t23r številka.
-'11 I
Trst, v torek 18. septembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ,, f :hajs enkrat nn dan. razun nedelj in praznikov, oh 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........kron
za pol leta.........12 _
er četrt leta........ 6 „
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na n«-;očbe brez priložene naročnine Re uprava ne ozira.	_____
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po <» stotink f3 nvč.>: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon fttv. S7(J.
Ogl&al
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 3 primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase suie-jema uprsivniŠtTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje inserutov v ulici Molil* piccolo šiv. 3, II. iiiidstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik kcnsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija Usta „Edinost" v Trstu.
Strossmayer.
I.
Zagreb, l(i. septembra 1900.
Po novinah ste že obveščeni o Strossma-verjevem jubileju, o djakovskem slavju tem povodom in udeležbi vsega naroda hrvatskega na tem slavju. Naše neodvisne novine so posvetile slavljencu uvodnih člankov, jed-nega navdušenejega od druzega, in celo pravih celili studij.
Isto je storilo vse hrvatsko in slovensko novinstvo in v obče vse slovanske novine so se pridružile tej hrvatski slavi. Slavje v Dja-kovu pa je zadobilo takov značaj, da se je pretvorilo v veličastno manifestacijo narodnega jedinstva, kateremu je Strossmaver sijajno in slavno središče. Z vsem tem se torej jaz nočem baviti. Meni je namen, da povda-rim nekaj druzega.
»Obzor« je priobčil obsežen članek o Strossmaverju kakor političnem človeku. Druge novine pa so se bavile in se še bavijo z velikimi dobrimi deli Strossmaverjevimi na kulturnem polju. »Narodni list« in = Tagblatt« sta se sicer res dotaknila tudi njegovega političnega delovanja, ali to je možno smatrati kakor izjemo. V obče pa povdarjajo ljudje, ko govore o Strossmaverju, njegove neizmerne in velike zasluge kakor Mecenata. Akademija, vseučilišče, galerija slik, cerkev v Djakovu — to so monumenti, na katere se sklicuje vsakdo, ko hoče slaviti Strossraa-verja. In ti monumenti res govore toliko, kolikor ne bi mogle cele knjige člankov. Ti monumenti govore o neizmerni ljubavi biskupa tlo svoje domovine; o njega velikodušnosti, o njega darežljivosti, kateri bi težko našli para. V očigled tem veličastnim monumentom se niti ne spominjajo manjih del Strossmayerievih ; manjih za Strossma ve rja, ki pa bi bila velika za vsacega druzega smrtnika. Ne spominjajo se teh manjih del, mislim, iz teh razlogov: prvo, ker jih je toliko, da se niti našteti ne dajo: drugo, ker pred onimi nesmrtnimi monumenti kakor da izginjajo; tretje, ker se za vse niti ne ve, bodisi, da so zapala pozabljenju, bodisi, da so bila storjena na skrivnem. Kdo se n. pr. danes spominja, da je Strossmaver kakor »Men regnikoiarne deputacije daroval svoje dijete v kullurne namene ?! Kdo se spominja, da je kakor veliki župan ose š ki v iste svrhe daroval svoja beriva ? !
No, bodi kakor hoče, jaz pa pravim, da, ako se Strossmaver)a slavi le kakor Me-cenata, se predstavlja samo jedna stran njegove delavnosti. Strossma ver-Mecen as, to je nepopoln človek. On je kakor Mecenas zbral okolo sebe vse Hrvate peresa, besede, duše in znanja : on jih je vseh podprl in osokolil in on jih protežira vseh. No, on gre dalje od Mecenata, kajti njega vodi v tem velikem delovanju dobrotnika vedno jedna velika in vzvišena narodna in krščanska misel. On dela za kulturni preporod svojega naroda, preporod, ki bi imel istega preporoditi tudi v narodnem in politiškem pogledu. Sleherni dar njegov je spremljan po kaki patrijotiški misli in nameri. On ide dalje od Mecenata tudi v tem, ker je on sam književnik in umetnik. Nočem govoriti o njegovi književni in umetniški izobrazbi, ali on je književnik in umetnik kakor govornik. On je povzdignil hrvatsko govorništvo: bilo cerkveno, bilo politiško, bilo akademiško. Vsi se ponašamo s Strossma verjem kakor z velikim govornikom, ali nikdo še ni napisal posebne studije o Strossmayerju kakor govorniku. In vendar bi bilo vredno, da se o tem napiše studija in da se s tem napravi začetek pobližjemu proučevanju našega govorništva, ko se s to vejo književne kritike v nas še nikdo ni posebno pobavil. O govorništvu t5trossmayer-
jevem se govori na sploh kakor se govori na sploh o mecenatskem delovanju njegovem. In vendar bi Strossmaver od posebne studije in analize nič ne zgubil, ampak bi, če le mogoče, še pridobil. Strossmaverjevo govorništvo je neka posebna vrst govorništva, v kateri bi kritik našel najbolje strani velikih svetovnih govornikov. O Strossmaverju je znano, da močno deluje na poslušalca. Ali Strossmaver deluje tudi na čitatelja. Kdor čita njegove govore, ta je pod utisom posebnega govorniškega čara. Njegovi govori ne zgubljajo nikdar svojega aktuvelnega značaja. Čitajte danes njegov govor o akademiji iu o vseučilišču, izrečen v saboru pred štiridesetimi leti, pa se prepričate o tem !
Slomšekova slavist v Ljutomeru.
(I)opis).
(Zvršetek.)
To nečuveno postopanje ljutomerskega, sicer zelo zaspanega okrajnega glavarja, katerega pa nočemo dalje kritikovati, razun, da navedemo samo, da je celo neki tukajšnji Nemec, ki je c. kr. nad poročni k, to postopanje nazival »nečuveno breztaktnost«, — to postopanje je Sokole, gasilce in druge občinstvo tako razburilo, da se je edino-le energičnemu postopanju »Sokolovega« staroste in pomirljivemu posredovanju nekaterih členov slavnostnega odbora zahvaliti, da ni prišlo do praske, ki bi znala imeti nedoglednih posledic. A vse to bi bila zakrivila edino-le politična oblast sama.
Ob o. uri popoludne seje začel pomikati sprevod v istem redu od Vaupotičeve gostilne čez trg, po katerem so brez presledka gromeli urnebesni »Zivio«-klici navdušenega občinstva, v nedogledni dolžini proti skrbno prirejenemu slavnostnemu prostoru v Sršenovem logu.
Med sprevodom so na povelje, izdano, kakor se govori, od notarja Julčeta Thurna, ljutomerski Nemci imeli [svoja okna zaprta, razun omenjenega Nemca-nadporočnika, ki, kakor se vidi. ni še vajen upogibati svojega vratu v Juleetov jarem in ki se je s svojo rodbino pri odprtih oknih radoval na lepem redu in brezmejnem navdušenju brezštevilne množice.
Na slavnostnem prostoru se je zbralo najmanj 0000 glav našega zavednega slovenskega ljudstva. Vdeleženci Ponkovske slav-nosti trdijo, da je vdeležba bila celo večja, ali vsaj tolika kakor na Ponkvi.
Na to se je vršil naznanjeni vspored.
Najprej je nastopil tukajšni mnogoštevilni moški zbor — 40 mož — ki je pod vodstvom svojega neumorno delavnega pevo-vodje g. Zacher-la zapel Jenkovo pesem »Molitev«. Na to je nastopil slavnostni govornik, veleč. g. Korošec, učni prefekt v Mariboru, ki je z lepimi besedami opisal življenje in velike zasluge našega Slomšeka za slovenski rod v verskem in narodnem oziru. Poslušalci so z burnimi »živioc-kliei izražali govorniku svojo zahvalo.
Po slavnostnem govoru je moški zbor, spremljan po Andraševski godbi, dovršeno zapel težko dr. B. Ipavčevo pesem »Kdo je mar?«, pri kateri so se posebno odlikovali solisti gg. Gorišek in Vargazon iz Maribora in g. Schneider, nadučitelj v Cezanjevcih. Občinstvo je bilo oduševljeno.
Potem je nastopil »Celjski Sokol«, ki je po nagovoru podstaroste, g. dra. Karlovšeka, izvrstno izvajal vaje na drogu, ob živahnem pritrjevanju in občudovanju od strani občinstva; sploh je bil »Sokol« predmetom občnega zanimanja in nekako sredotočje vsega navdušenja.
Zatem sta zapela zaporedoma mešani zbor: »Nazaj v planinski raj« in »Kitico slov. narodnih pesnij«, moški pa: »Večer-nico« in »Jadransko morje«. Oba sta žela obilo pohvale.
S tem je bil slavnostni vspored sijajno dovršen.
Na to so govorili razni govorniki ob neizmernem navdušenju občinstva, ki je kar prekipevalo in je bilo toliko, da je n. pr. g. dr. Karlovšek med svojim govorom vskliknil našemu narodnemu ženstvu: »Mi Sokoli smo prišli v Ljutomer navduševat Vas, a osramočeni moramo priznati, da Vi navdušujete nas«.
Pričela se je slobodna zabava. Zavladalo je vsestransko veselje. Vse je govorilo, prepevalo ter se navduše/alo ob žlahtni kapljici pristnega »ljutomeržana« in ob okusni mrzli kuhinji, ki sta nam jo v obilni meri nudila naša narodna gostilničarja gospoda Sršen in Vaupotič.
Naše zavedne in požrtvovalue narodne gospe so poskrbele za kavo v svoji »Narodni kavarni« in za sladkarije, buteljke itd., s čemer so dosegle tudi prav lep gmotni vspeh.
Vse se je vršilo v najlepšem redu in brez vsakega kaljenja miru. Edino-le nemšku-tarski vodja tukajšne viničarske šole Pirstin-ger se je predrznil med vsporedom priti izzivat s svojim pasjim bičem, ali reditelji so mu, predenj še je kdo to prav opazil, na način, jako primeren njegovi predrznosti, pokazali pot nazaj, odkoder je prišel.
Vse je bilo veselo, vse zadovoljno in še-le pozno v noč srno se razšli s slavnostnega prostora.
Polovica Sokolov se je potem odpeljala: z drugo polovico, ki si je prihodnjega dne ogledala dirko na Cvenu, in z ostalimi gosti pa smo se podali v gostilno k Sršenu in Vaupotiču, kjer se je razveseljevanje nadaljevalo do rane ure.
Prireditelji pa smejo biti zadovoljni z vspehom, ki je bil velikansk nad vse pričakovanje.
Vsakdo, ki je kaj pripomogel k tej slav-nosti, je to storil z vso vnemo in požrtvovalnostjo, ker si je vsakdo bil v svesti, da pri pomore v čim lepšo proslavo jednega največjih sinov, kar jih je slovenskemu narodu poklonila mati Slovenija — nepozabnemu vladiki Slomšku.
Javni shod
političnega društva »Edinost« dne i), septembra 1900 na vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakobu.
(Dalje.)
Ga. Josipina Mer k u roj. Peric je • slikala v lepi alegoriji, kako so nam sovražniki pred stoletji posekali veje na narodnem j drevesu; sovražniki so se nadejali, da naše i narodno drevo usahne, a vendar ni usahnilo, j Devetnajsto stoletje je prineslo našemu narodu lepo pomlad: začelo je poganjati zeleno listje in veselo je zašumelo v vrhovih. Kako se raduje "kmetovalec, ko vidi, da mu obeta vinograd lep zarod ! Tedaj prosi Boga, da da dovolj dežja. Mi pa moramo zahtevati, da nam država da dovolj pravic in šol. Kedar bomo imeli potrebne šole in zaslužene pravice, ne bodete videli, da bi našemu drevesu trohnele korenike: razcvete se, in pride jesen, ki nam prinese vsem obilo sadu. Sedaj je tista spomlad, ki nas kliče in vabi; sedaj čujemo šumenje listja na našem drevesu ; sedaj je tisti čas, da se moramo na nemški ali laški poklic oglašati in odgovarjati: Slovenec sera! — Govornica je pripovedovala, kako so jo o priliki zadnjega ljudskega štetja v neki ime-
nitni cikorijaški hiši, kjer je bila v službi, prisilili, da je zapisala italijanski občevalni jerik, dasi je takrat znala še le malo laški. Sedaj pa so se jej odprle oči in vidi, da ni vreden, da po zemlji hodi, £kdor je zatajil svoj rod. Tak človek je še dosti slabši nego Judež Iškarijot, ki je prodal našega Gospoda za 30 srebrnjakov, kajti naši Slovenci prodajajo svoj narod za čašo vina. Tudi sveti Peter je zatajil Gospoda. Da bi rešil svojo kožo , je rekel : ne poznam sina človekovega l A Slovenec pravi: ne poznam slovenskega naroda — ne da bi se s tem rešil smrti, ampak on s tem ubija samega sebe, ubija svojo mater. Zali bog jih je Jle preveč takih I v našem narodu. A mi moramo take ljudi j obžalovati- Reveži so, ki ne znajo, kaj de-i lajo. Manjka jim šol, manjka jim pravic. I Niso krivi oni, da izdajajo svoj rod ; kriva je vlada, ki jim ne da šol.
Govornica je potem slikala v markantnih potezah, kako se godi našim sta riše m s sinovi. Ko so sina naučili ljubiti očeta in mater, ljubiti svoj narod, spoštovati vse narode, ko so ga spravili v šole, da bi se naučil služiti si kruh, — ko so vse to storili, niso ga izučili za-se, ampak, ko pride 21. leto, prinesejo mu nemški pisan listek, katerega ne razume. Mora iti vprašat občinskega tajnika, ali koga drugega, ki mu pove, da mora iti na vojaški nabor. Tam siiši kratko besedo : <tauglich». Kaj je to : «tauglich» ? Naredili so rne za vojaka — odgovarja sin. Materi stiska žalost srce, vendar mora tolažiti sina, reči mu mora ; nikar ne žaluj ! Močen bodi in zvest cesarju ! Ne naredi, kakor sin tiste Spartanke, ne uidi pred nobenim sovražnikom ! — Ako morata mati in sin spolnjevati take dolžnosti do države, potem je menda tudi dolžnost države, tla nam da vsaj potrebne šole in naše pravice. Zastonj ie praviti zverinam v zverinjakih, naj igrajo, ako so lačne; gotovo ne bodo poslušale svojega krotitelja. Zastonj bo mati govorila svojemu sinu o dolžnostih do države, ako nima potrebnih šol in zasluženih pravic.
Nemška mati — tako je zaklicala govornica — me zasmehuje, laška me zaničuje. Njen sin je oblečen in obut. Moj sin pa je samo oblečen. Preskrbimo mu tudi čevlje,, da bo vedel, po čega vi zemlji hodi. Nikar se ne bojte vetra, piša in šuma in groma, dokler ne bodo naši sinovi oblečeni in obuti. Neutrudno naprej! Z besedo »Naprej!« vas pozdravljam. (Burno odobravanje je sledilo temu pripro-steinu, a vznesenemu govoru.)
G. Peter D i d o 1 i 6, župan iz Selea na otoku BraČ v Dalmaciji, je izrazil svojo posebno radost, da se je s svojimi tovariši mogel udeležiti tega sestanka ; zahvalil se je predsedniku na hrvatskem pozdravu ter rekel, da so trpljenja, želje, borbe in težnje Slovencev tudi trpljenja, želje, borbe in težnje bratskega nam naroda hrvatskega. Priti mora dan, ko vdobimo Slovani svoje pravice, priti mora veliki praznik, ko bomo z | brati Sloveni eden narod! V to ime je govor-j nik zaklical »živio!« slovenskemu narodu in j njegovim pravicam.
G. M. Hrovatin od sv. Jakoba je pozival zborovalce, da bi vsi, ki znajo pisati in čitati, o prihodnjem ljudskem štetju radi pomagali neukim sosedom ter jim popolnje-vali popisne pole.
G. J a n i s 1 a v V r s a 1 o v i ć, veleposestnik iz Selca v Dalmaciji je izrazil svoje veselje, tla zamore biti v naši sredini. Pro-šlega dne se je udeležil lepe slavnosti v Na-brežini ter prišel do prepričanja, da narod, ki tako zastavlja vse svoje moči za prosveto in svobodo, ne more propasti in ne propade. Slovenci so napeli vse sile v dosego svojih pravic; boj je podoben boju, ki so ga nedavno izvojevali dalmatinski Hrvati. In ka-
kor so poslednji doživeli zmago, tako mora priti tudi dan, ko bodo Slovenci praznovali praznik svoje svobode. To bo najlepši dan za hrvatski narod, ki se v mislih vdeležnje
klubu poslancev prepustiti popolno slobodo glede njih taktiškega postopanja- Tako naj bi se storilo tudi sedaj, ko je absolutno nemožno računati, kako se bo s.tuvacija dalje raz-
naših bojev, ki je složen z nami, ki nas mo- vijala.
ralno podpira, ki nas ljubi, kakor ljubi brat brata, ki bi nas podpiral tudi gmotno, ko bi mu žalostne razmere, uplivi od zgoraj (vinska klavzula) to dovoljevali. Priporočal je zboro-valcem, da se drže današnjih resolucij ter zaklical: Bog vas poživi!
(Zvršetek pride.)
Na vsaki način pa da bi bilo od velike koristi, ako Češka delegacija nastopi na Dunaju v popolni jednotnosti in složuosti, toliko v ciljih kolikor v izberi politiških sredstev.
O aferi biskupa Stadlerja morajo hrvatske novine — kakor so že razmere — pisati jako previdno, če sploh hočejo kaj pisati. Njihova izvajanja povdarjajososebno, da v ukoru cesarjevem ni jedne besede, ki bi bila naperjena proti stremljenju po združenju Bosne s Hrvatsko. Vladar da povdarja marveč, da je to »strogo politično vprašanje«, katerega rešitev spada v delokrog gotovih posvetnih činiteljev. Zato se hrvatsko novinstvo obrača proti novinam nasprotnikov, ki v pismo cesarjevo pokladajo nekaj, česar ni. Dunajski in budimpeštanski listi vidijo v besedilu cesarjevega pisma obsodbo vsega prizadeva-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 17. sept. 11)00.
Hrvatje in Slovenci in prihodnje volitve. Poti naslovom » Volitve v Avstriji«, prinaša »Agramer Tagblatt« uvoden članek, v katerem razpravlja o paroli, ki jo je izdala vlada za predstojeće volitve. Vlada postavlja volilce pred alternativo: ali se odločite za vspešno parlamentarno delovanje, ali pa za nja za združenje sploh. Taka predrznost mora narodna vprašanja. Clankar v »Tagblattu« do- vzbujati le indignacijo. Ali vsi ti napadi in kazuje, da to vladino stališče ni pravo, so- vsa ta sumničenja gotovo zgreše svoj cilj, sebno Hrvatje in Slovenci ne morejo vspre- kajti nič da ne more odvrniti naroda hrvat-jeti tega stališča. Tudi mi se zavedamo vaz- skega, da ne bi nadalje sledil tem aspiraci-nosti teh vprašanj, saj sta ravno Primorje in jam, ki morejo le ojačiti monarhijo. Dalmacija najbolj izostala v gospodarskem
pogledu. Vprašanje pa je, da-li smemo res	v.	.
pričakovati, da se nam gospodarski položaj	1 TŽ9.SKG VGSLi«
zboljša, ako zapostavimo narodna vprašanja ?!	Ve tako ! Pišejo nam: Ob priliki .ve-
Skušnje nas uče, da ne. Kolikokrat* že so ljkega, žalovanja po pok. italijanskem kralju Hrvatje in Slovenci v imenu gospodarskih ^ kakop že omenjeno, .žalovale, tudi vse
interesov doprinašali narodne žrtve, ne da bi se nam bilo z boljšalo gospodarsko p o 1 o ž e n j e. Mi smo navadno žrtve v narodnem in gospodarskem pogledu. Naši zastopniki so vedno in v vseh možnih oblikah — v govorih, predlogih, interpelacijah — povdarjali gospodarsko propadanje od
tržaške kavarne! Tudi lastnik kavarne v katero zahajamo mi Slovenci, je bil med njimi a le zadnji dan in še to po zvijači voditelja kavarne. Posledica temu je bila, da je nekaj naših opustilo gori omenjeno kavarno, zahtevaj e zadoščenja.
Lastnik se je takoj opravičil in tudi de
njih zastopanega ljudstva in so tudi navajali loma ^ zahtevam užaijenih gospodov.
sredstva, kako bi se to stanje dalo zboljšati, ali njih glas je bil vsikdar glas vpijočega v
puščavi. Naši poslanci so dokazali s tem, da ^oi že "hooete imenovati to. pri njih narodna vprašanja ne izključujejo	ve kake vainoatif ali vendar je vr
gospodarskih vprašanj. Naš narod v Primorju ^ spregovorimo par ,)esed 0 njej. bi gotovo želel, da se parlament bavi z go-
Ali to ni še zadoščalo dotičnim gospodom, ki nadaljujejo svoj « štrajk* ali »bojkot*, ali ka-
Stvar sicer ni ,-red no,
Pregovor
par
pravi: «Mej dvema zlema
spodarskimi vprašanji, „li tega ne more urneti,	gi°manje ^ Ta prCgovor je vreden,
da ga uvažujemo, osobito mi tržaški Slo-
zakaj naj bi radi tega moral doji t i n a š a t i n a r o ti n e žrtve ?! Za nas Slovence in Hrvate so narodna vprašanja hkrati vprašanja ekzistence in narodnega življenja ; ta vprašanja tvorijo najelementarneje pravo našega naroda.
venci. Mi smo često radikalni do skrajnosti, tedaj namreč, ko treba kljubovati — svojemu bližnjemu ! Doslednost poznamo 'pa le na papirju !
Nekegfa dne sem vdobil v roke d opis-
Mi smo celo prepričani, da je rešenje n;eo? poslano po nekaterih mladeničih našemu narodnega vprašanja temeljni pogoj etijnemu narodnemu kavarnarju. Na tej do-mirnega gospodarskega razvoja. njsnicj so stavili slovanski nadpis kakor po-Slovenci in Hrvatje ne pričakujejo no- goj, da bodo zopet zahajali v kavarno. Njih benega konkretnega rezultata od prihodnjih zahteva je bila opravičena, ali da oni, taki volitev ; ako se pa vendar udeleže istih z vso narodni radikalci, pošiljajo nemško dopisnico požrtvovalnostjo, jih vodi o tem namen : da — in še z neestetičnimi slikami — to se mi pred vlado in nasprotniki dokumentirajo ne vidi posebno logično, šc manj častno, naj-svojo ekzistenco in da dajo krepkega izraza manje pa — narodno.
svojim narodnim aspiracijam. Ta pomen imajo	Mi ne trdimo, da je naš kavarnar brez
volitve v Primorju. Če vladi ni to prav, naj le vsake krivde, ali uvaževati moramo, daje on krivdo na tem pripiše sama sebi. Iredentizem priznal in deloma tudi popravil svoj pogre ne pripušča drugače. Tudi iredentovei nimajo šek, ter obljubil storiti vse mogoče, da za-za u panja v gospodarsko delovanje parlamenta dovolji svoje sorojake.
in stopajo v volilni boj le z namenom, da	Ako pa ni v »trgovinski kavarni» vse
dokažejo, da je Primorje italijansko ! Čim pa kakor si mi želimo, ni to krivda lastnika saje tako, se mi ne moremo ozirati na inega, ampak je tudi naša, ker smo do sedaj vladni program, ampak moramo iti v volilni dopuščali, da je šlo vse po starem! Ali mi boj le z ozirom na iredentizem.	ne smemo pozabiti, Čim pa je lastnik naš človek,
Nadalje se člankar bavi z vprašanjem, i ki je naročen na mnogo slovanskih listov ; •da-li se vlada o bodočih volitvah postavi na ki je člen narodnim društvom in podpira Stran iredentizma?! Po naravni stvari bi bil našo narodno stvarj—tudi materijalno, smemo mogoč le jeden odgovor: tla ne. No, Hrvatje že povedati gospodi, da store oni, ki podpi-in Slovenci ne zahtevajo od vlade nikake po- rajo svojega človeka — če tudi lc-ta ni brez moči. Oni zahtevajo le, da je vlada nepri- vsake hibe — manje zlo, nego pa oni, ki ve-stranska, da postopa zakonito in objektivno, doma in namenoma podpirajo — naše sov-Dosedaj ;e m ugajalo tej zahtevi, vzlasti v , ražnike, kakor delajo dotični gospodje v Trstu ne. Le vlade dvomljiva zasluga je, da so j imenu - slovenskega radikalizma. Radika-bili izvoljeni Hortis, Mauroner in Angeli. , lizem je lepa stvar, ali isti bodi tudi do-Mi imamo vsega vzroka, da smo skep- sledeu, ne kaži se pa le v gotovih slučajih, tični, nadejamo pa se vendar — tako zakju-	Sedaj ima naša kavarna tudi slovenski
čuje »Tagblatt« —, da bo dunajska vlada to nadpis. Kes je sicer, da ta nadpis ni na istem pot bolje pazila na postopanje tržaškega na- mestu, kjer bi moral biti in kjer bi si ga mestništva in da naloži istemu, naj odneha j želeli tudi mi, ali začetek je to vendar. A od politike, ki more narediti vlado sokrivo na j glavno je to: ako v sedanji naši kavarni tudi iredentizmu.	i ni vse tako v narodnem pogledu, kakor bi
H krizi. Bivši načelnik mladočeškega j moralo biti, je pa drugje še mnogo mnogo kluba, dr. Kngel, meni v svojem glasilu z | slabše!
ozirom na vesti, da nekateri češki poslanci ne j Slednjič naj bi pomislili dotični gospodje
bodo več kandidirali, ker ne bi hoteli že v naprej vsprejeti direktive za svoje bodoče postopanje, da res ne bi bilo umestno, ako
da v kavarno, kjer se shajamo mi tržaški Slovenci, ne hodimo samo kavo pit, časnike čitat in morda igrat, ampak je to nekako
bi volilci že sedaj vezali poslancem roke in j shajališče Slovencev mestnih in '/ dežele, nebi s tem razkrivali karte vladi in nasprotnikom. I kaka narodna borza, kjer se gibljemo tako Tone bijbilo politiško. Dr. Engel opominja, da slobodno, kakor bi se ne mogli nikjer drugje, seje poprej že enkrat, ob slično težavnih in od- Naša društva nam mečejo na ulica, gostilne govornosti polnih razmerah storil sklep, da je ■ že nimamo več nobene primerne, vsled česar
se zgubljamo po vsem mestu in ni nikjer več najt« veče družbe, in sedaj naj bi, tako rekoč, še sami sebe vrgli iz te kavarne in si zaprli lokal, kjer jedino še se moremo čutiti domače. To bi bilo nespametno. Gospodje naj le premišljajo in potem ne bodo kriti kovali onih gotovo tudi narodnih mož, ki se niso hoteli pridružiti njih — radikalizmu !! Iz Zgornje okolice nam pišejo :
Kje je to b'lo,
Kam je to šlo ?
Tac'ga veselja
Več ga ne bo.
Gospod urednik ! Ali se še spominjate dne 2. avgusta lanskega leta, ko je bila tista ekspedicija po zgornji okolici, ki si je bila nadela zgodovinsko-važno nalogo : u veri ti naše ljudstvo, kako »radi« je imajo gospodje v Trstu ! Imenitna je bila ta družba, sami odlični gospodje iz laškega in vladnega tabora, a meti njimi junak današnjih dni — d' Angeli! Tolažili so nas bili torej : »Boditedobri, gospodje vas imajo radi!« Se ve, tistikrat nismo še vedeli, in gospod namestnik menda tudi ni vedel, kake vrste je mož, ki se imenuje d' Angeli !
Bilo je nekoliko dni pozneje, ko je pri-plul v Trst parnik z — »generalom« Me-noti Garibaldijem na krovu. No, to je bilo zopet veselje za »naše« zastopnike naroda! In mi okoličani smo imeli zopet veliko srečo, da nas je obiskala imenitna gospoda. Družba je vodila ali vozila po zgornji okolici slavnega laškega generala — pa ne zaradi bikov, ampak zaradi nekaj druzega. Kazali so generalu, kod vse vrše svoje »apostolskodelo«, svojo veliko nalogo in prepričati so hoteli »generala«, kako zdrelo je že jabolko, ki naj bi padlo materi — Italiji v naročje !! Ime-nitna družba je bila to; okolica seje čutila počeščeno, saj je bil v družb: zopet gospod — d' Angeli. Pomislite ljudje božji : elegantna kočija s štirimi konji in v kočiji je sedel general in — Angeli zraven. In držal je v roki j— Aogeli namreč — šopek »margharit«.
Z eno besedo: bili so sami angelji — varuhi, ki čuvajo italijanski ugled mesta tržaškega in pa našo okolico za — mater Italijo.
Ali ti angelji, ali vsaj jeden med njimi je padel. Pa čemu bi vam govoril, saj poznate tisto povest, katere zadnji čin sejene-! davno temu vršil na tržaškem sodišču in na | katerega je padala grda senca »padlega« jej angelja tržaškega. Letal je visoko in padel je nizko. Državni poslanec je bil — III. I skupine, v kateri volijo državni uradniki — in v višavah dvatisočletne kulture se je zibal in sedaj je telebnil v globino in toliko da se niso posuli nanj neki paragrafi. Sic transit gloria ! mundt !
Okoličani pa vidijo sedaj, kakov je bil ijeden tistih mož, ki jih imajo — vsaj visoki gospodje trdijo tako — grozno »radi« in ki pravijo, tla smo mi barbari. Žalostno so za-I temnele »zvezde« tržaške in — »angelji« i delajo sramoto tistim laškim nebesom, v katere bi jih Meuoti in oni, ki so ga vozarili j po okolici, radi odločili tudi nas okoličane.
| Kam je to šlo...... tac' ga veselja več
; ga ne bo.
Nekdo, ki dobro ve, kako nas imajo »rad/«.
Porotno sodišče. Včeraj se je vršila končna razprava proti 21-letnemu trgovinskemu agentu Josipu Kostnem iz Kočevja, obtoženemu tatvine po §§ 171, 173 in 17(J kaz. zakona, ker je dne 30. junija t. 1. ukradel v vili Economo v ulici Romasrna vred-nostnih predmetov za 800 kron. Kostner je bil že kaznovan zaradi tatvine. Ivo so ga kmalu po činu aretirali na Dunaju, so našli še več ukradenih predmetov pri njem. Na včerajšnji razpravi je obtoženec pri povedal b ij ko o neki drugi osebi, ki da bi izvršila tatvino. Porotniki so potrdili vprašanje I o krivdi ter je bil Kostner obsojen na štiri ; leta težke ječe, poostrene s postom vsakega j četrt leta.
Družbe premičnin. V sredo., dne 18. i septembra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Toro št. 7. in v ulici Farne to št. 22, hišna oprava in oprema v zalogi : pri sv. Ani št. 204, kamni in bicikel; v ulici S. Sabastiano št. 2, oprema v zalogi, galanterije, obuvala in dr.; v ulici Bastione št. '2, hišna oprava • v ulici della Zonta št. 2. hišna oprava : v ulici Caserma štev. *i, hišna oprava.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 442 slučajev bolezni, 442 oseb je proglašenih zdravimi, 876 jih je ostalo v zdravljenju, med
poslednjimi l'.»5 takih, ki so ponesrečili na delu. V 215 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 10,456.52 kron.
Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutrbj 21.7, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7<»8.4 — Danes plima ob 7.-30 predp. in ob »'»11 pop.; oseka ob 0.31 predpoiudne in ob 0.47 popoludne.
Za »Narodni dom« v Trstu. Glasom j zadnjega izkaza je bilo nabranih K 1830/J5 ; j velecenjena nov o p oroče n e a J. in M. sta da-I rovala namesto »konfetov« Iv 50; skupaj j K 1880.95.
Slovenci in Slovenke ! Spominjajte se v veselju in žalosti našega »Narodnega doma«.
Telovadno društvo * Tržaški Sokol«
otvori v soboto zvečer svojo novo telovadnico, nahajajočo se v ulici Coroneo šr. 1.». Pripravljalna tlela so blizu dovršena. Lokal za telovadnico, jako prostoren, visok in zračen, bo sedaj popolnoma odgovarjal svojemu smotru, in vrhu tega bo tudi jako pripraven za veselice in plese. »Tržaški Sokol« je imel sicer mnogo troškov, da bo vse tako lepo urejeno, in zato apeluje na vse rodoljube, da 1 vsaki pt) svoji moči povspešuje in podpira to t velevažno društvo. — Na drugem mestu prinašamo poziv odbora za telovadbo, katera se prične z dnem 24. t. in., a tam so pregledno t naznačene ure pouka za starejše in redne telovadce, za gojence in ženski oddelek. Telovadbo, kije poleg drugih velevažnih smotrov sokolskih društev eden najvažnejih, mora društvo z vso vnemo gojiti. Zato so vabljeni : vsi oni, ki žele udeleževati se pouka v telovadbi, naj se kmalo in mnogobrojno priglase pri društvenem učitelju, bratu Matevžu Ber-gantu, ul. Molin piccolo št. 3. II., ali pa pri-! hodnji teden v telovadnici med urami pouka.
Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Gg. Presen Miha je postal vstanevni k z doneskom 20 K o priliki praznovanja druge obletnice svoje poroke, I. in 1>. v Trstu mesto «konfetov* 50 K.
Srčna hvala gospodom darovateljem !
(Ako bi kak dar po pomoti izostal v objavi v «Edinosti*, prosi se, da se t<> na-znani podpisanemu).
Simon Skrinja r, r, č. blagajničar, ulica Stadion li1 I.
Jugoslovanska socijalna demokracija ■ je prenesla svoj sedež iz Ljubljane v Trst.
Vesti iz ostale Primorske.
X Velik požar v Pierisu. Koje gorel v Trstu mlin »Economo», je v Pierisu v Furlaniji gorela vila Settomini, sedaj last dedičev Petra Clemente, širno poslopje v 2 nadstropji. O tej priliki so zgorele tri osebe, in sicer udova Clemente, 14-letni Peter Clemente in Koza Trevisan.
X P r e d s e d n i š t v (t ženske p o d -: u ž n i c e družbe sv. C. in M. v Sežani naznanja, tla bo dne 2'->. septembra t. 1. ol> i. uri in pol popoludne letni občni zbor v prostorih g. Franje Gulič-eve sč sledečim redom: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo blagajnice. 3. poročilo tajnice. 4. morebitni predlogi. 5. Volitev odbora in zastopništva — tor uljudno vabi vse čč. udinje na udeležbo.
X O <1 sv. A n to n a v Istri nam pišejo : Te dni sem imel priliko, tla sem -i ogledal zopet enkrat res lepo kopersko okolico. Nočem Vam opisovati, kako sem zopet oživel med dobrim, gostoljubnim našim narodom, kako sem se radoval v krasni prirodi, ki nam siplje v tem prelepem delu slovenske zemlje vsega, kar nam srce poželi. Zeleni travniki, rodovite njive, bogato obložena vinorodna loza, lepa živina, prijazne cerkvice — kaj hočete še več! Ljudstvo prijazno, marljivo, podjetno. In kako ljubi ta naš narod prosveto ! S kakim veseljem posluša poučevanje na shodih, kako se oklepa svojih bralnih in pevskih društev, kako ljubi našo lepo narodno pesem ! Najlepši dokaz, da si želi naš na'od napredka, pa so krasna šolska poslopja. Pri sv. Antonu so zgradili velikansko zidanico — palačo bi skor tj smeli imenovati to prostrano dvonadstropno hišo. Pa je tudi potrebno toliko poslopje; saj imajo v župniji nad 200 šolskih otrok za tri razrede.
Čuditi pa se moramo, ko smo čuli, da imajo pri sv. Antonu le enega učitelja, in se ta ni stalen, ampak le začasno nameščen penzijonist. Vsa čast njegovemu delovanju v šoli in kakor pevovodji ! Tu mu gre res vsa
✓
hvala. Vendar l>i pa bilo želeti, da vdobimo stalnega učitelja, agilno mladu moč, odločnega narodnjaka. To bi videli, kako bi se pri sv. Antonu razvila narodna samozavest, društveno življenje, narodni ponos! Vprašamo torej: Kdo je kriv, da pri sv. Antonu še ni stalnega učitelja ?
Prebivalstvo je moralo prinašati tolike žrtve, da so si zgradili veliko šolsko poslopje, ki jim stoji zdaj — prazno !
Vesti iz Kranjske-
Odvetniška zbornica za Kranjsko je imela minolo soboto občni zbor. Za bodočo poslovno dobo so bili izvoljeni letos v odbor: g. dr. Fran Munda in g. tir. Tavčar odbornika; g. tir. Dragotin-Treo namestnikom. V disciplinarni svet so izvoljeni g. dr. Valentin Stempihar in g. dr. Kari Triller členoma, g. tir. Janko Jamšek in g. dr. Jakob Scheguia namestnikoma.
*	S 1 a v n o s t n a a k a d e m i j a, ki jo je priredilo slovensko umetniško društvo v Ljubljani povodom otvoritve 1. slovenske umetniške razstave, je kaj krasno vspela. Zal le, da občinstvo ni povsem napolnilo dvorane. Sosebno so se odlikovale pevke: go-spica M. Dev, znana izborna sopranistkinja pri »Glasbeni Matici«, ter operni pevki go-spiea \V. Radkiewicz in gospica L. Noemi. Jednako odlično so nastopili tudi gospodje pevci : Oželski i. dr. Tudi ta akademija je pokazala, kako vneto se goji umetnost v Slovencih.
*	N'e 1 i k zločin. »Narode poroča, da so tlne 15. t. m. našli blizu vasi Lazeč občine Draga s smrečjem in steljo pokrito truplo neke ženske. Razen velike rane na vratu, katera jej je bila najbrže z orožjem prizadeta, ni bilo opaziti težkih telesnih poškodb. Po obrazu je niso mogli takoj spoznati, pač pa so pogodili po obleki in novih škornjih, da je to 22-letna hči Petra Modica, trgovca in posestnika v Dragi. Pogrešali so jo že tri tedne. Bila je omožena in brhka ter je zapustila jedno 1-letno dete. Sodijo, tla je bil umor izvršen že koncem avgusta, torej v Času, ko so bile v Cerknici vojaške vaje. Sla je bila moža obiskat, ki je bil takrat tudi pri vojaških vajah in bila domov grede napadena. Komisija je že došla na lice mesta. Zločinec ni znan, a vsled nekaterih okolnosti se oblastim najbrže posreči po vestnih preiskavah istemu priti na sled.
*	Pobegnil je minolo soboto prisi-ljenec cigan Jakob BrajdiČ iz Mirne peči, ki je kopal kanal na Zaloški cesti.
*	Osebne vesti. Dež. predsednik kranjski, baron H e i n, se je povrnil z Dunaja v Ljubljano. — Gimnazijski profesor v Novem mestu, g. Leopold Kopri v š e k, je šel v pokoj. — Inženir na deželni vladi v Ljubljani, g. Karol Grunhut, je poklican v ministerstvo notranjih tlel na službovanje.
*	S u p 1 e n t i na g i m n a z i j u v K ra-nj u so imenovani gg. Vadnal, dr. J^-evk, Jeršinovec in Pirnat.
*	Prešernova slav n ost v Kranju se je minolo nedeljo jako lepo izvršila ob mnogobrojni udeležbi. Društvenih zastav je bilo osem. Spominska plošča, ki se je odkrila na hiši, v kateri je Prešeren umrl, je izklesana iz krasnega črnega granita ter je 100 cm, dolga in 65 cm. visoka: napis se glasi: »V tej hiši je bival in umrl prvak slovenskih pesnikov dr. France Prešeren. V proslavo stoletnice rojstva postavila »Narodna čitalnica« v Kranju 1<>. sept. I900.c
Razne vesti.
Grof Tolstoj je nevarno obolel. Njegovo stanje napravlja velike skrbi onim, ki so okrog njega na njegovem "posestvu Jasnaja Poljana. — Njegovo najnovejše beletristično tlelo »Moderni sužnji* izide v kratkem v Moskvi. To delo je nastalo, ker je cenzura zaplenila nekoč Tolstoega spis, v katerem se ' je isti izjavil gletle delavskega vprašanja, j Tolstoj je nato svoje nazore napisal v bele- j tristični obliki, ki pa se je pač tudi strigla. Doslovno pa izidejo «Moderni sužnji* v inozemstvu.
Oluhost. Neka bogata gospa, ki jeozdra-
ci Poučne vsebine: 1. Ant. Janežič: »Najvažnejše določbe o novem davku*. 2. J. M. Dovič : »Ob Prešernovi stoletnici*. 3. J. Koprivnik : »Grozdni plesen*. 4. Isti : «San jozeski kapar ali šči-tar*. o. J. Lesar: »f Nad učitelj Jožef Rak-telj». G. Iv. Planinec: cSlovensko planinsko društvo*. 7. Fr. Praprotnik: cZasajajmo le lepa drevesa*. 8. Fr. Podbor : »Gospodarske drobtinice«. 9. Fr. Šegula : »Razgled pokat, misijonih*. 10. Lj. Stiasnv : »Slovenska naselbina pri Vladi kav kazu na Ruskem.* 11. Fr. Stingl: »Zavetniki posameznih st nov*. 12. Isti: »Zgodovinske črtice*. 13. Isti: »Iz življenja imenitnih mož,» 14. Fr. Urši6:
LONDON' 18. (K. 15.) »Dailv Malic javlja včeraj iz Pietermaritzburga, tla b<» lord Roberts, kakor zagotavljajo, okolo o. oktobra šel iz P re to rije na Angležko. Isti list javlja včeraj iz Lourenzo Marqtieza, tla so inozemski najeti vojaki oplenili in zažgali Kumasi-port, ker je bilo pričakovati, da ta kraj zasedejo kmalo Angleži. Buri se umikajo proti goram ob soteski Zous.
Ustaja n a Kitajskem.
TIENTSIN 17. (K. B.) »Reuter« javlja: Nemci poročajo o bitki, katero so imeli z močnim bokserskim oddelkom od Pekinga proti zapadu. Nemci so izgubili baje 20 inož.
LONDON 17. {K. B.) »Times« javljajo
| vila od gluhosti in šumenja v ušesih s po-j «Novi zakon o prejemščinah». 15. Dr. J. j iz Pekinga z dne 7. t. m.: Ruski poslanik je
močjo ušesnega bobnila tir. N i c h ol s o n a, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z namenom, tla gluhi in nepremožni ljudje vdo-bijo brezplačno taka bobnila. Pismi naj se naslovljajo : Š t. 4<>00, z a v o ti N i c h e 1-s o u »L o n g c o t t«, G u n n e r s b u r g, L o n d o n. \V.
Književnost in umetnost.
Dru/ba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 78.10o na 78.596, to je : 493 udov več nego lani! Teh 78.596 Sloveocev-Mohorjanov je razdeljenih po posameznih Škofijah* in krajih tako-le :
Vošnjak : ^Streljanje proti toči*. 16. J. B. 1 odložil svoj odhod za nekoliko dni. Ruske T. : »Opatija ZatiČina*.	čete so dobile ukaz, da ustavijo vse priprave
č) Razne pesmi so poslali pesniki : Fr. za prezimovanje v Pekingu. Ks. Meško, Fr. Neubauer, Rad. Silvester,! BEROL1N 17. (K. II.) *\Volff» javlja Ljudmila, R. Kosar.	j včeraj iz Shanghaia : Glasom uradne vc-ti iz
--; Tientsina je nemški pomorski batalijoii t)ne
11. t. m. osvojil Liang ter ga požgal. 800 Brzojavna poročila.	bokserjev je padlo. Na nemški strani je mr-
Cesarjevo priznanje vojski.	tev e" mož> Pet -)il1 Je r:inj°riiil-
DUNAJ 18. (K. B.) Glasom *Wiener FRANKOBROD n. M. (K. Ii.) »Kraki. Zeitung» je cesar v povelju na armado iz- Zeitg.) javlja včeraj iz Shanghaia: Kitajci
razil svoje veliko zadovoljstvo o vojaških ■ odbili tretji naval Rusov na trdnjave v vriinali čet, ki so se udeležile galiških ma- Peitangu.
nevrov; cesar se je izrazil, daje občutil J LONDON 17. (K. B.) »Reuterc javlja srčno veselje, ko mu je nadvojvoda Rainer ^ H. t. m. iz Pekinga: Japonsko poslani-1. Goriška nadškofija 8.610 udov, manj v imenu vojske sporočil čestitke k 70-let- j štvo ne veruje, tla je mt»ž, ki je priznal, da 294. 2. Krška škofija 6.368 udov, več 141. niči; cesar seje spominjal tudi junaške vojne > umoril pl. Kettelerja, resnični krivec.
3.	Lavantinska škofija 25.796 udov, več 990. i mornarice, ki o posebno težkih razmerah v j »Dailv Xews< javljajo z tlne 8. t. m. iz Pe-
4.	Ljubljanska škofija 30.106 udov, manj vzhodni Aziji tlela čast avstro-ogerski za- ; kinga> so Kitajca, kije umoril pl. Kette-636. 5. Tržaško-koperska škofija 4.016 udov, stavi, ter je zahvalil toplo vse vojaštvo za : ^erJa' ustrelil:.
več 28. 6. Sekovska škofija 564 udov, več ! nepremično zvestobo in udanost in izrekel i PETROGRAD 17. (K. B.) »Novoe 39. 7. Somboteljska škofija 344 udov, več 28. j željo, naj Bog blagoslovi avstro-ogerske za- | Vremec poroča, da ruske čete, kakor hitro
8.	Zagrebška nadškofija 545 udov, manj 23. j stave v blagor domovine in cesarske hiše, (mogoče, zapuste Peking. Poslanik pl. Giers
9.	Senjska škofija 213 udov, manj 1. 10. Po-i katere sreča in ponos sloni na vezeh, ki ho- { se nastani v 1 ientsinu ter reška škofija 130 udov, več 19. 11. Djakov- J čejo ohraniti to, kar so združila stoletja, ška škofija 62 udov, več 15. 12. Bosniška j	Cesarski manevri, škofija 237 udov, več 10. 13. Videmska nad-, DUNAJ 17. (K. B.) Vrhovno vodstvo
škofija 194 udov, manj 3. 14. Razni kraji j manevre v, s šefom glavnega štaba pl. Bečkom 526 udov, več 208. 15. Amerikanci 804 j na čelu, se je ]
levice zbornica poslancev so se danes	popo- generali zveznih čet. Ruskemu poslaništvu je
ludne na povabilo dra. Funkeja zbrali	v po-	(ljalJe >ia '"etrli strani.)_
svetovanje o političnem položaju.
Deschanel na Dunaju.
POZOR
POZOR!
»o sam vodil v imenu Rusije pogajanje s kitajskimi odposlanci. Ce bi bilo potrebno, potoval bo v to svrho v Peking.
PEKING 17. (K. B.) Inozemski posla-je popoludne vrnilo iz Jaslega. niki 50 ime,i ,1:ines Posvetovanje, na katerem udov, več 14. 16. Iz Afrike in Azije 81 I Posvetovanje levičarjev o položaju. iso izrekli* t,:l nimajo pooblastil, da bi se po-udov. manj 42.	DUNAJ 18. (K. B.) Načelniki bivše gaJali s princem Tsingom. Istega meaenja so
Pregletl nam kaže, da smo napredovali v 10 škofijah ^in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali [»a v 6 škofijah (za vkup 999 udov). Lavorika gre letos lavantinski škofiji, kjer je število poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kjer štejemo 141 udov več. Po raznih krajih je narastlo število za 208.
Rokopisov je družbenem odboru v tem letu došlo 76. V zadnji svoji seji je odbor sprejel sledeče :
a) Večja dela:
1.	J. M. Seigerschmied : « Pamet in vera*. ApologetiČen spis.
2.	IVI. Cilenšek: cXaše koristne rastline.*
3.	J. Koprivnik: «Umni vrtnar*.
1>) L e p t» s l o v n e vsebine:
DUNAJ 18. (K. B.) Predsednik fran-	DOlIiaČa Obrt.
coske komore, Deschanel, je prispel semkaj, j Velika zaloga raznovrstnega pohištva,
O kraljici Nataliji.	r	'	. a ,, • n
t>t-t Ti-D 4 T^ i- ii> u v t 1 - U- • odlikovanih tovarni bol kuna in (xo-BELIGRAD 1<. (K. B.) Izredni obeni
zbor ženskega društva je sprejel soglasno re- j rice	„
solucijo, ki odločno obsoja postopanje kraljice	AlltOna. CcriligOJ-ci
Natalije nasproti kralju Aleksandru in kra-	. . _ , ... .. ____ llAA
. * ... , ... , ... . v . s a nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-
Ijici Dragi; v isti resoluciji so kraljici iNata-	J	^	.
liji vzeli pokroviteljstvo ženskega društva. Chia (ROSariO) St 11, na desni Strani Izvolili so odposlanstvo, ki ima pokrovitelj-;	cerkve Sv. Petra.
Vesti iz Koroške.
Pot r j e n z a k o n. Cesar je potrdil zakon sklenjen v dež. zboru koroškem, da se razdeli občina Mu ta v zilski dolini v dve samostojni občini.
O dopolnilni v o l i t v i v koroški deželni zbor dne 15. t. m. je bil z 72 glasovi izvoljen poslancem posestnik Jožef Hulier iz Rut blizu Polja. V koroškem deželnem zboru so sedaj trije poslanci z imenom »Huber« : Janez, Franc in Jožef.
Strašen p o ž a r je razsajal tlne 13. t. m. v vasi sv. Magdalena v župniji sv. Nikolaja pri Beljaku. Ker v bližini ni bilo vode, je bilo v ognju že 15 poslopij, predno so iz ondotnega jezera napeljali vodo ter omejili ogenj, da se ni še bolj razširil. Sreča je, tla so bili prizadeti zavarovani. Kako je nastal ogenj, še ni znano.
stvo ponuditi kraljici Dragi.
Vojna v južni Afriki.
HAAG 17. (K. B:) »Reuter« je zvedel, da je nizozemska vlada svojemu konzulu v 1. T. aI. Dovič: »Oskrbnikov sin«. Po-| Lourenzo-Marquezu brzojavnim potom naro-vest. 2. Malograjski : »Nehvaležni sin*. Po-! čila, da obvesti Krugerja, tla je nizozemska vest. 3. Isti: cMiklova lipa». Povest. 4. Isti: j vlada pripravljena staviti mu jedno svojih «Pisana mati*. Povest. 5. Fr. Ks. Meško: vojnih ladij na razpolago, da se na nji pre-cPripovedka». Povest. (3. Pavel Perko: pelje v Evropo. Ako Kriiger sprejme to po-«Umrla...*. Črtica. 7. Podgoričan : «Prvi j nudbo, je parnik lahko v petih ali šestih dneh hleb*. Povest. 8. Ivan Pucelj : «Kakor na v Lourenzo-Manpiezu.
kup, tako s kupa*. Povest. 9. Gr. Kant:: LONDON 17. (K. B.) Listu »Times« « Nesrečna človeka*. 10. Ivo Trošt : * Kdor i javljajo iz Capstadta : Kriiger je izjavil, da zna, pa zna*, Povest. 11. Dr. J. Vošnjak: je zadnja proklamacija lorda Robertsa neve-«Blagor mirnim!» Dve povesti. 12. Isti : ljavna; Angleži da niso osvojili republik, ki «Ne vdajmo se !* Kratkočasnica v enem ! nočeia priznati angležkega gospodstva, ker so dejanju.	velevlasti priznale njuno neodvisnost.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
V saMo dne 22. septembra 1900. ol) 9. uri zvečer
se bo vršila
svečanostna otvoritev
nove društvene telovadnice
—(ulica Coroneo Št. 15) i —
Cene brez konkurence.
OBUVALA! -fSg £
PEPI KRAŠSVHC £
pri oertri 57. Petra (Piazza Rosario pod IjudsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljate v je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno 4 ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in " točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantio
čevlj. moj9ter
4 i I
o
o o
o
oo
o°o
o
oo
Z dnem 24. septembra 1900. prične redni poduk v telovadbi
in sicer ho isti :
Za redne telovadce v torek in petek od 8—9 7* lire zvečer. Za starejše telovadce v ponedeljek in eetrtek od 8—9 ure zvečer. Za gojence v sredo in soboto od 4—5 ure pop. Za ženski oddelek v sredo in soboto od 6— 7 ure zvečer.
Gospe bodo plačevale za poduk po 1 K na mesec. Gojenci pa po SO stot. Revnejše gojence lahko oprosti odbor od plačevanja.
Upisovanja za poduk sprejema učitelj brat Matko Benjailt (ul. Moli a piccolo št. 3. II.) od 24. t. m. naprej pa v telovadnici pred podukom.
Odbor „TržaSkega Sokola".
alkalična kislina
pohištva vsake vrste
Alessaairo Levi Minzi t Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Ropat Izbor t tapetarijah, zrcalih In »likali. Ilustriran cenik gratis lm franko ^	vsakemu na zahtevo.	^
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na h rod ali ielo-znicu bres da bi »e as to kaj laraiaBM.
clošel ukaz, da zapusti Peking. Robert Ha rt je opozoril generale, .naj bodejo pripravljeni na bližnje sovražnosti. Kitajske čete da se združujejo ter je nevarnost, da prestrižejo zveze. Tekom meseca novembra pride po njegovem menenju tlo novih spopadov. Dokler ne pride Li-Hung-Oang, da se naj ne prične s pogajanji.
LONDON 18. (K. B.) »Standard« javlja iz \Vashingtona z včerajšnjega dne : j Ruski in francoski zastopnik, ki sta danes v jutro obiskala državni departement, sta izjavila, da se namere njunih vlad glede umakne-nja iz Pekinga niso spremenile.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 15. septembra 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago. Kava: Začetkom prošlega tetina so poskočile cene kavi v Brazilu in na merodajnih trgih. Pozneje se je ta višek zopet poizgubil ter smo zaključili skoro o nespremenjenih cenah. Naš trg je bil miren o omejenem prometu. — S trga so vzeli 300 vreč kave Santos od navadne do fine po pO do 58 K za 50 kg. — V javnih skladiščih je bilo koncem tedna 8216 kave. — Dovoz je znašal od 7. do 13. septembra : 4535 vreč kave različnega izvora.
Sladkor: Položaj nespremenjen, t. j. miren za gotovo blago, ki je imelo le malo prometa, trden za nove pridelke na daljše roke. — Glede zadn jih se je sklenilo precej kupčij o malo višjih cenah. Zaključili smo o naslednjih cenah :
Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0: Centrifugalni pilČ ... 28 28 Vs K
Melis-pilč...... 28 x/4—281/. „
Coneasse.......28 28s/4 „
Soli po 1.80—2 kg. . 31 Y* 32. — „ V kockah v zabojih po
25 in 50 kg......31—.—32—
Za naročbe novcmber-marcij : Centrifugalni pilč ... 27 1jl—28— K
Melis....... 27 3/s—2874. K
Bo železnici je došlo iz notranjosti od 7. do 13. septembra : 200'> <j (proti 2200 tj v isti dobi lani).
Skladišče je znašalo dne 12. t. meseca 68.300 <[, in sicer G3.832 <j na skladiščih (proti 28.600 tj in 2»>.776 tj v isti dobi lani).
Žito : Trg miren, nespremenjen. Zaloga je znašala 224 ij pšenice (24 »j v skladiščili),
4027 turščice (3427 tj v skladiščih) in 300 tj ovsa. — Prodalo se je 2000 tj turščice levantinske j>o 11 lv.
Bombaž: Cene rastejo. — Prodalo se je 90 bal A da ne po 102 Iv za tj.
Moka: Trg nespremenjen; promet omejen.
Južno sadje: Trg precej živahen ; tendenca za majhne in zelene limone medla; pomaranč je primanjkovalo; cene istim so bile zelo trdne. — Z levantinskim sadjem je bilo precej prometa o trdnih cenah.
Mandeiji : Trg zelo trden.
Les: Nekih vrst lesa je primanjkovalo; cene zelo trdne.
Olje oljkino : Prodalo se je prošlih 14 dni 100 tj italijanskega polufinega do zelo finega namiznega v sodih po 120—156 K in 100 tj levantinskega v barelili po 80 K od tj.
Riž: Trg še vedno trden z omejenim promet« »m. Jaj>onskega riža prve vrste primanjkuje.
Zahvala!
Podpisane prizadete žalujoče družine se najprisrčneje zahvaljujejo vsem Ricmanjcem, ki so niinolo nedeljo mnogoštevilno prisostvovali lepemu pogrebu nepozabnega, nam dragega
Josipa Pregarca
e. kr. policijskega stražarja.
Posebno pa se Še zahvaljujemo c. kr. redar-stvenemu ravnateljstvu v Trstu, ki je blagovolilo odrediti k pogrebu poseben oddelek njegovih gtr. tovarišev in tem poslednjim za venec ; dalje domačemu j>evskemu zboru »Slavec* iti njega pevovodju g. 1. Valentiču za ganljivo petje in preč. g. duhovniku Ant. <lr.u Požarju, ki je ves čas bolezni bil reden obiskovatelj in tol a žitelj prizadetim družinam. J^og plati !
V Ricmanjih, dne 17. septembra lilOO.
Rodbine: Pregarec, Bogateč, Žuljan.
Mr Mršavost.
L«'p život se zadobi z našim orijental-skim prahom. Jamči se, da se teža pomnoži v 6—8 tednih do 30 engl. liber. Priporočen otl zdravnikov t**r n: nikaka prevara. Mnogo zahvalnih pisem. Cena škatljici z navodilom 2 kroni 50 stotink proti povzetju ali predplačilu. Higijeničen zavod
D. FRAN S T E I N E R & C. berolin.
Glavno zastopstvo za Trst, Istro. Dalmacijo, Bosno-Hercegovi no ima:
KAROI> FRAN Z v TRSTU
ulica Acquedotto, nasproti gledališču Rossetti.
One naše £Osp. kupce ki pošiljajo po blastf z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
rta smo se preselili v 2NP ulico Commerciale štv. 3	(v )>li-
jžini dobro poznane k a v a r 11 e F a h r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
„SLAVIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjinje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................£ _ ^16.541.28
Beserve in fondi....................* 20,379.494 88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.943-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi
na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
u n n n n
X
k n n n x x
X
x
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih, cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insereijo pa se cena piimerno-zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev t sorteih in buteljkah.
Porhoiio In3/nh ulica A(,<)iiedotto &
rOl lldUU JctSVUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran TS^^T^.
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Drtl|rtu* Dnfpp ulica Riborgo št. 25.Velika neiiai rtJIOl Z:l]oga iu delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčižarne.
HQljLj I Piazzetta S. Giacomost. 3 [Corso) . OlIDlul tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročiln franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
v
Antnn ^nrli prip°ro<5a 9V°ji kavarni
fnillUlI \JPUI II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Čestitam in se radujem z Vami ER Muha Josip
/iP%	rfnlAfTA ArrllU 1
na tako dobrem izdelku
0č?1 je i u drva.
v ulici del Torro štev. 12 p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska
piše odličen trgovec, jrospotl I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršić in Valenčič v II. Bistrici. Original tejja linta / d je 21. jaimvarja t. 1. vsakemu n;> ogled.
Slovenec
30«:
380G0C
3CM0C
HERA PROMETHEUS
S
1899
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APHESI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
DV Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898	Zlata kolajna Budapest
» ^ » 99	» » Schiedam Haag
» » Vratislava »	» Monakovo
Izvršen i li 2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta.
Centralne napeljave y delovanju s jrillifno 15000 plamenov.
Čistilni in sušilni /istem srlasom privilegija nemškega cesarstva št. 98.762 iu ltts.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z uajodlieuejšimi uspehi.
Apneni ogliK najprve vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ugodnih ceaaS- "^B Glavni zastopnik
za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, ltaljansko, ter anjrležko Indijo
izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročlie po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnic-o vsakovrstnega pohištvu in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Paniele št. 2.
Voščeno sveče.
Jlfnnap svečar v Gorici ulica Šv. Antona "	7 izdeluje sveče iz pristnega^
čebelnega voska. Za pristnost jamći s 2tXX) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
X
C. ir. priJiliaraiii kroji
K
S
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsakemu fcoj razanjivi dojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. -221, n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
EDVARD TURECK V TRSTU.
-»flOOf-EftOf
Novoporočenci pozor!
K
)oi
Slav. občinstvo in soselmo gg. Čevlarjem priporoča svojo s 1. sept. otvorjeno bogato zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
z z mer nmii cenami. 0°o oo ©o o°o o°o o°o o°o o°o
Spoštovanjem
Ant. Karol Cattai
Ulica Stadion štv. 2. Uhod : Ulica Torrente nasproti pivarne „Aurora".
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali atolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h deb Anion Brešeak, Gorica, Gosposke uliee štv. 11. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Riunione Adriatica di Sicnrta v Trslo
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen; društva dne 31. dec-emhr 1892.:
Glavnica društva..........gld. -1.000.000-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje..............„ 13,326.34698
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju................l,«32.248-2*>
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..........„ 49.465-07
Rezerva na nizpolaganje . .	_ 500.000'— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) .	333.82-J-42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B)	., 243.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	500.000-— Občna reserva dobičkov . .	„ 1,187.164**16
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v la»tni hiši;.