P.b.b svetovnih in domačih dogo d Kov Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostaint Klagenturt 2. Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt LETO XV./STEVILKA 22____________________________________________CELOVEC, DNE 30. MAJA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Nemčija, socialno napredna država Nemčija — mislimo seveda na zapadno — si je te zdavnaj zacelila rane, ki jih je zadejala zadnja svetovna vojna. Obnova mest je dala naselbinam značaj praktičnosti in uporabe vseh pridobitev modeme tehnike. Še je veliko povpraševanje po stanovanjih, a o pravi stanovanjski stiski ni več govora. Nove hiše so zgrajene pod izrazito socialnim vidikom. Prijazna trisobna stanovanja se dobijo za vso h) 150—180 nemških mark, kar ni veliko, če najbolj skromen delavec zasluži 700 do 800 DM in prejema navadno še kale družinski član redno plačo. Povprečno ima delavska družina v zapadni Nemčiji 1200 do 1300 DM mesečnih dohodkov (1 marka je 6.50 S). Pomanjkanje delavskih moči je občutno. Zato najdete ženske v poklicih, ki so bili prej izrazito moška domena: sprevodnik na tramvaju, vrtnar, čuvaj v zoološkem vrtu. V gledališčih ena sama starejša gospa sprejema in oddaja predmete v garderobi in sc bori z nepočakanci, ki bi radi hitro prišli na vrsto; v gostilnah je videti le žensko osebje in še to maloštevilno. V sobotnih izdajah velikih listov so cele strani posvečene oglasom ne »Delo iščejo”, temveč „Delo dobe”. Delovni pogoji *o izredno mikavni. Kdor položaja ne pozna, bi mislil, da gre za običajno pretiravanje, toda dejstvo je, o-štcval dela iz zadnjih dveh let, medtem ko bo pri prihodnjih literarnih nagradah upošteval samo dela, ki bodo izšla v enem letu pred podelitvijo nagrade. letošnja nagrada bo v kratkem slovesno podeljena na sedežu Slovenskega kulturnega kluba v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Goriški slovenski skavti na lurjevanju 25. aprila so goriški slovenski skavti proslavili svojega zaščitnika sv. Jurija. Okrog 100 fantov sc je napotilo .v Križ k sv. Primožu na Goriškem, kjer je bila večja skavtska proslava. Skavtizcm hoče ohraniti svojim članom duhovno in telesno zdravje, zato jih vzgaja k spoznavanju ter ljulrezni do narave. Njihov ustanovitelj je dobro vedel, da pomeni stik z naravo razmišljanje in poglobitev. Sredi žive narave, ko se v sleherno bilko in grmiček neprestano pretaka obnovljena moč in zdravje ter se melodije božjih pevcev vpletajo med šelestenje dreves, kdo bi ostal brezčuten? Z zadovoljstvom beležimo, da bodo letos celotno vodstvo kolonije v Tambrah prevzeli skavti. Za letos torej nič žensk, nič vzgojiteljic, ampak ena sama republika fantov! Obilo sreče! Pa še drugo važno novico smo zvedeli na Jurjevanju. Za avgust imajo v načrtu, da se odpravijo na slavno Maratonsko polje pri Atenah v Grčiji. Tam se snidejo na svoj takozvani „jaml>orcc”, ki sc ga bodo udeležili skavti iz približno 50 narodnosti. To bo doživetje, ki bi ga jim skoro zavidali! Prepričani smo, da se jim bo skavtska zavest tam še bolj utrdila, ko bodo spoznali širokopoteznost in pomen svoje 9 milijonske organizacije. Spoznali bodo, kako so samo verske organizacije sposobne vzgajati k pravi univerzalnosti mišljenja in čustvovanja. Tudi po zapadni Kanadi je precej naših rojakov. Tako pravi slovenski duhovnik, ki sc je podal na misijonsko pot v kraje Edmonton, Lethbridge, Calgarv in Regina. — Največ jih je v Edmontonu. Že prvi večer je bilo pri misijonu 70, naslednja dva dni pa čez 100 rojakov. Nad 100 jih je prišlo tudi k obhajilni mizi. V Lethbridge imajo večinama že svoje domove. V Calgary je misijonar našel 50 slovenskih družin. V Regina ni vedel za nikogar, pa jih je s pomočjo ]>oljskcga duhovnika odkril lepo število. Sezonsko delo v gozdu — to je način, kako si večina naših rojakov okoli Port Arturja v Kanadi služi svoj kruh. Vsak teden gredo s podjetjem po 25, pa tudi po 100 kilometrov daleč v gozdove, za nedeljo pa se vmejo k svoji družini. So pa drugi, ki ostanejo zdoma po cel mesec ali še več. Gotovo to ni majhna žrtev zanje in za njihove družine. Doslej so delali akordno delo in v devetih mesecih precej zaslužili. Seveda so sc gnali in napenjali svoje moči do skrajnosti. Tako so nekateri prislužili pri takem sezonskem delu po 4000 dolarjev. Sedaj pa napovedujejo, da bodo podjetja uvedla razne stroje za prenašanje in skladanje lesa. Delavec že sedaj silijo na delo za dnevno plačo. ; Kulturno delo Lužiških Srbov (Dopolnilo k članku ^Razgovor z Luziškim Lužiški- Srbi so najmanjši slovanski narod. Kot ostanki nekdanjega naroda Luži-ianov so se ohranili do današnjih dni v kotu med Češko in Poljsko ob znameniti mejni črti Odri in Nisi (Oder—NeiBe). Svoje središče imajo v Budišinu (Bautzen), ki je sedaj pod Vzhodno nemško republiko. Začetki njihove književnosti segajo v dobo reformacije, ko se je začelo širiti prp-testantstvo s knjigami v domačem jeziku. Podobno kot pri nas Mohorjeva družba je v istem Času nastala med njimi knjižna založba »Domovina« in siicer leta 1851. Zdi se pa, da ni dosegla tistega razvoja kot nar ša Mohorjeva, saj je Lužiških Srbov veliko manj kot Slovencev. Nato je prišel čas nacizma, ki je to založbo uničil in uničil tudi vse lužiškosrbske knjige, ker je bil ta naroddč kot manjvredna rasa obsojen na smrt. Prišlo pa je leto 1945, leto poraza nacizma, ki je prineslo tudi lužiškim Srbom nove čase. Sicer jih je zajel val sovjetske zasedbe, prišli so pod nemško komunistično republiko, vendar so v narodnostnem pogledu dobili pravice, ki jih Nemoi dotlej niso nikoli priznavali. Brž so obnovili delovanje stare knjižne založbe »Domovina«, ustanovila se je še vrsta drugih založb in ustanov, ki naj bi dali temu malemu ljudstvu možnost polnega razvoja in izobraževanja v svojem lastnem jeziku, ki je slovenskemu precej podoben. V založbi »Domovine« v Budišinu je 1959 izšla knjiga »Wot nas, wo nas« (Od nas, o nas), v kateri so popisane vse.knjige, ki so med Lužiškimi Srhi izšle po letu 1945. Že kratek pregled te knjige nam pove marsikaj o kulturnem življenju tega malega, sorodnega nam naroda. Da bi izpopolnili svoj književni jezik, so izdali več knjig z jezikoslovnega področja. Naštejmo tu predvsem naslednje: Lužiška krajevna imena, Seznam lužiško-srbskih in nemških krajevnih imen, Tvorjenje novih lužiškosibskih imen, Šwjelova slovnica niž-jesorbskega jezika, Kratka gornjesorb. slovnica, 'Gornjesorbski-nemški slovar, Mita-šov besednjak z 10.000 besedami sorbsko-nemško in obratno, Učbenik nižjesorbskega jezika, Tečaj sorbskega jezika, Ogrožena beseda kd. Poleg nekaterih knjig, ki jih je izdala lužiškosrbska komunistična partija za svoje propagandne cilje, so dobili Lužiški Srbi v zadnjem desetletju knjigo Spominov o trpljenju v nacističnem taborišču Buchen-waldu, dalje knjigo o trpljenju lužiških kmetov v 18. stol., o francoski revoluciji, o svojih prekomorskih izseljencih v 19. stol., o rimskih sužnjih, o predzgodovinski dobi Lužic. Razmeroma malo je izšlo gospodarskih Današnji svet nobene dobe v svoji zgodovini in nobene omike pred današnjo ne pozna tako dobro in natančno kakor rimske. Nekaj je temu vzrok dejstvo, da se ni iz nobenega drugega časa ohranilo toliko najrazličnejših pričevanj sodobnikov. Tacitovi »Letopisi«, zapiski Plinija Mlajšega, Petronija Arbitra »Satiricon« ter bolj ali manj vsa rimska književnost od Julija Cezarja, stratega, do dekadentnih satirikov nam dajejo razdrobljeno, toda izčrpno in obsežno sliko o njej. Drugi vzrok pa je v zanimanju, ki ga je zahodni svet zlasti od renesanse dalje kazal za duhovne in kulturne bitnosti. To zanimanje so zlasti širili literarni popularizatorji rimske dobe in njenega življenja od Sienkiewizca s »Quo Vadisom«, preko Roberta Gravesa z deloma o cesarju Klavdiju, do najnovejšega v tej vrsti, Amerikanca Costaina z njegovim »Srebrnim kelihom«. Tretji vzrok so vedno nova odkritja izkopavanj v vsej Evropi. Kljub temu žal še nimamo v svetovni 'književnosti priročnega in preglednega ter zanimivega strnjenega dela o omiki in življenju starega Rima, ki ju razdrobljeno nedvomno poznamo bolje od dobe, ki je komaj dvesto ali tristo let za nami. Važen ko-Tak na poti do tega potrebnega cilja pomeni knjiga italijanskega starinoslovca in publicista Uga Enrica Paolija »Rimsko življenje«. Paolijeva najvažnejša in naj zanimivejša ugotovitev je, da življenje starega Rima ni Srbom< v prejšnji številki našega lista) knjig, če izvzamemo dva priročnika za čebelarje. Rudolf Jenč je izdal v dveh delih obširno Zgodovino lužiškosrbske literature, dr. Krječmar je popisal življenje pisatelja An-drickega, Marja Kubašec pisatelja Čisin-skega, Wičaz pesnika Zejlera, dr.'Cyž pa delo Černyja. Jan Krawc je podal popis delovanja Sorbskega narodnega gledališča. Knjižic o lužiškosrbski narodni noši, zbirk koračnic in pesmi podrobneje tu ne omenjamo. Jan Lajnert je zbral v eni od naravoslovnih knjižic lužiškosrbska rastlinska imena. Pri izdajanju klasičnih lužiških piscev in pesnikov se odlikuje lirik Jurij Brežan, ki je izdal tudi nekaj svojih lastnih stvaritev. Omeniti moramo še pesnico Mino VVitkojc. Med pripovedniki je prvi Jurij Brežan s svojimi 12 knjigami. Drugi pisatelji so: Marjana Domaškojc, Richard Iselt, Mato Kosyk, Kurt Krjenc, Marja Kubašec, Jakub Dne 2. junija poteče leto dni, odkar je legel k počitku slovenski pisatelj Franc Šaleški Finlgar. Rodil se je leta 1871 v Doslovičah pri Žirovnici na oni strani Karavank. Deloval je kot duhovnik v raznih krajih. Dolga leta je bil urednik knjibiih izdaj Družbe sv. Mohorja v Celju. Istočasno s pesnikom Otonom Župančičem je postal član slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. POD SVOBODNIM SONCEM -V NEMŠČINI Ob tej prvi obletnici objavljamo veselo novico, da je znani prevajavec č. g. F. Kolednik sporočil, da je Finžgarjev roman tako različno od našega, kakor pa bi si bilo moč misliti, če seveda odštejemo silni današnji tehnični ter industrijski napredek, zlasti v zvezi z odkritjem elektrike ter eksplozijskega motorja. Nedvomno je življenje v rimski dobi po vseh svojih plateh dosti sorodnejše našemu današnjemu, kakor pa je današnje življenje Zahoda blizu tistemu v poznem srednjem veku. Vzemimo na primer kulturo. Ta je bila v starem Rimu v veliki časti; skoraj večji, kakor je navzlic vsemu pisanju in govorjenju dandanes. Suženj, ki je znal učiti slovnico, je dosegel ceno 700 000 sestercev; toliko, kolikor je tedaj veljalo dobro posestvo. šol je bilo dosti, četudi pravih poslopij in sistema zanjo niso poznali. Učenci so obiskovali najprej začetne tečaje, kjer so se učili pisanja, branja, računstva in celo stenografije. V srednji šoli so študirali latinski ter grški jezik in književnost, zgodovino, zemljepis, naravoslovje in zve-zdoznanstvo. Nato so šli v tečaj za govorništvo in razpravljanje. Pouk je trajal po šest pr dnevno in so ga imeli dopoldne in popoldne. Začenjal se je v marcu, prosto je bilo samo vsakih devet dni. Počitnice so po navadi trajale od julija do srede oktobra. Kdor je končal starorimsko šolo, je povsem Obvladal grščino in je običajno čutil silno težnjo po pisanju. Tej težnji je bilo težko zadostiti, ker tedaj še niso poznali papirja. Rimljani so morali pisati na ovčje kože, na pergament, na povoščene ali slonovinaste ploščice. Za geometrijo so Zalenski, Merčin Novvak, Jan Skala, Fryco Rocha, Juro Soka, Ota Wičaz, Jan Wjela. Od prevodov, ki so jih izdali, je največ iz češčine in ruščine. Mia je tudi knjiga Hrvata Vladimirja Nazorja »Veli Joža«. Lepo število knjig za mladino in deco kaže, kako se Lužiški Srbi zavedajo, da je treba dati v roke mladih berilo v domačem jeziku, da bodo mogli rasti v plemenite osebnosti. Od ljudskih iger, ki so izšle v tisku, je največ prevodov iz nemščine, nekaj tudi iz slovaščine in češčine. Ob koncu pregleda omenimo še to, da so izdali več pesmaric svojih narodnih pesmi in glasbe. Več knjig je založba »Domovina« izdala tudi v nemščinii, da z njimi seznani nemški svet z lužiškosrbsko kulturo in narodno zgodovino in bojem za obstanek. * Ali bi ne mogel ta ali oni naš mladi izobraženec po teh knjigah najti kaj zanimivega in prevesti na naš jezik? Saj je lužiškosrbski jezik tako blizu našega. In njih zgodovina narodnega trpljenja je tako podobna trpljenju našega koroškega človeka! »Pod svobodnim soncem« v nemškem prevodu že v tisku v Nemčiji. Ta roman s podnaslovom »povest davnih dedov« je najbolj priljubljeni slovenski zgodovinski roman, epopeja o junaških dejanjih naših pradedov, napisan po zgledih zgodovinskih romanov poljskega pisatelja Sienkievvicza. Odlikuje ga razgibano pripovedovanje, prepojeno z neko slovesnostjo in zanesenostjo. Nazorno je upodobljen bizantinski dvor in tekmovanje na hipodromu. Kdor ga je enkrat bral, ne bo do smrti pozabil junaka Iztoka, Lju-binice in Irene. Tudi med nemškim svetom je po tej vojni zraslo zanimanje za slovansko kulturo. uporabljali plošče, posute s peskom. Vse to je bilo drago in tudi neudobno. Kljub temu je bilo v starem Rimu knjig na pretek. Imele so obliko zvitkov, ki so vsebovali po dvajset strani ali nekaj več kakor današnja tiskovna pola. Brali so jih tako, da so jih odvijali. Od prvega stoletja po Kristusu so spise na pergamentu vezali v zvezke, podobne našim knjigam. Učeni kritiki, ki so filmu po Shakespearovi drami »Julij Cezar« zamerili, da jemlje v roko knjigo današnje oblike, češ, da je to hud anahronizem, so torej pokazali kaj majhno poučenost v vsakdanjih rimskih zadevah. Črnilo so stari Rimljani delali iz saj, iz soka sip (Tintenfisch) ter iz vinskega sesedka. Včasih je bilo zelo trpežno, včasih pa je bilo moč tako pisavo zbrisati s potegom gobe, namočene v vodo. časopisov v našem smislu niso poznali; edino po Rimu je krožilo nekaj primerkov vestnika »Acta diurna« — »Dnevni dogodki«, ki je prinašal uradne razglase ter modne cene. Knjigarn je bilo v starem Rimu najbrž več kakor v današnjem. V izložbah so razstavljale najnovejša dela, za katera so delale s posebnimi lepaki skoraj amerikan-sko reklamo. Javnih knjižnic je mesto imelo 28, več, kakor jih na primer šteje današnji Pariz. Položaj ženske ni bil dosti različen od njenega položaja v današnji družbi, saj je bila skoraj povsem enakopravna moškemu. Bila je vedno v moški družbi: pri sprejemih, v gledališčih, pri pojedinah, kjer pa ni pila vina. Doma je imela nad otroki in sužnji enako oblast kakor mož. (Dalje prihodnjič) Ni čuda, če je vzbudil pozornost tudi ta slovenski roman, po katerem bodo izdelali celo film. Dosedanji založnik Habel v Regensburgu, ki je doslej izdal vse Koledni-kove prevode v nemščino, je že pred leti nameraval izdati ta roman. Skušal je dobiti vnaprej 20.000 DM, da bi lahko izdal to knjigo za čim širše ljudske množice. Seveda g. Koledniku ni bilo mogoče zbrati toliko denarja. VABILO NA PREDNAROČBO S prednaročili seveda ne more veliko računati. Vendar se mu je posrečilo pridobiti za izdajo drugo nemško založbo, ki je že sporočila, da knjiga izide še letos sredi novembra in da daje novi založnik 25 odst. popusta vsem, ki knjigo naročijo pred koncem junija. Knjiga bo stala od 18 do 20 DM, ko bo izšla. Koroški ljudje in naši izseljenci po širnem svetu imajo veliko nalogo, da so most med narodi in da po njih spoznava drugi svet slovensko kulturo in slovensko dušo. Dobro delo je, če posreduješ tako knjigo tistim, ki znajo le nemško. Ta knjiga jim bo govorila o davni naši preteklosti in o našem rodu. Naj zvedo, kdo je bil Iztok; naj zvedo, kako je bil naš rod pogumen in junaški. Ob prvi Obletnici bo izid te knjige lep spominski dogodek. Prednaročila zanjo sprejema iz usluge tudi uprava in poverjenik »Našega tednika—Kronike«. DEVICA ORLEANSKA — SVETNICA DOMOVINSKE LJUBEZNI 50. maj je god in smrtni dan device Orleanske, svetnice domovinske ljubezni. Tudi mi Slovenci naj bi jo častili in klicali na pomoč. (Schiller je pisal o njej reči, ki niso resnične. Ni lahko najti njene resnične biografije. Treba bi bilo, da bi imeli kak življenjepis o njej, in sicer resnična dejstva in ne izmišljotine.) Rojena je bila 6. januarja 1412, umrla je 19 let stara 30. majnika 1431. Kot čarovnico, krivoverko, odpadnico, malikoval-ko so jo živo sežgali na trgu v Ruanu (Rouen) na Francoskem. Leta 1909 je bila proglašena za blaženo, leta 1920 pa za svetnico. Torej je bila za svetnico proglašena skoro 500 let po svoji mučeniški smrti. Sv. Ivana Orleanska je svetnica domovinske ljubezni. Velika krivica se ji je zgodila in danes priznajo tudi Angleži, da so ji storili veliko krivico. Od l. 1920 vsako leto obhajamo dne 30. majnika, to je dan njene smrti, god sv. Ivane Orleanske. Živa je zgorela na grmadi. Toda Angleži, ki so jo tako sovražili, niso imeli sreče. Že pet let po njeni smrti je francoski kralj Karel iztrgal Angležem glavno mesto Pariš. To je bilo leta 1436. In leta 1449 je iztrgal Angležem tudi mesto Rudn, mesto, kjer je bila Ivana po krivici umorjena. Trideset let so imeli Angleži to mesto v svojih rokah. Kralj Karel se je začel prizadevati, da se popravi in razveljavi krivični proces, s katerim je bila Ivana obsojena na smrt na grmadi. Na štirih krajih so zasliševali priče in sicer v njenem rojstnem kraju Domremy; v Ruanu, kjer je bila umorjena; v Orleanu, ki ga je rešila pred angleško zasedbo; in v Parizu, glavnem mestu Francije. Od leta 1450 dalje se je pripravljal nov proces. Dne 7. novembra 1455 se je začela v katedrali v Parizu slovesna otvoritev popravne obravnave, rehabilitacijskega procesa. Na 7iasvet duhovščine je mati Ivane pisala papežu Kalistu prosilno pismo. Papež ji je odgovoril in to pismo papeževo je Ivanina mati pri otvoritvi popravnega procesa sama prebrala. Dne 7. julija 1456, petindvajset let po mučeniški nasilni smrti je bila razglašena ?iova sodba. Prva sodba, s katero je bila Ivana kot čarovnica in krivo-verka obsojena na smrt, je bila razveljavljena. Ivanina čast je bila oprana. Že leta 1452 je duhovsko sodišče razsodilo takole: *Ker je Ivana prišla na pomoč francoskemu kralju in šla v boj proti Angležem, so jo zasledovali Angleži s svojim sovraštvom in so se z vsemi sredstvi trudili, da jo umorijo. Ker je Ivana prizadela Angležem več porazov, so se je ti na vso moč bali in so se na vse načine prizadevali, da jo umorijo. Ivana je verno katoliško živela in je verno in sveto umrla. Po vsej Makedoniji so kar se da slovesno proslavljali tisoč sto let slovanske abecede ter dan začetnikov slovanskega pisemstva bratov sv. Cirila in Metoda. Se posebno slovesno so proslavili praznik v šolah, ki nosijo ime obeh bratov. Vsakdanja kultura in življenje starih Rimljanov Ob prvi obletnici smrti pisatelja F. S. Finžgarja 1 'S Poslanstvo »Mladega roda11 Vedno smo presenečeni, kadar vzamemo v roke novo številko »Mladega roda«, tako mladina kot tudi vzgojitelji. Zelo daleč sega vpliv tega mladinskega glasila, ki ga izdaja z velikim idealizmom in žrtvami Konzorcij koroških učiteljev z urednikom nadučiteljem Rudijem Voukom. Pri izbiri in pripravljanju gradiva morajo biti sodelavci nadvse spretni in vsestranski. Saj nadomešča »Mladi rod« slovensko berilo za srednjo in zgornjo stopnjo obvezne šole ter ga uporabljajo tudi za slovenski jezikovni pouk na srednjih šolah in na srednjih učnih zavodih Koroške. A tudi naši najmlajši najdejo v njem, kar potrebujejo za razum in srce. Več in boljše sestavke, kot so v marsikaterih berilih (in den Lescbuchern) za posamezne šolske stopnje, posredujejo otrokom dandanes šolski listi. Berila od 4. do S. šolskega leta obvezne šole nadomešča tako v polni meri »Mladi rod«, ki od prosvetnega ministrstva ni le za pouk aprobiran, ampak bi brez izdatne denarne podpore ministrstva sploh ne mogel izhajati. Čim je tako s čtivom za dvojezične šole potom »Mladega roda« dobro poskrbljeno, pa je odprto vprašanje, kdaj bo izšla primerna slovnica za dvojezične ljudske šole, kot jo imajo n. pr. gradiščanski Hrvati že nekaj let. Pa tudi to bi na Koroškem že zdavnaj imeli, če bi se predložil prosvetnemu ministrstvu rokopis slovnice v apro-bacijo. Vsekakor eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki ga bo treba čim prej rešiti. CELOVEC (Pozdravili bomo prve maturante slovenske gimnazije) V nedeljo, dne 23. junija 1963, ob 15. uri, bo v Delavski zbornici v Celovcu zaključna prireditev Slovenske gimnazije pod naslovom »Šola pozdravlja svoje prve maturante«. Vstopnice dobite od 5. junija naprej v šolski pisarni. ŽELINJE (Velikonočna luč iz Jeruzalema) Tudi v našo vas je prisvetila velikonočna luč iz Jeruzalema. Prispela je k nam v ponedeljek, dne 13. maja zvečer. Pri kapelici pod cerkvijo smo jo pozdravili in nato šli v procesiji najprej na pokopališče, kjer smo prižgali luč na grobovih naših rajnih, in potem v cerkev. Tam je bil nagovor in pobožnost na čast majniški Kraljici. Vsa slovesnost je trajala nad eno uro, pa nismo slišali ves čas niti ene domače slovenske besede, kaj šele pesmi. Imeli smo vtis, da se nahajamo nekje na Zgornjem Koroškem. Po končani slovesnosti pa so se udeleženci razgovarjali pred cerkvijo skoraj izključno v naši domači slovenski govorici. V torek, 14. maja, pa nas je razveselil z obiskom osmi razred slovenske gimnazije v Celovcu. Na poti na Djekše so se ustavili še pri nas ter si ogledali cerkev in našo vas. Študentovsko pogumno so nam zapeli več naših lepih pesmi. Upamo, da jim je naša okolica ugajala in da so tudi nanje prebivalci napravili dober vtis. ŠT. JANŽ V ROŽU (Materinska proslava) Že dolgoletna je tradicija, da v mesecu majniku pripravi Farna mladina proslavo v čast zemskim materam in naši najboljši Materi Devici Mariji. Toda letos je skoraj izpadla ta proslava zaradi birme, katera je bila pri nas v začetku maja. Mladina je bila toliko zaposlena s pripravami na birmo, da kar ni bilo časa za materinski dan. Vendar pa so se potrudili otroci in starejši, da so na zadnjo nedeljo v majniku kljub temu pripravili prav lep večer v čast našim in božji Materi. Bogat program je celo prav prijetno presenetil domačine, ki so z zelo lepo udeležbo pokazali* da znajo ceniti trud mladine. Poleg običajnih pevskih točk in številnih deklamacij ter harmonikarja sta bili na sporedu še dve zanimivi igri. Prva je bila polna vedrega smeha. Bite je to zgodba »Cmokca — poskokca«, ki je bil pripravljen, da ga poje stari dedek, a Cmokcu se je hotelo življenja. Zbežal je iz Sklede in ■ se podal na pot, kjer pa je srečaval same nevarnosti. Berač, Ribničan, Indijanec, Kitajec itd. sp ‘že stregli Cmokcu po življenju, a se je z zvijačo vselej srečno rešil. Pa je konično le spoznal, da bo še najboljše, nas naliomkem V Celovcu je končal proces Berndt V torek, 21. maja 1963, se je v celovškem deželnem sodišču začel sodnijski postopek proti berlinskemu posestniku barvarne in zloglasnemu lahkoživcu Gerhardu Berndtu in njegovim trem soobtožencem. Proces je ob številni udeležbi javnosti tekel štiri dneve. Pretekli petek zvečer je predsednik mladinskega porotniškega senata dr. Rampitsch pred nabito sodno dvorano prebral obsodbo. Gerhard Berndt je bil zaradi zločina javnega nasilstva, zaradi zločina sokrivde na splavit, zaradi zločina ugrabitve ter zaradi prestopka vmešavanja v uradna dejanja obsojen na deset mesecev stroge ječe; mesečno bo moral ležati na-trdem ležišču in štirinajstdnevno se bo moral postiti. Razen tega bo moral za vedno zapustiti avstrijska Zdravnik dr. Heinz Gerhardt iz Celovca, ki je bil obtožen zločina, da je sokriv pri splavu, je dobil pet mesecev ječe pogojno na tri leta. Margot Salbrechter prav tako iz Celovca je bila zaradi splava obsojena na dva meseca ječe pogojno na tri leta. Obtoženec IVolfgang Reiter, ki se je dan pred začetkom obravnave poročil in ki je bil obtožen ugrabitve in sodelovanja pri nečistosti, je bil oproščen kazni. Tudi Margot Salbrechter in Gerhard Berndt sta bila oproščena obtožbe nečistosti proti naravi. Pri razglasu obsodbe se je predsednik sodišča dr. Rampitsch še posebno bavil z ugrabitvijo. Tako dejanje postane kaznivo, če ugrabitelj sprejme k sebi deklico, ki je ušla z doma, in jo za hrbtom staršev skriva pri sebi. Ni potrebno, da ugrabitelj pri tem aktivno sodeluje. Gerharda Berndta, ki je imel tudi na Vrbskem jezeru pri Celovcu svojo vilo, kamor je vabil mlada dekleta, so izgnali iz avstrijskega ozemlja posebno zaradi tega, ker avstrijska država ne more trpeti, da bo mladina po »obratu«, ki ga je gojil Berndt v svoji vili, stalno ogrožena. V zadevi splava sodišče ni moglo verjeti izjavi obtoženega zdravnika in Margot Salbrechter, ki je že pred policijo priznala svoje dejanje. Sicer pa se v tej stvari sumljivi zdravniki vedno izgovarjajo na »krvavenje« pacientov. Kljub temu pa je bilo obema sojeno samo z grožnjo, v tipanju, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Pri Margot Salbrechter so bile olajševalne okoliščine njena mladost in priznanje zločina. Olajševalne okoliščine za dr. Gerhardta so bile njegova neoporečnost in njegova skrb za družino. Pri Berndtu pa so prevladovale obtežilne okoliščine, predvsem dejstvo, da je šlo pri njem kar za dva zločina. Kmalu bodo odprli predor skozi Ljubelj Predor skozi Ljubelj bodo še letos odprli in ga oddali prometu, tako poročajo z Dunaja. Na jugoslovanski strani ga bodo v dveh mesecih popolnoma dogotovili. Osvetljavo, cestno streho in vhod bodo dogradili do poletja. Na avstrijski strani delo letos še nikakor ne bo končano, ker za to ne zadostujejo sredstva, ki so bila v ta namen dana na razpolago. Potrebujejo še 25 milijonov šilingov, da bodo mogli predor končno dograditi; ta sredstva naj bi se dobila iz posebnih državnih kreditov. Vendar avstrijsko zunanje ministrstvo sili in priganja, naj se delo vsaj deloma dokonča do naslednje zime, vsaj toliko, da bodo vozila mogla predor prevoziti. Cesto bo- do asfaltirali šele pozneje, prav tako bodo namestili napravo za ozračenje pozneje. Skupni stroški za izgraditev 12 metrov širokega in 1 in pol kilometra dolgi predor skozi Ljubelj znašajo okoli 75 milijonov šilingov. Doslej so od leta 1950 naprej porabili okoli 50 milijonov šilingov. Ob avstrijskem Vhodu v predor bodo še letos zgradili carinsko postajo, ki naj bi postala največji carinski urad Koroške. Zgradili jo bodo na ugodnem in za dovoz primernem mestu. Dovozna cesta ne bo tekla več v globino ljubeljske doline, temveč bo peljala od Majhnega Ljubelja ob zahodnem robu doline k predoru. Vendar v bližnji bodočnosti še ni misliti na uresničenje tega projekta. da ga dedek pohrusta, kakor mu je bilo že od začetka namenjeno. Prav dobro je podal vlogo Cmokca navihani Lojze Gabriel, ki hodi v boroveljsko glavno šolo. Upravičeno so mu čestitali k uspehu. Pa tudi drugi »junaki« so se prav lepo postavili. Druga igra pa je bila »Izgubljena ovca«. Igrali so jo sami mlajši igralci. Da so jo podali doživeto, je pričalo brisanje solznih oči. Saj skoraj ni bilo nikogar, ki bi ne imel solznih oči, ko je sodoživljal lepo vsebino igre. Težka preizkušnja delavske družine, kateri so brezbožneži očeta zapeljali. Pa je prišla preizkušnja; kot žrtev je umrla najmlajša hči, druga pa je bila umorjena. Vse to pa po krivdi lahkovernega očeta. Toda ta udarec je očeta pripeljal nazaj na pot poštenega, vernega in dobrega očeta. Vili in Greti sta zares lepo igrala; pa tudi teta Marija in zlasti mala Čili sta bili prav pridni. Tako se je šentjanška mladina oddolžila svojim materam in jim dokazala, da se je za njih praznik vedno pripravljena žrtvovati. Pa tudi starši so z veseljem sprejeli ta dar, saj jim je v takšni mladini najbolj zagotovljeno, da njih otroci še niso zapadli kulturnemu mrtvilu. SELE (Novi Selani prihajajo) Prazno je govoričenje, da bodo Sele izu-mrie, da so nekoč bile gmajna in da bodo gmajna zopet postale. Res se je nekaj družin izselilo, pa jih odtehtajo nove z novim naraščajem. Po pičlem iletu zakona sta mladi Hajnžič Francej Oraže in žena Ana dobila prince-zinjo. Pri krstu na Vnebohod so ji dali imeni po materi in stari materi Ana Ma-rija. Pa tudi pri Borovniku se je družina povečala s krepkim fantičem. Očetu in materi so se pri krstu kar iskrile oči od veselja, ko je njun Valentin Janez prerojen v božjega otroka. Njun prvorojenec študira na slovenski gimnaziji, zdaj bo hčerka Lizika imela novega bratca za druščino. Obema družinama čestitamo k veselemu dogodku. Naj jima novorojenčka ne povzročata samo skrbi in žrtev, marveč prineseta v družinski krog še večjo mero tihe družinske sreče in božjega blagoslova. Pravijo, da je letos rodovitno leto in da je še več novih Sdanov na poti. VOGRČE (Zadnje novice z naše vasi) Po predolgi zimi se je sedaj nabralo toliko dela, da ni dosti časa za branje, še manj za pisarije. Dela na polju je preveč, po obilnem dežju plevel divje raste, treba je okopavati, trebiti. Naši »štamci« pa so pridni in čaka nanje toliko dela, da ga ne zmorejo. Spomladi je zelo slabo kazalo na polju, sedaj se polje popravlja. Sadje pa nič dobro ne kaže, torej lotos ne bo mošta in žganja. Sveti Florijan je letos na svoj praznik iz svoje posode kar precej dežja zlil na Vogrče. Zato je bilo bolj malo romarjev, pa so bili zato tisti zvesti in pravega romarskega duha in je bilo zato v cerkvi kar depo. Na materinsko nedeljo so naši otroci svojim mamicam priredili skromno materinsko proslavo. V farni dvorani so mamicam pokazali svojo hvaležnost in ljubezen z deklamacijami, petjem in tremi prizorčki. Deklamirale so Pavla Wodiunig, Marica Prutej, svoj račun mamici in mamičin račun Frančku nam je pokazal Štefej Enzi, Izmed pesmi so zapeli dve Slomškovi, posebno pa je ugajala pesem, v kateri so z rožicami deklice pozdravljale mamice. Kot solo-pevka pa je nastopila Olipova Micka, ki še v šolo ne hodi, pa je kar korajžno šla »trgat rož’ce za mojo mam’co«. V prizoru »Bolna punčka« sta nastopila Novakova Ančka in Petrov Peter, v prizoru »Bog vse vidi« Vunčkova Pavla in Mirko Perč iz Rinkol, v prizoru »Lizika moli« pa Rezika škrubejeva in Hirmova Marica. Novi gasilni dom ali dom požarne hrambe bo kmalu gotov. Zidarska dela so končana. Občina Blato uma veliko denarnih skrbi radi doma, toda občina bo lahko ponosna nanj, marsikateri večji kraj nas lahko zavida. Ko bo vse končano in preurejen prostor pred gasilnim domom in cerkvijo, bodo Vogrče imele kar lepše lice. čakamo pa še nato, da občina asfaltira cesto skozi vas. Saj to je danes že nekaj splošnega, pri nais pa je to še posebno potrebno. Sedaj zelo olepšujejo hiše in vasi radi tujskega prometa. »Tujski promet« pa se tudi že pri nas razvija, le da ne tako, kot bi bilo prav. Saj vidimo večkrat pred kakšno hišo kar precej tujih avtomobilov, nekateri pa prihajajo na obiske z mopedom ali motorjem. Včasih pa je nekatere kar sram, da bi se videl njihov avto na vasi, četudi je »Opel«, pa ga skrijejo tam na travniku proti gozdu, ko gredo na svoje mladeniške nočne pohode. So že zvohali, da je tukaj naprodaj poceni blago. Nekaj vesti o salzburškem Ciril-Metodijskem kongresu Iz salzburških časopisov povzemamo, da pripravlja Solnograški Ciril-Metodijski. kongres skupina znanstvenikov pod vodstvom univerzitetnega docenta z Dunaja dr. Franca Zagiba (Am Kaisermiihlcndamm 1/8/50, Wien XXH/39). Častno predsedstvo tega kongresa je sprejelo poleg mo-nakovskega kardinala Ddpfnerja, dunajskega kardinala Koniga in regensburškega škofa Graberja še okoli 20 odličnih osebnosti. Pričakujejo, da se bo zbralo na kongresu okoli 50 predavateljev iz številnih evropskih dežel. Za ta kongres bodo izdali dve slavnostni brošuri, ki ju bodo kot tretji del priključili knjigi o tem Ciril-Metodijskem slavju. Pripravljajo tudi s pomočjo samostanov v Salzburgu, na Dunaju, Pas-sau, Regensburgu, Miinchenu in Freisingu veliko razstavo dokumentov pod naslovom »Salzburg kot žarišče zapadnocvropske kulture v zgodnjem srednjem veku«. V okviru kongresa bo nastopil s koncertom neki pevski zbor iz Jugoslavije. Ukrajinski pevski zbor Sv. Barbare z Dunaja bo pel pri slovesni sv. maši, ki se bo opravila po rimskem obredu toda v staroslovanščini (to je v glagolskem bogoslužju). Potrebujete kakšno uslugo? OBRNITE SE NA AGENCIJO „MUNI>US” V TRSTU! USTREGLI VAM BOMO TOČNO, NAGLO IN POCENI! Če želite kakršnekoli podatke ali dokumente iz stare domovine ali iz drugih evropskih držav; kakšno starejšo ali novejšo slovensko knjigo ali revijo, tudi antikvarično; kakšne umetne spominske predmete, slike, razglednice, noše, specialitete itd. iz Slovenije in Jugoslavije; informacije glede potovanja v Evropo, rezervacije v hotelih, na vlakih itd.; umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ali verske vsebine ali karkoli drugo; če potrebujete slovenske igre, note, plošče itd.; zastopstvo za vaše tiskovine ali izdelke; gospodarske informacije ali zveze; znanstvene podatke ali že napisana predavanja za slovenska društva; če se želite naročiti na kak slovenski ali tuji list; če si hočete z oglasom v slovenskem tisku ▼ Sloveniji ali v zamejstvu najti zakonskega druga ali družico; če iščete kako jiogrcšano osebo; če bi radi fotografske posnetke svoje domačije ali grobov svojih dragih; če želite dati karkoli tiskati v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu; če potrebujete kakšne zasebne informacije ali zveze; če hočete poslati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro; če bi radi, da se pobrigamo za kakšno osebo na potovanju skozi Trst, v Italiji, Avstriji ali drugje, PIŠITE NA NASLOV: AGENZIA ^MUNDUS* Via Roma 24 TRIESTE, Italia. V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo željo. Pospešili boste njeno izvršitev in si prihranili čas ter dopisovanje, če boste pismu že priložili približni znesek za stroške usluge. Zadovoljni boste z nami. Agencija „MUNDUS" NOGOMET Avsirija Celovec — Avstrija Dunaj 0:4 (0:1) Z vso silo se je spustila dunajska Avstrija nad svojega mlajšega brata ter ga tako-rekoc po 22. minutaih potolkla. Kakor je Evropski cup: AC Milan :— Benefica 2:1 (0:1) Prvič se je posrečilo -v zgodovini Evrqp. cupa, da si je osvojilo prekrasni pokal mlado milansko moštvo, AC Milan. Prej ga je že 5 let varoval Real Madrid, 2 'leti pa moštvo iz Liaboe, Benefica. A tokrat, niso 'bili uspešni; podlegli so ital.-prvaku v lepi igri zasluženo z 1:2. Portugizi so bili sicer zmage sigurni in so kot taki ustrelili tudi prvi gol. Pri tem so jih podprli številni navijači, ki so se podali nalašč zaradi tega v London, kjer je prišlo do igre. Ostali navijalci tega moštva, ki so ostali doma, pa so si pred igro nabavili TV-aparate, tako, da je prodala država Portugalska naenkrat kar 50.000 aparatov. Strelec prveg gola je bil Eusebio v 18. minuti. Nasplolšno je napravil on, ki je eden izmed najboljših svetovnih igralcev lep vtis. Sicer ga je Maldmi uspešno zasledoval, to- Dr. Schlegcr je vedno skrbel, da je imel celovški vratar vedno dovolj dela. Tukaj ga vidimo v borbi z mladim Koglcrjem. Gcyer, Riegler, Moser in Vavjjot pa ta dvoboj opazujejo. bil to slučaj v prejšnji igri proti Vienni na Dunaju, tako je bilo tudi v nedeljo doma. Po 22. minutah so nasprotniki vodili že z 3:0 ter tako tudi praktično že zmagali. Sicer so Dunajčani po teh treh zadetkih močno popustili, a kljub temu ni uspelo Celovčanom izboljšati položaja. Vzrok temu pa je iskati v tem, da so domačim preveč cenili avtoriteto bodočega avstrijskega prvaka (Admira Eneigie je namreč podlegla v zadlnji igri in sledi Avstriji na drugem mestu z 32. točkami, dočim jih ima Avstrija 36) ter tako tudi zelo nervozno začeli. Poleg tega pa-hi bili vsi goli preprcčljivi. Ustrelili so jih Jacare, imenovan »Murli« (2), Stotz iin dr. Schlegcr. Že .imenovani mali črne je ugodili več kot poloviti gledalcev s svojo naglo, premišljeno in lepo igro. Popolnoma pa je odpovedal tokrat težko pričakovani Nemec, ki ima več kot 100 kg na sebi. Celovška obramba se je z njim igrala in tako je bil on tudi tisti, na katerega je biiilo namerjenih največ psovk. Najbolj razveseljivo pri tem pa je, da so sijajno zaigrali mladi Celovčani, kot Ko-glcr, Sackmann tor Repič, ki za bodočnost precej obetajo. Odločitev pa bo padla v soboto, ko se bosta srečala Avstrija Salzburg in Avstrija Celovec v Mozartovem mestu. Sedaj še lahko rečemo ali, ali; kajti tisti, ki. bo tekmo zgubil, bo obsojen za regionalno ligo. Vsaj eno točko bi potrebovale vijolice v tej igri, sicer jih poteptajo do tla. da tokrat mu Eusebio ni pustil nobene šance. Hladnokrvno je preigral italijansko obrambo ter pretresel mrežo vratarja Ghez-zija 1:0. V 2. polovici pa je bil Altofimi najsreč-nejši in najuspešnejši mož na igrišču. Dva- Kmalu nato sc jc ta strel tekača Gagerja znašel v golu Celovčanov, toodročje delovanja v tej smeri. Ti ideali so tako še vedno dovolj visoki, da najdejo odmev v srcih mladine. Toda ljubezen do ciljev je treba posredovati, kar seveda zopet pomeni delo. In volja — veselje do dela z mladino pa je tista skrivnost, ki vodi do uspeha. ŽRTEV ZGREŠENEGA ŽIVLJENJA Rojena je bila v Miinchenu v najbolj tragičnem trenutku vojne, rasla je v negotovosti prve povojne dobe; lahko jo smatramo za eno izmed tolikih žrtev našega časa. Njeno zasebno življenje je bilo podobno razburkanemu morju. Bila je nezmožna dadi pozitiven smisel temu življenju, polnemu nesmiselnih iluzij; iskala je nekaj, kair bi jo rešilo pred samoto, katere se je najbolj bala. Bila je žrtev zgrešenega življenja brez sanj in upanja. Njen največji grah je bil ta, da je verjela obljubam predstavnikov tistega sveta, v katerem ne obstaja nobena morala. Življenje, ljubezen, miladost nimajo v tem svetu nobenega pomena. Zadosti je, da se človek opije z vedno novimi senzacijami; samo tako ubeži glasu vesti, resničnosti življenja, pa tudi njegovi lepoti, ki je sestavljena iz bojev, odpovedi, žrtev. Christa se ni mogla več znajti v svojem rojstnem mestu; vedno redkeje je hodila obiskovat svojce. Ni se mogla oddaljiti od nerednega in zgrešenega življenja, v katerem si človek dela utvare, da je brez skrbi in upa, da pozabi na vse, da odstrani od sebe sleherno odgovornost, sleherno dolžnost. Ponos, moralno dostojanstvo, poštenost so bile stvari, katerim mlado dekle ni zaupalo. Kot mnogi mladi ljudje današnje dobe, ki so moralno nepripravljeni, si je Christa izbrala življenje brez vsakršnega smotra in cilja. To življenje dovoljuje človeku, da ne misli, da utihne vsakršni strah, ki se poraja v duši, da se odstranijo neprijetni spomini; preprečuje mu, da bi se kdaj zazrl v svojo notranjost, v kateri ne bi našel nič drugega kot straš-mo praznino. Toda tako življenje pripelje JANEZ JALEN: 32 CVETKOVA @iLka ZGODBA K Bajtniku se preseli, Minca pa k Robarju, dokler se z Matijem ne vzameta. »Le kako, da nisva z Janezom nič pomislila oa te težave! Ljubezen pa res človeka čisto oslepi.« Pri Bajtniku prevzame gospodinjstvo, saj mati res ne more več sama vsega in nimata ne Janez in ne Matija take postrežbe, kakor jo zaslužita. Materi se ne bo zdelo prav, ko sta se 'z Janezom prenaglila, pa ji že dopovesta, da za vse ni bilo napak. Seveda če bi človek naprej vedel! Misel, da bo ob letu že pestovala in zibala, je zatemnila vse težave, ki so vstajale pred njo: »Le kako se more katera ženska z grdim grehom ogniti materinstvu?« je bila Cilka huda na tiste, ki more življenje in zapravljajo lastno zdravje. Cilka je sedela tako mirno, da je komaj seženj od nje prilezel izpod na pol suhega ciprja velik zelenec da se pogreje na soncu. Cilka je pogledala v košaro. Bila je še precej prazna. Kaj si bo mislila Minca in Bog ve, česa jo utegne dolžiti. Z vnemo se je lotila spet nabiranja drobnih rdečih jagod in jih je še dokaj nabrala, preden je prišel Janez. Težko ga je že čakala. Mudilo se ji je k živini. Ni imela na skrbi samo svoje, to se pravi Robarjeve, obljubila je bila Minci, da tudi Viševnikove po- molze, če bi se Minca šele zjutraj vrnila na Jellje. »Pa pohitiva,« je prijel Janez košaro za locenj in jo hotel nesti, pa Cilka ni marala. Zavila sta naravnost v temni gozd in Cilka kmalu ni več vedela, kje hodita. »Da spet ne zaideva,« jo je škrbelo. Janez se ji je zasmejal: »Bodi no otročja!« Cilka je obstala: »Da. Tudi otročja bom morala kmalu biti, da se bom znala igrati z malim, ko pride na svet.« Janez ni koj razumel: »Kaj praviš?« Cilka je pogledala Janezu naravnost v obraz: »Pravim, da si odslej naprej ne bom nič več pomišljala, ali naj postanem tvoja žena ali ne. Izkazalo se je, da nisem bila kriva jaz, če z Viktorjem nisva imela otrok. Samo predolgo ne odlašajva s poroko, da ne zaidem v sramoto. Bi bilo le nerodno, če —.« Janez Cilki ni pustil dogovoriti. Objel jo je im poljubil. Visoki vrhovi stoletnih smrek so jima narahlo pošumevali nad glavama. Ob robu preseke so se pokazali golobje. Vrnili so se že s popoldanske paše. Janez je čez noč ostal na Jelju. Saj sta se morala s Cilko marsikaj pogovoriti zaradi poroke, kdaj naj bi bila in kako si uredita življenje. Zjutraj je še pomagal Cilki zganjati živino na pašo in hotel že oditi, ko je prišla Minca. Ni bila dobre volje. Mračno je pogledovala zdaj Cilko, zdaj Janeza, da je bilo obema žal, zakaj ni Janez prej odšel. Oba sta pa videla, da bi Minca rada nekaj povedala, pa se obotavlja. »Le kaj bi skrivala,« se je odločila Minca. »Bo kar prav, če tudi ti fiimprej zveš, Janez. ^Sodnijsko pismo si dobila, Cilka.« Izročila je pismo sestri: »Nisem odprla, pa vem, da je razsodba. Tudi na očeta je prišlo tako pisanje. Pravdo si nazadnje le zgubila. Ata so tudi naročili, da moraš koj danes domov, da se domenite, kako bo za naprej.« Cilki se je roka tresla: »Najprej morava midva preudariti, kako in kaj.« Cilka je povabila Janeza nazaj v stan. Minci se je čudno zdelo: »Kaj sta mar že tako daleč? Saj imata prav. Cilka bi bila sedaj brez Janeza reva. Če je le Janez ne pusti, ko je skoraj ob vse, kar je imela. Vsaka bajtarska ima več dote. Ne, Janez ni tak.« Minca je ostala pri živini. Čutila je, da bi bila v stanu sestri in Janezu samo v napotje. Naslonila se je na plot in se igrala s šibo, ki jo je bila prej Cilka prislonila ob zavore. Po pašniku pa so se v jesenskem soncu bleščali beli hrbti cikaste govedi. »Halo, Minca!« je Cilka spred stana dokaj prej poklicala sestro, kakor je sama pričakovala. Minca je Stekla iz ograde. Se leso je pozabila zapreti za sabo. Cilka in Janez nista bila kar nič žalostna. Da se zaradi zgubljene domačije ne bo svet podrl, je povedal za slovo Janez in dolgih korakov odhitel po stezi proti Mrzlemu studencu, kjer delo ni utegnilo čakati. Preden ga je objel gozd, se je obrnil. Pomahal je s klobukom. Cilka pa mu je odzdravila z roko. Grede, ko se je pripravljala na pot domov, je začela peti. Minco je njena brezskrbnost skoraj žalila. Ni mogla več molčati: »Kaj ti je res Janez popolnoma zmešal glavo?« »Menda.« »Kako čudno se vse obrne! Včasih si se ti bala zame, zdaj bi bilo pa komaj, da bi jaz pazila nate.« »Zakaj?« »Kaj poreko ljudje, če bosta z Janezom ostajala kar vse noči sama v stanu, kakor sta nocoj?« »Ne bodo dolgo brusili jezikov.« »Boš že videla.« Cilka je prijela sestro za roko: »Minca, za družico te vabim, še preden bo živina spet v hlevih. Potem pa, ali boš botra mojemu in Janezovemu otroku?« »Cilka!« je stopila Minca korak nazaj. »Zato se pa mudi s poroko.« »No, saj!« »Nič mi ne očitaj! Vem, ni prav, utegne se mi še hudo otepati. Vidva z Matijem nikar ne hodita za nama!« Minca se je prečudno zresnila. »Zdi se mi, da te razumem,« je zmajevala z glavo. Cilka je pa že hitela proti Koprivniku. Cilka je prišla domov na dvor. Ni bilo več psa, da bi ji pritekel naproti ali vsaj zalajal nad njo. Hlev je bil do kraja odprt. Pod ostrešjem je rjavel voz. Na gnojišču je bilo komaj nekaj vil presušenega gnoja. Se kure ni bilo več pri hiši, da bi brskala po njem. Od visoke klade drv je ostalo samo še nekaj polen. Tudi vežne duri so bile na stežaj odprte. Iz hiše p3 je Cilka zaslišala govorico: »Kdo bi utegnil biti pri očetu?« Poznala je Robarjev glas, Martinov. Tudi neka ženska se je oglašala: »Rozalka ni. Katera je?« p * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E Matevž Rainer: MOJI SPOMINI Žrtve novejšega časa iz Loge vesi: V Dachau je končal v koncentracijskem taborišču svoje 'še mlado življenje Fric Sum-berac, zelo močan, zdrav človek in dober delavec. V Deslachheimu na Bavarskem je umrl izseljenec Štefan Pachler, 45 let star, gostilničar v Logi vesi. Bil je zelo miren, po-strežljiv in delaven. V Ausclmitzu je pustila življenje v najboljših letih Jožefa Sumper, pd. Hobjano-va v Ločah. Služila je pri g. župniku Petriču v Št. liju kot gospodinja in kuharica. Lila je, kot cela Hobjanova družina, poštena, delavna lin vsestransko izobražena. Njena sestra Mica, ki je pri g. dekanu Kanduthu za gospodinjo, ter sestra Johana, pd. Pohernlica v Ločah, sta si že veliko prizadevali, da bi izvedeli, kako je umrla, a nista dobili prav zanesljivih poročil. Reklo se je, da so jo raztrgali psi-volčjaki, katere so imeli SS-ovci za to dresirane. V Hamburgu je zgubil svoje življenje krojaški mojster Valentin Stroj iz Loge vesi, katerega so SS-ovci s silo od tu odgnali. Dne 31. januarja 1945 je umrl v Dachau naš Maksej Černič, pd. Kranjčič v Logi vesi. Kdo ni poznal našega Maksej a, zmeraj nasmejanega, veselega in postrežljivega pevca! še ni končal šole, je že bil na koru v cerkvi ter pomagal s svojim lepim glasom in tankim posluhom pevcem. Še mladoleten je sodeloval pri domačem pevskem in izobraževalnem društvu. Za lepo petje vnet je prihajal zmeraj redno in ob vsakem vremenu k vajam tudi na daljšo pot. Ni torej čuda, da si ga videl ali slišal ob nedeljah in praznikih pri sv. maši a v Rožu”. Blago za pomladne obleke, posteljno perilo Velika izbira zelo ugodne cene LNsursr Klagenfurt Alter Piatz 35 hodnonemška mornarica dobila rušilce, ki bodo lahko na svojih krovih imeli naprave za izstreljevanje raket. Viceadmiral Zenker je prav tako dejal, da bo skupina za-hodnonemških pomorskih časnikov in strokovnjakov bonnškega obrambnega ministrstva v kratkem odpotovala v ZDA, kjer bo z ameriškimi funkcionarji proučila možnosti za morebitno dobavo raket »polaris« za-hodnonemški mornarici. Vodstvo krščanskodemokratske stranke je soglasno odobrilo kandidaturo sedanjega gospodarskega ministra Ludtviga Erhar-da za zabodnonemškega kanclerja po dr. Adenauerjevem umiku s tega položaja. ^Časojusna agencija poroča, da so o tem izdali sporočilo po izredni seji strankinega vodstva. Sporočilo pravi tudi, da je Ludwig Erhard na svojem sedanjem položaju veliko prispeval k »ponovnemu dvigu Zahodne Nemčije«. Zahodnonemška vlada namerava odobrili posojilo za izdelavo novih tipov nemških potniških letal na reaktivni pogon. Minister za znanstvena raziskovanja Hans Lenz je na letnem sestanku združenja za-hodnonemške letalske in astronavtske industrije (izjavil, da vlada planira, da bi iz j proračunskih sredstev dodelila letalski industriji še letos posojilo 30 milijonov mark, prihodnje leto pa 50 milijonov. V premogovniku pri Clarksburgu v ameriški zvezni državi Zah. Vorgoniji je podzemeljska eksplozija zasula več kot dvajset rudarjev. Vzroka eksplozije še niso ugotovili, vendar so reševalne ekipe odkrile na kraju nesreče sledove metana. Trinkt das Beste - trinkt Fruch,sa^ Fliissiges Obstl 0 Naturrein / oline Essenzen, £ ohne Sauren! 9 Jede Flasche pasteurisiert! KLAGENFURT. Waagplalz 7 Tel. 59-73 MBJ—«11 Hilli—iCSMP— Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke KLAGENFURT, Alter Piatz 34 Naincvejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- -trebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KlfiGEfSFURT, Paulitsthgasse (Proseuhcf) I‘uch, Sissy, J’«nny in Mobylette-inopede, motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri po najnižjih cenah naročite pri domači tvrdki 10 H A N L 0 M š E K Št. Upš, Tihoja. p. Dobrla ves Zaloga radijskih in televizijskih aparatov, i*1 šivalnih strojev V Ra&oapatrati Šivalni struji Kolosa V VELIKI IZBIRI f&adi&liaiu KERN Klagenfurt, Burggasse Ugodna plačila na obrok® List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Na3 tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— Šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radine, p. Žrelec. Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.