zajednici z občino Dol. K.o pa se je Hrastničanom po dolgoletnem prizadevanju želja po samo stojni občini uresničila, so uvideli, da se jim je le v skupnosti s Trboveljeani bolje godilo, zlasti so postali nejevoljni, ker so se jim v samostojni občini doklade močno zvišale. Tako plačujejo davkoplačevalci v Trbovljah 120*/» občinsko doklado na državne davke, v občini Hrastnik-Dol pa baje kar 170%. Razumljivo, da je navdušenje med Hrastničani za samostojno občino s spričo tako zvišanih občinskih dajatev močno poleglo in slišale so se želje po zo-petni priključitvi k trboveljski občini. Enako so želeli prebivalci vasi Bevško, ki spada v upravno območje zagorske občine, se priključiti k trboveljski občini, ker ta vas v resnici gravitira k Trbovljam. Med prebivalstvom te vasi je bilo že lani zbranih mnogo podpisov za odcepitev od Zagorja in priključitev k Trbovljam. Trbovlje se priključitvi sicer niso protivile, pravtako pa se tudi zato niso navduševale, ker bi koristi od priključitve ne imele, k večjemu še stroške radi šole, itd. Tudi kraja Sv. Marko in Sv. Katarina sta se svoječasno odločila za novo občino Hrastnik-Dol, pozneje pa je prebivalstvo teh krajev prosilo, da vendarle ostaneta pri občini Trbovlje, ker je pot v Trbovlje mnogo bližja kakor pa v oddaljenejši Hrastnik. Sedaj pa je padla glede komasacije končna odločitev oblasti. Te dni je namreč prejela tukajšnja občina od banske uprave odlok, da ostane vas Bcvško definitivno pri občini Zagorje, ker so podpisniki prošnje za odcepitev od Zagorja in priključitev Trbovljam svoje podpise medtem preklicali, pravtako pa je tudi glede krajev Sv. Katarine in Sv. Marka odločeno, da ostaneta definitivno v sestavu trboveljske občine, istotako pa ostane tudi nova občina Hrastnik-Dol samostojna samoupravna edinica Vsled tega je pričakovati, da se bodo tudi v Trbovljah vršile občinske volitve istega dne, t. j. 25. oktobra t. 1., kakor v ostalih občinah sreza. „Petrov dinar" škofjeloških Sokolov škof;.a Loka, iS. septembra V evrho določitve programa za petletko škofjeloških Sokolov se je vršil včeraj ob !20. v mali dvorani doma sestanek bratov in sester. Udeležba, okrog 10q Sokolov in So; kolie, najbolje dokazuje, da je sprejelo član* stvo zamislek petletke z vso re^noetjo in razumevanjem. Zbor je vodil p-vi podstaro-sta br. Rudolf Horvat, v debato, ki se je razpletala zelo živahno, pa eo posegli br. induetrijec Dolenc Franc ml., odvetnik dr. Jarc, šolski nadzornik Vinka Z ah rastni k. polkovnik Mihajlo Lukić. trgovec Francelj Zebre, zdravnik dr. Djordje Cavič in drugi. Rezultat posvetovanja je bil naslednji: Sokol bo predvsem uredil ^tno telovadišče. kamor se bosta speljala vodovod in elektrU ka. TeAovadišče dobi tudi svojo kopalnico £ prhami. V socialne svrbe ae prirede tako zv. Petrov dinar, ki naj bi znašal po 10 Din letno. Nadalje je bilo sklenjeno, da Sokol z veemi za tako stvar v poitev prihajajoči. mi organizacijami — zlasti strelsko družino — pripomore k gradnji le dolgo lafei jenega etreliica. Slednjič ee bo sokolsko članstvo in* tenzivneie priključilo gibanju, ki izvira iz krajevnega odbora za zaščito zemlje, ter bo atata temu pokretu širokogrudno ob strani. Industrije« br. Rafael Thaler je sprožil i lepo misel, naj bi se sokolska staaovsnjaka hiša na Mestnem trgu povišala za eno nad* stropjo in naj bi se tudi sicer poslopje preuredilo in polepšalo. *Br blagajnik je pojasnil, da je predlog zelo simpatičen, a so načrti ta prezidavo pokazali, da bi stalo to 300.000 Din, ki jih Sokol v tedanjih časih ue more riskirati. In tako je ostalo pri gor* njih sklepih, ki jih bo končno vel javno odo-brila se društvena uprava. Št enkrat resolucija Ljubljana, 19. septembra Glede na dopis gradbene tvrdke Slograd* priobčen v »Slovenskem Narodu^ št. 21-z dne 17. septembra, v katerem omenjeno podjetje prihaja v javnost s trditvijo, da je vsebina resolucije stavbinskega delavstva z Jesenic sprejeta na Članskem zborovanju dne 12. septembra neresnična, ugotavlja Savez grad je vinskih radnika Jugoslavije. Ljubljana sledeče: Ljubljanski sporazum z dne 5. junija t. 1. je bil sklenjen v tem smislu, da ee uvelia* vi tudi po drugih krajih Slovenije. Uveljavil ee je v mesecih juniju in juliju v Kranju. Mariboru, Celju in tudi drugod na deželi. Hi ee pa na primer uveljavil v Ptuju, Murski Soboti in to radi odpora gradbenih |km1 jetnikov, češ da so v pogodbi določene previsoke mezde, ker so cene življenjskim potrebščinam v dotičnih krajih zelo nuke. Razumljivo je, da e*e omenjene po« godbe istotako ne more smatrati veljavne za kraje, ki r*piožno slove kot najdražji pri nas v pogledu cen življenjskih potrebščin. Tak primer je bil z Jesenicami. Od stav* binskega jelavetva :ia Jesenicah ni bil nihče navzoč na pogajanjih dne 5. junija. Jeseniški gradbeni delavci so takoj po eklenitvi ljubljanskega sporazuma izjavili, da se ne morejo etrinjati e to pogodbo, po kateri sna* dajo Jesenice z vso letoviško okolico v nižjo mezdno kategorijo. Zato je delavstvo stavilo dodatni predlog, da bi ee Jesenice z okolico priključile v I. mezdno kategorijo omenjene pogodbe. To bi pomenilo 25 par poviska mezdnih postavk na urne plače. Na podlagi te zahteve je bila razpisana razpra* va dne 31. VII. t. 1. na e reske m načeletvu v Radovljici, kjer pa ni prUta do pozitivne* ga rezultata. Zatem je delavstvo potom svoje strokovne organizacije še ponovno poslalo apel podjetnikom, naj sprejmejo omenjen ni predlog in podpišejo pogodbo, kar pa sta podjetji >Slograd* in ing. Josip Dedek kategorično odklonili, češ, da nimata kaj pod* pisovati, ker sta že podpisali ljubljanski spo razum. Nato je delavstvo stopilo 10. avgusta v stavko. Ugoditev zahtevam jeseniškega stavbinskega delavstva od strani omenjenih podjetij bi ne pomenila nikake izpremembe ljubijan* skega sporazuma, kot to trdi >Slograd<, tem* več Jesenice z okolico bi ee priključile tej pogodbi v I. mezdno kategorijo, kamor ne* dvomno spadajo. Plus materialnega izdatka >Slogradat tudi ne bi bil pomemben- Torej ni res. da delavstvo ni imelo vzroka stopiti v stavko. Res pa je, da je delavstvo storilo vse, kar je bilo mogoče storiti v dosego njegovih upravičenih teženj in zahtev, predno ee je odločilo za stavko. Javnost je upravičena, da zve resnico in jo bo tudi zvedela. Tudi glede mezd, ki jih je podjetje »S-lograds plačevalo preje in katere plačuje sedaj, odnosno kak^ iz« poln ju je obveznosti pogodbe, bomo pon>0aU v kratkem. Iz Trbovelj — Sedeljske prireditve. V nedeljo popoldne bo v Trbovljah in okolici več prireditev. Gasilska četa v Kleku bo imela jesensko prireditev združeno z vinsko trgatvijo, Delavsko pevsko društvo »Zarja« bo istotako nastopilo popoldne na prostoru bivše gostilne šener na Posetju. jezdni odsek tukajšnjega Sokola pa bo imel ob */t4. uri javni nastop na telovadišču, kjer nastopijo tudi člani jezdnega odseka ljubljanskega Sokola, — Saši legijonarji bodo imeli v nedeljo dopoldne ob 9. uri v posebni sobi gostilne Volker v Lokah važno sejo, ki se je udeležijo delegati iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Maribora, Iz Kranja —S. K. Korotan v jesenskem prvenstvenem tekmovanju. Z jutrišnjo nedeljo prične tudi za Korotan borba za toeke, torej serija tekem s prav resnim obiležjem, ko je takorekoč vsaka gesta posameznega igrača na igrišču podvržena mnogo strožji kritiki in je vsaka »polomijada« cenjena i mnogo ostrejšim očesom. Pa kako tudi ne, saj gre za točke! Moštvo bclordečih gre v letošnje prvenstvo z zaupanjem v svoje znanje in z zavestjo, da je pretekle mesece s pridom izrabilo v izboljšanje svoje forme v tehničnem in taktičnem oziru, pri vsem te mpa je treba se šteti v dobro one nove igrače, ki letos prvikrat nastopijo v prvensvu za Korotanovc barve. Po težkih prijateljskih tekmah z renorniranimi nasprotniki tekom sezone se je moštvo konsolidiralo, si pridobilo rutine in je ugladilo svojo igro, tako da se baš velikih presenečenj ni bati, kar še manjka, pa bo treba kaj pada nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Upanje je, da bo letošnji placcment ob koncu tekmovanja mnogo boljši kot je bil lanski, ker so letos tudi sile vseh udeležencev mnogo bolj izravnane. Jutri nastopi ob pol 4h popoldne kot prvi nasprotnik S. K. Amater iz Trbovelj, novinec sicer v zagor-njem razredu, vendar zato nič manj resen konkurent. Jasno je, da bo pripeljal s seboj vse, kar ima najboljšega v svojih vrstah in da bo napel vse sile za dosego zmage. Tekmo sodi g. Sketelj, ki nam je bil v Kranju kot dober sodnik vedno dobrodo-šel. — Osebne vesti. Iz Kranja sta preme.ščc na v Ljubljano profesor Štefan Plut na II. realno gimnazijo, strokovni učitelj Žagar Otokar pa na klasično gimnazijo. Jutri bo na magistratu, slavnostna seja sreskega odbora Rdečega križa, na kateri bo odlikovan z diplomo Rdečega križa v Beogradu banovinski zdravnik dr. Pavel Pance rz Tržiča. Čestitamo 1 — Kranjski šahisti, ki so med počitnicami mirovali, so zopet pričeli z igralnimi večeri pri »Jelenu*. Kapetan §orli pripravlja program za bodočo sezono. Upajmo, da le- tos zanimanje kranjskih iahistov prav nič ne bo zaostajalo za navdušenjem in veseljem do šahovske igre in napredka, katero so pokazali v minulem prvem letu klubove ga obstoja. — Most v Lajhu je popravljen. Zaenkrat so ga namesto s hrastovimi tramovi pod ložili kar s smrekovimi, ker »ta sedanjemu lesenemu mostu /as i guran i le še dve leti ob stoja. Srcaki cestni odbor že zbira denar za nov železobetonski most. ki bo nadomestil lesenega ter bo njegova nosilnost znatno večja od sedanjega. Obenem bo korigiran oster in nepregleden ovinek, katerega dela cesta pred dohodom na most s čireišks strani. KOLEDAR Danes: Sobota, 19, septembra; katoličani Januarij. Vitodrau; Jutri: Nedelja, 20. septembra; katoličani: Evstahij, Morana. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA; Zaprt*, KINO IDEAL: »KrezimenU, KINO SLOGA: Vstala vdova, matineja >Dekle s prokuro«, KINO UNION: l^r:i ljubezni, matineja »Ml- ly svira in ple.-ec ob 11.15. KINO ŠLSKA: Na poslednji postaji, KINO MOSTE: »Valček za Te*, KTNO KODELJEVO: Klic pra^rozda. V. mednarodna razstava vseh vrst psov, otvoritev ob 14. na prostorih ljubi jan* kejra velesejma. JUTRIŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Zaprto, KINO IDEAL: »BrezimenU, KINO SLOGA: Vsosta vdova, KINO UNION: Ijrra ljubezni, KINO SlšKA: Na poslednji postaji, KINO MOSTE: »Valček za Te«, matineja »Vražji tijrer* ob 11. dopoldne, KTNO KODELJEVO; Klic pragozda. Slavnostna otvoritev V. mednarodne razstave psov ob 10, daočotka omenili, je izjavil, da ima v Mariboru veliko trgovino, pa da se bo vrnil k nam na motornem kolesu kot dokaz, da je res. kar trdi itd. Opozarjamo! — Spt-t eden manj. V ponedeljek ob pol 10. uri je po kraiši bolezni umrl aplošno znani Cebin Martin s Stebelnika. star 87 let. V mladih letih se je zadal pri rudniku pozneje si je pa ustvaril svoj dom ;n se vrnil kmetovat. Veselega In modrega družabnika je vse ljubilo in spoštovalo, poaeh-no pa se je oklenil zelene bratovščine Ker je veekrat izrazil žeHo. da bi pa lovski tovariši nosili na zadnU poti se kdota Dva nriiatelja «ta «e pomenkovala o le nitvi. >X.?ke je deial prvi. »ne bom a« -»fo nil. Imam 5e prem;0o dobodkovc Nato dni gi: »Tud' jaz se 5e ne bom oženit. Imam namreč ie premalo dolgove Sfran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 19. septembra 193«. Štev. 214 Ljubljana je navdušena nad najrazkošnejšo opereto sezone. Noben fibn ni še tako ugajal kot Leharjeva opereta VESELA VDOVA Uverturo poje Rlchard Tauber, ostale vloge operetni pevec Mauriee ChevaUer in primadona Jeanette Mac Donald. Predstave danes ob 16-, 19.15 in 21-15 Jutri v nedeljo ob 15., 17„ 19.15, 21.15 Rezervirajte si vstopnice v predprodaji, ker je vsaka predstava razprodana! Danes ob 14.15 in jutri, v nedeljo, ob 11. uri matineja po Din 4.50. Veseloigra Pekle s prokuro Kino Sloga, tel. 27-30 DNEVNE VESTI — Nov 'predsednik ljubljanskega Pen^klu* ha. V SlamiČevi restavraciji, kjer vedno ra-ie prirejajo društva in organizacije svoje sestanke, je imel ljubljanski Pensklub v četrtek zvečer občni zbor, na katerem je bil izvoljen na mesto dosedanjaga predsednika g- dr. Izidorja Cankarja, ki je imenovan za nasesra poslanika v Buenos Aireeu, za predsednika pesnik in upravnik Narodnega gledališča g. Oton Župančič. Za podpredsednika sta bila izvoljena pisatelja Fran Finžgar in Fran Albreht. Ker smo že pri Pen-klubu, naj Še omenimo, da je bil na kongresu v Buenos Aireeu za predsednika Mednarodne zveze Pen klubov izvoljen znani francoski pisatelj Jules Romaine. — Pogajanja s češkoslovaško o konvenciji za zaščito delavcev. Prihodnji te-drn se začno v Pragi pogajanja med našo državo in Češkoslovaško o konvenciji, o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev. Za podlago bo služila v glavnem naža konvencija delavcev z Nemčijo, in načelo reprocitete v postopanju z nai-irrji nameščenci in delavci na češkoslovaškem ter češkoslovaškimi delavci in nameščenci pri nas bo glavna karakteristika te konvencije. Našo delegacijo bo vodil načelnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja Dušan Jer:mič, med člani sta pa tudi referent v ministrstvu socialne politike Cvetko šlibar in ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Janko Vrančič. Naša delegacija ;e je odpeljala v Prago danes. — Nsi priljubljeni gledališki komik g. Jos sin Daneš--Gradiš je napieal vesele spomine na vzore in boje svojih prvih igralskih let, knjigo, kakršne Slovenci še nimamo. Izdaja jo bo med svojimi rednimi publikaci« jami Vodnikova družba. Kdor ee hoče res imenitno zabavati, na; takoi postane član te ugledne knj;žne družbe. __ Iz banovinske službe. Imenovana sta za višjega finančnega svetnika pri banski upravi banovinski fnančni svetnik Jernej Božič in za banovinskega uradniškega pripravnika banovinske stroke s sedežem v Sevnici za sodni okraj Sevnica Ivan Friedrich. Iz II. v L stopnjo IV. položajne skupine je pomaknjen upravnik banovinakega zdravilišča Rogaška Slatina Ivan Gračnar. ■ 1 i> < m »1—————^m KINO IDEAL PREMIERA kriminalnega filma „BREZIMENI" (Manner ohne Namen) Resnične pustolovščine amerikanskih detektivov v filmu. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. — Plemenski sejmi za rodovniško živino. Kr.iljev&jca banska uprava bo sporazumno s pristojnimi selekcijskimi zvezama priredila to jesen plemenske sejme za rodovni" irvtno članov selekcijskih organizacij v "tehle krajin: i. /Ca gorenjsko pinegavsko pasmo v četrtek 15. oktobra v Mengšu. 2-Za o;moško pinegavsko pasmo v soboto 26. septembra v Ormožu. 3. Za siivopšenično (pomursko) pa:tno v torek 3. novembra v Si. Jj>rju ob južni železnici. 4. simodol&ko pasmo v ponedeljek 26. oktobra v Beiticah. 5 Za dolenjsko sivorjavo pasmo T soboto 10. oktobra v Novem mestu in v če»tnte-k 22. oktobra v Velikih Laščah. 6. Z-a mari-jadvorsko pasmo v soboto 24. oktobra v Muri boru. Na te sejme ima dostop satno rodovniška živina Članov selekcijskih organizacij. Ob'"in* i" srapfr kmetijski odbori, majo nalogo, da skrbijo za dobre plemenske bike v svojem okolišu, imajo priliko, da si j in na teh sejmih nabavio. Vabijo se tudi vsi napredni živinorejci in gospodarske organizacije, ki se zanimajo z.i dobre plemenske bike. da se teh prireditev udeležijo. _ Omahljivcj in neodlofnežj niker in nikoli niso deležni vesela in zabave. Ko je pa že prepozno, toži i > in tarnajo, Bai; Zakaj niaem pravočasno postal član Vodnikove diužbe Za skromnih 20 Din bi dobil pri pvoieni poverjeniku 4 lene, zanimive knjige' Pazi, da se letos tudi tebi ne bo tako zgodilo. _ Pisatelj Neniirotie Daneenko umrl. Včeraj zjutra- je umri v Pragi znani ruski pisatelj Nemirovič Dančenko, star 92 let. Po* ko;ni je bil eden najstarejših ruskih književ nikov. Podlegel je pljučnici. Bil je dobro* voljec v prvi srbsko-turški vojni in osebni prijatelj generala Skobeleva. Bil ie tudi eden najboljših ruskih novinarjev. Leta 192S" je predsedoval p Beogradu kongresu ruskih književnikov in novinarjev in ob tej priliki je bil odlikovan z redom sv. Save L stopnje. — Vprašanje premestitve -uhotiske ielez-nUke direkcije. Deputacija gospodarskih krofov iz Vojvodine pod vodstvom predsednika novosadske trgovske zbornice je prišla včera: v P.eograd v zodevi premestitve eu* boliške železniške direkcije, poselila je prometnega mmistra dr. Spaha m *tačelnika generalnega štaba generala NedieV Prosila je, naj bi se železniška direkcifa iz Subotic? prebila v Novi Sad- ne pa v Beograd, Če se že mora preseliti. Novosadska meetna ob* čina bi odstropila v ta namen brezplačno stavbišče v Petrovaradinu __ Naša trgovinska mornarica dobro zaposlena. Položaj naše trgovinske mornarice se je zadnjega pol leta znatno zboljšai. Prei «o morale mnofire nase tx- j govake ladje počivati zaradi slabega pro-' meta in vedno hujše konkurence, bodisi v domačih ali pa v tujih pristaniščih. Zdaj je pa naša trgovska mornarica že prezaposlena in vse kaže, da bo morala prevozne tarife zvišati. — Most med Jugoslavijo in Romunijo. Včeraj popoldne je bila v zunanjem ministrstvu v Beogradu konferenca predsednika vlade dr. Stojadinovica, romunskega prometnega ministra Frana Joviča in našega prometnega ministra dr. Spaha. Razpravljali so o zgraditvi novega mostu čez Dunav in sklenjeno je bilo, da bo zgrajen mest pri Kladovu in Tnuro-Seve-rinu. Osnutek tozadevne konvencije bo takoj predložen vladama obeh držav. — Seja zveze mest. v Dubrovniku so se zbrali zastopniki naših, mest na pred-konferenco, da se posvetujejo o vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu jutrišnje skupščine Zveze mest na Cetinju. Pred;tavniKi mest bodo obravnavali zlasti novi zakon o mestnih občinah, statut Zveze mest, žensko volilno pravico pri občinskih volitvah ter socialno krizo in brezp osetnost. — Protest zagrebških zdravnikov-staži-stov. V Zagrebu so ukinila hrano zdravnikom stažistom, ki delajo brezplačno po bolnicah. Proti tecnu so nastopili z vso odločnostjo prizadeti zdravniki, ki zamerijo tudi profesorjem-šefom in vsemu profesorskemu zboru medicinske fakultete, da se niso zavzeli za nje. Tudi na kliniki ne najdejo zaščite. — Izlet v Ptuj in naš vinorodni raj Ha? loze v nedeljo 4. oktebra. Udruženje želez* niških uradnikov priredi s sodelovanjem Putnika v nedeljo 4. oktobra zelo zanimiv izlet v naš, žal od nas veliko premalo po« znan Ptuj. Strokovno vodstvo tega zelo in* teresantnega in poučnega izleta je prevzel konzervator g. dr. Fran Štele. Spored: dopoldne ogled vseh bogatih zgodovinskih znamenitosti Ptuja (rimske izkopanine, Mi-trovo svetišče, Minoritska cerkev s samostanom, gotske freske, mestni Ferkov mu* zej, slikoviti grad Herberetein »Gornji Ptuj« s krasnim muzejem znamenitih najdb iz rimske dobe, viteško dvorano in grajsko ka* pelico itd.), potem skupno kosilo in popoL* dne Izlet z avtobusi v okolico (grad Vurberk Haloze). Udeleženci iz Maribora potujejo v posebnih vozovih ob 8.35 ter se vrnejo v .Maribor ob 21.39. Cena 46 Din (vozna karta tja in nazaj, skupno kosik>, izlet v ptujsko okolico ter ogledi), brez popoldanskega izleta 30 Din. Iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije je prija v1; eno že veliko število udeležencev. Mariborčani, ki veliko premalo poznate lepote in vrednote Ptuja, v katerega prihajaj tujci iz najoddaljenejsih dežel in držav, ne zaostajajte. In Izkoristite to izredno priliko. Prijave najkasneje do 30-t. m. sprejema Putnik, Maribor ?n njegove podružnice v Celju, Rogaški Slatini, Št. Ilju. Gornji Radgoni m Dravogradu. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine St. 76« z dne 19. t. m. objavlja odločbo kraljevskih namestnikov o izpr omembi imena občine Zakot v Brežice okolica, uredbo o vzdrževanju narodnih sol, izpremem-be in dopolnitve pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo, popravek o posebnih navodilih za opremanje dnevničarjev za taksadjska in po-g-ozdovalna dela, navodila za podeljevanje podpor za razkuževanje temena poljskih rastlin, objavo o razmejitvi župnij Sv. Jakob na r>ohi io 8hr. Jedert glede hiše s-t. 10 kraja Sv. Štefan in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Slatina Radenci. _ Strelska dru i in a v Kostanjevici priredi 27. t. m. tekmo, ki se bo 4. oktobra nadalje. vala in zaključila. Pričetek tekme ob 8. uri. Najboljši strelci dobijo nagrade. Prijatelji strelskega sporta dobrodošli. ZOPET SO BILI OBISKOVALCI fcifin Uniond nad vse zadovoljni i premiero kraanega filma IGRA LJUBEZNI Mojstrsko delo režiserja Geze Bolvary-ja, polno razkošja In zdravega humorja. V soboto ob 14.15 uri in nedeljo ob 11. uri po enotnih cenah Din 4.50 REVIJA BARVANIH FILMOV Silly svira in pleše — Zrele jagode in cvetoč kostanj. Iz Novske poročajo, da so nabeafc otroci v vaseh Kozarice in Novi Grehovac zrelih jagod, ki so slajše od pomladanskih. Na tegu v Novaki je pa v polnem cvetju divji kostanj kakor spomladi. — Zor ko Prelovec. Nove nagrobaiee za moški zbor. St. l. Vee na svetu mine; it 2. Gozdič je že ze*en (Prijatelju pred do* mom). Oba zve«ka teh lahkih In pevnih na* grobnic sta pravkar izšla in se naročata na našlo v skladatelja v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust Cena izvodu vsake pesnit je 3 Din brez poštnine. — Tri nsgrobmice za metki flbae. Na besedilo Fr. Neubauerja ugiasbil Anton Jobet Ziri, 1936. Samozaložba. Pesmi razpoiilja skladatelj, dobe ee pa tudi v Jugoslovan* v Ljubljani. Potreba po novih | Skrbne va*čr!te te dobro lmptifte p* boaSe tmm v krizi Jzfcajait Bol W • Msuraf stietora" k. d. trgovina, ki vas teli boljše psetusP Mestni ti* 17 nagrobnieah je oeitna. Sedaj so nove Pre* loveeve in Jobstove našim zborom na raz« polago za mal denar. Jobstove 3 so lepo li* tografirane na 4 straneh kvartnega formata. Izvod stane 5 Din. Priporočani Z. P. — Is Trbovelj nam piaejo, da se o g. ravnatelju inz. Loakotu Sirijo govorice, ki škodujejo njegovemu dobremu imenu. Na merodajnem mestu TPD pa se nam odločno izjavlja, da so vse te govorice ne-reiniene in brez vsake podlage. __ Narodn« obrambni sklad Brani bor &: Državne narodne šole: Vinica pri Črnomlju 26, Za bukovje, p. Sevnica 30, Grahovo pri Cerknici 102.75, Drenov grič p. Vrhnika 31.50. Hrušica pri Ljubljani 8E5, Hum, p. Ormož 76.50, Dočga va&, p. Dolnja Lendava 73, Tržič 21.50, Šmartno pri Litiji 26, Naklo 47^0, Maribor 100, Sv. Barbara v Slov. goricah 25. Trbovlje 50, dpitaiič, p. Konjice 35, Podzemlje, p. Gradac v Beli Krajini 36, Vič 150, Mavčiče, p Smlednik «8.50, St. Ilj pod Turjakom, p MieHnje 31 Din. Biranibor, osrednji odbor v Ljubljani. — Ravnateljstvo enoletne drž. konceeio-nirane privatne trgovske Sole »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15, razglaša: Redno vpisovanje v enoletni trgovski tečaj je še ves prihodnji teden. Sicer se je iz neznane strani razširila vest po Ljubljani, da so že vsa mesta zasedena, kar pa ne odgovarja resnici. Res je. da sta skoro že dva oddelka polna, toda v slučaju potrebe se o tvorijo trije- razredi (para-lelke), da ne bodo razredi prenapolnjeni. Ponavljahu* in dodatni izpiti za lanske uoenoe-nke so od 36. do 27. septembra ob 8. zjutraj. Šolsko leto se prične, kot vsako leto, 1. oktobra. Tega dne naj se nove učen-ke-nci zberejo v šolskih prostorih. Običajna otvoritvena sv. maša je 2. oktobra. Dne 3. oktobra je redni pouk. Ker se bo otvorila po potrebi še ena paralelka, interesente na to opozarjamo. Vsa ustmena in pismena pojasnila in tudi brezplačne prospekte pošilja ravnateljstvo. Z letošnjim šolskim letom se je tudi učni zbor razširil s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen s pravico fzdajanja veljavnih 'izpričeval. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vrezne brez padavin. Včeraj je nekoliko deževalo v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Sarajevu 27. v Skoplju 26, v Zagrebu 23. v Beogradu 21, v Mariboru 19, v Ljubljani 18.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769 mm, temperatura je znašala 11.8. — Nesrečen padec s hruške. Cepuder Maka, lS-letni sin hri%HTik-e iz Sp. Kosez, je rM Danes ob 18.30 in 20.30 W v nedeljo ob 15., 17., 1». in 21. uri Velezabavna, razkošna opereta: „VALČEK ZA TE«4 Louis Grsveur, Čamila Horu, Heinz RUhmann, Adele flenrtrorlr, Theo Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6JO. V nedeljo ob 11. uri dop. MATINEJA po enotni ceni Din 3.50 velefllm: »VRAŽJI TIGER« ■■■■■ KINO MOSTE ■■■■ splezal na domaČo hrušbo, da bi natrgal nekoliko zrelih sadežev. Neprevidno je stopil na suho vejo, ka se je zlomila in je priletel z vso silo s precejšnje višine na zemljo. Padec je bil tako nesrečen, da si je zlomi] hrbtenico in levo nogo Zdravniški pregled je ugotovil, ds je poškodba zelo težke naravi m ds Cepuder najbrž ne bo mogel nikoid več stopiti na levo nogo, ker mu je popolnoma ohromela. — Obup brezx>o*«lae delavke. V Zagrebu se je v Četrtek ponoči zastrupila brezposelna delavka Slavka Truneek. stara 36 let rVepetoali so jo v bolnico, kjer je po-vedada, da je ie leto dni brez shizbe in brez vsakih sredstev. Zsto se je naveličala živil jenja in sklenila umreti. — Nesrečen je bil v zakonu, pa as je obesil. Včeraj zjutraj ao našli v Zagrebu obešenega trgovskega pomočnika Josipa Pipioa. Mož je bil v zakonu nesrečen in zato je obupal nad življenjem. Zsdoje čase je mnogo pil in kvartal. — Smrtna nesreča v rudnika. V premo* govniku Minia v Gtagovcu se je v četrtek ponoči smrtno ponesrečil 22 letni radar Gjuro Mih^lič iz Cvetlmvca. Padel je pod agonček, kt mu je stri prsni kos, da je ba takoj mi it v — ikrlatinJta v Zagreba, v Zagrebu se je pojavila ikrlatinkm. Zadnje dni je za beleSono io novih primerov. Obolelo je žs 01 otrok. — Smrt otroka pod vosom. V Zagrebu se je pripetila t?2ka nesreča. Mestni voz je povozil nezakonsko hčerkico služkinje Olge Canjkar atefico. Voz je bfl natovor-jen ka. zadnje kolo je slo Čez nesrečno deklico, ki so jo prepeljali na kliniko, kjer je kazalo, da jo bedo rešili. Poslali so jo v domačo nego, toda čez dva dni je usnr~ faL — aapjsiuot nesrečne zsijobljenegs fe-stilnJčarja. V Subotioi so zadnje čase samo-mora na dnevnem redu. V četrtek si je prenesel žile na obeh rokah beograjski gostilničar Milan Milosmčič, Napisal je več po-slovitnrih pisem, v katerih pravi, dn je bil zaljubljen v nelco Mero in zato je zečel popivati. Končno je pa obupal nad življenjem. Vse svoje imetje sapnica siromakom — Not t sme mŠšmm V*meeo. v prekmurski vasi GorMkD so T četrtek Tv^Cmr Uckali koroso. Med fanti sta bil* tudi 25 letni Franjo TDcač In 3« letr Dragotfai Markom, med dekleti pa jo let | na Slavica Matic. Tikač in SUvica sta se imela rada, a tudi Markus je bil zaljubljen v njo. Kar mu pa nI ljubezni vračala, je bil ljubosumen na Tikaca m govoril je, da bo zaradi deklet« padla njegova glava, po lickanju ao as fantje napili in odšli. Tikac je spremljal Slavico domov, Markus ga je pa počakal v zasedi in mu zabodel noš v srce. Po zločinu je pobegnil. Najbrže se js zatekel v Avstrijo. — Zakaj ss današnje perilo tsko hitro tr-gs? Krivda je v tem. ker gospodinja Štedi na nepravem mestu. Kupuje slebo in poceni milo, toda ima zato predčasno izdatke za novo perilo, Ce uporabljate za pranje Schichtovo Jelen milo. tedaj gte lahko prepričani, da Vam bo perilo dalje trajalo in da bo vedno kot novo. Iz Ljubljane —lj Jmtri ne boste megli kupiti mesa! Jutri stopi v veljavo zimski letni čas za od» piranje mesnic in mesarskih stojnic, ko mesarji ne prodajajo oh nedeljah in praznikih mesa. Zato se bodo morale gospodinje doslej zop*-t zalagati z mesom že ob sobotah. Pač pa bodo mesnice odprte ob praznikih, ki jim bo neposredno sledila nede* ■is, u— Jenkova proslava v Cerkljah na Gorenjskem. Ponovno opozarjamo na jutrišnjo odkritje Davorin Jenkovega spomenika v Cerkljah pri Kranju in v Dvorjan pri Cerk* ljah. Cerklje so rojstna fars In središče cerkljanske župnije, Dvorje pod Krvavcem pa rojstna vasica slavnega slovenskega skladatelja. Odkritje spomenika bo točno ob 15. uri .takoi nato pa se odkritje spominske piramide na prostoru, kjer je stala skladateljeva rojstna hiša. Pripravljalni odbor, kateremu je na čelu stolni dekan in kanonik, skladatelj dr. Frančišek Kimovec, vabri vse prijatelje glasbe in zastopnike slovenskih kulturnih in nacionalnih društev k odkrit; ju spomenika v Cerklje. Za skupaj odhod iz Ljubljane odnosno iz Kranja aAi Kam* nika z odborove strani ni skrhljeno, opozarjamo le, da odhaja redni avtobus iz Ljubljane ob tričetrt na 1- izpred evangelj-ske cerkve. ti— Teden Rdečega kriza. V nedeljo 20. t, m., bo nabiralni dan ▼ korist blagajni Rdečega kriza za pomoč v potrebi. Prostovoljna darila v denarju bodo po mestnih ulicah in trgih nabirali za to poverjeni čiani ljubljanskega Rdečega križa. V rotun-di nad kavarno Emono ob Aleksandrovi cesti bo od 11. daije promenadni koncert vojaške godbe, ki ga bodo razgiašali zvočniki. Sedanje življenjske prilike utemeljujejo iskreno želje, da bi se vsak Ljubljančan radodarno odzval pozivu visokega zaščitnika Rdečega križa, Nj. Vi«, kneza-namestnika Pavia ter po svojih razmerah z denarnim prispevkom podprl naš Rdeči križ, da bo mogel vršiti Človekoljubne naloge, —lj Glasbeni tečaji za mladino. Tudi letoa bo pevski zbor otročioev od S- do 7. leta, ki je že lani uspešno nastopal, svoje delo nadaljeval, izpopolnjen s praktičnim poukom v glasbeni teoriji in s skupnim igranjem na instrumentih, ki ?o otrokom v tej starosti primerni. Kot doslej se bo mladina v najkrajšem času na-u-ftila igranja harmonike vseh vrst- Zlasti pa še opozarjamo vse tiste, ki jih nerazvit posluh ovira pri petju. O presenetljivih uspehih tečaja za vzgojo posluha se lahko vsait sam prepriča. Pouk se bo pričel oktobra. Vpisovanje dnevno od 10. do U. in od 13. do 17. ure, Bleiweisova cesta 21« pritličje pri prof. Rančigaju. —lj Is obrtniških krogov nam poročajo, da se je tapetniška tvrdka Fr. J ager iz doseda* njih prostorov Sv. Petra nasip 29- preseli-ls v svoje lastne moderno urejene prostore na Sv. Petra cesti 17. Tvrdka je po solidnih izdelkih znana ne Le v Sloveniji, temveč po celi državi. Obrat vodi g. Jager s svojim sinom, ki se je v tapetniški stroki v inozemstvu se posebej izpopolnil. K na= predku nase iskrene čestitke. —ii Drnftre Tabor. Jutri v nedeljo društven* izlet k Sv. Lovrencu nad Polhovim gradcem. Zbirališče ob 6. uri zjutraj pred Karodnim domom. Prijatelji društva vljudno vabljeni! —lj Praaee Kralj razstavlja v Jakopiča* vem paviljonu svoja nova dela. Ohiek priporočamo. iz Ptuja — Avtomobilska nezgoda. Včeraj dopoldne se je pripetila na državni cesti Ptuj—Maribor težja avtomobilska nezgoda, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Is Ptuja proti Mariboru S« je peljala s svojim avtomobilom gospa K., ki je hotela prehiteti na cesti nekega kolesarja. Pri izogibanju pa je nesreća hotela, da je avtomobil zadel z blatnikom v kolo kolesarja, ki ga j? vrglo z vso silo na tla. v kritičnem Času se je ravno peljal mimo šofer tukajšnjega avtopodjetja g Vesenjaka, ki je ranjenca naložil na svoj avto in gra odpeljal v ptuj-ko bolnico. — Teden RK bo tukajšnja organizacija RK proslavila v nedeljo na slovesen način ob 11- uri dopoldne v dvorani v >MladikU. Pri tej svečanosti bodo razdeljena tudi odlikovanja zaslužnim članom društva. — Tatvina v hotelu. V hotel Osterber-ger se je priplazila pri belem dnevu neka ženska, ki j? stikala po tujskih sobah. Odnesla je v:č perila in drugih prdme-tov. K sreči je bila tatvina kmalu opaže« na in prijavljena orožnikom, ki so tatico prestregli na postaji, ko se je hotela z večjim zavitkcm odpeljati s prpoldan-skim vlakom proti Mariboru. V aretiran-ki A. K. so spoznali s-taro gresnico. ki so jo izročil .Jodis6u. Vse ukradene predmete je dobil lastnik nazaj. — Napad. V četrtek ponoči so neznani fantje napadli posestnika Alojza «w>-šterSiča iz &tare gore in ga močno pretepli, da je zadobil zlasti težje poškodbe na glavi. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico. SPORT — Jagosloven^ko driavno kole«. pr\eoi^t>o — izvleček propozicij KSJU. Koiee^arsko dr* žavno prvenstvo *iA^ &e vrM v nedeljo 20. t, m. Start točno oo 7. uri pred gostilno Jelaiin na Dolenjski cesti, cilj pri Ribarskem otoku — Zagreb. Dirkači se morajo javiti konusi ji pol ure pre^i startom radi prejjleda koles, navodil in vplačan\a prijavr.ine 10 Din. Pravico starta imajo v»i verificirani amaterji za KSKJ. Prvenstvo se vršj ob vsa* kem vremenu in se vozi strogo po pravilni-ku KS in strogo po cestnopolicijskih predpisih. Vozi se na lastno odgovornost. Dovoljuje se za primer preloma kolena mM potjo izmenjava. Okrepcilo prejmejo vozar' v Novem mastu od savezne kontrole. Save>z nagrajuje 10 prvih plasiranih mest, protesti ee morajo vložiti najmanj l uro pr oseb zaradi požara. Ker je bila tovarna zavarovana, so bile kmalu končane priprave za zgraditev nove tovarne. Novo tovarno so pričeli jjraditi tam, kjer je stala stara. Me^to prejšnjega glavnega po* slopja, ki je bilo štirinadstropno v izmeri 46 krat 16 m. Vendar ee pa tovarna ni prav nič zmanjšala, ker so zgradili za ostale prostore pritlična poslopja. Tovarno je gradila tvrdka Tonnies iz Ljubljane. Gradbene načrte je napravil direktor g. ing. Pole. Tovarna je zgrajena ^ek> solidno rz železobetona. Pr] gradnji je bilo zaposlenih 70 delavcev po večini do* mačini. Tudi obrtniška dela na stavbi so t pretežni veČini opravili domaČi obrtniki. Od stare tovarne jo v celoti ostal samo stari železni tovarniški dimnik. Hoteli so prvot* no postaviti nov zidan dimnik, ki bi pa stal 120.000 Din. Zato so to namere opustili tor postavili nazaj stari dimnik. Ker se je dim« nik pri požaru popolnoma ukrivil, je stala montaža dimnika 20.000 Din. Tovarna, ki je bila pred meseci na novo zgrajena, je prišla sedaj postopoma zopet v popoln obrat. Stroje so moraH vse obno* viti, ker so bili stari po požarni katastrofi uničeni. Nove stroje so dobili iz Beograda, deloma pa iz Češkoslovaške. V tovarni dela zopet prejšnje število delavcev ter je to edino zboljšanje v težkih gospodarskih razmerah tukajšnjega mesta. Morda se bo zboljšanje pokazalo tudi drugje ter bi bi*o prav želeti, da bi tudi naš rudnik dobil v&aj sedaj v zimskem času malo več" državnih dobav, da bi bilo vsaj malo pomagano našemu bednemu rudarju, ki zad* nje čase nima nobenega zaslužka. Meso se je podražilo Najbolj občutno je večino meščanov prizadela žitev slanine in masti Lfubljana, 19. septembra. Ko pišemo o cenah na živilskem trgu, navadno govorimo o nizkih cenah. Seveda na fegu na vse poceni, kar nam prav rade potrde gospodinje, ki sploh ne verjamejo, da je na trgu kdaj kaj poceni. Trg je bil danes precej dobro založen, zlasti z zelenjavo in sočivjem. Precej več je pa bilo tudi jajc in perutnine kakor prejšnje tržne dni. Kakor je že ob takšnih prilikah običaj, so tudi danes nekatere prodajalke narlačile piščance v kletke kakor krompir v vredče, da so gospodinje lahko kupovale napol zadušeno perutnino. Značilno je. da se jajca niso niso nič pocenila, čeprav jih je bilo mnogo več kakor navadno. Se vedno so pro dajali lepša po dinarju komad, nekoliko slabše kvalitete pa po do 14 komadov za 10 D*n. Kmečki sadni trg je bil založen najbolj z jabolki. Hrušk je čedalje manj. Precej je pa tudi domačih češpelj, ki sicer ne morejo konkurirati bosanskemu blagu, čeprav jih prodajajo po 2-50 Din naprej kg. Domačega grozdja razen izabele ni na kmečkem trgu. Prodajajo jo po 2.50 Din kg. Branjevci prodajajo smederevsko grozdje od 4 Din naprej kg. zato domače ne more konkurirati z uvoženim, sicer je pa začelo šele zdaj zoreti. Na zelenjadnem trgu ni posebnih sprememb v cenah. Najbolj se gospodinje vznemirjajo zaradi podražitve mesa in slanine. Mesarji, ki so prejšnje čase še prodajali meso in mesne izdelke nekoliko izpod določene cene, so začeli zadnje čase prodajati meso prav tako drago. Čeprav se cene niso posebno dvig nile, vendar je podražitev precej občutno prizadela mnoge gospodinje. Tako se je n. pr. podražilo goveje meso, ki je bilo prej po 8 do 10 Din kg, na 10 do 12 Din. torej na predpisano ceno. Zato ne sme nikogar motiti, da se cene na živinskem sejmu niso dvignile. Vprašanja, zakaj so se cene mesa dvignile baš zdaj, ne moremo razčistiti. Podražila se je tudi teletina, in sicer je zdaj prvovrstna po 16 Din kg. Prav tako se je podražilo prašičje meso. Najbolj občutno je pa večino meščanov prizadela podražitev slanine in masti. Tako je zdaj mast po 18 Din kg, dočim je bila prej po 16 Din. Slanina je bila prej po 13. 14, 15 Din kg, zdaj je pa po 15 do 16 Din. Nekateri mesarji se pa Še vedno ne drže teh cen kar se tiče mesa. vendar je vprašanje, če prodajajo meso iste kvalitete ka-kakor njihovi tovariši. Stavbna sezona v Kranju Kranj, Vj. septembra. Stavbna sezona se bliža koncu. Bila je letos dokaj živahna in je Kranj zopet pridobil precej novih stavb. V prvi vrsti moramo omeniti Zdravstveni dom ob Stari cesti, katerega notranja, kakor zunanja dograditev se bliža koncu. Kavnotako je bila pred kratkim dograjena lepa vila zdravnika dr. Bežka na Vidovdanski cesti, le škoda. da razgled na frontalno stran zakriva stara grda hišica, v kalati se nahaja tehtnica. Iz estetskih kot prometnih razlogov — saj zakriva razgled po cesti — bi bilo treba tehtJiico prestaviti drugam. Dr. Bežkova vila s svojo lepo ograjo daje vsej okolici prijazno lice. Marijanišče v Koblarjevi ulici je dobilo znaten prizidek, ob Zoisovi cesti pa je zgradila moderno vilo v amerikan-skem slopi s prvim plinskim zavetiščem v Kranju . nad Farovsko loko in nova naselbina med: Klancem jn Primskovinu ki bi v slučaju komasacije pripadle Kranju in bo treba v pojrle-đu zunanje ureditve te periferije marsikaj urediti in izboljšati. Tako vidimo točno nakazane smernice in strani, v katerih so Kranj širi in veča. Novi regulacijski načrt bo moral staro metso v harmonični celoti zvezali z nastajajočimi, se ne urejenimi deli da bo bodoči Kranj zadobil res pravo mostno sliko. Bolgarski veterinarji v Ljubljani Ljubljana, 19. septembra. Davi so prispeli tK-ugarski veterinarji iz Beograda v Zagreb, kjer so bili prisrčno sprejeta. Po za'jtrku so si ogledali mesto in njegove znamenitosti, popoldne po obedu pa še okolico. Iz Zagreba se pripeljejo v | onedel jek ob 9o0 z brzo vlakom v Ljubljano. Kakor povsod drugod, kjer so se usta-v i i, bodo gotovo tudi v Ljubljani topio sprejeti. Dolžnost Ljubljane je, da tudft ob tej priliki pokn/p svoja bratska čustva do iar^kega naroda. V dravski banov.nj ostane>o bolgarski veterinarji od 21. do 23. t. m. V ponedeljek "b 9.30 jih sprejmemo na glavnem kolodvoru, ob 11. bodo sprejeti pri banu in ljubljanskemu županu, ob 12.30 bodo imeli obed v restavraciji Slamič. od 14.30 sd ogledajo državni veterinarski bakterijoloaki /avod, mestno klavnico, dvoje vzornih posestev v ZjSOrnfl Sr'šVi. Narodno galerijo in u/ej. ob 30 bo pa slavnostni banket v hotelu Union. V torek 22, i. m. se odpeljejo ob 9 iz Ljubljane preko Mengša v Naklo, kjer si ogledajo mlekarno in sirarno, ob 11. se odpeljejo .iz Nek ta na Bled, kjer bodo imeli ob 13. kos-ilo v hotelu Jekler, potem prirede izlet v Bohinj, k jezeru in Slapu ■>avice, ob 19 se vrnejo v Ljubljano m ob bodo imeli skupno večerjo v hotelu Bel-evue. V sredo 23. t. m. zjutraj se odpe4je;o iz Ljubljane proti Splitu. SOKOL — Sokol Ljubljana — Viči Društvene lahko atletske tekme moSkr^a in ženskega naraščaja ter oboje dece bodo jutri od 8. dalje na letnem telovadišču na Glicah, nakar opozarjamo sokolsko članstvo in prijatelje naše mladine. — Pevski odsek je pričel zopet z rednimi pevskimi vajami. Prosvetni odbor vabi vse brate, ki majo veselje do petja, da se prijavijo vodniku pevskega odseka br. Ktmperlu pred vsako pevsko vajo, ki je vsak četrtek od 20. ure dalje. Ker se bo pevski odse* udeležil jubilejnega koncerta g. Mateja Hubada, prosimo ponovno vse brate, da zahajajo točno k pevskim vajam. — Uprava društva bo priredila društvenim pripadnikom v primeru ugodnega vremena v nedeljo 27. t. m. piknik v VrhovSkem borStu. Podrobnosti bomo Članstvu pravočasno javili. Zdravo; Važno opozorilo vsem drž* upokojencem V Sara od 1. do 15. oktobra, morajo vsi državni upokojenci (-onko), ki prejemajo po čekovnih položnicah pokojninske prejemke (torej tudi vdove in hcerke-cirote) predložiti finančni direkciji »Prijavo za prejemanje osebne in rodbinske doklade«. Pred 1. oktobrom vložene prijave niso veljavne. Naj torej vsak upošteva stanje s 1. oktobrom. Do lani so se morale prijave vlagati dvakrat na leto, v aprilu in oktobru, odslej samo v oktobru — uspeh organizacij! Prejšnje tiskovine niso veljavne in tudi ne več uporabne, ker je nova uredba marsikaj predrugačila. Povzročajo torej lahko po-motne vpise in nepotrebne sitnosti. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino je založilo nove tiskovine. Edino ta vzorec ustreza zahtevanim predpisom! Društveni člani dobe s septembrsko številko »Upokojenca« brezplačno po en izvod prijave. Neobhodno potrebno je, da bo imela v vsakem kraju vsaj ena trafika te tiskovine v prodaji. Naročujejo se pri podpisanemu društvu. Cena 1 Din za izvod. Pri naročilu vsaj 20 izvodov 25#/» popusta. Finančna direkcija nuna na založbi teh tiskovin, naj &e torej upokojenci ea nje ne obračajo na njo. Vsak mora sam preskrbeti potrebno tiskovino, ali pri društvu, ali v trafiki in naj jo izpolni po navodilih, natisnjenih na zadnji strani tiskovine. Izčrpna navodila navaja »Upokojenec« v septembrski številki Ta mesečnik dobijo člani brezplačno. Je torej v korist vsakega upokojenca, da pristopi k društvu, članarina je 3 Din na mesec. »Upokojenec« prinaša vsa potrebna navodila, opozorila, tolmači uredbe, opozarja svoje člane na vee, da jih obvaruje vseh neprilik in neprijetnih posledic, ki so neizogibne, če ni vsak poučen v vseh predpisih in izpremembah zakonitih določb. i Trafikantje se opozarjajo na gornje »Važno opozorilo drž. upokojencem«: zaradi nabave zadostne zaloge nove tiskovine > Prijava za prejemanje osebne in rodbinske doklade, ki jo morajo vsi drž. upokojenci (-enke) predložiti v prvi polovici oktobra finančni direkciji. Trafike si naj torej pravočasno naroče pri pod-pisane-m društvu potrebno Število novih tiskovin. Prejšnje tiskovine niso več veljavne. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. 85 letnica senatorja Ivana Hribarja Ljubljana, 19. septembra. Kar verjetii ne moremo, da se senator Ivan Hribar danes djorpolnil svoje 85. leto. Menda ga na bilo mod nami in ga ne bo moža, ki bti bil v tako visoki starosti duševno in tedesno še tako čil, prožen ki neumorno delaven, kakor je naš slevijenec, markantna osebnost našega javnega arvtje-nja. Dve debeli knjigi je napolnil Ivan Hribar s svojimi spomini in v njih najdemo lep kos naše zgodovine rz one pomembne dobe, ko je šio za osnovne pravice Slovencev, za našo orijentacijo v slovansko smer. .ialeč hi zašli, če bi se hoteli samo mimogrede dotakn ti vsega ogromnega političnega, kulturnega, nacijonamega in organizator-nega dela. ki ga je oprava! v dolgih letih svojega velikih uspehov, pa tudi težav ki razočaranj polnega življenja Ivan Hribar. Vedno in povsod je stal v ospredju, kadar in kjer je šlo za važne odločitve, za y sena* T>dne akcije. »■ "*$-> legrriamacijo predi ztr* lanjim svetom. Če kdo, je lahko on ponosen na sadove svojega dela. Vsa naša javnost mu danes v duhu stiska roko in izraža toplo željo, da bi nam ostal enako krepak, zdrav in delaven do skrajnih meja človeškega življenja. Naše gledališče OPERA Sobota. 19. trtpte-nbra: Trubadur. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavea. Izven Nedelja. 20. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta, faevu. DRAMA Sobota. 19. septembra: Vest. Izven. Predstava na korist Rdečega krita. Drevi bo predstava Maurice Rontandov« drame Vest v režiji g. Cirila Debevca. Predstava bo odigrana na korist Rdečega križa. Zasedba vlog je sledeča: Marcel—De-bevec Molderlm—SkrbinSek, Lmza—Mana Vera, Angeiika—Boitarjava, duhovnik— Strah pred staranjem EU DA KREMA IDEAL Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred preranim staranjem. Vprašate se: kaj se temu res ni moči izogniti? Kdor začne pravočasno s pravilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Eli da krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kozo, odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepot Kralj, Avgusta—Rakarjeva. Predigra se vrši v francoski cerkvi, ostali akti pa v hiši pri profesorju Ho Ide rl inu ob Keinu. Godi se po vojni. Pred predstavo 2a,igra vojaška godba Mozartovo ouverturo pod vodstvom kapelnika Ma-tija Gubec«, v režiji pTof. i>esta, z g. Primožičem v naslovni partiji. Tatovi na delu Ljubljana. 19. septembra. V noči od arede na četrtek je bilo vlomljeno v trgovino Meden Lade v Begunjah v logaškem srezu. Plen je bil zelo obilen. Vlomilec je razbil šipo na kuhinjskem oknu splezal v kuhinjo, od tam pa skozi malo okence v vežo in nato s cepinom razbil vrata, ki «o vodila v prodajalno. Pobasal je nekaj moške, ženske in otročje obleke in otročje obleke in trikotaže, srajce, nogavice, otroške čevlje, žepne svetilke, tobak, cigarete, vzel pa je s seboj tudi preče janje itevilo taksnih markic in priznanic za atanovanje. Skoda, ki jo trpi Međe nova. anaaa 20.917 Din. Tatvine je osumljen neki okrog štirideaet let stari moški, visok ptfbtrF.no 170 cent. okroglega m polnega obraza. Noail je pristrižene brke in Črno neobrito brado, oblečen je bil v rjavkasto obleko, na glavi je imel trioglat klobuk. Možakar je bil dan pred tatvino v trgovini. nato »o ga pa videli, kako je dalje Časa postajal pred prodajalno in »i jo na skrivaj ogledoval od vseh atrani- 17. septembra je bik) med 15. in 16. vlomljeno pri Jožefu Zupanu v Križah. Tatovi so odnesh" 6 moških oblek, 3 zlat*1 prstane in trocevno puško v skupni vrednosti 15.000 Din. Osumljena sta dva mlajša moška, od katerih je eden precej majhne postave m star okoli 27 let Drugi jo nekoliko večji. Ljudje so ju videli, da sta rz-gmila v smeri proti Gorniku, oziroma Kranja. V no€i ietega dne so tatovi ob»kali jedilno shrambo posestnika Jofefa Svetine in mesarja Ivana Abranoviea v AVešecevi nHei v Šiški in odnesli cevije, srajce, o kg medu in se drugo blago. Tat ni zapustil sledu kakor odtise velikih gumijastih pod-eptntkov. Avtorzvošeku Ivanu Ridju je bB tadi med tistimi radovedneži, ki so opazovali na Čevljarskem mostu podvige drznega akrobata na vrvi. Med opasovanjem mu je nekdo ukradel s kolena dinamo svetilko. Policaja je sedaj izsledila pri nekem brezposelnemu trgovskemu pomočniku H., ki pa trdi. da je svetilko kupa od neznanega moškega Iz Maribora — Hov vlak na progi Dravograd—&<»▼«■}» gradea. Z 30. septembrom bo začel voziti na progi Dravograd nov potniški vlak, ki bo odhajal i* Dravograda ob 30.30 in pri* apel v Slovenjgradee ob 30.57. Ta vlak bo imel zveso s večernimi vlaki. — Madaase Battorfrjr T Maribora. Ljnb-Ijanaka opora gostuje ie v prvi polovici oktobra a Pneeiniievo opero Madame Butter« fty ter bo naslovno partijo pela v Mariboru aptoano priljubljena primadona Zlata Gjun* gjooae. Gledali*i abonentje ter lastniki blokov imajo pri tem gostovanja 5TF/« popusta, kar je precejšnja ugodnost, ker bo vstop« nina zaradi velikih stroškov precej zvišana. _ Mariborski strolei r Beograd« Kakor znano bodo v Beogradu r časn od 20. do 26. t. m. velike strelske tekmo aa državno jHii—aio. ki se jih bodo udeieaML aajboapi strelci Jugoslavije. Maribor bodo zastopali odlični strelca g. prof. Pero Cestnik, g. Robert Vukmanič, g. Alojz Sprager m g. Ru* dolf Janežič. Želimo jim najboljših uspehov __ Fin. svetnik g. Mahkovee t Mariboru. Včeraj se je na inšpekcijskem potovanju ustavil v Mariboru finančni svetnik pri mi* nistrstvu financ g. Franc Mahkovee iz Beograda. Inšpiciral je tukajšnje urade davd; ne uprave in bil s poslovanjem vidno z»i dovoljen. — Dete polito s vrelim mlekom, Včerai so reševalci prepeljali v mariborsko bolnico 8-meseCnega delavčevega sinčka Antona Rubine s Ptujske ceste, ki so ga po nesrečnem naključju polili z vrelim mlekom. De« te je zadobilo nevarne opeJclme. — Avte povozil berafa. Neki trgovski pot* nik je na cesti blrru kolodvora v Slov. Bistrici povozil z avtomobilom 791etnega berača Petra Pavlica i* Poljčan. Starček, ki zaradi naglušnosti ni slišal signaUiv. je dobil zelo hude poškodbe po vsem teJesu. Ranjenca je šofer odpeljal v bolnico. Z Jesenic __ Lepo obiskan sokolski diskusijski večer. V sredo zvečer se je vršil v sokolski dvorani zelo dobro ob Ukan sestanek sokm4j čkega članstva in naraščaja. Stare&na br Obersnel je poročal o tekočih društvenih za* devah, predvsem o sokolski petletki, ki jo hoče društvo v svojem delokrogu izvesti po določenem načrtu. V l^pih besedah je po* zival članstvo na pospešeno dek>, krepko pa je podčrtal, da Sokol odklanja tako članstvo, ki išče pri njem samo koristi In zaslombe, pač pa si zeli članstva, ki je pripravljeno doprinesti za sokoUko stvar tudi žrtve. Vsi veliki pokreti, je nadaljeva1. so dosegli svoj ciH. ker so zanje padale tudi žrtve. O njegovem poročilu se je razvnela daljša m zanimiva rlehata. Rr. Sušnik :e dejal, da bo Sokol takrat dosegel svoj cilj. kadar se bo ustanovila visoka Šola za telesno vzgojo, iz katere bodo izšli strokovno usposobljeni sokolski telovadni učitelji in takrat, ko bo Sokol znal uveljaviti svoj vpliv na javno živ* ljenje v državi. Br. Klavora je obrazložil, kako bo v l>odoče treba delati, da se bo pri Sokolu razvilo prijetno družabno življenie. br. Plajh pa je poročal o raznih nevšermo; stih, katere bo uprava morala vzeti v pre* tres. Prihodnji sestanek bo v sredo 23. t. m- m bo na njem predaval župni starešina ar. Apirar. drugo sredo pa bo predaval br. Janer Poharc iz Ljubljane. Iz Ljutomera — Premovanje konj v Ljutomeru. 5. t- m. je bik> v Ljutomeru premovanje konj. V komiaiji so bili predsednik Konjerejske-ga, društva g. Petovar, zastopnik banske uprave g. inž. Oblak, dr. Veble, sreski kme tijski referent g. Suštič, upravnik žrebčar-ne g. inž. Hvastja in sreski veterinarski referent g. Škof. K premovanju je bik* prignanih 138 konj, obdarovanih pa 68 s skup nim zneskom 10.300 Din. K premijam so prispevali kmetijsko ministrstvo 4.320 dinarjev, banovina 1980 IMn, sreski kmetijski odbor 4000 Din. Prignanih je bilo mnogo krasnih konj, zlasti ameriških kasačev, ki jih je bito največ. Odlikovanih je bilo 20 kobil z žrebeti od 44 prignanih, od 20 tri do Štiri let starih žrebic je bilo odlikovanih 12, od 19 dvoletnih 11, od 21 enoletnih žrebic je bilo odlikovanih 12; od 24 mladih žrebcev je bilo odlikovanih 13. — Izprememha radioprograma. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da ?e vrši jutri dno 20. t. m. koncert radiofonske oddajne postaje v LjuHjani na oktogonu Kreditne banke. Igra vojaška godba 40. pp. »Triglavskega«. —IJ PfeOni zavod »Jenko« v Kazini — edina strokovna šola ra družabni ples v Ljubljani — otvori letoftnjo sezono 5. oktn. b«fc. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra dalje. — K» afeaaaatfaafl v Baaaaaaai z avtobusom potujemo prihodnji t Men. informacije m prijave pri Putniku v Ljubljani 5tev.2U »SLOVENSKI NAROD«, sobota H). s#pt«mbn 19». Strm 5 v trgovini — Svoji ženi bi rad knpfl rokavioe. — Katera številka, kakšna barve, usnjene, dolge? — To ni vaino, saj jih pride žena itak ■ama zamenjat. V VLAKU — Oprostite, gospa, peljete se v prvem razredu, pa imate vozni listek tretjega razreda. — O jej. oprostite, v prvem se peljem. Mislila sem, da sedim v drugem. V GOSTEH Gost: Ali je vaš pes popadljiv? — Da, toda nevaren je samo tujim Iju- — Torej mu pa povejte, da sem vaš znanec. Napačno je varčevati pri milu — no škodo perila. Morij vredno mila škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo t SCHICHTOVO MILO JELEN vorofe ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA Jean Baptiste Charcot K tragičnemu koncu njegove zadnje ekspedicje v polarne kraje včeraj sino poročali o -katastrofi fran-coik« fv-Larne ekspedicij« pod vodstvom dr. Chareota. Ladja »PourqiK>; p~s« se je potopila med strašno nevihto v zalivu Co-resbv in utonila je vsa posadka, razen enega moža. Na islandsko obalo so vrgli valovi 30 trupel, med njimi tudi truplo vodj« ekspedicija dr. Charcota. Dele ladje, ki jo je razbilo na tisoče kosov, je naplavila voda na obalo. Edini rešeni čLan posladke je dobil hud živčni šok. Islandska vlada je izrazila francoski vladi sožalje vsega islandskega naroda. Francoska polarna ladja »Fouiquoi pas« je bila zgrajena za potnike in polarnega raziskovalca dr, Charcota, ki jo je pozneje pok Ion U francoski vladi, le~ta mu jo je pa pos*>dika za polarne ekspedicije. Njena tonaža je znašala 445 ton, ladja je bila dolga 45 m in zgrajena nalašč za plovbo po polarnem morju. Strokovnjaki so jo smatrali za najboljšo ladjo sveta za polarne ekspedicije. To ladjo sta hotela pred leti dobili za svojo polarno ekspedicijo sir Dougia« Maw»n in slavni raziskovalec Charckletom. Ko je izginila vsaka sled za njim. je hotela Charcotovo ladjo kupiti angleška admiraliteta in poslati na nji v polarne kraje rešilno ekspedicijo. Toda Charcot se od svoje ladje ni mogel ločiti in napotil se je na nji v julriju 1934 v Arkt:d--» h Coresbj Sundu, kjer je poselil francosko polarno taborišče, ki ga je bila pursitila tam njegova prejšnja polarna ekspedicija v avgustu 1^33. Njegova naloga je bila ugotoviti možnosti zračnega prometa preko Gronlandije. Ta zadnja Charcot o-va ekspedicija z velikimi uspehi se je pa zak! Krčila zelo tragično Jean Baptiste Charcot je bil rojen 1S67 v NeuviUv pri Parizu kot sin profesorja. Studira! je medicino, deloval je v Pasteur-jevem zavodu v Parizu in leta 1896. je postal profesor medicinske fakultete. Poleg svoje zdravniške vede se je pa pečal tudi z raziskovanjem polarnih krajev. Kot zdravnik se je udeležil polarne ekspedicije na ladji »France« od I9M do 1905, ki je odkrila na zapadni obali Antarktide Lou-betovo zemljo. V avgustu l^OS je pa krenil v polarne kraje na ladji »Pourquoj pas«. Ustavil se je v Argerotini, od koder je krenil zopet proti jugu in dalje ob oba U za-p&dne Arktide, mimo otoka Deceprion. mimo Gra hamove Zemlje, Loubetove Zemlje, do Zemje Aleksandra I. Vso dolgo po* se je moral boriti z ledenimi gorama in nevarnimi pečineem. Ker njegova ekspedicija na Zemlji Aleksandra I. ni našla pr:«nemega kraja za taborišče, se je vrini* na sever na Petermannov otok in prezimo-vala tam. Čez poletje je organiziral Charcot več ekspedicij na kopno, v novembru je pa njegova ekspedicija zaključila na otoku Deceprion hklrografska in seismo^rafska dela. Odtod je nastopila kljub slabemu vremenu pot proti jugu in prodrla do Zemlje Aleksandra I., kjer je odkrila novo obalo ki jo je nazval Charcot po svojem očetu »Oharootova Zemlja«. Zaradi nedostopnosti obale in kupov ledu je pa na mogel proučiti in določil je samo lego treh skalnatih grebenov. Domneva] je. da je to de! obale celine Antarktide Sele kapitan VAilk^ns je na svoji drugi ekspediciji z le'a-li v decembru 19^9 spoznal, da je to otok, pokriit z ledom. Od Charcotove Zemlje se je prebila ladja »Pourquoi pas« do otoka Petra I. in še naprej. Zaradi pomanjkanja živil 'n bolezni posadke je pa morala končno kreniti nazaj in v juniju l°-10 se ie vrnila v Francijo. Po povratku je postal Charcot ravnatelj mornariškega laboratorija v Parizu. Od takrat je bil poveljnik ladje »Pourooui pas«, s katero je prirejal od leta 1912 razen vojnih let vsako leto študijska potovanja po francoskih vodah. L'gotavlja! je globine morja ter lastnosti vode in ledu. Leta 1925 se je napotil prvič k obali Gronlandije do zaliva Scoresbv. kjer se je udelež-il ustanavljanja novih eskimskih naselbin. Leta 1928 je bil baš na severu, ko je izgiinil Roald Amundsen in takoj se je pridružil rešilnim ekspedici* jam. Leta 193i2 se je znova udeležil znanstvene ekspedicije na vzh-odrr Gr6n!andiji, kjer je ostal cez zimo. Dve leti pozneje je krenil na "svojo zadnjo ekspedicijo, na kateri je našel tako tragično smrt. Sem in ostanom v svoji vlogi starca, ki ie bil v mladosti in je rudj zdaj vedno navajen obračati se na starejše, da ga oni vodijo, je zapisa] dr. Charcot, p redno je krenil na svojo zadnjo ekspedicijo. Brez polarnih krajev in brez svojih Esk:mov ni mogel živeti. Učil se je od njih de'a'.i :n dela! je za nje Mnogim ljudem, ki so vpraševala, kako more biti človek Eskim in kakšno je to življenje v večnem ledu in snegu, je znal dr Charcot odgovora ti z lepo primero. Ko je pokazal nekoč nekemu Eskimu v pariški reviji Place de la Concorde, je začudeni Eskimo ob pogledu na velike množice ljudi vzkliknil »Kako neki je mogoče najti toMko tjulnov za vse te ljudi?« lo 585 prebivalcev. Indija je približno tako obljudena kakor Francija, toda velike džungle in pustinje zgoščujejo prebivalstvo na manjši površinu Življenje v mestih vodi k vpgjfan krajevnim koncentracijam ljudi sa zapadu, n^-£0 na vrhodn. Vendar pa naseljujejo države z bogato razvito industrijo le malo prebitkov svojega prebivalstva v kolonijah. Znano je, da je živelo do leta 1914 v italijanskih kolonijah v Afriki samo 8.000 Italijanov, vse prostrane dežele nemških kolonij so pa imele samo 24.000 Nemcev. To najbolje dokazuje, kako malo upravičene so zahteve teh narodov po novih kolonijah, ko trdijo, da bočejo v njih naseliti del svojega prebivalstva, ki na domači zemlji nhna prostora. Zaključek kongresa v Nurnbergu Obljudenost naše zemlje Površina suhe zemlje meri okrog 13S milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega odpade približno četrtina na neobljudeno puščavsko ali napol puščavsko zemljo, pa tudi reke, jezera in visoke gore zmanjšujejo obljudeni del suhe zemlje, .na kateri živi zdaj okrog dve milijarde ljudi. Po zadnjem ljudskem štetju pride v »ditfjcnih državah In ljudi na kvadratni kilometer, v Evropi 37, v Aziji 30. v ostali Severni Ameriki 8, v Južni Ameriki in Afriki pičlih 5. v Avstraliji m Oceaniji pa ntkaj nad en človek. Kar se tičp gostote prebivalstva na vsem svetu je Kitajska na 7. Indija pa na 15 mrstu. Kitajska pokrajina Kiangsu ima 359 prebivalcev na en kvadratni kilometer in je gostejše obljudena od Belgije, na Ber-mudih pa pride na kvadratni kilometer ce- Begunec z Vražjega otoka Po enajstletnem zasledovanju je pariška policija v petek izsledila in prijela nevarnega zločinca, 4iletne27 je pa zapustil ženo in o*roka in odpotoval v Barcelono. Ta^r. je navezal stike s trgovcem z dekleti. Pozneje se je vrnil v Dmeaf in se izdaj.il z:i draguljarja. RjH**! dragulji so bila pa dekleta, ki jih je spravljal v Ju?no Ameriko. Obenem se je pečal tudi s tihotars'vom mamil. Končno ga je pregnala iz Yene7uele revolucija. Brenner je mislil, da so ta čas v Franciji že pohabili nanj in vrnil se je v Pariz. In res ga tam nihče ni spoz.nal. niti ko je bil leta 1930 zasačen pri tatvini. Ods^p] je tri mesece v ječi, i7premenil ta čas svoje ime ter organiziral kot Charles Chaulefond zločinsko tolpo. Nekatere njene člane so pa prijeli in prišlo je na dan. da je Charles zasnoval rrnogo v'om.ov. Toda do živega mu niso mogli priti, ker je stanoval pod isto streho z nrorniki, a tam ga policija ni nikoli iskala. Kancelar Hitler pozdravi^ po\ eljnike ne mške oborožene moči. Od desne na levo: maršal von Blomberg, generala Gor ing in von Frit>ch in admiral Raeder. Pes v almanahu dolarskega plsmstva Smetana ameriškega denarnega plemstva ima seveda tudi svoj almanah pod običajnim naslovom »Kdo je to?« Almanah obsega okrog 4H0 strani in v njem so imena vseh ameriških bogatašev. Večina bogatih in uglednih Američanov bi rada videla svoja imena in kratke življenjepise v almanahu. So pa tudi izjeme med njimi ki zbijajo šale na račun almanaha. Najhujši udarec je zadala vsem pravovernim s svojo neokusno šalo mili ionar jeva žena Morriso-va. Na strani 2SS. almanaha sta imeni milijonarja Morrisa in njegove soproge s kratkimi rodbinskimi podatki, potem pa sledi ime: Junior miss Rosic Vsi so mislili, da je to miiijonarjeva hčerka, toda Mtiffisova ie povedala nekemu novinarju, da je to psiček ianonske pasme, njen in možev ljubljenec. Hotela sem dokazati, je dejala miiijonarjeva žena, da lahko pride tudi pes v seznam ameriških plemi-| čev, če ima njegov gospodar mnojo denarja in dobre zveze. Zdaj bi marsikateri ameriški bogata- rad izbrisal svoje ime iz almanaha, ker ga je sram. Tudi denar ne pomaga Harry Richman in Dick Merrill, ki sta nedavno srečno preletela Atlantski ocean iz New Yorka v London, sta odklonila bogato nagrado, ki jo je obljubila pogumnima letalcema grofica Di Porceri, če bi jo vzela s seboj na polet čez ocean. Dobila bi v našem denarju okrog en milijon. Grofico Di Porceri je poznala vsa Amerika pod imenom »kraljica demantov«, ko je bila še dekle in se je pisala M a bel Bol lova. Letalca sta izjavila, da ne moreta sprejeti nikogar v letalo, ker je že itak obteženo. Grofica Di Porceri je že prej zaman ponujala bogato nagrado za polet če« ocean. Ko je izginil letalec Hinchcliff, je Bollova povedala, da mu je ponujala dva milijona pa je ni hotel vzeti s seboj. Nedelja. 2u\ septembra &: Vesel futianji pozdrav (plošče). — 815: Prenos šo-f-ke sv. maše iz franC. cerkve. — 8.4o; Verski govor = šče). — 20.10; Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (dr. I. Pire). __ 20.30: Koncert k-asične komorne glasbe Izvaja Ljubljanski kvartet (gg. Leon Pfeifer, Franjo Stanič, Vinko Soltersie, G. \lu!!er, J. Oregorc). — 21.30: Koncert radijc-kega orkestra. — 22; Cas. vreme, poročila, spored. — 22.30: Ra« dijt^ki iaz.r. Torek, 22. -eptembra 12: Reproduciran koncert na wurli5kih or- glah. __.12 15; Poročila, vreme. — 13: £as, tpOredi obvestila. — 13.15; Zabaven opoldanski s;>r>red (radijski orkester). — IS; Koncert radijskega orkestra. — 19: Čas-vreme, por vila, spored, obvestila. —19.30: Nac. ura: Nastanek bogoslovja v Srbiji zd Baiaa kne/a Mj'ola [dr, Mqrie). — 19.50: Reprodiic koncert na dveh harmonikah. --20.10; Prevrednotenje premoga (g. prof Fr. Fengo.). — 20.:O: Večer lahke glasbe in veselih pesmic, sodelujeta Tamburaški orkester in kvartet Fantje na vasi. — 2*>: ("■rčs vreme. [Ktročila, spotod — 22.20: Ra^ dijski jazz. Sreda. 23. septembra 12; Valčkova ura (ptoiče), — 12.45; Poro«* le, ereaae. __ 13: Cas. spoved, obvetsrtila. — 13.1": simfonične slike (plošče). — 14: Vro* me, borza. — 18: Vt^akenvi nekaj 9. in jutri ob 4., 6. in *29. izredno zanimiv in napet film KLIC PRAGOZDA po romanu JAChA LONDONA. Cene Din 3.50 do 8.— EMILE GABORIAU 12 ZAKONSKI IN C* I M NEZAKONSKI 3111 ROMAN. Toda ta otrok! Kaj se je zgodilo z nj m? Morda so ga umorili? Nikakor ne, kajti vdovi Lerougeevi se ni bilo treba skoraj nič več bati. Njen ljuboek je hotel, da bi otrok ostal živ in zaupal ga |e naši vdovi, ki ga je vzgojila. Otroka bi lahko vzeli. n> kakor pa ne dokaza o njegovem rojstvu in o njegovem življenju. Tako bo ta stvar: oče, to :e mož v krasni kočiji, mati pa ni nihče drugi, nego žena. ki je prišla z lepim mladeničem. Mislim, da naša vdova ni ničesar pogrešala. Mol zla je lahko na dve strani hkrati. Res je seveda, da re imela leto za letom večje izdatke, saj ni hotela biti brez fcubčka Ubogi ljudje! Srce ima tudi svoie potrebe. Preveč je napenjala strune, pa so počile. Grozila je, jeli so se >e bati in pomisliti so: napravmo temu konec! Toda kdo je prevzel to dolžnost? Papa? Nikakor ne, on ie prestar. Bogme, tu prihaja v poštev sin. Rešiti je hotel svojo mater, ta vrii dečko, ub'1 je vdovo in sežgal dokaze. Manerta ie stala ta čas pri vratih in napeto prisluškovala. Tu pa tam je u^ela kako besedo, kletvico ali udarec po mizi in to }e b\lo vse. — Gotovo mu roje po glavi ženske, — je pomislila. — Najbrž mu hoče:o naprtiti očetovstvo. Bila je kakor na trnju in tako radovedna, da se je opogumila in odprla vrata, ker ni mogla več vzdržati. — Želi gospod kavo? — zelo lepo opremljeno. Bila je premožna in Noekrva pisarna je izpremi-njala to premožnost v bogastvo, ker je bila njena klijentela že precej velška, Gospa Gerdy:eva je živela zelo samotarsko in razen prijateljev, ki jih je povabil včasih na ve- čerjo njen sin, je sprejemala le malo ljudi. V teh petna stih letih, odkar je zahajal oče Tabaret k nji, •je srečal tu samo domačega župnika. Noelovega profesorja in vdovinega brata, vpokojenega polkovnika. Kadar so se srečali ti trije gostje, kar se je zgo-dflo redko, so navadno kvartali. Noel je ostal vedno v salonu. Po večerji se je zaklenil v svoj kabinet, Io6en kakor njegova spalnica od matertiega stanovanja, in pog'obil se je v študirane aktov. Znano je biio. da dela vedno pozno v noč. Po^imj je njegova luč često ugasnila šele proti jutru. Mati in s'n sta živela odloaio drug za drugega. Tako so trdili vsi, ki so ju poznali. Noela so ljubili in spoštovali, ker je imel tako rad svojo maser, ker je doprnašal svoji sinovski ljubezni težke žrtve, saj je žive! v najlepših moških letih kot starec. V hiši so radi primerjal: življenje tega mladega in bogatega moža z življenjem starega Tabareta, tega nepoboljšlivega grešnika. Vdova Gerdvjeva je živela samo za svojega sina. Njena ljubezen H postala sčasoma nekakšen kult. V Noelu je hotela videti vso popolnost, vso fizično in moralno lepoto. Zdelo se ji je da stoji visoko nad drugimi božrimi stvori. Kadar je govoril, je molčala in poslušala- Vsaka njegova beseda h' ie bla ukaz. Njegovo mnenje je spremljala kol izreke same Previdnosti. Skrbeti za svojega sina, proučevati njegove navade, uganiti vsako njegovo žeVo, obdajati ga s toploto materinske ljubezni, tako ie bilo njeno življenje. mmsssmm— - -paaEiEfei-. -'. ' rLiTi„-xaiMiii"i ■ "r--ff--ir—m^ — Ali bi mo^el govoriti z gospo Gerdv'evo? —■ |e vprašal oče Tabaret služkinjo, ko mu je odprla vrata. In ne da bi čakal na odgovor, je vstopil brez ovinkov k<;t človek, k: se zaveda, da njegov prihod ne more biti nadležen, temveč- da mora biti prueten. f!na sama sveča je gorela v salonu, kjer ni bilo običajnega reda. Mizica z marmornato ploščo, stoječa vedno sred; sobe. je bila prtisn.ena v kot Vekk naslanjač gospe Gerdvjeve je sital pri oknu. Na tleh so ležalij razgrnjene novine- Privatni detektiv ;e ošinil to z enim pogledom. — Pa se vendar ni pripetila nesreča? — je vprašal služkinjo. — Ne omenjajte mi tega. prav kar smo prestali mnogo strahu... Oh, koliko in kakšnega! — Ka se je pa zgodilo? Povejte hitro! — Saj veste, da je gospa že mesec dni težko bolna. Jesti sploh ne more. Davr mi je celo rekla.-. — Dobro, dobro, a kai je bilo nocoj? — Po večerji je odšla gospa kakor navadno v salon. Sedla je v naslanjač in vzela Noelove novina. Koma: je pa začela čitati, je pretresljivo kriknJto. Prihiteli smo. Gospa je ležala na preprogi kakor mrtva. Gospod Noel jo ;e vzel v naročje in odnesel v spalnico. Hotela sem iti po zdravnika, pa mi je dejal gospod, da ni potrebno, da že ve, kaj je gospej. — Kako se pa počuti zdaj? Si—i »SLOVENSKI NAROD«, aobota. 14 septembra 1998. Sfer. 214 'AVr+i W*tfst*in: Slikar Aleaca je imela samo neznatno vlogo v velikem filmu. Vendar je pa bila sestra junakinje, dekle polno hrepenenja, toda brez ljubezni. Med odmorom premiere se je izprehajala med občinstvom. Čakala ie. ali jo bo kdo izmed gledalcev spoznal v resnici. V tem je namreč zapopadena slava filmskega sveta; spoznati nas morajo povsod, kjer se pojavimo. Alexa je sanjala o ljudski množici, da se bo množica ljudstva hitro zbrala okrog nje in da jo bo radovedno ogledovala Bežala je, toda v divjem diru so jo ubra li oni, ki Lo jo spoznali, za njo pa naj je bila kjerkoli. Naj se ustavila v ameriškem pristanišču, naj je izstopila z ladje na rivijeri ali pa se nastanila kje v zakotni vasici, — čudovita mešanica prizorov, katerih so jo spoznali, jo je delala blazno, a vendar tako srečno. Ljudska množica je pa hodila zaenkrat bučeče mimo, ne da bi se zmenila za njo. Alexa je že hotela zopet sesti v svojo ložo. da bi se pri ponovitvi filma še enkrat videla na beli steni. Tedaj je pa pristopil k nji v zadnjem trenutku gospod in ji dejal da jo je spoznal, da igra sestro junakinje On da je slikar in v onih kratkih trenutkih, ko jo je videl na beli steni, je dozorela v njem želja portretirati jo. Alexa se ie smehljala presenečeno, da celo v zadregi. Bilo ji je takoj jasno da gre pri tej ponudbi za drugo. lahko bi rekli starejšo umetnost, pred katero se mora član mlajše umetnosti nehote skloniti, kaj sele da bi jo motril z viška. Slikar, mimogrede rečeno moj čedne zunanjosti in visoke postave, ozkega obraza, velikih oči in bujnih las. ki bi ga bila takoj sprejela za partnerja v filmu, se ji je ponudil za spremljevalca. Ko sta prišla iz zatohlega in valove-čega kina na sveže ulice pod jasno nebo, je dejal, da ji bo kot filmski igralki gotovo mučno, da stoje njegove postave nepremično, da pa bo njen obraz na njegovem platnu dobro zadet. Pri teh besedah je bilo njemu samemu v njeno veliko veselje nerodno. Njegovi umotvori, je dejal, se ne smejo primerjati s filmskim trakom v arhivu, kajti on dela za večnost. Ko sta se že poslavljala, mu je Alexa obljubila, da mu bo sedela v njegovem ateljeju. Do tistega dne je prebila čas v spoštljivem nemiru. Še zdaj so na svetu mladi ljudje, ki se jim vidi vse, kar sega iz globine preteklosti, v drugačnem svitu veličine. Razen tega je Alexa skrivaj dvomila o filmu Spoznala je pri tej priliki raz-ločneje. da je sanjala o sebi kot o zvezdi, pri tem je pa čutila, da ni dorasla niti najmanjšim vlogam. Naenkrat je bila to slabotna mlada ženska, ki se je rada dala slikati namesto fil-mati V razpoloženju, ki ji je bilo odrešenje, se je napotila slednjič k umetniku. Odprl ji je sam. Razen njega ni bilo nikogar tam. Mnogo divinov je stalo okrog prostrane svetle sobe. Sedla je na naj pestrejšega, polna pričakovanja. Sredi svojih slik je bil žareč kakor bog. Z njim naj bi /danes stopila v večnost. Potem so jo presenetile počasne kretnje, s katerimi je ustvarjal svojo umetnost. Drgetajocih usten, med globokim dihanjem m z zaprtimi očmi je začel delati. Nastajajoče slike ni mogla videti Toda če je bila po barvi in obrazu tako živa. kakor so dale slutiti njegove vedno živahnejše kretnje, je nastajala mojstrovina. Gotovo ji je bila tudi podobna, kajti njegove oči so se ustavljale na svoji poti med platnom in njo mnogo raje in dalje čase na nji, kakor na platnu. Njegove oči so vsesavale vase njen obraz in njeno telo s tako toploto, da se je včasih kar zdrznila kakor obžgana. Ti žarki, ki se slednjič kar niso hoteli odvrniti od nje, so zadevali njene lase, njene ustne, njena nedrija. Komaj je še prenašala tako strastno delo in vendar si ni želela presledka Ko so ga pa poklicali k vratom, je izkoristila ta trenutek, da je pogledala, kako se je slika že posrečila in radovedno je pogledala za vogal stojala. Platno je bilo prazno. Alexa je imela še toliko časa, da je sedla nazaj. Slikar je pa moral za danes delo pustiti, čeprav je hotel, kakor je trdil, baš priti do glavnega S toplim pogledom jo je prosil, naj pride rlrntft dan zrm*t. Da je bila Alexa že drugi dan zopet pri njem, bi se zdelo pri taki slepariji čudno vsakemu mislečemu človeku. Toda spoznala je. da se je sama varala mnogo hujše. Ona, dozdevna filmska umetnica, je namreč sprejela to kot odrešilno resnico, da jo ta umetnik, ki jo hoče slikati — da jo ta mož kratkomalo ljubi. Ženska sem. je pomislila in zadrhtela v povsem novi radosti. Ne znam nič drugega, nego biti ženska, to je vse in to je dovolj. Gotovo je vedela to že vse te mesece, toda šele zdaj se ji je zdelo, kakor da je porodila sladko dete. Ob vstopu se je sicer delala kakor da prihaja z moralnim poslanstvom prisiliti tega smehljajočega se ljubčka k temu, da bi se resno posvetil svoji umetnosti. Najprej se je še dala posaditi njegovim nežnim rokam točno na isto mesto pestrega divana. Poželjivi pogled, ki se ni hotel več odvrniti od nje, je vodil potem k nasprotni taktiki. Dokler je stal pri stojalu, je gledal danes mnogo dlje na prazno platno, ne go na njo. Bil je torej vendar le zanimiv zaneljivec, ki je izrabil svojo ume* nost kot plašč za svoje strastne naklepe? Saj bi vendar ta komedija ne bila dostojna moža tako ognjevite zunanjosti. V krasnih mogočnih in vendar tako nepotrebnih potezah je vodil z roko čopič, mahal je s paleto, njegove oči, njegovo čelo je žarelo v praznoto pred njim. Da bi pa videz vendar le utrdil, je nekam povsem zatopljen v svojo umetnost vedno redkeje pogledoval na Alcxo, hoteč pri tem gotovo s Čim večjim presenečenjem * nastopiti kot ljub-ček. Bila je samo nevarnost, da bo moral ostati nekoliko smešen, če bo še dolgo delal tako v zrak. Pridi, pusti to igro. pridi k meni. Zatisnila je oči in čutila, kako se je dotika, odprla je oči, on je pa še vedno stal pred svojim praznim platnom. Naslonila se ie na zaj, njeno Viaročje je hrepenelo po poljubu. Pridi k meni. tam vendar nimaA kaj delati z menoj, tam si svojo umetnost že opravil, pusti svojo umetnost, da boš moj. kakor sem jo opustila jaz. Kaj je umetnost proti ljubezni? Kar je stopil k nji, jo prijel za roko in Ovlvcucl kakor na ples po ateljeju. Včaalh se je ustavil in čakal. Z dr^žest-no nestrpnostjo je dejala: — Ali smem pogle<,s»ti sl'ko? In s porogljivo nežnim pogledom je stopila z njim pred stojalo. Ostrmela ie Njen obraz je zrl na njo« v krasnih barvah s strastnim izrazom — .le vam * P -: ?. — je slišala njegovo vpratov* 4 l*ka se mi je posrečil* tem boli I r -mi bil včeraj nekoliko zaljubljen - ^ines ie pa prevlada- la v m^rt- - t^ost Taka sprememba stopnjuie »'o Ležala je. do^'m le on V slikal. Sama ni vedela, kam bi sla 7.d.\\ se je zapisala ljubezni, toda bila je prazno belo platno. Ko je pustil umetnik Alexo za hip samo, je izginila. NIZKE CENE dvokolea, otroskih-IgraC-aih-invalldsklh vozičkov. prevoznih trtdkljev, »valnih strojev. Cenik franko. »ĐUBTJNAc F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovsks «e» Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Be**da 50 par. Havek 3 Din NajmaaiM zneeek 8 l>m ^^-annnnaaaannnnannnnnnnnnnnnmman ZA JESEN smo »opet ceneiši. Trenrhroati 375 Din, Hubertu* 250 Din, pamparre izpod 100 EHn. Modne hlače v ogromni rshiri. Pre* "ticer, Sv Petra c. 14. 6. R- KROJAŠKI MODNI ATELJE JELOVSEK GLEDALIŠKA UL. 14 se priporoča za izdelavo oblek, površnikov, kostumov, plasfiev. MODEREN KROJ, SOLIDNE CENE. RESTAVRACIJA ZVEZDA sprejme abonente. Hrana prvo-, vrstna. Zajutrk; gulaž, vampi al: pijucka e kruhom 3 Din. Se priporoča Briški. 24*23 RESTAVRACIJA HOTELA METROPOL MIKLIČ toči sladki vinski most po Din 10.— liter. 50 par en tla nje •tu rf ran je vezenje ta ves. perila monogramov gumhnie Vejika zaloga perja a 6.75 Din. ►Ju H ia na c. Goeposvetska 12. nammmmmmmmmmmmmm'mmmmmmmlamm1 Sladek mošt liter Din 10.— v gostilni pri „Faimoitru" Beseda 50 par, davek 3 Din NajmanjM znesek 8 Dim 9RECKE državne razredne loterije kupi« te v meajataiei tReieher ia Tare 2450 DRVA ZA KURJAVO kratko žagani, lepi, suhi bukovi odpadki se dobijo poceni pri LavTenčtt & Co., Voinjakova 16. Tel. »-74. HOLANDSKE CVETNE GOMOLJE hijacint, tulipanov, narcis, kro* ku«>v itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. Zahtevajte cenik! 48 R. DALMATINSKE SMOKVE za jelo, okusne, letošnje nudi po 5 Din kg Sever & Komp., Ljubljana__________________49 K. GRAMOFONSKE PLOŠČE in gramofone bivše tvrdke A-Rasberger, dobite po razprodaj-nih cenah. Dalmatinova 10» Pečnik. 2452 H0NTSCH PECI trojne velikosti za centralno kurjavo. Zelo ugodne za vele-vrtnarijo aH tovarne, prodaja Suce vic, Maribor, Slovenska ulica 8. 2407 ilGUREN USPEH! Inserira}te V „SLOV. NAHODU" NAZNANJAM, da sem začel samosto}no svojo KRZNARSKO OBRT šelenburgova ulica 7-DM nasproti glavne poŠte, kot večletni krznarski mojster pri tvrdki Drago Gorup. Jamčim za solidno delo ter se cenj. ^*"*iin priporočana SMOLE JOSIP Insorlralle i našen listi!! Pri pokvanenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetne« TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID nnMva a* m vatah aMtaftalrafc Kontni oogmkaJ navad OMias IJaMJaaa Tužnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustil naS dobri soprog, preskrbni oče, brat, stric in svak, gospod N *7osff» ^esor dne 18. t. m., po mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere. Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 20. septembra 1936. ob Va3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica ae bo brala v petek, dne 25. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. V LJUBLJANI, dne 19. septembra 1036. ŽALUJOČI: ELIZABETA, soproga, LIDIJA, hči, J06KO, sin, bratje in sestre ter vse ostalo sorodstvo. Umrl %e naš zvesti tovari* > gospod Josip Cesar trgovski aotrtultiik. Pokojnika spremimo rut nfe^ovl %odn\l poti jutri, v nedeljo dne 20. septembra 1956. <* pol j. pop. Ispred vete mrtvašnice splošne helt&ee. » Ohranimo mu čusten spomini LJUBLJANA, 19. septembra 1936. OSEBJE TVRDKE ANT. KRISPER Lfubttma, Mestni te« a* Halo! Halo! Prispela je nova pošiljka sibeniskega vina, odlikovanega na londonski razstavi. BELO DIN S— CRNO DIN 7-— OPOLO DIN 7,— TO« SE V PREŠERNOVI ULICI 5 NA DVORIŠČU. Priporočata se Brata Bujas POZOR! POZOR! OTVOBITEV! V soboto, dne 19. t. m. bo otvorjena staroznans. gostihia, v Tavčarjevi ulici it. 4 „PRI LOJZETU" Postrežen boš z dobro kapljico in s toplo in mrzlo jedačo. Pridi, da se prepričaš. Vabita Lojze ta Pepca FaMaa* Pozor! Danes in jutri zvečer pečen prašiček na ražnju. Ćevapčići, ražnjići in turška kava ter prvovrstna dalmatinska vina, kakor tudi novodospeli sladki most. Se priporoča RESTAVRACIJA »IX4>YD« RRATA VESTH5 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti nažega nepozabnega mota, očeta, brata, strica itd., gospoda Franca Uraniča podttradnika v pokoju, se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolini gg. zdravnikom, 6e. sestram usmiljenkam, č£. duhovščini, sokolski in delavski godbi, pevskemu društvu »Zvon«. Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem. ki so blagega pokojnika spreta cvetja in vsem, ki so blagega pokojnika spre-poti. TRBOvT-JEL, 18. septembra 2B86. žalMjtrfl ortaH. BODOČNOST icuvil NEZNANA DEŽELA 0« booeto f«m«i ee#n tonikMjana p«, ■*.,*'■ "J*. ampak iMćjfca — trningm, M m. MUMtijar m mmnmjjm wmmtm\ V«*e t»¥l}«ajB^i sreos. Got^ro mm V*m j» te Ang^Afto. d* ml* prit* » SSjBSni ;u**e prepuatiM golti« ■*■*■<■ ia pr«.W: I— aagnfcviratn t^mTiič m« mmprimMli kskagft i««o fotu nje, am Vato bodočnost? Zakaj tav«** ▼ mm^mtmtmM m trdama—■ kodife po BfSSSrit j*a* larljcaja, ka pa ha ▼«* to ajpjJh ki Van —S> ahifec •a4inji kip. Ta Va* flMirda irnka kofata, lja beaa tat, m Vaa taka kanjera, kte gaahmwLJm, VI pa ae trdovratna drtite tvojih narpcd. Utfsrfjnti mmnrM m , Vam mMcajo! Zakaf pa kaiinirti nkabo «*mriika vn itvaka t iMtr^volkMn (aan? V takiti v«im*rjaj SMOMiMik aa prapna*«** pat— nt« «jn in njegovim kafiri<>aai. NmmdIo da btadfee v npj» romu, ssjaaao««! ki u^tanjih, pt«Tc »^TrrW>ra In ga «a*n -*.aa aa —i ta. Oa je pokJaean, ^» Vna« AHjcajak« prrnpaanri, fe naata sprintali mrver VaAe krx*rvftio*ti ■ al p» ksj peti nravi in i3fmtK*tn B^aproti. 9potoaii bost« >a«ao m natasteo to. kar —al ntonio sa blagor in uqp«h pn vanfa d«Mb ki pa«>etjak, tar mm Vnaah mmmmmk. <>afn*on%| boraan Vam pnkato v Vači avri|najaki pra guoai pot (to Tnš« nrW« ta. Vam Vank dam nam pn&n pranaAa dnknaa nanvign d#mv to aa-hvato našvh k!*j*vrf—v. Pranim, Majto!: »Za v*ebino Vašega eanjeaega inpiia, t o aram na tonai} uvojnfra v.rvlj^nja ia moj« pniHonoaaice, n» Vam naprtor^naje £ahvaljaj«m. Vaa Vaia pnavnrila in — 14i no aa anok) ho-io^noat tiv]j>nj»ko v«£ni. Sem anlo t •«-.*-»a#»^*>n, kar m vat* V&*** nAi->v*rtii izpoJnjv;«jo. Oudtm n» nud^. kako ato mivfc podati tako tni4it opir n»no* napeti tarll lotorij-«ki nepah, ki »«>a ga Din ko< bonoTar aa VnAo t^hoa.nalit« ta >kico Vato irvl)e<)jeke pragnona. Stalna ta torka arireaa aa piani: Grafološhi haremu — CEL.IE pontnl preaml 1«. TAPETNIŠKA TVRDKA Fr. JAGER ae z današnjim dnem PRESELI v svoje lastne prostore na Sv. Petra cesti 17 ter se p. n. naročnikom priporoča sa nadaljnjo naklonjenost. fVn-n-fnj^tam^Un. fafSmmmmta ^amMmmMammnkamannmi mVaan ^kmf^^^m^^^m^m^^ amaaanamBh^^aaBK.^ ^^^^ — m aa. amm_.________ _ ___