Poštnina piai-Ana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, CETItTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din J '50.
TRGOVSKI LIST
Časopis xst trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu	Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953.
LETO X.	Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 6	S. oktobra 1927. Telefon št. 2552	ŠTEV. 115.
Naša trgovska mornarica.
Naša gospodarska osamosvojitev in uveljavljenje naše trgovine na inozemskih tržiščih je v posebni meri odvisno od razvoja našega prometa. Ni dovolj, da krepko razvijemo našo produkcijo in s tem zmanjšamo naš uvoz in povečamo svoj uvoz, treba je tudi, da gre naše blago v državo in iz države preko naših luk pod našo zastavo; naše luke se morajo temu primerno preurediti in povečati, izpo-po'niti in povečati pa se mora tudi moč našega trgovskega brodovja. Priznati je treba, da se je v zadnjih letih v tem pogledu precej storilo in poboljšalo, da je naša trgovska mornarica postala osobito vsled hvalevredne zasebne inicijative sila, ki povzroča posebno pri naših italijanskih pomorskih sosedih in konkurentih precejšnje vznemirjenje in zavist, vendar smo danes kljub idealni geografski obmorski legi naše države šele dobro v početkih pomorskega razvoja in bo morala država in zasebna inicijativa izvršiti še zelo mnogo dela ter premostiti še ogromne težkoče in ovire, preden dvignemo naše pomorstvo na nivo, ki bi odgovarjal našemu položaju in naši gospodarski kapaciteti.
Pred kratkim je izdala »Direkcija pomorskega saobračaja . v Splitu svoje prvo letno poročilo pod naslovom »Pomorski godišnjakc V tem poročilu nam D. P. S. podaje sliko naše trgovske pomorske moči, ki smo jo dosegli do leta 1926. Ker bodo podatki tega poročila, ki je jako pregledno in informativno, zanimali tudi naše slovenske gospodarske kroge, smatramo za umestno, da jih ponatisnemo vsaj v izvlečku.
Administrativno je razdeljena naša jadranska obala na pet pomorskih okrajev z luškimi kapetanijami I. reda in sicer: Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik in Meljine. V okviru teh °krajev obstoja 20 luških kapetanij 1L reda in 36 luških zastopstev. Poleg tega je ustanovljenih za tehniške pohorske namene troje pomorskograd-benih sekcij s sedežem na Sušaku, v Splitu in v Dubrovniku. Delovanje teh izvršilnih organov se osredotočuje v direkciji pomorskega prometa (D. P. S.) v Splitu, ki ima 6 oddelkov: upravni, navtični, vzdrževalnograd-beni, za gradnjo ladij in strojno službo, finančnoekonomski ter admini-strativnokomercijelni. Ministrstvo za promet namerava v prihodnjem bu-< ze nem letu to pomorsko upravo, ki ima sedaj 3 pravnike in 9 inženerjev, izpopolniti, kar bi bilo v interesu po-boljšanja sedanjega nezadovoljivega stanja pac meobhodno potrebno. &
Brodarska podjetja, katere navaja poročilo, so sledeča:
, o ^Jlftntska plovidba Ivo Piačic d.
• ' ^anovljena leta 1922 z glav-co 20 milijonov dinarjev, z 14 paro-
Jroch doge plovidbe in reg. tonaže
! ° infftto 27'386 in z nosilnostjo 104.310 ton.
2. Dubrovačka parobrodarska plovidba d. d. Dubrovnik, ustanovljena '■ 1909 z delniško glavnico 21 milijo-*\°v dinarjev, zli parobrodi dolge P °vidbe in 5 parobrodi male plovid-‘MOfio8' tonažo brutto 38.877, netto
v, ' ., ln nosilnostjo 63.220 ton po številu potnikov 16(j0 oseb.
vi,?. !go.sl“Vansko-amerikaiiska plo-
r	ustanovljena	1.	1924,
7^1,1 r?a°ftg nico 3,250.000 Din v i ’ „„ , Pa^°brodov dolge plovid-
•>n 91 O n S20 brutto 31-767> nett0 20 210 m nosilnostjo 51.080 ton.
4.	Jadranska plovidba d. d. Sušak,
ustanovljena 1. 1922 z delniško glavnico 12 milijonov dinarjev v zlatu. Ima 6 paiobrodov velike obalne plovidbe, 55 parobrodov male obalne plovidbe in 1 jahto z reg. tonažo brutto 23.908, netto 12.788 in nosilnostjo 17.196 ton, po številu potnikov 19.103 osebe.
5. Brodarsko akcijonarsko društvo »Oceania« — Beograd, ustanovljeno 1. 1917, z delniško glavnico 20 milijonov dinarjev. Ima 9 parobrodov dolge plovidbe z reg. tonažo brutto 21.692, netto 13.213 in nosilnostjo 37.850 ton.
6. Prekomorska plovidba d. d. Sušak, ustanovljena 1. 1899, z delniško glavnico 4,833.000 Din. Ima 4 paro-brode dolge plovidbe z reg. tonažo brutto 17.387, netto 9405 in nosilnostjo 27.300 ton.
7. Parobrodarsko akcijonarsko društvo »Progres« — Sušak, ustanovljeno leta 1925, z delniško glavnico
625.000 Din v zlatu. Ima 3 parobrode dolge plovidbe z reg. tonažo brutto 10.101, netto 6366 in nosilnostjo 16.200 ton.
8. »Levant«, parobrodarsko društvo z o. z. — Sušak, ustanovljeno 1. 1924, z glavnico 1.240.000 Din. Ima 2 paro-broda dolge plovidbe z reg. tonažo brutto 4912, netto 3068 in nosilnostjo 10.600 ton.
9. Prvo dalmatinsko trgovafiko društvo — Gruž, ustanovljeno 1. 1907, z glavnico 910.000 Din. Ima 1 parobrod dolge plovidbe in 1 parobrod velike obalne plovidbe z reg. tonažo brutto 1800, netto 1080 in nosilnostjo 2400 ton.
10. Brodarsko akcijsko društvo »Boka« — Kotor, ustanovljeno 1. 1920, z delniško glavnico 6,229.200 Din. Ima 2 parobroda velike obalne in 5 parobrodov male obalne plovidbe z reg. tonažo brutto 1709, neto 917 in nosilnostjo 1130 ton, po številu potnikov 1800 oseb.
11. »Beton« gradjevno in plovidbe-no društvo z. o .z. — Split, ustanovljeno 1. 1921, z glavnico 250.000 Din. Ima 2 parobroda male obalne plovidbe z reg. tonažo brutto 230, netto 158 in nosilnostjo 540 ton. Društvo ima razen tega še 5 maonov.
12. Kaštelanska plovidba, r. z. z o. z. — Split, ustanovljena leta 1911, z glavnico 2 milijona dinarjev. Ima dva parobroda male obalne plovidbe z reg. tonažo brutto 210, netto 96 in nosilnostjo 25 ton. Nosilnost po številu potnikov znaša 500 oseb.
13. Obalna plovidba »Hum« — Korčula, ustanovljena 1. 1915, z glavnico
500.000 Din. Ima 1 parobrod male obalne plovidbe z reg. tonažo brutto 123, netto 59 in nosilnostjo 80 ton. Nosilnost po številu potnikov 180 oseb.
14. »Vesna« d. d. za plovidbo — Sušak, ustanovljena 1. 1922 z delniško glavnico ■87,500.000 Din (po navedbah podjetja je znašala glavnica koncem leta 1926 Din 7,500.000). Podjetje nima lastnih ladij. Leta 1925 je izvršilo en transport ameriških izseljencev z najeto ladjo.
Pripomniti je, da obstojajo še v poročilu neimenovana podjetja »Ilirija« d. d. za brodarstvo — Zagreb, ustanovljena leta 1925, glavnica 4 milijone dinarjev, 1 parobrod dolge plovidbe z, reg. tonažo brutto 2140, netto 1314 in nosilnostjo 3800 ton, Slobodna plovidba Tepič d. d. — Sušak, ustanovljena 1. 1926, glavnica 500.000 Din v zlatu, 1 parobrod dolge plovidbe z reg. tonažo brutto 2500, neto 1611 in nosilnostjo 4000 ton, »Korčulanska plovidba« — Korčula, 1. 1915, 2 parobroda male plovidbe z nosilnostjo
130 ton ter »Makarska plovidba, družba z o. z. — Makarska, 1. 1924, 1 parobrod male plovidbe, reg. ton 150.
Ako te podatke sumiramo, vidimo, da znaša v naša parobrodarska podjetja vložena glavnica okroglo 250 milijonov dinarjev. Ta kapital je skoro brez izjeme domač, nacijonalen. Parobrodov dolge plovidbe imamo po zgorajšnjih podatkih 51, za veliko obalno plovidbo 9 in za malo obalno plovidbo 73. Razen tega imamo deset modemih ladij z več kot 25 brutto ton register za malo obalno plovidbo ter 29 jadernic, ki imajo več kot 50 brutto ton reg. Jaht, med katere štejemo tudi naš najlepši potniški brod »Karadjor-dje«, imamo 13.
Na ladjah naše trgovske mornarice je zaposleno izključno domače osobje, od katerega je bilo koncem leta 1926 155 poveljnikov, 194 častnikov, 298 strojnikov, 45 radiotelegrafistov in 2423 mornarjev.
Ob jadranski obali imamo 17 ladjedelnic in 44 skverov, na katerih je znašal dohodek preteklega leta Din 23,883.015'—, od tega za popravila Din 19,596.215'— za nova dela pa Din 4,286.800'—. Vsega se je zgradilo dvoje parobrodov s skupno 650 netto tonami, 26 jadrnic in 177 čolnov. Največji del popravil je izvršila ladjedelnica v Kraljeviči, ki je preti kratkim prišla v konkurz in pa ladjedelnica pri »Marjanu« v Splitu. Naše ladjedelnice daleko ne odgovarjajo moči naše trgovske mornarice. Nujno potrebno je, da se njihova kapaciteta pojača, ker plačujemo danes ogromne svote inozemstvu ne samo za nova dela temveč tudi za popravila.
Kapaciteto naših glavnih luk (Sušak, Šibenik, Split, Gruž, Metkovic, Bar) kažejo sledeče številke: Površina luk 1,840.589 m2, površina operativne obale 137.054 m2, dolžina kejev 6.567 m, maksimalna globina 10 m, minimalna pol metra, dolžina normalnih tirov, živih 3098, mrtvih 2433 m, ozkih tirov, živih 3825, mrtvih 527.
Skladišča, katerih ureditev je glavni pogoj pomorske trgovine, so v naših lukah naravnost mizerna, večji del barake, v katerih za dragocenejše blago ni zadosti varnosti. Na Sušaku znaša skladiščna površina 3252 m2 s prostornino 12.850*. V glavnem jih zavzemajo državne institucije, (monopol, železnice in carinarnica). V Šibeniku je skladišče »Šipad« (5000 ma) in dva v pristanišču »Sufid« (10.000 kubičnih metrov). V Splitu sta dve skladišči s skupno 876 m2 površine in 3679 m3 prostornine (eno skladišče za mešano blago, drugo za tranzitno blago). Skladišča v Metkoviču imajo skupno 3501 m2 površine in 8549 m3 prostornine, v Gružu 1086 m2 odnosno 14.650 m:‘ (izključno za monopol-sko blago) in v Baru tri skladišča s skupno 1140 m2 odnosno 5114 m3.
Tehnične naprave so še najpopolnejše na šušaku, ki ima 11 električnih dvigal. V Šibeniku so 3, v Vranjicu pri Splitu pa 2 zasebni električni dvigali. Gruž ima 1 električno, Bar 2 parni in Metkovic: 1 ročno dvigalo. To kaže, da je tehnična oprema naših pristanišč za pomorski trgovski promet povsem nezadostna in jo bo tre-ba temeljito izpopolniti.
Iz naših organizacij.
Uradni dan »Srezkega gremija trgovčeve v Celju za sodni okraj Šmarje pri JelSali se vrši v petek, dne 7. oktobra 1927 od 8. do 12. ure predpoldne v posebni sobi restavracije g. Maksa Gradt-a v Šmarju. — Gremijalni načelnik.
Feklamacije za zbornične volitve.
Rok za vlaganje reklamacij za zbornične volitve poteče v soboto dne
8.	oktobra 1927.
Dolžnost vseh trgovcev je, da se prepričajo, ali jim se prizna volilna pravica. V ta namen naj vpogledajo volilne imenike, ki so do vštetega dne 8. oktobra 1927 razgrnjeni pri vseh občinskih uradih. Za primer, da niso vpisani v volilni imenik v trgovskem odseku, naj izposlujejo od svojih tovarišev, da jim vpis v volilni imenik reklamirajo. Oni,1 ki niso še vpisani v volilni imenik, namreč ne-morejo sami reklamirati svoje volilne pravice, kajti po členu 14. Uredbe o volilnem redu smejo vlagati reklamacije samo oni, ki so vpisani v volilni imenik.
Kdor ima poleg trgovine še kako obrt ali industrijo in je vpisan v volilnem imeniku obrtnega ali industrijskega odseka in mu je torej priznana volilna pravica kot obrtniku ali indu-strijcu, sme sam izbirati, v katerem odseku hoče voliti. Voliti sme taka oseba samo enkrat, to je v enem odseku. Pravico pa ima, da izjavi v reklamacijskem roku, v katerem odseku hoče voliti. Ce te izjave ne poda, voli v odseku, v katerega ga bo uvrstil volilni odbor po preteku reklamacijskega roka.
Reklamacije morajo biti opremljene z uradnimi listinami za dokaz, da so njihove navedbe pravilne. Reklamacije same, kakor tudi uradne listine, ki se reklamacijam prilagajo, so proste vsake takse, označiti se mora na njih edino, da se izdajajo v reklamacijske svrhe.
Pristojna oblastva morajo izdati hitro, v treh dneh, zahtevniku vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
Odprava davka na poslovni promet.
Gospodarske, zbornice v naši državi so se tekom letošnjega leta solidarno izrekle za odpravo davka na poslovni promet. V svesti so si mogle biti, da ravnajo v smislu vseh gospodarskih krogov, pa tudi v korist odjemalcev, saj je to pravi verižniški davek, ki ob vsakem prometu podraži blago za en odstotek. Preko čim več rok gre blago, lem dražje postaja, kajti zakon izrecno odreja, da se mora davek na poslovni promet vkalku-lirati v ceno. Sicer je/ to samoobsebi umevno, vendar pa naša širša javnost z občudovanja vredno doslednostjo popolnoma prezre ta moment in ni posvečala vprašanju odprave davka na poslovni promet zadosti pozornosti. Saj čuli nismo, da bi se organizacije konzumentov priključile tej akciji ali da bi tudi s svoje strani podprle prizadevanje gospodarskih krogov, da se ta skrajno primitiven in po svojem bistvu tudi jako krivičen davek odpravi. Akcija, katero so gospodarske zbornice, med njimi tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pokrenile za odpravo prometnega davka, ob odločilnem trenutku ni našla odziva v Narodni skupščini. Kakor čujemo, je ljubljanska zbornica na merodajna mesta poslala glede tega davka novo spomenico, da se ob pripravah za bodoči finančni odbor reši to aktuelno vprašanje.
Vprašanje odprave davka na poslovni promet se je v zadnjem času
načelo tudi v Avstriji. Avstrijske zbornice so smatrale za umestno, da z ozirom na težak finančni položaj države davek na poslovni promet še nadalje ostane, češ da se je tekom časa obremenitev po tem davku z raznimi olajšavami, med katere spada v prvi vrsti pavšaliranje, toliko zmanjšala, da je še znosna, ako se upošteva, da bi mogla država ta davek, ki pome-nja za njo izdaten dohodek, nadomestiti z drugimi davščinami, ki bi morebiti še trše prizadele gospodarstvo. To stališče je prevladovalo in glasovi za odpravo tega davka so v zadnjih letih utihnili. Te dni pa'je prvi tajnik dunajskega gremija g. dr. Brichta v Neue Freie Presse« znova načel vprašanje odprave prometnega davka. V svojem članku utemeljuje škodljivost tega inflacijskega davka za sedanje razmere, ki se postopoma stabilizirajo, in za gospodarstvo v kon-sclidacijski dobi. Njegovim prepričevalnim besedam bo brez dvoma sledilo dunajsko in sploh avstrijsko trgovstvo in smemo pričakovati, da bo akcija dunajskega gremija prvi signal za prizadevanje avstrijskega gospodarstva, da se odpravi davek na poslovni promet.
NERODNOSTI PRI NOVI PREUREDITVI ZA DOBAVO SOLI.
Trgovec iz višnjegorskega okraja nam piše: Naš okraj je po novih odredbah monopolne uprave primoran, da si nabavlja sol edino pri skladišču od veleprodajama v Litiji. Kdor pozna prometne razmere našega okraja ve in mora vsakdo uvideti, da je odredil nakup soli nekdo, ki prav nič ne pozna naših razmere. Na Litijo imamo sicer 29 km dolgo cesto z strmimi klanci, ki ni v najboljšem stanju, po železnici se moramo pa voziti v Litijo preko Ljubljane. Za naše prilike bi bilo torej veliko pri-kladnejše, ako bi monopolska uprava odredila, da dobivamo sol v Ljubljani, nego da jo dobivamo v Litiji. V zimskem času, to je ravno takrat, ko je konzum soli največji, je dohod po cesti v Litijo jako težaven in zgoditi se zna, da bomo ravno v tem času ostali brez soli. Ako že ne gre, da bi dobili v Višnji gori lastno skladišče, bi bilo potrebno, da zakupnik veleprodaje poveri dobavo soli za naš okraj kakemu našemu trgovcu in mu jo dobavlja naravnost na naš kolodvor. To bi bilo tudi zanj umestnejše, kajti prihranil bi na voznini, ako bi za naš okraj namenjeno sol razložil v Višnji gori, mesto da jo na potu iz Sušaka vozi mimo nas preko Ljubljane v Litijo ali po še daljši poti iz Sušaka preko Zagreba v Litijo. Vsekakor so razmere glede dobave soli v našem okraju nevzdržnfe in pričakujemo nujne odpomoči.
L I STE K.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
('Nadaljevanje.)
Poseganje državne oblasti v društveno življenje.
Izhajajoč od načela svobodnega snovanja društev, ustanavlja društveni zakon načelo absolutne društvene avtonomije. Društvo, ki se je po zakonitih predpisih praviloma ustanovilo, se lahko udejstvuje in živi po svoji mili volji. Državna oblast se v notranje društveno življenje in delovanje načeloma ne vmešava. Tako močno je to načelo, da se državna oblast celo tam, kjer bi društvo to želelo, n. pr. če zaprosi za oblastveno razsodbo o kakem društvenem sporu, ne sme in ne more vtikati. To sledi ne morebiti iz pozitivnih in izrecnih določb društvenega zakona, ampak negativno iz pomanjkanja takih določb. Redaktorji društvenega zakona, otroka liberalne dobe, niso hoteli dati državnim oblastvom pravice do onega vpliva in vmešavanja v notranje društvene zadeve, ki ga je poznal kon-senzni sistem.
Zato so predpisi ki nalagajo dru-
IZPLAČE VANJE DRŽAVNIH NABAVK.
, Po členu 79. finančnega zakona za 1. 1927/28 se ne smejo izvršiti pri blagajnah državnih in samoupravnih teles nikakršna izplačila za dobave in podjetniške posle na račun države in samoupravnih teles, dokler ne predlože do-tične osebe dokazov, da niso ničesar dolžne za davke in pribitke. Drugače se izvrši izplačilo po odbitku dolžne vsote davkov in pribitkov. Za olajšanje tega določila je generalna direkcija davkov pojasnila, da je člen 79. finančnega zakona 1927/28 tako razumeti, da ni treba predlagati davčnega potrdila, ako gre za nabavo manjših pisarniških in drugih potrebščin, ki jih našteva čl. 86., št. 13 zakona o državnem računovodstvu in ki se vrše neposredno in brez javne licitacije, ako ne presegajo v po-edinem primeru vsote 1000 Din. V smislu navedenega člena zakona o državnem računovodstvu se neposredno in brez javne dražbe nakupujejo živi jenske potrebščine, ki se po načinu prodajanja ih po načinu uporabljanja ne morejo nabaviti ne ria javnih dražbah ne s pismenimi pogodbami (stvari za prehrano bolnikov, vojakov, kaznjencev itd., potem šolskih učnih knjig in drugih malih oprem za sobe, pisarne, šole itd. Vse te stvari in opreme se smejo kupovati komisionalno iz roke v roko in sicer po navodilih in mejah, ki jih določijo predstavniki dotičnih državnih ustanov.
* * *
VAŽNO ZA IZVOZNIKE V TURČIJO.
V smislu čl. 7 trgovinske konvencije, podpisane 2. julija 1923 v Lozani, si je Turčija pridržala pravico, da sme v svr-lio ugotovitve izvora uvoženega blaga zahtevati od uvoznikov uradno potrdilo, legalizirano od turškega diplomatskega ali konzularnega predstavnika, s kojim se potrjuje, da je uvoženo blago proizvod ali fabrikat dotične države ali, da se ima smatrali kot tako, ker je bilo v tej državi predelano ali obdelano.
Od tedaj se je Turčija držala tega principa pri sklepanju vseh trgovinskih pogodb, koje- je kasneje sklenila z raznimi državami. Vendar pa je vlada turške republike, z ozirom na želje diplomatskih zastopnikov v Turčiji in v svr-ho olajšanja trgovinskega prometa med Turčijo in drugimi državami provizorično pristala na to, da se zahteva legalizacija spričeval o izvoru blaga od turških konzulov samo za blago uvoženo iz onih mest, koje spadajo v lokalni administrativni okraj, v kojem se nahaja sedež dotičnega konzulata. Potemtakem legalizacija spričevala o izvoru blaga, izdana od trgovske zbornice ali od vsake druge slične ustanove, ki je za to pooblaščena, kjer ni turških diplomatskih ali konzularnih zastopnikov, ni obvezna.
Ker se je od tega časa ustanovilo več konzulatov v trgovskih centrih, kar
štvom gotove dolžnosti: n. pr. raz-glaševanja društvenega vodstva in društvenih predstavnikov, prijavo občnih zborov, predlaganja letnih poročil in izkazov, objavo o razhodu društva itd., v bistvu zgolj policijskega značaja. Unešeni so v zakon iz javnih interesov, n. pr., da je lahko vsakdo je točno poučen o tem, s katerimi osebami in pod katerimi pogoji sklepa pogodbe, ali da vsakdo lahko poizve, ali društvo sploh še obstoji in deluje itd. Ti predpisi so torej le bolj formelnega značaja. Upravna oblastva se ne brigajo za to, ali društvo dobro ali slabo deluje, ali gmotno uspeva, ali je njega denarno poslovanje v redu, ali se eniakomerno postopa z društvenimi člani itd. Ona se ne spuščajo v presojo legalitete notranjega dru-du, ali se enakomerno postopa z društva le v evidenci, jih nadzorujejo s stališča javnega reda in miru. Zato ima po § 5 društvenega zakona vsakdo pravico vpogledati pri velikem županu shranjena društvena pravila, zato je po § 12 društveno načelstvo dolžno, da v treh dneh po svoji ustanovitvi ali pa po novi izvolitvi odbora prijavi policijskemu oblastvu prve stopnje člane odbora in njih stanova-lišče, izmed njih posebe še one, ki ga zastopajo na zunaj. Zato zahteva § 13 društv. zak., da mora društvo predložiti vsa računska in opravilna poro-
omogočuje trgovcem, da lahko dobijo vizum spričevala o izvoru, a z druge strani, da se izogne neprijetnostim neenakega postopka, ki bi favoriziralo samo gotovo kategorijo trgovcev, je vlada turške republike odredila, da morajo biti izza 1. septembra 1927 vsa spričevala o izvoru blaga brez izjeme vidi-rana od turških diplomatskih ali konzularnih predstavnikov. Vse pristojne oblasti so dobile v tem oziru potrebna navodila. Prizadeti izvozniki morajo tedaj legalizirati spričevala o izvoru blaga pri najbližjem turškem diplomatskem ali konzularnem zastopniku, ne glede na to ali se zastopnik nahaja ali ne nahaja v njih okraju.
Nemška pomoč našemu kul-
turnemu napredovanju.
Beograjski dnevnik »Vreme« je pred kratkim posvetil Nemčiji posebno, izdatno povečano številko, ki je v prvi vrsti posvečena nemškemu gospodarstvu. Priobčuje pa tudi članke o drugih aktuelnih vprašanjih. Posebno pozornost vzbuja med temi članek profesorja beograjske vojne akademije g. Dragotina Kostiča, ki v kratkih obrisih razpravlja za Nemce v jako simpatičnem smislu o nemškem vplivu na naš kulturni napredek. Razprava pridobiva na pomembnosti po službenem značaju g. pisatelja, ki kot profesor vojne akademije vzgaja naš oficirski naraščaj. Mentaliteta naših prečanov v presoji nemškega vpliva na naše gospodarstvo in na našo kulturo se je v kratki povojni dobi temeljito izpremenila. Živo se še spominjamo, kako se je prva leta marsikaj, čeprav je bilo dobro, odklanjalo z edino utemeljitvijo, da je švabsko. Preokret v tej mentaliteti, ki se kaže tudi že v praksi, dokumentira navedeni članek, vsied česar smatramo, da bo iz tega vidika zanimal tudi našo širšo javnost. Plan ek se glasi sledeče:
Naš troimeni narod je samo na eni, severozapadni točki svojega nacionalnega teritorija v neposrednem stiku z
nem&kim narodom. Nekdaj Je bila ta
spona širša, brez madžarskega klina. Vsied tega je v tem delu našega naroda, v slovenskem, neposredni nemški vpliv najmočnejši. Početno markiran pred tisoč leti v znanih brežin-skih odlomkih, ki se hranijo sedaj v Munchenu na Bavarskem, odkoder je izviral nemški vpliv, izražen v njih, tu se je tudi vzdržal in se še vzdržuje tudi nadalje, močneje nego katerikoli drug iz evropskega zapada.
V hrvatskem delu našega naroda, do predkratkim v državni zajednici z Ogrsko in z Avstrijo in zlasti od ustanovitve »Granice« z nemško komando, je nemški vpliv, dasiravno ne toliko neposreden, vendar večji od dru-
čila in druge takšne izkaze, če jih razdeljuje med društvenike, v treh izvodih policijskemu oblastvu svojega sedeža. Iz istih razlogov izvira postavna zahteva, da se vsako društveno zborovanje vsaj 24 ur poprej prijavi omenjenemu oblastvu in pri tem navede kraj in čas zborovanja in ali bo zborovanje javno. Policijsko ob-lastvo ima slednjič pravico, da odpošlje na društveno zborovanje svojega odposlanca (§ 18), ki sme to zborovanje pod gotovimi pogoji zaključiti, vlada pa pravico, vsak čas vpogledati zapisnike občnih zborov društva.
Prijava društvenega načelstva in društvenih predstavnikov po § 12 dr. zak. omogoča policijskemu oblastvu prve stopnje, da daje interesentom pojasnila o faktičnem obstoju društvene organizacije in o njenih zakonitih predstavnikih. Taka obvestila se dajejo seveda le na podlagi posebne prošnje in imajo značaj uradnega izpričevala, ki ga jo kolekovati s ko-lekom 20 Din. Tako izpričevalo je mnogokrat odločilnega pomena v pravnem življenju. Zato oblastvo tega izpričevala ne sme tako formulirati, da zastopa oseba A. ali B. faktično društvo na zunaj, ali, da je bila ta oseba faktično izvoljena za predsednika, tajnika, blagajnika itd., ampak samo tako, da je dotična oseba na podlagi društvene prijave v uradnem
gih; razven v Dalmaciji. Zagreb, središče hrvatskega preporoda, h kojega uspehu je pripomogel tudi nemški ča-s?Pjs >:,Luna in nemško mestno gledišče, v katerem je bila prvič peta G a jeva prepovedana himna »Još Hr-vatska ni propadla« in nemški jezik, v kojem je ha pr. tedaj grof Janko Draškovič pozival »hrvatske hčere«, da pomagajo k narodnemu preporodu, čuti se danes potrebo, da ima list v nemškem jeziku »Agramer Tag-blatt«. Najmarkantnejšo razliko med »zagrebškim« in »beograjskim« srbo-hrvatskim književnim jezikom tvori to, da je mnoge zagrebške izraze* mogoče razumeti gotovo tedaj, če se jih prestavi v nemški jezik (na pr. na-padno — auffallend; predvesti — vor-iiihren; prepustiti — iiberlassen; od-visiti — abhiingig; traži ga se svud — man sucht ihn; on ali reče — er aber sprach itd.). To so, kakor se vidi, prosti prevodi, vsaj v.sestavnih delih, sintaktično in stilistično kopiranje. Potom pisarn, tiska, gledišča in zlasti bioskopa, kojega napise je Zagreb monopoliziral, se presoja ta terminologija tudi v Beogradu, ki je za jezikovna vprašanja tudi sicer dokaj indiferenten.
Največji del našega naroda, srbski, bil je od početka svojega življenja tu brez neposrednega stika z nemškim narodom in izpostavljen vplivu neposredne sosede, takrat v Evropi najkul-turnejše države, Bizantinije. Od nje je prevzel tudi vero in ta ga je še sil-nje vezala na njo in v časih skupnega robovanja pod Turki, privedla pod vpliv pravoslavne Rusije.
O nemškem narodu je srbski narod mogel v prvih vekih svojega življenja samo slišati, oživljajoč tudi daljne spomine iz nekdanjega sosedstva v stari severni pradomovini. Prvi direktni, samo trenutni stiki med njima padajo v dobo križarskih vojsk, zlasti tretje, katero je vodil cesar Friderik Barbarossa. Na potu v Carigrad, ki se je bal neželjeiiih gostov, je Friderik Barbarossa bil nenavadno prijateljsko sprejet v Nišu od raških županov Ne-
maT»]o in njegovih bratov in sklenil j©
ž njimi v svrho vzajemne pomoči proti Bizantu zvezo, koji je bilo treba vidne potrditve z ženitvijo bližnjega sorodnika Nemanje (»Toha« kakor beleži nemški kronist Auzbert) z nemško princeso, cesarjevo sorodnico.
V tem prvem svetovno - zgodovinskem srečanju, tem prijateljskem, in v zadnjem (1. 1915), edinem neprija-teljskem, so se Srbi in Nemci spoznali kot vojaki, vredni medsebojnega spoštovanja, ki ga niso drug drugemu skrivali.
Kot vojake smo Nemce še bolje spoznali kasneje. Osebno gardo Dušanovo je tvorilo 300 nemških suličar-jev. Vodil jih je viteški »kapetan«
društvenem katastru vpisana kot načelnik, tajnik, blagajnik itd.
Društveno načelstvo pa mora predlagati te prijave pravilno, resnično in pravočasno, to je 3 dni po izvolitvi odbora, ako noče zapasti strogim kaznim § 36 dr. zak. (do 6 tednov zapora ali 2000 Din globe). Te prijave se morajo predati oblastvu ne samo po izvolitvi novega odbora na rednem občnem zboru, ampak sploh ob vsaki izpremembi odbora tudi med društvenim letom, torej tudi tedaj, ce je član odbora izstopil ali umrl ali bil izključen in če je na njegovo mesto stopila
kot namestnik ali potom kooptacije druga oseba. Zakon želi tekočo evidenco in publiciteto javnih društvenih zastopnikov, ker je to v javnem interesu.
Oblastva, ki jim je podati te prijave, so na deželi srezki poglavar, v mestih z lastnim statutom, kjer obstoji državno policijsko ravnateljstvo ali policijski komisarijat, le-ta, kjer pa teh ni, pa mestni magistrat.
Kar se tiče stanovališča, ima društveni predsednik ali pa elan odbora pravico, da stanuje tudi v kakem drugem kraju, kakor je oni, ki ga pravila označijo kot sedež društva, seveda pod pogojem, da se statutaričen sedež društva vsied tega delovanja na
drugem krajti ne sme ogrožati.
(Dalje prih.)
Palman (Palmanus Teutonicus, sti-pendarius amni regis Raxiae). On se v mnogih dokumentih od 1. 1333 do 1335 spominja smrti cara Dušana, ko tudi on izgublja moč vsled neuspelega obiegavanja trdega Klisa v Dalmaciji. Nemški vojaki - najemniki so najbrž s svojim proslavljenim orožjem — spomin na njih sablje »alamanke« se je ohranil v narodnih pesmih — tudi nadalje ostali v službi naših vladarjev, carja Uroša, kralja Vukašina in kneza Lazarja. S knezom Lazarjem so se Nemci udeležili tudi bitke na Kosovem polju, kjer so imeli kot delavci (rudarji in livarji) svoje kolonije. Ali že pri Lazarjevemu sinu, despotu Ste-vanu Visokem, vidimo kot gardo ogrske konjenike (;■ Ugrčiče« v narodnih pesmih). Vendar se nahajajo sledovi nemških vojakov tudi pozneje v 16. veku pri posadki in straži bogatega Dubrovnika. Znana je beseda »Pesma od maškarate« Mavra Vetraniča Lan-ci Alamani, trumbetari i pifari«, v kateri so lancknehti« predstavljeni kot dobri vojaki in veseljaki (bonkompa-nji), ki poleg boja ljubijo tudi vino, ženske in godbo. (Njih ime se je, kakor izgleda, ohranilo tudi v črnogorskih »lancmanih«, nazivu za tujce). —-Nemce kot vojake je naš narod zlasti spoznal po obrambi Dunaja (1683) in »osvobodilnih« vojnah Avstro-Ogrske od konca 17. do konca 18. stoletja. V teh so bili glavni komandanti in osvoboditelji Beograda Maks Bavarski, princ Evgen Savojski in knez Aleksander Wiirttemberški. Zadnje imenovani je bil od leta 1718 do 1733 tudi guverner v okupirani Srbiji. Njegova uprava ni zapustila najboljšega spomina na »Švabe«. Vendar je baš za časa njega bil izvršen za nas važen kulturni posel, kojega polno vrednost je dokazal prof. Gezeman v izdanju Srbske kraljeve- akademije ( Erlan-genski rokopis«). Takrat je, namreč 100 let po Vuku, nek uradnik Al. Wiirttemberškega, Nemec, zbral preko 2000 srbskih narodnih pesmi in nam jih ohranil v svojem dragocenem rokopisu.
(Konec prihodnjič.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1927.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani.)
I. Stanovanjski izkazi.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblasteh hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem ne-°ddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.
Tiskovine se dobe brezplačno pri davčnih oblastvih in uradih.
II. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek in poslovni promet knjigo
opravljenega prometa, so dolžni odpre-miti davek za III. četrtletje 1927 do 30. oktobra 1927 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III.	Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremijajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni .odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do dne 14. oktobra 1927.
,v- Davek na službene prejemke privatnih nameščencev.
Za plačilo tega davka, uvedenega s členom /9, točka VI. finančnega zakona za 1927/1928, jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtezati od prejemkov Pn ^Plačevanju. Polane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega četrtletja,
za III. četrtletje 1927, torej do dne 14. oktobra 1927.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra 1927 dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14 dneh po dospelosti. Pri prepoznih plači lili smejo zaračunati poleg 8% zamudnih obresti še stroške za opomin, 1 paro od vsakega dinarja dolžnega državnega davka.
VI. Dopolnilna prenosna taksa.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1927.
Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
HMELJ, MAK IN TOBAK V AVSTRIJI.
Na poljedelski razstavi v Herzogen-burgu so prvič pokazali hmelj, ki je glede kvalitete popolnoma enak najboljšemu žalskemu hmelju. Sedaj hočejo pridelovali v Avstriji hmelj v večjem obsegu in bodo poskuse, ki so jiii delali doslej samo v Miililviertelu, raztegnili na vse zvezne dežele, tudi na Štajersko in na Burgenland. Tudi izglede za pridelovanje maka označajo kot zelo ugodne. Že letošnje leto je dal mak dober pridelek, v prihodnjem letu bodo pa začeli s poskusi na širši podlagi. Kakor se sliši, so kvalitativno zelo dobri tudi zaključki pri tobačnih nasadih in jih bodo zelo razširili. Na drugem mestu poročamo o dobrem pridelku žita. Mala Avstrija se trudi na vse kriplje in z velikim uspehom, da bi se kolikor mogoče osamosvojila in se znebila tujega uvoza,
Ljubljanska borza.
Tečaj 5. oktobra 1927	Po v pra-ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Berlin I M		13-5238	13-5538
Curih 100 Ir		1094 -	1007--
Dunaj 1 šiling		8'—	8-03
London 1 lunt 		270-20	277" —
Newyork 1 dolar ....	50-04	50-84
Pariz 100 fr		223-50	225-60
Praga 100 kron		108-02	168-82
Tret 100 tir		30075	311-75
Trgovina.
Anketa o načrtu prisilne poravnave izven stečaja. Pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši v petek, dne 7. oktobra t. 1. anketa o načrtu prisilne poravnave izven konkur-za. Na anketo so povabljene vse vodilne gospodarske organizacije v Sloveniji in društvo veletrgovcev in industrijcev v Ljubljani ter društvo za zaščito upnikov, podružnica v Ljubljani, katera imata ravno glede prisilne poravnave praktične izkušnje. O poteku ankete bomo poročali v prihodnji številki.
Porast konkurzov. Po statističnih podatkih Društva za zaščito upnikov 'V Zagrebu je bilo v mesecu septembru t. 1. prijavljenih v naši državi 83 konkurzov, dočim jih je bilo v isti dobi lanskega leta prijavljenih samo 55. Njihovo število je torej letos porastlo za 51%. Po posameznih pokrajinah še število prijav nastopno porazdeli: Hrvatska in Slavonija 3 (lansko leto 7), Srbija in Črna gora 64 (39), Slovenija in Dalmacija 6 (3), Bosna in Hercegovina 3 (t), Vojvodina 7 (5). Letošnje leto je bilo do konca meseca septembra 1927 prijavljenih 825 konkurzov, v isti dobi lanskega leta pa 603. Število je torej porastlo za 222 ali za 35%. Priglašenih je bilo na Hrvatskem in v Slavo-voniji 96 (lansko leto 78) konkurzov, v Srbiji in Črni gori 543 (310), v Sloveniji in Dalmaciji 88 (73), v Bosni in Hercegovini 24 (37) in v Vojvodini 74 (103). Število konkurzov v letošnjem letu je napram njihovem številu lanskega leta porastlo v Srbiji za 233 slučajev (75%), na Hrvatskem in Slavoniji za 18 slučajev (23%) in v Sloveniji ter v Dalmaciji za 15 slučajev ali za 20%.
Industrija.
Gradba velike železolivarne v Zenici.
Generalna rudarska direkcija v ministrstvu za šume in rude je izdelala velik načrt za gradbo velike železolivarne
v Zenici. Po tein načrtu naj bi se žele-zolivarna najmodernejše opremila z napravami in stroji na način, ki bi ji zasigural veliko kapaciteto. Gradbeni stroški so proračunjeni na 400 milijonov Din.
Poslovne prilike tekstilne industrije.
Neglede na ponovni porast cen za bom-baževino je konjunktura avstrijske in češkoslovaške tekstilne industrije še vedno ugodna. Posebno predilnice so v Avstriji in Češkoslovaški, ki imajo zadostna naročila za domače tkalnice in še več za Nemčijo, Ogrsko in Rnmunijo. Cene za preden so z ozirom na cene ameriške bombaževine v porastu. Tudi tkalska' in natisna industrija se povolj-no razvija. Avstrijske tovarne imajo številne odjemalce doma, dočim češkoslovaška podjetja precej izvažajo. Večina tkalnic in natiskalnic ima še dobro sortirano zalogo na surovinah, nakupljenih po prejšnjih nizkih cenah, tako da je rentabiliteta produkcije kljub naraščajočim cenam zasigurana, vsaj dotlej, dokler ne bodo konzumne potrebe pokrite.
Avstrijska industrija lokomotiv. Strokovni krogi označajo položaj avstrijske lokomotivne industrije kot nezadovoljiv. Naročila zveznih železnic bodo kmalu odpravljena, novih naročil ni skoraj čislo nič, in tudi popravljalna dela pridejo zelo malo v poštev. Podjetja delajo s približno 30 odstotki mirovne kapacitete. Tudi iz inozemstva ne prihajajo omembe vredna naročila, zlasti še, ker je avstrijska lokomotivna industrija vsled velikih davkov in socialnih bremen zelo obremenjena in so torej njeni produkcijski stroški tudi veliki.
Denarstvo.
Kovani drobiž po 25 par prido v promet. Minister za finance je odredil, da se prepreči pomanjkanje drobiža ob priliki, ko se vzame iz obtoka papirnati drobiž po 1 Din, 50 in 25 par, da se odpomore s tem, da se oddajo v obtok gotove množine kovanega drobiža po 25 par.
Davki in takse.
Reforma neposrednih davkov. Izenačenje neposrednih davkov je eden naših najtežjih problemov. Naravno je, da se vleče kot morska kača. Imamo že štiri načrte, katere so gospodarski krogi odklonili, ker ne vstrezajo temeljni zahtevi in nadi, da se ob izenačenju naši neposredni davki znižajo. Pred kratkim je minister za finance izjavil, da pripravlja za izenačenje davkov nov načrt, katerega predloži Narodni skupščini že ob njenem prvem zasedanju. Izkušnja nas uči, da v pogledu izenačenja davkov ne smemo biti preoptimistični. Dokler se ne ustreže naši glavni zahtevi, da se odpravi davek na poslovni promet in zniža nameravana visoka davčna merila, od izenačenja davkov ne moremo pričakovati olajšanja davčnih bremen.
Gblastni davki v mariborski oblasti. Minister za finance je odobril proračun oblastne skupščine mariborske oblasti za leto 1927. Oblastne potrebščine se ■krijejo s posojilom 10 milj. Din, državnim predujmom 700.000 Din in z donosi oblastnih zdravilišč Rogaška Slatina in Dobrna v iznosu il4,686.81570 Din. Nepokriti primanjkljaj se krije s 25% .doklado na posebno pridobnino, 100% doklado državni pristojbini na lovske karte in 100% doklado v davku na tantieme. Donosi teh doklad so proračunjeni na 500.000 Din.
Komisijski posli in davek na poslovni .promet. Na vprašanje, kako je obdače-vati z davkom na poslovni promet komisijske posle, je Generalna direkcija davkov pod št. 78.590/27 pojasnila, da določa člen 1., odstavek 2. zakona o davku na poslovni promet, da se promet pri komisijskih poslih, ki izvira iz razmerja komisijonarjevega proti komitentu in iz razmerja komisijonarjevega proti tretji osebi, smatra glede plačevanja tega davka za poseben, ločen promet. To zakonito določbo in njegovo tolmačenje v členu 1. pravilnika za pobiranje davka na poslovni promet je razumeti tako, da je komisijonar dolžan plačati davek od celokupnega opravljenega prometa premičnin ob prodaji blaga, ki se nahaja v komisiji pri komitentu, bodisi domačega bpdisi tujega, čeprav ne stanuje na področju naše kraljevine in sploh ne plačuje pri-dobnine. Komisijonar je dolžan plačati
prometni davek od storjene usluge (provizije) samo pri nakupu blaga za račun svojega kontinenta, domačega ali tujega. — To vprašanje je finančna delegacija ob uvedbi davka na poslovni promet v 1. 1921 pojasnila preciznejše s tem, da ga je pojasnila sledeče: Oddaja trgovskega blaga od strani komitenta v komisijsko prodajo komisijonarju še nima značaja kupne ali prodajne go-godbe, ker ostane blago še last komitenta. Komitent plača davek na poslovni promet, če ga plačuje po knjigi prodaje, še-le, ko ga komisijonar obvesti, da je blago prodano, in stavi izkupiček v knjigo prodaje. Ako vstavi komitent pogojeno ceno za blago, dano v komisijsko prodajo, v knjigo prodaje predno ga še komisijonar obvesti, da je blago prodano, ima torej pravico izločiti to ceno iz izkupila za prodane proizvode ob odpremi davka in davek od tega izkupila odpremiti še le po izvršeni prodaji.
RAZNO.
»Društvo industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani ima v petek, 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, izredni občni zbor v svrho, da se odloči za stališče napram osnutku z a -k o n a o prisilni poravna-v i. Ker je vprašanje zelo važno, je želeti, da bi se društveni člani tega občnega zbora v obilnem številu udeležili.
Preskrba naše države s soljo. Naša monopolska uprava uvaža velik del pri nas konzumirane soli. Uvoženo blago ni najboljše, hkratu pa občutno obremenjuje našo trgovsko bilanco. Večina pokrajin se spričo slabe kvalitete uvožene morske soli poteguje za mineralno sol iz Kreke, kjer pa tamošnja solarna ne more producirati toliko soli, da bi mogla pokriti vedno naraščajoče povpraševanje po mineralni soli. Uprava državnih monopolov je vsled tega naslovila na Generalno rudarsko direkcijo spomenico, v kateri zahteva, da se kapaciteta solarn v Kreki toliko poveča, da ne bo potrebno nabavljati v tako izdatni meri inozemske manjvredne morske soli.
Razstava tobaka v Ak-Hisaru (Turška). Turški konzulat v Beogradu je obvestil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se otvori 15, oktobra v Ak-Hisaru razstava tobaka. Razstava bo trajala 15 dni.
Poljedelska konferenca v Rimu. Dne
7.	t. m. prične v Rimu poljedelska konferenca, katero je sklical mednarodni poljedelski minister v Rimu. Na konferenci se bo obravnavala cela vrsta za mednarodno gospodarstvo važnih vprašanj, med drugimi vprašanje poljedelskega kredita, vprašanje organizacije za povzdigo poljedelske produkcije in zadružno organizatorna vprašanja poljedelstva in živinoreje. Konference se oficijeluo udeleži po svojih zastopnikih tudi naša država.
Umetni petrolej. Veliki nemški kemijski trust se je odločil, da odda v promet prve količine v njegovih tovarnah izdelanega sintetičnega petroleja. Da se mu to omogoči, je prosil železniško upravo za znižanje železniške tarife. S tem je dokazano, da umetni petrolej ne more konkurirati z mineralnim petrolejem, čigar cena je danes razmeroma jako nizka.
Licht o evropskem sladkornem pridelku. Licht ceni produkcijo evropskega sladkorja za 16’5% več kot v isti dobi lanskega leta. Govori o telile produkcijskih številkah (v tisočih ton): Češkoslovaška 1300 (lani 1035), Nemčija 1700 (1660), Francija 880 (705), Belgija 300 (233), Holandija 250 (286), Poljska 660 (563), Rusija 1325 (983) itd.; vsa Evropa 8101 (lani 6960). Lichtova cenitev se od Mikuscheve, v začetku septembra priobčene, ne razlikuje dosti; Mikusch je cenil evropski pridelek na 8,131.000 ton. ,i.	,	•
Borza dela v Mariboru. Od 26. sept. do 1. okt. t. 1. je iskalo dela 89 moških in 72 žensk; prostih mest je bife 83; delo je dobilo 28 moških in 32 žensk, odpadlo jih je 29, odpotovalo pa 37; od 1. januarja do 1. 'oktolbra pa je dela iskalo 6767 oseb, 3887 mest je bilo prostih, 2536 oseb je dobilo delo, 2546 jih je odpadlo in 1162 pa odpotovalo.
I’ri mariborski borzi dela dobi delo:
13 hlapcev, 17 viničarjev, 4 inajerji, 10 kamnosekov, 14 delavcev za tlakovanje cest. 2 kleparja, 20 čevljarjev, 10 mizarjev za tovarno vagonov, 1 kovinotiskar, i) zidarjev, 1 hišni zidar, 1 lesostrugar, več vajencev (ključavničarske, mizarske, pekovske, mlinarske, čevljarske, kro-aške in natakarske obrti), 18 dekel, 2 :mečki gospodinji, 1 boljša gospodinja,
8 kuharic, 9 služkinj, 1 šteparica gor. delov čevljev, 2 sobarici.
Prevoz ruskega petroleja. Na Dunaju '30 se vršila posvetovanja med zastopniki avstrijskih zveznih železnic ter delegati češkoslovaških, jugoslovanskih in italijanskih državnih železnic o ureditvi transporta ruskega petroleja preko Reke v Češkoslovaško. Ti transporti znašajo že sedaj okoli 5000 cisternskih voz na leto, a se bodo v prihodnjem letu še zelo dvignili, morebiti za polovico ali pa še za več. Doslej transportni vozovi še niso bili zaprti. Konferenca je poleg drugih dogovorov sklenila, naj bodo volovi v bodoče zaprti.
Boljši avstrijski gospodarski položaj. Polagno boljšanje gospodarskega položaja v Avstriji je bilo izraženo že v zadnjih obvestilih o brezposelnosti na Dunaju. Najnovejši izkaz, ki se nanaša na drugo septembersko polovico, zaznamuje lepo nazadovanje števila brezposelnih za 4200. Število brezposelnih na Dunaju je padlo Ž? mi ca 66.000. To pomeli i nap ram istemu Č?su lanskega leta 'zmanjšanje za 12.000. Ts ra"veseljiv razvoj je posledica ugodnejše konjunkture v vrsti važnih industrij.
Ruska jeklarna — delo nemško-ame-riške družbe. Po Otonu Wollfu v Kolnu zastopana skupina je dobila iz Rusije naročilo za dobavo cevi v teži več kot 51.000 ton. Pričela so se na eni strani pogajanja med Wolffovo skupino in med ;< Vlenim trustom, na drugi strani pa pogajanja Wolffove skupine z ameriško banko Dilon, Read and Co. o ustanovitvi velike jeklarne in valjarne v Rusiji. V namen zgradbe valjarne se bo ustanovila nemško-ameriška družba.
»»o svetu. Češkoslovaška Narodna banka je sklenila, da odpravi vse odredbe- , ki omejujejo eksport kapitala. —
Zastopniki češkoslovaške kemične industrije so sklenili z veleodjemalci dogovor, ki določa trgovino in cene ter izloča nepotrebno konkurenco. Dogovorili so se glede trdnih smernic v trgovskem prometu med obema skupinama. Manjka še dovoljenje vlade. — Govorijo, da se- bosta nemška in norve-
ška industrija dušika tesneje združili. Odločilo se bo na seji I. G. Farben 8. t. ni. — Vodstvo ogrske izdelovalnice kovanega denarja je vsled pomanjkanja dela odpustilo 250 delavcev. Zavod je nakoval predpisanih 42 milijard pen-go in kuje sedaj samo še dopolnila za ta kontingent. — V avgustu je znašal eksport Rusije nad 49 milijonov rubljev, import skoraj 64 milijonov, pasivnost torej skoraj 15 milijonov rubljev. Če vzamemo vseh 11 preteklih mescev gospodarskega leta skupaj, je znašala zunanja trgovina 1322 milijonov rubljev. Od teh pride na eksport 691 milijonov, na import 631, tako da je skupna trgovska bilanca za ca. 60 milijonov rubljev aktivna. — V prvih desetih dneh meseca septembra so znašali jugoslovanski carinski dohodki 58.?» milj. dinarjev. Dosedanji carinski dohodki za proračunsko leto 1927/28, to je od 1. aprila do 10. septembra 1927, so nesli 704 K> milj. dinarjev, po proračunu bi bili pa morali nesti 750K' milj. dinarjev. — Avstrijski sladkorni pridelek bo letos menda rekorden in pričakujejo najmanj 96.000 met. stotov surovega sladkorja. — 14. t. m. pride v Sofijo anketni odbor Zveze narodov, da v zvezi z velikim inozemskim posojilom prouči finančni položaj Bolgarije. Člana odbora sta med drugimi Zimmermann in Dubois. — Angleške tovarne čevljev se zelo zanimajo za rumunski trg, zlasti glede prodaje luksuznih čevljev, in je prišel v tej zadevi v Rumunijo sam ravnatelj koncerna angleških tovarn čevljev, Hamilton. Organiziral bo vso prodajo, centrala bo v Bukarešti. — Rumunski vinski irg se zelo ugodno razvija; pridelek bo dal na oral 20 do 50 hi, kakršna je pač zemlja in kakršno je bilo vreme (toča je veliko pobila). Cene gredo od 12 do 20 lejev za liter. Pričakujejo velikega izvoza v orient in na Dunaj. — Izvoz prašičev iz Rumuni-je gre v zadnjem času posebno na Poljsko. Začel se je tudi močnejši izvoz goveje živine. — Po zakonskem načrtu poljedelskega ministra bodo začeli iv Turčiji ustanavljati poljedelske zbornice. Člani bodo kmetje in poljedelski
strokovnjak-i. Naloga zbornic bo pospeševanje poljedelstva in gozdarstva, živinoreje in notranjega ribarstva. — Dividendo Otomanske banke so določili letos z 2 'A%, dividendo turške trgovske in industrijske banke s 5%. Kreditne zahteve turških kmetov znašajo 300 milijonov funtov, a bo mogla Poljedelska banka zadovoljiti komaj desetino teh zahtev, ker so določili njeno glav-
nico s 30 milijoni funtov. — Od 7300 ladij (z 11,500.000 tonami), ki so šle lani skoz Bospor in skoz Dardanele, jih je pristalo samo 35% v Carigradu.
— V Mali Aziji so zadeli na bogato zlate žile. V Dagardižu dobijo na leto povprečno 6000 ton kromove rude. — Začela so se nova likvidacijska pogajanja med Avstrijo in Ogrsko, in upajo, da bodo v doglednem času končana. Stvar se vleče že več let. — V zadnjem času so začeli tudi v Avstriji z izdelovanjem briketov iz rjavega premoga, in so se poskusi dobro obnesli. Združenje posameznih delov se ne vrši s katranom, temveč potom velikega pritiska.
— Nemška družba, ki bo izgradila vodne sile reke Adiže (Enns), je dobila od štajerske deželne vlade koncesijo s pogojem, da doprinese tekom enega leta dokaz o prodajni možnosti večino toka v Avstriji. Zato se bo začela družba pogajati o prodaji toka elektrarne, ki ga more napraviti letno za ca. 600 milijonov Kilovvatt-ur.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobava smrekovega lesa. Neka francoska družba z velikim kapitalom se zanima za večjo množino smrekovega lesa za papirnico. Maksimalna dolžina 1 meter, premer 10 do 15 cm. Producenti, kateri bi bili v stanu dobavljati omenjeni les v vagonskih pošiljkah, naj javijo svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
TRŽNA POROČILA.
BAKER, SVINEC, CIN.
Padajoča tendenca na mednarodnem kovinskem trgu v zadnjih dneh je deloma presenetila in se vidi, da začasno zboljšanje ni bilo posledica resničnega poživljenja kupčije, temveč da so tržno tendenco producenti umetno naredili. Padec cen je zelo velik, zlasti pri bakru in činu. Slejkoprej je kovinski trg pod pritiskom nadprodukcije, česar ne more zbrisati tudi dozdevni statistični položaj v Ameriki. Cin je šel v par dneh na londonskem trgu za 19 funtov nazaj,
tako da so se Uonaumcnti in trgovci založili slednjiC pri prav nizki ceni 266
funtov. V bakru je šla ameriška notacija izdatno nazaj, dočim je kartel obdržal eksportno ceno zaenkrat nespremenjeno. Svetovna produkcija bakra in svinca se je v avgustu dvignila; s tem so korigirana prejšnja poročila o — sicer na sebi majhnem — nazadovanju produkcije v posameznih okrajih. Veli-
ki padec cen kositra je posledica izdatnih odpošiljatev z Malake, s čimer so se zaloge v septembru pomnožile zopet za 500 ton. To absolutno sicer ni posebno veliko, a pride zelo v poštev spričo relativno majhne potrebe v ,tej kovini. Glede bodočih cen so mnenja različna; prevladuje mnenje, da cene ne bodo šle gor.
ALUMINIJ.
Na nemškem trgu aluminija je živahna kupčija prejšnjih tednov trajala v splošnem naprej. Na francoskem trgu je nastopilo sicer majhno poživljenje, pa ni splošnega položaja bistveno spremenilo. Na Angleškem sta si povpraševanje in ponudba približno enaki. Nalahno poživljenje na ameriškem trgu traja nadalje, a se izvrši le malo kupčij na daljše dobavne roke. Konsum krije slejkoprej samo svojo neposredno in neobhodno potrebo. Na japonskem trgu se je prejšnje malo poživljenje nadaljevalo; če bodo imeli zadnji potresi kakšen vpliv na japonski trg aluminija in v kakšni izmeri se bo ta vpliv javljal, se sedaj še ne more presoditi. Kakor povsod drugod, beremo tudi pri industriji aluminija v zadnjem času zelo veliko o mednarodnem karteliziranju.
* * *
Mariborski trg, dne 1. oktobra 1927.
Slaninarjev je bilo 32, kmečkih s krompirjem in drugo zelenjavo naloženih voz je bilo 40, s sadjem naloženih pa
6.	Trg je bil dobro založen, pa tudi prav dobro obiskan. Cene so se v splošnem malo spremenile, pač pa so se cene krompirju in zelenjavi znatno znižale. Tako se je prodajalo goveje meso po 10 do 15, telečje 12 do 20, svinjsko 15 do 30, ovčje pa po 8 do 10 Din kg. — Perutnine in drugih živali to pot ni bilo mnogo na trgu. Cene so bile skoraj neizprenienjene, kakor pretekli teden. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 1.25 do 2 Din, solata 0.50 do 3, kislo zelje 4, kisla repa 2, čebula 1.50 do 2.50. Česen 7 d 10, maslo 40 do 44. kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35 Din kg, ohrovt 0.50 do 1.50, zeljnate
glave 0.50 do Din. — Sadje: jabolk**
in hruške 4 do 10, češplje 6 do 7, suhe 10 do 12, breskve 6 do 8, grozdje 8 do 14 Din kg, limone 0.75 do 1 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 28. septembra je bilo 8 voz sena, 3 voze slame; v soboto 1. oktobra pa 7 voz sena in 2 vo/.a slame na trgu. Cene so bile senu 60 do 75, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg.
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
nalfineiši in naiokusneiši namfs-it fcis Iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higijenižno najmoder-neje urejena kisarna v JugosSaviii.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr.
Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan* skl Journall, glavne knjige, blagajniške knjige« vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam n«dl s we’8ml prvovrstnimi i^o^-lkl najugodneje
V V
»JANEŽIČ, Ljubljana
Florijanska tiSIce. 14
knjlgoveanlca, Industrija šolskih zvezkov In trnovskih knjig.
Na velUto I
Na malo I
Tiskarna MERKUR, Ljubljana
trg.-lnd. d. d. - Simon GregorJičova ulica 23
sa priporoča la tisk vsakovrstnih tiskovin sa trgovca, obrtnik«, Industrije® In urade. -• Lastna knjigovaznl«®
Veletrgovina
kolonij alne In Špecerijske robe
IVAH MU
LJtSBLjJANA
ZALOGA sveže pražene kave# mletih dISav *n rudninske vode.
Točno m solidna postrežba I
Zahtevajte cenik!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVUBNA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, ustanovljena
1309.
Ddnttkt glavnioa:
Din 50,000,008*-
Rezervni sakladi mA
Dla 10,000.000*-
BroSIca
KS—,
Gorica
Kranj
LOflaM
PODRUŽNICI IN
Movooiosto II Rakak
Maribor Matkovli Novi Sad
Provaljo
Ptuj
Saraiovo
Slovanjflradac
sr:
S« priporoma u v« v Banino stroko spodoloto pošlo.
Brzojavni naslov: Danka Ljubljana Telefon štev. 3881, 2413, 2502, 2503.
Ureja dr. lVJUt PLE88. - 1* TTgovrto-lndu*trlj»lco d. d