"" #     9 Gospodje, sprejeli smo vas z velikim za- dovoljstvom kot izbrane predstavnike film- skega sveta, èigar razširjenost in odliènost sta v nekaj letih dosegla izjemen razmah in vti- snila našemu stoletju svojstven peèat. Èeprav smo se filmski umetnosti `e veè- krat posvetili z zaskrbljeno pozornostjo, ima- mo danes ob sreèanju z vami, ki ste se ji traj- no posvetili, prilo`nost odpreti svoje pastirsko srce, kjer pohvalo za vaše velike dose`ke spremlja `goèa skrb za tolike duše, na katere film vpliva s silno moèjo. Upravièeno lahko govorimo o posebnem “filmskem svetu”, kadar mislimo na razšir- jeno, dinamièno dejavnost, ki jo je o`ivil film, bodisi na zgolj umetniškem podroèju bodisi na gospodarskem in tehniènem. Naèeluje- jo ji trume producentov, scenaristov, re`iser- jev, igralcev, glasbenikov, snemalcev, tehni- kov in še mnogi drugi, katerih slu`be nosi- jo nova imena, da sestavljajo lastno izrazje v sodobnem jezikoslovju. Pomislimo samo na številne, zapletene industrijske naprave, ki skrbijo za izdelavo materialov in strojev, ateljeje in prizorišèa. Èe bi jih postavili na en sam kraj, bi tvorile najveèje mesto na pla- netu. Sicer pa v omejenih razse`nostih `e ob- stajajo na robu mnogih mest. Razen tega ob- moèje ekonomskih koristi, ki jih je ustvaril film in te`ijo k njemu, bodisi glede filmske proizvodnje bodisi njihove prodaje, najde le malo primerjave v zasebnem podjetništvu. Posebno, èe pomislimo na obseg vlo`enega, zlahka ponujenega kapitala, in hiter obtok, po katerem se vrne k ustvarjalcem z velikim dobièkom. Ta filmski svet torej ob sebi ustvarja po- droèja, s katerimi na široko in globoko vpliva na mišljenje, nravi in `ivljenje dr`av, v ka- terih razvija svojo moè. Zlasti na ni`je slo- je, ki jim je film pogosto edino razvedrilo po delu, in med mladino, ki vidi v filmu hitro, priljubljeno sredstvo, da zadovolji naravni `eji po znanju in izkušnjah, ki jim jih njihova starost obljublja. Filmski proizvodnji, ki jo vi predstavlja- te, se pridru`uje poseben, zelo prostran svet gledalcev, ki jih bolj ali manj stalno ter uèin- kovito navaja k njihovi kulturi, idejam, èus- tvom; nemalokrat pa `e kar k `ivljenjski dr- `i.Ta preprosti razmislek nas sili, da primerno preuèimo vzroke in uèinke filmske umetnosti, ki naj se usmeri k izpopolnjevanju èloveka in v Bo`jo slavo, kakor vsaka druga dejavnost. 5 :    )  +   )  Pred nami sta dva nagovora pape`a Pija XII. Prvega je podal predstavnikom italijanske filmske industrije 21. junija 1955, drugega pa Mednarodnemu zdru`enju filmskih delavcev in Mednarodni zvezi filmskih distributerjev 28. oktobra istega leta. Po encikliki ‘Vigilanti cura’ ta dva nagovora predstavljata najcelovitejšo razpravo cerkvenega u~iteljstva o filmu. Ker oba govora skupaj predstavljata zaklju~eno celoto, ju objavljamo skupaj.   "(   )    Izjemno moè filma v sodobni dru`bi do- kazuje narašèajoèa `elja po njem. Glede na številke je res nov pojav, nad katerim se èu- dimo. V obilni dokumentaciji, ki so nam jo poslali, med drugim piše, da je bilo leta 1954 skupno število gledalcev v vseh de`elah sveta 12 milijard. Od teh dve in pol milijardi v ZDA, milijarda in 300 milijonov v Angliji, Italija je z 800 milijoni na tretjem mestu. Odkod èrpa ta nova umetnost svoj èar, saj je po okoli 60 letih od nastanka dosegla takšno moè, da privablja v zatemnjene dvo- rane milijardne mno`ice, pa ne zastonj? Kak- šna skrivnost jih priklepa v pogostne obisko- valce? Odgovor na to vprašanje krije temeljne vzroke, iz katerih izhaja velika pomembnost in široka priljudnost filma. Prvo privlaènost dajejo filmu tehniène mo`nosti, ki gledalca èude`no prestavijo v domišljijski svet, v dokumentarcu mu pa predstavijo èasovno in prostorsko resniènost. Prvenstvo za nastanek in razvoj kinemato- grafije pripada torej tehniki, ki je izumila film in ga usposobila. Ona ga z vsakim dnem dela bolj priljubljenega, lahkega, `ivahnega. Os- novne tehniène prvine filmskega uprizarjanja so obstajale `e pred njegovim rojstvom. Film jih je nato polagoma usvojil in naposled teh- niko prisilil, da ustvari nova, uporabna sreds- tva. Z medsebojnim vplivom sta tehnika in film sodelovala pri izpopolnjevanju, hitrem razvoju, zaèenši od negotovih posnetkov pri- hajajoèega vlaka, preko animiranega filma z domislicami in èustvi. Najprej v nemem, poz- neje v zvoènem, z govorom in gibanjem, v ozvoèenih krajih s hrupom in glasbo. Da bi gledalca popolnoma prestavil v neresnièen svet, je film zahteval od tehnike naravne bar- ve, potem tridimenzialno razse`nost, in še vedno skuša z drznimi posegi gledalca vnašati v `ivo prizorišèe. Ko ponovno gledamo kakšen film izpred štiridesetih let, zlahka opazimo, da je dosegel èudovit tehnièni napredek. Priznati mora- mo, da je po zaslugi tega napredka današnji film, èetudi je preprosto ozvoèen in v èrno— beli tehniki, še zmerom èudovita predstava. Toda bolj kot iz tehniène dovršenosti iz- hajata mikavna moè in pomen filma iz po- polnosti umetniške prvine, do katere ni prišel zgolj z izboljšano udele`bo avtorjev, scena- ristov in igralcev, izbranih po strogih merilih, temveè zaradi `ivahne medsebojne, svetov- ne konkurence. Od preproste vizualne pripovedi kakšne obièajne zgodbe se je znašel na platnu potek èloveškega `ivljenja z mnogovrstnimi zapleti, podrobno preiskujoè vzore, krivde, upanja, povpreènost ali velièino ene ali veè osebnosti. Z narašèajoèo domiselnostjo iznajdb in ob- likovanjem predmeta je postajala predstava vse bolj `ivahna, a se je tudi okorišèala z obi- èajno moèjo gledališèa vseh èasov in kultur, s še znatnejšo prednostjo od one, zaradi veèje svobode gibanja, prostranega prizorišèa in drugih uèinkov, ki so filmu lastni. A da bi še bolje razumeli uèinkovitost fil- ma in ovrednotili kinematografijo, moramo posvetiti pozornost velikemu dele`u psiho- loških zakonov; bodisi, kako film deluje na duha, bodisi, kako dušeslovne zakone zavest- no uporabijo, da se bolj `ivo vtisnejo v gle- dalce. Gojitelji te vede z natanènim opazo- vanjem preuèujejo delovni postopek in od- zivnost filmskih gledalcev. Uporabijo metodo poizvedbe in izsledke izkustvene psihologije ter preiskujejo skrita prostorja podzavesti. Ne razišèejo le filmskega vpliva, v kolikor ga gle- dalec sprejema trpno, temveè analizirajo tudi njegovo psihièno dejavnost po njegovih no- tranjih zakonih. Skratka, moè filma, da pod- jarmi duha s èarobnostjo predstave. Èe po obojnem vplivu gledalec ostane še ujet v svet, ki se odvija pred njegovimi oè- mi, je nekako prisiljen v transfer svojega jaza s psihiènimi danostmi, notranjim izkustvom, skrivnimi, nedoloènimi `eljami — v igralèevo +   )  ") # osebnost. Ves èas tovrstne èarobnosti, ki jo veèinoma navdihuje glavni igralec, se gledalec giblje v tem svetu, kakor bi bil njegov. V ne- kem smislu in stopnji celo `ivi na njegovem mestu in kakor v njem, v popolni povezavi èustev. Vèasih ga dejanja tako prevzamejo, da mu prišepetava besede in poudarke. Ta postopek re`iserji dobro poznajo in izkoriš- èajo. Lahko ga primerjamo s transom, le s to razliko, da prividi in podobe v snu izvirajo iz notranjega sveta speèega, medtem ko v gle- dalca vstopajo s platna tako, da vzbudijo dru- ge, bolj `ive in ljube v njegovi globlji zave- sti. Tedaj gledalec dostikrat ugotovi, da se v slikah oseb in reèi uresnièuje to, kar se de- jansko nikoli ni; kar pa je sam pri sebi veè- krat sanjaril, `elel ali se bal. Za izjemno moè filma torej upravièeno doloèimo globljo obrazlo`itev v notranjem ustroju duševnega dejstva. Predstava je to- liko bolj preprièljiva, kolikor bolj film spod- buja takšne postopke. Re`iser torej skrbi, da nenehno ostri svojo duševno obèutljivost in bistroumnost ter nato v najbolj obèutljivi obliki vtisne filmu ome- njeno moè, ki lahko usmerja moralno dobro ali pa slabo. Kajti notranja dinamika jaza gle- dalca vodi v njegovi globlji naravi, v podza- vesti. V kraljestvo luèi, plemenitosti, lepo- te — enako pa tudi v oblast teme in pokvar- jenosti, za plen premoènih, razuzdanih na- gonov, kakor koli `e jih predstava prikazu- je in spodbuja prvine enega ali drugega po- droèja ter jih postavlja v središèe pozorno- sti, po`elenja in duševnega nagiba. Dejan- sko je stanje èloveške narave takšno, da ni- majo ali ne ohranjajo vsi gledalci duhovne moèi, notranje zadr`anosti. Pogosto tudi ne volje, da bi se uprli preprièljivemu vplivu — s tem nimajo niti sposobnosti, da bi se ob- vladovali in vodili same sebe. Poleg teh osnovnih vzrokov in razlag za privlaènost in pomembnost filma je dovolj oèitna še druga, dejavna duševna prvina. Gre za prosto, osebno gledalèevo razlago in pred- videvanje nadaljnjega razpleta akcije, ki do neke mere poskrbi za lasten u`itek spleta- nja zgodbe. Re`iser tudi iz tega èrpa korist z dozdevno nepomembnimi, zvitimi pote- zami. Na primer kretnja z roko, dvig ramen, priprta vrata ... Na svojstven naèin je film tako usvojil za- kone obièajnih pripovedi, ki pa so tudi zako- reninjeni v psihološki zakonitosti. Prva izmed teh je, da gledalèevo pozornost zadr`i budno vse do zadnjega prizora, zbujajoè v njem pred- postavke, prièakovanja, upe, strah. Skratka, naj tesnobno èaka, kaj se bo zgodilo z ljud- mi, ki so nekako postali njegovi znanci. Zgre- šeno bi bilo, èe bi `e na zaèetku odkrili jasen razplet pripovedi ali prikaza. Nasprotno, knji- ga, še bolj pa film, èrpa(ta) iz razliènih, pre- metenih sredstev, s katerimi razpolagata, zna- èilno mikavnost iz pobude, dane gledalcu, da si ustvarja lastno razlago pripovedi in ga pri- vede k nizu komaj prišepnjene logike. Ali pa, da prikupno prevaran zazre tisto nedoloèno, da prehiteva neko dejanje, vnaprej do`ivi neki obèutek, reši neki zaplet. Po tej drugi privlaè- nosti filma, ko gledalca duševno zaposli, se èar filmske predstave še poveèa. Ko smo se preprièali o notranji moèi filma in raziskali dejstvo, da ima velik vpliv na ljud- ske mno`ice ter na moralne obièaje, smo hkrati ugotovili, da je kinematografija pri- tegnila pozornost pristojne dr`avne in cerk- vene oblasti, pa tudi skupnosti in tiste, ki imajo umirjeno sodbo ter pravi èut odgovor- nosti. Res, kako bi mogli sicer izvrstno sreds- tvo prepustiti samemu sebi, oziroma, da ga pogojuje zgolj gospodarska korist, ko pa je tolikanj zmo`no oplemenititi duha, a ga lah- ko tudi kvari? Tako okretno reè, da prina- ša dobro, a tudi širi zlo? Budnost in odziv javnih oblasti, ki so po zakonu povsem upravièene, da branijo skup- no dr`avljansko in moralno dedišèino, se ra- zodevata razlièno. S civilno in cerkveno cen- +   )    "- zuro filmov, po potrebi s prepovedjo. S sez- nami filmov, ki jih objavljajo ad hoc prei- skovalne komisije, ki ocenjujejo filme po vrednosti, sporoèilnosti in odzivu obèinstva. Je pa res, da duh našega èasa nerad prena- ša poseg javnih oblasti; rajši vidi, da se skup- nost brani neposredno. Za`eleno je, da bi dosegli soglasno edi- nost dobrih ljudi zoper kvarni film, kjer koli ga predvajajo. Da se borimo s pravnimi in moralnimi sredstvi, ki so na voljo. Vseeno to ne zadošèa. Osebna goreènost in vnema se lahko ohladita in dejansko se to zgodi kaj hitro, kar dokazuje izkušnja. Ne popušèa pa napadalna nasprotna propaganda, ki iz fil- ma dostikrat vleèe bajne dobièke. Pogosto tudi najde uslu`nega zaveznika znotraj èlo- veka, se pravi v slepem nagonu z njegovimi snubljenji ali z divjimi, ni`jimi nagibi. A èe `e moramo uèinkovito varovati civilno in moralno dedišèino naroda in dru`in, je bolj prav, da javna oblast dol`nostno pose`e vmes, prepove ali obrzda nevarne vplive. Zdaj pa dopustite, da se zaupno, oèetov- sko obrnemo na vas, ki ste polni dobre vo- lje. Ali ne bi bilo prav, da film pošteno ovred- notite `e v zaèetku, ko je še v vaših rokah? Zavrnete neprimernega oziroma slabega? Ne bi bilo povoda, da bi ga grajali ali zavraèa- li, èe bi `e vi z zrelo presojo, oblikovano po modrih nravnih naèelih in po resnem skle- pu, odklonili vse, kar škodi èloveškemu do- stojanstvu, v dobro posameznikov in dru`- be, posebno pa mladine. Noben razumen èlovek ne bi mogel oma- lova`evati ali zasmehovati vaših vestnih, pre- tehtanih razsodb glede snovi, ki zadeva vaš poklic. Uporabljajte torej svojo prednost in moè, ki vam ju dajejo vaše znanje, izkušnja in dostojanstvo vaše stroke. Namesto nepo- membnih, kvarnih predstav izdelujte dobre, plemenite, lepe filme, ki bodo nedvomno preprièljivi brez omlednosti in dosegali celo vrhunce umetnosti. Imeli boste soglasje in odobravanje vseh ljudi zdrave pameti in prave volje, predvsem pa svoje osebne vesti. .  )  Doslej smo obravnavali prvi del naše raz- prave o filmu, kakršen je sedaj. V drugem delu `elimo povedati svoje mnenje o tem, kakšen film si `elimo. Torej o idealnem fil- mu. Najprej predpostavka: ali lahko govo- rimo o vzornem filmu? Raba imenuje idealno to, èemur niè ne manjka, kar mu je lastno in ima tega v polni meri. Ali je v tem smi- slu mo`en idealen film? Nekateri zanikajo mo`nost popolnoma vzornega filma. Z drugo besedo, trdijo, da je lahko relativno — soraz- merno — idealen. Se pravi, da beseda idea- len oznaèuje vedno nekaj doloènega za ne- koga ali neko reè. Razliko v mnenju veèinoma povzroèa to, da z razliènim kriterijem razlikujemo bistvene prvine od postranskih. Kljub relativnosti vzor nikoli ne manjka absolutnemu jedru, ki se udejanja v vsakem primeru, tudi v mnogo- vrstni razliènosti drugotnih prvin, ki jih terja odnos do doloèenega primera. Po tej pred- postavki se nam zdi, da moremo razmišlja- ti o vzornem filmu pod tremi vidiki: — v razmerju do subjekta oziroma do gle- dalca, ki mu je film namenjen; — v odnosu do predmeta oziroma vsebine samega filma; — glede na skupnost, na katero film pose- bej vpliva. Danes se omejimo pri obravnavi prvega vidika, drugi in tretji pa pustimo za naslednjo avdienco, èe bo zanjo prilo`nost. .  )        ( Prva lastnost, ki mora oznaèevati vzoren film, je spoštovanje èloveka. Ni razloga, da bi se izvzemal od splošnega pravila, po katerem mora tistega, ki `eli obèevati z ljudmi, pre`e- mati spoštovanje do èloveka. Razlike v starosti, stanu ali spolu lahko narekujejo drugaèno ve- +   )  ". # denje in prilagoditev, vendar nagovorjeni ved- no ostane èlovek s svojim dostojanstvom in velièino, ki mu jo je dal Stvarnik, ki ga je upo- dobil po svoji podobi in sliènosti (1Mz 1,26). V èloveku je duhovna, nesmrtna duša. On je svet v malem, z mnogoternostjo in mno- govrstnostjo, s èudovito urejenimi vsemi deli; v njem sta mišljenje in volja, ki polno in ši- roko delujeta. Èustveno do`ivlja z višinami in globinami, v njem je svet èutil številnih oblik, da dojema in èuti. Ima telo, smotrno oblikovano do zadnjih kapilar, ki pa še ni do- volj raziskano. Èlovek je postavljen kot gos- podar v ta mikrokozmos. Premišljeno mora voditi sebe po zakonih resniènega, dobrega in lepega, v so`itju z drugimi, sebi podob- nimi, kakor mu tudi Bog razodeva. Ker ima filmska predstava moè, da gle- dalèevega duha vzgiba k dobremu ali zlu, bomo imenovali idealen le tak film, ki ne samo, da ne `ali, kar smo doslej opisali, am- pak obravnava èloveka spoštljivo. A tudi to ni dovolj! Moramo reèi, da je vzoren tisti film, ki spodbuja in dviga èloveka, da se zave svoje velièine. Ki ga usposablja, da bolj spoz- nava in ljubi visoko stopnjo, kamor ga je v svojo naravo postavil Stvarnik. Tisti film, ki èloveku govori, da v sebi lahko razvija raz- polo`ljive darove moèi in kreposti. Ki ga pre- prièuje, da more premagovati zapreke in se izogibati napaènih sklepov. Da se po padcih vedno znova lahko dvigne in vrne na pravo pot. Da lahko napreduje od dobrega k bolj- šemu, uporabljajoè svobodo in sposobnosti. Takšen film bi dejansko `e vršil osnovno poslanstvo vzornega filma. Lahko pa gre še dlje — da spoštovanju do èloveka pridru`i še iskreno razumevanje. Spomnite se ganljivih Gospodovih besed: “Smilijo se mi ti ljudje” (Mk 8,2). Èloveško ̀ ivljenje na zemlji ima svoje vrho- ve in prepade, vzpone in spuste, giblje se med krepostjo in pregreho, med viharji in zatišjem, pozna zmage in poraze. Vsakdo to do`ivlja na svoj naèin, glede na svoje notranje in zuna- nje danosti, glede na razlièno starost. Kakor reka ga nosijo od gorskih pokrajin do gozd- natih grièev v širno ravan, o`gano od sonca. Razlièna so stanja v razvoju in boju. V otroku se duh šele svita, deèek `e ima in upo- +   )  Jo`e Bartolj: Oblika po Barbari in sv. Barbara, 2009, akril les, 2 x 125x25 cm.   "0 rablja pamet. Pri fantu se v letih zorenja me- njavajo hudi viharji s èudovitimi jasninami. Mo`a pogosto izèrpava boj za `ivljenje. Star- èek se ozira nazaj in pregleduje preteklost med ob`alovanjem, oto`nostjo in kesanjem, se sprašuje in motri dogodke kakor mornar, ki je veliko plul. Idealni film mora gledalcu pokazati, da vse to pozna, razume in prav vrednoti. Mora pa otroku omenjeno predstaviti, kot njemu gre, mladenièu z njemu primernim jezikom, odraslemu spet po njegovo. Se pravi, na svojs- tven naèin spoznava in gleda na vse. Ko se film obraèa na doloèenen poklic ali stan, pa ni dovolj, da dojema èloveka na splo- šno. Potrebno je še posebno razumevanje raz- liènih znaèajev v raznih dru`benih stanjih. Priti mora v stik s tistim, ki posluša in gle- da resniènost, vendar posname z oèmi takega, ki jo obdela z veèjo vednostjo, ter jo bratsko postavi pred gledalca, da bi mu mogel po- magati in ga ohrabriti, èe je mogoèe. V takem duhu naj film posname resniènost in jo predstavi v umetniški obliki, saj je umet- niku lastno, da resnice ne obnavlja mehaniè- no, si je ne podredi zgolj s tehniko, marveè jo z njeno pomoèjo oplemeniti, ne da bi jo spre- minjal in oropal stvarnosti. Izvrsten zgled za to imamo v èudovitih prilikah Svetega pisma, kjer so liki vzeti iz vsakdanjega `ivljenja, iz po- klicev poslušalcev skoraj s fotografsko zvestobo, izboljšani pa tako, da se resniènost in ideal zdru- `ita v popolno umetniško obliko. S spoštovanjem in razumevanjem se mora zdru`iti izpolnitev obljub in zadovoljitev `e- lja, ki jih je film obetal in zbujal od zaèet- ka. Kajti milijone ljudi, ki obiskujejo kino, `ene negotovo upanje, da bodo izpolnjene njihove tajne `elje in globlja prièakovanja. V enoliènosti njihovega `ivljenja se zatekajo v kinodvorane kakor k èarodeju, ki lahko vse preobrazi z udarcem svoje palèke. Idealni film mora zato znati odgovoriti na prièakovanja in dati ne kakršno koli, tem- veè polno zadovoljitev. Ne sicer vseh `elja, celo umišljenih in nespametnih (zmotne in nemoralne tu ne pridejo v poštev), temveè takih, ki jih gledalec upravièeno goji. V eni ali drugi obliki so to prièakovanja ali tola`ba, vèasih pouk, veselje ali ohrabritev, ganjenost. Nekatera so globoka, druga površna. Film naj ustre`e zdaj tej, zdaj oni zahtevi, ali pa odgovori kar na veè zadev hkrati. Vaši sodbi specialistov prepušèamo teh- nièno–estetsko plat. Mi rajši opazujemo du- ševno—osebnostno prvino, ki nam potrjuje, da vedno ostane jedro absolutnega. Ki na- rekuje pravila, ali naj dopustimo ali zavrnemo odgovor gledalèevi zahtevi. Za idejo o tem vprašanju se ne moramo vrniti na razmišlja- nje o filmologiji in psihologiji; dovolj je, da se tudi tu damo voditi splošnemu dobremu èutu. Kajti normalen èlovek ima tako rekoè preprosto duševnost, izvirajoèo iz njegove na- rave, ki mu omogoèa, da se prav odloèa v obi- èajnih pogojih vsakdanjega `ivljenja, dokler sledi zdravemu mišljenju, èutu za realnost in nasvetom lastne izkušnje. Dokler so njegova èustva seveda urejena, saj se konèno èlovek v presoji in delovanju odloèa po trenutnem èustvenem razpolo`enju. Na podlagi te preproste psihologije je ja- sno, da ima tisti, ki gre gledat resen, pouèen film, pravico do obljubljenega pouka; kdor pa si `eli zgodovinske predstave, `eli najti predstavljen dogodek, èeprav ga tehniène in umetniške zahteve spremenijo v zvišano ob- liko. Komur pa je bil obljubljen ogled po- snetega romana ali novele, ne sme oditi ra- zoèaran, ker je videl sprevr`eno vsebino. Kdor je utrujen od enoliènega `ivljenja ali so ga potrli boji, išèe v filmu predvsem tola`bo, po- zabo, pomirjenje. Morda tudi pobeg v sanjski svet. So te zahteve upravièene? Se idealni film lahko prilagodi takim prièakovanjem in jih skuša zadovoljiti? Pravijo, da sodobni èlovek zveèer po vi- harnem ali enoliènem dnevu èuti potrebo, +   )  ( # da spremeni okolišèine ljudi in krajev. @e- li si torej predstav, ki bi mu z mnogovrstnost- jo podob, komaj povezanih med seboj s tan- ko vodilno nitjo, pomirile duha, èetudi os- tanejo na površju in se ne vtisnejo globlje, da mu le po`ivijo utrujene `ivce in pre`enejo dolgèas. Najbr` je tako velikokrat. V tem pri- meru se mora film potruditi, da mu èim bolje ustre`e tako, da se ne spusti v prostaštvo ali podla vzburjanja. Tudi površna predstava lahko dose`e umetniško raven in je ocenjena kot vzoren film, saj je èlovek tudi površin- sko, ne samo globinsko bitje. Tepèek je, kdor je le površinski in ne more poglobiti misli in èustev. Nedvomno idealni film lahko popelje utrujenega, in obte`enega duha v navidez- ni svet, da se vsaj malo odpoèije od more- èe stvarnosti. Mora pa skrbeti, da iluzije ne podaja tako, da bi jo neizkušeni, slabotni ljudje sprejemali kot resniènost. Kakor je film ljudi prestavil iz stvarnosti v sanjski svet, jih mora potem spet postaviti v resnièni, nalah- no, kot je v naravi sna. Tudi sen utrujene- ga èloveka potegne iz dejanskega `ivljenja in ga zaziblje za krajši èas v sanje, nato pa ga os- ve`enega in obnovljenega vrne v budno, obi- èajno resniènost, v kateri `ivi, in jo mora z delom in bojem nenehno obvladovati. Film naj pri tem posnema naravo; tako bo izpolnil znaten del svoje naloge. Konèno pa mora film v odnosu do gledalca izvršiti visoko poslanstvo. Èe naj bo vreden, ni dovolj, da spoštuje in razume gledalca, ki mu mora ustreèi na upravièena prièakovanja in poštene ̀ elje. Mora se prilagoditi notranjim zahtevam narave èloveške osebe, predvsem duha. Èlovek mora od takrat, ko se mu pre- budi razum, in, dokler mu ne ugasne, izpolniti veliko posameznih nalog. Kot osnovo vseh pa seveda prav razpolagati sam s seboj, se pravi s pravim mišljenjem in èutenjem, po pame- ti in vesti. Za ta cilj èlovek èrpa potrebne smer- nice iz opazovanja svoje narave, iz pouèeva- nja drugih ter iz Bo`je besede ljudem. Odtrgati ga od teh smernic bi pomenilo, onesposobiti ga, da bi izpeljal svoje bistveno poslanstvo. Ohromili bi ga, kot èe bi mu potrgali kite in vezi, ki povezujejo in utrjujejo ude, dele nje- govega telesa. Kakor smo `e priznali kinematografiji, ima vzoren film torej vzvišeno nalogo, da s širokimi mo`nostmi in moènim vplivom slu- `i èloveku in mu pomaga, da z obèutkom pravšnjega in dobrega ohranja in udejanja po- trjevanje samega sebe. Seveda mora imeti za to re`iser izvrsten umetniški dar, saj vsi vedo, da ni te`ko po- sneti zapeljivih filmov, ki gledalce delajo so- krive za ni`je nagone in strasti, ki so v njih, trgajoè jih od pravil njihovega razumnega mišljenja in volje po boljšem. Skušnjava lah- kotne poti je velika, toliko bolj, ker film — pesnik bi dejal “pavliha” — zlahka pristane na to, da polni dvorane in blagajne, zbuja gromko odobravanje in polni stolpce neka- terih èasnikov s preveè kleèeplaznimi, dobro- hotnimi ocenami. Vse to nima niè skupnega z izvrševanjem vzorne dol`nosti. Je dejansko dekadenca in propadanje, predvsem pa od- poved vzvišenim vrhuncem. Idealni film pa `eli, da jih kar se da dose`e, in odklanja to, da bi slu`il brezvestnim trgom. Ne pretvarja se, da bi v prazno moraliziral, temveè odkla- njanje v polnosti nadomešèa s pozitivnim de- lom, ki po zahtevah okolišèin pouèuje, za- bava, širi pristno, plemenito veselje in ugodje, ne dolgoèasi. Hkrati je lahek in globok, do- mišljijski in resnièen. Skratka, brez postankov in pretresov priteguje v èiste pokrajine umet- nosti in ugodja tako, da gre gledalec ob koncu iz dvorane vedrejši, bolj svoboden in notranje boljši, kot je bil vstopil. Èe bi v tem trenutku sreèal producenta, scenarista ali re`iserja, bi se prijateljsko obrnil k njemu z obèudova- njem in mu èestital. Enako bi mu se oèetov- sko tudi mi zahvalili v imenu vseh ljudi, ki so postali boljši. +   )    ( Gospodje, nakazali smo vam vzor za nje- govo uresnièevanje, ne da bi skrivali te`ave. Hkrati pa izrekamo zaupanje, da ste izjemno pristojni za to in imate dobro voljo. Nare- diti vzoren film je prednost nadpovpreènih umetnikov. Da, cilj je visok, a k njemu te- `i vaša sposobnost in vaš poklic. Daj Bog, da bi vam pomagali vsi, ki so sposobni! Da bi se naše `elje izpolnjevale na tem po- membnem podroèju `ivljenja, ki je tako blizu duhovnim obzorjem, klièemo na vas, na vaše dru`ine, na umetnike in vsa vodstva filmskega sveta Bo`jo naklonjenost in varstvo, od ka- terega naj pride na vas vse naš oèetovski apo- stolski blagoslov. -    9 .  )  '       7   ;      Gospodje, ki se posveèate filmski dejav- nosti, `e drugiè smo vas oèetovsko sprejeli. @elimo potrditi, da vas in vaš poklic ceni- mo. Prav tako pa, da Cerkev budno skrbi za film, ki je moèno sredstvo širjenja miselnosti in vedenjskih šeg, z namenom, da dostojno deluje v Bo`jo slavo in napredek èloveštva. Ko se vraèamo k tej snovi ob novem sre- èanju s predstavniki “filmskega sveta”, pred- lagamo, da bi se povezali z `e razlo`enim raz- mišljanjem, ker smo preprièani, da je zelo pomembno, in smo za to obširno navedli raz- loge. Pred velikimi te`avami smo, ki stiskajo naš èas in nam povzroèajo skrbi. Nekaterim bi se morda zdele manj pomembne, ki ne za- slu`ijo, da se jim toliko posveèamo. Film je kot tak umetnost in razvedrilo, pa naj bi ostal kar na `ivljenjskem obrobju, voden po splo- šnih zakonih, ki urejajo navadne èloveške de- javnosti. Toda, ker je postal za sedanjo ge- neracijo zelo pomemben duhovni in moralni problem, ga ne smejo prezreti tisti, ki jim je pri srcu usoda boljšega èlovekovega dela in njegove prihodnosti. Predvsem ga ne sme- jo podcenjevati Cerkev in njeni pastirji, saj njihovi budnosti ne sme uiti nobeno moralno vprašanje. Posebno, èe odmeva z neprièako- vanimi posledicami v neštetih dušah. Ena- ko èutijo vsi poštenjaki, ki mislijo na skupno dobro. Ti so preprièani, da se vsaka èloveška te`ava, veèja ali manjša, vtisne v bolj ali manj omejenega duha ter da se mora v razsvetlje- nem duhu tudi pravilno rešiti. Morda se povrne na sramoto našemu èa- su, èe bodo dopustili mnogi, zlasti slabotnej- šega duha, da jim umetno slepilo in prazne sence s platna oblikujejo vedenje v zasebnem in javnem `ivljenju.Vsekakor to dejstvo os- tane pomembno, vredno resnega razmisle- ka, ki naj bo sorazmeren z uèinki. Za prihod- nji duhovni in mešèanski propad bo sood- govorna neurejena filmska svoboda, ki jo oèi- tajo modri sodobniki filmu in tistim, ki ne znajo ravnati s tako pripravnim orodjem za vzgojo in boljšanje ljudi, ampak ga prepuš- èajo, da se sprevraèa v stroj zla. Mi gojimo zaupanje v film kot uèinko- vito, dobro sredstvo za izobra`evanje, vzgojo in boljšanje, zato nas to sili, da spodbudimo njegove izvajalce in producente, da se na moè potrudijo in ga rešijo propadanja in sokrivde pri kvarjenju, temveè mu omogoèijo èisto ozraèje idealnega filma. Njegove svojstvene lastnosti smo `e razlo`ili, a v analizi le prvi od treh vidikov, se pravi odnos do subjek- ta oziroma èloveka, ki se mu film prikazu- je. Sedaj preglejmo drugo toèko — vzoren film glede na objekt, to je, njegovo vsebino. .  )       Pri obravnavi filma glede na vsebino ne bomo prekoraèili meje z neprimerno zah- tevo, ampak bomo zbrali bistvene elemente. Pred oèmi imejmo omenjeno razmišljanje o absolutnem jedru, ki je v relativnosti idea- la, lastnega filmu — njegovo posebno dobro, +   )  ( # njegovo vrednost. Spomnimo se, kaj je po- jem ideala: to, da mu ne manjka niè od tega, kar mora imeti; kar celo poseduje v polni meri. Film se ozira na èloveka, zato je zanj vzorna vsebina tista, ki se povsem ujema s prednostnimi, bistvenimi èloveškimi zah- tevami. V osnovi so tri: resnica, dobrota, le- pota — kot lom `arkov skozi prizmo spoz- navanja neomejenega carstva bitja, ki se širi izven èloveka, in v katerem se one udejanja- jo. V posameznih primerih tisti, ki se v umetnosti ali kulturi trudi, da bi èloveka po- stavil v to podroèje, konèno opazi, da je bore malo zadovoljil njegovo neugasljivo `ejo. Vseeno mu ostane zasluga, da je znal nape- ljati v njegovo korist potoèek izvirne pol- nosti resniènega, dobrega, lepega — kolikor je bilo mogoèe in brez umazanije. Skratka, zdru`il je relativnost vzora z njegovim ab- solutnim pojmom. Dobro torej, ali film zmore vnesti to triado v gledalèevega duha? Ali je lahko dobra potka do nje, in v me- jah lastnih naèinov popolna? Odgovor mora biti pritrdilen, èetudi se vselej ne uresnièi. Niti tedaj, ko bi film zaslu`il dobro oceno, a mu manjka katera od prvin ali pa uskla- jenost med njimi, zato ne dose`e ideala. Jasno, bistvenega pomena pri izdelavi vzornega filma je, da mora vsebina oz. iz- bor predmeta èim bolj zvesto spoštovati do- bro in lepo resniènost. Strokovnjaki pa vedo, da ni vsaka izbira mo`na, ker dosti- krat povsem praktiène ovire zadr`ijo mojstre na robu ideala, kot je npr. notranja nezmo`- nost, da bi vizualno predstavili nekatere re- snice, dobrote in lepote. Film ne mora tve- gati, da bi izbiral teme, ki ube`e objektivu, ki se jih ne da prevesti v slike ter se upira- jo vsakršnemu gledališkemu tolmaèenju, bo- disi zaradi tehniènih, umetniških ali iz dru- gih razlogov. Ti so lahko iz dru`benega ali naravnega èuta, zaradi spoštovanja in soèut- ja, pa tudi zavoljo razsodnosti in varnosti za èloveška `ivljenja. A kljub tem omeji- tvam, notranjim in praktiènim, ostane po- droèje snovi široko, bogato, koristno in pri- vlaèno, katera koli `e je prvina izmed te troj- ke, ki prevladuje v posameznem filmu.  )  Na prvem mestu naj navedemo pouèni film, ki pritegne predvsem z resnico, v ko- likor bogati gledalèeva spoznanja. V tej zvrsti je brez dvoma mo`no doseèi ideal. Njego- va merila lahko strnemo v sledeèe: to, kar po- nuja o spoznanju, ponazoritvi, poglobitvi — mora biti toèno, dovolj razumljivo, narejeno zares pouèno, umetniško. Zgolj pouèni filmi so razmeroma redki, prete`no zaradi razlièno izobra`ene publike. Namesto, da bi predmet poglobili, se ga le dotaknejo; omejijo se na to, da povedo o njem le bistveno. Vendar, èe bi upoštevali `eljo gledalcev po izobrazbi, bi kljub njihovim tovrstnim po- manjkljivostim — nad katerimi se dostikrat prito`ujejo — tudi to filmsko zvrst radi in te- meljito izdelovali in bila bi dobro sprejeta. Prav razvita in mno`ièna bi koristila dr`av- ljanskemu napredku. To potrjuje neredka produkcija in uspeh filmov, ki temelje na naravoslovnih vedah; nekateri si zaslu`ijo oceno idealnega filma. Narava namreè, kakor jo vidi pozoren opa- zovalec, odkriva neizèrpna bogastva dobrega in lepega, ki odsevajo s prozorno jasnostjo, z brezmejnim obiljem popolnosti in lepote svojega Stvarnika. Iz trojnega podroèja lahko film veliko zajema in z razpolo`ljivo tehni- ko pregleduje skladne poti stvarjenja, ki so odprte fizikalnim in biološkim vedam, bo- disi v brezmejnem vesolju, bodisi skrite tajne mikrokozmosa. Ne moremo brez drhteèega èudenja gle- dati filmov, ki nas prenesejo v neznane, doslej neprièakovane svetove. Nobeno drugo sreds- tvo jih ne more tako `ivo predstaviti kakor film. Zdaj opeva velièino gorskih velikanov in si jih podreja, potem neudr`ljivo besne- +   )    ( nje oceanske nevihte, samoto polarnega ledu, prostranost deviških gozdov, turobnost puš- èavskega peska, ljubkost cvetlic, prozornost voda, silovitost slapov, osupljivost severnega sija. Vse te pojave, zvesto posnete in oprem- ljene z govorno razlago in glasbo, se vtisnejo v dušo kot podobe s potovanja. Še veè èudes in bogatih spoznanj nudi raz- voj `ivljenja v neredkih filmih, ki razodevajo skrivnosti `ivalskega sveta, pridobe pa jih strokovnjaki in snemalci v mnogih dneh in mesecih osvetlitve in opazovanja, pre`ivetih v nevarnih gozdovih in negostoljubnih pu- stinjah, na rekah in v morskih globinah. Kak- šno prièevanje bogastva in mnogoterosti na- rave èrpamo iz takih filmov, ki niso manj od drugih zmo`ni, da umirijo, okrepijo in opo- gumijo duha! Enako razvedrilni in pouèni so drugi fil- mi, ki raziskujejo samega èloveka. Njegov te- lesni ustroj in funkcionalno obnašanje, te- rapevtski in zdravilni kirurški posegi so pred- met velikega zanimanja. Naj preidemo na èlovekova dela! Tu ne manjka primerne snovi za umetniško ob- delavo in priobèljivost na široki lestvici omike. Kulturne filme imenujemo tiste, ki predstavljajo razna plemena, šege, folkloro, civilizacijo — a še posebej naèine dela, kme- tijske storitve, prometne poti po zemlji, morju in zraku ter sporoèilne zveze, bivanj- ske in stanovanjske tipe v razliènih dobah, ki jih je objektiv zaznal v mnogovrstnih stopnjah razvoja, zaèenši od prvotnih kolib iz listja do udobnih stanovanj, arhitekton- skih spomenikov do drznih nebotiènikov sodobnih mest. Ti namigi naj bodo dokaz, da pouèni film — predstavljen pod novim vidikom, o`ivljen s pravo umetnostjo, narejen s pravšnjo mero znanstvenih podatkov — lahko odstrani bo- jazen o strogo šolskem pouku, saj glede vse- bine lahko gledalcu ponudi vse, kar v tej zvr- sti prièakuje od idealnega filma. &( )  Te`je je predstaviti akcijski film, ki `eli prikazovati in razlagati `ivljenje in vedenje ljudi, njihove strasti, te`nje in boje. V tovrstni snovi idealen film ni vsakdanja stvar. Ti filmi so sicer po številu najpogostejši. Dokaz, da +   )  Jo`e Bartolj: Oblika po Barbari in sv. Barbara, 2009, akril les, 2 x 125x25 cm. (" # obèinstvo take najbolj zahteva in ceni. Hkrati pa ta zvrst ka`e na te`ave, ki jih od njihove izdelave terja idealni film. Ko smo govorili o potrebnosti kinema- tografije in jo preuèevali v razmerju na gle- dalca, smo `e dejali, v èem je privlaènost ak- cijskega filma, kako vpliva na duha in kak- šen povod daje za psihološko odzivnost. Tisto razmišljanje se sedaj vraèa, a pregledati mo- ramo vzroke reakcij. Prvi je gotovo vsebina oziroma izbrana snov za obdelavo. Prav pri izbiri snovi se zaèno te`ave za vest- nega avtorja ali producenta, ki se odloèi za vzo- ren akcijski film. Druge nastopijo pri obliko- vanju in razmejitvi iste snovi, posebno v naj- pomembnejših trenutkih. Zopet druge, vèasih nepremostljive, pa nastopijo glede razpolo`- ljivosti igralcev, ki naj bi èloveško in estetsko popolno uprizorili izbrano vlogo. Ali sme èlovek, ki se odloèi za idealni film, sprejeti vsakršno upodobljivo snov? Navedli smo `e neke razloge za izkljuèitev, utemeljene zaradi morale, dru`be, èloveènosti, ki nuj- no omejijo neomejeno svobodo izbora. Dve posebni vprašanji zaslu`ita, da ju skrbneje pregledamo. *        Prvo vprašanje je: ali lahko za akcijski film vzamemo versko temo? Odgovor je: ne vi- dimo, zakaj bi tak predmet morali v naèe- lu izkljuèiti. Tem bolj, ker je izkušnja v tej zvrsti `e dala kakšen dober rezultat s filmi strogo verske vsebine. Pa tudi, kadar vsebina ni prav verska, vzoren akcijski film ne more prezreti verske prvine. Saj smo opazili, da so lahko nravno brezhibni filmi vseeno duhovno škodljivi, èe gledalcu prika`ejo svet brez vsa- kega namiga na Boga in na vernike, ki ga èa- stijo. Svet, v katerem ljudje `ive in umirajo, kot bi Boga ne bilo. Vèasih je dovolj, da film vkljuèi kratko sekvenco ali besedo o Bogu, misel nanj, zaupen vzdih k Njemu, klic za Bo`jo pomoè. Velika veèina ljudi veruje v Boga; v njihovem `ivljenju ima verski èut zna- ten dele`. Niè ni torej bolj naravnega in pri- mernega, da se to pri filmu upošteva. Obenem moramo priznati, da se ne da vsa- kega religioznega dejstva ali pojava prenesti na filmsko platno, bodisi zaradi notranje nez- mo`nosti bodisi, ker spoštovanje ali upošte- vanje èesa tega ne dovolita. Sicer pa verska snov filmarjem in gledalcem pogosto povzroèa posebne te`ave. Med drugim tudi to, kako se izogniti vsaki sledi zlaganosti, izumetnièenosti, vtisu mehanièno nauèenega, saj prava vernost po sebi nasprotuje zunanjemu razkazovanju in je ni mogoèe kar tako “oddeklamirati”. Tudi, èe je verska vloga opravljena s pravim namenom, zelo redko nudi vtis, da je v resnici do`iveto in sporoèeno gledalcu. Drugo vprašanje, na katero pa ne moremo odloèno odgovoriti, je: ali akcijski film sme opisno primerjati razliène veroizpovedi? Ne manjka zgledov za take filme, ki so nareje- ni z namenom, da predstavijo razne oblike vernosti, bodisi po resniènih dejanjih bodisi s prizori, odigranimi v ta namen. Vsekakor je nujna še veèja rahloèutnost in globina ver- skega èuta in èloveškega takta, èe gre za pouè- ni film ali pa tak, ki `eli publiki pokazati usodnost nasprotij med versko razliènimi `iv- ljenji. Ne sme `aliti in ne oskruniti tega, kar je ljudem sveto, (èeprav jih vodijo objektivno zgrešeno mišljenje in obèutki). Podobno previdno in z nujnimi omeji- tvami velja izdelovati zgodovinske filme, ki obravnavajo ljudi in dogodke iz središèa ver- skih nasprotij, ki še niso popolnoma pomir- jena. Tam je predvsem va`na resnica, ki pa jo velja uskladiti z ljubeznijo, da ne bo ena oškodovala druge. * ;       Druga zahteva je glede vsebine idealne- ga akcijskega filma, ki prikazuje zlo: ali lahko izbere in s kakšno previdnostjo naj obravnava zlo ter pohujšanje, ki imata brez dvoma po- +   )    (( memben dele` v èloveškem `ivljenju? Sled- njega sicer ne bi mogli razumeti, vsaj ne, ko gre za velike, hude spopade, èe bi zapirali oèi pred krivdami, ki spopade dostikrat povzro- èijo. Ošabnost, èezmerno èastihlepje, oblast- nost, pohlep po bogastvu, nezvestoba, kri- vice, razuzdanost — so `al, poteze obrazov in dejanj mnogih ljudi, ki so v zgodovino gren- ko vpleteni. Toda, eno je poznati zlobo in poiskati v filozofiji in veri zdravilo zanjo. Drugo pa je, èe bi iz tega naredili predmet predstave in zabave. Dati pa zlu umetniško obliko, orisati njegovo uèinkovitost in raz- voj, njegove javne in skrite poti, z boji, ki jih poraja ali s katerimi napreduje, je zelo od- govorno delo. Kajti, na platnu prikazano zlo ima za mnoge gledalce nepremagljiv èar. A lahko reèemo, da za pripoved in prikazovanje številni avtorji ne znajo èrpati drugje umet- niškega navdiha in ne `ivahnega zanimanja kakor na podroèju zla, èetudi jim gradivo slu`i le kot ozadje za dobro, kot senco, v ka- tero še svetleje posije luè. Tej psihièni dr`i mnogih umetnikov se pridru`i odziv v gle- dalcih, o èemer smo `e govorili. Dobro torej, ali lahko vzoren film priv- zame za vsebino takšno snov? Veliki pesni- ki in pisatelji vseh èasov in vseh narodov so se ukvarjali s to hudo, surovo tematiko in se bodo tudi v prihodnje. Nikalen odgovor na to vprašanje je na- raven, èe sta hudobija in pokvarjenost pri- kazovana zgolj kot taka. Èe ju vsaj kot de- janje odobrava. Èe sta orisana vzburljivo, za- peljivo, kvarno. Èe ju prikazujejo gledalcem, ki niso sposobni, da bi ju obvladali in se jima uprli. Kadar pa ni teh izkljuèujoèih razlogov, ko spopad z zlim — èetudi to zmaguje le za- èasno glede na celoto — pomaga h globljemu razumevanja `ivljenja in pravi usmeritvi, nad- zoru lastnega vedenja, razjasnitvi in utrditvi presoje in delovanja, tedaj takšno snov lahko izberejo in vpletejo kot del vsebine v celo- to filmske zgodbe. Slednjo naj vodi isti kri- terij, ki mora nadzirati vsako podobno umet- niško zvrst — roman, dramo, `aloigro in sle- herno literarno delo. Tudi svete knjige Stare in Nove zaveze, ki so zvesto ogledalo resniènega `ivljenja, na svo- jih straneh opisujejo zlo, njegovo delovanje in vpliv na `ivljenje posameznikov, plemen in narodov. Tudi one dajejo vpogled v notra- nji, pogosto viharen svet teh ljudi. Pripove- dujejo o njihovih padcih, vstajenju in koncu. Èeprav je pripoved strogo zgodovinska, se po- gosto razvija kot silna drama, z mraènimi, tra- giènimi barvami. Bralca moèno gane izjem- na umetnost in `ivost opisov, ki so tudi z du- šeslovnega gledišèa neprimerljive mojstrovine. Zadostuje, da opozorimo na imena: Juda, Kaj- fa, Pilat, Peter, Savel. Ali iz dobe oèakov: Ja- kobova zgodba, dogodki z Jo`efom v Putifar- jevi hiši v Egiptu; iz Knjige kraljev: dvig, vzpon in `alostni konec kralja Savla. Ali — Davidov greh in njegova pokora, Absalomov upor in smrt ter številni drugi dogodki. Tamkaj zla in krivde ne prikrivajo varljive tanèice, ampak so izpisani resnièno, kakor so se zgodili. In vendar je tudi ta del sveta, oku`en s krivdo, ovit s sijajem poštenja in èistosti. Èeprav je pisatelj zvest zgodovini, ne povelièuje in ne opravièuje hudobije, mar- veè nas oèitno spodbuja, naj obsodimo pok- varjenost. Na ta naèin groba resnica ne zbuja ni`jih nagonov in strasti; vsaj ne pri zrelih ljudeh. Prej nasprotno: resen bralec še bolj razmišlja in jasneje vidi. Zazre se v svojo dušo in izpove: “Pazi nase, da ne boš tudi sam pa- del v skušnjavo” (Gal 6,1) in “Kdor torej mi- sli, da stoji, naj pazi, da ne pade” (1Kor 10,12). Na take sklepe ne navaja samo Sveto pismo, ampak so tudi dedišèina starodavne modrosti in sad grenke izkušnje. Dopustimo, da lahko tudi idealni film pri- kazuje zlo, krivdo, padec! Dela pa naj to z re- snim namenom in v primerni obliki, da bi gle- dalcem pomagal poglobiti poznavanje ̀ ivljenja in ljudi, izboljšati ter dvigati duha. Vzorni film +   )  () # naj se torej izogiba vsakršnega zagovarjanja, še bolj pa povelièevanja zla. Obsoja naj ga v celotnem poteku predstave in ne le na kon- cu, kar bi bilo dostikrat prepozno, ko bi slabe pobude gledalca `e zmedle in zapeljale. Takšno razmišljanje smo vam `eleli po- dati o idealnem filmu glede na predmet oz. na vsebino. Zdaj nam preostane le še, da do- damo besedo o vzornem filmu glede na skupnost.   ) ;        Na zaèetku razprave smo dejali, da je ki- nematografija v nekaj letih moèno zaznamo- vala naše stoletje. S tem smo posredno po- trdili, da obstajajo vezi med njo in skupnost- jo. Iz tega velikega vpliva nanjo ter iz skup- nega dobrega bomo izpeljali èvrste dokaze za trditev, kako pomemben je film in da je skupnost upravièeno dol`na bedeti nad nje- govo moralno kvaliteto. Èas je, da se ozremo na njegov odnos do obèestva v tem, kar ima in more imeti do- brega. Ali, kakor navadno reèemo, gradeèega. V skladu z našo dol`nostjo, ki je v tem, da ne izrekamo neutemeljenih obto`b, marveè film spodbudimo, da postane vse pripravnej- še orodje za skupno dobro. Torej, kaj vzo- ren film lahko da vrednega, dragocenega dru- `ini, dr`avi, Cerkvi? - 7 Prednost dajmo dru`ini, ker slednjo po- gosto vabijo k filmskim predstavam, od ka- terih se ne vraèa vselej brez škode za svoje vi- soko, sveto dostojanstvo. Dru`ina je bila, je in bo vir in studenec èloveškega rodu. Je moj- strovina Stvarnikove višnje modrosti in do- brote. Od njega je prejela zapovedi, posebne pravice in dol`nosti, ki ji utirajo pot do višjih smotrov. Ustvarjena je po ljubezni in za lju- bezen, zato dru`ina more in mora biti za svoje èlane — zakonce, roditelje, otroke — njihov mali svet, zavetje, oaza, zemeljski raj. To vse ji v mo`ni meri mora biti na zemlji omogo- èeno. Uresnièilo se bo, èe ji dopustimo, da bo taka, kot jo je hotel imeti Stvarnik; Zve- lièar pa jo je potrdil in posvetil. Medtem pa je bolj kakor kdaj v preteklosti prišlo do sedanjih razumskih zablod in do pogostnih škandalov, ki so nemalo ljudi pri- pravili do tega, da prezirajo velike zaklade dobrega, ki jih lahko dru`ina deli. Zato gle- dajo na njene zagovornike posmehljivo, z dvomom in ironijo. Koristna bi bila raziska- va, koliko so nekateri filmi širili takšno mi- selnost ali se uslu`no z njo enaèili, da bi `e- ljam vsaj prikrito ustregli. Res je ob`alova- nja vredno, da nekateri filmi posmehljivo in z dvomi nastopajo zoper dedno ustanovo dru`ine s povelièevanjem zablod, zlasti pa z zvitim, lahkomiselnim prezirom dostojanstva zakoncev in roditeljev. A kaj bi še humano dobrega ostalo na zemlji èloveku, èe bi unièili dru`ino, kakor jo je uredil Stvarnik? Velika in obèutljiva je torej naloga, da vrnemo lju- dem spoštovanje in zaupanje vanjo. Film, ki se vsakodnevno moèno zanima za dru`insko snov, bi si moral usvojiti gor- njo nalogo in jo izpolnjevati. Prikazovati bi moral naravno pravilno in èloveško pleme- nito pojmovanje dru`ine s snemanjem sre- èe zakoncev, roditeljev in otrok; vrednote, ki so povezane s èustvi med poèitkom in v naporih, v veselju in `rtvovanju. Vse to se da doseèi brez mnogih besed, z umestnimi podobami in privlaènimi dogo- divšèinami. Zdaj prikazati mo`a trdnega zna- èaja, ki stori, kar more, ki se drzne in se bori, a zna tudi potrpeti in biti pozoren, ravnati moško, èvrsto, obenem pa ohranjati in razo- devati neomajno zvestobo, iskreno zakonsko ljubezen, stanovitno oèetovsko skrb. Zdaj spet plemenito, vredno ̀ eno, dru`ico in mater brez- hibnega vedenja, odprte pameti, pripravno v dru`ini in zunaj nje, ki pa se soèasno posve- èa domu in svoji notranjosti, ki ume najti vso +   )    (- sreèo. Pa spet otroke, ki spoštujejo starše, vnete za vzore, in se resno trudijo slediti tistemu kar je boljše, vedno `ivahne in radostne, ki pa so obenem uslu`ni, plemeniti in neustrašni. Ak- cijski film, ki vse to posname z mikavno, umet- niško obliko — kar strokovnjakom ni nemo- goèe — bi bil glede skupnega dobrega vzoren film v polnem, resniènem pomenu besede. - 7  Sedaj še kratko o idealnem filmu v odnosu do dr`ave. Dobro bo, da se zaustavimo pri pomenu tega izraza in ugotovimo, kako naj vpliva film, ki se veè ali manj izrecno ukvarja s temo politiène skupnosti, na njeno dobro upravljanje. Pustimo ob strani takoimenovane poli- tiène filme, strankarske, razredne in podobne, ki propagandno ali bojevito slu`ijo neki po- litiki, stranki, razredu, sistemu. V jedru vseh teh je naravna ustanova dr`ave, in se njen po- jem razlikuje od raznih oblik, ki jo izra`ajo v njenem konkretnem razvoju. Oblike pri- dejo in gredo, se spreminjajo; pogosto se sko- zi zgodovino ponavljajo in se prilagajajo no- vim pogojem. Dr`ava pa je nekaj stalnega in nujnega v svojem bistvenem, naravnem je- dru, ki ostaja kljub spremembam svojih kon- kretnih oblik. Temu jedru, ki je dobro v sebi, a je vir dobrin tudi za vsakega èlana skup- nosti, se sedaj pozorno posvetimo! Dr`ava ima naraven nastanek, niè manj kot dru`ina, kar pomeni, da je v njenem jedru ustanova, ki jo je hotel in dal Stvarnik. Isto velja za njene bistvene prvine: moè in oblast, izvirajoèi iz narave in od Boga. Kajti èlovek po naravi te`i, da se zdru`uje v skupnost in sodeluje za vzajemno izpopolnjevanje v med- sebojni izmenjavi slu`enja in dobrin, organ- sko razporejenih v eno zdru`bo, po razliènosti darov in dejavnosti posameznikov, ki stre- mijo po skupnem cilju — ustvarjanju in ohra- njanju resniènega splošnega dobrega, v so- delovanju posameznih dejavnosti. Ljudje torej morajo priznati, sprejeti in spoštovati dr`avo ter dr`avno oblast; pra- vico dr`avi, da jih vodi k skupnemu èasne- mu dobremu kot k svojemu specifiènemu dobremu. Ker pa na tem podroèju razum- ska zmeda pogosto rojeva èustvene pove- zave ali nasprotja, bo vedno znova treba duhove zdru`evati na pravih osnovah skup- nega `ivljenja. Kinematografija more tudi tu zelo poma- gati, èeprav ni to njena prva in najpomemb- nejša naloga. Vseeno lahko uèinkovito, de- javno in primerno onemogoèa razkrajalne struje in opozarja, koliko dobrega se z neslogo opušèa in pozitivno predstavi dr`avne usta- nove ali dejavnosti, kot so ureditev zakono- daje, uprav, sodstva tako, kakor jih je doloèila narava s svojim redom. Zaposlivši umetniške vire, kjer ne manjka sposobnih ustvarjalcev — brez ustavljanja v teoretiènih naukih — bodo mogli primerno pokazati gledalcem in jih ozavestiti o tem, kaj vsem koristi, kaj jih re- snièno šèiti, jim pomaga v dr`avni skupnosti, zakaj naj bi oblast nekaj storila ali opustila. Ne poka`emo morda dovolj, koliko èvrsto narejen film se`e v globino in nagiba ljudi k temu, kar `eli? Da, dejavnost, ki smo jo opi- sali, bo pomirila in razsvetlila pameti, sebièna in škodljiva èustva pa usmerila na skupnost, širila utemeljeno zavest po sodelovanju, in višje vzore, ki bodo prevladali v korist jav- nega dobrega, saj bi sicer neizogibne zablode bile nepopravljive. Ne da bi se film odpovedal svojemu zna- èaju ali utrpel škodo, lahko izpolni svoj dele` v korist skupnosti, utrdi èut zvestobe dr`a- vi in pospešuje napredek. Tak film še zda- leè ne bi bil politièen, strankarski, razredni film, in tudi ne zgolj film doloèene de`ele. Bil bi kar film vseh, ker bi pomagal bistve- nemu jedru vsake dr`ave. Naša razlaga o idealnem filmu glede na skupnost še ne bi bila popolna, èe ne bi do- dali še besede o razmerju do Cerkve. +   )  (. # +   )  8   Za razliko od dru`ine in dr`ave Kristu- sova Cerkev ne izvira iz narave, ampak temelji na pozitivni ustanovitvi Odrešenika, ki ji je zaupal svojo resnico in milost, da bi ljudem svetila in dajala moè na zemeljskem potova- nju proti nebeški domovini. Takšna, vzvišena resniènost, ki vkljuèu- je duhovni, nadnaravni svet, povsem uhaja umetniški upodobitvi. Presega namreè mo`- nosti èloveških izraznih sredstev. Bistveno poznavanje Cerkve bo navzlic temu zadosto- valo, da zagotovi dol`no spoštovanje. Nered- ko se film ukvarja z dogodki, v katerih cerk- vena snov nastopa veè ali manj. Tedaj velja to posneti po resnici in spoznanju, z vernim èutom, preprosto in dostojno. @e smo sicer pojasnili svoje mnenje, ko smo na splošno obravnavali izbor verske snovi. Pristavimo še en nasvet: èe film, posebno akcijski, `eli biti zvest idealu v tem, kar se tièe Kristusove Cerkve, si ga je treba poleg vzorne umetniške oblike zamisliti in narediti tako, da gledal- ca navdihuje z razumevanjem, spoštovanjem in vdanostjo do Cerkve, njene èlane pa z ve- seljem, ljubeznijo in svetim ponosom, da ji pripadajo. Ni izkljuèeno, da zgodovinski razlogi, vse- binske zahteve ali zgolj trezna stvarnost ter- jajo, da film predstavi grehe in napake cerk- venih osebnosti, njihovih znaèajev, morda tudi vršenja njihove slu`be. V tem primeru naj gledalcu omogoèi, da bo jasno razliko- val med ustanovo in osebo, med osebo in slu`bo. Katolièanu bo pod verskim vidikom idealen zlasti tisti film, v katerem Cerkev za- sije kot “sveta mati Cerkev”, sveta in mati, ki ji on zaupa, ki ji pripada, v kateri `ivi, od katere duša in njegovo notranje bitje prejema èloveško izpopolnitev in veène dobrine. Tako, gospodje, to smo vam `eleli reèi o filmu, ki mu vi posveèate svoje napore, da- rove svojega genija in vsakdanjo zaposlitev. Sedaj zakljuèujemo razmišljanje o pomem- bnosti kinematografije in o njenem vzoru, zaupajoè vam svoje trdno mnenje. Med go- vorom so nam bile duhovno pred oèmi silne mno`ice mo`, `ena, mladine in otrok, ki jih film dnevno moèno nagovarja. Zaradi njih smo oèetovsko zaskrbljeno izrazili vnete `elje in prièakovanja. Veèinoma so v globini zdravi in dobri, ne zahtevajo od filma drugo kot le odsev resniènega, dobrega in lepega. Skratka, `arek bo`anskega. Tudi vi prisluhnite njiho- vemu glasu in ustrezite globljemu prièako- vanju, da bo Bo`ja podoba, vtisnjena v nji- hove duše, zmerom jasno odsevala v mislih, èustvih in dejanjih. Navdihnila jih bo vaša umetnost. S to `eljo, ki je hkrati ponovno jamstvo našega spoštovanja in zanimanja za vaše delo, klièemo na vas Bo`je varstvo. V znamenje tega vam iz srca podelimo oèetovski, apostol- ski blagoslov. 5 &  $693<  * 21. junija 1955, AAS XLVII (1955) pp. 501 ss. ** 28. oktober 1955, AAS XLVII (1955) pp. 816 ss.