Leto iJoUV^ it! 222 URKDNMTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOflDOJKVA UUOA i. *-mDW: St-tt, Sl-M, Sl-*4, M-M to S*-*«. — Izhaja vnk dan opoldne. Meae&na naročnina 6,— U Za inu—i nsti« M L BKLJUCffO ZASTOPSTVO m ogla— te Krarjevtoe Italije ta m.iui Mu tam OOftKZBSSIONARIA ESCLUSIVA per k* pubblicita oniniIi nrhvaležne In preslep-ljcne na nrav italijanske hrabrosti. Zahvala in občudovanje vsega naroda gre junaškim legionar jem v Gon dar ju. ki visoko drže zastavo Italije na tleh Imperija proti premočnemu sovražniku. Po poročilu o splošni, politični ln organi-zativni situaciji je minister Serene prikazal delavnost zvez borbenih Fašijev v raznih področjih, opozarjajoč, da je bila delavnost sil Stranke in njenih organizacij V vseh pokrajinah v skladu s sedanjimi potrebami. Tajnik Stranke je omenil visoko odobravanje, ki pa je Izrazil Duce o priliki letnega poročevanja prefektov za delo. ki so ga opravili zvezni tajniki. To odobravanje je za fašistične hierarhe veliko plačilo in zavezuje vse. šefe in podrejene, da se lotijo sleherne naloge z večjo voljo in bolj vneto vero. Minister Serena je nato obširno poročal, o akciji Stranke za ureditev cen in za ureditev tržnih razmer. Potreba po enotni politiki oskrbovanja je po navodilih Du-ceja ustvarila nujnost osredotočenja teh nalog v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove m ustanovitev meduunistrskega prehranjevalnega odbora. Stranka je bila po- l nosna na to, zavedajoč se posebne važnosti problema glede na notranjo fronto, da je lahko sodelovala prostovoljno z vsemi glavnimi in postranskimi organizmi. Ustanovitev osrednjega odbora in pokrajinskih OGborov za urejevanje ln kontrolo cen naj- nujnejših življenjskih potrebščin je prispevala k harmoničnemu sodelovanju z vsemi drugimi vladnimi, korporativnimi, sindikalnimi in gospodarskimi organizmi. Akcija za ureditev trgov se je kljub težkočam popolnoma zaključila. Borbo proti vsem, ki so skušali umetno otežkočati Izmenjavo blaga, so vodili budno in energično organi Stranke. V popolnem soglasju s pristojnimi ministrstvi se je pričel urejevati dovoz na notranjih trgih ln tzvoz poljedelskih proizvodov ln se je uredila na ta način potrošnja in prodaja. Stranka je rešila s tem važna vprašanja in se bo lotila novih akcij glede urejevanja in kontrole cen življenjskih potrebščin. Ta akcija bo v popolnem skladu z organi, ki jim je poverjena odgovornost za dobave in razdeljevanje zlasti glede splošnih cen, ki se ne bodo smele spremeniti, razven če bo nujno potrebno. S tem bo onemogočena sleherna oblika špekulacij in dosežena bo stalnost cen, ki je zlasti za ljudske sloje absoluHio potrebna. Pri obravnavanju vseh teh važnih vprašanj In delavnosti Stranke so sodelovali razni člani Nacionalnega Direktorija. Tajnik Stranke je nato obrazložil celoto pobud na področju propagande v tovari-škem soglasju z Ministrstvom za Ljudsko Kulturo. Uspehi teh akcij potrjujejo, da je splošno razpoloženje javnosti vredno velikega naroda, preizkušenega v vojni, ki hoče vztrajati do zmage. Nacionalni Direktorij je reja vil, da se ne more nihče odreči dolžnosti časa, medtem ko se številni Italijani bore na bojiščih in se žrtvujejo za zmago fašističnega orožja in medtem ko drugI posvečajo vse svoje energije bojujo-čemu se narodu. Vse nabave naj bodo omejene na mejah nujnih potreb. Razkošje je smatrati za razsipanje in za žaljenje tistih, ki žrtvujejo svoje življenje v vojni, prenašajoč vedro nevšečnosti in omejevanja. Zvezni tajniki ln njih sodelavci v pokrajinah bodo eksemplarično kaznovali vsakogar, ki se ne bo ravnal po teh navodilih. Nftče nima pravice zapustiti delovne- ga mesta, ki mu je dodeljeno v notranji fronti. Zlasti fašisti morajo v svobodnih urah dati organizacijam Stranke na razpolago svoje moči za vse socialne akcije. Sef generalnega štaba Milice, general Galbiati, je poročal o velikem deležu junaštva in krvi ob strani slavne Oborožene Sile v prvih 15 mesecih vojne. Nacionalni Direktorij Stranke je i: javil, da mora biti pripadnost k vrstam Milice za vsakega fašista povod za ponos in je pozval Zvezne tajnike, naj vzdržujejo čedalje večje sodelovanje s krajevnimi poveljstvi, da se oja-či do skrajnosti oborožena straža revolucije. Tajnik Stranke je nato poročal o zakonskih ukrepih politične in kulturne važnosti, o razvoju ustanovitve znanstvenih odsekov Nacionalnega zavoča Fašistične kulture, o delovanju GUKa. GILa in ženskih fašijev ter pripadajočih organizacij In združenj. Nacionalni Direktorij je proučil tudi obširen dveletni načrt za zgradbo majhnih demov fašija, katerih financiranje je v vsaki provinci v skladu s številom prebivalstva. Zborovanje se je pričelo in končalo s pozdravom Duceju. Ekscelenca Bottal v Berlinu Berlin, 26. sept. s. Minister za narodno vzgojo Eksc. Bottai je posvetil tretji dan bivanja v Berlinu obisku nemških šol. Včeraj zjutraj se je fašistični minister ob spremstvu nemškega ministra za vzgojo dr. Rusta in drugih odličnih osebnosti vpisal v zlato knjigo berlinske občine. V imenu Berlinčanov ga je ob tej priliki pozdravil župan dr. Plath. Kasneje je obiskal šefa delovne fronte dr. Leva. s katerim se je prisrčno razgovarjal. Nato je minister Bottai obiskal razne šole in vzgojne zavod« ter kinematografski zavod Nemčije v Babels-bergu. Krvave izgube sovjetskih oddelkov v uničevalni bitki pri Kijevu Obssprii poskusi izpadov sta področju vzhodno od Kijeva obkoljenih oddelkov so s kilavimi izgubami za sovražni1-% odbiti ls EDtiu Je*iga gl»wuega stana, 29. sept. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Oboprri poskusi izpadnv zadnjih na področja vzhodno od Kj4fva obkoljenih sovražnih sil so bili odbiti s krvavimi izgubami nasprotnika. Pri Čiščenja bojišča so našli truplo v boja padlega vrhovnega poveljnika sovjetske Joinozapadn« fronte, generalnega polkovnika Ktrponosa. V bitki sta bila uničena tudi štaba 5. m 21. sovjetske armije. Letala &o bombardirala v pretekli noči m dobrim učinkom vojaške naprave in ob-aroievaJLne obrate v Tali. Kakor Je bilo Javljeno le s posebnim poročilom, so napadle podmornice zapadno od Afrike v Anglijo namenjen konvoj 12 ladij ter ga oni čile kljub močnemu varstva rušilcev. Ušel j« samo manjši parni k. Potopljenih Je bilo 11 ladij s skupno 78.000 br. reg. tonami Ob škotski vzhodni obali so letala bombardirala podnevi rasne železniške proge. Bojna letala so napadla v poslednji noči pristaniško področje Dovra. V severni Afriki so sestrelili nemški lovci vzhodno od Soiuma brez lastnih izgub 7 angleških lovskih letal ter en bombnik. Angleška letala niso priletela nad nemško ozemlje niti podnevi niti ponoči. Na madžarski fronti nič posebnega Budimpešta, 26. sept. s. Uradno objavljajo, da ni nič posebnega poročati z madžarske fronte. Sovjetski padalci so pristali za madžarskimi črtami, da bi izvedli sabotaž- na dejanja, a so bili vsi ujeti. Majski o vojni pozimi Kim, 26. sept. s. Sovjetski poslanik v Londonu Majski je zopet govoril v ameriški trgovski zbornici v Londonu. Boljševički diplomat je zopet opozoril angleške in ameriške prijatelje, naj si ne delajo iluzij glede sovjetskega odpora v zvezi z bližnjo zimo. Vojna v Rusiji čez zimo. je rekel predstavlja za Nemce mnogo man še tež-koče. kot si to misli angleška javnost. Nasprotno predstavljajo vremenske prilike pozimi za Nemce mnoge prednosti. Trdna zmrzla tla bodo omogočala rednejši prevoz in hitrejše premikanje motoriziranih sredstev tudi izven cest Zaradi tega se bo porabilo manj bencina in municije. Tanki in pratež topništvo se no bodo vdt* pti v močvirna tla. 2000 ljudi zapuščenih v karelijskih gozdovih Helsinki, 26. sept. s. Ko so Finci • -■vili pet vasi v gozdovih osrednje Karelije, so osvobodili 2000 tujcev, ki so pripadali 12 različnim narodom. Med njimi je bilo več otrok, ki so jih Sovjeti zbrali iz najbolj oddaljenih predelov Rusije. Živeli so v po- polnem pomanjkanju in so bili precej izstradani. Zapadna fronta Berlin, 25. sept, s. V predpretekli noči so nemška letala napadla z uspehom nekatera pristanišča na južni obali Anglije in v Bristolskem kanalu. Izbruhnilo je več požarov. Prodor na Azovsko morje je bil izveden ob sodelovanju letalstva in oklopnih oddelkov Berlin, 26. sept. s. Skupine nemških letal, ki so hrabro podpirale napredovanje nemških čet proti Azovskemu morju dne 24. septembra, so močno bombardirale sovjetsko železniško progo, ki veže industrijsko področje Harkova z industrijskim področjem Donca, hi s Krimom. Kamor koli sem pogledal, sem videl odlične položaje rdečin, je pripovedoval eden izmed letalcev, ki so sodelovali v tej akciji, zlasti pa dolge in globoke jarke, izpeljane križem kražem, line za strelce, ki so bile dobro razpostavljene in prikrite, strojniška gnezda in postojanke topništva. Po končani akciji so bili boljševiški položaji uničeni. Na kilometre dolgo je bilo ozemlje pokrito z ruševinami topovskih položajev, razbitimi topovi in tanki in povsod je bilo videti kupe trupel rdečih vojakov. Tudi tu so se izjalovili vsi besni poskusi Sovjetov, da bi zadržali napredovanje naših čet proti obalf. Sovjeti so imeli nepreračunljive izgube na ljudeh in materialu. V teku bitke v južnem odseku je 23. septembra neka oklopna nemška divizija naletela na dve diviziji sovjetskih strelcev in je takoj prešla v napad ter zadala sovražniku, ki se je umikal v neredu hude izgube. Ko so ostanki obeh sovjetskih divizij dospeli do neke reke in jo skušali prekoračiti, so jih tu zopet napadli nemški tanki. Razen okrog 1000 mrtvih in ranjenih so rdeči izgubili tudi 1700 vojakov, ki so bili Ujeti. Kaj čaka Nemčijo, če bi zmagala Anglija Rim, 26. sept. s. Po ciničnih načrtih zida Kaufmanna o uničenju plodnih sil nemškega naroda in po nepozabnih besedah angleških statistikov, ki zahtevajo Številčno zmanjšanje prebivalstva Nemčije z razbitjem države v številne državice, je prišel na vrsto zastopnik finančnikov citvja »Financial News«, ki piše, da se mora nemška industrija po vojni uničiti. Ni resnično, da uspevajoča Nemčija lahko trgovsko koristi Angliji. To načelo bi se lahko zd2lo upravičeno pred vojno, danes pa ne več. Bflo nt neto norarao, če bi Nemčija gospodarsko uspevala. Po razlaganja psofa ns*» črtov, ki so načrti židovskih plutokratov t ost ran in onstran Atlantika, omenja »Financial News< nato bolečo rano. Češ da je bila škoda v trgovski četrti citvja ob velikem letalskem napadu na London mnogo večja, kot so bili vsi dobičKi anglesk« trgovine pred vojno z Nemčijo. K temu je treba prišteti, pravi list, še ogromne vojna stroške, ki požirajo kapital, ki se je nabiral leta in leta. Treba se je torej upreti tistim, ki smatrajo, da bi bilo uspevanje nemškega gospodarstva koristno, kajti Nemčija pred- Uspešni napadi v Vzhodni Afriki Letala so bombardirala oporišča na Malti in sovražne ladje — 10 sovražnih letal sestreljenih — Uspešna akcija v Vzhodni Afriki Glavni stan Oboroženih Sil je 25. septembra objavil naslednje 479. vojno poročilo: V severni Afriki intenzivno delovanje letalskih sil nad Marmariko in cirenaiško-egiptsko mejo. Nemška letala »o sestrelila 8 sovražnih letal. Angleški letalski napadi na Tripolis, Ben-gazi in Bardijo. kjer je bila zadeta neka bolnišnica. Med bolniki so bili trije ubiti ln 6 jih je bilo ranjenih. V Tripolisu je protiletalska obramba sestrelila en bombnik. V vzhodni Afriki je kolona italijanskih in kolonialnih vojakov, ki je prodrla ti kiilkvaberških postojank, v zaletu napadla utrjeno sovražno postojanko in jo po luni: borbi izvojevala. sovražniku so bile pri-7a**ejane znatne izgune in uničenega je bilo mnogo njegovega orožja in drugin potrebščin. V ostalih odsekih Kondarske^a bojišča delovanje topništva in spopadi spre l-njlh oddelkov, ki so se zaključili v prilog našim četam. V pretekli noči so «r angleška letala pojavila nad mestom Palermom in odvrgla neko število rušilnih in zazidalnih bomb, ki so poškodovala civilna stanovanjska poslopja. Po dosedanjih podatkih žrtev nt bilo. Protiletalska obramba je s svojim ognjem sestrelila eno sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo. Skupine Kr. letalstva so v zadnjih dveh nočeh oom bar dirale letalska oporišča na otoku Malti in na vzhodnem sredozemskem morju hudo poškodovale neko sovražno ladjo manjše tonaže. Operacijsko področje, 26. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Letalstvo Osi razvija še naprej močno delovanje na fronti Solluma in Tobruka. Na fronti pri Sollumu so skupine nemških letal dossgle predvčerajšnjim nov odličen uspeh. Spustile so se takoj v borbo, ko so bile napovedane sovražne eskadrile, ki so skušale bombardirati in obstreljevati naše položaje. Nagla in srdita borba se je končala s popolno zmago nemških letalcev. Sestreljenih je bilo osem sovražnih letal. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča. Naši bombniki in strmoglave! kar naprej uničujejo angleške položaje pri Tobru-ku. V zaporednih valovih so naši bombniki zadeli protiletalske baterije, skladišča municije in pogonskih snovi ter druge sovražnikove naprave. Eksplozije in požari so pokazali, da so naši letalci dobro zadevali objekte. Angleži zopet bombardirali bolnišnico Operacijsko področje, 26. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Ponovno moramo naznaniti zlo dejanje angleškega letalstva. Angleška letala so predvčerajšnjim bombardirala bolnišnico v Bardiji, čeprav je bila zgradba opremljena z rdečim križem. V tem mestu so angleške bombe zadele in uničile pred časom cerkev. Angleži, ki so zavezniki boljševikov nisiajo nobenega spoštovanja do verskih čustev in do človečanskih načel in za njih obstoja samo ena vera, to je uničevanje m samo eno načelo, to je rušenje vsega, kar je mogoče, ne glede na bolnike, ranjence, žene in otroke. V tej vojni so bolj kot v prejšnjih pokazali svoje najbolj nizkotne instinkte. Ducejeva zahvala pogumnim mornarjem ki so izvedli drzni vdor v gibraltarsko luko — Nemški tisk o smelosti italijanskih mornarjev Rim, 25. sept. s. Duce je v Beneški palači sprejel vse oficirje in mornarje, ki so se udeležili z napadalnimi čolni zmagovitega napada na gibraltarsko trdnjavo in so vdrli v njeno zunanjo in notranjo luko. Predstavil mu jih je državni podtajnik mornariškega ministrstva admiral Rlcardl. Duce jih je nagovoril, pohvalil in jim Izrazil svoje občudovanje. Tako je tolmačil čustva in misli vsega italijanskega naroda. Berlin, 25. sept. s. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« razpravlja o junaškem podvigu italijanskih mornarjev, ki so vdrli v gibraltarsko liko, in pravi: »Italijanski napadalni čolni so vdrli v notranjo gibraltarsko luko in torpedirali štiri sovražne motorne ladje. Ladje so zletele v zrak pred očmi gibraltarskega guvernerja. Smelost tega napada meji na misterij. Da se je lahko izvedel, sta bila potrebna skrajna smelost in prezir smrti. Gre za enega izmed podvigov, ki ga vojak imenuje »povelje za pot v nebo«. Prvič se je čulo o teh napadalnih čolnih po vsem svetu, ko so bili Angleži še na Kreti. Nenadno so pridrveli mali ita- lijanski čolni in udarili po angleSklb transportih, ki so bili zbrani v zalivu Sudi ter torpedirali angleško križarko, ki jo je nato nemško letalstvo do kraja uničilo. Nato so se nepričakovano pojavili v malt- ski luki. O tem napadu je bilo mogoče dobiti nekaj podrobnosti. Lažje TOjne ladje so privlekle čolne na bojno področje m so jih tam spustile. Čolni so se pognali z vso naglico proti luki, zdrveli preko minskih polj in pričeli svoje uničevalno delo. Na Malti so bili sprejeti z besnim streljanjem stotin topov, toda nič manj kakor osem angleških ladii ie bilo zadetih in uničenih. <5b tisti priliki se je tudj zvedelo, kako malo je bilo verjetno, da se bodo posadke čolnov lahko vrnile po dovršenem delu. Pri napadu na Gibraltar pa jih niso niti odkrili. Sovražnik je bil popolnoma presenečen- ko so nenadoma nastale eksplozije sredi njegove hike, ln je spočetka misiji, da se je vanjo vtihotapila kakšna podmornica. Upati je, da so se junaški mornarji naše italijanske zaveznice srečno vrnili na svoje oporišče. Njihovo pogumno dejanje jim je pridobilo slavo, kakršno zasluži le tak podvig. Angleške izgube na morju izkazuje zopet zelo angleško brodovje črno bilanco za Berlin, 26. sept. s. Tretji dan po objavi vojnega poročila o potopitvi nad 70.000 ton angleškega brodovja po nemških podmornicah je uradno vojno poročilo včeraj naznanilo potopitev nadaljnjih 78.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Če prištejemo k temu še notopitve v Rokav-skem prelivu po nemških torpednih čolnih, dobimo veliko številko sovražne trgovske tonaže, ki jo je uničila nemška mornarica. V teh akcijah so druge številne ladje bile tako poškodovane, da bodo za dolgo nerabne. Angleško pomorstvo je imelo hude izgube tudi zaradi min in delovanja nemških letal. Mesec september izkazuje v prid Nemčije krasno bilanco borbe proti angleškemu brodovju. Velike izffube, ki jih imajo »ngieški konvoji, kažeio. da obrambna moč spremnih edinic ni taka, kakršno prikazuje London. Kako je bil potopljen angleški konvoj Berlin, 26. sept. s. Glede potopitve angleškega konvoja, ki je bila najavljena v posebnem poročilu dne 25. t. m., objavlja DNB sledeče podrobnosti: Konvoj, ki so ga nemške podmornice opazile, je imel 12 polno naloženih ladij, ki so bile na poti proti severu. Tovor je moral biti precej dragocen, kajti konvoj so spremljali 4 rušile! in druge manjše ladje. Posebno zaščitena je bila velika petrolejska ladja, ob kateri sta plula dva Izmed ruSUuev: V napadalnem stavu so podmornice izstrelile svoja prva dva torpeda ln nr^ SrtvL v voju je bilo prvo Iznenađenje preeejSnjo, Medtem, ko so rušile! spreminjali smer plovbe, so se tudi tovorne ladje, ki so jih spremljale druge edinice, napotile v drugo .smer. Sprememba smeri vožnje pa ni ničemur služila. V naslednjem napadu so bfie potopljene s torpedi nadaljnje ladje. Kmalu potem je prišla na vrsto velika petrolejska ladja, čepiav so jo ščitili štirje rušilci. Tako je bila potopljena že polovica konvoja, ko se je pričelo mračiti. Toda podmornice zasledovanja niso opustile. Naslednje jutro so potopile nadaljnjih pet ladij. Spremljajoče ladje pa so se razpršile na vse strani. Samo ena sama ladja konvoja, in sicer najmanjša, se je mogla rešiti z begom, medtem ko so podmornice potapljale druge večje ladje. Po končani akciji so se spremne ladje zbrale okrog majhnega parnika, ki je ostal nepoškodovan ln je nadaljeval pot, obkrožen s sedniimi edini cami angleške mornarice. Spopadi na morju Berlin, 26. sept s. V borbi, ki se je razvila med neko nemško stražno ladjo in dvema brzima ruskima ladjama, je bila ena ruska ladja potopljena, druga pa je morala hitro zbežati. Neka ruska brza ladja je v preteklih dneh napadla neko nemško stražno ladjo, ki je takoj odgovorila s topovskim ognjem in zadela ter potopila sovražno ladjo. Neka druga sovjetska brza ladja, ki je pripravljala napad, se je rešila z begom. Doznava se nadalje, da je neka ruska rxxunornica naletela na mino x Swssmp met}* te so BoVfMiloserčnost Jo žival«. Leta 1902 je bilo ustanovljeno »Kranjsko društvo za varstvo žival:j*, vendar pa je o njegovem delovanju le malo znanega. Dne 1. septembra 1929 je bilo ustanovljeno novo Slovensko društvo za varstvo živali, ki deluje agilno v Ljubljani še danes. V težnji, da čim bolj razširi svoje delovanje je propagiralo ustanavljanje podružnic v vsej Sloveniji in to mu je počasi uspevalo. Stremelo je za vzgojo mladine v smislu svojih ciljev in za propagiranje društvene ideje med vsemi sloji prebivalstva. Kljub mnogim oviram in predsodkom so agilni člani vztrajali in širili med Slovenci plemenito in koristno misel varstva trpečih živali. Kolikor je bilo mogoče, se je društvo posluževalo tudi propagande v kinematografih in 1. 1933 je začelo izdajati tudi posebno društveno glasilo »Prijatelj živali«. List pa je bil premalo finančno fundiran in zanimanje v javnosti zanj se premajhno, da bi mogel uspevati. Izšle so le tri številke. Vzporedno s Slovenskim društvom za varstvo živali deluje Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani, ki je bilo ustanovljeno že 1. 1924. Društvi sta stremeli tudi po ustanovitvi veterinarske ambulante in sta ta cilj že tudi uresničili, čeprav v skromni obliki. Uspehi društva Ministrstvo notranjih del bivše Jugoslavije je 1. 1935 s posebno okrožnico opozorilo vse nekdanje banske uprave na dolžnost zaščite živali pred brezvestnimi mučilci. Bivša banska uprava dravske banovine je s posebnim razpisom nastopila zlasti proti mučenju živali, ki so ga povzročali gonjači mesarjev in trgovcev z živino. Stremljenje za ustanovitvijo društvene veterinarske ambulante po zgledu v drugih državah, je bilo uresničeno in se ambulanta že uspešno uveljavlja pod volstvom veterinarja dr. Korena, ki je agilen član in odbornik Slovenskega društva za varstvo živali. Ambulanta posluje na Domobranski cesti št. 21. Delo za zaščito ptic pevk je bilo prav tako vzgojno in varovalno. Za vzgojno plat so skrbela predavanja in razstave, zaščito pa so člani skušali uveljaviti s pripravami za izdajo posebnega zaščitnega zakona, oLc-nem pa tudi s praktičnim delom na terenu, kakor je postavljanje krmilnih hišic, uničevanje ptic ro£)aric in zasledovanje lovcev ptic. Vsi smotri, ki so zaobseženi v programih obeh društev, so izredno važni danes, ko se življenje zaostruje. Posebno danes bi bilo potrebno, da bi društvo za varstvo živali našlo v naši javnosti čim več zaslombe in podpore. Racionalizacija živil, ki je prizadela človeka, bo imela posledice tudi za prehrano živali. Treba je v ljuleh visoko dvigniti moralni čut odgovornosti, da se bodo zlasti sedaj zavedali svoje dolžnosti in skrbeli za ž.vali po najboljših močeh. Pet psnesrsčsncev Včeraj je ljubljanska splošna bolnica sprejela v oskrbo pet ponesrečencev, ki jih je doletela nesreča pri delu ali na cesti. 11 letni sin posestnika iz Velikih Lašč Anton Perovšek je obiral jabolka. Pri tein mu je spodrsnilo, da je padel z drevesa. Pri padcu si je zlomil desno roko. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je zaposlen 331etni premikač državnih železnic v Ljubljani Evstahij Vozel j. Ko je včeraj opravljal svoje službeno delo, mu je premikajoči se vlak poškodoval prste desne roke. 181etna prodajalka v bufeju »Marica« v Ljubljani Terezija Osojnikova je postala žrtev prometne nesreče. Peljala se je s kolesom po Bleivvaisovi cesti. Za njo je pn-dpvel avto in jo podrl. Pri padcu je pone-srečenka dobila poškodbe na glavi in nogah. 7-letni sin posestnika iz Mozlja Leopold Kamne se je doma sukal okoli voza, ki ie bil naložen s krompirjem. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil in podkopal pod seboj nesrečnega dečka. Odnesel je precejšnje notranje poškodbe. 18-letni posestnikov sin iz Stične Jože Kavšek je imel opravka v gozdu, kjer je podiral drevje. Bil pa ni dovolj pazljiv in neko podirajoče se drevo ga je močno oplazilo ter mu prizadejalo poškodbe po vsem životu. Berlin, 26. sept. & Snočnji listi obravnavajo posledice v mednarodnem svetu, ki so jih povzročili veUki vojaški uspehi na vzhodni fronti. Politični sodelavec lista »Borsenzeitung« Karlo Megerle piše, da so napori predsednika Roosevelta glede večje pomoči Rusom tem večji, čim večji so porazi boljševikov. Znano je, piše list, da je bil predložen kongresu nov predlog za nadaljnjih 6 milijard dolarjev kredita,, razen že svoj čas odobrenih 7 milijard. Od teh prvih 7 milijard je bilo vloženega za vojno proizvodnjo, ki je namenjena zaveznikom, samo 15 ali 16 odstotkov. Po tem se lahko sklepa, kakšna je pomoč Ameriki svojim vazalnim državam. Nadaljnjih 6 milijard za nujno financiranje boljševi-ške vojske služi samo za ojačenje komedije k dobavi ruskim armadam. »Lokal Anzeiger« komentira pričetek konference v Moskvi in piše, da je bil Stalin prisiljen, da b; vrgel svojim zaveznikom pesek v oči. odkriti po katastrofalnih vesteh zadnjih dni neko ofenzivo, ki pa je ofenziva laži. Sef obveščevalne sovjetske službe demantira poraz maršala Bud j oni ja, postavljajoč nasproti jasnim dejstvom nemških poročil naravnost groteskne bajke. Jasno je, zaključuje list, da vse to ustreza nekemu manevru pričo težkih problemov, o katerih bodo razpravljal: ob zeleni mizi na konferenci v Moskv- »Deutsche Allge-meine Zeitung« piše glede novega ameri- Stockholm. 25. sept. u. Spričo izjalovljenih poskusov Velike Britanije, Zedinjenih držav in Rusije, prepričati Finsko, da bi bilo za njo najbolje, če ukine sovražnosti in sklene separaten mir z Rusijo, je E len smatral za potrebno, da še enkrat nastopi in sicer tokrat z grožnjo: Sporazumno z Moskvo in Wa^hingtonom je pozval Finsko, naj odloži orožje in umakne svoje čete na stare meje iz 1. 1939. V tem primeru bi bila" Velika Britanija pripravljena posredovati za zboljšanje odnošajev med njo in Rusijo, v nasprotnem primeru pa Finci ne bodo mogli računati na nikako obzirnost Anglije in Zedinjenih držav v nadaljnjem poteku vojne in pri mirovnih pogajanjih. Svojo grožnjo je Eden izrekel ob času, ko je dal Sovjetski zvezi jamstvo, da smatra Anglija za življenjsko važne sovjetske interese na skrajnem severnem koncu Skan-diaavije in tudi v Pečengi, ko je priznal Športni pregled V nekaj vrstah Na stalionu BSK so bile kolesarske dirke. V seniorski skupini je zmagal Drljačič, pri juniorjih pa Srečkovič. Znani hrvatski kolesarski dirkač Nikolaj Penčev, ki je bil na vseh kolesarskih dirkah najnevarnejši tekmec prvaku Prosine-ku ter je zastopal hrvatsko kolesarstvo tudi na mednarcMinih prireditvah, je umrl na posledicah nesreče, ki ga je doletela na cesti. Blag mu spomin! V Zagrebu je bila v nedeljo tekma med starima tekmecema na zelenem igrišču. V prijateljskem srečanju sta se sestala Gra-djanski in Hašk. Do odmora je bilo stanje izravnano 1:1, v drugem delu pa je Doljša napadalna vrsta Gradjanskega postav.la končni rezultat na 3:1 za svoje barve. V Varaždinu je gostovala Concordia proti novemu članu hrvatske lige in zmagala 4 0. V Sofiji so igrali odločilno tekmo za bolgarsko nogometno prvenstvo. Tekma, v kateri sta nastopili moštvi obeh najpomembnejših sofijskih klubov Slavije in ŠCK, se je končala neodločeno, kar je presenečenje. Z zanimanjem pričakujejo bolgarski športniki povratne tekme, ki bo 28. t. m. V Bratislavi je bilo v nedeljo prvo mednarodno lahkoatletsko tekmovanje med reprezentancama Slovaške in Hrvatske. Zmagali so s tesnim rezultatom 60:56 domačini. V teku na 600 m in v štafeti 4X100 so postavili Slovaki 2 nova domača rekorda. Spored tekmovanja je obsegal 12 disciplin in je sedem prvih mest pripadlo Slovakom. Spored mednarodnih nogometnih tekem v bližnjih mesecih obsega številne tekme. 28. septembra bodo v Zagrebu nastopili proti Hrvatom Slovaki. 5. oktobra bo nastopila v Stockholmu reprezentanca Nemčije. Drugo moštvo bo istega dne nastopilo proti Fincem v Helsinkih. Naslednjo neleljo 22. vije. Preferisco i! radicehio — ljubši mi je radič. V6i ne avete in abbondanza — imate ga zadosti. Ma non avete pjselli (fagiudli) — toda nimate graha (fižola). Ne ho in un'altra parte del giardino — imam ga na drugem koncu vrtali vostro giardino mi pare riempito abbastanza bene — vaš vrt se mi zdi dokaj poln (= se mi zdi zadosti dobro napolnjen). Vale mčglio aver troppo che aver troppo poco — bolje je, da imam preveč kakor premalo. £ il piu bel giardino che io abbia mai visto — najlepši vrt je, kar sem jih kdaj videl. Mi piacciono molto i vialetti inghiaiati e la siepe viva di biancospino — zelo so mi všeč s peskom posute stezice in živa meja iz glogovega grmičja. Avete anehe ana ta vola con una panca — ali imate tudi kakšno miz^ s klopjo? Si, e anehe lina piecola serra — in tudi majhen cvetličnjak. Un vivaio — topla greda. Le piante debbono essere tra-piantate — rastline morajo biti presajene. II rastrello — grablje, la vanga — lopata za prekopavanje, la pala — lopata za odmetavanje, la zappa — motika, la roncola — vin jek (zavit nož). La terra grassa — vrtna zemlja. L'an-naflatoio m. — škropilnica. škega izsiljevanja Argentine, da je vojna politika predsednika Roosevelta vedno bolj vprežena v interese Anglije, ne glede na nevtralnostni zakon, ki je bil doslej temelj celotne politične strukture Zedinjenih držav. Washington čedalje bolj pritiska na Argentino, vendar se ni argentinska vlada ničesar naučila iz zadnjih dogodkov angleške politike, čeprav obstoja tako zvani iranski primer. Rooseveltovo priznanje VVashington, 26 sept. s. V članku, ki je bil objavljen v nekem tedniku, potrjuje predsednik Roosevelt. da je že leta 1937 predvideval vojno, ki jo bodo sprožile plu-tekratične in židovske sile. Predsednik je dodal, da se mu v takih okoliščinah ni zdelo koristno odpovedati se predsedništvu. 2e leta 1937 je računal z bližnjo vojno. V nekem govoru v Chicagu je tedaj zahteval, naj bi se odstranili za vedno mednarodni napadalci. Dve ameriški letali ponesrečili Nevv York, 26. sept. s. Pri PensacolI v Floridi sta se ponesrečili iz neznanih vzrokov dve letali ameriške mornarice. Ubitih je bilo 6 pilotov. Sovjetski Rusiji pravico do prometnih zvez z Atlantskim oceanom preko Finske, Švedske in Norveške vse do narviške luke. Včeraj se je sestal v Londonu vojni svet vseh vlad brez dežel. Na seji so razpravljali o načrtih, kako naj se doseže zmaga v vojni in kako naj se Evropa uredi po zmagi. Na seji je imel Majski dolg gv>vor. v katerem je dejal, da se je Sovjetska zveza vedno zavzemala za splošno razorožitev, za svobodo narodov, integralnost meja ter da pristaja tudi na znanih osem atlantskih točk Roosevelta in Churchilla. Sovjetski poslani!: je tudi dejal, da je Rusija zmerom spoštovala notranjo politiko vseh držav in da vsaki izmed njih priznava pravico do svobodne izbire režima. V Rusiji se smatra vera za zasebno za levo. V Sovjetski zvezi verskih preganjanj nikoli ni bilo, marveč so bile cerkve ostavljene na razpolago vladi. oktobra bo slovaška reprezentanca igrala v Bukarešti proti Rumunom. 19. oktobra bodo Danci sprejeli Svede, 9. in 23. novembra bo madžarsko reprezentančno moštvo nastopilo proti italijanskemu, 16. novembra bodo v Curihu igrali Švicarji in Madžari, 14. decembra v Bratislavi Slovaki in Ru-muni, 28. decembra v Valenciji Spanci in Švicarji, ter 1. januarja Portugalci in Švicarji v Lisaboni. Razen teh so dogovorjene še tekme med Italijo in Hrvatsko, Rumuni-jo in Hrvatsko, Švico in Francijo, Slovaško in Bolgarijo ter Madžarsko in Bolgarijo, za katere pa niso še določeni natančni termini. e#€2it t ca KOLEDAR Danes: Petek, 26. septembra: Clprijan, Justina DANAŠNJE P R I K E D 1 T V E Kino Matica: Vojna s Sovjeti Kino Sloga: Zaprto Kino ITnion: Grofov sin Veseli teater: ob 19. v Delavski zbornici Razstava slik L.. Perka v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12. in od 15. do 18. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, izredni občni zbor ob 18. v sejni dvorani Trgovinsko industrijske zbornice DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Obvestilo trgovcem z usnjem Trgovci z usnjem se opozarjajo, da veljajo določbe čl. 7. Uredbe z dne 11. septembra t. L SL list 102-74, o ureditvi zbiranja, razdeljevanja in predelovanja surovih kož, tudi za nje in da so zaradi tega dolžni prijaviti količine usnja v svojih skladiščih ali prodajalnicah pod siceršnjo kaznijo po ČL 17. označene uredbe. Prodaja srebra V pojasnitev zakona s 3. septembrom 1941, ki je bil objavljen v »Službenem listu« št. 72 z dne 6. t. m., sporoča Visoki Komisar, da je dovoljeno tvrlkam, ki proizvajajo zlato in srebrne polizdelke, še naprej prodajati, upoštevajoč naredbe državnega podtajnika za vojno proizvodnjo, kakor tudi nakazovati srebro za proizvodnjo srebrnih soli za kemično in fotografično porabo. Vitamini Splošno se misli, da vsebujejo paradižniki največ vsakovrstnih koristnih vitaminov. Vendar jih v tem pogledu prekosijo majhne, doslej vse premalo cenjene jagode jerebike. Zlasti velja to glede količine vitamina C. Tega vitamina je v jerebikah i mnogo več kakor v paradižnikih. Seveda jagode jerebike niso tako okusne. V kuhinji jih je pa mogeče koristno uporabiti, če jih z dodatkom večje količine sladkorja v vodi s kuho popolnoma razmehčamo in ■ napravimo neke vrste mezgo. Zaradi velike količine uitaminov je tudi sok, ki ga iztisnemo In posladkamo ter uporabimo za hladilno pijačo aH pripravo slaščic, zelo I koristen in za zdravje priporočljiv. Varujmo živali! Plemenita in odgovorna naloga Slovenskega društva za varstvo živali — Prva organizirana pobuda v tej smeri je izšla na Slovenskem že pred skoro ICO leti Ljubljana, 26. septembra Odnos med človekom in živaljo je odraz človekove srčne kulture in njegove zavesti odgovornosti, ki mu jo nalaga po naravi dana duhovna premoč. V naravi ni nobenemu bitju prihranjena trdota življenjskega eks^tenčnega boja in kakor kaže zgodovina človeškega napre Ika, bi se vse življenje hrez tega boja kmalu izpridilo in propadlo. Razumljivo je, da tudi žival ni izvzeta in kolikor ji je danes še dano živeti v popolni svobodi, je življenje zanjo neprestana borba za prehrano in obramba pred sovražniki. Napram tej svobodni živali pa je domača znatno zapostavljena. V teku dolgih stoletij v službi človeka je izgubila mnoge lastnosti, ki si jih je pridobila v svobodi in ki so jo usposabljale za najvišjo odpornost. Skrb za prehrano je domači živali odvzel človek in ji zato naložil delo v svojo korist. S tem je prevzel odgovornost za njeno življenje, prehrano in znosne življenjske pogoje. Kajti žival ni samo skapitals, temveč živo bitje, ki kakor človek potrebuje svojim telesnim posebnostim in zahtevam odgovarjajočega ravnanja. Moralni odnos kulturni ga človeka do živali pa se izraža še na splošno tako, da ravna s katero koli živaljo plemenito in je ne muči. Ta splošna ideja je bila ne glede na to. za kakšno žival gre, prvo izhodišče za velikopotezno in organizirano delo na polju varstva živali pred nevarnostmi in pred nepotrebnim trpljenjem. Prvo društvo za varstvo živali je bilo ustanovljeno 1.1824 Da so naložene človeku moralne dolžnosti v tej smeri, so spoznali naši predniki že v starem veku, toda zavestno in smotrno delo se je začelo šele preteklo stoletje, ko je bilo 1. 1824 ustanovljeno prvo ^Društvo za preprečevanje mučenja živali«. Uspehi tega društva so spodbudili posnemanje povsod in kmalu so se ustanavljala rlična društva po vseh državah. Razvoj je šel naglo naprej in 1. 1868 ob 5. mednarodnem kongresu društev za varstvo živali je bilo v Evropi že nad sto takih društev z velikim številom podružnic, imele pa so slične organizacije že tudi Amerika, Azija, Afrika in celo Avstralija. Večina teh društev je uživala veliko zaslombo pri oblastvih, ki so podpirala njih stremljenja z zakoni in uredbami. Fašistični režim je pokretu zelo naklonjen V Italiji je bilo prvo specialno društvo za varstvo živali ustanovljeno že tudi sredi preteklega stoletja. Imelo je na javnost velik vpliv in je v veliki meri njegova zasluga, da je bil že pred prvo svetovno vojno uveljavljen poseben zakon v varstvo živali. V njem so bile podrobno naštete vse kaznive oblike mučenja živali in je bilo varstvo naloženo posebnim organom. Posebno naklonjenost pa uživa pokret pri današnjem Fašističnem režimu. Ker Malo italijanščine za vsak dsn Cvetlični vrt. zelenjadni vrt. sadovnjak. — Giardino. orto (orticello), frutteto. Volete fare una passeggiattina — ali se hočete malce sprehoditi (= napraviti sprehodič?) Molto volentieri — zelo rad. Dove andremo — kam bomo šli? Dove vi piacera— kamor vam bo všeč. Vediamo prima che ora e — poglejmo prej. koliko je ura. Non abbiamo troppo tempo — nimamo preveč časa. Av-rete abbastanza tempo per venir ve-dere il mio giardino — imeli boste dovolj časa, da pridete pogledat moj v/. Venite a vedere i miei fiori — pridite pogledat moje cvetlice. Avete voi dč\ bei fiori — imate lepe cvetlice? Ne ho dei belHssimi — imam jih prelepih. Tanto meglio, sono grande amatore dci fiori — tem bolje, velik ljubitelj cvetlic sem. H giardino comincia a farsi bello — vrt se začenja lepšati. I narcisi fiori-ranno presto — narcisi bodo kmalu cveteli. I vostri tulipani sono fioriti — ali so vaši tulipani odeveteli? Si, li ve-dremo subito — da, takoj jih bomo videli. Che splčndida aiuola avete qui — kako krasno gredo imate tukaj. I giacinti sono quasi appassiti — hijacinti so skoraj odeveteli. Che fiore e quello — kakšna cvetlica je tista? Come chiamate questo fiore — kako imenujete to cvetlico? Che bella viola mammola — kako lepa vijolica! £cco una splendida violaciocea doppia — tu je krasna levkoja! Vi piacciono i gardfani — ali so vam nageljni všeč? Eccone di abbastanza belli — tu so dokaj lepi. Sono belli a meraviglia — čudovito lepi so. Avete una magnifica collezione di fiori — sijajno zbirko cvetlic ima^e. II vostro giardino e per-fettamente ben teniito — vaš vrt je v skrajno lepem redu. Gli alberi hanno finito di fiorfre — drevje je nehalo cvesti. I prugni non promettono molto questanno — češplje letos ne obetajo dosti. I prugni comin-ciano a gemmare — češnlje začenjajo odganjati. Sono pieni di gemme — polne so popkov. VI saranno poehis-sime albicocehe quest'ahno — letos bo prav malo marelic. La maggiore parte e fallita — večji del se je spridil. Che beirapparčnza hanno queste pesehe — kako lepe so videti te breskve! Quest'albcro da molti frutti — to drevo daje mnogo sadežev. Le ciliege e le fragole sono ora in pična stagione — zdaj je pravšni čas za češnje in jagode (= češnje in jagode so zdaj v polni sezoni). Saranno presto passate — kmalu bodo minile. Quest'uva e tutt'af-fatto matura — to grozdje je popolnoma zrelo. Ne ho avuto della matura otto giorni fa — imel sem zrelega (grozdja) pred osmimi dnevi. £ssa e molto precoce — zelo zgodnje je. Que-sta vigna e in una bella posizione — ta trta (brajda) je na lepem kraju. Come sono gli alberi nel vdstro frutteto — kakšno je drevje v vašem sadovnjaku? Sono carichi di frutta — obloženo je s sadjem. Ora bisogna che io vada a far visita al vostro drto — zdaj pa moram obiskati vaš zelenjadni vrt — Come tutto pullula — kako vse raste! Che quantita di cavoli e cavolfiori — koliko zelja in cvetače! Ne facciamo un gran consu-mo in časa nostra — v naši hiši jih veliko pojemo. Vedo che avete ogni sorta d'insalata — vidim, da imate vse vrste solate. £cco della lattuga e del-rindivi« — evo \rtne solate in endi- Neuspele angleške intrige na Finskem Prazne Edenove grožnje Finski 922 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, S. septembra mi-XDL Strma S ] DNEVNE VESTI — Ltlet obrtniškega Do po lavora v Ljubljano. Obrtniški D opola v o ro >AJessandro Mussolrni< iz Trsta bo priredil v nedeljo 5. oktobra skupni izlet v Ljubljano na velese-jeiru — Hrvatska vojaSka misija v Torinu. Odposlanstvo nove hrvatske vojake, ki se mudi na štuiijskem potovanju v Italiji, je v sredo prispelo v Tinin. Ogledalo si je zlasti ogromne naprave Fiatovega podjetja ter tur:uske letalske tvornice. — ženske športne tekme Fašistične mladine so se pričele včeraj v Turinu. Končane bodo v nedeljo. Dekleta, tekmujejo v lahki atletiki, plavanju, sabljanju, tenisu, streljanju in drsanju na koleščkih. Dosedanje dekliške športne igre so bile v Rimu, v Milanu, Florenci in Napolju. — Odlikovanje Zavoda za izobraževanje industrijskega delavstva. Fašističnemu nacionalnemu zavodu za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje industrijskih delavcev je bila podeljena zlata kolajna v priznanje zaslug, ki si jih je zavod pridobil s pospeševanjem usposobljenosti in storitev na področju industrijskega dela. Zavod je ls»™< priredil 1427 tečajev, ki jih je obiskovalo 55. OSO udeležencev, med njimi 43.000 z uspehom. Pod okriljem Nacionalnega središča za civilno mobilizacijo je bilo 727 tečajev s 23.410 udeleženci, med njimi 19.000 z uspehom. Letos je bilo izvršenih 1743 tečajev s 84.715 udeleženci, za prihodnje leto pa je v načrtu nad 2000 tečajev, med katerimi bo 930 pripravljalnih, &50 kvalifikacijskih, 98 za specializacijo in 122 za. izpopolnitev. Te tečaje bo obiskovalo okrog 90.000 gojencev. — VViesbadenski Collegium musicum bo gostoval po Italiji. V novembru bo na sto-p:i wiesbadenski Collegium musicum daljše gostovanje po Italiji. Na sporedu so koncerti v Rimu, Firenzi, Milanu, Messini in v Turi n u. — Predstavniki železne industrije »o se zbrali v Rimu. Včera, je imela Korporacija železarske in druge kovinske industrije v Rimu svoje zborovanje, na katerega dnevnem redu je razprava o raznih aktualnih vprašanjih. Podpredsednik je poročal o delovanju tehničnega odseka za železarstvo, drugi funkcionarji pa o vprašanjih avtarkije na področju specialnih vrst jekla, o proizvodnji aluminija, proizvodnji svinca in drugih zadevah. — Uradne ure od 1. oktobra. S posebnim Ducejevim odlokom so urejene uradne ure v vseh državnih in po Državi nadzorovanih uradih od 1. oktobra dalje. Uradne ure so za delavnike določene od 8. do 14. brez premora, za nedelje in praznike pa od 8. do 12. — Praznik grozdja v Tržaški pokrajini bo prihodnji teden. Bo to že dvanajsta tovrstna prireditev, ki naj propagira čim večje uživanje grozdja, tega koristnega in zdravega daru narave. Okrožnica Prefekture naroča vsem oblastvom, naj vplivajo, da bodo cene grozdju čim nižje, tako da bo ta plemeniti sad dostopen piav vsem slojem. — Določbe glede kurjenja pozimi. Kurjenje prostorov se ne sme pričeti po odrelbah pred 1. decembrom v pokrajinah severne Italije, pred 10. decembrom v pokrajnah srednje Italije in pred 20. decembrom v južni Italiji. V svrho omejitve porabe premoga, ki bo na razpolago, se v pečeh ne sme kuriti več ko 10 ur na dan v pokrajina! severne Italije in 7 ur dnevno v drugih po krajinah. Na tri dni v tednu je omejeno dobavljanje tople vode v kopališčih in v drugih higienskih napravah. — Zdravstvena avtokolona na Dolenjskem. Poročali smo že, da je zdravstvena avtokolona pod vodstvom g. dr. Duceja v torek prispela v Novo mesto. Bil je to že drugi obisk te prekoristne institucije v dolenjski metropoli. Namenjen je bil sedaj predvsem pregledu ljudskošolskih otrok. Ta naloga je bila v celoti izvršena. Kakor poročajo iz Novega mesta, ji bil uspeh zadovoljiv in so zlasti otroci iz mesta in njegove neposredne okolice povečini dobregag in trdnega zdravja. Iz Novega mesta je odšla avtokolona v Brusnice, pred prihodom v Novo mesto pa je avtokolona r-Vieg drugih krajev, ki smo jih že omenili, obiskala tudi Sv. Lovrenc na Dolenjskem, kjer je izvršila nad 1500 pregledov. Tudi tam je prebivalstvo sprejelo človekoljubno ustanovo s hvaležnostjo in zadoščenjem ter po svojih zastopnikih izražalo zahvalo Vladi in Eksc. Visokemu Komisarju. — Direktni železniški promet s Hrvatsko. Z 20. septembrom t. 1. je zopet vzpostavljena direktna odprava potnikov, prtljage in ekspresne robe med Italijo in hrvatskimi postajami. Izdajajo se enosmerne vozne karte, ki veljajo za razdalje do 200 km 10 dni. preko 200 km pa 1 mesec in povratne karte za tujce s 50 odstotnim popustom po hrvatskih progah, ki veljajo 4 mesece. Prekinjenje vožnje je v Italiji in v vseh priključenih področjih dovolje- no neomejeno, na Hrvatskem enkrat z enosmerno vozovnico in v neomejenem številu s povratno karto za tujce. — Nov savski most prt Zagrebu, v Ja- kuševcu pri Zagrebu so pričeli graditi nov most čez Savo. 2. njim bo olajšan prihod v Zagreb celi vrsti naselij in si od tega obetajo tudi ugoden vpliv na zagrebški trg. Most bo veijal 4 milijone kun in bo najbrže že letos gotov. — Novi okrožni vodje ustašev. Tik pred vstopom voditeljev bivše Hrvatske sel jaške stranke v vrste u stase v, so bili razrešeni svojih dolžnosti politični voditelji ustaške organizacije. Sedaj je poglavnik dr. Pavelig imenoval prvo skupino novih funkcijoarjev. Gre za 12 oficirjev njegove telesne straže, ki so postali okrožni vodje ustaškega gibanja in imajo svoj sedež v glavnih mestih županij. Zagrebški »Novi list« pr:6tavljat da se s to spremembo ni hotelo izkazati nezaupanje starim, izkušenim ustaškim borcem, njen namen je marveč, da se postavijo na vsa mesta možje, ki bodo svojim nalogam v najvišji meri kos. Taka razvrstitev v prvih dneh nove neodvisne hrvatske države n: bila možna. ker je bilo treba vsa mesta zasesti prav hitro. — šolski pouk na Hrvatskem se je v vseh šolah začel v ponedeljek. V nedeljo so bile povsod službe božje za šolsko mladino. — Podržavljenje zdravilišč na Hrvatskem, Ravnateljstvo za prehrano na Hrvatskem je razlastijo termalni kopališči in zdravilišči Krapinske in Stubiške toplice obenem z vsemi njihovimi nepremičninami, pravicami in z vsem inventarjem Razlog razlastitve je javni interes, ki zahteva, da preideta obe zdravilišč: v last neodvisne države Hrvatske. — Ukrajinski prostovoljci na Hrvatskem. Zbirališče za hrvatske prostovoljce, ki želijo sodelovati v borbah na ukrajinski fronti, je Varaždin V te prostovoljne oddelke so se po poročilih nemških listov prijavili sedaj tudi Ukrajinci, ki bivajo na Hrvatskem. Njihov sprejem in slovesna zaprisega v tretjo skupino prostovoljcev sta bila preteklo nedelo. Pri svečanostih je bil navzoč vojskovodja Kvaternik. — Potujte v Ljubljano po opravkih, če le kako morete, v času letošnjega Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. oktobra. Prihranite si polovico voznih stroškov, če ob tej priliki obiščete velesejem. Na odhod ni postaji ktipite polovično povratno vozno karto do L'ubljane. Na velesejmu kupite vstopnico, ki stane samo 4 lire. in tam vam brezplačno žigosajo vozno karto, ki velja potem 13 dni za brezplačen povrat ek. — Smrtna ko*a. V čMrtek zjutraj je umrla v Ljubljani ga. Meta Krejčijeva, roj. Tischlrr. soproga znanega ljubi'anske-pra odvetnika in požrtvovalnega delavca na socialnem polju dr. Viljema Krejčija. Srčno dobra pokojnica je bila svojemu možu vnete tovarišica tudi pri njegovem obsežnem karitativnem delu. Svo;'o zadn'o pot bo nastopila danes ob 17. z Žal na pokopališče k Sv. Križu. — Prav tako je včeraj zjutraj preminil upokojeni višji stražnik in hišni posestnik g. Franc Pe-gan. Smrt ga je v 58. letu starosti odrešila dolgega hudega trpljenja. Pogreb bo z Zal jutri ob 14.30. Prizadetima rodbinama iskreno sožal;'e! — V prvi razred gimnazij v Ljubljanski pokrajini se je letos vpisalo 121S učencev, od tega 776 dečkov in 542 deklet. Tudi glede novih gojencev je na Čelu I. moška realna gimnazija v Liubliani. na katero se jih fe vpisalo 214. Le malo za njo zaostaja TI. ženska realna gimnazija, ki je dobila 201 novo učenko. — Jese-n so je uvedla z lepim vrem^iom. Čeprav smo to glede na nestalno vreme sredi mesca najmanj pričakovali, se je vreme z nastopom jeseni ustalilo, tako da imamo sedaj že več ko teden dni prav lepo jesensko vreme. Kakor je že v Ljubljani stara tradicija, je ta ugodnost združena z močno jutranjo meglo, ki leže na niže predele L;ub!jnnskega polja, zlasti pa na Barje že v večernih urah. Vendar se megla v dopoldanskih urah polagoma dvigne ter prepusti vlado še dokaj toplemu soncu. Lepo vreme izvablja dnevno v Tivoli in drugam številne sprehajalce, ki hite izrabljat zadnje dneve sončne toplote. Vsa spreha blišča s Tivolijem na čelu zlasti kar mrgole otrok. Zelo koristna pa je ta ustalitev lepega vremena tudi za letošnio letino grozdja, ki prav v teh dneh naglo pridobiva na vsebini sladkorja. Ker bo trgatev šele sredi oktobra, bo vinogradnikom zelo ustreženo, če bo vreme obdržalo dosedanjo naklonjenost, pa tudi nam ne bo škodilo še nekaj lepih in toplih dni. Jutri nastooi zvečer lunina sprememba, ki nam lahko prinese tudi spremembo vremena. Po Herschlovi napovedi je nastop prvega krajca zvezan ob južnem vremenu z dežjem, ob severnem pa s soncem. Roman Iz življenja: Drug drugemu sta kopala jamo liublianski kinematografi Predstave ob 16. in 19. url KINO MATICA TELEFON 22-41 Velik Ufin dokumentarni film Vojna m sovjeti Slike iz gigantske borbe na vzhodnem bojišču KINO UMO> r£L£FOI* 3«-2J Grofov fin Film. iz katerega veje svež zrak plodnih polja, zelenili gOKdor in visokih planin ter globoka ljubeien do oboževane zene... \medeo Nazarri, Lili« Silvi, Elena Altieri — V zadružni register so bile vpisane spremembe pravil Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani, zadruge z o. z. Besedilo zadruge se glasi odslej ^Mlekarska zveza v Ljubljani*, zadruga z o. z. Iz upravnega odbora se izbrišejo: Ivan Zupan, Jože SuSnik. Tomaž Podobnik, Janez Zajec, Franc Ložar in Jože Burgar, vpiSejo pa se Stanko Lenarčič, posestnik in trgovec v Novi vasi, Anton Bedenčič, posestnik v Bičju, Ivan Paternost posestnik na Rasici, Ivan Gav-troza, posestnik v Zadobrovi in Jože Stritar, posestnik v Velikih Laščah. — V likvidacijo je prešla družba za eksport lesa z o. z. v Ljubljani ^Lesna«. Likvidator je Slave Simončič, prokurist v Ljubljani. Firma v likvidaciji ostane ista s pristav-kom »v likvidaciji«. Podpisuje jo likvidator samostojno. V likvidacijo je prešla tudi Ljubljanska gralbena družba z o. z. v Ljubljani. Njen likvidator je Bercien Avgust, prokurist v Ljubljani. Likvidacijska firma: Ljubljanska gradbena družba z o. z. v likvidaciji. Podpisuje jo likvidator samostojno. — V zadružni register je bila vpisana v smislu sklepa glavne skupščine z dne 17. julija, oz. 7. avgusta letos razdružba in likvidacija Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, zadruge z omejenim jamstvom v Ljubljani. Likvidatorji so dr. Celestin Jele-nec, odvetnik, Bruno Stare, bančni ravnatelj. Filip TJratnik, privatni nameščenec, Andrej Peterca. za 1 ružni poslovodja in Franc Kobler, zvezni tajnik, vsi v Ljubljani. Likvidacijska firma je enaka dosedanji s pristavkom »v likvidaciji«. Podpisujejo vsi likvidatorji skupno. — Športno šolanje telovadnih pomočnic v Celju. V Celju je b"-l pretekle dni športni tečaj za telovadne pomočnice celjskega okrožja. V tečaju je sodelovalo 34 kandi-datinj. — Sola za dekliške voditeljice je bila pred kratkim v Celju in je trajala pet dni. Udeležilo se jo je 42 deklet. Na prejšnjih tečajih je bilo izšolanih že okrog 200 deklet. — Nov kino na Bledu so uredili v dvorani bivšega Prosvetnega doma poleg župne cerkve. Kino je opremljen z novimi aparati. — Svarilo pred. priseljevanjem v Maribor objavlja »Marburger Zeitung«, ki pravi med drugim: »Iz najrazličnejših krajev prihajajo ljudje v Maribor, često kar z rodbinami, da bi se tu naselili. Mnenja so, da je v Mariboru na izbiro prostih stanovanj. V resnici pa vlada pri nas veliko pomanjkanje stanovanj. Zato je treba nujno svariti vse, naj se ne priseljujejo v Maribor, dokler ne dobe po stanovanjskem uradu stanovanje že nakazano. Kdor bo prišel brez takega nakazila se bo moral vrniti ali pa potovati dalje.« — Glasbene šole na Spodnjem Štajerskem bodo organizirane predvsem v Mariboru, Celju, Ptuju in Trbovljah. Za organizatorja teh šol je bil imenovan Karel Romich, doslej vodja Glasbene šole v Koflachu. Za začasnega vodjo mariborske šole je imenovan Herman Frisch, celjske Gustav Muller in ptujske šole Hermann Erjautz. — V taborišču bukovinskih Nemcev v Rimskih toplicah so imeli v nedeljo filmsko predstavo. Predstava je bila v veliki kopališki dvorani in so predvajali zlasti nemške tedenske žurnale. Prisostvoval ji je tudi okrožni propagandni vodja Fischer iz Gradca. — Nove ulične table so začeli nameščati v Mariboru. Table so zelene, napisi na njih pa so beli, tako da so table enake ljubljanskim. Poleg uličnega hnena je na njih označen tudi mestni okraj. — Gibanje prebivalstva v Mariboru. V času od 11. do 20. septembra je v Mariboru umrlo 20 ljudi, od tega 13 moških. Rojen-Čkov je bilo 14, med njimi 9 moških. Porok je bilo sklenjenih 31. — V Metliko se je preselil zdravnik dr. Jože de Gleria, ki ordinira začasno v hotelu g. Makarja. MARJAŠ Blaž in Tomaž sedita že dolgo v vinski kleti, Blaž: »He-he, jaz vidim že vse dvojno.«: Tomaž: »Jaz,., jaz.., jaz tudi. Zdaj bi lahko zaigrala mar jas v štirih.« Turinska »Gazzetta del Popolo« objavlja napeto ljubezensko tragikomedijo. V uredništvo nekega lista v francoskem mestu blizu italijanske meje je prišla žena srednjih let in začela naslednji razgovor: — Ste vi urednik? — Da. gospa. — Zakaj niste potem objavili zgodbe o mojem možu ? — Saj ne vemo. za kaj gre . .. — Moj mož je bil že pred dvema dnevoma zaprt. Kaj še čaka vaš list, da tega ne objavi ? — Ali mi hočete razložiti, za kaj prav za prav gre? — Razbobnala sem že po vsem mestu. Ako listi nočejo nič poročati o tem. bom že jaz poskrbela, da se vse izve. Po teh besedah je začela na široko pripovedovati naslednjo zgodbo: Njen mož Marcel, vodja nočne straže v manjšem sosednjem mestu, je živel precej Časa z neko drugo žensko, tudi poročeno in že ločeno. Bila je to zveza dveh ločencev. Ona, Mar-celova žena Josipina. pa je za vse to izvedela in je storila vse. da bi zadevo izvedeli čimprej tudi orožniki čeprav je bil njen mož nadzornik nočne straže, vendar ni mogel uteči nadzorstvu svoje žene. ki ga je neke noči iztaknila — v spremstvu orožnikov — v družbi s prijateljico. Marcel in njegova prijateljica sta bila na ženino zahtevo Še tisto noč aretirana. Urednik se je začel zanimati za zgodbo in je dognal, da je resnična. 2e čez nekaj dni je zvedel tudi za zanimivo in svojevrstno nadaljevanje. Marcel je bil že naslednji dan izpuščen. Ves divji je bil na ženo. ki mu je skuhala to vročo kašo. Ko je opravljal spet svojo nočno službo, je posvetil glavno pozornost svoji ženi in odkril, da je pogosto zahajal k njej neki trgovec. Sklenil je. da uporabi to okolnost za maščevanje. Ko je naslednjega večera spet videl, da je odšel trgovec delat družbo njegovi ženi. je pozval orožnike in se z njimi podal na ženino stanovanje. Na poziv od zunaj ni nihče odprl, šele po daljšem močnem trkanju se je pojavila na vratih žena. ki se je opravičevala, da ni slišala trkanja, ker da je že spala. Orožniki pa so jo opozorili, da so prišli k njej z nalogami, podobnimi Dioge-novemu iskanju človeka... In res so se takoj spra vi 11 na oglede. V spalnici so opazili na postelji neko bitje. Marcel je z zmagoslavnim in m efistovsklm nasmehom pograbil odeje in jih odgrnil, vendar ni našel, kar je iskal: v postelji Je bila ženina nečakinja, stara 12 let. Orožniki so po nadaljnji brezuspešni preiskavi že hoteli oditi. Opravičili so se pri gospe, da so jo prišli ponoči motit v njenem spanju. Tedaj pa je Marcel, ki ga prvi neuspeh še ni opla-šil, čeprav mu je postajalo vedno bolj nerodno, nenadoma opazil skozi okno moškega, ki se je pravkar oprijemal 10 metrov visokega balkona, s katerega se je hotel spustiti na tla. Naglo je skočil k njemu in mu pomagal spet na noge in ga zavlekel v sobo. Trgovcu vsi izgovori niso pomagali. Pod navalom Marcelovih obtožb je končno priznal resnico. Orožniki so povabili oba, gospo in trgovca, s seboj, za njim pa je zmagoslavno stopal Marcel, zadovoljen, da se mu je posrečilo maščevanje nad ženo. Tako sta mož in žena drug dr jgemu storila lepo uslugo, ko sta oblastem dokazala svoje zakonolomstvo. V kratkem se bosta oba znašla pred sodiščem, kjer bo vsak nastopal obenem kot tožnik in obtoženec. Sodišče pa bo imelo precej lahko naloga, saj je pravica v obeh zakoncih našla najboljšega pomočnika... V SOLI Hilda pride prepozno v šolo. Profesor jo strogo pogleda. — Nisem mogla priti pravočasno, gospod profesor, ker me je pičila osa, se opraviči Hilda. — Kam pa? — Tega ne morem povedati. — Dobro, sedite! — Hilda zurdi in stisne zobe, potem pa zelo počasi in previdno sede. Iz Ljubljane —lj Socialni akciji Rdečega krita so darovali: iiradnistvo Življenjskega oddelka banke Slavlje ob priliki jubileja svojega ravnatelja L. 520; G. Pungartnik Edo iz Ljubljane L 1000; mesto cvetja na grob pek. Viktorja Jeruca. višjega železniškega kontrolorja g. Bakarčič, lekarnar v Ljubljani L 100. Najlepša hvala! —lj Leseno ograjo ob Ljubljanici je mestna občina ljubljanska napravila zato, da se ne bi kdo ponesrečil v strugi, nikakor pa ne zato, da bi ob Ljubljanici stanujoči prebivalci lahko na ograji iztepali preproge, rjuhe, posteljnino in podobne stvari. Zaradi kršenja najosnovnejših higienskih predpisov bodo taki ljudje prav strogo kaznovani, da ne bc več pritožb. Zato pa resno opominjamo vse stanovalce ob Ljubljanici ali Gruberjevem prekopu, naj svoje preproge, rjuhe, posteljnino in podobne stvari iztepajo doma na dvoriščih, nikakor pa ne skozi okna ali na ograji ob Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, če se hočejo ogniti visokim globam in drugim neprijetnostim, saj bo odslej policija prav strogo pazila na iztepanje preprog, posteljnine i. dr. DANES VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred 21. (9.) —lj Seznami davčnih osnov trgovinskih agentur in komisij, carinskih posrednikov in kram arij so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 8. oktobra. —lj Mestni socialni urad na Ambroževem trgu št. 7 v petek in soboto 26. in 27. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke. —lj Krompir na mestni stojnici so doslej vsako jutro začeli prodajati že ob 6. uri. Ker je pa ob 6. zjutraj sedaj še tema, opozarjamo gospodinje, da bo odslej mestna stojnica na Vodnikovem trgu odprta vsak dan šele ob 7. uri zjutraj. Mestna stojnica prav vsak dan prodaja krompir ln ga vsak dan odda od 2000 do 1000 kg. Ker je bila pa doslej vedno odprta že ob 6. zjutraj, je bil krompir večkrat razprodan že do 9. ali 10. ure. Kakor doslej vsak dan ob 6., tako bo tudi odslej mestna stojnica vsak dan ob 7. uri zjutraj začela prodajati krompir, na kar posebno opozarjamo gospodinje, da ne bodo zastonj prezgodaj prihajale na trg. —lj Gradbeno prepoved je ljubljansko mestno poglavarstvo izreklo za dve leti. t. j. do srede septembra 1943. leta za poslopje na parceli št. 148/1 k. o. Sv. Peter I. del, ter je s tem prepovedana nadzidava, prezidava ali prizidava tega poslopja, ker bi to oviralo regulacijo Dalmatinove ulice. u— Popravilo tramvajske proge. Zmerom večji tramvajski promet :n deževje nedavnih dni je na več krajih poškodovalo tramvajsko progo. Tračnice se ulerejo in jih je treba dvigniti na staro višino. Na Bleivveisovi (prej Tvrševi) cesti so doslej obnovili skoraj vso progo na odseku od Gospodarske zveze do Ajdovščine. Zdaj pa so v teku dela pred kavarno Evropo. Progo in del cestišča so lelavci odkopali in tračnice dvignili, nakar so zvišali še podlogo. Slednja mora biti dobro utrjena, zato zahteva precej natančnega dela. Tramvajski promet tuli pri teh delih ni oviran, ostali vozovni promet pa le delno. u— Stanovanjska kultura je merilo splošne kulture. Pri nas Je stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, to pa ne samo po zaslugi modernega stavbarstva in sodobnega načina življenja, ampak tudt visoko razvite pohištvene obrti in industrije. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo pohištvena razstava prav lepa. Razen naših mizarskih podjetij bo pokazala svoje izdelke tudi goriška mizarska obrt in Industrija. —u Dostop na železniško postajo v nočnih urah zabranjen. Kljub ponovnim opozorilom prihaja še vedno mnogo prebivalstva, ki ne potuje, v nočnih urah na železniško postajo. Zaradi tega opozarjajo ponovno železniška oblastva vse prebivalstvo, ki ne potuje, da je dostop na postajne prostore v času od 20. do 6.15 strogo zabranjen. Izdan je bil strog nalog, da se morajo v tem času brezpogojno odstraniti s postajnih prostorov vse osebe, ki nimajo opravka z železniško službo in bi se v navedenem času tamkaj nahajale. —lj IX * a na Cesti na Kotnik. V zvezi z urejevanjem tivolskih dohodnih poti so od letošnje spomladi naprej urejevali tudi Cesto na Rožnik samo. Mestna občina je tamkaj zaposlila večje število delavstva, ki je cesto sedaj že skoraj do njenega konca kanaliziralo. Obenem je bila cesta znova nasuta in urejena. Urejen je bil na novo tudi levi hodnik, a tudi na desni strani so našli dovolj prostora za širok prostor za pešce. Drevesa, ki so tamkaj prej stala ob robu ceste, so zaradi te preureditve naenkrat premaknjena v n;o samo in bržčas bodo morali nekatera odstraniti. Promet, ki je bil ves ta čas usmerjen po drugih ulicah, kar mu je bilo v precejšnjo oviro, se bo sedaj kmalu spet razvijal po novo-urejeni Cesti na Rožnik. —lj Morske ribe, ocvrte piske, specialno vino za dame malvazijo toči gostilna Lovšin. Iz Novega mesta — Organiziranje ženskega fašlja na Mali Loki. Ta torek so na Mali Loki svečano ustanovili ženski faSlo. Ustanovitvi so prisostvovali tudi okrajni civilni komisar g. dr. Griselli Oton iz Novega mesta, zaupnica ženskega fašia za Ljubljansko pokrajino ga. De Vecchi Ida, tajnici sekcij podeželskega gospodinjskega ženskega fa-šia za Tržaško in Ljubljansko pokrajino, ga. Allasia Andeina in gdč. Reia Arella ter delegat osrednje pomoči Fašistične stranke g. Mattelig Marlo. Po ustanovitvi podeželskega gospodinjskega ženskega fa-Šia so gostje obiskali gospodinjsko kmetijsko Solo na MaU Loki, kjer so jih pričakale in pozdravile vse učenke z učiteljicami na Čelu. Bili so tam tudi župan gosp. Bukovec, voditeljica podeželskih gospodinj gdč. Mici Podgorškova, ki je bila tudi izvoljena za voditeljico podeželskih gospodinj, ln drugi. — Ponesrečenci v novomeški bolnici. 41 .letna Zupančič Marija, mlinarica m Vrha pri ftt. Rupertu je pri sekanju drv nesrečno udarila po desni nogi ln ee občutno ranila. Poldrugoietni sin kretnlčarja Ma-jerle Karel si je pri igranju zlomil desno nogo. V zapestju si je zlomila desno pri padcu a stola 59 letna Vobnar Akvjr.lja, kuharica pri Bergmanu v Novem rafvtu. Bratu je pomagala pri sekanju drv 10 letna Kren Anica, hči cestarja iz Dragan jih sel pri Smihelu in jo je brat po nesreči usekal v desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ženski bolnici v Novem mostu. — Gostovanje SK Elana. V nedeljo gostuje novomeški športni klub Član v Ljubljani proti prvaku Ljubljanske pokrajine SK Ljubljani. Domače moštvo se na to srečanje temeljito pripravlja zavedajoč se, da je v tej revanžni tekmi dolžno potrditi sloves dosedanjih uspehov. Ker je med novomeškim občinstvom veliko zanimanja za to srečanje, in se bodo mnogi udeležili tega gostovanja v Ljubljani, dajemo sledeča pojasnila: Vst oni, kateri žele udeležiti se tega poto 0 ja, so dolžni javiti se najdalje do petka 6. septembra g. Francu Adamu, vodji tega potovanja. Vodstvo SK Elana bo poskrbelo vsem dovoljenje za po-vratek. Na gostovanje se potuje v nedeljo 28. septembra z vlakom ob 7.40 zjutraj, vrača se pa z vlakom ob 23.OS ponoči. Vsi oni, kateri žele kot prijatelji sporta potovati z moštvom, naj prednje vzamejo na znanje. Radio Ljubljana Petek, 26. septembra 12.45: Komorna glasba, — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga Marija SIjanca. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Glasbena fantazija pod vodstvom Petrallje. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Am-brozianski trio. — 17.40: Pesmi ln melodije. — 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Koncert komornega tria. — 21.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Draga Marija šijanca ob sodelovanju me-dzosopranke Mile Kogejeve in basista Toneta Petrovčiča. — 22.15: Koncert violinista Arriga Serata. — 22.45: Vesti v slovenščini. Vodik v nadomestilo za premog in bencin Agencija *L'Italia d'oggi« (Današnja Italija) poroča o izredno zpjiimivih polatkih glede študija :n poskusov, ki se že dalj časa vrše v stremljenju, da bi se mogel izrabiti vodik, ki ga vsebuje voda, kot gorivo za ogrevanje hiš in za pogon strojev v tovarnah. Agencija pravi, da ti poskusi obetajo najboljše, in pristavlja, da je odveč prav za prav poudarjati, da bo uspeh na tem polju, če se bo posrečilo izkoriščati vodik, smrtni udarec za premog in petrolej in da bodo mnoge države, ki trpe sedaj na pomanjkanju obeh. naenkrat v mnogo ugoinejšem položaju, tako v mirnem času, kakor posebno še v vojni. Najnovejše poskuse delajo Švicarski tehniki na švicarskih jezerih, posebno pa na jezeru pri Luganu. Poskusi so privedli že do prvih rezultatov, vendar pa doslej ni mogoče niti približno reči, kako draga bi bila taka goriva. Verjetno pa je, da bi se cena, čeprav bi bila v začetku morda zelo visoka, v teku časa z raznimi iiboljšavanji znižala na sprejemljivo višino, kakor se je to v veliki meri že zgodilo z umetnim bencinom. Gospodarske zanimivosti Povečana produkcija šote Produkcija italijanskih šotišč stalno narašča. Leta 1934. je znašala samo še 2142 ton v vrednosti 89.160 lir, leta 1939. je pa narasla na 5220 ton v vrednosti 323.500 lir. Povečalo se je tudi znatno število podjetij, ki izkoriščajo šotišča, kakor se je tudi povečala kapaciteta obstoječih podjetij. Podražitev tobaka na Hrvatskem Po vesteh »Donauzeitung« je bil na Hrvatskem podražen tobak v nadrobni prodaji povprečno za 42%. Zunanja trgovina med Hrvatsko in Rumunijo Sklenjena je bila trgovinska pogodba med Hrvatsko in Rumunijo. Določa, da bo Rumunija izvozila iz Hrvatske 60.000 ton železne rude in mnogo železniških tračnic. Razen tega bo Hrvatska izvažala še razne druge rudnike. Hrvatska bo prejemala iz Rum unije v glavnem nafto, petrolej in bencin. KUPUJEM EN PRODAJAM SUHE D?)SRE JAVOKOVE rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno *n parjene bukove perilo in stare cunje plobe mizarje (30 Klavžer, kub. metrov) prodam. Ljubljana, Vošnjako- Šuštar, Ljubljana, va ulica 4. 1585 , 1578 CORA TORINO • 183 5 VERMOUTH CORA ollre 100 anni di farna Slovit že nad 100 ler. 9**<#TKlf BZI HA O žeji in pijači Človek prej oncmore in lakote — Voda tvori več ko polovico Telo dojenčka sestoji do 90« # in telo odraslega človeka se vedno do 60iz vode. Z« mnogokrat smo slišali o umetnikih stradanja, Se nikoli pa ni nihče poskušal postavljati rekorda v neuživanju vode. To tudi ni mogoče, kajti če človek izgubi 20% svoje vodne vsebine, je izgubljen in umre zaradi žeje. Vzdržnost v hrani je mnogokrat iz zdravstvenih vzrokov koristna, toda tudi v času posta je treba dovajati človeškemu telesu zadostno količ:no tekočine, največkrat v obliki svež:h sokov. Cim mlajši je človek, tem več tekočine razmerno potrebuje. V prvem letu življenja je materino mleko za otroka najprimernejša hrana. Ce je dojenček bolan in zaradi tega izgublja velike količine vode. je post sicer mnogokrat priporočljiv, toda nikakor ne sme občutiti pomanjkanja tekočine, kajti voda je sestavni del vsake celice njegovega telesa. Vsa kemična presnavljanja se dogajajo v vodni raztopini. Telo samo je dobro zavarovano proti izsušen ju. Vodno vsebino telesa urejuje živčevje, ki mu gospoduje žleza v možganskem privesku. Toda tudi brez tega znanja ve-pno, da moramo uživati tekočine, že Žeja je svarilec, ki ugotavlja znižanje količine voie v krvi. Značilno je, da ni posebnega Živčnega središča za žejo in ne posebnih Sivčnih koncev, ki bi žejo izločevali. Občutek žeje je na_sprotno splošen občutek, ki narašča čim dlje odlašamo z dovajanjem ▼ode. Občutka žeje se i znebimo šele tedaj, ko začne tekočina delovati v krvi. V splošnem pa za posameznika ne obstoja nevarnost, da bi premalo pil. Večina ljudi pije preko potrebne mere. deloma iz navade, deloma pa zaradi prevelike količine soli v vsakdanji hrani. Prekomerno pitje je zdravju škodljivo, ker se z njim obremenjujejo srce in ledvice. Popolnoma nam zadostuje, če poleg vsak lan je hrane, ki tudi v trdni obliki vsebuje vodo (zelenjava in krompir sestoji ta iz najmanj 80»/# vode), zaužijemo Se pol litra vode ali druge tekočine. Pri zgorevanju organskih snovi nastaja namreč tudi v telesu samem voda. Večjo potrebo pitja občutijo sladkorno bolni. Nevarna in neprijetna je bolezen, ki jo zdravniki imenujejo diabetes insipidus. Ljudje, ki trpijo na tej bolezni, popijejo dnevno po 10 in še več litrov vode in je prav toliko izločijo. Ne zadostuje pa samo dovajati žalostne množine tekočine telesu, temveč je treba tudi premisliti, kakšno tekočino už.vamo. Tudi kakovostna stran pitja je zelo važna. Pri tem je treba opozoriti na pomen loma-čih čajev, ki vsebujejo mnogo bogatih mineralnih snovi in delno tudi za življenje važne vitamine. Mešanica domačih čajev je zelo okusna. Čisti kri v telesu in dovaja snovi, ki služijo za tvorbo krvi. Zlravilni čaji, kakor jih opisujejo stare knjige o zeliščih, so še vedno zelo koristni in postajajo prav v zadnjih letih zelo ^moderni«. Vendai enkrat »modat. ki je pametna in koristna. „Smrtni žarki" še niso iznajdeni Pred nekaj leti se je mnogo pLsalo in govorilo o neki tajinstveni iznajdbi pokojnega Marconija. s katero bi bilo baje mogoče ustaviti delovanje magnetov pri motorjih. Mnogi so na osnovi teh prvih podatkov že ugibali o lahkoti, s katero bo mogoče končati vse vojne. Toda sam Mar-coni je 25. junija 1935 ostro demantiral vse te gorostasne govorice in neosnovana pričakovanja. Znanost je v tem pogledu prišla doslej do naslednjih ugotovitev: Mogoče je. da izžarevanje elektromagnetskih žarkov povzroči motnje v delovanju motorja, ki je v neposredni bližini žarišča žarkov. Toda pri stroju v pogonu bi izžarevanje elektromagnetskih žarkov, ki bi seglo največ na razdaljo do 100 metrov, povzročilo le prehodne motnje, ki bi trajale največ eno do dve sekundi. S svojim premikanjem pa bi se stroj v pogonu kmalu izvil iz območja teh žarkov. Zato se razu- me samo po sebi, da na »etaia, ki dosegajo tudi hitrost nad 400 km ln ki lete lahko zelo visoko v zraku, delovanje teh žarkov sploh ne prihaja v poštev. To seveda ne pomeni, da bi to tajinstve-no izžarevanje elektromagnetskih žarkov ne moglo služiti človeku tudi v njegovih vojnih potrebah. Tako je bila ta tajin-stvena moč narave uspešno preizkušena že pri radijsko-električnem orientiranju letal, ladij, avtomobilov itd. Znani so na primer poizkusi z letali brez pilota, ki jih je mogoče voditi po radijskem nadzorstvu s tal in ki lahko dela;o vse mogoče akrobacije, kakor če bi v njih sedel spreten pilot. Podobni poizkusi so se obnesli tudi z avtomobili brez šoferja. V vseh teh primerih je bil človek že nadomeščen po radioelek-tričnem aparatu, ki predstavlja čudovito iznajdbo človeškega duha. Letošnje dunajske modne novosti V Nemčiji sta dve središči ustvarjanja ženske mode: Berlin in Dunaj. Vsako poseduje svojo posebno modno tradicijo, na katero modni tvorci navezujejo tudi v sedanjem vojnem času. Nemška moda se je uveljavila doma predvsem z modnimi izdelki, ki odgovarjajo nemškemu narodnemu značaju. Vendar pa so se njeni modni zamisleki zlasti z Dunaja uspešno uveljavljali tudi preko nemških meja, tako da bo zanimivo, če si ogledamo, kaj dunajski modni tvorci pravijo o sedanjih modnih novostih. Kaj bo novega letošnjo jesen in zimo? V današnjih dneh osnovne modne črte ne doživljajo več naglih prevratov. Moda se prilagojuje možnostim časa. Kljub temu pa je mogoče ugotoviti nekatere spremembe, ki stremijo za tem, da se podčrta v obleki izrazitejša ženska linija. Izhodišče modne tvorbe sedaj ni več, kakor je bilo to zadnja tri leta, postava mladega dekleta. Od strogo preprostega dekliškega sloga prehaja moda sedaj k bolj »velikopoteznim« črtam, Sproščena, mehka in slikovito občutena oblika in črta prinašata v modno sliko nove značilnosti. Obleka pridobiva z njimi na duhovnem izrazu. To je. pravijo nemški listi, bistvo smeri za novo modo. Središče dunajske mode je tako imenovana obleka jersev, ki doslej še ni našla zamene. Novo je pri tej obleki, da so njene ramne črte oblikovane žensko in nisc več ostrorobe. Meje med dopoldansko in popoldansko obleko so premaknjene. Minil je čas, ko se je obleka nosila eno ali dve uri, samo za določen namen. Uveljavlja se celodnevna obleka, ki jo izdelujejo v številnih vari-jantah. Najbolj pogosto se uporablja lahko zvon čas to ali plisirano krilo. Tu pa tam se pojavljajo tudi še bol eri. Velikega pomena so slej ko prej žepi. Na plašč Ji pa žepi niso več našiti, temveč vrezani in všiti, mnogokrat poševno. V poševni črti se često zapenjajo tudi pla- šči sami, ki so zelo široki in delno nakazujejo kroj kimona. Tvorivo je v celoti mehka volna ali debel »flavš«. V skladu s sedanjim časom je, da se le redko pojavljajo kožuh ovi nas ti našitki. Uporabljajo se le Še na kostumih, posebno na elegantnej-ših in dragocenejših za popoldansko porabo. Uveljavlja se tudi športni kostum, za katerega se letos uporablja zelo mnogo karirano blago. Priljubljeni so tudi. kakor doslej, pepitasti vzorci. Zelo ljubke črte kažejo tudi popoldanske in večerne obleke. Medtem ko je gornji del gladek in preprost, je krilo okrašeno iin ga izdelujejo v mnogovrstnih izvedbah. Krila, okrašena z vezeninami, aplikacijami in po zamen jgrijo ali predpasniško dra-pirana, zelo lepo in apartno učinkujejo. V ozadje stopa črna večerna obleka, ki pa še vedno ohranja svojo klasično obliko z razmeroma majhnimi spremembami. Stroge obleke za gledališča krasijo vezenine na črni svili. Velik napredek doživlja zimska športna moda. Na trgu se pojavljajo krasni športni vzorci od obleke za drsanje s hlačnimi nogavicami do občutljivega plašča iz ovčje volne. Dunajska moda pletenin izdeluje svoje izdelke često progasto ali pa iz angorskega tvoriva. Povsod je občutiti stremljenje k mehkejši ženski liniji. Napad v dvigalu Voznik nekega dvigala v Lisaboni je vozil v svojem dvigalu dve osebi. Nenadoma je med vožnjo potegnil samokres in prisilil potnika, da sta mu izročila vse dragocenosti, ki sta jih imela pri sebi. Nato jih je potegnil z liftom v klet, jih tamkaj zaprl v temno sobico, pustil lift v drugem nadstropju, ga poškodoval, da je bil nesposoben za vožnjo, in pobegnil. Vendar ni imel sreče. Ze po dveh urah ga je iztaknilo oko postave. I Novi prostori ljubljanskega velesej je avtor zgodovinske dramo »Katarina Medičejska«, s katero bo jutri otvorjena letošnja sezona nase Drame. Alessi spada med najboljše sodobne italijanske dramatike. Gledanje na daljavo Italijanski listi poročajo iz Berlina, da so v zadnjem času oblasti zelo mnogo storile za popularizacijo enega izmed najčudovitejših človeških izumov poslednjega časa — televizije ali gledanja na daljavo. V Berlinu so opremili s televizijskimi aparat: posebne prostore, ki so ves dan dostopni obiskovalcem, da pred napravami, podobnim radijskim zvočnikom, lahko gledajo razvoj nogometne tekme daleč kje proč ali pa prisostvujejo predvajanju filma, ne da bi bil v kinematografski dvorani itd. Tudi v mnogih bolnišnicah so Se postavili sprejemne televizijske naprave, ki predvajajo redne programe. Za vojne ranjence je to prav prijetna zabava- saj so istočasno z dogajanjem navzočni pri dogodkih, čeprav so navezani na posteljo in se ne morejo premakniti. Televizijski programi obsegajo za. sedaj reprodukcijo kinematografskih žurnalov, raznih zabavnih prizorov in dnevnih dogodkov. Leteče ribe So ljudje, ki ne verjamejo, da žive ribe, ki lahko letajo. Mlad mornar se je nekoč vrnil s svojega pomorskega potovanja v Afriko nazaj na svoj dom m je ponosno pripovedoval staršem o posebnostih, ki jih je v Afriki videl. ^Da, oče, je navdušeno trdil, na ekvatorju je bilo tako vroče, da nam je vročina enostavno raztopila težka železna sidra. Oče je široko odprl usta, nato pa suho dejal: >To je že mogoče, dečko!« Mornar je pa s svetim navdušenjem predrznega raziskovalca nadaljeval: In kakšne ribe živijo v Afriki, oče! Ribe, ki letijo naravnost po zraku.« Očeta je minilo potrpljenje in odpravil je svojega sina z zaušnico: »To je pa že preveč, da bi me tak smrkovec vlekel z zgodbami mornarske latinščine. Da so se težka železna sidra v veliki tropski vročini raztopila, to že razumem, toda da tamkaj ribe letajo po zraku, to pripoveduj komu drugemu.« Ta Doživljaj je baje resničen, a vendar Živijo ribe, ki letajo po zraka. Seveda ne s perutmi kakor ptice, temveč s posebnimi nosilnimi ploskvami. Ce leteća riba >starta«, se najprej na vodi zažene. Močni zamahi ji dajo hitrost 10 m na sekundo. Tik pred dvigom je njena, hitrost že 16 m na sekundo. Njen let po zraku pa nikoli ne traja dlje kakor 12 do 13 sekund. Leteče ribe so prapodoba naših letal. Mnčsn prizor na pokopališču Agencija Štefani je te dni objavila lz Kodanja naslednje poročilo: Na pokopališču nekega kraja na ;užn«n Jutlandu so bili pred nevi pogrebci priče strašnemu razodetju, ki je zježilo lase vsem navzočim. Mnogo oseb se je udeležilo pogreba domačega trgovca. Prav ko so spuščali krsto v grob in so njegovi svojci in sorodniki ob močnem ibtenju obsipali krsto s cvetlicami v poslednji pozdrav, se je nenadoma pojavil neznan moški, ki je obtožil navzočnega pastorja, da se je pustil pregovoriti, da pokoplje prazno krsto, medtem ko da je navidezni mrlič čil in zdrav. S pogrebno komedijo se je skušal rešiti svojih upnikov, ki so ga prav v zadnjem času zelo nadlegovali, on pa jim ni mogel plačati. Preiskava, ki je bila takoj uvedena, pa je ugotovila, da je trgovec zares umrl in da je bilo njegovo truplo v krsti. Policija je dalje dognala, da se je oni moški, ki je obtožil duhovnika, hotel nad njim maščevati zaradi neke krivice, ki da mu je bila storjena. Notranjščina že v celoti dokončanega paviljona ob Oefovšk! cesti. V njem bo nameščena razstava LJnbljanStn pokrajine - - . Pogled Z notranje strani na vhodno kupolo ob Latterman novem, drevoredu Naše gledališče DRAMA Sobota, 27.: Katarina Medičejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. Nedelja, 28.: Katarina Medičejska. Izven. Nadvse zanimiva zgodovinska igra je Alessijeva »Katarina Medičejska«. Avtor je opisal v njej osebnost te vladarice iz rodu italijanskih tt ,;ovcev, ki je bila nečakinja dveh papežev ter je kot vladarica Francije vodila državo v pogubnem Času bojev med kalvinci in katoliki, ki so privedli do šentjernejske noči. Premiera, ki bo obenem tudi otvoritvena predstava letošnje dramske sezone, bo v soboto, 27. t. m. za red premierski. Prva repriza Alessljeve sgodovtnske ifrre »Katarina Medičejska« ho v nedeljo 28. t. m. izven abonmaja. Zasedba je tale: Katarina Marija Vera, Margareta šariče-va, Fulvija Remčeva. Karel Kral}, Henrik Anžovinski Sever, Admiral Oolignv M. Skrbinšek. Veleposlanik de Alavd*Levar, Kancelar Birague Lipah. Baron Retz Cesar, General Strozzi Presetnik, Astrolog Ruggieri Gregorm, Baron Parđaillan Po-tokar, Henrik Condejski Drenovec, Roche-foucould Peček, Tremourrie Brati na, Geograf in hugenotski plemič Brezigar, Pesnik Ronsard in prvi dvorjan Tiran, vlasuljar J. Boltarjeva, komornik in papeSki nuncij Raztresen. Režiser dr. Kreft. Prevod ravnatelja Pavla Golia. Shakespeareov Hamlet« v novi režiji, novi zasedbi in novi inscenaciji na naAem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov bo nova uprizoritev »Hamleta« v dr. Kreftov! režiji z Janom ▼ naslovni vlogi. Tragedija danskega, kraljeviča, bo zadobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki bo podala nov pogled na obstoječo umetniško raven nase drame. — To delo bo tretja premiera v letošnji sezoni. Dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot komparzi, prosimo, naj se zglasijo danes v petek 26. t m. ob 1 popoldne v dramskem gledališču. OPERA Opera nam pripravlja za začetek sezone sledeča dela: Verdijevo »Aickx pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata ta v režiji Cirila Debevca s Hey-balovo v naslovni partiji, nadalje Straus-sovo opereto >Netopirc, XI ga bo pripravil kapelnik Zebre in zrežiral Emil Krelih, glavni partiji bosta pela Sonja Ivančičeva in Ribičeva, nadalje je v studiju Puccirdjs-va opera >La Boheme«, ki jo bo dirigiral Niko Stritof in zrežiral Ciril Dobevc, v glavnih partijah Vidalljcva in ManoSevski, Opera bo otvorila letošnjo sezono v sredo 1. oktobra z Verdijevim veledelom »Aidac. Letošnja uprizoritev obeta postati zanimiva. Deloma nova zasedba glavnih partij, pomnoženi zbor in orkester bodo pripomogli tej uprizoritvi, ki zahteva čim večjega števila sodelujočih, do dognan o jše podobe kakor doslej. V glavnih p lt: ; :h: HevbaJova, Franci, Kognejeva, Betetto, Popov, Prsno Sic in Rakovec Rdeči križ pogača Na poizvedovalni oddelok Rdečega križa je prišlo neteij obvestil o pogreSaricih. Svojce naprošamo, da £h dvignejo v nas pisarni na Miklošičevi 22 b. BI da Ivana, Bratlna Vekoslarr, Grobei-nik Zinka, ITlačar Oton, Kofk-r Ana, Koren Marija, Kreševič Josip, Kupljen Alojzija, Mlalej Franc, SufinOt Rudolf, Tavčar Janez, Tronar Kranc Posto naj dvignejo: Babnik Stana., Qo-sposvetska 6, Dregant Sonja, JarŠka 98» čoček mg, Ivan, mestni magistrat. Grenko Matevž, Vzajemna zavarovalnica, HraSoveo Marija ln Marta, Joerffovič Leposnva, Glavarjeva K). Kaluža Marica, Gosposka \ Križ Rada, prof., I. žen. gimnazija, Krftmo-nec Angela, Napoleonov trg, Usrvc Ivan, VrstovSkova 18, MacTcovsek mg. Janko, mestni magistrat,* Petejan Jostp, Gledan-ška 7, Potočnik Nlika, Slomškova IT, Ra-kar Angela, Rimska 21, Ptenta-rič Miran,, Poljanska 20, Str man Božo, Mandel jčeva 1, Sturm Rudolf, Vzajemna zavarovalnica. Svagan Lojze, Volfova 12, Vrabec Famca, Pred škofijo H, Zemec Maks, V tajništvu poizvedovalnega, oddelka, oaj se zgl&jse: svojci g. Kovača Borisa, Stari trg 3/n, Pipan Albina Iz Podnmbaiskega uHce, Podobnik VMto lz Ljubljane, družina Stanič Stani. F'otogmfljo naj dvignejo svojci Trinoosa Rudolfa. Gospod Koval evsky Dimitrij naj dvigne neko uradno potrdilo, V kurirskem odseku naj se zgmae: gdč, Musar Marica, Vodmatska 5, m g. Građen Franc. Gospod Lekao *z LJubljane naj ds^pss zavoj, ki je bil namenjen v Srbijo. Svojci ge. Ivanke Dolinar naj dvignejo sporočilo z Jesenic. Radi odpreme ptsma naj se Javi g. RJgiat France. Radi infurnsacrj naj se sgiasl ▼ tajništvu g. Karašlč. Anton. PROKLETSTVO 36 DENANTA B o m a n. Doživetja z Man ran o so me pripravila prav za prav samo ob nekaj dni. Kako pametno sem storil, da sem obdržal demant, njemu pa izročil samokres. Z veliko vnemo sem pomagal iztovarjati blago z »Good Stara«. Se svoj živ dan nisem tako navdušeno delal. Zdelo se mi je, da se odpira pred menoj novo življenje. Valeč pred seboj zaboje in bale, ki jih je dvigal žerjav iz »Good Stara«, sem na ves glas prepeval in kapitanom pomočnik me je moral dvakrat opozoriti, naj ne »tulim« tako glasno. Ko je bilo iztovarjanje končano, sem prejel mezdo ter se poslovil od kapitana in njegovega pomočnika. Nehal sem biti mornar in zopet sem postal gent-leman. Ko sem pa šel kmalu potem mimo nekega izložbenega okna, sem opazil v zrcalu,- da sem bolj podoben capinu, nego gentlemanu. Moje perilo je bilo že umazano, obleka pa nujno potrebna likalnika. Tak nigpm mogel misliti na to, da bi se napotil v živahnejši okraj mesta, kjer bi takoj vzbudil pozornost mimoidočih in morda tudi redarjev. V Londonu se mi ni bilo treba ničesar bati, ker nisem imel na nobenega težkega greha. Toda pogosto se pri- peti, da policija aretira sumljive ljudi, jih zasliši, preišče in zopet izpusti. Te vrste aretacije nikoli ne trajajo dolgo. Imenujejo jih v Angliji »predstavljanje«. Posledic nimajo nobenih in so samo nekakšen preventivni ukrep. Mene pa ni prav nič mikalo priti tako v stik s policijo, ker bi mi lahko tudi to postalo usodno. Gentle-man, pa naj bo še iz tako dobre rodbine, se navadno ne izprehaja s 136 karatnim demantom v žepu. Zatrl sem v sebi misel na udobnost in razkošje, ki mi je bilo vedno zelo privlačno, in si izbral v okraju tretje vrste dokaj skromen hotel »Pri modri ribi«. Stal je v Caledonian Roadu in vanj so zahajali dokaj sumljivi ljudje. V tem hotelu sem se ustavil samo toliko, da sem oblekel svežo srajco in si ozn azil obleko. Potem sem pa odšel k brivcu. Kupil sem si tudi nov klobuk in stopil k židovskemu krojaču, da mi je zlikal obleko. Ko sem spravil tako svojo zunanjost za prvo silo v red, sem jo mahnil v središče Londona. Kmalu sem sedel udobno v restavraciji na Leice-ster Square in prvič po božični noči sem lahko mirno poobedoval. Ko sem se najedel, sem si prižgal izborno havansko cigaro, popil nekaj čašic likerja, poravnal račun in odšel. Zunaj na trgu so žarele luči nad nočnim zabaviščem. Kaj, ko bi si privoščil še malo zabave? sem pomislil. S cigaro v ustih in s klobukom, potisnjenim na tilnik, sem zavil v »Alhambro*. Tam je igrala godba in občistvo je v zboru popovalo veselo popevko. Godba in petje sta se mi zdelo dobro znamenje. Tudi jaz sem se pridružil zboru, ko sem naenkrat široko odprtih ust obstal kakor pribit. Pred menoj je stala ženska v kričeči obleki in me osuplo gledala. Bila je Edita, vzrok vseh mojih nezgod, kar sem jih doživel od svojega nočnega po se ta v muzeju Louvra. Očividno je bila pripravljena na izbruh moje jeze. Ko je pa opazila, da se ne jezim, temveč smehljam, se mi je vrgla v naročje in zašepetala: — Oh, Edgar, Edgar, odpusti mi! Občinstvo se je ob tem pogledu zabavalo. BiH smo pač v nočnem zabavišču, kjer so taki prizori nekaj običajnega. Ljudje so zaploskali in znova zapeli veselo popevko. Odvedel sem EAto v garderobo, kjer sem ji pomagal obleči plašč, potem sva pa skupaj odšla. XV. Zopet srečno naključje Najini novi medeni tedni so bili sladki, mameči. Spokorjena Edita je znala znova popraviti storjeno krivico in zaslužiti si odpuščanje. Poskrbela je tudi, da sem za nekaj dni pozabil celo na svoj demant. Toda treba je bilo zopet misliti nanj. Ko sem nekega dne pogledal v denarnico, sem opazil, da mi je ostalo samo še pet funtov. Z Edito sv aživela na račun tistega, kar je bilo še ostalo od dveh tisočakov in pa kar sem imel še jaz v denarnici pastorja Pattersona. Bilo je nujno potrebno priti do denarja. Iz te zadrege bi me lahko i sBH samo vlom, 'točila spomin na mojo zadnjo p««to4ov^čmo ml je takoj' pregnal to misel. Nisem si upal priznati E&rH, da sem v denarni stiski, kajti ženske, pa naj bodo i etako zaljubljena, ne slišijo rade takega priznanja. Sklenil sem še enkrat prepustiti vse naključju. Povedal sem svoji ljubici, da bom ves dan odsoten. Bdita me je začudeno pogledala, rekoč: — Kaj me že zapuščaš? — Samo do večera, srček ... Nujno rx>t^ebno je, da stopim k svojemu stricu, ki stanuje v Richrnondu. — In ta misel ti je šinila v glavo tako nenadoma ? — Ne, Edita, to je selo važno. Gre za denarno vprašanje. — Oh, če je tako, pa kar pojdi. Takih obiskov človek ne sme nikoli odlašati. Mislim, da bi te lahko spremila. 2e dolgo me mika na kmete. Ta čas, ko "hi se ti mudU pri stricu, bi te kje počakala, — Ne, Edita, to ne gre. Moj stric je velik moralist. Ce bi zvedel, da so me videli v Ricrunoncm z žensko, bi me ne hotel sprejeti — Tvoj stric je torej duhovnik? — Ne, uradnik je ... državni tožilec. Edita se je zadovoljila s tem pojasnilom. Objel sem jo in odšel. Kam naj bi se napotil? Tega nisem vedel. Prišel sem v zelo živahno ulico Fleet Street m hotel sem čez cestno železnico na na*mrotni hodnik. Kar je pred menoj gredoči debeli dami spodrsnilo na vlažnem asfaltu, da je padla. ISUa