VADE RETRO LAIBACH KUNST 1985 LAIBACH KUNST, OLJE NA PLATNU LAIBACH KUNST, OLJE NA PLATNU RESNICA SVETA v svetu luči vse z dlanjo se zgodi. Ob svodu noči spravljive oči, odstopa, združitve ločiti ni. V svetu izvir resnica sveta, resnica, ki čista prebada obod, brezbolno, razsodno ureja prod. V svetu izvir resnica sveta. Tomaž Hostnik Das leben ist die grösste kraft, die alles schafft Predrag Popovič: Kdaj in kako je nastala skupina LAIBACH? V kakšnem oko- lju in s kakšnimi razlogi? LAIBACH: Ustanovitev skupine je ozko povezana z dvigom moderne zavesti in no- vih družbenoekonomskih odnosov, katerih smisel in funkcioniranje se je v polni luči eksponiralo prav v Trbovljah kot mestu z močno revolucionarno in industrijsko tradicijo. Med pño in drugo svetovno vojno se je v zasavskih krajih — v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku — močno razmahnilo delavsko gibanje. Delavstvo je, na čelu s svojo stranko, polagoma prevzelo vodilno vlogo slovenskega naro- da in jo v naslednji dobi — med narodnoosvobodilno vojno in v socialistični revoluciji — uresničilo s tem, da je narodu Slovencev zagotovilo svobodo, lastno državnost, socialno osvoboditev in prehod k socializmu. V letih med obema vojnama je v rudarskih revirjih nastala komunistična partija in vznikla „trbovska konriuna", prišlo je do največje rudarske stavke in odbit je bil prvi fašistični nastop krvavih orjunašev. Rudarji so zasedli rove in izvedli pretresljivo gladovno stavko, zasavska mladina je pokazala veliko borbenost, in tudi rudarske žene so aktivno posegle v družbena dogajanja. V tej dobi zrastejo v zasavskih krajih množična delavska kulturna društva, ki gojijo dramatiko, petje in glasbo. Pojavijo se pesniki, pisatelji in igralci, prvi delavski športniki in planinci, prve otroške skupine kot avantgarda bodočih pionirjev. Socialistična ideja, ki je prišla v revirje v zadnji četrtini prejšnjega 4 stoletja, je polagoma osvajala delavski razum. Po zaslugi komunistov, ki so poznali tako javno dejavnost kakor tudi nove oblike ilegalnega delovanja, je dobila novo spodbudo in navdih; postala je živo vodilo za akcijo, za pripravo in izvedbo socialistične revolucije, „poslednjega in odločilnega boja", ki ga je oznanila „Internacionala". Nič več niso reforme, ki so le krpale kapitali- stični red, pomenile bistva in smisla delavskega boja; na njihovo mesto je prišla naloga: strmoglaviti buržoazijo in pribojavati oblast delavskemu razre- du. Rudarski pesnik je leta 1924 zapisal: Upor je večnoživa je sila življenja, upor je od množic zložena molitev, upor je stopnica do templja vstajenja, upor je od glada rojena besnitev, upor je, ki nove svetove spočenja! Danes revirji menjajo svojo podobo; med tovarnami in rudniki raste so- dobni industrijski delavec, nič več nemo okovan v dolini, obkroženi s hribo- vjem; zdaj je to delovni, socialistični človek, z organsko razvitim občutkom razredne pripadnosti. Redka so mesta, ki bi pokazala tako velika nasprotja med starim in novim kot Trbovlje. Dediščina bivše kapitalistične družbe je morala odstopiti prostor novim družbenoekonomskim odnosom, katerih no- silec je postal večno zatirani delavski razred, vsi delovni ljudje in občani, ki z uresničevanjem skupnih in občih interesov gradijo pot daljnega razvoja. Leta 1980 se v Trbovljah pojavi skupina LAIBACH. 5 Popovič: Ali obstaja (uradni ali neuradni) manifest skupine? LAIBACH: Vsak zgodovinski manifest je kot programski zbir ciljev, oblik in princi- pov gibanja v osnovi nedodelan, obremenjen s samim seboj in prepuščen di- namizmu časa (npr. komunistični manifest 1848, futuristični manifest 1909), ki razkrije kratkotrajni in demagoški značaj njegovih postavk. LAIBACH je spo- znanje univerzalnosti časa; naša organizacijska aktivnost je intenzivna agi- tacija in stalna sistematska, propagandno-ideološka ofenziva. V skladu s tem so naše osnovne orientacijske postavke stalno diskutirane in redigirane tako da progi;am ni teorija dogem, temveč je v kontinuirani obdelavi podvr- žen dinamični transformaciji, t.j. stalnim revizijam in redefinicijam. Zaključe- na manifestativna verzija torej ne obstaja, pač pa so osnovne teze in pro- gramski dokumenti formulirani in sistematizirani v nekaj področnih skupin, ter v njih koncentrirani skozi 10 točk Konventa (glej Nova revija 13/14). Teh deset točk predstavlja programsko osnovo doktrine LAIBACH KUNST. Klaus Маеск: Ko sem, bil pred kratkim povabljen v Ljubljano (na znanstveno-fantastičnl fe- stival) sem najprej na mapi zasledil, da je bilo staro ime za Ljubljano — Lai- bach. Zakaj ste si izbrali to ime? Ali je v zvezi z vašim imageom? LAIBACH: Ime pomeni materializiranje Ideje na nivoju enigmatičnega miselnega simbola. Ime LAIBACH se prvikrat pojavi leta 1144 kot originalno ime za Ljubljano, mesto „ob reki" (tiach) in „močvirju" (Labach). Znova se pojavi za časa avstroogrske monarhije, tokrat kot alternativa že obstoječi slovenski različici. „LAIBACH" se spet pojavi leta 1943, po kapitulaciji Italije v II. sve- tovni vojni, ko Nemci prevzamejo oblast v mestu. To je čas, ko so nacisti in domobranci zapirali, mučili in pobijali Ljubljančane, ki niso verovali v zmago tretjega Reicha. Leta 1980 se, s pojavitvijo mladinske kulturne skupine, četrtič pojavi ime LAI- BACH, ki pa zdaj sugerira na konkretno danost možnosti za nastanek politi- zirane — sistemsko ideološke — umetnosti, kot posledice vpliva politike in ideologije. V tem smislu ime združuje grozo spoja totalitarizma in alienacije produkcije v svoji suženjski obliki. Melita Zaje: Ali je LAIBACH KUNST slovenski? LAIBACH: Ustvarjalna sposobnost umetnika se identificira z nacionalnim duhom. Vsak umetnik nosi v sebi določene (etnične) karakteristike, ki so rezultat skupnega porekla in sorodnega načina življenja skupine ljudi v daljšem zgo- dovinskem obdobju. Te karakteristike se odslikavajo v njegovem delu. Ne- mogoče si je predstavljati Cervantesa in Leonarda kot Rusa, Voltaire in Ver- dija kot Nemca, Dostojevskega in Wagnerja kot Italijana ali pa LAIBACH kot Jugoslovane. Vsak umetnik izhaja iz globine svojega naroda, iz temne, pod- KRST POD TRIGLAVOM 1985 / PLAKAT PLAKAT: INŽENIRJI LJUDSKIH DUS - LAIBACH KUNST 1985 zemne delavnice narodne psihe, in s svojim ustvarjanjem osvetljuje njegove osnovne, tipične odlike, bistvo duha in karakter. David Tasič: Kljub redkimi pojavitvami in nastopi v javnosti ste že skoraj pet let bolj ali manj konstantno prisotni v jugoslovanskem prostoru, uspeli pa ste obdr- žati tudi zanimanje evropske in svetovne publike. To je toliko bolj vznemirlji- vo, če vzamemo v obzir dosledno nekomercialni karakter vaše glasbe in pa dejstvo, da so celovite predstavitve LAIBACHA, vsaj pri nas, v veliki meri onemogočane (npr. anonimni predbožični ljubljanski koncert, blokirani ma- riborski in sarajevski nastop,...). Znane so vaše provokativne galerijske poja- vitve in ostale propagandne akcije... Kako pravzaprav pojmujete in uravnava- te informacijo? LAIBACH: V vsaki družbi je duh celotne kulture določen z duhom najmočnejših. Tehnološka revolucija ponuja vse več novih sistemov v razvoju sredstev ma- sovnega komuniciranja in vse bolj se lahko vpliva na ljudske mase. Stopnja obvladovanja sistema informiranja je odvisna od odločenosti in možnosti nosilcev oblasti da obvladajo celotno strukturo družbe. Tako se tudi značaju informacije vsak dani družbeni sistem približuje z aspekta uresničenja moči in je osnovna vloga informacije v funkcioniranju družbenega sistema in kul- ture na ta način določena z ideologijo vladajočega razreda. S proučevanjem informacije in sistema propagande, njenega silovitega in planskega delovanja v formiranju družbenih vrednosti (javno mnenje — enotno mišljenje), LAIBACH neprestano odkriva nove poti in sredstva priho- loškega vpliva na mase, poti in sredstva vsiljevanja novih humanističnih idej odtujeni zavesti. Popovič: S kakšnimi principi LAIBACH rokuje pri kreiranju atmosfere koncerta? LAIBACH: Naš nastop ima očiščevalno (EKSORCIZEM!) in regenerativno (MED + ZLATO) funkcijo. Z mistično-erotično audiovizuelno konstitucijo ambivalen- ce strahu in fascinacije (ki na zavest deluje primarno), z ritualizirano de- monstracijo politične sile in z ostalimi manipulativnimi prijemi LAIBACH prakticira zvok/silo v obliki sistemskega (psihofizičnega) terorja kot terapije in kot družbenega organizacijskega principa. Namen: izzivanje maksimalne kolektivne emocionalnosti in sproščanje ma- sovnega avtomatizma; Posledica: efektivno discipliniranje revoltirane in odtujene publike; vzbuditev občutka totalne pripadnosti in zavezanosti Višjemu Redu; Rezultat: zamračitev razuma konzumenta privede v stanje ponižne skrušeno- sti, ki je stanje kolektivne afazije, ki je princip organizacije družbe. 9 Tasić: Kako opravičujete nasilje, kl ga vršite na publiko (agresivni zvok, utruja- joča repetitivnost, zasiepljujoči žaronneti, usmerjeni v gledalce, veliki črni transparenti in plakati, ki „bijejo",...)? LAIBACH: Kadar se v politično-ekonomskim kriznim situacijam zaostruje antago- nizem v družbi, kot ,,ultima ratio" družbene integracije ostane samo še sila. Sila mora prevzeti formo sistematskega (fizičnega inpsihičnega)terorja organiziranega v skladu z družbenimi odnosi; teror prevzema funkcijo proi- zvodne moči, ki izsiljuje disciplino in prilagoditev mase obstoječim odno- som proizvodnje ter obstoječi aparaturi proizvodnje. Sistematski teror posta- ne konstitutivni instrument oblasti. Nam nasilje ni sistem niti estetika in še manj zabava; nasilje je kruta po- treba, ki smo se ji uklonili. Tasič: Vaši nastopi so z etičnega stališča nekajkrat bili označeni tudi kot ne- moralni. Kaj pravite na to? LAIBACH: Morala je v umetnosti nesmisel, v praksi nemoralnost, v ljudeh pa bole- zen. Maeck: Ali so Throbbing Gristle in ostala agresivna glasba imeli kaj vpliva na vas? Jure Pengov: Kdo so vaši vzorniki, odkod črpate ideje? Verjetno ne boste trdili, da so te vaše ideje originalne? Popovič: Ali povezujete ustvarjalnost LAIBACHA z nekaterimi sličnimi (sočasni- mi) poskusi v inozemstvu ( v mislih imam različna področja ustvarjalnosti)? Kako komentirate pripombe kritikov o This Heat in Throbbing Gristle kot o vaši osnovni (ne samo glasbeni) inspiraciji? LAIBACH: V svetu kakor tudi pri nas, v vseh časovnih obdobjih, obstaja množica ustvarjalcev, ki svoje delo (in življenje) gradijo na podobnih estetskih princi- pih kot LAIBACH. Nekateri med njimi so se s svojim izrazom približali popol- nosti, prvenstveno zahvaljujoč zgodovinskim pogojem, v katerih so delali in živeli. LAIBACH zaradi tega prizna vplive (originalnost je iluzija navideznih revolucionarjev), toda kot materialno nujne vplive sekundarne narave, ki se skozi nas utelešajo samo kot zgodovinski fundament trenutka (in so v svoji 10 izbiri neomejeni). Zaradi tega je vsako uvrščanje in determiniranje napačen postopek s pozicije primarne tendence LAIBACHA. Naša osnovna inspiraci- ja (vzori, ki pa niso vzori po obliki temveč sam material LAIBACH manipulaci- je) ostaja: industrijska produkcija, nazi-kunst, totalitarizem, bruitizem,... in seveda disco. Peter Barbarič: V uvodnem delu svojega koncerta v Ljubljani (21.12.1984) ste spuščali glasbo Pendereckega in Holsta. Govori pa se tudi o vaših poskusih sodelo- vanja s sodobnimi skladatelji resne glasbe. Razmerje: LAIBACH — nova re- sna glasba. LAIBACH: Večina sodobnih del resne glasbe ima vse, vendar nima ničesar; LAI- BACH nima ničesar, a ima vse. Maeck: Kako bi opredelili razliko, ki jo na eni strani vzpostavlja glasbeni obra- zec skupine Frankie Goes To Hollywood, na drugi pa zvočni ekstremisti, ka- kršni so npr. Einstürzende Neubauten? LAIBACH: Razlike ni. Ena stran maliči resnico s hipertehnicističnim degenerira- njem zvočne podobe, druga stran se ji odtujuje z izgubo vere v moč pozitivne vzpostavitve lastne usode ter z nasilnim, pretencioznim povezovanjem svoje- ga „poslanstva" z akutnimi oblikami popularnega apokaliptizma, spirituali- zma, neosatanizma... Če je celotna zahodnoevropska družba pripravljena neprizadeto sprejeti tako prazen/glasen razgovor skozi takšno glasbo, je to zaradi tega, ker sama sebi nima ničesar več povedati, ker nima več smiselnega govora, ki bi ga z razlogom razvijala in ker je sam spektakel samo še ena od (že preseženih) oblik ponavljanja. V tem smislu je to glasba brez smisla, ubijajoča glasba, preludij hladnemu molku zahodne civilizacije, v kateri bo človek pokončan skozi ponavljanje. Maeck: Throbbing Gristle in Psychick TV sta skupini,ki sta skozi svoje delovanje — podobno kakor LAltíAüH — prav tako izdelali izredno trden idejni kon- cept. Kakšno je sicer vaše mišljenje o njihovih idejah? LAIBACH: Vplivi misticizma, degénerirane avantgarde in strukturalnega materiali- zma (kjer so se napajale skupine kot sta TG in PTV) so inkubirali konfuzijo. Problemsko spoprijemanje teh skupin je ostalo na nivoju romantičnega eksi- stencializma. LAIBACH pa stoji sredi življenja in je pragmatičen. Naše geslo sestavlja stvarnost, resnica in življenje. S tega stališča je vsako uvrščanje in kompariranje LAIBACHA z navedenimi skupinami napačno in nesmiselno. 11 Aldo Ivančič: Koliko ste vi del tradicije slovenskega ročka in koliko njegova negacija, t.j. negacija sannega ročka v osnovi? LAIBACH: Relevantno vprašanje: kateri od dveh načinov je večja negacija/kon- strukcija: a: način zavestne konstrukcije b: način negacije z videzom konstrukcije Aleks Lenard: Kako bi zdaj, retrospektivno in skozi distanco ocenili enega svojih naj- pomembnejših nastopov, na Novem slovenskem rocku 82, kjer ste bili prvi- krat predstavljeni širšemu slovenskemu občinstvu? LAIBACH: V svoji 23-minutni formalistični čistosti je bil naš koncert, 10. septem- bra v Križankah, razumljen kot suh in trden ritual, sestavljen iz glasne četvor- ne informacije z naše strani in tihe konzumacije večinske publike, iz velikega kanoniziranja govornika in dezerterstva nemega poslušalca. V takšnih okoli- ščinah je ponovno dobila svoje mesto družbena afazija; naslovnik je slišal naš jezik, toda zaradi devalviranosti besednih zvez tega čtiva ni hotel razumeti/dojeti in je postal afazičar; — zgolj pasivno je konzumiral tisto, kar je izvor na odru ponujal. Koncert je bil izgubil veliko svojega dostojanstva, ko je govornik Hostnik izpostavil svoje sporočilo, in formalizem dogodka je v tem trenutku dosegel svoj vrhunec. Nastop bi torej lahko razumeli kot maksimalno oropanega vsebine, sko- rajda brez udeležencev. V tej obliki ne samo da se je bil izgubil osnovni kon- takt referenta in konzumenta, temveč se je le-ta kamufliral s številnimi okra- si in formalističnimi prevarami, v bistvu pa je ostal zunaj konteksta. Izpo- stavljanje sporočila v največji možni meri povzroči izginjanje poslušalčeve iniciative in koncert je kot model takšne komunikacije pravi dogodek, da za- tre vsakršno kreativno občutenje in vsako ustvarjalno akcijo. Naš nastop na Novem rocku 82 je bil v tem smislu izpeljan do popolnosti. Maeck: Kadarkoli berem oceno kakšnega vašega koncerta, imam občutek, da so kritiki v zadregi zaradi vašega imagea, vaših ideoloških postavk in politič- nih konotacij. Zakaj mislite, da so ljudje tako resni na vaših koncertih?... ni jim jasno ali ste fašisti ali niste,... vsaj v Nemčiji je bilo tako. In nastop v Hamburgu: kljub izjemnemu koncertu je veliko ljudi zapustilo dvorano. Kako si to razlagate? Ali vam je všeč, da je reakcija publike tako močna, močnejša kot pri katerikoli drugi skupini? LAIBACH: Naš izraz je večplasten, tako da preko enkratne konfrontacije z njim ni možno v popolnosti dojeti njegove strukture. Provocira tiste, ki nimajo ener- gije za rekonstruiranje in razumevanje LAIBACH ideje (demaskiranje družbe- 13 ne nevroze), tisti pa, ki bodo penetratno dosegli misel, tisti so izbranci časa. LAIBACH združuje bojevnike in nasprotnike v izraz krika statičnega totalita- rizma. Chris Bohn: Ali menite, da ste efektivnejši pred sofisticirano publiko ali pred nepri- pravljeno, „nepoučeno" v smislu reakcije na vašo vrsto glasbe? LAIBACH: LAIBACH publika je vsaka publika, ki sprejema ekstremne pozicije so- dobne industrijske produkcije. Identifikacija z našimi stališči je možna s po- močjo intelekta ali pa z intuicijo pri shizofrenem subjektu, ki je v procesu de- generacije popolnoma odtujen od družbe in od sebe (mobiliziranje nestabil- nih posameznikov). Publika lahko prida naši demonstraciji vsakdanjo prakso politizacije, željo po znanju in dimenzijo zadovoljstva. Bohn: Ali ni vaše pojmovanje in pomembnost, ki ga pridajate industriji znotraj strukture države, rahlo nostalgično? To pravim v zvezi z vse večjim osvobaja- njem od dela in industrije, porastom avtomatizacije itn., kar pomeni, da poča- si izginjajo „idealni pogoji" (omejen prosti čas...) za takšno pojmovanje in- dustrijskosti. LAIBACH: Pojem industrializacije je večen. Razvija se kot „software" avtomatiza- cija, ne glede na produkcijo, ki se prenaša v neizkoriščene predele sveta. (In- dustrializacija t.i. „tretjega sveta" npr. se poraja na osnovi avtomatične eks- ploatacije cenejše delovne sile. „Idealni pogoji" omejenega prostega časa so skozi optiko takšne ekonomske transplantacije produkcije in novonasta- lih produkcijskih odnosov (obojestransko) jasno razvidni. Tudi padec britan- skega Imperija ter vzpostavljanje „kolonialne" odvisnosti od ZDA je rezultat enakega ekonomskega procesa. Valorizacija svobodnega časa je realizirana industrijsko (tako tudi skozi glasbene časopise tipa NME); to je kompleksna refleksija objektivne situaci- je. Z izhodiščne pozicije moči, določene z ideologijo vladajočega razreda, sredstva masovnega komuniciranja prevzemajo ustvarjalno iniciativo, vsilju- joč pasivnost v ekonomskem, političnem, izobrazbenem in kulturnem življe- nju (proces depolitizacije...). Kulturindustrie na takšen način — skozi obliko- vanje in usmerjanje svobodnih aktivnosti (relaksacija, zabava, šport, kultura...) — daje svoj prispevek Progresu Industrijske Osebnosti. Bohn: Pravite, da je „potreba po avtoriteti močnejša od volje do samostojno- sti" (LAIBACH, Instrumentalnost državnega stroja, publikacija ŠKUC, 1983); kako opravičujete takšno izjavo v luči jugoslovanskega NOB-ja (odpor proti nacizmu) in povojne „neuvrščenosti" (zavrnitve podrejanja močnejšemu)? 14 PLAKAT: LA LIBERTE GUIDANT LE PUEPLE LAIBACH: AVTORITETA je sila volje, ki naše (Laibachovo) delovanje podreja svoje- mu namenu.Neodvisnost in določena samostojnost sta obvezni s stališča avtoritete umetniške prakse. Psihohi- storična dislokacija je težava kolektivne zavesti, da si poi- šče simbolične forme kot kolektivno formulacijo; je ne- zmožnost izfioda iz živetja individue kot stroja, ki je nevro- za smrti. Propaganda je vidik masovnifi komunikacij, ki deluje kot psihohistorična dislokacija večnih vizuelnih in zvočnih predstav in potemtakem podpira neuvrščenost. NEUVRŠČENOST je potreba po odvisnosti, in odvisnost oblikuje proces stvarjenja sile volje, ki je AVTORITETA. Popovič: Kako razumete svobodo nasploh? LAIBACH: Podoba svobode se menja s časom; svoboda, ki je mogoča v času blagi- nje, ni več dopustna ko vlada pomanjkanje... Naša svoboda je svoboda tistih, ki mislijo enako. Barbarič: Studijski in koncertni projekti LAIBACHA se zelo razlikujejo: plošče vedno bolj forsirajo dovolj enostavno discoidnost, na koncertih pa se pribli- žujete popolnemu eksperimentatorstvu, tudi blizu avantgarde v resni glasbi. Kje je enotna poteza? LAIBACH: Militantni klasicizem je forma, ki združuje mehaničnost organskega rit- ma in konfuzijo intuitivnih zvočnih posegov v Harmonijo Lepe Ideje. Mono- polizirali smo pravico do nereda da bi podčrtali red. Razlika med studijskim delom in koncertnimi akcijami temelji na upoštevanju konteksta in narave medija. Nada Vodušek: Novi posnetki so boljo odprti, bolj populistični: gre za trend „odpiranja" LAIBACHA ali kaj drugega? Barbarič: Na ploščah imate kar nekaj discomentalnih skladb, med katerimi so ce- lo potencialni disco hiti? Odnos LAIBACH — dancefloor poslušalci. 16 DIE FREIHEIT FÜHRT DAS VOLK /GERHILDA/1985 LAIBACH: Navidezna tehnorevolucija naše glasbe je vzporedna porastu in raz- množevanju strojev. Fascinirani smo z disco estetiko in vpeljava disco elemen- tov v produkciji naše glasbe ni novost; gre zgolj za učinkovito očiščenje in apostrofiranje ritma, ki je — kot enakomerno ponavljanje (repeticija!) — naj- čistejša oblika militantno urejene ritmičnosti tehnicistične proizvodnje in klasicistične lepote. Disco ritem spodbuja avtomatistične mehanizme in so- oblikuje industrializacijo zavesti po vzoru totalitarizma in industrijske pro- dukcije. Lenard: Kako nastaja vaša glasba? Jo komponirate ali nastaja spontano? Kolik- šna je njena „glasbena" vrednost? LAIBACH: Trud za dosego kompozicije nas potrjuje v svoji brezplodnosti. Kompozi- cija je docela strukturirana, kompozicijski postopek je diktiran ready-made. Industrijska produkcija je smiselno razvojna, toda če iz tega procesa izloči- mo element trenutka, mu s tem naznačimo mistično dimenzijo (antipodi: zgodovina — mistika) alienacije, ki razkriva magično komponento industrij- skega postopka. Tehnična reproduktivnost osvobaja rock prakso parazitske funkcije v ritualu; nadomešča jo z drugačno funkcijo: utemeljitvijo v politiki. Toda! naša politizacija zvoka je lahko absolutna zvočnost. Popovič: Ali imajo prav tisti, ki v vašem postopku ugotavljajo emfatične prizvoke futurizma, dadaizma in duchampovskega koketiranja z „industrijskim" iz za- četka tega stoletja? LAIBACH: Vsako obnavljanje preteklega kot oblike sodobnega prikriva kreativno mrtvilo. Mi smo seznanjeni z zablodami in kontradikacijami deziluzirane umetniške avantgarde. Ne mislimo je niti reproducirati niti interpretirati. Ide- ologija „presežnosti" je presežena in ne sme se več zgoditi, da gledalec — konzument zamenja embalažo za umetnino. Vsako naše sedanje in bodoče delo mora pustiti za seboj vsako preteklo delo, ne glede na njegovo veličino. Mrtva preteklost naj se ne meri z živim du- hom LAIBACH KUNSTAI Melita Zaje: Kakšen je odnos med LAIBACH KUNST in slovensko oziroma svetovno zgodovinsko avantgardo, glede na to, da so njene prve generacije delovale v času (porajajočih se) totalitarnih režimov? Ali je LAIBACH KUNST avantgar- da? 18 LAIBACH: Ko govorimo o avantgardi, se nam zdi, da so bili najlepši med vsemi na- stopi tistih „avanguardistov", ki so med leti 1920-1940 nastopali v Rimu en- krat na leto in izvajali izvrstno uvežbane telesne vaje. Tako so se iménovali šolani mladinci od trinajst do osemnajst let starosti. Gibali so svoje vitke ude in telesa po natančnem ritmu kakor bi bili eno samo telo. V fevdalnem obdobju je termin „avantgarda" označeval pse goniče v lo- vu. Pozneje je plen, ki so ga gonile in trgale moderne avantgarde, postal člo- vek sam. Zgodovina svetovnih umetniških avantgard je simptom agonije sve- ta, ulovljenega v demonijo kapitala in materije. Zgodovina modernih avant- gard je zgodovina postopnega uničevanja človeka. „Smrt umetnosti", h kate- ri težijo zadnje avantgarde, pomeni „smrt človeka". Mi si ne mažemo rok s takšno krvjo. Popovič: Ali je LAIBACH zmagoslavje konceptualizma ali je, takšen kakršen je, pripravljalna faza k zmagoslavju kreacije? LAIBACH: Če je z oznako „konceptualizem" mišljena določena umetniška praksa (in ideja) moderne umetnosti, ki se odreka lastni uresničitvi, potem LAI- BACH s to prakso nima ničesar skupnega, razen nasprotij; LAIBACH se izre- ka skozi lastno uresničenje in pomeni prej zmagoslavje nad konceptuali- zmom. Vsako uvrščanje in determiniranje s pozicijo primarne tendence LAI- BACHA je sicer napačno in brez pomena, čeprav v sliki ne odklanjamo ozna- ke „transhistorični (stvarni) realizem" kot pripravljalne faze k zmagoslavju „monumentalne retroavantgarde". 19 Popovič: Vkolikor industrijsko religioznost in religioznost industrije vidite kot osnovno odliko svojega časa, kakšen je nov stav LAIBACHA do POP arta? LAIBACH: POP art je samo ena izmed oblik reakcionarnega realizma, zavestno re- produciranje brez iskanja in izpostave pomena prikazanega (kar moderni rea- lizem zahteva). Zavračanje pomena prikazanega kaže odpor do prikazovanja resnice in neposredno represijo nad njo. Poleg tega se POP art z distancira- no artificielno ironijo veže na določeni aspekt družbenega nihilizma; LAI- BACH KUNST se dviga iznad tovrstnih tendenc in hoče prikazati resnico ka- kršna bi morala biti, stvarem in ljudem pa vrača njihov nepotvorjen pomen. Popovič: Kakšno je stališče LAIBACHA do tradicionalne umetnosti: popolna ne- gacija, kritično prevzemanje ali absolutna avtonomija v odnosu enega do drugega? LAIBACH: Vladajoči razred mora s svojimi političnimi in estetsko-ideološkimi me- hanizmi čvrsto diktirati tradicionalne umetniške forme, jih obdati z lastnost- mi večnosti, nespremenljivosti in končnosti. Stališče LAIBACHA do tradicio- nalne umetnosti je izbor, ki mora ponovno odkriti in ovrednotiti zgodovino, vrniti moč institucijam in konvencijam ter zmanjšati razdaljo med umetni- škim izrazom in kolektivnim konsenzom. Zaje: LAIBACH KUNST, ki v glasbeni produkciji izkorišča „visoko- industrijsko" medijsko tehnologijo, preseneča z elementarnostjo tehnike (olje na platnu) v slikarstvu... LAIBACH: Izhodišče naše dejavnosti je v enotnem konceptu, ki se izrazi v vsakem mediju v skladu z zakonitostmi le tega. LAIBACH v glasbeni produkciji izkori- šča kontekst pop medija, v slikarstvu pa upošteva klasične vrednosti avten- tične umetnosti. Avtentična umetnost ima svojo lastno misel, svojo zgodovi- no in svojo tradicijo, svoj razlog obstajanja in svoj red. Ona ima svojo večno tehniko — in to je o/ye na platnu. Tehnika igra pomembno vlogo pri nastanku objektivnega videza, kot ga zahteva bistvo figuralne umetnine. Cim bolj je v izvedbi opazna prisotnost naših rok, tem bolj bo slika objektivna. To spozna- nje daje prednost tradicionalni tehniki in uporabi trajnih materialov. Zaje: Eno vaših del nosi napis „KUNST 1ST POLITISCH". Koliko to velja izven konteksta same umetnine (razobešene „zastave na zastavi"), oziroma izven konteksta LAIBACH KUNSTA? 21 „BILANZ ZIEHEN" - LAIBACH KUNST 1985/OLJE NA PLATNU (241 x 206 x 18 cm) „Jaz sem artist in ne politik. Ko bo poljsko vpraša- nje enkrat urejeno, hočem končati svoje življenje kot artist." Adolf Hitler, 1939 Umetnost in totalitarizem se ne izključujeta. Totalitami režimi ukinjajo iluzijo revolucionarne individualne umetniške svobode. LAIBACH KUNST je princip zavestnega odrekanja osebnemu okusu, razsojanju, prepričanju (...); svobodno razosebljanje, dobrovoljno prevzemanje vloge ideologije, demaskiranje in rekapitulacija režimskega „postmodernizma",.. Kdor ima materialno moč ima duhovno moč in vsaka umetnost je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije... „Politika je najvišja in vseobsegajoča umetnost in mi, ki ustvarjamo sodobno slovensko umetnost, sma- tramo sebe za politike." LAIBACH KUNST, 1985 Zaje: Mar ni že v sami tehniki/tehnologiji, ki jo uporabljate v slikarstvu, ima- nentna ideologija tuja ideologiji totalitarizma, katere glasnik naj bi LAIBACH KUNST sicer bil? LAIBACH: Umetnost naj slika in kleše trajne vrednosti v trajnih tehnikah in materi- alih, ki izžarevajo maksimum moči in učinkovitosti. Takšni materiali so: ka- men, žito, jeklo, med, granit, katran, zlato, olje na platnu... Popovič: Na prvi pogled nasprotujoče si stvari — nazi-kunst in socrealizem — se pri LAIBACHU izenačujeta. V kakšnem smislu? LAIBACH: Tako umetnost III. Reieha kot socrealizem sta do ekstatične popolnosti, v okviru novih državnih ideologij preoblikovala in eksponirala staro klasici- stično formo človeka, bazirano na principu transhistoričnih humanističnih idealov, v novo vrednost, kot jo je narekovala zgodovinska konkretnost. Bohn: Medtem, ko je umetnost večine totalitarnih družbenih ureditev največ- krat hiperklasična, „utopična", prej pohlevno-varna kot problematična, senti- mentalna do človeka, je LAIBACH KUNST agresivno izzivajoč, neprijeten in prezirljiv — to pa so karakteristike, ki jih država, ki jo (navidez?) podpirate, verjetno s težavo tolerira. Ali LAIBACH deluje v smeri svojega lastnega uničenja/ukinitve? LAIBACH: LAIBACH je centralizirani arzenal večnih umetniških sredstev, ki ne zah- tevajo napor, da se jih sprejme ali odvrže, kakor to diktira degenerirana umetnost. S tem v zvezi LAIBACH dela najprej na ukinitvi degenerirane umetnosti. Ivančič: Čeprav tudi sami priznavate, daje akademska likovnost in celoten gale- rijski sistem reakcionaren, se še naprej zadržujete v teh krogih. Zakaj? LAIBACH: Razstave so prikazi celotnega obdobja, njegovih odločilnih ciljev in spo- sobnosti kot posredovanje univerzalnega samozavedanja duha v svojem zbi- ranju in vsakokratni realizaciji. Tasič: Avtorji ste velikega števila plakatov, med katerimi je tudi nekaj takih, ki zaradi „objektivnih razlogov" (prepoved) niso nikoli opravljali svoje funkcije (tako npr. plakat za nastop na zagrebškem bienalu Nove glasbe 83 ter 85), ali pa so vzbujali zgražanje in proteste javnosti kakor npr. v Trbovljah 1980, Ljubljani 1982 ter Varšavi in Berlinu 1983. Kako si to razlagate? 24 LAIBACH: Naši plakati so javni razglasi, ki pomirjevalno vplivajo na vzvišene duho- ve, netijo strasti ter razvnemajo nečisti žar sovraštva, in so vznemirljiv poziv nerazsodni množici. Vodušek: Kakšen je bil namen evropske turneje LAIBACHA? LAIBACH: LAIBACH KUNST se resniči skozi večni, nespremenljivi zakon življenja, ki je potreba, želja in volja slehernega ži(la)vega sub(ob)jekta, da zagotovi skupini več delovnega prostora. Prodor in evropska uveljavitev je posledica sistematsko planiranega dela ter začetek široko zasnovane akcije vmestitve novega slovenskega duha, in razširitev meja njegove avtentične kulturne ge- ste, v širši svetovni prostor. V ta namen smo se odločili pretipati obrambne mehanizme evropskega tržnega prostora in prodreti v njega skrite zakonito- sti, problematizirati medsebojna razmerja vzhodne in zahodne duhovne poli- tike (demaskirati samozadovoljno pozicijo evropske kulture in njenih pred- stavnikov, z udarcem v hrbet omajati suverenost zahodnoevropskega kultur- nega hegemonizma/hedonizma), e.t.c. Ponosni smo, da tvorimo čas in boj, ki bo spremenil svet — duhovno, politično in zemljepisno. Tasič: Pred turnejo ste z nekaj galerijsko-koncertnimi akcijami in televizijskim nastopom dvignili prah ter razburili duhove po vsej Jugoslaviji. Družbenopo- litični forumi so reagirali in vzpostavili blokado nad LAIBACHOM, v sreds- tvih javnega obveščanja pa se jepričela„velika hajka". Ko so vas že vsi poko- pali, ste se na lepem vehementno odpravili po Evropi in izpeljali turnejo, ki jo v takšnem obsegu ni uspelo še nobeni skupini iz Jugoslavije... Kaj ste hoteli s turnejo dokazati in komu? Kaj sie dokazali? LAIBACH: Niti ni LAIBACHOVA primarna intenca dokazovanja česarkoli komurkoli niti ni LAIBACH dolžan dokazovati nikomur ničesar. Evropska turneja je lo- gični ter samoumevni rezultat kot posledica zrelosti duha in ideje, ki intuitiv- no sili preko vsakih umetno postavljenih meja. LAIBACHOVO zmagoslavje volje je moč nad možnim. Vodušek: Zakaj „OCCUPIED Europe Tour"? LAIBACH: Evropa je zahodni del Azije; zaradi kulturne, politične in gospodarske vloge v svetu se smatra za poseben, priviligiran kontintent. Ime Evrope izhaja od asirske besede v ereb, kar pomeni „zahod sonca" ali „zahod" nasploh. Grki so ga prevzeli od Feničanov za zahodno obalo Egej- skega morja; pozneje se je tako poimenoval cel kontinent. Današnja — kulturno, politično, gospodarsko in vojaško razdeljena Evropa 26 je nestabilni, živčno vozlišče in barometer svetovnih dogajanj. „Okupira- nost" je kategorični imperativ njene vloge in obstoja. Vodušek: Reakcije tujega tiska so bile precejšnje in dokaj „močne". Je to le od- mev na same koncerte, na image LAIBACHA ali ste jih sprovocirali še kako drugače? LAIBACH: LAIBACH prakticira provokacijo na odtujeno zavest, ni pa provokacija sama sebi namen niti je osnovno sredstvo našega delovanja. Provokacija LAIBACHA je posledica notranje vitalnosti duha, energije, ki se sprošča ved- no znova ob vsakem vnovičnem utelešenju ideje in spoznanju njene plodno- sti ob vsakokratni realizaciji znotraj relevantnega prostora. Maeck: Kakšno je vaše mnenje o zahodnem glasbenem tisku, ki vas je v veliki meri sprejel precej kontradiktorno? LAIBACH: Zahodni tisk je podaljšana roka in diktat ekonomije trga, ki kroji svojo resnico po trenutnih potrebah tržne logike in ki zunaj svojih ekonomskih me- ja ne vidi, ne potrebuje in ne priznava konkurence. Naši nastopi v zahodni Evropi skozi takšno perspektivo predstavljajo skeleč tujek v razpadajočem drobovju požrešne živali. Bohn: Vaše izkušnje na Poljskem: LAIBACH: Ideološka ne-zavest kaže svojo moč skozi akt vračanja na zgodnejše fa- ze razvoja, npr. kolektivne religiozne zavesti kot je katolicizem (na Poljskem), islam, itn. Potreba po avtoriteti je očitna v cilju zmage evolucionistične zako- nitosti, ki se hrani sama s seboj. Poljski narod skozi perspektivo takšne iz- krivljene optike željno konzumira zahodne produkte. Mi smo s svojo akcijo izkoristili nastalo situacijo ter Poljakom, skozi premišljeno formo, vsilili idealno obliko kulture. S tem smo vzpostavili kritično selekcijo znotraj polja kulturnoideoloških razmerij in reducirali vpad tujih elementov. Bohn: Ali LAIBACH KUNST uporablja totalitarne mehanizme z umetniškimi cilji ali kot korak k izgradnji totalitarne države? Če to, drugo, kakšna bo vloga LAIBACHA? LAIBACH: LAIBACH ni posledica nekakšnega intelektualnega procesa temveč dejstvo istega mehanizma (imanentni, konsistentni duh), ki ga sili da kreira in da živi tako kot živi; to je stanje — delovanje, kjer intuicija, kot magični akt v ritmu ljudi in stvari, odloča smer, ne ponujajoč in ne iščoč obrazložitve. Ori- entacija na delovnega človeka kot osnovno vrednost sistema določa njegov družbeni in materialni status in potemtakem tudi umetniške cilje. Mi, LAIBACH, smo inženirji človeških duš. 27 Bohn: Če vzamemo v obzir (vizuelno, imaginativno) navezanost na jugoslovan- slo žari"; junij, 23.: „XY — nerešeno; televizijski Inten/ju LAIBACHA v oddaji „TV tehnik" na ljubljanski TV; september: snemanje LP plošče „Ne- bo zari" v studiu Metro-polis, Ljubljana; v istem studiu DREIHUNDERT TAUSEND VERSCHIEDENE KRAWALLE posname dve skladbi („1. TV generacija", in „N. Y. 1984") za komplikacijsko LP ploščo z na- slovom „48 — 84"; oktober: predstavitev LAIBACHA v okviru „VIDEO C. D. 83" festivala, Cankar- jev dom — Ljubljana, z videom „Docu- ments of oppression" in „Morte ai s'clavi"; november, december: „occupied europe tour 1983"; LAIBACH organizi- ra skupaj z LAST FEW DAYS veliko evrop- sko turnejo, ki traja od 1. novembra do 23. decembra in obsega 17 koncertov v 16. mestih in 8. državah: Dunaj, Budimpešta, Brno, Praga, Krakov, Varšava, Torun, Wro- claw, zahodni Berlin, Kopenhagen, Ham- burg, Haag, Amsterdam, Eindhoven, Ma- astricht, London. (Zaradi prepovedi vsto- pa v Češkoslovaško odpadeta koncerta v Brnu in Pragi. V Varšavi skupina, na pova- bilo kulturnega atašeja, obišče jugoslo- vansko ambasado. Po debati o kulturi se ataše odzove povabilu skupine in si z dru- žino ogleda koncert); december, 1.: zaradi odlašanja doma- čega založnika z izdajo plošče „Nebo ža- ri" LAIBACH v Amsterdamu sklene po- godbo z belgijsko založbo L. A. Y. L. A. H. (in association with les disques du Crepu- uscule), za realizacijo 12"45 rpm plošče; 1984 anuar: sklenitev pogodb« z nemško za- ožbo „Walter Ulbricht Sch." za realizacijo retrospektivne izdaje 2 x 33 BOX, LP z na- slovom „REKAPITULACIJA" (1980 — 1984); februar: izid prve LAIBACH plošče (L. A. Y. L. A. H.), s skladbami: „Sila", „Bo- ji", „Bral moj"; februar: italijanska založba TRAX IN- TERNATIONAL izda komplikacijsko kase- to z naslovom „Worid National Anthems", na kateri zastopa Jugoslavijo LAIBACH s svojo verzijo nacionalne himne; marec, 12.: sklenitev pogodbenega ra- zmerja z založniško hišo EAST — WEST 38 TRADING COMP. (Cherry Red Records — Complete Music), London; marec, 23.: snemanje 12"45 rpm plo- šče „PANORAMA/DEKRET" v studiu AO- SIS, London; maj, 2.: predstavitev avtorske video ka- sete z naslovom „THE DEBATE OVER MAN (A Polemical Monologue as Artistic Mettiod: Position. Problems. Perspecti- ves.)" na audio-video festivalu v pariškem centru „Georges Pompidu"; maj, 5.: „Occupied Europe Docu- ments"; razstava dokumentov z evropske turneje v ljubljanskem ŠKUCU in izid ka- sete LAIBACH v Brelinu; maj, 9.: „LAIBACH ¡m Hause der Fun- kindustrie"; evharističen večer ob dnevu osvoboditve v prostorih diska FV 112/14; junij, 6.: „Was ist kunst?"; koncert LAI- BACHA v SKC, Beograd; december, 18.: sodelovanje na sku- pinski „Novoletni razstavi", v organizaciji galerije ŠKUC, Ljubljana; december, 21.: anonimni komemora- tivni predbožični koncert LAIBACHA v do- mu Malči Beličeve, v Ljubljani; 1985 februar, 18.: nastop skupine LAI- BACH v Berlinu, v sklopu „Berlin Atonal festivala"; februar, 19.: „Nove tendence v umet- nosti 80."; sodelovanje na skupinski raz- stavi, galerija ŠKUC, Ljubljana; februar, 20.: sodelovanje skupine na video festivalu „Infermental" BERLINALE 85, z video kaseto „THE DEBATE OVER MAN..."; april, 26.: „Muzički Biennale Zagreb 85, drugič!", koncert LAIBACHA v zagreb- škem Kulušiču; maj, 16.: izid prve jugoslovanske velike plošče LAIBACHA v založbi ŠKUC, Ljub- ljana; maj, 23: izide laibach box (2 x зз) „REKAPITULACIJA"; junij, 16: koncert v Hamburgu; julij, 8, 9: koncert v Londonu, Bloom- sbury Festival; 39 ciklus: „TRBOVLJE" " (po Francu Kožarju) LEPO - KRASNO Lepo jutro, krasno jutro, lepo jutro, krasno jutro, lepo jutro, krasno jutro, sonce poljubluje sajasto dolino, dolino črno, temnih bajt in luž, črno dolino bednih in teptanih ljudi. Lepo jutro, krasno jutro, je v smehljaju sončnem božalo nas, ki v njej živimo in umiramo. 29. 9. 1980 žabja vas, Kurja vas, Gojda, Paver-kolonija, Gverk, — povsod po ulicah, na cestah, po kolonijah: plakati, plakati povsod ... Retje, Posetje, Švabska kolonija, Terezija, Polaj, povsod pod stražo slavoloki z napisi: PRIHOD JUNAKOV NACIJE! DOBRODOŠLICA JUNAKOM NACIJE! DOBRODOŠLICA JUNAKOM NACIJE! POZDRAV NARODNIM BUDITELJEM! 40 29. 9. 1980 (part II.) ... nemir narašča, patrulje čuvarjev, postave križarijo po cesti in gledajo preplašenih obrazov, to čudno vznemirjenje, naraščanje množic... MORALNA ZASLOMBA (part III.) v smrtni tišini je zdaj tu, zdaj tam, dahnil vzdih: grozno—grozno grozno—grozno grozno—grozno grozno—grozno SREČNO Srečno se vmi iz jame (domov) GLÜCK AUF! GLÜCK AUF! GLÜCK AUF! POLITIZACIJA ŽENA DRUGA JE DEJALA DA JE HODILA V CERKEV TAKO DOLGO DOKLER JE SLIŠALA BOŽJO BESEDO. VSI POSLUŠALCI SO TEMU PLOSKALI STO LJUDI JE ZAVRNILO NAZADNJAKA KI JE BIL PROTI ŽENSKI ENAKOPRAVNOSTI. KRIVA JE ZAOSTALOST NEKATERIH ŽENA VSI SO POSLUŠALI ... ŽIVELE BORBENE ŽENE! gotovo bi ostala anonimna V množici sebi enakih. PREMAGALA JE STRAH! kljubovala neštetim pritiskom mučenjem in smrtnim grožnjam. DOVOLJ JE TEGA! DOVOLJ SMO MOLČALE! DOVOLJ JE TEGA! DOVOLJ SMO MOLČALE! rezultati ki jih dosega niso na videz nič posebnega a so vendar odločilnega pomena saj se s tem procesom začenja. 1981 ciklus: Politizacija žena 43 BRAT MOJ Brat moj, ali čutiš pogum, ki ga je dvignila zara V borbi za lepoto sveta? Brat moj, prižgimo kres v vseh ljudeh! Bodimo močni kot garači, Brat moj; ml smo V skrivnostni tajni slutnja in prerokovanje, mi smo življenja divji smeh! V nas je glad, ki poživi in gladnih ne izmuči: Brat moj, odpri oči, potuj z nami k novi luči! 1983 ZLATA DOBA Sanje in zlati „AKO" preklinjajo obljubljeno morje, da bi zrelo žito rodilo. Sejalec, reci o žetvi, ki jo jutri požanješ, da je ona tvoja že danes. Zlata doba! nikoli prišla ne boš, a vendar leti čez zemljo pred nami! in naj se morje vrne izvirom, odkoder je prišlo: naj se lik bodočnosti spozna globoko v sanjah zore sveta, in naj legenda postane cilj zrele rase. 1984 NOVA AKROPOLA Mi vsi smo križani, člani mesarskega ceha, compagna dei maccella: éja, éja, alalá! Ne razpihujmo ognja iz ust živali, bojmo se zanamcev, skrivajmo svoje namene: éja, éja, alalá! Izostrimo čute, éja, éja, veter žge med žitom, éja, éja, naše meso diši po ožganem: éja, éja, alala! Namenili smo si Veliko Strast: KDO DVOMI O STRAŠNI MOČI TEH ROGOVI 198S 49 50 RETRO PRINCIP PRINCIP MANIPULACIJE Z MEMORIJO VIDNEGA POTENCIRANI EKLEKTICI- ZEM — PLATFORMA NACIO- NALNE AVTENTIČNOSTI Joseph Schillinger, ameriški kubist, je v začetku dvajsetih let napisal knjigo Mate- matična osnova umetnosti (The Mathe- matical Basis of Art). V njej je zgodo vin- sko evolucijo umetnosti razdelil na pet ravni, ki se razvijajo s pospešeno hitros- tjo: 1. pre-estetska; biološka stanja mimikri- je. 2. tradicionalno-estetska; magijska, racionalno-religijska umetnost, 3. emocionalno-estetska; umetniško izra- žanje emocij, samoizraianje, umetnost zaradi umetnosti, 4. racionalno-estetska; empirizem, ek- sperimentalna umetnost, nova umetnost, 5. znanstvena, post-estetska; zlitje umet- niških form in materiala, razpadanje in konec umetnosti. Temu je dodana šesta raven, ki je delno vsebovana v zadnji, je nezavedna in ne- formulirana. 6. Potencirano-eklektična; vse-estetska, evokacija historičnih del, integracija po- sameznih homogenih stvaritev, vsebuje pet prejšnjih ravni; retro princip. Retro princip je področje zgodovinsko navzoče umetnosti, pomeni razmišljanje o preteklih umetniških modelih, s ciljem zgraditi celovito zavest o dialektiki razvo- ja zahodne umetnosti. Umetniški interes zapusti polje formalnega v korist vsebine, sledeč diktatu motiva. Model kreativnega oblikovanja ni več narava, le-to zamenja kultura kot poustvarjena narava (je mi- mezis mimezisa). Središčni interes zaobje- ma uzaveščanje razvoja kulture skozi zgo- dovino (dialektika), od nitjih do višjih oblik (struktura). Šesta raven ni stil ali umetniška smer, te- mveč miselni princip, način obnašanja in Ljubljana, marec 1984 delovanja. Gradi na reinterpretaciji, po- ustvarjanju modelov preteklosti in se di- stancira od vseh trendov. Pojavlja se sko- zi vso zgodovino umetnosti in je zgodo- vinsko pogojen. Ne manifestira se mate- matično linearno niti v obliki umetniške- ga nazora. temveč pretrgano, v intervalih. Njegova nezavedna zasnova je prisotna v času. Operiranje znotraj miselnega polja — retro — zahteva deklarativno osvobo- ditev retro principa s polja marginalnega. Retro princip zagovarja stalno menjavo jezika in prehajanje z enega likovnega izraza na drugega. Eklektično se navezuje na zgodovino umetnosti, katero hkrati s celotnim poljem kulturnega, izbira za svoje področje delovanja. Poslužuje se različnih, že obstoječih jezikovnih mode- lov, se skozi preteklost spreminja na for- malnem nivoju, na idejnem ostaja isti. Ne odreka se dosežkom modernizma niti ne išče novih formalnih obrazcev; je princip razmišljanja, ki zagovarja proces asimili- ranja. Jezik je izraz lardelartističnega (l'art de l'art, umetnost iz umetnosti) in elitističnega odnosa do umetnosti in dru- žbe, kjer uporabljene tipske enačbe ne do- ločajo duhovnega kroga slike. Lastna izraznost je odpravljena, pojavi se ten- denca k neosebnemu, izrabljajoč polje že obstoječih osebnih izrazov oziroma tip- skih (stilskih) enačb. Retro princip uporablja tradicijo tako in- direktno kot direktno (citirano v original- ni čistosti). Tudi popolna identifikacija (citat) dobi zaradi aktualnosti zgodovin- sko specifičen tvoren predznak. Odkriva- nje identitete poteka skozi način reinter- pretacije, ki ustanavlja prostor osebnega zapisa, motiv pa postane komponenta, ki določa način izdelave (stilskost). Zgodo- vinska dejstva izgubljajo poseben ima- nenten značaj in vlogo v časovnem kon- tekstu ter se preobrazijo v vsakodnevno prakso. Prek kolektivne zavesti o posameznih vi- zualnih formah je umetniški proces preo- bražen v demonstrativno raziskovanje predhodnih lingvističnih modelov. 51 52 Deviška slutnja o lepoti suženjstva in golega prevzemanja, dostojanstvena odvisnot od tujca, se zgrinjata polagoma, po ^ prstih. ч^Х Brez zaverovanosti r lastno kulturo stoje zakoni, trdi in neu- smiljeni. Preteklost kaže, da so za produciranje velikih kul- tur potrebni veliki kolektivi. Pesnik, ki ga ho narod vzdignil na svoje rame, ho oznanil svetu poezijo hlapčevstva. In narod mu ho ploskal. Pesnik ho Г imenu svojega naroda oznanil, da je okradel narod. PROGRAM SKUPINE IRWIN Temeljni delovni zastavek skupine IR WIN je afirmacija slovenske likovne umetnosti skozi spektakelsko zasnovano reprezentacijo. Propozicije: — RETRO PRINCIP kot regula t ivna matrica, kot ogrodje delovnega postopka (in ne kot stil), potrebnega za analizo zgodovinske izkušnje slovenske likovne umetnosti. Odtod tudi „diktat motiva", kije od projekta do projekta različen, odvisno od inten- ce posamičnega projekta. Skratka, ne gre več za obvladovanje formalnega postopka, ki vsebuje eno samo idejo, pač pa za stalno permutiranje, spreminjanje, ki zahteva nov pojmovni aparat za formuliranje in razbiranje pomena posamezne akcije. — POTENCIRANIEKLEKTICIZEM, vpoklic zgodovinske izkušnje, predvsem slo- venske likovne umetnosti, vztrajanje pri stalni permutaciji načinov gledanja, reinter- pretacija in poustvarjanje likovnih modelov preteklosti ali sočasnosti kot v primeru projekta Back to the USA. — AFIRMACIJA NARODNOSTI/NACIONALNE KULTURE skoz dialektika po- sebnega in občega; če modernizem in del post modernizma zastopa „main stream", obče znotraj sodobne umetnosti (podoba umetnika), je za IR WIN značilno izginotje umetnika, nastop skupine in afirmacija tistih prvin nacionalne likovne umetnosti, ki so se na specifično slovenski način vključevali v modernizem, prvin, na katerih se je ustvarjala kultura narodnosti in razredne pripadnosti. Zahodni modernizem je vzpo- stavljen na kodu permanentne revolucije, izkoriščajoč načela negacije, ironije in im- plicitne tragedije, IR WIN zgodovinsko izkušnjo modernizma dialektično nadgrajuje z afirmacijo nacionalne kulture, triumfa kolektivnega duha in s poveličevanjem tistih značilnosti likovne umetnosti, ki jo razlikujejo od zahodnega modernizma. IR WIN afirmira kontinuiteto slovenske preteklosti kot edini horizont bodočnosti. Umetnost tako predstavlja ritual preteklosti v afirmaciji smrti kot dinamičnega elementa zno- traj iivljenja. Končni smoter delovanja skupine IR WIN je reafirmacija slovenske kul- ture na monumentalen — spektakulären način. Ljubljana, april 1984 54 » zgoju je usmerjena г spoznavanje najvišje kulture, človek je Željan in vreden vseh njenih darov. Kot vlačugarski umet- nik. je prodal in zatajil svoje prepričanje — z naivnostjo in hUipčevanjem. Znana dela in pozabljene zgodbe se spajajo v dovršeno har- monijo. Misli se vrte kakor mlinska kolesa, osvetljene so v sončno lučjo in ne raje fistega. kar so videle s srcem, z razu- mom in :. izkušnjo. Kakor iz neke silne daljave udarjajo z bronastimi zvoki dav- ne znane besede — tako razjočno in burno, da jim ni mogoči ubežati. I es čas v nedoločni daljavi pojejo škrjanci, ki ne bo- do mogli njkolo lajati. m RETROMORFOZE Kulturnikom čas je strogo odmerjen in kliče dolinost, razumnik bo st reget nam s končnim odgovorom večne resnice. O, ko je z retro-umetnostjo spet obnovljeno to ljudstvo slovensko, vdahnjena čarnost je v staro podobo. „...Bodočnost se otresa iluzionističnega balasta In postaja nacionalno afirnnativna. Prihaja upa- nje, kakršno so prinesle vzviSene ideje v Izniiih zanikane kulture..." Umetnost vstaja, vdano privriena daljni in tuji kulturi, s katero nas je zdruiil rod, zdruiila nas krije očetna. Mogočna je v notranjih troje pasov utesnjena, obdana v slovenskih Sirjavah s podobo skupine. Pojem RETRA je danes na slabem glasu, ker pri tem mislimo večinoma na mehnično in pasivno reproduciranje, tako da je umetnikova kreativna osebnost potisnjena v ozadje ali vsaj močno omejena. Umetniško delo kot posnemanje ali pa kot RETRO izraz in izražanje je vedno povnanja- nje neke notranjosti. Različna so dela postala usoda brez lastne oblike, avtentičnost novoslovencev zapada v pozabo. Priličenje sluii le svojemu narodu zvesto, postaja preieto z odmevnim pripevom. Metoda simuliranja latiko uporabi kritiko za raziskovanje umetniško neizraznega in izraznega dela, za razlikovanje med trenutno aktualnim in klasično ovrednotenim — ob tem je seveda umevno, da se moreta „njena univerzalnost" in objektivnost realizirati samo v izjavljanju konč- nih izjav (nastane simulacija z izbrisanjem posnetega). Potomci stoletja obračajo mračno zastrte besede in večno kolo zgodovine ozaljšano sije. Trdo praznino glasov razplamteva obrat, razkrili glasov razplamteva obrat, razkriti dobivajo lastno vsebino. Zahteva po merilih, ki so tradicionalna vednost o umetnosti, otvarja proces asimiliranja izkuš- nje preteklosti in se snuje v veliko svečanost vseestetskega. In kaj je umetnost? Umetnost je cilj in konec napredka. Ljubljana, 5. november 1984 56 človek je samo igračka, ničeva lui ka in na nevidnih nitkah ga nevidna sila suče sem in tja. Božajoči glasovi lijejo kakor pozdrav iz sinjih pozabljenih daljav. Mimdost življenja vsta- ja pred človeštvom. /nova vstajajo prizori o umetnosti, kakršno so prinesle vzvi- šene ideje in globoko r velikih, temnih kotanjah rijejo prsti pod njene najskrivnejše guhe, da jo secirajo z mrzlo krvjo, da polagajo na sonce r.ví- njene dele, umazane in neu- mazane. Odpoved hlapčevstvu oznanja hinavsko krinko, rojeva se hlapčevanje hlapcev, ki so služili na vekov veke in ki so se ta- ko korenito navadili služiti, da jim je suženjstvo prešlo v me- so in kri. Hlpčevanje goreče ohsenčuje svet z napojenostjo in nasičenostjo, hrez vprašanj o gospodarju in ukazih. Hlapci, ki se radovoljno prodajo, so gorečnejši od gospodarja same- ga. t žnikneta gorečnost in slovesen umetniški ponos. VSAKA VIZIJA IMA SVOJO INKVIZICIJO „Moderni umetnik je očitno tudi intelektualec — roko- delci pač ne čutijo potrebe, da bi ustvarjali teoretske sisteme — ki skuša umestiti lastno ustvarjalnost v okvirje velikih miselnih tokov časa in jih po svoje izrazi- ti v pogovoru, v sliki in v tekstu." Tomaž Brejc „V Nero malt (Neron slika), se motiv polja brutalno istoveti z nevarno parolo Blut + Boden in tako evocira atavistični sen o zgodovinski kontinuiteti in superiorno- sti rase. Gre za prepričanje, ki izraža globok strah pred spremembo ali celo pred samo kulturo, ki je spremembam podvržena po definiciji." H.R. Fuchs SLIKATI = GORETI SLIKATI = RAZMIŠLJATI Naziv organski ekieklidzem pomeni pripadnost umetniškemu podnebju (v našem pri- meru slovenskemu), pripadnost dotučeno z rojstvom. IRWIN Kaj sledi iz tega? Za razumevanje in vrednotenje kateregakoli umetniškega stremlje- nja, je nujno premisliti notranje spodbude umetnika. Pri tem je hvalevredno dodobra poznati še v5e ostale kritične refleksije, ki se nanašajo na določeno umetniško smer ali slikarja. Kakor je človek ujet v območje svojih osebnih določil, tako umetnik ne more uiti določilom družbe, ki gaje porodila. Zato ne le, da se bo skušal umestiti, umestiti se mora. Družba vselej goji sumničavost in nejevernost in vsak trenutek je pripravlje- na ostro kritizirati novo porajajoča se umetniška dejstva, a le-ta se kljub vsemu uve- ljavljajo, kar kaže na neke svojske posebnosti, ki neizpodbitno pričajo o pripadnosti kulture. Nastajajoče umetniške smeri so si po vsem svetu podobne, kot so si podobne tudi kritike družb, katerim pripadajo. 58 IRWIN: BOŽIČNO DREVO 45 x 60 cm IRWIN: LAIBACH ŽENA (ZIMA) 60 x 80 cm IRWIN: LAIBACH ŽIvNA (POMLAD) 60 x 80 cm IRWIN: LAIBACH ŽENA (POLETJE) 60 x 80 cm IRWIN: LAIBACH ŽFNA (JESEN) 60 x 80 cm IRWIN: SMRT IDEOLOGIJE 52 x 66,5 cm IRWIN: MALJEVIC MED OBEMA VOJNAMA 28 x 51 cm IRWIN: DRUGO BOMBANDIRANJE 60 x 70 cm IRWIN; KOri-TARICA 55 x 60 cm IRWIN: ORAC 45 x 66,5 cm IRWIN: RUDAR S ŠAHOVSKO GLAVO 30,5 x 70 cm IRWIN: VSTAJENJE 44.5 x 54 IRWIN: KIEFER 43 x 45,5 cm IRWIN: INŽENIR LJUDSKIH DUŠ 75 x 50 cm Kljub svoji socialni pogojenosti je umetnost, kot kaže zgodovinska izkušnja, zagleda- na vase in navidez „nesocialna". Gotovo pa je odprta svetu. V njenem nastajanju jo s kulturnim okoljem komaj kaj druži. Inspiracija jije lastni notranji naboj, lahko reče- mo tudi, da korenini v določilu razredne pozicije. Tradicionalno pojmovan umetnik nujno gleda navzven. Njegova srečanja, pravilne- je, soočanja z zunanjim svetom kritike, so nadvse intenzivna. Med njim in okoljem obstaja takorekoč fiziološka vez, ki se nanaša na sprevidenje, na nov, obvezujoč vpo- gled v jedro deformacije družbenega ustroja. Vse to se skozi ustvarjeno vidno razživ- Ija. Povezave s sočasnimi družbenimi strujanji torej nedvomno obstajajo. Lepota se izkaže kot nujnost. Prednost umetnosti je v prožnosti njenih vidikov, njena rušilna moč metafora. S tem, ko sprejme vase simbol, s katerim je moč zarezati v zavest člo- veških skupin, kot hostijo iz rok boga ali države in jo izpljune vselej predrugačeno, a ohranja obliko ukaza, daje organizirani zapovedi odslikavo in upanje. Zavedajoč se neuspešnih poskusov tvorjenja nacionalne kulture pod okriljem besede vzete iz nje same (Vesna, Sava, Neodvisni...), Zavedajoč se identifikacije likovnega modernizma z nacionalnim izrazom, Zavedajoč ne neizbežnosti poistovetenja z eklekticizmom, kije lasten majhnim, naci- onalno ogroženim kulturam, je bil iz vizualne memorije izbran naziv IR IVIN, kar pomeni: L Retrograden označevalec 2. Paradoksalen obrat v t varjenju narodove pods ta t i 3. Zavest o retro poziciji GLEDATI = SAMOZADOSTITI GLEDATI = SPOZNAVATI „Ko Leonardo da Vinci komentira svojevrstno sposobnost slikarjev, sposobnost ma- nipulacije z realnostjo, opaža, da lahko slikar naslika raven horizont bodisi v plani- nah ali v dolini. H.K. Fuchi „Pisanje in govorjenje umetnikov o umetnosti torej ni znamenje šibkega talenta oziroma ustvarjanje nemoči, temveč odgovoren in pogosto prav zagrizen poskus vzdržati v tujem svetu ustaljenih likovnih navad in oko- relega okusa." Ljubljana, 19. februar 1985 Tomaž Brejc 59 60 BA RKUSO VI ZA PISKI Retrostvor Bibliobus me je nekaj časa pozorno opazovat, nato pa je vstal, stopil kole- ni in s členki prstov potolkel po medeninastem krožniku, kije viset na vrvici. Zatem je stopit na lepo, nizko knjižno mizico, potegnit iz usnjene mape neki karton in mi poka- zat shranjene listine. „ Tole so zapiski", je dejal, „ dat vam jih bom. In razume se, zavitkov ne boste dobiti v tast, temveč jih lahko samo pogledate. " „Prav", sem dejal nestrpno. Iz zapiskov, ki so jih dopolnjevale skice, sem zvedet podrobnosti o dialogu med umet- nikoma in sklenit sem, da moram vse natanko obnoviti, preden bom vrnit pisanje. Nikar ne pričakujte, da boste našli slogovno novi dialog, toda če boste brali z odprti- mi očmi, boste odkrili nekatere nove oblike starega sloga. Barkusov* uvod v zapiske: Zelo me je mikalo zvedeti od moža**, ali njegova umestna oblika izhaja iz zgodovin- ske logike aH pa temelji na spontanem ustvarjanju. Številne umetnije na svetu imajo svoj vir v izkušnjah, kajti te nam kažejo njihova pra- vila, in posamezniki, med katerimi je že omenjeni mož, so lahko veščaki v različnih umetnostnih smereh. Tu sem hotel slišati, kakšno nalogo izpolnjuje umetnik, podob- no kot je na primer naloga inženirja, da konstruira projekte. Tako se je začet najin di- alog. BARKUS: Do končnega odgovora bova prihajata postopno med najinim pogovo- rom. Že zdaj pa lahko trdiva, da se vsaka umetnost nanaša na predmet, ki ga obravnava po svoji stroki, in umetnostne stvaritve se ne kažejo poznejšemu človeške- mu rodu nikdar v svoji prvotni obliki, ampak zmerom obložene s prirastki, obogate- ne in zastrte z naplavinami in usedlinami, ki so jih odlagala nanje naslednja dela. IR WIN: Ne bi bilo prav, če bi ti zamolčal, da so moja umetniška dela potna, strnjena, naravno zgrajena kot s krvjo prepojen organizem. Organizem pa je vedno čista umet- nina. BARKUS: Vesel sem tvojih besed, ker si umetnik, ki se izraža v govorici svojih pred- hodnikov, vzornikov in učiteljev. Slutim, da so tvoja umetnostna doživetja izključno zgodovinska, ker je v njih zgodovinska izkušnja in tvoj časovni razvoj zahteva iska- nje gradiva, motivov in predmetov, uokvirjenih v ogledalih sedanjosti. Nenehno vra- čanje nazaj k nedotakljivim stvarem terja gradnjo preporoda in ogrodja iz besednih oblik. Preteklost je že davno zapovedala umetniku naj ustvari kompozicijo, ki bo izpopolnila plemenito mojstrovino z dodatnimi izraznimi sredstvi, kijih ponuja čas. IR WIN: Da, tvoja opredelitev ne more biti drugačna. Umetnost povzroča velike užit- ke in zato je potrebno uporabiti vsa sredstva. Kulturno podnebje, okolje, rasa in na- rodov temperament pa terjajo večno lepoto, ki podlega pravilom in vsakršnim anali- zam. Moja naloga je, da služim idealnim stranem vsakokratnih preobrazb, ko se ne dogaja samo to, da nastajajo nova dela na temelju starejših, temveč zlasti starejša na osnovi novih del. Toda zavoljo tega ne moremo obračati stvari narobe in samovoljno — umetnost je treba uporabljati tako pošteno, kakor druge veščine. BARKUS: Torej umetnik ne bo nikoli voljan zlorabljati besed in dejanj starejših izur- jencev. Njegova enkratna ponovljivost nastopa kot retroaktivna moč sočasne razvoj- ne smeri, ki jo potiska naprej. IRWIN: Govoril si resnico in ti ni moč ugovarjati. Dodal bi samo, da umetnik razvi- ja oblikovna umetnostna sredstva v službi nekega mogočnika, skupnosti aH države, nekega stanu ali premoženjskega razreda, neke bolj ali manj strogo urejene in razse- ' Barkus — mitološka oseba; njen simbol je kolo, prepleteno s kačo, kar pomeni začetek zavedanja o ponovljivosti kot ogledalu, v katerem so dogodki samo odsev že storjenih dogodkov ali pa napoved prihodnjih ... •• Njegovo ime je IRWIN ,, 61 ¿ne organizacije, oziroma znotraj naroda. Zato ne more početi, tear se mu zdi. Ljud- stvo pričaliuje od umetnUca mnogo in mi se obvezujemo, da mu bomo prikazali podo- bo popolnosti in harmonije, kjer individualno doživetje prerašča v fresko skupinske- ga svojstva. V velikih sprejemnih dvoranah bodo obiskovalci deležni osebne izkušnje na umetniški ravni in začutili bodo gomazenje pravega estetskega čustva. V mislih imam še neko pesem, ki jo vedno znova ponavljam, zato jo bom tudi tebi: Poslušaj pradavne glasove zemlje, ko vrtajo vanjo vsak dan s spominom prastarih resnic. Poslušaj pojoče kipenje rodov, ko njihov šepet povrača se k nam s ponarejeno legendo svetov. Poslušaj oddaljen bolesten glas, ko dleta starostnih dognanj v tradicijo naroda kleše obraz. BARKUS: Ti človeku zaobrneš besedo v ustih, zato tvoja spretnost vlada in ima oblast nad objekti svojih območij. Domnevam, da govoriš o uri velikega poveličeva- nja in o spremenjeni vrednosti pomena kulture. Pri tem mi spomm uhaja na čudovit portret v neki francoski galeriji, kjer sta združena obraza Gauguina in Van Gogha, ki sta bila zelo dobra prijatelja. Mnogih pojavov se ne more reducirati, pozabiti, temveč jih je možno samo ponoviti. ¡R WIN: Spomni se trditve, da se umetnost nanaša na to, kar obstaja večno, njen na- men pa je, da spozna lepoto tega, kar obstaja. Kot že sam spoznavaš, so narodni em- blemi vedno zgodovinski emblemi, zato jih uporabljam kot ustrezno pretvezo za obu- ditev davnih časov in njihova formalna urejenost deluje zelo izkoriščevalsko. Gotovo si seznanjen tudi o načinu, po katerem je vzbujala pozornost zahodna umetnost pri naših umetnikih. Ideje in podobe velike kulture so prevajali — bodisi skozi vizijo po- sameznih kritikov ali umetnostnih zgodovinarjev, bodisi z reprodukcijami, ki so spre- vračale resnično umetniško delo. Za slovenske umetnike, ki izdelujejo umetnost iz umetnosti, je nujno, da se zavedajo prenarejene realnosti. Moje vračanje nazaj in izrabljanje kulture je uzrcaljeno, zato mi domišljija ni potrebna. Nova definicija po- polnega umetniškega ritma mi brani naključno prepuščanje domišljiji, ker mi z doku- menti narekuje večno enako govorico umetnosti. Izginotje resnice in umik trenutne izvirnosti je pogoj za vsako resnico. BARKUS: Toda če pri tem malce zaostanemo za resnico, potem nastopi nepopolnost, ki ne zahteva nadaljnega obravnavanja. IR WIN: Vsekakor, zato se poslužujem samo najvišjih stvari in moje umetno izbrane besede so slika mojih dejanj. Ponavljam samo besede, ki so bile že ponovitev nečesa davnega in vsako delo je samo podvojitev ali morda celo potrojitev in prehod v dru- gačno okolje. Umetniško poslanstvo ne more ničesar spremenili, temveč lahko samo izbira izgubljene koščke, ki hrepenijo po ponovni urejenosti. Zalo je umetnik lahko samo listi, ki uteleša večno enake in nespremenljive stvari in je sposoben čuvali zako- ne in navade znotraj naroda. Umetnik služi skupnemu delu pri povezovanju tistega, kar je bilo do tedaj nepovezano. Ne more se izneveriti svojemu času, hkrati pa mora živeli večno. 62 BARKUS: Tvoja umetnost izvaja določena dejanja tudi s posredovanjem besede, če- prav bi lahko svoje delo opravljala molče. IR WIN: Tudi znamenje besed sodi med umetnosti, ker govori o največjih in najbolj- ših kulturnih zadevah in vse izjave so razčlenjena priredba strogo urejenih formulacij likovnih postavk. Ponovni vplet v zgodovinski potek mora biti obogaten ravno z zgo- dovinsko izkušnjo vseh umetnosti, kajti njihova govorica se oblikuje le počasi in s trudom; ne pade ljudem v naročje z neba niti jim je ne pokloni narava. Izdelovanje učinkovitih umetnostnih in časovnih pripomočkov je bilo v začetku povezano s pred- stavo o nadnaravni nadarjenosti ter je bil umetnik-iluminator v personalni uniji s sve- čenikom in vračem. Govorica umetnosti nima ničesar naravnega ali nadnaravnega. Vsi elementi ohranjajo svojo privlačnost in vplivnost samo tedaj, ko se v njih pojavi- jo nove pomenske vsebine, katerih veljava in pomembnost je časovno omejena. BARKUS: Potemtakem je umetnik tisti, ki uteleša zgodovinsko ponovljive umetnine in osvetljuje pot naprej, da bi omogočil njihovo razumevanje. IR WIN: Da, vendar se bo lahko že jutri vse spremenilo. Ko sem se vrnil k Bibliobulusu, sem čutil, kako je radoveden, kakšen vtis je napravilo name branje Barkusovih zapiskov. Z nekaj besedami sem mu torej povedal, da še ni- sem mogel urediti svojih misli, ker se pisanje, ki mi ga je bil izročil, neha s koncem le- ta. ko dialog še ni bil povsem zaključen. Retrostvor je svoje razbrazdano obličje zasu- kal proti oknu in se zazrl v noč. Nekaj minut je molčal, nato pa je z enakomernim gla- som dejal: „ Takoj boste lahko dobili naslednji zvezek. " Medtem, ko sem čakal, sem zaslišal oddaljeno petje, ki je izpolnjevalo ozračje. Spev enoglasni šepeče pod bičem slovenskih krajin, iskreče zazn tja v satovje nekdanjih temin. Spominu kulture nov zarod nazdravlja, z žitnimi cveti pustinjo preteklosti obnavlja. In žaga nazobčana reže v oblike zglajene, vijaki se nežno zavijajo v vence vezene. Spev enoglasni v prostoru in času se večnosfno utaplja v večnostnem pasu. Ljubljana, november 1985 63 64 GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE v NOČI IZ 24. NA 25. OKTOBER JE GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE IZVEDLO RETROGARDISTIČNO AKCIJO VSTAJENJE. S TO AKCIJO GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE POZIVA VSE SLOVENSKE GLEDALIŠKE INSTITUCIJE K SKUPNI OBNOVI GLEDALIŠKE UMETNOSTI. DRAMATURGI! REŽISERJI! IGRALCI! SCENOGRAFI! KOSTUMOGRAFI! OBNOVA JE POZIV! Srhljiva podoba na kateri umetnost umira kot odsev ideologij in programov, je zapuščena v gloriji nemogočega shizo — obrata. Retro — umetnost GLEDALIŠČA SESTER SCIPION NASICE razbija zrcalo atmosfere časa in se zaklinja v obupno revolucionarnost preroka. Vstaja retro — heroj v optiki usode žrtve in krvnika. S hkratnostjo vere in dvoma, v vročični erotiki čustva uobličenega v umu, začenja strastni shizo ritual obnove. Iz starih ran priteče kri. Dvojnost sakralizira v nadčasovno dramo. Razkrinkana je paradoksralna nedialektičnost in nadčasovnosti kot skupna metoda Ideologij, Religij in Umetnosti. GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE izganja Religijo in Ideologijo v zrcalno podobo Umetnosti, ter ju tako ukinja. Minutni dramski tekst — GLEDALIŠČE SESTRA in UMETNIK v hramu SCIPIONOVIH SESTER. SESTRA: Kaj si sanjal nocoj? UMETNIK: Sanjal sem, da ne morem sanjali. SESTRA: Torej zato si prišel v naš hram. SESTRA poljubi UMETNIKU željno dlan, ga zmazili in zmami v igro s svojimi Sestrami. Minutni dramski tekst — GLEDALIŠČF SESTRA in IGRALKA v hrau SCIPIONOVIH SESTER. SESTRA: V hramu je prazen prostor. Vstopi! IGRALKA: Ne morem! V meni so legije... v meni nas je toliko. SESTRA: Vstopi! Saj že bežijo pred tvojo surovostjo. Zavedajoč se izdaje svojih legij IGRALKA vstopi. Minutni dramski tekst — GLEDALIŠČE Pred hramom SCIPIONOVIH SESTER zbrano Ljudstvo. Odpro se vrata hrama. Academik stopi pred Ljudstvo. ACADEMIK: Academia gori! Zažgali so Academio! SESTRA: Vstopite! Glejte! Academia gori. Pomagajte reševati! Gasite požar! LJUDSTVO: Kdo je zažgal! Treba je najti požigalca! SESTRA: Polivajte z vodo! Razdelite se v skupine! Plamen je preklan v dveh smereh. LJUDSTVO: Hočemo požigalca! SESTRA: Treba je rešiti Academio! Požigalci so nosili božjo masko. Minutni dramski tekst — RELIGIJA Mir SESTRE je bil po posvetitvi v metodo ANGELA razklan. ANGEL: Zakaj molčiš! SESTRA: Ne morem več moliti. Ne morem veČ upati. Legije neuresničenih zahtevajo izpolnitev. ANGEL: Zapusti hram in postani mesija njegove Religije! SESTRA: Naj svojo norost prenašam na druge! ANGEL, ki je bil podoben NADANGELU zemeljske privlačnosti, je ostal v hramu SCIPIONOVIH SESTER še nekaj dni. Minutni dramski tekst — UMETNOST SESTRA z obupnim naporom dvigne HINKEMANNOVO telo in ga odnese v eros retro — Umetnosti. SESTRA: Zakaj molčiš? NINKEMANN: Glas besed me izdaja. Jaz sem izdaja. SESTRA: Rojstvo tvojega otroka združuje množice v pričakovanju. HINKEMANN: V meni ni otroka. Jaz sem brez spola. Množici rojevam njeno, vedno isto drstečo se ribo Zgodovine. HINKEMANN zaspi v odrevenelem naročju SCIPIONOVE SESTRE. Minutni dramski tekst — IDEOLOGIJA SESTRA odtegne PREDSEDNIKA njegovemu političnemu spremstvu. SESTRA: Zakaj molčiš? PREDSEDNIK: Prihajam iz južne imperije. Brezoblična dežela s tisočimi novimi templji. Politeizem je dokončno razenotil ljudstvo. SESTRA: Od tebe pričakujemo, da ga boš združil v Državo. PREDSEDNIK: Da, toda kako naj začnem? SESTRA: Z močjo narcizma nove Ideologije! PREDSEDNIK postane Umetnik in tesnobno zapusti hram SCIPIONOVIH SESTER! Minutni dramslvi tekst — EKSPRliSi.IA SLIKAR je hotel skočiti v reko. Omagal je v Strahu, da je postal preveč podoben svetu, ki ga je vsa ta leta tako nepopačeno slikal. SESTRA ga je zaustavila v kriku: SESTRA: Svet je, nesmiselno bi ga bilo ponavljati. SI.IKAR: Vi mislite moje misli. Moje neizražene misli, ki bodo ujele svet v ekstazo Notranjosti... ..o, kako se surovo lomim in pred katerimi bo svet razpadel v Grozi; Vi me razumete! Ime mi je BERTHOLD BRECHT. SLIKAR se je umiril v Izrazu svojih sanj, sanio za kratek čas, tik preden so njegove misli razpadle v Grozi. Minutni dramski tekst — SIMBOL SESTRA je čakala, da se bo v PESNIKU prebudil Govor: SESTRA: Beseda mora odstopiti mesto-jeziku znakov. Pesem je treba prebrati enkrat in jo potem zažgati! PESNIK: Vi mislite na plamen Zvezde, ki se je v duhu in telesu razdvojila v Križ? Pustite me pri miru! Ne iščem poti v Zgodovino! Zgodovina je v meni! Ime mi je ANTONIN ARTAUD! SESTRA se je prestrašila. Spoznala je, da je ona tista, ki potrebuje njegovo pomoč. Potem ga je opazovala kako molči v svojem Imenu. Minutni dramski tekst — KONSTRUKCIJA KRAJ: Država. ČAS: Zjutraj — pet trideset. DEJANJE: Futurizem. SESTRA: Zgradite nam Vidno vesolje! ARHITEKT: Vi mislite, da je to naloga Zavesti? Toda jaz gledam trikotnik skozi dušo Planeta. In potem gradim svet trikotnikov proti svetu planetov. Jaz sem Človek! SESTRA: Ime vam je VSELOVOD EMILJEVIČ MEJERHOLJD. RETROGARDIZEM JE UMETNOST IZ UMETNOSTI. V RETROGARDIZMU JE SUBJEKT SPOZNANJA ENOTEN IN VEČEN. ZGODOVINSKI DOKUMENTI SO KOT VSOTA IZRAZOV POSAMEZNIH SUBJEKTOV HKRATI TUDI IZRAZ ENOTNEGA SUBJEKTA SPOZNANJA. ZATO RETROGARDIST NE CITIRA DOKUMENTOV KI JIH ZDRUŽUJE, NITI NE PODPISUJE SVOJIH LASTNIH DEL. IDEJA UMETNIŠKE KRAJE JE V RETROGARDIZMU ONTOLOŠKO ZANIKANA: „VSAKDO KI MISLI MISEL NATALIJE GONČAROVE JE NATALIJA GONČAROVA!" DOMOVINSKI FILM 83 PROBLEMI 6, 1985 (254, letnik XXIII) UREDNIŠTVO: Andrej Blatnik, Miran Božovič, Aleš Debeljak, Mladen Dolar (glavni in odgovorni urednik), Branko Gradišnik. Milan Kleč, Peter Kolšek, Miha Kovač, Dušan Mandić, Tomaž Mastnak, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Rado Riha, Iztok Saksida, Marcel Stefančič jr., Jaša Zlobec, Igor Žagar. SVET REVIJE: Miha Avanzo, Andrej Blatnik, Mladen Dolar, Miha Kovač, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Braco Rotar, Marko Uršič, Jože Vogrinc, Jaša Zlobec, Slavo] Žižek (delegati sodelavcev): Pavle Gantar, Valentin Kalan, Duško Kos, Vladimir Kovačič, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jbže Osterman (predsednik). Jure Potokar, Rado Riha. Sekretar uredništva: Iztok Saksida Uradne ure: torek, od 17. do 19. ure četrtek, od 13. do 15. ure Naslov uredništva: Ljubljana, Gosposka lO/I Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Rcpubhškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74, z dne 14. 3. 1974, je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50101-678-47163, z oznako: za Probleme Letna naročnina: (za letnik 1985) 800 din, za tujino dvojno. Izdajatelj: RK ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4 Fotografije: Janko Dermastja Grafična priprava: Reprostudio Mrežar, Ljubljana, Celovška 53 Tisk: Tiskarna Kresija Cena te številke: 300 din Naklada: 1400 izvodov Nenaročene rokopise vračamo zgolj proti vračilu ter po podvzetju korakov, ki po veljavnih določilih niso niti predvideni niti zaželjeni.