71. številka.
Ljubljana, v torek 29. marca.
XXV. leto, 181)2.
Eahaja *aak dan iwe#«r, iiimEi nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati ca avstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca CetrfleU 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za* Oznanil a plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se ocnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. L'. IJpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. ii. ohčlnutvo nl|tidn<» vaHiino na novo naročbo, atare K°a|>ode nnročulke pa, katerim bo potekla koncem meneča naročnina, prosimo, da jo o pravom čaau ponove, «la poli-l|an|e ne preneha in da dob« vee Atevllke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja %m l.|nbljannke naročulke bres poallja«
n|a na doni *«c leto . . .  «1*1.1»*— I Četrt leta  t . «ld.»-»0 Pol leta ...    „    0-50 | Jeden meaee.     ,, l-IO Za poillJan|e na dom ae rainia I« kr. na meaee* »O kr. ca četrt leta. H pošiljanjem po polti veljat Vco leto . . . gld. 1»-— I Četrt leta . . . Kl«l. 4 — Pol leta ...    ii    S*—I Jeden meaee .    L 1-40 gaV~ Naročaje se lahko x vaakisa dnevom, a U kratn ae mora poalntt tudi naročnina, drugače ae ne osi ramo na dotično naročilo.
UpravništvoSlovenskega Naroda".
Šolske razmere na Spodnjem Štajerskem.
Maribor, dne 25. aušea 1892.
Menda ni predmeta, o katerem bi se mi Slovenci imeli toli pritoževati in urno se v istini toli pritoževali, kakor o Šolskih razmerah. Gotovo se nam baš Da tem polju gode najveće krivice. Ne glede na to, da je slovenščina od visokih šol popolnoma izključena, Se Blovenske srednje šole nimamo, da, izimši kronovino Kranjsko, menda niti jedne popolnoma Blovenske ljudske šole. Kavno na šolskem polju, na polju izobrazbe naše mladine, skušajo naši nasprotniki v zvezi z nam „toliko prijazno" vlado doseči največe uspehe za germanizacijo. Oni spoznavajo, da je baš omika tisto netilo, iz katerega se uname plamen narodne zavednosti, plamen ljubezni do naroda in domovine. Naši nasprotniki računajo pri tem svojem delu tako-le:
Ako usiljujemo Slovencem pri vsaki priliki nemške šole, slovenske jim pa zabranjujemo, bode se gotovo vsaj nekaj slovenske mladine, ako že ne ponemčilo, pa vsaj navzelo nemškega duha in mržnje in zaničevanja do svojega naroda in do svojega materinega jezika, t. j. ako v nemških šolah iz slovenskih otrok ne vzgojimo Turkov, pa vzgojimo vsaj renegate, poturice, ki so huji od Turčina. Kjer se nam pa to ne posreči,  tam  pa dosežemo vsaj
toliko, da ostane slovenska mladina v teh šolah ponemčevalnicah neomikaua in neizobražena, da se potem ali ne bo zanimala za nobeno duševao gibanje, ali pa da se bode vsled tega kdaj lože dala preslepiti in pridobiti za nemškutarijo. In ko bi nam celo ta nakana spodletela, to pa dosežemo na vsak način, da Slovencem z nemškimi šolami, ako ne zapremo, pa vsaj otežimo pot do vidje omike, da Slovenci ne morejo producirati potrebnega ra-zumništva, da vsled tega ne morejo zasesti vseh onih mest v javnem življenju, katera jim pripadajo, in našim sinovom so mastne službe zagotovljene; kajti na prazno mesto pride gotovo tujec, Nemec, ki bode potem porabil ves svoj upliv v prospeh blažene Germaoije.
To so nakane naših nasprotnikov na Šolskem polju; v vseh treh smerih delujejo naši nasprotniki z združenimi močmi, sistematično in s pomočjo vlade na to, da  bi izpodrinili  in uničili slovenski živelj.
Da se v mestu Mariboru v vseh ljudskih šolah, izimši vadnico, celo leto ne sliši slovenska besedica , dasi je tudi v mestu, osobito v Magdalenskem predmestju, mnogo slovenskih otrok, tega mi ni treba poudarjati. Znano pa je tudi, da je Maribor, ta trdnjava germanizatoričnih teženj, obkrožena s celim vencem šulfe. ajuskih šot kot manjših trdnjavic. Kake bo te šulferajnske šole, o tem se je že mnogo pisalo in govorilo. Večina dece ne ume besedice nemški, in veuder je pouk izključno nemški. Deca obiskuje te šole, ker je kak zagrizen nemškutar svojim vinrearjem in dolžnikom zapo-vedal, da imajo svojo deco v to šolo pošiljati ali pa ker se ji delijo, ali vsaj obečajo, zastonj knjige, obleka in druge stvari. Seveda šulferajn v svoji premetenosti obrača svojo pozornost v prvi vrsti na one šole, pri katerih drugi činitelji ne opravljajo njegove naloge v popolno zadovoljnost majke Ger-manije. Žalibog moramo reči, da je tukih slučajev okoli Maribora le prevez, o katerih šulferajn nima posla, ker ga drugi činitelji prehitijo, tako da šul-ferajnu ne preostaje dela.
Mariborski meščani podjarmili so takorekoč gospodarski že vso okolico, in tako imajo tudi jedino le oni odločilno besedo v občinskih in krajnih šolskih zastopih vseh občin okoli Maribora. Isto tako pašujejo popolnoma samovoljno v okrajuem šolskem svetu. Da pa ti ne pozabijo skrbeti za to,
da se poučuje dovolj v nemščini, je pač umevno. Okoli Maribora so občine, v katerih niti 10% prebivalstva ne ume nemški, in vender je šola isto tako nemška, kakor kj»>na Gorenjem Štajerskem. Kaki uspehi se v takih šolah dosežejo, o tem se je pred kratkim naš deželui šolski nadzornik sam prepričal. Prišel je nadzorovat popolnoma nemško trirazredno ljudsko šolo v Ilidvanju pri Mariboru. V najvišjem oddelku upraša dečka, ki je že 8 let obiskoval to šolo, in jo ima torej kmalu zapustiti, kako bi on poročal pismeno svojim roditeljem, da ima izstopiti iz šole, in da bi se rad poprijel urar-skega obrta. Deček se je silil, z veliko težavo nabral v svojem spominu nekaj posameznih nemških besed, a jih ni znal spraviti v sklad. Potem mu reče deželni šolski nadzornik, da naj topove slovenski, ako ne zna nemški. In glej, deček je prav gladko odgovarjal, in deželni šolski nadzornik je sam izrazil svoje začudenje nad tem, da deček, ki nikdar ni bil v kaki slovenski šoli, pač pa 8 let nbiska-val popolnoma nemško in še celo trirazredno šolo, govori mnogo gladkeje slovenski nego nemški. Dalje reče deželni šolski nadzornik v prvem razredu iste šole, naj ustanejo oni, ki znajo nemški, a vse obsedi. Potem zaukaže, naj ustanejo vsi oni, ki znajo samo slovenski iu hipomo skoči vse po koncu. Zda) upraša deželni šolski nadzornik navzočo učiteljico, ali nima nobenega Nemca mej učenci, in ta mu odgovori: Pač, jeden je tukaj, ki je prišel z Zgornjega Štajerskega. Potem je govoril deželni Bolski nadzornik s tem jedinim Nemcem, pa se je kmalu prepričal, da se je nemški deček mej slovensko deco naučil slovenski, a slovenski otroci se v nemški šoli uiso naučili nemški. Ko bi vender minister Gauč bil kdaj navzocen pri taki inspekciji! Ali ni to prava ironija ljudske šole? A zdaj, ko je bilo na tej šoli razpisano nadučiteljsko mesto, namestil je dede žel ni šolski svet prosilca, ki je bil sicer mej vsemi prosilci najmlajši, katerega je pa priporočalo to, da je trd Nemec, in da bode, kakor ve to povedati „Marburger Zeitung", marljivo deloval v zmislu germanizacije. Ali se ne doseže s takimi šolami to, kar smo zgoraj omenili, namreč, da ostane slovenska mladina brez omike, brez izohrax.be iu da je vsled tega nezmožna, udeležiti se kakega društvenega življeuja in gibanja ?
Konce prib.)
LISTEK.
Materino srce.
(( e5ki spisal K. Jelinek, poslovenil —.) (Dalje.)
Iz tega vsaj vidite, da me tam v teh straneh niso zadrževale v svojem objet j i le željne prijetnosti — mazur in polone/a l Ne, ne, neredko požrl sem dobrovoljno tudi trpek društveni požirek. To spada k celoti.
Ali da pridem k reči sami.
V sodno sobo uvela me je stareja dama, zelo izvedena in naobražena. Peča se s psihologičnimi študijami in vsled tega udeleževala se je prav često sodiških obravnav.
Prišla sva o pravem času. Skoro ob jednem z nama uetopili bo sodniki in zasedli takoj zeleno mizo. Ob strani stalo je sv. razpelo. Tudi zagovornik je zavzel mesto.
V neveliki sobi, napolnjeni z občinstvom raznih vrst, nastala je nanagloma tihota.
Potem so ae odprla trata, in dva oborožena lojaka privedeta zvezanega — zločinca.
Strašen pogled.
Bil je to mlad mož, tope, skoro malo zmešane glave. V tem obličji se ni svetila niti jedna iskra zavednosti, izgledalo je, kakor bi niti ne znalo, kaj se godi. Siva, groba halina jetniška je visela na gromadi pregibljivih človeških kostij kakor breme, katero se prenaša b težavo. Cela ta postava je bila utelešena podoba telesne in duševne bolezni. Vzbujala je bolj sočutje nego odpor, dasi je oko nerado pogledovalo na njo. Sprevoduica moja mi je poše-petala hitro na uho, da vidi v tem človeku le samo zanemarjenost in da je za njegova dela odgovoren tudi malovredni svet, kateri sodi take ljudi, za katere se popreje ni brigal nikdar.
In v resnici bila je njena sodba večinoma opravičena. Za zatoženega pastirja Gregorja Balka ni se brigal do tega trenotka nihče ua celem svetu, stoprav zdaj so izvedeli zanj. Dorastel je na pašniku, na tožni in samotni strmini, kjer niti trava ne raste rada. Nekaj glav živine — to je vsa družba njegova. Ognjišče, na katerem je ogreval otrple svoje ude — to je bila jedina dobrota, ka tero mu je ponujal t.et Sicer pa ga je zasipaval le z bedo, ■ kleto revščiuo, z mrazom, gladom in
zimo. Niti k vojakom ga niso hoteli, ker je bil sključen in suh. Ostal je torej na tej tožni in samotni strmini — in tam mu je bilo ostati do poslednjega diha, do smrti. Tako je rastel, ali do duše njegove ni prodrl niti jeden jasui žarek.
Imel je sicer mater, ali mater staro in ubožno. Ona mu je bila jedina dobrotnica, in on sam je rekel nekoč filozofski, da le ona in krave njegove ^a ue bodejo. Sicer ga pre bode ves svet . . . ljudje in obzor, zima in vihar. Ali ta mati se je starala od dne do dne in naposled ležala na postelji in ni mogla zboljšati bednega življenja sinu z ničemur. Nekdaj, v boljših časib, ko je naprosila še mesto petih — do deset kopejk, mogel je tudi Gregor iti vsaj ob praznikih v krčmo na steklenico žganja, ali sedaj ... da bi on tako dobival kopejke. ..
Doma pa v materini kočici bilo je mrzlo, a halja njegova je bila raztrgana tako, da je skoro z njega padla.
Takov človek je stal zvezan pred nami.
Zatožba se je glasila kratko in tako jasno, da o činu in • okolncstih ni moglo biti niti najmanjšega dvoma.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja, dne 29. marca 1892. leta.)
Ob Vsi2. uri otvori deželni glavar sejo..
Prečita se zapisnik zadnje seje in potrdi brez ugovora. Došle peticije se izroče dotičnim odsekom v pretres. Poročilo deželnega odbora glede deželnega zakona o ugodnostih za nove stavbe s stanovanji za delavce izroči se upravnemu odseku.
Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega o fseka o napravi ceste iz Podpeči do „ Dolgega grabna", oziroma do tje, kjer se združi z gospodarsko, z deželnozborskim sklepom z dne 22. novembra 1890 mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji ■mesta Ljubljanskega in občine Tomišelj nahajajočo se cesto, z dotičnim načrtom zakona. Občini Preserje in Borovnica predložili sta Že lani dotični načrt. Dež. odbor je poizvedoval, vojaška in politična oblast izrekli sta se ugodno. Cestni odbor na Vrhniki ni hotel dati nobene podpore, kar pa ni opravičeno, zatorej je začel dež. odbor nove obravnave. Ako bi se pa cestni odbor ne udal, bode deželni odbor obdržal to stvar v evidenci ter se nanjo oziral pri nasvet'h, katere bode stavil v svojem poročilu o popravi ceste pri Stari Vrhniki, da bi se namreč od podpore, katero bi visoki deželni zbor temu cestnemu odboru v ta namen dovolil, odtegnil delni znesek 1000 gld. ter izplačal cestnemu odboru Ljubljanske okolice kot donesek za zgradbo ceste iz Podpeči do Dolgega grabna.
Upravni odsek predlaga, da se vzame na znanje tiskano poročilo deželnega odbora in vsprejme nastopni načrt zakona:
Zakon
z dne.....veljaven za vojvodino Kranjsko, o
zgradbi nove okrajne ceste iz Podpeči do „ Dolgega grabna", kjer naj se spoji z nekdanjo, po sklepu deželnega zbora z dnu 22. novembra 1890. I. mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta Ljubljan-skega in občine Toinišelj ležečo gospodarsko potjo.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28 julija 1889. I., dež. zak. št. 17, tako:
§ 1. V cestnem skladovuem okraji a Ljubljanska okolica" zgraditi je novo okrajno cesto na progi iz Podpeči do „Dolgega grabna", kjer naj se spoji z nekdanjo, po sklepu deželnega zbora z dne 22. novembra 1890 1. mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta Ljubljanskega in občine Tomišelj ležečo gospodarsko potjo.
§ 2. Mojemu ministru za notranje reči je naročeno zvršiti ta zakon.
Pri glasovanju vsprejme se načrt zakona brez debate.
Poročilo upravnega sveta o preložitvi, odnosno delni popravi z Vrhnike čez Staro Vrhniko v Pod-lipo držeče okrajne ceste, se odstavi z dnevnega reda in preloži na dnevni red jedne bodočih sej.
Posl. baron Rechbach poroča v imenu upravnega odseka glede uvrstitve Veltkolaško-Bloške okrajne ceste mej deželne ceste.
Poročilo vzame se na znanje in se konečna rešitev odgodi do Časa, ko bode zgrajena Dolenjska železnica.
Posl. Po v še poroča v imenu upravnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru
Dne tega in tega ob deveti uri zvečer prišel je Gregor Balek domov in, kakor običajno, ni iz-pregovoril niti besede. Stoprav čez nekaj časa je zaklel in nazval svoje življenje pasjim življenjem. Stara mati se je težko vzdignila na postelji, tolažila je sina iu mu prC prigovarjala, naj se ne roga Bogu. Materino prigovarjanje je razburilo sina neizmerno. Prav z jasna jel je divjati, razbil vse, kar je ležalo okolu njega in naposled posegel celo na roditeljico svojo, posegel je tako nesrečno, da je iz materine glave takoj pridrla kri. Nekoliko nenamernih udarcev je zapustilo rdeče sledi na prsih in na životu.
In Gregor je bežal vun ter se ni vrnil več. Zjutraj so ga našli nekje v gozdu; uprašanju, je li on to storil, odgovoril je mirno, da. Prijeli so ga torej in zaprli.
Sodiški zdravnik je spoznal ranjenje nevarnim, a izrekel je upanje, da bode mogoče vzdržati pri živenji staro mater Gregorja Balka. Vsled tega glasila se je zatožba: Gregor Balek je kriv zločina ubijavskega napada na svojo mater.
(Konec prih.)
za podporo za napravo cestnih podrovov mej vasjo Sanabor in Zavetniki. Ljudje v tem okraji so vsled trtne uši v veliki stiski, dobre ceste so jim potrebne za promet. Upravni odsek priporoča, da se nakloni tej občini za napravo teh del podpora 150 gld.
Posl. S u k 1 j e obžaluje, da se ne more strinjati s predlogom upravnega odseka. Zadnjič do* volila se je podpora za neko občinsko cesto, danes zahteva se celo za kanale. Gospodarski odbor v Sanaboru ne zdi se mu kompetenten. Število tacih prošenj bode silno naraSčalo, če bodemu tako radodarni. Govori o pomanjkanji zavednosti lastne Bile, ki se mu zdi velika naša napaka. V druzih deželah bi se kaj tacega ne videlo. Predlaga, da se stopi na dnevni red.
Posl. Lavrenčič zagovarja predlog upravnega odseka. Podelilo se je že več tacih podpor. Prizna na primer potrebo gledališča, a potrata bo mu zdi nepotrebna pri tacih zgradbah. Će se neče tacih prošenj v deželnem zboru, naj se to sklene. Za zdaj naj se pa dovoli občini vsaj 100 gld. podpore.
Posl. PakiŽ je bil osupnjen o govoru posl. Šukljeja. Govori za koristi kmetskih občin, dolžnost ga veže, da se je oglasil proti takemu učenjaku, kakor je g. profesor Šuklje. Priporoča, da glasujejo vsi za te borne groše.
Poročevalec Povše odgovarja na kratko. Će država daje podpore, mora jih tem bolj dajati dežela. Vzdržuje predlog upravnega odseka.
Pri glasovanji vsprejme se predlog Šukljejev in se prestopi na dnevni red.
Posl. Murnik poroča o prošnji županstva v Vipavi za ureditev kanalizacije ob državni cesti skozi trg .Vipavo. Upravni odsek predlaga, da dež. odbor izroči to prošnjo c. kr. dež. vladi v rešitev. Se vsprejme. *
Posl. baron Wurzbach poroča o letnem poročilu deželnega odbora in sicer o § 1.; Potr j en je zakonovih načrtov; o § 2.: Davki.
Posl. dr. Tavčar stavi po kratkem predgovoru pri marg. štev. 3. nastopno resolucijo :
Deželni zbor opazi v tem, da ga vlada leta 1891. nt sklicala k rednemu zasedanju, prelom ustave;
izreka odločni svoj protest, da bi iz tega postopanja vlada v prihodnje izvajala kak prejudicij , ter
zahteva jednako odločno, da se bode deželni zbor kranjski v letu 1892. še jedenkrat ustavnim potom k zasedanju pozval. Deželnemu odboru se naroča, da obvesti o ti resoluciji ministersko predsedstvo na Dunaji. (Konec prih.)
Koroški deželni zbor.
V včerajšnji seji dež. zbora Koroškega poročal je grof Goe-ss o proračunu normalnošolskega zaklada za 1. 1892. V generalni debati oglasil se je prvi posl. Muri ter z ozirom na deželnega glavarja ostentativno naglašanje cesarjevih besed „rair in delo" izjavil, da slovenski narod na Koroškem še vedno ni dosegel tistih pravic, katere mu pri-stojajo po zakonu, in da je zlasti glede šol še vedno prikrajšan. — Nemec dr. U bi je odgovoril, da upošteva dež. šolski svet vse upravičene želje prebivalstva in da ugodi rad, kar se tiče slovenskega pouka, ako se pokaže zato potreba. Marsikdaj pa tega ni mogoče storiti, ker so baje dotične prošnje neosnovane in narejene po navodu posebnih brošur, izdanih v Ljubljani. Dr. Ubl skušal je na to denuncirati »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" in naglašal, da so vse peticije, katere so se odposlale glede šol, umetno narejene, da narod ni o njih vsebini ničesar vedel, da so podpisi ponarejeni in kar je še več takih laž-njivih očitanj. — Dr. Ublu odgovarjal je prav izborao poslanec Einspieler in pobil njega očitanje, da se Želja po slovenskih šolah ni rodila iz potrebe. Jaz — rekel je posl. Einspieler — in posl. Muri živiva mej narodom in poznava njega želje in potrebe dobro. Brošure, katere so se izdale, niso uepo-stavna agitacija, ampak samo navod ondu, kjer ga potrebujejo; isto velja o deputaciji, ki je šla na Dunaj in o 33 peticijah. Pri peticijah ne gre upra-ševati, kdo jo je sestavil, ampak kaj je tam povedano. Podpisi niso ponarejeni; da je le jeden podpis ponarejen, poseglo bi sodišče vmes. Kakor je posl. Ghon v drž. zboru rekel, da ničesar ne varuje, kar se reče z nasprotne strani, tako tudi jaz ne verujem ničesar tega, kar ste iznesli. Posl. Einspieler čital je nato neki zapisnik iz Št. Jakoba v
Rožni dolini iz katerega je razvideti, da so ondu nasprotniki slovenske šole plašili prebivalce s pripovedkami, da pridejo sedaj hrvatski učitelji, da se ne bo nemški jezik več poučeval itd. Na tak način je lahko dobiti podpise za protipeticije. Proti slovenskemu učnemu jeziku agitujejo učitelji in uradniki, tudi oblastva. Ako občine vzlic temu ne odnehajo, je to dokaz, da želi narod slovensko šolo, kakor so tudi nebrojne prošnje, pritožbe in re-kurze od 1. 1874. do današnjih dnij dokaz, da agitacija ni narejena umetno, ampak da je vznikla prav iz naroda. Posl. Muri izrekel je Željo, naj ravna deželni šolski svet s slovenskimi učitelji pravično in tako, kakor z drugimi, da ne bodo slovenski učitelji vsled vednih preganjanj morali be žati iz dežele. — Dež. predsednik baron Schmidt-Zabierow je ugovarjal posl. Mu riju, češ, da mukaj takega ni znano, da se ni zgodilo, na kar je posl. Muri postregel dež. predsedniku z imeni dotičnih učiteljev, ki so morali bežati iz dežele.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 29. marca. Veškonemška sprava. Nemci se nikakor ne morejo potolažiti, da je vlada kar tako na kratko ustregla večini deželnega zbora češkega ter odnehala od punktacij. Zlasti jih boli, da vlada neče ničesar storiti, 8 čimur bi mogla faktično dokazati dobro voljo svojo. Vse pisanje levičarskih glasil je dokaz, da stranka še ne ve, kaj naj stori. Glede grofa Kuenburga pravijo ofici-jozna glasila, da njega punktacije ne brigajo čisto nič, ker ga tedaj, ko so se sklenile, še ni bilo v mintsterstvu. To je odgovor na prašanje, jeli bil grof Kuenburg zadovoljen z vladno izjavo. Kratek odgovor!
Nadškofijski kapital Zagrebški.
Škof Gašparić, dosedanji generalni vikar in upravitelj Zagrebške nadškofije, je na smrt bolan, in kapitel je bil primoran voliti novega generalnega vikarija. Izvoljen je bil v soboto 68 let stari kanonik PavleSič, ki je že povsem onemogel in za vodstvo vikarijatskih poslov povsem nesposoben. Faktična upravitelja sta kanonika Rački in Vučetić. — Vest, da bode imenovan Zagrebškim nadškofom madjarski benedektinec Haudegb, kakor je poročal »Slovenec", je povsem neutemeljena.
Vitanje države.
Sltuvacija v Srbiji.
Politična situvacija na Srbskem je jako zamotana. Radikalni klub je v nekaki krizi; danes se poteza za to, jutri za to. Pasić se je srečno iz-kobacal iz zagate, v katero ga je spravila liberalna interpelacija zaradi očitane mu veleizdaje. Sedaj je objekt raznim napadom regentatvo, ker še vedno ni vsprejelo demisije vojnega ministra Praporčeto-vića. V radikalnem klubu napi vali so sicer Že novemu vojnemu ministru, toda imenovan še ni, kajti regentstvo ne mara na to mesto poklicati radikalca nego hoče vzdržati na njem svojega zaupnega moža. Bržkone bi regentje radi spravili polkovnika Milo* vana Pavlov ća, velikega sovražnika radikalcev, v ministerstvo. — Radikalni klub izgubil je mimo Katic« še nekaj drugih odličnih članov, a sedaj je izstopil tudi Rajko Tajslć.
Francoska zbornica.
Pred kratkim dogodili so se v nekaterih cerkvah veliki izgredi, ker so duhovniki govorili o socijalnih težnjah in sploh o Franciji in o republiki na nedostojen način. Ti izgredi prišli so v zadnji seji francoske zbornico v razgovor in prouzročili strastno debato. Pri tej priliki oglasil se je tudi naslednik umrlega ikofa Freppela in sicer na način, ki je vzbudil splošno pomilovanje, ker novi poslane'; je jako vulgaren kričač. Ministerski predsednik Loubet je izjavil, da je naročil sodiščem strogo preiskavo. Radikalec Picbon govoril je jako ostro. Ako se duhovniki — je rekel — ne morejo ogibati politike, je to njih stvar, narod jih pa zato ne bo plačeval. Končno prašal je Picbon vlado, ali hoče začeti večni boj proti klerikalizmu, čemur je zbornica burno ploskala.
NemUki državni zbor.
V zadnji seji spravil je poslanec Richter zadnjo ministersko krizo v razgovor in rekel, da je po njegovi sodbi rešitev krize nesrečna. Potezal se je tudi za pravo parlamentarno vlado na Pruskem in za ustanovitev samostojnih državnih ministerstev. Grof Caprivi je zagovarjal rešitev krize, rekši, da je sedanja ureditev porok za stabilnost razmer. Po grofu Capriviju govorili so še načelniki posamnih Btrank ter izrekli državnemu kancelarju popolno zaupanje. Posl. Liebknecht. znani socijalist, govoril je proti militarizmu in omenjal znanega ukaza princa Jurija saškega. Tudi glede aneksije Alzacije in Lotaringije gororil je Liebknecht in rekel, da je bilo to pravo pravcato hudodelstvo, vsled Česar je predsednik poklical govornika k redu.
Dopisi.
Iz Izubijane dne 28. marca. [Izv. dop ] (Naše kranjske hranilnice nemčurska nadutost.) Preteklo soboto priobčil je naš uradni list seznamek prispevkov, katere je naklonila kranjska hranilnica iz čistega dobička preteklega leta za dobrodelne namene. Leto za letom opazujemo že, da je vsakoletni ta seznamek nesramen udarec v lice našega naroda, čegar denar uemški gospodje po velikem delu poklanjajo najopasnejšim sovragom slovenske stvari. Ker pa 95% kranjskega prebivalstva ne morejo popolnoma prezreti, nam zopet na najbreztaktnejši način kažejo svojo ljubezen do nemštva in svojo mržnjo do „inferiornih1* Slovencev. Da je tudi letos tako — evo Vam dokazov: Nemškemu „Schulvereinu" dovolili so zopet „den Hbchstbetrag" od 5000 gld., katerega pa so umetno povikšali še s tem, da so še posebej votirali za Ljubljanski otroški vrt 150 gld., za nemška otročja zabavišča v Kočevji, Tržiči in Za-gorji po 50 gld. in konečno za Ljubljansko šul-vereinsko čolo pa 100 gld. Nemška glasbena šola filharnioničnega društva dobi 600 gld., ona naše .Glasbene Matice" pa 200 gld., slovensko Talijo ošabno prezirajo, nemški „smiri", ki je preteklo zimo v redutni dvorani ad absurdum dovajala potrebo nemškega gledališča v Ljubljani, pa so drage volje podarili 200 gld. Če vse to ni impertinentna demonstracija zoper narod, kateremu ima hranilnica zahvaliti svoje življenje, potem resnično ne vemo, kako bi nazvali tako početje. — Toda kdo naj se čudi tej breztaktnosti pri gospodi, ki še celo — huma nit. eto postavlja v službo svoji germanski nadutosti. Ljubljanska nižja gimnazija šteje meroma trikrat toliko razredov in desetkrat toliko učencev nago Kočev.ska, na zadnjem zavodu imajo Štipendij, da jih komaj oddajejo, dočim se pri nas v Ljubljani šola obilica revežev, ki jih le javna milost obvaruje lakote. To je dognana stvar in vender dovoljuje kranjska hranilnica za podporo revnih učencev na nižji gimnaziji v Ljubljani isto vsotico 100 gld., kakor za Kočevski zavod. Ravno toliko dobi tudi višja gimnazija v Novem mestu in le 200 gld. višja gimnazija v Ljubljani. Ako se za podlago vzame Kočevskemu zavodu darovana svota, tedaj bi morala dobiti pri nepristranski in pravični razdelitvi višja gimnazija v Ljubljani vsaj 1000 gld., ona v Novem mestu in nižja Ljubljanska pa vsaj po 500 gld. A za pravico so slepi kranjske hranilnice gospodarji in odločilno jim je le to, je li revež Slovenec ali Nemec. Le tako je mogoče umeti povedano iu pa to, da dobe revne nemške učenke mestne dekliške šole v Ljubljani 150 gld., revico na jednaki slovenski šoli pa le 100 gld. Vse to so pa le najbolj kričeči slučaji iz uvodno omenjenega seznam ka. — Zaradi tistih par stotakov teh vrstic nismo napisali in ako bo šlo po našem, tedaj naj bi obdarovana narodna društva pred noge vrgli nemškim gospodarjem slovenskega denarja tiste revne miloščine. Par stotakov nas pa tudi še ne bo ponemčilo. Pač pa je treba jedenkrat za vselej in „in perpetuam rei memoriam" na zid pribiti nesramno početje stranke, s katero naj bi se po nasvetu naših elastiko v najbolje spravili! Naj nam le pljujejo v lice, gospodje hraniluičui, tudi žanje prišel bo prej ali slej sodni dan, ko jim bo v ušesih zvenel spomin na njih sedanjo breztaktnost in nesramnost. Za sedaj pa je toliko gotovo, da se naši Nemčurji niso ničesar naučili v politični šoli zadnjih let iu onim našim politikom, ki še vedno trde, da nem-čurska naša stranka pričenja uvidevati, da jej ne gre hegemonija iu da je pripravljena do poštene sprave, onim politikom kličemo zategadelj v spomin besede krmarja filozofa v jednem kapitana Man vata romanov, glaseče se: Es ist allerdingB Thatsache, (Ihss man aus einem Schvreinsohr keine seidene Bbrse machen kann.
Več »mladih* rodoljubov.
Iz lMu|u 28. marca. [Izv. dop.] Odbor »Slovenskega pevskega društva" v Ptuj i je v zadnji svoji seji določil za letošnji .Veliki koncert" v Šoštanju dne 14. avgusta 1892 sledeče pesmi:
Mešani zbor: Volarič: »Grajska hči", Foester: »Ljubici", Vilhar: »Domovini".
Moški zbori: Nedved : .Avstrija moja", Nedved: »Veuec slovanskih pesni", Foester: »Gorenjski slav-ček" s spremljevanjem godbe.
Večinoma smo te pesni že lansko leto razposlali. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomankovalo, prosimo p. d. g. poverjenike,
naj se v tem oziru nemudoma obrnejo na odbor »Slov. pevskega društva" v Ptuji, da se zamorejo pesni vežbati prej ko mogoče.
Ob jednem prosimo gg. poverjenike, naj delujejo na to, da bo letošnji koncert presegal vse slav-nosti, kar jih je že društvo priredilo.
Vsa slavna društva pa še jedenkrat uljudno opozarjamo na to slavnost ter jih prosimo, naj se je v ogromnem številu udeleže.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo IX. sejo. Pri resoluciji dr. Tavčarja, katero prijavljamo na drugem mestu, bila je kratka debata, katere so se udeležili dr. Tavčar, deželni predsednik baron W in kler in deželni odbornik Murnik, ki sta branila prvi vlado, drugi pa postopanje dež. odbora. Resolucija izročila se je upravnemu odseku. Poslanec Pfeifer imel je daljši govor o vedno rastočih davkih in o čudoem načinu, kako se časih iztirjavajo. Sicer so se obravnavale razne peticije. Seja zaklučila se je ob 2. uri.
— (Častitim p. n. naročnikom) uljudno naznanjamo, da smo današnji številki pridejali poštne nakaznice ter prosimo vse one častite p. n. naročnike, katerim ta mesec naročnina poteče, oziroma je Že potekla, naj se blagovole poslužiti priložene nakaznice. Oni častiti p. n. naročniki pa, kateri so že naročnino plačali, naj priloženo nakaznico blagovole porabiti pri prihodnjem poteku naročbe. Istotako se lebko vsi oni častiti p. n. naročniki, katerim smo poslali »SteiiBki koledar", po-služijo te nakaznice ter nam vpoSljejo za istega znesek 28 kr.
— (Vojaški zdravniki izstopili so) — kakor poroča »Gr. Tp." — po višjem naročilu iz društva zdravnikov za Kranjsko, ker se jim je pri zadnjem zborovanju hotela ugovarjati pravica, vde-ležiti se posvetovanja o bodoči osnovi zdravniške zbornice in glasovati o tej zadevi.
— (Odbor »Glasbene Matice") naznanja vsem pevskim društvom in drugim pevcem, da je druga izdaja I. lavorike, obsegajoče 42 raznih slovenskih pesmi za moški zbor, gotova in da jo je dobiti v društveni zalogi. Cena 4 zvezkom znaša 2 gld. brez poštarine.
— (Ne želi svojega bližnjika žene,) tako veli 9. božja zapoved, katera se je na jako neprijeten način v spomin poklicala pretekli petek sinu nekega višjega in zlasti v zadnjem času muogo imenovanega tukajšnjega dostojanstvenika. Ta go-spodič seznanil se je bil nekoliko natančnejše nego potrebno 8 soprogo nekega našega someščana, čigar posel je v tesni zvezi z jedno najneprijetnejšib laz človeškega življenja. V petek zvečer sta v tihotnem kotičku ravno premišljevala o .ljubezni rajskomili", kar se prikaže mej durmi — podoba goljufanega soproga, čigar strmečim očem se je kazal prizor, izključujoč vsak dvom. Krščanska ljubezen nam prepoveduje popisati več podrobnosti dramatične scene, ki se je sedaj razvila in le toliko smemo povedati, da sta igrala največjo ulogo roka soprogova in — lice ljubimčevo. Kakor čujemo, vršil se bo zadnji akt te tragedije pri sodišči, iu tudi to se nam poroča, da bo odbrano za to stvar najbrže sodišče v — Kočevji.
— (Predavanje v Spodnji Šiški.) S predavanjem o fotografiji (v nedeljo 27. t. m.) gosp. Gustava Pirea v Šišenski čitalnici končala se je takozvana zimska sezona. Zaključek vreden je bil začetka z leno »Vodnikovo besedo", preprijetnim pevskim večerom ter nadaljevanjem s tremi znanstvenimi razpravami gosp. kustosa MUllerja o .barju" in poučnim predavanjem g. tajnika c. kr. družbe o kmetijstvu in fotografiji. Fotografija je obče znana obrt, oziroma umetnost in celo zabava. Da pa spada nje pričetek vi. 1841, — da so veleumni, slasti francoski kemiki, iznajdbo angleškega učenjaka srečno zasledovali in /.boljšali in da je k napredku mnogo pripomogel naš rojak g. duhovnik »Puhler", da je znanih do sedaj le 63 prvin (elementov, iz kojih je sestavljeno vse, kar je v naravi« isto tako, kakor se piše jua milijone besed rasnih jezikov na vesoljnem svetu le z 24—25 črkami,) te zanimivosti zvedeli »mo večinoma šele iz gosp. Pirca uvodnega govora. Gosp. Pire je sam fotograf za zabavo, že 13 let. V predmetu je torej skušen in popolnoma poučen. Po razlaganji upliva eolnčne svetlobe, nje sedmerih barv, katere nam očitno mavrica kaži, razkazoval je gosp. svoje lične
stoje ali aparate za fotografi ran je in razmotrival na drobno in jasno načine, kako se slike (fotografije) delajo in tako je celo mogoče bliskoma hitro vjeti podobo letečega ptiča, dirjajočega konja i: t. d. Z glasno pohvalo in toplimi besedami zahvale odslovili so obilo zbrani društveniki požrtvovalnega govornika, gospoda tajnika c. kr. kmetiske družbe.
— (Odlikovanje.) Gosp. Ambrož Poniž, uadučitelj v Rifenbergu, dobil je sreberni križec s krono za zasluge.
— (Slo ve usko pevsko društvo v Ptuji.) Opozarjamo vse člane in prijatelje društva na današnji dopis iz Ptuja .
— (Finančna straža v Žalcu.) Z dnem 1. bodočega meseca bode se nastavil v Žalcu oddelek finančne straže, ki bode opravljal službo v sodnijsketn in davkarskem okraju vranskem iu v nekaterih občinah sodnijskega in davkarskega okraja celjskega.
— (Deželni shod štajerskih socijalist o v,) napovedan na dan sv. Jožefa, prepovedala je bila redarstvena oblast, vsled česar so prireditelji sklicali v nedeljo splošen delavski shod, h kateremu so imeli pristop samo povabljenci. Mej zborovanjem prišel je policijski komisar z nekaterimi detektivi, a reditelji so mu ubranili ustop, ker so navzočni samo povabljeni goBtje. Komisar ukazal je v imenu redarstvene oblasti, da se morajo navzočniki nemudoma raziti, čemur so delavci po kratkem obotavljanju ustregli. Na shodu je bilo tudi mnogo slovenskih delavcev.
— (Kriza v Goriškem mestnem odboru.) Vsled nasprotstva župana Maurovicha, kije v dež. zboru glasoval proti nameravani železniški progi Ronke-Tržič-Červinjau, nastala je kriza v mestnem zastopstvu. Mnogi veljavni mestni odborniki, ki so ob jednem tudi deželni poslanci, izstopili so iz mestnega odbora, tako baron Kitter, dr. Verzegnassi iu dr. Venuti. Položaj župana je- baje zelo omajan in se bode skoro gotovo moral mestni zbor razpustiti.
— (Slovenska šola v Gorici.) Tudi v Gorici se bode sestavila posebna komisija, ki bude pod predsedstvom c. kr. mestnega šolskega nadzornika prot. Culot* razpravljala o zadevi slovenskih šol v Gorici. Poleg dveh zastopuikov mestnega odbora udeležila se bodeta tudi dva zastoonika roditeljev, ki so podpisali dotično prošujo. Radovedni smo, bodo li Goriški mestni očetje tudi posnemali vzgled svojih Tržaških tovarišev?
— (Samomori.) V Trstu ustrelila se je 191etna gospa Jule 14 a s si. Pognala si je tri krogle v glavo. Omožena je bila še le dva meseca. Tudi njena mati končala si ju sama življenje, skočivši skozi okno na cesto. — Neki 161etni realec se je hotel v »boschettu" ustreliti, pa se je le ranil in mu je doktor T. izvlekel kroglo iz rane. Tako mladi samomorilci so pač žalostno znameuje časa !
— (LI o y d o v parobrod »Archidu-chessa Carlotta") obtičal je na potu iz Benetk v Trst pri San Servigliu na suhem. Potovalce, katerih je bilo 37, prevzel je Llovdov parobrod »Oreste".
— (Na Reki obesil se je) mestni odbornik Antonio Balf, obče spoštovan meščan. Uzrok samomoru ni zuau.
— (Zanimiva pravda.) Roditelji bivšega avstrijskega častnika Napoleona Lukšiča, rojenega Karlovčana, ki je našel smrt v Kongovski državi pri ekspediciji Stanleyevi, hočejo tožiti Stanleva za odškodnino Več Londonskih odvetnikov se je baje že pouudilo, da prevzamejo pravdo iu pokrijejo vse strošku iz svojega, ako se jim zajamči jeden del vsote, katera se bode zahtevala kot odškodnina.
— (Nesreča.) Po neprevidnem ravnanji z revolverjem ranil je posestnik Anton B. v Buzetu v Istri svojega osemletnega sina. Strel se je iz-prožil in zadel sina v glavo, da so težko ranjenega morali prenesti v bolnico v Trstu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu44:
Trst 29. marca. Policija zaprla nekega iz Carigrada došlega tujca, ki je imel v svoji prtljagi osem diiiamitnih patron, glede katerih provenijencije ni dal zadostnega pojasnila.
Gorica 29. marca. V Št. Petru zasačili so družbo ponarejevalcev denarja, v kateri so bili mnogi Gori rani.
Bruselj 29. marca. Minister unanjih zadev, Chimav, danes umrl.
Berolin 29. marca. V parlamentarDih krogih se govori, da bode odstopil minister Botticher ter namestu njega prevzel pod-predsedstvo v ministerskem svetu finančni minister Mi-jiicl, kar bi se moglo zmatrati za koncesijo narodnoliberalni stranki.
London 29. marca. „Times" priobčila brzojav iz Pariza, da je 30 % v Parizu živečih tujcev ostavilo mesto iz strahu pred dina-mitardi.
Razne vesti.
* (Mensa academica.) Akademični senat na Dunaji se je zopet začel resno pečati z ustanovitvijo splošne jedilnice za dijake. Predsednik sploš nega dijaškega podpornega društva dr. Hoffman se zavzema že več let za to idejo in je imel z vse-učiliškim rektorjem profesorjem Eksnerjem pogovore o tej zadevi ter je dobil pooblasilo, da na podlagi predloženih punktacij dožene stvar z akademičuim senatom.
* (Dar ruskemu carju) Več veletržcev Pariških sklenilo je pokloniti ruskemu caru kot znak spoštovanja srebrno ploščo, na kateri so udolbeni potomci Nikole I. Plošča ima zlat okvir in je okrašena z dragocenimi kameni in sličicami. Dar se bode caru izročil v teku tega neseca. Deputacijo Pariških veletržcev vodil bode pred carja poslanik grof Montebello.
* (Henrik Ibsen,) slavni norveški pisatelj, praznoval je te dni svoj o4. rojstveni dan. Po večletnem bivanji v inozemstvu praznoval je ta dan zopet jedenkrat v domovini. Biva zdaj v Kristijani ji.
* (K o zali jo Schueider,) pomiloščeno morilko služabnic, odvedli so v kaznilnico v Neu-dorf, kjer bode zaprta vse svoje žive dni. Pri odhodu ni se kazala posebno žalostno.
* (Anarhisti v Parizu.) Te dni zaprli so v Parizu necega človeka, ki je hotel ustopiti kot služabnik v aristokratični klub, da bi otroval pijače, katere bi pili Člani kluba.
* (Obsodba.) Zaradi znanih krvavih izgredov, ki so se vršili dne 1. maja lanskega leta v Rimu, izrekla se je te dui obsodba. Poslanec Ci-priani in neki Palla obsojena sta na dve leti in 8 mesecev zapora in na globo 1500 franko?, nemški dijak Korner na jedno leto zapora in globo 500 frankov, 49 zatožencev bilo je obsojenih v kazui od 2 leti in 3 mesece zapora in 1500 frankov globe do 25 dni zapora. Deset zatožencev bilo je oproščenih.
Zavarovalne stvari.
Zavarovalno društvo „Ths Gresham" v Londonu. Letno poročilo o 48. upravnem tetu, zvršiv-3em se dne 30 junija lb!H, katero se je bilo izročilo dne 26. jnnuvarja 1892 rednemu občnemu zboru delničarjev, je izšlo v tisku. Iz njega posnamemo nastopne podrobnosti. Uspeh minolega leta je jako ugoden. V tem času došlo je društvu 7589 zavarovalnih ponuib za fr. 61,879 000'—, a vspre-jetih je bilo 6628 ponudb za fr. 52,717 400 — in izdanih toliko polic. Dohodki od premij, odbivši za vzvrantno zavarovanje iznašajo fr. 15,999 978 02, v kateri svoti je fr. 1,831.148 75 premij prvega zavarovalnega leta. Bilancija o obrestnem računu znaša fr 4,725,285.94 in pnklopivši jo dohodkom od premij, znašajo letni dohodki društva frankov 20,725.258'96. Na zapadle zavarovalne police izplačalo se je v tem letu lr. 8,849.176-87. Tirjatve iz oskrbovalnih in mešanih zavarovalnih pogodb, katere so zapadle, znašajo IV. 1,212 739 48. Za nakup polic se je izdala svota fr. 1.339.855 31. Zavarovalni in rentni zaklad sta se povišala za frankov ♦J.036.893-95. Vkupna svota aktiv je znašala koncem upravnega leta fr. 117,550.796-67 Kapitalije naložene: fr. 1,480 098-65 v vrednotah angleške vlade, fr. 539,819 75 v vrednotah indijske in kolonijalnih vlad, fr. 17,487 539 80 v vrednotah drugih držav, fr. 56,261715 02   v  zadolžnicah  železnic in
drugih podjetij fr. 16,680.363 54 v hišah, mej katerimi je omeniti diuštveni hiši na Dunaji in v Budimpešti, fr. 5,333 984 48 v hipotekah in v raznih drugih vrednotah fr. 18,518 663.27.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja Be priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „MolI-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prcbavljenja. Originalna škatljica 1 gld. s. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu podpisom. Manj od dveh Škatljic se ne pošilja. 1 (42—5)
i
„LJUBLJANSKI ZV0I"
•toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
I
TllJCl:
28. marca.
Pri Malleis llirch, NenmUnz, Wagner, Lemberger % Dunaja. — Prinz, Miacola iz Trsta. — Kosina iz Ribnice. — Jarman s Krškega. — Koćevar iz Maribora. — Wald-Btein iz Prage
Pri Nionii: Pertl, Schwab, Krieshaber, Mandl z Dunaja. — Venrel iz Sodralice. — Fodermsver iz Celja. Karpelea ie Prage.
Pri MVHtrl|Mkeni cesarju: Delak iz Reke. — Maver iz Dalmacije.
Pr iiHvarNkriu tlvoni: Ambrožič iz Domžal.
Umrli so v IJtihlJaiil:
27. marca : Terezija Šukovtf, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta št. 7, kap. — Helena Jenko, zidarjeva vdova, 65 let, Karlovska cesta št. 24, pneumonia. — Ana Gril, delavka, 39 let, Hrenove ulice št. 16, pneumonia.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrom v mm.
3 § 30 1 5*	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	736*1 mm. 735 l mm. 7336 mm.	90o C  |Si. jzh. 11 -2° C   si jzh. 90° C   si. jzh.		dež. obl. d.jas.	0-20 mm. de J j a.
Srednja temperatura 9*7°, za 3*6° nad noruialom.
^>-UL23.aJ-3lcsL borza
dne 29 marca t. I.
včeraj
Papirna renta.....gld. 94*30
grebrna renta..... „      93-70
/.lata renta......„ 11070
5°/o marčna renta ... „ 102*70 Akcije narodne banke . . „ 979*— Kreditne akcije   ....     „ 309*75
London....... « 118*70
Srebro.......,      —■—
Napol........„ 9-42
C. kr. cekini.....„ 5-61
Nemške marke    ....     „ 58*05 4°/, državne sreike iz 1 1854  .    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100 „
Ogerska zlata renta 4°/.,.......
OgerBka papirna renta 5" „......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/j°/0 zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfov« srečke...... 10 „
Akcije an*»lo-avstr. banke .   .   .     120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....
— danea
— gld. 94*40
— , 93*75
— „ 110 65
— - 102*75
— _ 983 —
— ( 309*25
— . 118*65
138 181 107 102 122 115 188 v4 148 238
9-4'J 560 58*06 gld. 25 kr.
: 7-0: > i«.
n a
n ™ -■   25 ,
TJ ■
. 40;
i so .
Težak voz
(parizar)
dobro ohranjen, za štiri konje, noseč 100 centov, proda se po nizki ceni pri sedlarju Ranzingerju, Ljubljana, Poljanska cesta št. 26.       (317—3)
Oglas.
Od 5000 izvodov jako krasnih
pesnij Frana Zakrajsek-a
je le še malo iztisov v zalogi. Dobivajo se po sniiant ceni SO kr. zvezek franko na dom pri Binder-j\i. v Trsta, Via Malcanton h. št 5. (336—1)
Prodajalnica
h MtunovHiijem na ugodnem mestu v Laškem Trgu (štajersko) se «la'i kako) v malem. — Več se izve pri posestniku Amlr. Kep« v Laškem Trgu.       (342—1)
Trgovskega pomočnika
popolnoma veščega trgovini s konfekcijskim, modnim in platnenim blagom ter ženskimi ročnimi deli, Išee
F. Bendeković
v Karlovca na Hrvatskem.
(338—1)
V Kamniku
išče se cea poletje in sicer zn štiri mesece
lepega stanovanja
obstoječega iz treh popolno raeblovanih sob in i/, kuhinje z vsem potrebnim orodjem. — Ponudbe naj se tilagovolč pošiliati upravništvu „Slovenskoga Naroda" pod naslovom: Mtnnovanje št. 92. (321—2)
Dobrega
(316—3)
jabolčnega mošta
ima oa prodaj 180 veder
J. Suma v Šiški pri Ljubljani. ia«Tam«ammm«iv
Prodaja sadik.
Meščanska korporacija v Kamniku ima na prodaj v gozdu Blatrid več tisoč prav lepih tri- in dveletnih
mecesnovih sadik
po J* g!«l. SO kr. tlsoc* na mestu; dalje već tiso«
sadik črnega borovca
po 1 gld. SO kr. tisoč in štiri in petletne jako lepe
po 2 gld. SO kr. na mestu.
(826—2)
< Maršala Flar i o. ►
4 &r Najbolji* Italijansko da- f
2 ■*rtno vino za slabotne, bo- J
/WFk^^L'<*L 1*»hne ln okrevajoče. r
^ ZA .toklonioa 1 g-ld. ►
<
4     x^j*jf     v Ljubljani, Dunajska cesta, j
A   znanja natutvil* se j##*«#f« #*«tme tj u svote ± tttenn Isvršujejit. (59—6i^P
i ,   Piccoli-jeva lekarna t
,/ „l»rl angelju" £
St. 2010.
(334 — 1)
4". kr. okrajno sodišče na Krškem naznanja: Dne 14. aprila 1N02 dopolnilne ol» O. url bode 8e na JLogti li. st. 19
vršila
•prrositipvoljiaaL prodaja
v ostalino pokojne ITrcie lovk, prej omožene Uril, rojene Derenul, -»padajočih zemljltič uloga St. 1H5 kat. obč. Hubanjca v inventarni vrednosti 80 gld., uloga fit. 186 kat. občine Hubanjca v vrednosti 2958 gld. in uloga st. G97 kat. obč. Hubanjca v vrednosti 100 gld. Vsak ponudnik mora 10% varščine v roke sodnega odposlanca položiti. Kupna cena se plača v jednem mesecu ali pa pozneje, če se bo to kupcu privolilo. Natančneje se poizve pri gospodu Lenartu IBereanl-Ju, posestniku v Nevnlel.
Zemljišče in jako prostorno, za vsako obrt pripravno pohištvo leži ob okrajni cesti proti Ratecem, na desnem bregu Save, nasproti Sevnici, bosta je gosto zaraščena z bukovim in hrastovim drevjem, njive leže ugodno ob Savi in so jako rodovitne. To zemljišče bi ugajalo tudi kakemu upokojenemu gospodu.
C. kr. okrajno sodišče na Krškem
dne 28. marca 1802.
t Londonu.
Filijala xa Av.trljo: Filijala sa Og.r.ko:
Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefsplatz
št. 1, v hiši društva.
št. 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dno 30. jnnija 1891...........frank. 117,550.797 —
ah in obrestih dne 30. junija 1891
Letni dohodki na prem\j
Izplaf.itve zavarovalnin in rent in zakupnin itd." za'obstanka dru Stva (1848) ..................
V poBlednjej dvanajstmesefinej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za..................
novih ponudb, vsled Cesar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah......... . .
20,725.259 — 249,311.449*— 61,372.000 — 1.728,184.555 —
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja druiba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
tilavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, H. nadstropje pri C-aimicli* Zcnchkotu. 040—n
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.
7072
EU
08