—.....—.Krat,..............„ prilog.
'oštnina plačana v gotovini LETO LVIH ,V Ljubljani, V soboto 19. julija 1930. ŠTEV. 163	1. IZDAJA CENA 2 DII
hm <K f f| Wj
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	Ir^j'^1?.t';,'.1',','„'",,
Nemški državni zbor razpuščen
Resen opomin vlade na poslance - Nemški nacionalci so se razcepili -Večina proti zasilnim naredbam - Državni zbor razpuščen, nove volitve t4. septembra - Vlada izda proklamacijo na narod
Tihooceanski problemi
Znani pisatelj Steverison in drugi so.se prvi 2animali za lepoto edinstvenega tihooceanskega otočja. Znanstveno raziskovanje se je šele v zadnjem času lotilo tega pozabljenega sveta, in nove ugotovitve mečejo nepričakovano luč na najbolj pereča vprašanja sodobne mednarodne zgodovine. Do sedaj se je mislilo, da leži pradomovina oto-čanov na Zapadu, najbrž na velikanskih otokih sedanje holandske Indije. Na svoji poti iz jugovzhodne Azije proti Vzhodu so polagoma osvojili :udi tihooceansko otočje in ustvarili novo polinezijsko raso. Njeni lepi raščeni, svetlobronasti zastopniki niso nič slifini šibkim in grdim črnim ne-gritom avstralske rase. Toda velikansko znanstveno delo angleškega prazgodovinarja B r o w n a je letos odločno ovrglo te nazore. Saj se res ne skladajo z dejanskim stanjem. Zapadni del otočja, vštevši skupino Fidži, ima še vedno čmkaslo prebivalstvo, dočim prevladujejo Indoevropcem bolj slični Polinezijci na vzhodu. Kako bi mogli ti izvrstni mornarji pustiti vnemar najbližje otočje, da osvojijo samo bolj oddaljeno? In če so to storili, zakaj se potem niso polastili tudi najbližje celine ter prepustili črnemu rodu vso Avstralijo? V tropskem delu Tihega oceana stalno pihajo hudi zapadni vetrovi, pasati, ki letijo naravnost v Azijo.
V	zgodovinskem času so hudo ovirali španske jadrnice na potovanje od Filipin proti južnoameri-kanskim kolonijam in tudi zdaj skoro onemogočajo promet z jadrnicami v vzhodni smeri. Z ozirom na te prometne zapreke bi bilo najlažje misliti, da so prišli stasiti lepi Polinezijci (njih najboljši zastopniki so Samoanci) naravnost iz Južne Amerike. A ta domneva sreča neodoljive antropološke ovire, in tudi polinezijska izročila ne kažejo nobene slič-nosti z onimi južnoamerikanskih Indijancev. Tudi skrivnostni Velikonočni otok, kjer je zapustilo izumrlo polinezijsko prebivalstvo veličastne spomenike, je bil menda nekako sveto pokopališče in konec sveta. Vzhodno od njega se prične nepretrgana oceanska gladina, ki ga deli od Južne Amerike. Nedvomno polinezijski mornarji nikoli niso bili kos tej daljavi. Zato misli Brown, da so prišli Polinezijci sicer preko Japonske, a najbrž iz Za-padne Azije ali celo Evrope. Samo na ta način lahko tolmačimo njih indoevropskim narodom čudežno slično zunanjost.
Vsekakor je živel čarobni tihooceanski *vet cisto zase, dokler ga niso osvojili Evropci, ki so prišli prvotno na poti iz Amerike. Toda znano je, da so imeli Kitajci vse bolj živahno morsko trgovino nego Evropa v oni dobi, ko se je koncem XV. stoletja prvič podal Kolumb na oceansko potovanje. Ni dvoma, da je Kitaj pod dinastijo Mingov po svoji kulturnosti zdaleka prekašal zapadno Evropo. Radi tega si moramo zastaviti vprašanje, čakaj niso rumeni ljudje osvojili Tihega oceana, predno so to storili beli? Če bi se to bilo zgodilo, bi bil zdaj Kitaj gospodar sveta namesto španskega, oziroma danes britanskega imperija? Ameri-kanec N. R o o s e w e 11 h, ki je posvetil temu vprašanju zanimivo politično razpravo, misli kakor tudi angleška raziskovalca Brovvn in Roberts, da so odločili svetovno zgodovino zopet pasa t n i vetrovi. Ovirali so obiskovanje tropskih otokov, onstran katerih je ležala nepremagljiva sevenia oceanska puščava. Kitajci niso prišli bolj daleč nego do Filipin, s katerimi so vzdrževali več ali manj redne stike. Njih mornarji se niso upali preveč oddaljiti od obale. Izkoriščali so stalne obalne vetrove, tako zvane moussone, in jadrali okoli Indokitaja ter prišli do Indije, kjer so sklepali kupčije z arabskimi kapitani. A nikoli niso poskušali odriniti naravnost v ocean proti vzhodu, kakor tega niso storili tudi Japonci, priznani dobri mornarji. Ta strah pred vodno praznino je odločil v korist bele rase v boju za svetovno oblast.
V	naši dobi ata se hotela poslužili preobljudeni Kitaj in Japonska evropskih in amerikanskih par-nikov in poiskali za milijone izseljencev novo pre-komorsko domovino. A zdaj je bilo že prepozno. Samo Holandska Indija nudi kakor pred stoletji savetišče in zaslužek številnim Kitajcem. V Kaliforniji so jih trpeli, dokler je divjala zlata mrzlica ln so bili potrebni ceni delavci. A čim so zgradili rumeni kuliji tihooceansko železnico, je Amerika hitela zapreti jim vrata. Kitajci in pozneje Japonci so izgubili upanje zasidrati se v Zedinjenih državah, Južni Ameriki ter britanski Južni Afriki. Avstralija jih je zavrnila od samega kraja.
Medtem je poslala Oceanija torišče drugega dalekosežnega razvoja. Tudi tu so ostali domačini več ali manj nemoteni samo, dokler so se zanimali maloštevilni beli osvojevalci za bisere, trgovino ali razbojništvo. Čim se je pričela smotrena bela kolonizacija, je bilo obsojeno domače prebivalstvo na izumiranje. Ponekod, n. pr. v Tasma-nfji in Novi Zelandiji je divjala dolga ogorčena rojna, in so morili angleški kolonisti, ki so bili vsi kaznjenci, podjarmljene tuzemce naravnost kakor Murke s tem, da so jim metali zastrupljeno meso pa kruh. Podrugod, kakor v ožji Polineziji, kjer •o se mešali Evropci z lepim domačim prebival-»tvom, so pogrešala izumiranje namesto orožja druga nič manj učinkovita sredstva: poprej nepo-mane spolne bolezni in alkohol. Nekoč delavni in podjetni domačini so postajali čudno nedovzetni in teni ter se potikali dobesedno kakor jesenske muhe. Medlem je objavil Danvin svojo kruto teorijo a življenju kot boju za obstanek, ln različni pisatelji so pričeli izvajali, da je izumiranje naravna
usoda »nižje rase«.
Nihče nI ugovarjal temu stališču, a življenje |e vnovič dokazalo, da se ne zmeni za teorijo. Svetovna vojna pomeni nekak prelom. Zdaj je prebivalstvo nenadno pričelo naraščati, dasi n. pr. na Fidžiju ni mogoče govorili o nazadovanju alkoholizma ali boljši morali. Na Filipinih se Je pod vplivom omejitev, ki jih srečajo domaČim n« amen-
Berlin, 18. julija, as. Že od jutranjih ur je bila v nemškem državnem zboru velika napetost. Ob 13 še ni bilo videli, ali bo socialnodemokratska nezaupnica sprejeta ali ne. Najprej je bilo dopoldne kratko posvetovanje nemškonacionalne frakcije, ki pa ni prišlo do nobenega drugega zaključka kakor snočnje posvetovanje. Točno ob 10 je predsednik državnega zbora Loebe otvoril sejo.
Zbornica je bila nabito polna. Kot prvi govornik je povzel besedo za socialne demokrate poslanec L a n d b e r g, ki je še enkrat svaril, naj se člen 48 ustavo ne uporabi za linančne zakone. Utemeljeval je predlog socialnih demokratov, s katerim se je zahtevalo, da se zasilne odredbe državne vlade prekličejo. Odgovarjal mu je nato notranji minister dr. Wirth, katerega so z leve strani neprestano motili z medklici. Vprašal je: Ali nimajo rsi republičani v tej uri zadosti poroda, da sc vprašajo, da smo po desetletnem razvoju zares zašli v krizo nemškega parlamentarizma? Minister je potem orisal gospodarske nevarnosti, ki so neizogibne, če se davčni zakoni ne bodo mogli izvesti. Za nemške nacionalce je potem predsednik frakcije, poslanec dr. Obcrfohren podal daljšo izjavo, v kateri je očital Briiningovi vladi njene grehe in izjavil, da nemški nacionalci nimajo zaupanja do vlade, da bi pomagala nemškemu narodu v bodočih stiskah. Iz tega je izhajilo, da bodo nemški nacionalci podpirali predlog socialnih demokratov. Nato je izjavil finančni minister Dietrich, da bi bil z zasilnimi odredbami deficit pokrit. Rekel je doslovno: Čc pustimo stvar tako dalje, kakor do sedaj, bo v kratkem času mir
Pariz, 18. jul. <1. Čeprav je pozornost francoskega časopisja obrnjena predvsem na odgovore, ki so jih dale razne države na Briandov memorandum, se vendar najdejo ponekod komentarji k odnošajem med Francijo in Italijo, «i rezultirajo iz znanega sklepu obeh držav, da se do konca leta ne začno nobene nove brodogradnje.
Tako li. pr. piše nacionalistična »L i b e r -tet, da je treba ta prvi uspeh izrabiti v to, da se ustvari popolno soglasje med obema latinskima sestrama. Problemi, ki še niso rešeni, i>o mnenju listov niso nepremagljivi, čeprav so resni. Šest mcsecev medsebojnih razgovorov bo brez dvoma zadostovalo, da se doseže pozitiven rezultat bodisi glede brodovnega vprašanja bodisi glede narodnega statuta Italijanov v Tunisu in korek-
Zakon o državni obrambi
Belgrad, 18. julija, u. Nj. V. kralj je na predlog ministra vojne in mornarice in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o državui obrambi, ki ga objavi.jp današnje »Službene novine«.
Zakon določa, da se za zaščito in obrambo države uporabi vsa državna sila ter vsa materialna sredstva države in njenih državljanov.
Splošna državna mobilizacija vsebuje' mobilizacijo vojnih sil, državnih financ, inetnrije, gospodarstva, poljedelstva in mobilizacijo delovne moči. Splošna državna mobilizacija se izvede s kraljevim ukazom na predlog ministra vojske in mornarico in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Za izdelavo mobilizacijskega uačrta se osnuje poseben »Svet državne brambe«, ki ga sestavljajo vsi ministri pod predsedništvoin ministrskega sveta; pride pa v ta svet kot član tudi načelnik glavnega generalnega štaba in to s posvetovalnim glasom.
Pod kompetenco Sveta državne obrambe spada sestava in izvedba načrta za splošno državno mobilizacijo; sestava in izvedba načrta za moralno in fizično vzgojo naroda in mladine za naloge, potrebne pri obrambi države; sestava in izvedba načrta za razvoj iu vzdrževanje prometne mreže v državi; finan-siranje potreb državne obrambe; sestava in izvedba načrta za razvoj industrije v državi in sicer posebno onih vej industrije, ki so potrebne pri državni obrambi, pravočasna preskrba za prehrane vojnih sil in prebivalstva, proizvodnja življcnskih potrebščin, zbiranje, razdelitev in |>otrošnja hrane; uporaba vseli
ški celini, pričel nacionalni pre,porod in komunisti hitijo pristavljati svoj lonček k novemu ognju. Ze-dinjene države, ki so dozdaj ugibale, kako bi zajezile izumironje, morajo nenadoma mislili nato, kako bi rešile svojo kolonijo pred boljševiškimi nauki. Novi razvoj obljubuje jako napote dogodke. Rajsko polinezijsko otočje, kjer se je nekoč odločilo svetovno prvenstvo, zopet stopa v ospredje svetovne politike. Ni treba pripomniti, da pazno Japonska zasleduje nove okoliščine, ker je vsaj začasno — dokler vladajo sovjeti — rešena vseli skrbi v zaledju.
in red t toliki nevarnosti, da bi vsakdo rad pristal na naše predloge. Še je državna blagajna v redu, če pa predlogi za kritje propadejo, so jc l>ati v par mesecih največjih nemirov. Nemški državni zbor mora danes pokarati, ali je Nemčija še državni narod ali pa smo kup interesentov. Potem je podal izjavo grof VVestarp za svoje politične prijatelje, da je sicer ludi nadalje razpoložen kritično proti Briiningovi vladi, da pa bi hotel preprečiti vladno krizo, ki bi lahko dovedla do državne krize. Zato bodo njegovi prijatelji odklonili predlog za ukinitev in nezaupnico socialnih demokratov.
Pri glasovanju o socialnodemokratskem predlogu za ukinitev zasilnih odredb je bilo oddanih 457 glasov, za 9orialnodemokratski predlog je glasovalo 236 poslancev, proti pa 221. S tem je bil
predlog socialnih demokratov sprejet. Nato je vstal državni kancler dr. Brtining in podal kratko izjavo. Potem pa jc prečital dekret o razpustitvi državnega zbora. Dočim so se vsi državni ministri dvignili s svojih sedežev, da zapustijo sejno dvorano, so komunisti zapeli internacionalo. V splošnem razburjenju se je dvorana počasi izpraznila.
Berlin, 18. julija, as. Nove volitve za nemški državni zbor bodo 14. septembra. Razpust državnega zbora je postal neizogiben, ker je bil na današnji seji predlog socialnih demokratov za raz-veljavljenje zasilnih naredb državnega predsednika sprejet s 15 glasovi večine. Ker se jo razveljavlje-nje zasilnih odredb smatralo za alront nemškega državnega zbora proti državnemu predsedniku, so vladne stranke poskušale, da bi se najprej glasovalo o nezaupnici socialnih demokratov in komu-
lure libijskih meja. Treba je samo dobre volje. V tem ozirti se zadnji članek Arnalda Musso-linija v »Popolo dTtalia« zelo ugodno komentira na obeli straneh meje. Ducejev brat želi zelo široke diskusije, ki naj bi se ne tikala samo točk, ki so v tem momentu sporne, ainpak sploh vseh internacionalnih vprašanj današnjega svetovnega položaja. Treba pu bo ves čas biti na straži napram onim, ki hočejo motiti dobre odno.šajc. to so predvsem nasprotniki današnje vlade g. Tardieu,ju. Briand in Grandi bosta pravilno ravnala, če bosta po poti sporazuma šla naprej, ne du bi se dala voditi od zlohotne kritike. Od njihovega dela je odvisen mir sveta.
Ta članek Lihe rte-, odsevu mnenje francoskih desničarskih krogov.
onih oseb, ki niso vojni obvezunci. ali ki so sposobne zu gotova dela in službe \ ozadju vojske in to brez ozira na spol.
Blok agrarnih držav
Belgrad, 18. jul. z. Včeraj sta odpotovala v Bukarešto načelnik poljedelskega ministrstva in inšpektor istega ministrstva Pilja, da izročita romunski vladi referat o pogajanjih, ki so sc vršila v Budimpešti z madjarskimi poljedelskimi krogi v vprašanju ustvarjenja agrarnega bloka. Naša delegata bosta skupno z romunskimi strokovnjaki izdelala elaborat za konferenco v Sinaji, ki jo je sklicala romunska vlada in katere se udeležijo razen Romunije, Jugoslavija, Madžarska in tudi Češkoslovaška
Praga, 18. jul. p. Kljub nasprotnim vestem, izjavljajo češkoslovaški industrijalci, da nimajo prav ničesar proti osnutku agrarnega bloka Madžarske, Jugoslavije in Romunije. Češkoslovaški industrijalci dobro vedo, da nc bo agrarni blok nikdar sklenil koraka, ki bi bil proti interesom Češkoslovaške.
Občinski zakon
Belgrad, 18. julija, z. V notranjem ministrstvu se pripravlja zakon o občinah in zakon o mestih. Vsa mesta so dobila poziv, da naj stavijo svoje pripombe na ta zakon.
» Karagjorgje"
Suiak, 18. julija, z. Dočim se jc prvotno mislilo, da bo mogoče spraviti poškodovani r Karadjordje« v ladjedelnico v Kraljevico, javljajo sedaj, da so popravila v tej ladjedelnici nemogoča, radi česar bodo morali spraviti parnik na dok vojne mornarice v Tivatu. Od tukaj ga bodo peljali na Sušak, kjer bodo popravila dokončana. Dva re-morierja vojne mornarice ga bosta v nedeljo privedla v Tivat,
Sušak, 18. jul. p. Sušaška občina bo votirala 10.000 Din za žrtve ponesrečenega »Karadjordja«. Ta kredit bo odobren na orvi prihodnii seji občinskega sveta.
nistov, potem pa šele o predlogu za razveljavljenje zasilnih odredb. Ta taktika pa je imela to posledico. da so tako socialni demokrati kakor komunisti umaknili svoj predlog nezaupnice, tako da je postalo neizogibno glasovanje o socialnodemokratskem predlogu za razveljavljenje zasilnih odredb. Izid glasovanja pa je bil dvomljiv do zadnjega trenutka, ker se ni videlo, koliko nemšikih nacionalcev bo pod vodstvom grofa Westarpa glasovalo proti socialnodemokratskemu predlogu. Teh poslancev pa jc bilo samo 25, torej premalo, da bi mogel Briiningov kabinet zmagati. To glasovanje no pomeni nič drugega kakor razkol nemške nacionalne stranke. Pričakuje se, da se bo ustanovila nova konservativna stranka, sestavljena iz Wc-starpovih ljudi in narodnih konservativcev in kateri se bodo morda pridružili tudi nekateri drugi nemški nacionalci, ki se do sedaj niso odločili. Ta stranka bo šla samostojno v volivni boj.
Ker je nemški državni zbor razveljavil za-*fhie oidredbe, ni zaenkrat nobenega kritja za proračun in kabinet mora izdati nove zasilne odredbe, ki bodo enake po vsebini kakor danes razveljavljene odredbe. Dalje mora stopiti v veljavo ludi zasilni proračun. Vse to zasilne odredbe se bodo sklenile, ko se bodo državni predsednik in razni člani kabineta prihodnje dni vrnili z osvobodilnih proslav v Porenju.
Ministrski svet se je sestal takoj po ruzpu-stitvi državnega zbora. Po kratki razpravi so se zadinli na to, da se Se nocoj vrši druga seja kabineta, na kateri bodo sklenili proklamacijo 11» narod.
Sv. maša zadušnica za žrtve
nesreče „Karagjorgr'a"
Belgrad, 18. julija. Društvo jugoslovanskih turistov je priredilo danes ob 9 dopoldne svečano zadušnico žrtvam ponesrečenega »Karadjordja«. Katoliška cerkev je bila nabito polna ljudi. Zadušnico jc služil belgrajski župnik dr. W a g -n e r ob asistenci dr. Velasiča in Juretiča. Navzoč je bil tudi belgrajski nadškof dr. Rafael R o d i č. Kapitan vojne ladje ordonančni oficir Tiašin Mun-dorfer je zastopal kralja. Prisotni so bili tudi zastopniki najvišjih oblastev. Češkoslovaško poslaništvo je zastopal svetnik poslaništva Še v ti k z velikim številom članov češkoslovaške kolonije v Belgradu. S poljskega poslaništva je zadušnici prisostvoval ataše za tisk B c 1 i n k a. Belgrajsko občino jc zastopal kmet-pravnik P r o t i č. Razen lega so bili pri zadušnici zastopniki vseh kulturnih, nacijonalnih, gospodarskih in profesionalnih društev. Po zadušnici je predsednik Jugoslovenskc-ga turista Stanko B a n i č imel pred cerkvijo govor, v katerem je slikal nesrečo, povzdigujoč legendarno prisotnost duha in junaštvo naših pomorskih častnikov in mornarjev. Prosil je predstavnika češkoslovaškega naroda, da izrazi rodbinam ponesrečenih češkoslovaški Sokolov in bratskemu češkoslovaškemu narodu iskreno in globoko so-žalje prestolnega Belgrada.
Makedonski revolucionarji
pred sodiščem
Sofija, 18. julija. AA. Državni tožilec jc dvignil obtožbo proti morilcu Kundeva in njegovim pomočnikom. Neposrednega dejanja sta obložena Dimitrije Nederski in Nikola Denenkov, kot organizator pa Dražil Topukov, sotrudnik »Makedonije« in Ivan Mihajlov. Po kazenskem zakonu je predvidena za tak zločin smrt.
Dunaj, 18. julija. AA. Listi poročajo iz Sofije, da je včeraj državni tožilec izdal odlok, na) redarslvo aretira Ivana Mihajlova, šefa makedonskega revolucionarnega odbora. Aretacijo utemeljuje državni iožilec s tem, da je Ivan Mihajlov dal glavno pobudo za umor protogerovisla Pundc-va, ki je bil umorjen sredi Solijc 6. marca 1930. Držami tožilec zahteva smrtno kazen za Ivatu Mihajlova. Redarstvo je izdalo za pobeglim Mi hajlovim tiralico.
Razne vesti iz države
Belgrad. 18. jul. p. Upravni odbor bclgraj-ske občine je danes sklenil o novih imenih ulic in trgov v Belgradu. V oči jc padlo dejstvo, da so mnoge ulice dobile imona iz hrvatske zgodovine in kulture.
Belgrad. 18. jul. p. Načelnik Živinorejskega oddelka poljedelskega ministrstva dr. Ljude-vit Prohaska je .odpotoval kot delegat naše vlade na živinorejski kongres in razstavo v lx>n-don. Odobren mu je kredit 200.000 Din za nakupovanje perutnine. Ta se bo ]>otem razdelila med našimi najuglednejšimi slanicami perutnina rstvu.
Belgrad, 18. jul. p. Prihodnjo nedeljo se vrši seju uprave Narodne Imnkc. na kateri se bo razpravljalo o prošnjah za dolgoročne kredite za izvbz. Zastopnik guvernerja grof Miroslav Ulncr jc obiskal zastopnika finančnega ministru ter z njim konferiral o vprašanju predsto-ječe izvozne kampanijo v zvezi z delom Na. rodne banke.
Zagrebika vremenska napoved: Toplo in vetrovno, oblačno. Vreme se bo poslabšalo.
Francoska desnica
za popoln sporazum z Italijo
Kaj se pripravlja v Sveti deželi
Židovske organizacije protestirajo v Londonu proti arabolilshi politiki — V ozadju petrolejski interesi — Sveta dežela dobi parlament
Kairo, 18. jul. b. Iz Londona se poroča, da je državni tajnik lord Passefield sprejel deputacijo palestinske judovske organizacije »Jevvish Agency«, katero ie vodil lord Rothscliild. Deputacija je ogorčeno protestirala, da je minister za kolonije razveljavil '2.300 naselbinskih dovoljenj za Jude, ki so izrazili željo, da bi se naselili v Sveti Deželi, ter obenem izrazila strah judovskega plemena, da hoče angleška vlada sploh ukiniti judovsko emigracijo v Palestino .
Lord Passefield je odgovoril, da vlada ni nikdar spremenila svoje politike. Nikjer ni ustanovljeno, da se mora Palestina spremeniti v judovsko državo. Mandat, ki ga je sprejela britanska vlada nad Sveto Deželo, ji nalaga samo dolžnost, da Judom olajšuje vseljevanje, seveda v mejah pravic domačega irabskega prebivalstva, ki nikakor ne sme dobiti vtisa, da ga hoče Velika Britanija prepoditi z ma-terne grude. Judovska emigracija se je morala ustaviti, ker za enkrat Palestina ne more več absorbirati novih židovskih priseljencev.
London, 18. jul. b. V parlamentarnih krogih
Puč na Portugalskem
Lizbona, 18. julija. AA. V teku včerajšnjega čine je bilo tu aretiranih mnogo civilnih in vojaških oseb, ki so pripravljale poskus strmoglaviti današnji režim. Garnizije so ostale zveste vladi.
Lisbona, 18. jul. as. Vlada je v kali udušila poskus prevrata, ki bi se imel preteklo noč izvršiti v Lisboni in obenem še na treh drugih krajih. Aretiranih je bilo 40 oseb, med njimi več častnikov in časnikarskih ravnateljev, kateri so bili še nocoj odposlani v pregnanstvo na Azorske otoke. Vse čete so pripravljene.
Pučisti tudi na Grškem
Atene, 18. julija. AA. Na pristojnem mestu kategorično demantirajo vse vesti o nekem prevratu, ki naj bi ga bili pripravili pristaši Panga-losa. Mnistrski predsednik Venizelos je izjavil, da gre samo za neznatne intrige nekaterih provoka-terjev in da bo vlada znala preprečiti vsak tak poskus potom prekih sodišč.
V Parizu so z angleškim odgovorom nezadovoljni
Pariz, 18. jul. as. Odgovor angleške vlade na Briandov memorandum je povzročil v pariških li-itih skoro ravno tolikšno in tako hude proteste ka-<ar odgovor italijanske vlade. V Parizu so sicer pričakovali, da bo Anglija po možnosti odklanjala i sake nove zveze in da se ne bo odločila niti za stranjo one večine, ki absolutno zahteva, kakor Francija in mala antanta, da se obvaruje status quo, niti za nasprotnike, ki zahtevajo revizijo mirovnih po-jodb. Zdi se pa. da je v Parizu povzročilo največjo nevoljo to, da je iz angleškega odgovora čutiti gotove dvome o resnosti Briandovega predloga.
Italija bi rada mešala
tudi v Egiptu
London. 18.
fisti so porabili
vlada zadoščenje nad stališčem, ki ga je zavzela vlada v vprašanju židovske emigracije v Palestino. Komisija sir \Valterja Shawa, ki se je po lanskih masakrih podala v Sveto Deželo, je ugotovila, da se arabskemu plemenu delajo gospodarske in politične krivice.
Dodatno k temu pa se poroča od dobro informirane osebnosti v City, da preobrata angleške politike v Palestini ni povzročil kak sentinienlalizem za ali proti Judom, ampak oziri popolnoma gospodarskega značaja. Anglija se je zavzela rta mirovni konferenci za požidovljenje Svete Dežele pod vplivom Rotschildove skupine, ki je nameravala zgraditi velik petrolejski odvodni kanal iz Mossttla do Sredozemskega morja skozi Palestino. Kanal naj bi stražile judovske kolonije. V toku zadnjih desetih let pa je važnost mezopotamskega petroleja ponehala, ker je vladna »Anglo-Persian Oil Cie« zadela ,ia nove zelo bogate vrelce na perzijski meji, ki se lažje eksploatirajo kot pa mosulska bogastva. Nadalje pa angleški kapital nima prav velike gorečnosti izrabljati Afossul, dokler je Francija udeležena. Tako so se morali umakniti petrolejski inte-
resi, in ž njimi simpatije do Zidov drugim gospodarskim načrtom. Velika Britanija namerava tudi v Palestini postavili veliko zrakoplovno prislanišče, odkoder bi se zračni promet cepil na eni strani preko Egipta v Južno Afriko, na drugi strani pa preko Alezopotamije, Perzije v Indijo in Avstralijo. Izpeljava tega načrta pa je v veliki meri odvisna od arabskih plemen, ki bi vedno delala težave, če bi jih pritisnili v defenzivo. Britanska vlada Uočt zdaj pridobili Arabce v Palestini za sebe, ker ve, da ž njimi kupi tudi dobro voljo Arabcev na ddlgi zračni liniji, ki bo tekla nad arabskimi teritoriji.
To je po mojih informacijah gospodarsko ozadje spremembe kurza. v Palestini, katerega je mogoče še pospešilo dejstvo, da židovske naselbine niso bile Bog zna kako produktivne v Palestini, kjer je bito za enkrat le malo prilike za trgovsko podjetnost.
Iz političnih krogov izvem tudi, da namerava britanska vlada dali Palestini ludi parlament, tako da bi judovski element bil potisnjen v malo po metnbno manjšino.
Malta je slejhoprej
na dnevnem redu
jul. ff. Fašistični italijanski gibanje egiptovskih nacionalistov, takozvanih vafdistov, proti kralju Fuadn v to, du naglašajo potrebo tuje intervencije, tiu ne bi trpelo življenje in imetje mnogoštevilnih inozemcev, ki bivajo v Egiptu in ki bi mogli po nemirih biti prizadeti.
Napram temu naglasa razen skrajnih imperialističnih krogov vse angleško časopisje, da Italijani položaj: I. pretiravajo, 2. da so angleške sile zadosti močne, da zaščitijo življenje in imetje inozemcev, ako bi egiptovske sile ne zadostovale. Delj pa angleška vlada v nobenem slučaju ne bo šla, ker nima niti najmanjše ,olje, da bi ščitila kralja Fuada, ki je izgubil simpatije svojega naroda, proti nacionalistom.
Pisanje fašističnih listov pa vzbuja sum, da hoče Italija tudi v Egiptu kaliti vode in izrabiti notranje težave dežele \ svoje kolonialne namene.
Poudarjati je treba, da konservativna itranka v parlamentu tr>]x>t stoji popolnoma na strani MacDonalda in njegove previdne politike v egiptovskem vprašanju. S tem pa seveda še ni rečeno, du se je Anglija ze i/ognila vsem težavam, ki bi nastale z zmago nacionalne stranke nad kraljem Fuadom, ki je bil doslej večaliinanj orodje v rokah Britanije. Da Anglija ne bo dala iz rok sueškega prekopa in Sudana, to pa ni trebn še posebič povdarjnti.
London, 18. julija. AA. Po zadnjih vesteh iz Egipta se je položaj izboljšal. V Alexandriji so Sile nove demonstracije nacijonalistov, ki pa jih je redarstvo razprSilo, ne da bi moralo seči po Jrožju,
London, 15. jul. as. >Daily Telegraph« smalra, da jc v ponedeljek pričakovati novih nemirov v Egiptu, ker hočejo člani parlamenta ta dan vdreti v parlament, da bi imeli sejo.
Ločitev kralja Kara in Helene se ni razveljavila
Bukarešta. 18. julija. A A. Railor dcmatUira vest o razveljav Ijenju razporoke mod kraljem Ka-rolont in kraljico Heleno.
Spansfta narodna banka
zvišala obrestno mero
Madrid, 18. julija. AA. Narodna banka je zvišala eskomptno mero od 5 in pol na 6 odstotkov. Hkrati je bila povišana obrestna mera za predujme na vrednostne papirje za pol odstotka.
London, 18. jul. ff. Čeprav je malteški guverner prepovedal vse manifestacije, so Multe-žani priredili veliko manifestacijo, ko se jc vrnil iz Londonu bivši ministrski predsednik sir llugo Mifsut, voditelj narodne stranke. Dasi je bilo koncentrirano veliko policije, se red ni kršil in jc množica spremila svojega voditelja v velikem sprevodu do stanovanja.
Pri tej priliki je malteško vprašanje zopet prišlo v angleški javnosti na politični dnevni red. V zadnjem času se je namreč od olicielnc Labour Party na Malti, ki je najbolj podpirala lorda Stricklunda \ njegovi borbi zoper malteško duhovščino in ljudstvo, ločila skupina katoliških malteških labouristov in osnovala poseben list v malteškem jeziku Id Dawl« (Luč). V svojem uvodniku piše tu list, du ves svet gledit setkij nu Anglijo, da vidi, kuko bo znala postopati z majhnim narodom, ki zahteva svojo avtonomijo ter narodne pravice, za katere je šla svojčas Anglija v svetovno vojno. Svet pa je tudi radoveden, kako sc bo obnašala
Tekme v Montevideu
Zmaga Jugoslavije v drugi skupini
Montevideo, 18. julija, as. V dveh izmed štirih skupin, v katerih igrajo reprezentančna nogometna moštva v Montevideu, so že določeni zmagovalci. Severnoameriška skupina poklicnih nogometašev je gladko zmagala s 3:0 nad Paragvajem in zasedla prvo mesto v četrti skupini. Enako srečo je imela Jugoslavija v drugi skupini, ker je v svoji drugi igri zmagala s 4:0 proti Boliviji. Stanje iger v posameznih skupinah je sedaj sledeče:
Skupina L:
I. skupina. Argentina (številke pomenijo: Igre, Dobljene, Neodločene, Zgubljene, Vrata, Točke) 1, 1, 0, 0, 1:0, 2:0; Čile 1, 1, 0, 0, 3:0, 2:0; Francija 2, 1, 0, 1, 4:2, 2:2; Mehika 2, 0, 0, 2, 1:7, 0:4. — II. Jugoslavija 2, 2, 0, 0, 6:1, 4:0; Brazilija 1, 0, 0, 1, 1:2, 0:2; Bolivija 1, 0, 0, 1, 0:4, 0:2. — III. Romunija 1, 1, 0, 0, 3:1, 2:0; Uruguay 0, 0,
0,	0, 0:0, 0:0; Peru 1, 0, 0, 1, 1:3, 0:2. — IV. Severna Amerika 2, 2, 0, 0, 6:0, 4:0; Belgija 1, 0, 0,
1,	0:3, 0:2; Paraguay 1, 0, 0, 1, 0:3, 0:2.
angleška vlada z oziroin nu katoliški problem, ko je vendar > Angliji izvedla proti večsfolet-nim predsodkom protestantov popolno enakopravnost katoličanov, dočim nu Malti podpira protestantske sekte, katerih se je lord Strick-lund posluževal v bnrbi zoper katoliško cei-kev in narodno stranko.
V vrstah katoliške labotiristične stranke na Malti so razen Multežahov tudi nekateri odlični katoliški Angleži, v prvi vrsti bivši minister za kolonije.
Merodajni londonski politični faktorji počasi zapuščajo lorda Stricklanda, katerega so podpirali bolj iz prestižnih razlogov, in premišljujejo. kako s potrebno previdnostjo in ne-prcnngljenostjo približati se narodni stranki, tem bolj. ker se je po v postavitvi kolonialnega režima pokazalo, da se Mnltcžani ne dajo zapeljati niti v iredentizem niti v kuko drugo nepremišljeno revolucijo, ampak mirno delajo naprej. ]x>dprti od svojega klera, za vpostavi-tev svojih Ustavnih pravic.
Mednarodni kongres
vojaških zdravnikov
Bruselj, 18. julija. A A. V dnevih 17. do vštetega 21. t. m. bo v LJčgeu mednarodna skupščina vdjno-sanitetne službe. Te dni se sestanejo v Liegeti zastponikl 40 držav, ki pridejo na povabilo belgijske vlade v to mesto v svrho dosege čim tesnejšega intelektualnega sodelovanja med vojaškimi zdravniki vseh narodov. Znano je, kakšno socialno vlogo so igrali zdravniki v svetovni vojni v službi armad, žrtvujoč se in pomagajoč ranjenim ter jih tako često rešili sigurne smrti. Zdaj v miru se seslanejo na tem svečanem zborovanju, da spel najdejo najboljši način za boj proti trpljenju in smrti. Prva slavnostna sejn bo 18. t. m. ob 11 dopoldne v svečani dvorani mestne občine Liegeu. Svečani otvoritvi bo prisostvovala elita lieške družbe. Delegate pozdravi na svečani skupščini v imenu belgijske vlade, ki je ta kongres sklicala, minister za narodno brambo.
Ogromen napredek radio tehnike
Športne vesti
London, 18. julija. AA. Danes se vrši v Phoe-nix parku v Dublinu prva irska avtomobilska tekma za »Grand prix«. Pri poizkusih je dosegel veliki »Mercedes Benz« avto, ki ga je vodil angleški kapetan Campbell, hitrost 90 milj na uro.
London, 18. julija. AA. Med klubom spustnih poletov in sekcijo za spuslne polete lancashireske-ga letalskega kluba se bo vršila tekma, ki je prva te vrste v Angliji. Vsak klub bo nastopil z moštvom šestih oseb. Tekme se bo udeležilo več dobrozna-nih letalcev. Zanimanje za to prireditev je izredno veliko.
Gibanje proti indskim oderuhom
Kalkuta, IH. jul. Ze ves teden traja, v bengalski provinci Kišoregan hudo gibanje muslimanskega prebivalstva proti indskim oderuhom. Konflikti so se začeli r demonstracijo muslimanov- proti nekemu indskemu oderuhu, ki ni hotel likvidirati nekega posojilu. Množica je naskočila njegovo hišo, jo oplenila in zažgala. Nato so se nemiri raztegnili tudi na bližnja sela. Nekega drugega oderuha so ujeli in ubili. V kraju Jangulla je množica ubila celo rodbino In jo rnzniesurilti. V Kuliahupru so muslimani naskočili angleški častniški kazino, kamor se jc bil nek oderuh zatekel in le policiji se jc zahvaliti, da ni prTslo do resnejšega. Po nekaterih krajih je morala policija streljati in znaša število ubitih v celem okraju 18, dočim je 100 oseb ranjenih.
Posledice Gandijevega pokreta
Bomlmv, 18. julija. AA. Zaradi nakupičenja zalog in depresije v trgovini, nasiale po gospodarskem )>retresu bojkotnogti gibanja, bo 14 nadnljuih bombažnih predilnic s 1. avgustom ustavilo dolo. Tako bo brez dela 40.000 delavcev.
Krati Alfonz se vrača domov
London, 18. julija. AA. Španski kralj jc danes odpotoval v Santander. Na postaji Watorloo se je poslovil od visokega gosta v imetu' angleške kraljeve dvojice vojvoda Gloucester, '
London, 18. julija. AA. Londonski župan je s pritiskom na električni gumb otvoril 12.000 mili oddaljeno radio-razstavo v Melbournu.
Civita Vecchia, 18. julija. AA. Senator Msir-coni je s krova svoje jahte »Elettra« poslal radio-fonski pozdrav predsedniku radio-tehnične razstave v Melbournu, ki je bila otvorjena te dni. Pozdrav so slišali v Avstraliji docela jasno in je bil prenešen na to ogromno razdaljo brez posrednih postaj.
Rim, 18. julija. AA. Med Sardinijo in italijanskim poletokom bodo uvedli radio-telefonski promet s kratkimi valovi. Poskusni razgovori so popolnoma uspeli.
Velik vihar na Gorenjskem
Predoslje pri Kranju, 18. juliju. Nocoj okrog tričetrt nn šest je privihral strašen vihar, kakršnega ne pomnijo že več desetletij. Vlila se je silna ploha, vmes pu je pudalu toča, debela kakor orehi. Kei je šlu točn z viharjem, je v par frenotkih pobila na hišah skoro v se, šipe, na poljih po je napravil« Inko škodo, da izgledu žito, kakor dn hi bilo z valjarjem povaljano. Pločevinaste strehe na hišah je vsi odtrgalo, z opeko krite strehe so pa Mkoro docela razkrite. Med Predcsljem In Kranjem ji vihar podrl najinnnj devet desetin polnih kozolcev. Snope je neslo daleč naokrog in jih nakopičile cele gore. Sadje je popolnoma oklenilo. Vihar je itival drevesa uli jih pa kar čez polovico prelomil. Gozdovi ob robeh m> silno trpeli. .Drevje je vse polomljeno, Močno mi trpefi brzojavni in telefonski drogovi ili »o telefonske in brzojavne zveze pretrgane.
Potniki, ki so so peljali z večernim brzo-vlakom proti Ljubljani, so pripovedovali, du jc bil na Bledu in nn Lescah silen naliv, posebnega. viharju pa ni bilo.
V Kranju so cesto iti ulice kur pokrite « strešno opeko.
Povratek luxemburških tekmovalcev s truplom pok. Maleja
Sokolski tekmovalci iz Louxciiibourga so s e vrnili danes zjutraj v Ljubljano. Zaradi tragične smrti tekmovalcu Maleja se niso vršili nikjer ne na potu ne v Ljubljani oficielni sprejemi. Kljub temu je pričakovalo tekmoval-, ce na kolodvoru poleg sokolskih funkcionarjev tudi večje število občinstva. Prisotna sta bila tudi ban ing. Sernec in minister dr. S rs kič, ki še je malo popre je pripeljal iz Belgrada.
krsta s truplom ponesrečenega tekmovalca Maleja jc prišla v Ljubljano z. večernim iiio-nakovskitn brzoviakom. Na kolodvoru sc je zbralo veliko število Sokolov in drugega občinstvu. S krsto stu sc pripeljala članu tekmovalne vrste Leon št tik e I j, ki sc je od svoje poškodbe že opomogel, in O z v a I d. Ko so opravili carinske formalnosti, so vagon, v katerem je bila krstu, odprli. Uil je poln cvetja, vencev in šopkov, ki so jih nu krsto položili v l.oiiNeniljourgu. Med drugimi je bil vmes tudi venec lukseinburške vlade, mestu Loilxciiiboui'j; ter vseh tekmovalnih vrst, ki so se udeležile mednarodnih tekem.
I/ kolodvoru so prepeljali krsto v Sokolsk! doni na Tabor, k jer bo tekom noči položeno na katufulk. Jutri bo občinstvu omogočen dostop. Pogreb bo v Ljubljani v nedeljo dopoldne iz Tabora nu glavni kolodvor, od koder prepeljejo krsto v Bohinjsko Bistrico. Tam se bo
vršil pogreb ob 4 popoldne.
*
Ljubljanski župan dr. Dirlko Puc prosi vse hišne posestnike, da ob pogrebu loiictii Mh-I e j a izobesijo črne /ustave, kakor l>o lo storila tudi mestna občina ljubljanska.
Slovenski učitelji zborujejo
(Uvod glej nu strani!)
Novo mesto, 18. juliju. Pokrajinska skupščina slovenskega učitelj-stva, ki se tu vrši, je preračunana nu tri dni. Danes je na dnevnem redu soju širšega sosvetu. Jutri, 19. juliju, je delegacijsko zborovanje in zadnji (lun 1h> poleg pedagoškega predavanja iu poročil odsekov zanimiva tudi dc-bntu o tujnikoveni in blagaj nikovcni poročilu.
Člurii ožjega sosveta so prišli v Novo mesto že prvi dan /. jutranjim vlukoin. Državne zastave v ihrajo že danes raz mnogih hiš. Dopol. dne po 10 se jc vršila seja ožjega sosveta, ki sc jc i glavnem pečala /. imeni kandidatov za odseke. S popoldanskim vlakom jc prišlo v Novo mesto mnogo članov širšega sosveta in delegacij s ka skupščina.
Ob 17. uri je zboroval širši sosvet. Člani tega so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in člani ožjega sosveta, skupaj 47 članov,' Pov erjenik Andre j š k u I j jc najprej Ugotovil, da jc navzočih 15 članov ožjega sosveta in 28 odposlancev pokrajinskih učiteljskih društev, torej 41 članov. Nato jc podul smernice glavnih volitev in delovanje odsekov. Po ožjem sosvetu predlagani kundidatje so bili / nekaterimi spremembami in dopolnitvami soglasno odobreni. Odseki, ki bodo jutri zjutraj pričeli delo, so sledeči: Verilikacijski, gospodarski, šolsko-upru.viii odsek, odsek zu stanovski tisk, odsek /a mladinski tisk, odsek za kmetijsko, obrtniško, trgovsko in gospodinjsko šolstvo, odsek /a narodno izobraževanje, ydsek zu obmejno šolstvo iti pevski odsek.
Strašen tajtun
London, 18. julija, as. Kakor javlja »Exhunge Telegraph« iz Tokia, je divjal danes na otoku Kiušiu strašen tajfun, kakršnega že ;.ii bilo desret let. Napravil je ogromno škodo. Vse zveze z otokom so prekinjene in se boje, da je število smrtnih žrtev zelo veliko. Tajfun se ie potem obrnil proti Koreji, kjer so poplave napravile ogromno škodo.
Zopet potres v Birmi
Pariz, 18 julija. AA. Listi poročajo iz Ran-goona, da je močan potres v pokrajini Taravandi na Birmanskem povzročil veliko škodo. Pokrajina se razprostira kakih 60 milj severno od Rangoona. Mnogo hiš je bilo porušenih. Oblastva sodijo, da bo število človeških žrlav omejeno.
Nemški parnik v plamenih
I.nndnn, 18. julija. A A Angleški parnik Rnn-gitata« je brezžično brzojavil, da jc rešil potnike in posadko nemškega parnika vWargis', ki je v plamenih in ki bo vsak hip postal žrfev valov sredi Atlantskega oceana.
Misijonski paviljon na francoski kol razstavi
Pariš, 18. jul. b. Z velikim zadoščenjem sc je sprejela v vseh krogih brez razlike svetovnega na-ziranja vest, da je francoska vlada oficijelno naprosila cerkvene oblasti, da postavijo na terenu kolonija-ine razstave leta 1930 tudi svoj paviljon za katoliške misijone. Tudi najbolj zagrizeni svobo-domisleci morajo priznati, da se mora Francija danes v prvi vrsti zahvaliti svojim katoliškim misijonarjem, da sloji prebivalstvo francoskega koloni-jalnega imperija na tako visoki kulturni stopnji.
Predsedstvo misijonskega paviljona je prevzel admiral Lacaze, predsedstvo cele razstave pa vodi maršal Liautev, oba skozi in skozi katoliška moža.
Paviljon misijonov bo brez dvoma na celi razstavi najbolj privlačna in tndi najbolj instruk-tivna točka za one, ki b! sc radi spoznali z zgodovino francoskih kolonij.
PROPAGANDNI DAMSK1 LAHKO ATLETSKI MITING.
Duiies priredi Ilirija nn svojem igrišču ženski juniofski lahkontlctski miting. Bo to po večletnem presledku prvi nastop ženskihJaliko-utlctinj. Zanimiva prireditev sc bo vrsiln ob 5 pojioldiie. Ker so nekatere mlade moči v dolm formi, niso izkliučeni dobri cclo rekordni rezultati«
Pri 86 letnem biseromašniku Edvardu Janzeku
Posvečen 19. julija 1868
Rimske Toplice! Na postaji živahno hrvatsko pozdravljanje. Rimske so že od nekdaj izlet išče in shajališče Hrvatov. Od lične postaje krenem na desno po zložni poti med železnico in Savinjo prek novega mosta, ki sta mu voda in led odnesla že tri prednike. Kmalu sem v vasi z ljubko cerkvijo. Sv. Marjeta na pročelju šteje obiskovalce cerkve
in mimo drveče avtomobile. Cesta je namreč bano-vinska prvega reda, ki veže Radeče s Celjem. Ob župnišču stopim navkreber proti idilni vili s stolpičem, lasti in bivališču biseromašnika Edvarda, bi že 62 let služi altarju. Črni pes na verigi se besno lajajoč zaganja proti meni. Hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! Ubogam.
Njegov dom
Stopim v ozko vežo. Na levi police s knjigami otaršega datuma, tudi s hebrejskim, arabskim in »taroslovenskim sv. pismom. Na desni slike iz Lur-da in Rima ter vrata. Preden potrkam, mi jih odpre g. Edvard, visok, nič sključen, ki mu iz oči ne gleda 68 let, le beli lasje izdajajo starost. Prva sobica je aprejemnica, v enem kotu razširjena v polkrožni ■prostor z altarčkom za maševanje. Ob nedeljah in praznikih pa gospod še opravlja kaplansko službo v župnijski cerkvi, to je, ima pozno pridigo in mašo. Za altarčkom je prislonjena palica, ki mu jo je laškodekanijska duhovščina poklonila za jubilej. V drugi sobici pa ima biserni gospod svoj »kvartir«, na mizi in v stekleni omari polno knjig.
S šaljivim, včasih sarkastičnim starčkom se spustiva v pogovor. To in ono iz njegovega kulturnega življenja mi je bilo že znano. Morda bo zanimalo še koga.
Rojen je bil 16. februarja 1844 v Podgorju pri Slovenjgradcu. Oče Janez je bil učitelj. Prej je uči-teljeval v Vuhredu in bil dober znanec s tedanjim vuzeniškim dekanom Slomškom. Od njega je prejel pohvalo, da med učitelji ume slovenščino najbolje. Prepisaval je Slomškove rokopise za tisk. Kot višje-iolski oglednik mu je potem Slomšek ponudft na Izbiro tri bolja mesta: Griže, Teharje, Trbovlje. Odločil se je za Trbovlje. Tu je hodil Edvard v šolo, ki je bila takrat za vso trboveljsko župnijo enoraz-redna. Danes imajo Trbovlje 70 razredov. Tu ga je Slomšek birmal. Tu je prejel prvo sv. obhajilo; svečo hrani še zdaj za spomin.
Iz dijaških let
Gimnazijo jo Janžek obiskoval 6 razredov v Celju. Imel je nekaj let stanovanje in hrano pri gnanem rodoljubu in dijaškem dobrotniku opatu Vod useku. K temu svojemu rojaku in prijatelju se }e Slomšek v januarju 1861 pripeljal obhajat svoj god. Janžek mu je zložil za god pesem z akrostiho-nom Anton Martin Slomšek. Pesem je škof prebral glasno pri mizi ter pohvalil pesnika. Kot četrtošolec je že imel Janžek naročene »Novicec. Strogi profesor slovenščine dr. Jožef Ulaga mu je zapisal v spričevalo najboljši red z izredno pohvalo. 1862 je bila v Celju ustanovljena Čitalnica. Edvard se je peljal na kolodvor sprejet goste Bleiweisa, Tomana, Kapusa i. dr. ter jih spremil v opatijo. Na popoldanski otvoritvi je poslušal, kako je dr. Kočevar z veselim srcem pozdravil sosede in prijatelje iz Kranjskega. Valentin Oražen je med zabavo in splošno željo zapel svojo: Kje so moje rožice.
V Celju so dijaki pisali »Mravljico*. Ker se je Janžeku zdela premalo slovenska, zato so po njegovi iniciativi začeli .pisati »Vrtec domačih cvetlice s samo izvirnimi proizvodi. Vrtec je cvetel le eno leto, pisal ga je Jakob Krušič, pozneje župnik pri Sv. Andražu nad Polzelo. Spor med radikalnimi, za delo vnetimi »Vrtnarji« in samo živio-slovenskimi dijaki »Mravljičarjic je poravnal znani dr. Kočevar v čitalnici.
Zadnja dva gimnazijska razreda je Edvard radi bolehnosti po nasvetu istega dr. Kočevarja izvršil v Mariboru. Tu je Janžičevemu »Glasniku« in »Cvetju« pridobival naročnike ter pobiral naročnino, tudi marsikateri goldinar plačal iz svojega za druge. Dobil je gimnazijsko nagrado iz Schillerjeve ustanove za najboljšo slovensko pesem, ki ji je bil naslov Nevihta. L. 1864 je Zadravski (Ivan Vrban) pripravil almanah Lado.1 Komaj je bila prva pola tiskana, je Zadravski in Vuhred umrl, pred smrtjo pa naprosil Janžeka, da je prevzel nadaljnjo korekturo in potem almanah razpečal.
Ko je bil Edvard v osmi šoli, so se dijaki pripravljali za majski izlet. Ker so bili med 28 dijaki trije Nemci, je večina sprejela sklep, da bodo na Izletu peli slovenske in nemške pesmi. Štirje Slovenci, Janžek, Glaser, Miglič in še eden, ki eo s svojim predlogom za samo slovenske pesmi propadli, «ato niso hoteli na izlet.
Pri maturi 1. 1865 je imel Janžek profesorje Majcigerja, Pleteršnika, za grščino Guntscherja, ki je govoril nemščino v konjunktivih, in mu je zato Edvard zložil pesem istotako v tej obliki, i. dr. Vsa spričevala ima Janžek še spravljena za spomin. Ve še tudi, da je profesor Konvalina, rodom Čeh, poučeval prosti predmet češčino.'
Nato se je Edvard odločil za mariborsko bogoslovje, kjer je živel in vladal Slomškov verni in narodni duh. Tu je bil Janžek vnet sotrudnik »Lipice*. Poslal je večkrat kako nabožno pesem Gerbiču v Prago, da jo je uglasbil. V »Vencu« jih najdeš. Dijaki pa so radi peli zlasti njegovega »Slavčka«, ki ga jer harmonizral Gregor Tribnik.
1 GI časopis za zgodovino in narodopisje 1929 •tr. 109 nšl.
» L. e. str. m
V	dušnem pastirstvu
Po tretjem letu je bil Edvard ordiniran ter pel novo mašo v Trbovljah. Po dovršenem četrtem letniku je bil nameščen 6 let kot kaplan na Vidmu. Spominja se, kako ga je neki krški kapucin povabil na veliki petek na obed, češ, sam gospod gvardian bo kuhal ta dan. Edvard je bil radoveden, kako in kaj. Ko pa je opoldne prišel v samostan, so mu povedali, da na veliki petek kapucini nimajo obeda. Kaznovana radovednost.
Z Vidma je šel Janžek za kaplana v Podsredo, zopet 6 let, bil potem nekaj mesecev provizor v Zagorju, 1882—1892 pa župnik v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Tu se je lotil velikega dela. Na četrt ure oddaljenem hribu Korenišniku je zgradil podružnico lurški madoni, prvo v bivši Avstriji, sploh prvo izven Francije. Cerkev vidiš z železnice. V dveh letih je bila zgotovljena in z vsem preskrbljena. V zahvalo je romal Edvard 1. 1886 v Lurd, kjer mu je superior bazilike podaril kamenček iz masa-bielske votline, ki je priložen svetinjam v altarski menzi.
L. 1898 je g. Janžek bil v Rimu. Spominja se, kako je v cerkvi sv. Petra »delal red«. V zakristiji je bilo več duhovnikov Francozov, ki so vsi želeli maševati. V6ak je dobil številko, kdaj pride z mašo na vrsto. Tudi g. Edvard je imel številko 18. Opazil pa je, kako delajo Francozi. Ko se je kateri oblekel, je dal številko tovarišu, namesto da bi jo odložil. In tako so maševale samo nižje številke. Tedaj pa je Edvarda zgrabila sveta jeza. Omnia honeste et secundum ordinem fiant, je ponovil sv. Pavla, in jemal številke iz rok k altarjem odhajajočim. Ko je tako »upostavil red«, ga je neki gospod spoštljivo vprašal, če je Nemec. »Slovenec sem iz štajerske«, je odvrnil Janžek. A ste gotovo tu pri sv. Petru na-meščemi, nadaljuje radovednež. »Nisem, sem romar kakor Vi. Temu prizoru se je muzal zlasti kanonik dr. Križanič, ki je tam molil brevir.
Iz Rima se je peljal Janžek v Napelj, da pogleda od blizu Vezuv. V neki napoljski cerkvi je maševal. Skoraj prestrašil se je, ko je zagledal v zakristiji kakor malega leva velikega mačka. Čemu pa imate to zverino tu, je vprašal. Zaradi miši in podgan, so mu povedali; drugače nam vse oglodajo in še nas preženejo iz cerkve.
1892—95 je bil g. Edvard župnik v Sevnici ob Savi. Nekoč se je peljal z bolno roko v Worishofen k slovečemu Kneippu. Ko je šel po dovršenem zdravljenju k njemu po račun, je pred njim stopila pred Kneippa neka dama. Pcmudij ji je sedež. Ona pa je hotela povedati, da je nekaj več kot drugi. Bin Reichsgrafin itd. Kneipp pa hitro s poklonom: A so, dann nelimen Sie gleich zwei Stiihle! (A tako, tedaj pa sedite kar na dva stola!)
V Smarjeti
L. 1896 se je g. Janžek vrnil v šmarjeto in tu župnikoval do 1913. Lotil se je novega dela. Farno cerkev je razširil ter ji oskrbel nov kamenit altar, tlak, slikana okna, fresko slikarije. Kakor pri podružnici lurške, je delal tudi tu vse v lastni režiji, j vse izprosil, skomandiral ln plačal sam.
Svoji ljubljeni lurški podružnici je preskrb-:! ! dragocen kelih, srebrn, v ognju pozlačen, ki ga je : podaril, kot kaže napis, dunajski nadškofijski kapi-ielj Leonu XIII. za zlato sv. mašo. Razen lceliha I je dobil iz Rima umetniški beli mašni plašč in celo mašno opravo.
Če bisernega gospoda obiščeš, ti rad pokaže sliko Pija X., pod njo pa papeževe lastnoročno pisane besede: Deus repleat Te omni benedietione! Pius PP X.
V pokoju — delaven kaplan
Po 45 letnem pastirovanju je g. Janžek 1. 1913 šel v pokoj. Preselil se je iz župnišča v svojo vilo. Faranom je obljubil, če mu jo pomagajo zgraditi, bodo imeli kapelana ter ob Gospodovih dneh dvojno božjo službo. Zupljani so mu res pomagali, da ima na stare dni vsaj stanovanje, on pa tudi vrši svojo obljubo že 17 let, sam je kaplan. A pokoja mu prirojena delavnost ne privošči. Ker je vojna vzMa zvonove, je s pomočjo ključavničarja Gaberška prosil in nabiral, dokler nista obe cerkvi dobili novih. L. 1918 je obhajal 501etnico, 1928 pa 601etnico maš-ništva. Vseh oči so bile rosne, ko je mirno in krepko zapel Gloria. Pridigar pa je prebral laskavo pismo prevzvišenega lavantinskega knezoškofa z zahvalo za požrtvovalno in bogato dušnopastirsko delo, ki ga je jubilant izvršil, zlasti kot 28 letni župnik v Sv. Marjeti.
G. Edvard je takrat razdelil podobice s pomenljivimi napisi svojim bivšim faranom:
V	srce sem Vam vero vsadil, o nikar je ne zgubite! Vam zapovedi oznanjal,
o nikar jih ne kršite! Vaše zakone sem sklepal, o le zvesti si bodite! Vaše otroke zmer sem ljubil, o za nebo jih vzgojite! Vašim rajnim grob sem kropil, o da jih ne pozabile! Kazal pot Vam v sveti raj sem, o nikar ga ne zgrešite!
Če bisernega vprašaš, kako je mogel on, v mladih letih bolehav, doseči tako starost, ti odgovori, da so mu vedno šle iz srca besede v brevirju:
»Divitias et paupertatem ne dederis mibi, sed tantum vietui meo tribue necessaria.« Denarja je videl veliko, a v njegovi roki se ni imel časa ogreti. Vse za božjo čast in v prid dušam. Podedovana krepka narava, zmerno življenje, vsakdanji izpre-hod, čuvanje pred prehladom in nahodom, zaupanje zdravnikom, to ga drži, kajpada tudi pomoč odzgoraj.
In tako mu tudi mi želimo z besedami belgraj-skega nuncija, ki je jubilantu poelal na biserni dan genljivo čestitko: Valeas in Christo et vivas semper cum Christo et pro Christo!
Naglo so minile ure. Z viržinko v ustih me je jubilant, spremil iz vile. »Pa nikomur ne povejte, kar sva se menila,« je naročil. Da ne prekršim naročila, sem to napisal.	J. L.
II. kongres slov• hat. akad. mladine
od 23. do 27. julija
UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI
If
ZACHERUN
gA
NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES
Sreda, 23, julija: Prihod inozemskih gostov. — Ob * 2,° intimen pozdravni večer, priredi SDZ. Četrtek, 24. julija: Ob 8 sv. maša s skupnim sv. obhajilom. — Po maši zajtrk. — Ob 10 svečana otvoritvena seja s pozdravi delegacij. Referat: »Slovani v univerzalni kulturi«, govori g. dr. Rimarič-Volinski (Rusija, emigrant). — Kosilo. — Ob 15 zborovanje: L Slovenstvo v sodobni kulturi, a) Kulturno stanje sodobnega slovanstva, prvi referent g. prof. dr. Ma-courek (ČSR), drugi referent g. Pavao Buto-rac (Hrvatska), koreferent g. J. B. Šedivy (Slovenija), b) Etične in kulturne vrednote slovanstva, referent g. Franc Terseglav (Slovenija), koreferent g. dr. France Štele (Slovenija). — Ob 20 počastitveni večer odličnim gostom in zastopnikom delegacij. Petek, 25. julija: 6.30 Zajtrk. — 7.30 Odhod z vlakom v Stično. — 9.30 Koralna sv. maša v samostanski cerkvi. — 11.30 Zborovanje: II. Slovani v Cerkvi, a) Cirilmetodijska ideja in katoliška akcija, prvi referent g. prelat dr. Franc Grivec (Slovenija), drugi referent g. Peter Issaiv, koreferent g. M. Czubatyi (oba (Poljska, Ukrajina), b) Perspektive slovanskega katoličanstva v bodočnosti, referent g. ing. Julo Stano (Slovaška), koreferent g. dr. Jan Wislinski (Poljska). — Kosilo. — c) Slovansko katoličanstvo in liturgično gibanje, referent g. dr. Janko Kalaj (Hrvatska), koreferent g. Jerzy Siwecki (Poljska). — Ob 21 prihod v Ljubljano. Sobota, 26. julija: Ob 8 sv. maša, nato zajtrk. — Ob 9 zborovanje: a) Vloga izobraženstva v slovanskem katoličanstvu, referent g. P. Wla-dislaw Lewandowicz (Poljska), koreferent g. dr. Lovro Sušnik (Slovenija), b) Vloga katoliških organizacij med akademskim dijaštvom, referent g. Stanislaw Orlikovvski (Poljska), koreferent g. Niko Kuret (Slovenija). — Kosilo. — Ob 14 razgovor o organizaciji. — Ob 18 svečana zaključna seja. — Večerja. — Ob 20 Prijateljski večer, priredi Slovensko katoliško akademsko starešinstvo. Nedelja, 27. julija: Izlet na Bled.
Na kongres so se prijavili doslej že številni odlični gostje, med njimi Dr. Frank Wollman, profesor primerjalnih slovanskih književnosti
f Anion Kristan
Sinoči ob 10 je po dvotedenski hudi bolezni končal svoje zemsko življenje Anton Kristan, znan voditelj delavskega marksizma, pobudnik in po-speševatelj delavskega zadružništva ter nekaj časa vpliven politik v državi, v kateri je v prvih letih zavzemal v dveh kabinetih portfel ministra za šume.
Bolehal je že delj časa. Začetkom tega meseca je bil v Šmarjeških toplicah pri Novem mestu, od koder se je vrnil 6. t. m. v Ljubljano domov, ponoči pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Pred tremi dnevi se je pridružila še pljučnica in je sinoči po dolgih neprespanih dneh silnega trpljenja umrl ob 10 zvečer.
Pokojnik je bil rojen 31. januarja 1881 v Ljubljani. Tu je študiral gimnazijo, trgovsko akademijo je študiral v Brnu in Pragi. Kot mladenič je dospel v Idrijo, kjer je takoj začel delati v socialističnem gibanju in osnoval Občno konzumno društvo, prvo delavsko zadrugo, s čemer je brez dvoma pokazal na najmočnejšo podlago delavskega strokovnega pokreta sploh. Seveda mu je bilo delavsko zadružništvo obenem sredstvo za širjenje marksističnega nazora, ki mu je bil nezmoten kredo, čeprav je radi svoje praktične usmerjenosti prišel zlasti v poznejšem življenju z ideologi brezkompromisnega marksizma večkrat zelo navzkriž. V Idriji je tudi urejeval »Naprej« in se tudi pozneje veliko prizadeval za izdajanje socialističnega tiska in literature.
Ko se je leta 1909. vršila znana in važna tivolska konferenca stranke, jc tamkaj predložil Kristan z Etbinom Kristanom ter dr. Turno znano pomembno resolucijo o narodnostnem vprašanju Jugoslovanov, ko so se socialisti južnih slovanskih narodov izrekli za zedinjenje v eno državo, v republiko.
Med vojno je vodil Vojno zvezo kranjskih konzumnih društev, ki je preskrbovala prebivalstvo t. živežem in je v tem oziru veliko ljudem pomagal in dobrega storil.
Ko se je izvršil prevrat, je bil od stranke imenovan za poverjenika za socialno skrb pri narodni vladi v Ljubljani. Kesneje je bil poverjenik za javna dela. Imenovan je bU tudi v zagrebško Narodno veče. Ko se je sestal parlament, je bil imenovan za poslanca kot zastopnik socialistov, ter je bil imenovan tudi za ministra za šume in rude. Ko se je sestal parlament izvoljenih poslancev, je bil Kristan izvoljeni poslanec socialno demokratske stranke. Ko je bil 1. 1921 imenovan za glavnega direktorja državnega posestva Belje, je odložil mandat poslanca. Na Belju je ostal do marca 1923 in ga dobro uredil. Potem se jc vrnil v Ljubljano, kjer je že poprej osnoval Zadružno banko, kot matico marksističnih delavskih zadrug. Tej banki je predsedoval ves čas do smrti.
S smrtjo Aniona Kristana, ki je bi! marljiv in nezlomljivo vztrajen mož ter praktik prvega reda, je nastala v vrstah marksističnega delavskega pokreta, zlasti kar tiče zadružništvo, brez dvoma velika, komaj izpolnjiva vrzel. Zlasti kot iz-
na Masarykovi univerzi v Bratislavi, član I.imI-bora slovanskega instituta in njegov oficijelni delegat na kongresu, dalje Dr. Valerij Vilinskj-, svetovni učenjak in delavec za versko zedinjenje, Stanislav Orlikovvski, bivši predsednik Pux Romanae, Miclial Sobnnski, I. podpredsednik Pax Romanae. Od Hrvatov so sc doslej prijavili sledeči gg.: prof. dr. K. R. Volinsky, profesor Pavao Butorae, dr. Janko Kalaj in <lr. Oberški. Kongresa se bo nadalje udeležil tudi ravnatelj deškega semenišča v Mariboru dr. Josip Mirt.
Udeležence še enkrat opozarjamo nu odlok ministrstva železnic z dne II. juliju 1950, štev. 13.095, s katerim je dovoljena polovična vožnja ki velja od 20. do 30. juliju. Oskrbile si na odhod ni [»staji moker ži^! Izkaznico za polovično vožnjo dobite v Ljubljani, Pripravljalni odbor za II. kongres slovanske katoliške mladine, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani sprejema še nadaljnje prijave. Številka telefona 28-58.
Stroški za akademike znašajo za vse dni kongresa 50 Din. za vse druge 5CH) Din (prenočišče in hrana v hotelu).
Udeleženci naj pridejo v Ljubljano v sredo 23. julija s popoldanskimi vlaki in na j se /.glase v pripravljalni pisarni v Akademskem domu!
Akademikom in abiiurijentom
Zadnji dnevi pred našim zborovanjem in tečajem potekajo. Udeležence opozarjamo na polovično vožnjo, ki velja na vseh državnih železnicah od 20. do 30. julija. Oskrbite si na odhodni postaji moker žig! Prenočišče jc za vse udeležence preskrbljeno in zu vse brezplačno. Hrana od 2t. do 27. julija stane 5« Din. Udeleženci naj sc takoj po prihodu vlaka javijo v Akademskem domu, Miklošičeva ccsta 5, du dobijo nadaljnje informacije. Ker jc spored našega zborovanja in tečaja za slehernega akademika in abiturijenttt ter zn našo življenje nadvse aktualen, pozivamo tovariše iz vseh naših akademskih društev, bogoslovce ter abitu-rijente, da se ga udeležijo polnoštevilno!
Za Akademsko zvezo: Potokar Mirko, predsednik. Boje Vilko, tajnik.
Evharistični kongres
v Zagreba
Centralni odbor je podaljšal rok za priglasitve: verniki ljubljanske škofije naj sc prijavijo potom župnega urada.
Izkaznica (legitimacija) stane 10 Din ter daje pravico do polovične vožnje na železnici.
Duhovniki, ki žele maševati v Zagrebu, naj pošljejo posebno prijavo na centralni odbor, ki jim bo določil cerkev, v kateri lahko darujejo sveto mašo.
Udeleženci, ki žele prisostvovati vsem prireditvam evharističnega kongresa (kar toplo priporočamo zlasti bolj premožnim osebam) in reflekti-rajo na stanovanje, naj se obrnejo potom župnega urada najpozneje do 25. julija na »Srcdišnji odbor za Euharistijski kongres u Zagrebu, Kaptol 27« Za odgovor priložite znamko: svoje ime in svo; naslov napišite natančnol
Sv. spoved naj vsi opravijo prej doma, ker bo v Zagrebu velik naval.
Ljubljanski ikoiijski odbor.
Slovenski učitelji
zborujejo
Novo mesto, 18. julija.
Slovenski učitelji osiroma njih odposlanci, združeni v UJU, so si izbrali letos dolenjsko metropolo, prijazno Novo mesto, za kraj, kjer naj se vrši deseta pokrajinska skupščina.
Marsikatera učiteljska stanovska zadeva še ni rešena, kot bi morala biti. Šolski zakon je sicer tu in je stopil v veljavo, ni pa še pravilnika, ki naj pojasni toliko in toliko važnih vprašanj.
Ne moremo si misliti zdravega, svežega društva brez opozicije, zato so tudi v UJU mnenja včasih deljena, kar jc veselo znamenje, da organi-zacija združenega učiteljstva živi, krepko živi ii dela. Tudi uspehi ne bodo izostali.
.Slovenski učitelji zborujejo v Novem meslu tam ob Krki tihi in mirni, a tudi silni...
Nekaj statistike
Iz tiskanega poročila strokovnega tajništva posnemamo:
UJU, poverjeništvo Ljubljana šteje sedaj 3i) okrajnih učiteljskih društev, ki imajo 2896 članov Izstopilo jc v tom letu celjsko društvo z 157 člani, vendar jc članski prirastek 19.
Učiteljska društva so imela v minulem poslovnem letu 153 zborovanj s 151 predavanji.
Vsega osnovnošolskega učiteljstva na teritoriju poverjeništva je 3486, včlanjenih pa je le 56C učiteljev in učiteljic, kar gotovo ni prav. Ali naj se samo eni trudijo in pehajo, drugi pa naj bi samo sadove uživali in kvečjemu še — zabavljali!
Krepko so delovali poleg ožjega in širšega sosveta v okrilju poverjeništva sledeči odseki: šolskoupravni, nadaljevalnošolski kmetijskonadaljc-valni, obrtno- in trgovskošolski, odsek za dekliško, krožke, gospodarski, obmejni šolski in osrednji izobraževalni odsek.
Zelo se je trudilo poverjeništvo za gmotno slanje učiteljstva: je posredovalo pri ministrstvih, pošiljalo spomenice, delalo za izboljšanje stanja potom pravilnika in polom uradniškega zakona, ki je na dnevnem redu. Čo ni uspelo povsem iii v vsem, je krivda drugod.
Nadaljnje poročilo na i. strani,
najdljivega inicijatorja ga bodo njegovi tovanfti, pa ludi naše gospodarsko življenje pogrešalo.
V verskem oziru je bil rajni velik nasprotnik krščanskega svetovnega nazora, marksist stare šole in neizprosen dogmatik zgodovinskega mate-rializma, ki ga je popularno utemljeval v neštetih člankih. Kar pa je dobrega storil za delavski stan pa za gospodarski napredek, to naj mu Bog, kojega usmiljenje je neskončno, iz neizčrpne svoje ljubezni do zmoti podvrženega človeka bogato poplača, če je tako Njegova sveta volj«.
Oiaj pravite ?
Siul si a podeželskih deklet je pohitelo k izrini Kamniške Bistrice. To je bil skupen izlet tenskih odsekov kamniškega okraja, h razgovora z njimi je bilo razvidno, tla so ne dneca jako veselile - saj premnoge izmed njih so preti uživale lepoto planinskega sveta — tako od blizu.
Ko se je liipno razgrnila pred njimi rajska bistriška rarninica, je iz njih duš privrela notranjost. Zapel «o zvonko in planinsko »Nu planincah 'ušlno bili .
Ta zdrava slovenska dekleta, polna smehu in poštenega veselja, dekleta, ki gledajo v inteligenci predstavitelje vsakočasne kulture, ta dekletu pu so v Kamniški Bistrici spoznala ogabno gnilobo »inteligentne (etvorice . Pomislile! Sredi ravninice
—	ne pri rodi. tam bi jim nihče ne zameril — so igrali dve gospodični in dva gospodiča- tenis v
—	do skrajnosti morali nasprotnih kopalnih oblekah! In kako predrzen, hirajoč jc bil njih nastop! Ko je bitu r kapelici sv. daritev, so oni igrali! Dekletu so bila začudena do skrajnosti. Niso moglu molčali in nekaj pikrih besed je padlo na igralce.
Prosim! Kje je pri takih ljudeh še kaj smislu ta moralot Kje je dekliški ponos, niludeniškn samozavestf Ni ga, resnično, nili trohice ga ui več v teli ljudeh!
Kje ji oblasti1 Saj bi vendar ona morala nastopali proti takemu javnemu ogrožanju morale! Kaj govorijo solidno misleči tujci, ki c tolikem številu posečnjo našo lepo Bishico?
Tak ali podoben shiraj bomo drugič kratko in sirarno zaključiti za lo imamo zagotovila! Nismo še vsi lako pri tleli, kakor hi inteligenčna lelvorica !
Osebne vesti
—: V višjo skup'no je napredoval Branko
Kovačič, uradnik državne hipotekarne banke v Splitu
Poročil so je v Vavti vasi Franc Kren, sin posestnika, obč. odbornika in cerkvenega ključarja. z Marijo Vej. Častitamo!
Novi grobovi
+ V Vavti vasi je umrla g. Marija Forluna roj. Dular. Lani maja meseca se je poročila, n sedaj že počiva v hladnem »robu. Mlado življenje je uničila jetika. Svetila ji večna luč!
Maia kronika
ic iN j. Vel. kraljica Marija ie blagovolila
sprejet i pokroviteljstvo nad mednarodnimi veslaškimi tekmami, ki jih priredi športni klub II. in 20. juliju nu ble jskem jezeru. Ker žal ne more osebno prisostvovati tekmam, se bo udeležil tekem kot odposlanec N j. Vid. kraljice [«>-veljnik dravske divizi.jske oblasti, divizijski general g. Sava 1 ripkovir.
ir Na obisku v domovini. V domovino na obisk je s svojo družino dospel iz Newycrka gospod Ivan Volek. upravitelj potniškega prometa tretjega razreda za Združene države in Kanado, ilobroznane francoske parobrodne družbe Frenrli l.ine . ene -.lajstarejših družb, ki poseduje okrog 100 ladij in vrši redni potniški promet ocl Havre v Kanado in Nevvork. (i. Volek je prvi in edini Slovenec, ki ima tako važno mesto pri prekooceanslcih družbah v Nevvvorku. Zastopnik te družbe v Ljubljani je g. Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35.
* V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 14 od 18. julija t. 1. e objavljen Zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in ^srečk Srbskega Rdečega križa na obroke«, dalje »Zakon o prevozu monopolovanih predmetov skozi Jugoslavijo«, Uredba o javnem nadzorstvu nad predmeti za občo uporabo«, Pravilnik o pristojbinah ia kontrolo zdravil biološkega izvora«, -»Pravilnik o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov«, Izpremembe in dopolnitve v pravil-liku o zobozdravnikih in zobotehnikih«, »Izpre-memba in dopolnitev v navodilih o pristojnosti za posle resora ministrstva za trgovino in indu-
* Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi,
I eni v ost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josei«-grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josei« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
in toča na Gorenjskem
Kranj, 18. julija. Nekoliko čez tričetrt na 6 je privihral nad Kranj strašen vihar s točo in dežjem, ki je povzročil ogromno škodo. Tako je odnesel novo pokrito streho cerkve na Pungertu m jo vrgel na rob Kokre. Nadalje je velika škoda vsepovsod. Šipe so skoro po vsem mestu vse pobite,
strehe večinoma odkrite, tako {e farna cerkev skoro do polovice odkrita. Ob hišah leže celi kupi opeke. Skoro vsi kozolci v okolici so podrti in veliko število dreves je izruvanih. Poljem in nasadom je seveda vihar prizadel ogromno škode.
strijo z dne 4. decembra t. 1., I. br. 36.413-0« in -Naredba o dopolnitvi II. dela nevarnostne tabele.«.
•k V Službenih novinnh š(. I"9 je objavljen Zakon o izmenjavuli in dopolnitvah zakona o državnem prometnem osebju«, dalje Zakon o izpremeinbah iu dopolnitvah zakona o poštno-hrunilniškcm, čekovnem iu virmanskem prometu«, >L)ooolnitve pravilnika o sestavitvi in delokrogu bunskegu sanitetnega sveta« in »Navodilu zu izvršitev organizacije finančne kontrole
ir Razpust podružnice. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani objavlja, du je razpustilo svojo podružnico v Mariboru, ker ni upoštevala društvenih pravil.
it Ra/id društva. Bivše Društvo državnih upokojencev in upokojenk-: v Mariboru se jo po sklepu občnega zboru z dne 23. maja 1950 razšlo.
ir Razpisane službe. OUZD v Zagrebu razpisuje službo pomožnega zdravnika v srnin toriju zn pljučne bolezni na Brestovcu. Prošnje ie vložiti do 9. avgusta. Dalje razpisuje OUZD v Zagrebu eno mesto pravnega referentu kategorije \ položaju 6 in eno mesto lekarniškega referenta v pogodbenem svojstvu s prejemki uradniku kategorije A položaja 5. Prošnje je vložiti do 9. avgusta. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 16 sodniških mest in sicer 2 mesti pri prvostopnem sodišču za belgrajsko okrožje in po I mesto pri prvostopnih sodiščih v Vuljevu, Gornjem Milanov cu. Jugodinu, kru-gujevcu, Kruševcu, Negotinu, Požurevcu. Sme-dcro.vski Pulunki, Smcderevu, Užicah, čačku, šabcu, \raiifielovcu in Ohridu. Prošnje jc vložiti do 5. avgusta.
it Naročen umor. Pred šiboniškini sodiščem sta se te dni zagovarjala 22 letni Sitne Nežič m njegov u 70 letna tašča Cveta Uremu rudi umoru tasta, oziroma možu. Mladenič je umor priznal, trdi! ini je, du jc bil pod suirestivuim uplivom tašče. Tudi obtoženka je priznala, du je res nagovarjala fanta, naj umori njenega moža, katerega du se je že naveličala. Ravnal je z njo baje zelo surovo. Razprava je trajala več dni, končno pu je sodišče sklenilo, do bodo obtoženca preiskali psihijutri, ker se zdi, tla jc nekoliko slubotimeh.
* Slovenska kuharica, spisala S. M. Kalin-šek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena lepo opremljeni knjigi 160 Din. — Knjiga nudi vsa navodila, ki jih mora vedeli dobra kuharica oziroma gospodinja. Obsega 1508 kuharskih receptov. Diči jo 193 barvastih slik. Dalje obsega j še nauk o serviranju, konserviranju in vkuhavanju i sadja in pripravi toplih in mrzlih pijač. Nobena slovenska hiša naj ne bo brez le. izvrstne knjige.
ir Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
Nesreča ne počiva
— Tri nesreče. Pretekli ponedeljek se je peljal Oven Martin iz Ljubljane proti domu. V ilrušici sreča avlobus, kateremu se previdno ogne, nasproti mu pa pride voznik, ki ga podere na tla in nesrečni kolesar pride pod voz, ki ga nekaj časa vleče za seboj. Odpeljali so ga z rešilnim avlom v bolnišnico, kjer se zdravi. — V sredo se je v kamnolomu, kjer lomijo kamen za tlakovanje banske ceste, utrgial kamen in padel na glavo delavcu Jožefu Keber, kj se je onesvestil in začel močno krvaveti. Zasilno so ga obvezali in odpeljali v bolnišnico, kjr je dobil prvo pomoč in se sam vrnil domov, kjer se zdravi. — Istega dne v mraku se je zelo naglo peljal na kolesu usnjar Černe Franc proti mostu blizu cerkve sv. Lenarta. Nasproti mu pride na kolesu otrok Galič Franc. Oba trčita skupaj, otrok odleti in odnese samo male praske, Černe strmoglavi na tla. kjer obleži ves okrvavljen nezavesten poleg razbitega kolesa. Poklicali so lele-fonično rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico.
Pridobivajte novih naročnikovi
Kaj je prav za prav Ml
Kri je tekočina, ki stalno kroži po arterijah in venah našega telesa. Skozi povečevalno steklo (mikroskop) vidimo, da sestoji kri iz neke brezbarvne tekočine (plazme), ki so v njej rdeča in bela krvna telesca. Odrasel človek ima okrog 4400 cm® krvi. površje vsakega krvnega telesca pa je zelo majhno in meri 0.000128 mm-'. Pravo razmerje je eno belo krvno telesce na 500—700 rdečih in je prav to razmerje silno važno, kot bomo videli pozneje.
Glavna naloga krvi je vsem delom telesa dovajati hrane, obenem pa z izmeno tvari preostale nepotrebne snovi vase vsrkavati in j.ih odvajati v za lo določena izločevala. Neprestani krvni obtok, ki se začne s prvim trenutkom življenja, izvršuje torej najvažnejšo nalogo telesnega prehranjevanja. Znano je dejstvo, da pride hrana v svoji zadnji pretvorbi v kri, ker daje kri hrano telesu, kol smo poudarjali.
Ponavljamo torej, da se pri po vsej pravici Imenuje življenjski sok in zato brez zdrave krvi ni zdravja. Iz tega jasno sledi, da so sokovi, ki jih kri sprejema, tem jnčji, čim bolj močna in rndllnn ie hrana, s tem pa je zopet telo bolje hranjeno in kri močnejša. Rdeča krvna lelesca niso le glavni sestavni, temveč tudi najvažnejši del krvi. Pravilno razmerje m«d rdečimi In belimi krvnimi telesci je
najzanesljivejši temelj zdrave krvi. Vsaka nepravilnost tega razmerja je ali posledica slabega hranjenja ali posledica raznih bolezni. Kri se neprenehoma gubi in obnavlja. Ce torej hrana, ki iz nje kri črpa sokove, potrebne za prehrano telesa in lastno obnavljanje, ni primerna, ali bolje rečeno, če ti sokovi ne vsebujejo onih sestavin, iz katerih se kri obnavlja, je povsem jasno, da bo |>ostato razmerje med rdečimi in belimi telesci. Ena najvažnejših tvari, ki v pretvorjeni obliki prihajajo v kri, je železo. Železo daje krvi inoč, ker zvišuje redno obnovo porabljenih rdečih krvnih telesc.
Medicina, ki je lo že davno ugotovila, in moderna lekarniška kemija sla rešili lo vprašanje: privajanja krvi toliko potrebnega železa. (Je ga hrana, ki vsebuje elezo v majhnih količinah, ne daje dovolj, ga je treba privajati krvi s sredstvom, ki drugim organom, zlasti prebavilom ne škodi, a vsebuje železo v koncentrirani obliki in zadostni količini.
Z eno besedo: primanjkujoče železo v krvi, nastalega zaradi slabe in neprimerne hrane ali zaradi raznih bolezni, nadomeščajo taka sredstva. Med najuspešnejšimi in najbolj znanimi je »Energin že-lcžno kiua vino, ki se dobiva' v vseh lekarnah, a ga proizvaja in po pošti razpošilja Laboralorii Alga , Sušak.
Ljubljana
© Nj. Vel. krnlj je odredil, da se udeleži pogreba zu pokojnini Antonom Malujei«, ki se je pri telovadnih tekmah v Luksemburgu smrfro ponesrečil, kot njegov odposlanec brigudni general g. l)ra"omir I opuv ič in da položi na grob pokojnika venec v kraljevem imenu.
© Glavno zborovanje Družbe sv. Vincen-cija Pavelskegn bo prihodnjo nedeljo 20. I. in. v Mari.ianišču. Zjutraj ob 7 bo sv. maša s kratko pridigo, popoldne istotam ob pol 4 litanije. Po litani-jah bo karitutivno zborovanje. Predaval bo dr. Alojzij Kuhar o krščanski dobrodelnosti v Franciji. Prosimo vse člane Vincencijevih konferenc, njih dobrotnike in prijatelje, da se zborovanja polno-številno udeleže. Vabijo pa se tudi iskreno članice in solrudnice Elizabetnih konferenc, kakor vse gospe in gospodične, ki jim je na srcu krščanska dobrodelnost. Pridite, da obnovimo duha velikega sv. Vincencija Pavolskega!
© Vse pevce ljubljanski h in okoliških pevskih društev poživljamo, naj se zanesljivo udeleže pogreba tragično umrlega Sokola Maleja Antona. Arhivarji naj prineso seboj note navadnih pogrebnih, čas pogreba bo naznanjen v dnevnikih in v avlah Glasbene Malice« ter »Ljubljanskega Zvona . — Uprava llubadove župe JPŽ.
© Vrnitev sokolskc vrste. Včeraj ob 9 zjutraj se je vrnila v Ljubljano sokolska tekmovalna vrsta, ki je nu tekmah mednarodne telovadne zveze v LuKsemburgu dosegla tretje meslo, njen član Josip Primožič du prvo mesto v tekmi posameznikov. Sprejem na kolodvoru jc bil popolnoma tih iu brez vsakih slavnostnih on«-., most i z ozirom na tragično smrt Antona Maleja, tekmovalcu jugoslovanske sokolske vrste. Na kolodvoru sta bila prisotna poleg višjih funkcionarjev Sokola tudi ban ing. Dušan Ser-nec in pravosodni minister dr. Srgkič, ki se je slučajno včeraj mudil v Ljubljani.
© Pokojninski zavod za nameščence nam oporoča, da se je oddaja težaških, zidarskih in žc-lezobetonskih del pri novogradnji na Dunajski cesti in ob Gaievi ulici začasno odložila, ker je z ozirom na izredno višino stavbe in s lein zvezano posebno konstrukcijo zgradbe potrebno, da se z natančnim fundiranjem terena doženejo terenske razmere in lako določi nučin fundiranja.
© Ljudska knjižnica Prosvetne zveze na Miklošičevi c. št. 5 bo danes radi čiščenja prostorov ves dan zaprta.
© Kolonisti ljubljanske mestne občine na Breznici odidejo iz Breznice dne 21. t. m. ob 14.41 in pridejo v Ljubljano ob 16.15. Dolžnost staršev je, da pridejo ponje na glavni kolodvor.
© Počitniška kolonija. II. tura Breznica Gorenjsko: Bremšak Ana, Tržaška 11; Židanik Olga, Švabičeva 15-18-. Kvas Julija, Zavetišče v Šiški; Fink Marija, Gestrinova 4; Franko Marija, Moste, Val. Vodnikova 13; Godcc Roza, Ižanska c, (baraka) 1-7; Golob Marija, Cesta dveh cesarjev 6; Gostiša Marjanca, Zelena jama, Val. Vod. 15: Ger-čar Jana, Barje; Gril Marica, Karlovška 9; Havli-ček Silva, Cesta v mestni log 5; Jesih Alojzija, Grabljevičeva 26; Jurčič Mira, Sv. Jakoba trg 6; Kopač Marija, Mencingerjeva VIII-4; Košiček Slavka, Krekov trg 2; Krageli Ida, Švabičeva 15; Kramar Milica, Glinška 15; Leban Ana, Verovškova 21; Lupine Marija, Galjevica 3; Mugerle Dragica, Poljanska cesta 50; Ogrizek Marica, Tržaška cesta št. 27; Ostanek Albina, Žabjek št. 6; Porenta Micika, Vidovdanska 1; Potočnik Fanči, Tesarska 3 (baraka); Povhe Vanja, Tržaška 24; Požar Vlad-ka, Poljanski nasip 10; Poženel Jožica, Ižanska 62; Premelč Vladislava, Aleksandrova 1; Purkat Danica, Dolenjska 28; Samsa Anica, Zvonarska 13; Simčič Milena, Aškerčeva (baraka); Sinlič Rafaela, Gosposvetska 2; Ščurek Antonija, Galjevica 22; Špeh, Gerbičeva 11-4; Šuštar, Beethovnova 4; Tom-kievič Hermina, Malgajeva ul. 15; Toplikar Anica, i Slomškova 16; Vidmar Jožica, Masarykova (baraka); Kladerotli Danica, Stari trg 17; Majdič Iva, Dalmatinova; Šušteršič Erika, Bohoričeva 18; Potočnik Draga, Karlovška 9; Kobilca Dušan, Cog-narjeva 4. — Odhod dne 22. t. m. ob 7.30 z glavnega kolodvora.
© Umrli so v Ljubljani v času od 12. do 18. t. m.: Jera Grčar, mestna uboga, 80 let, Japl^eva ul. 2; Janez Pušnik, klerik, 22 let, Rakovniška ul. 6; Henrik Ograjenšek, sin šivilje, 9 mesecev, Kamniška ul. 19; Cecilija Marinšek, žena stro-jarja, 43 let, Karlovška c. 6; Anton Žnidaršič, ključavničar, 60 let, Zaloška c. 13; S. Pija Terezija Grejan, usmiljenka, 61 let, Slomškova ul. 20.
—	V bolnišnici so v istem času umrli: Terezija Flis, žena dninarja, 67 let, Dobreša vas; Mari.a Viranl, hči pletilje, en mesec, Hrenova ul. 17; Frančiška Škedelj, kočarica, 37 let, Uršna sela 67; Ladislav Gorenc, sin posestnika, 9 let, Litija; Anton Rus, sin posestnika, 4 leta, Plešivica; Ivana Glasič, žena livarja, 32 let, Črna vas; Emilija Za-krajšek, služkinja, 25 let; Ivana Proklet, už.itka-rica, 70 let, Kamnik; Franc Mulaček, uradnik v p., 49 let.
© Pražakova ulica, še pred meseci tarča vseh ljubljanskih zabavljačev in sitnežev, dobiva z dneva v dan lepše, svežejše lice. Znano hišo, kjer se je več desetletij nahajalo skladišče in prodaja cunj ler starega železa in papirja, so do la! podrli, zdaj pa odvažajo s prostora še ostanke poilrtega ziduvja in ostrešja. Itkratu pa se pridno nadaljujejo dela za ureditev ceste same. Delavci že kopljejo kanale za različne 'cestne napeljave, izkopavajo pa tudi temelje pedrte hiše. V bližnji ulici poleg ju-slične palače pa je itak že par leta pripravljeno vse gradivo za Izgraditev in končno uravnavo Pra-žakove ulice: robniki za hodnike, kocke ler podobno. Čim bodo z odvozom starega zidovja gotovi, začno takoj s popravo ceste, ki bo zdaj vse do Dunajske ceste lepo široka, svetla ter gladka. Luže in blato, ki so bile lela in leta na tej cesti in katerih nadlog so se bali vsi stanovalci ob ulici ter pasantje, ki so morali hodili mimo, s tem izginejo.
—	1'ražakovo ulico pa urejujejo ludi onstran Dunajske ceste, proti gorenjskemu kolodvoru. Prav le dni se lam sprehaja težki mestni valjar, ki utrjuje prvo polovico le cesle. Zravnali so tudi jarek na Dunajski cesti Ob tramvajski progi ler je zdaj promet z Dunajske cesle v omenjeni podaljšek Pra-zakove ulice močno olajšan. S končno ureditvijo lo ulice bo napravljen koristen in pripraven spoj gorenjskega kolodvora z osrčjem mesta v smeri proti Friškovcu. Ob ulici se nahaja več lepili stavbnih parcel, kjer bodo colovo v kratkem zrastle nove
Radi odpotovanja ne sprejemam strank od 21. julija do 2. avgusta 1930
ZOBNI ATELJE
F. HOLCHAKER, KRANJ
stanovanjske hiše. Troje hiš je itak že lam: že pred leli je bila dozidana visoka Tonniesova hiša, zdaj pravkar dokončavajo dvonadstropno stanovanjsko hišo g. Cermelja, stavbenik Zupan pa je pred tedni začel z zgradbo dvonadslropne stanovanjske hiša, ki bo last a. Mesarja, ravnatelja Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
© Zobni zdravnik dr. Puher nc ordinira d« 24. avgusta.
© Motoklub Ljubljunu. V nedeljo 20. julija i det k veslaškim tekmam na Bled. Start za člane poljuben. Zbirališče članov nu Bledu v hotelu Jekler med II in 12. Pričetek veslaških tekem ob 5. Člani sc vabijo, da se izletu udeleže V velikem številu. — 0<ll>or.
© Nasilje v Spodnji ši.ški. Kdor ljudi ne pozna in ktlor jih pozna, jc vedno presenečen nad njimi. Sc bolj nad njihovimi dejanji. Trije ponočnjaki so se v Spodnji šiški zmenili, da bodo počeli »velik špas«; napadli so torej dva človeka, ki jim nista hotela nič hudega. »Špast je bil prav v tem! Mulo sc stepsti, malo se pre« pirati, malo zmerjati na vse strani! Tudi stražnika je treba malo plašiti in mu groziti; če pa ta pokliče na pomoč še nekaj stražnikov, ki imajo revolverje in streljajo z njimi, vse zadostuje zopet /.a burne aretacije, skrivnostna zalezovanja, zasede in končno sledi tako žalosten konec pijanskih avantur — v zaporih policijske uprave. Približno tako se. je odigrala tudi malenkostna apašku pustolovščina treh nebogljenih in trenutno nerazsodnih ljudi v Spodnji ši.ški. Kazni bodo vsi trije najbrž že prestali. prcxlen bodo prenehale razburjenosti živčno slabih ljudi v Spodnji ši.ški. Nili Ljubljana, pu niti Spodnja Šiška nista hajduški gnezdi. Aretirani trije Šiška r i i IkkIo že vedeli.
© Bukova drva (kb. meter 150 Din) in trboveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska c. 33, telefon 3434.
© Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leuetek, llesljcva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof).
Maribor
□	Škof dr. Ivan Tomažič sc jc včeraj vrnil v Maribor iz šmarske dekanije, kjer je v tamošnjih župnijah podeljeval zakrament svk. birme. Vseh Mr-mancev v omenjeni dekaniji je bilo 2343. S tem so se letošnje birmske slovesnosti v lavantinski škofiji zaključile.
□	Novo sveto mašo ima jutri v baziliki Matere Milosti novomašnik Frančišek Ko r ban. Ob četrt na deset bo slovesen novomušnikov vhod v baziliko; ob pol desetih slavnostna pri-digu, ki jo bo iinel sloviti cerkveni govornik p. Gabrijel Planinšek. Ob desetih slovesna daritev nove svete maše z darovanjem in zahvalno pesmijo. Ob tej priliki se bo proizvajala na korit iustrumentiranu Kempterjcvu svetu maša. Novomašnik je Mariborčan iu sin splošno priljubljenega upokojeuegu poštnega poduradnika Jožefa Korbunu. Naše prisrčne čestitke!
□	Cestna dela v mariborskem okraju. Rekonstrukcija bnnoviuske ceste I. reda Pesnica— Sv. Lenart se sedaj nudaljujc. Na cesio je poslala banska uprava (Mirni valjar in truktor. llu-čuna se, du bo letos celu ccstu do Šikerja preurejena in valjana. Delo nu obnovi te glavne prometne žile Slovenskih goric v«xli poseben režijski odbor, ki ga je imenovala banska upra-va in v katerem so: načelnik cestnegu odbora Žebot, veleposestnik Junžckovič iz Lajtersber-gu ter banovinski cestni nudzornik Stanko <id Sv. Lenartu. — Zgrudilo nove cestne zveze Sv. Peter—Sv. Lenart pu okrajni cestni odbor v na jkrajšem času razpisal. Z ozirom nu razne časopisne vesti nam juvlju načelnik okrujnega cestnega odlniru, du se ne more po zakonu delo prej razpisati, dokler niso načrti po višji oblasti odobreni iu dokler niso izvršene druge podrobnosti, ki jih predpisuje zukon. Cesta sc bo zu-čelu graditi vsaj v avgustu, ko dobi okrajni cestni odbor izjave vseh posestnikov, da odstopijo zemljišču zu izpeljavo ceste. Načrti in proračun je sedaj gotov; /. delom se prične, čini odobri banska uprava načrte in proračun.
□	Duhovne vaje za duhovnike luvuntinske škofi je so se vršile od 14. juli ja pa do včeraj v tukajšnjem Dijaškem semenišču. Duhovne vaje je vodi i p. Vincencij Kunstelj iz Brežic; udeleževalo se jih je 30 duhovnikov iz cele škofije s prevzvišenim knezoškofom dr. A. Kurlinoni na čelu. Slovesen zaključek je bil včeraj zjutraj, nukur so se udeleženci vrnili nazaj v svoje župnije.
□	Nimrodskn sreča. V zadnjem času so imeli v mariborskem območju nekateri lovci dober in redek plen. Posestnik Videšek iz Ponikve je ustrelil krasnega galeba; lesni vclc-trgovec Foneci iz Ribnice jc ustrelil redkega dumjeka (z belimi lisami); divnu srnjaka sta zadela posestnik Pujtler pri Sv. Lovrencu uu Pohorju in gostilničar ter posestnik pri Sv. Lovrencu nu Pohorju g. Buumgartner. Svojega
40. mrknča je položil veleposestnik Germut iz Breznu. Kakor znano, je prejel g. Germut ob priliki letošnje mednarodne lovske razstave v Lipskem za krasna razstavljena rogovja drugo nagrado. Tovarnar Mirko Krujnc iz Frama pu je pretekli leden ustrelil v lovskem revirju v Končali dva zavidljiva srnjaka: prvi je tehtal 25 kg, drugi pu 50 kg. V poslednjem čusu je mariborskim in okoliškim Nini rodom sreča precej naklonjena in dobrohotna. Pu sreča ni vse; tudi Nini rodom gre priznanje in polivala. Živeli!
□	Promenade i koncert v mestnem parku bo jutri od jki! II do 12. Svira »Drava«.
O Non liect... V Mariboru se opažajo, v zadnjem polletju čudnu znamenja; z«li sc, kakor da bi nekuterniki hoteli tudi to strun meja dajati poudarku čisto odvečnim plebiscitnim svečanostim onstran meja. So v Mariboru še ugledni someščani iz uurodnoniunjšiiiskih vrst, ki so ilali slovo preteklosti zu vselej. In pokn-zujejo to povsod, kamor pridejo. Žal pa so ti v porazni manjšini. Gremo preko ugotovitve o prevladovanju nedržavnega jezika v mariborskem družabnem življenju; eelo v kroge, ki jim jc vtisnjen pečat stroge oficijelnosti, pronica govorica v nedržavnem jeziku. Tudi preko pojavu dvojezičliosti prehajamo k troje najaktualnejših zadev. V poslednjem času se je namreč pripetilo, du so nekatera podjetja nu pritisk tlujuili«. toda navzlic vsej skrivnosti vendarle otipljivih sil, odpustila uslužbence, ki so sinovi naše krvi in liušcgu rodu. Znto ugotavljamo to. du sc lic. Ivi nekuterniki nnzudlije jeli udujati iluziji, du ostane vse lo ueopnženo. Non licctl
Na drugi »strani pa se opaža prizadevanje, potisniti slovenski živelj i z središča mesta proti periferiji. K temu sc sicer še povrnemo. So, ki jim.t. Po ulicah in trgih se baš v poslednjih dneh pojavljajo in množe razni napisi, zasebne objave (stanovanju itd.), ob katerih je razvidno, da je dvojezičnost skopnela in da je je konec: na listih blesti samo nemščina. Nemška narodna manjšina se pima v Mariboru kaj "ri-toževati; želimo sleherni narodni manjšini sirom vesoljstva, da bi se ji tako godilo. Dobro in lepo je živeti v Mariboru; vsem brez razlike. Toda dogaja se nekaj, kar utegne kvarno vplivati na to razmerje; so, ki vse preveč izkoriščajo položaj. Ne bomo podpisali v celoti uvodnika, ki ga je pod naslovom »Zob za zob.. .< prinesel te dni tukajšnji »Večernik«; pač pa pravimo v interesu miru in neskaljenega soglasja; dosti je! Nou licet!
□	Javna knjižnica ua Aleksandrovi cesti 6 posluje v easu do 31. avgusta ob ponedeljkih, torkih, petkih in sobotah dopoldne od 11 — 12, popoldne od 4—7. Ob sredah in četrtkih posluje le izjemoma od 16—18. Na razpolago so domače in tuje knjižne novosti. Zanimivo je. da navzlic -očitnicam promet »Javne knjižnice« razveseljivo narašča, kar dokazuje, da vedo Mariborčani omenjeno kulturno ustanovo ceniti in da segajo tudi v »pasjih dneh« radi po knjigi, če jc lepa in poučna. Med drugim omenjamo: Mirko Jelusich, Caesar; Undsct Sigfrid, Fran Hjelde; Julius Havdn, Jehovahs Geburt; Eugcne Bagger, Frauz joseph: H. v. Echardt, Grundriss der Politik: Benito Mussolini, Mein Kriegstagebuch; Henri Bremond, Mystik u. Po-esie ter E. W. Esclunann, Der fasehistisehe Staat in Italien.
□	»-Mariborski konzumr se navzlic splošnemu težkemu gospodarskemu položaju zelo le."r> razvija. Zaključek polletne bilance je ix>kazal, da je bila zadruga za naše delavstvo neobhodno potrebna. Kljub temu. da so z otvoritvijo konzuma cene blagu padle in se je zadruga imela boriti z. raznimi težavami, izkazuje računski zaključek lep prebitek. Dobro in ceno blago, točna, hitra ter solidna postrežba daje jamstvo, da bo lepo uspevala v hasek in korist našemu delavstvu, ki naj samo s pristopom pomaga dvigniti delavsko zadružništvo in ustvarjati boljšo delavsko bodočnost.
Celie
TzreCnI občni zbor celjskega gremija trgovcev. — Trgovine bodo ob nedeljah zaprte. — Skrajšani delovni čas ob delavnikih.
Ne le med trgovskimi nameščenci, temveč tudi v širši javnosti je vzbudila odpor odredba sreskega gremija trgovcev, ki je, opirajoč se na določbe naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, odredil, da bodo trgovine v celjskem mestu ob nedeljah in praznikih po dve uri odprte. Ko je gremij ta vsesplošni odpor zaznal, je bilo nujuo in le samoposebi razumljivo, da je sklical za četrtek, 17. t. m., zvečer v malo dvorano Narodnega doma izredni občni zbor gremija, na katerem naj bi se odločalo o odpiralnem odn. zapiralnem času.
Občni zbor je bil sklican za pol 20. uro. Ker pa ni bil sklepčen, je bil preložen na po) 21. uro. Občnega zbora se je udeležilo okoli 100 članov, med njimi prvikrat po ujedinjenju izredno veliko število Nemcev, Zborovnaje je otvoril in vodil gre-mijalni načelnik g. R. Stermecki. ki je po uvodnem pozdravu udeležencev in polnoštevilno zbranih poročevalcev časopisja podal zgodovino vprašanja nedeljskega počitka, kakor se odraža iz sklepov gremijalnih občnih zborov v raznih dobah. Prvikrat se je odločil za nedeljski počitek gremi-jalni občni zbor dne 27. avgusta 1917. Od takrat dalje se ta sklep nikdar ni dosti spremenil. Tupa-tam so bile sicer trgovine zopet nekaj časa ob nedeljah odprte, a akcija nameščencev je vedno imela uspeh in tako imamo v Celju nedeljski počitek prav za prav že 13 let. 9. novembra 1927 je gre-. mijalni občni zbor ob slabi udeležbi soglasno skle-uil, da naj bodo trgovine ob nedeljah in praznikih med 8. in 11. uro odprle. Takrat s tem sklepom ni bilo mogoče prodreti. Dne (i. julija 1927 je gremij prejel od 40 trgovcev podpisano vlogo, da naj odredi dveurno nedeljsko delo. Načelnik presita pri tej priliki zanimivo listo podpisnikov. Sledil je izpad proti časopisju, posebej proti »Slovencu^ ki bi bil prav lahko izostal. Časopisje naše je svobodna tribuna in ne more pustiti, da bi mu kdo stališče predpisoval, najmanj takrat, kadar gre za važno socialno vprašanje. V nadalj-nem je izvajal načelnik, da noče grajati nameščencev, graja pa trgovce, ki so podpisali sedaj izjavo proti nedeljskemu delu.
Član gremijalnega načelstva gosp. Anton Fa-zarinc je skušal opravičiti dosedanje stališče gremijalnega načelstva ter izjavil, da se je gremij vedno boril za nedeljski počitek, toda za splošni nedeljski počitek. Le tak bi bil i v interesu nameščencev i v intersu tr-govstva. Končno predlaga tri predloge: 1. Ker je dosedanja praksa pokazala, da je v času med 8. in 10. uro ob nedeljah in praznikih kupčija minimalna, vpošteva občni zbor vlogo nekaterih trgovcev, ki zahtevajo nedeljski počitek. Zato občni sklene, da bodo poslej trgovine zaprte ob nedeljah in praznikih in stopi ta sklep takoj v veljavo. 2. Na banovinsko upravo se stavi predlog, da' naj se nedeljski počitek uvede v območju 15 km okoli Celja. 3. Delovni čas ob delavnikih se spremeni tako, da bodo trgovine odprte od pol 8 do pol 13 ter od 14 do pol 19. Tu je predlagal trgovec g. Fischer, da naj bodo trgovine odprte zvečer samo do 18, trgovec g. Safar pa, da naj bodo ob sobotah odprte izjemoma do 19. V debati o teh predlogih je ponovno govoril delegat nameščencev gosp. Pibrovc. ki je korigiral izvajanja gosp. Fazarinca in gosp. Stermecki-ja. dalje gosp. Dobovičnik in ponovno gosp. i-aza-rinc in Stermecki. Končno je bil predlog glede nedeljskega počitka sprejet soglasno, ostala dva predloga pa z večino glasov.
Tako je likvidrano mučno vprašanje, ki je nekaj tednov sem razburjalo nameščence in javnost in dajalo povod za napade na trgovstvo. ¥
jgr Sv. Jožef nad Celjem. Danes na praznik sv. Vincencija Pavelskega. ustanovitelja misijonske družbe, družbe usmiljenih sester ler zaščitnika vseh dobrodelnih društev, bo ob petih pridiga. Nato bo slovesna sv. maša, pri kateri se bo izvajala nova Mavova latinska maša v čast sv. Vin-renčilu. Slovensko pesem istega skladatelja, ki bo današnjo slovesnost zaključila, so pred kratkim
Izvajali celo v Parizu.
Moderniziranje rest v celjski okolic.. 2e ivo| čas je bil celjski okrajni cestni odbor pod vodstvom iniciativnega svojega načelnika gosp. Alojzija Mihelčiča sklenil, da modernizira ozir. asfaltira okrajne odn. banovinske ceste ki vodijo v mesto Celje. V četrtek dne 17. julija se je vršila komisija, ki naj bi ugotovila de a, k, .so za asfaltiranje cest potrebna, in tudi dolzmo ceste, ki naj bi Jo asfaltirali. Komisija se Je sestala ob pol 9 pred celjskim kolodvorom. Stvorili sojo ™stopmk banske unrave eradbeni svetnik inž. Fišer, zastop-
nika celjskega mesta inž. Pristovšek in občinski svetnik Brinar, zastopnika okrajnega cestnega odbora celjskega in celjske okoliške občine načelnik odn. župan Al. Mihelčič ter podžupan Vinko Ku-kovec, zastopnik uprave javne bolnice gosp. Pre-koršek. Komisija je obhodila cesto Celje—Teharje, Celje—Laško ter Celje mimo javne bolnišnice— Šmartno v Rožni dolini. Ugotovljeno je, da 6e bodo ceste asfaltirale v dolžini do 3 km iz mesta, pa tudi, koliko naj bodo široke in kako naj se dela izvedejo. Kakor Sujemo, bodo dela v najkrajšem času razpisana.
& Vsem dobrotnikom, ki so denarno podprli zborovanje dijaških kongreg. v Celju, kakor tudi cenj. celjskim družinam, ki so dale na razpolago brezplačno prenočišče in zlasti čč. šolskim sestram, ki so nam izkazale izredno gostoljubnost v Slomškovem domu, se najiskreneje zahvaljujemo. — V včerajšnjem poročilu je izostalo, da so pismeno pozdravili in poslali pastirski blagoslov štirje slovenski škofje in da se je 8. julija vršilo zborovanje voditeljev Dij. kongr.; podrobnejše poročilo o tem prinese strokovno glasilo. — Vodstvo zborovanja D. M. K. v Celju.
& Invalidska tombola, ki se prošlo nedeljo radi dežja ni mogla vršiti, je preložena na nedeljo 20. julija.
0 Žaradi temeljitega popravila, preslikania in čiščenja uradnih prostorov davčne uprave v Celju se bo uradovanje v dneh od 21. do 26. t. m. omejilo na najnujnejše neodložljive primere,
£t Plesnivo moko je prodajala. Neka trgovka na Rregu pri Celju je prodala nekemu 9 letnemu fantku 2 kg nloke. Ko je fant prinesel moko domov, je njegova mati ugotovila, da ima moka duh po plesnobi in zaudarja. Poslala je dečka nazaj v trgovino, da pohvarjeno moko vrne. Trgovka pa o povračilu ni hotela ničesar slišati. Moko so izročili policiji, ki jo bo dala preiskati.
0 Ni se ji posrečilo. Micka Novak iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini je bila kot dekla zaposlena pri posestniku Martinu Cilenšku v Levou pri Celju. Pred kratkim je zapustila službo in jo mahnila naravnost v Celje v trgovino Hladin. Tam je predložila neko pismo, glasom katerega naroča Cilen šek po Mickini izberi za približno 3<XX) Din raznega blaga. Micka se je zdela trgovskim na-stavljencem nekoliko sumljiva. Začeli so sicer rezati blago in ga zavijati, obenem pa .je šel eden uslužbencev hitro k njenemu gospodarju, kjer je zvedel, da gospodar ne rabi nikakega blaga. Micka seveda zavoja ni dobila, temveč jo je jadrno popihala, ko je začutila, kak veter da veje. Pa jo je kmalu pograbila roka pravice in zdaj je v luknji.
Ptuj
Policijski oddelek mestnega magistrata opozarja meščanstvo, da je vsako spremembo bivališča takoj prijaviti zgiaševalneniu uradu. Ravno tako je prijaviti vse tujce, odnosno letoviščarje, ki prihajajo semkaj. Kdor bi ne vpošteval policijskih predpisov, ga bo zadela občutna kazen.
Z lestve sta padla. Franc Matjašič, posestnik v Botkovcih, je imel opravila na strehi. Ko je stopal po lestvi, mu je spodrsnilo in pri padcu si je zlomil nogo. Enaka nezgoda je doletela Jerneja Ar-nuša, posestnika iz Sv. Urbana. Tudi on je padel z lestve in si zlomil nogo. Oba se zdravita v bolnišnici. V bolnišnico je prišla iskat pomoči poljska delavka Cecilija Črnko iz Krčevine. Na rokah je nosila otroka in ko je stopala vzdolž hriba, je padla in si zlomila nogo.
Naveličal se je življenja. Z vrvjo si je končal življenje Ivan Pfajfar, gostilničar na Hajdini. Baje se lhu je omračil um, drugi pa pravijo, da je to storil vsled slabih gmotnih razmer. Star je bil 50 let.
Za čast moža. V kavarni »Evropa' sem se nahajal v družbi nekega odvetnika, profesorja, bivšega mestnega župan« in bančnega ravnatelja. Med pogovorom sem izrazil tudi to-Ie: »Čudim se, da je postavljen za občinskega svetnika invalid Maroh, ki je bil radi tatvine kaznovan.«: Izjavljam, da moja opazka ni bila utemeljena, dasiravno sem dobil to informacijo od nekega državnega uradnika. Naknadno sem ugotovil, da mestni svetnik g. Maroh ni bil nikdar kaznovan, pač pa je bil vsled šikaniranja radi njegove narodne zavesti v avstrijski dobi enkrat poklican na odgovor radi ribjega lova, ker slučajno takrat ni imel pri sebi ribjelovske karte. — Prednjo izjavo dajem g. Marohu iz lastne inicija-tive, ker mi veleva moralni čut dolžnosti in ker nočem brez povoda nikomur delati krivice, še manj pa g. Marohu, čigar življenje je v vsakem pogledu neomadeževano. — Božidar Budin.
Bled
Darila in prehodni pokali za zmagovalce v veslaških in plavalnih tekmah so razstavljeni v izložbenih oknih Zadružne gospodarske banke in >Put-nik-a« na Bledu. Pozornost vzbuja prehodni pokal pokroviteljice vseh prireditev Nj. Vel. kraljice Marije.
Trenaž,a posameznikov kakor tudi klubov je v polnem teku. Pozornost vzbujajo dalmatinski >Gu-sarji« s svojimi osmerkami in postavnostjo svojih članov tekmovalcev.
Življenje, jxisebno zvečer, je jMStalo kar juž-naško, posebno zadnje dni, ko prihaja vsak dan več tekmovalcev. Na splošno je Bled napolnjen. Med zadnjimi gosti moramo omenili zun. ministra g. Vojo Marinkoviča, češkega poslanika g. Flidra, dalje pride te dni nemški poslanik g. Hassel, francoski poslanik g. Dard in drugi.
Domžale
Potrebne prostore za prvi razred bodoče meščanske šole v velikosti 70 kv. metrov je brezplačno odstopil za dobo dveh let naši občini tukajšnji trgovec z žitom in posestnik g. Antou V o v k.
Beračenje se je v našem trgu precej razpaslo. Med pravimi siromaki je pa tudi mnogo dokaj temnih elementov, ki iščejo prilike za tatvine. Zato je občinski odbor sklenil omejiti beračenje na minimum.
Stanje ponesrečenega gasilca Franceta Gr-čarja se obrača polagoma na bolje in je upati, da skoraj okreva. Zdravniki so konstatirali, da lobanje nima prebite.
Škropilni avto stopi prihodnji teden v funkcijo, tako je bilo sklenjeno na zadnji občinski seji.
jVovo mesto
Še vedno se niso nekateri kolesarji naučili pravilno voziti in se umikati. Zato sla pa 17. julija trčila zopet dva kolesarja na Ljubljanski cesti. Nesreče in škode sicer ni bilo druge razen tega, da se je enemu zlomilo par vilic; lahko pa bi bilo kaj hujšega. Zato naj se že vendar kolesarji drže predpisov.
Županstvo mestne občine Noto mesto poziva vso mladeniče, rojene leta 1913., ki so domovno pristojni v mestno občino Novo mesto, da se zgla-sijo zaradi vpisa v vojaško evidenco pri mestnem županstvu najkasneje do konca meseca julija t. 1.
Za mladeniče, ki so od doma odsotni, morajo izvršiti prijavo roditelji.
„	»trie. Bivši Amerikanec in posestnik
Kos Martin je sedaj stanoval pri svojem nečaku, mladem posestniku Kosu Antonu iz Ločne pri Novem uleslu. Imel je pri njem vse prosto, kar ga je storilo preveč oblastnega. Ko je dne 16. julija prišel proti večeru domov in je začel razgrajati, ga je nečak Anton opomnil, da naj gre raje spat, ker je vinjen. Ta pa je začel še bolj divjati in mu groziti z nožem. Ker se pa nečak ni hotel prerekati s pijancem, Je odšel v kuhinjo, kamor mu je 011 sledil, ga z nožem napadel ter mu prerezal vrat. Nesrečneža so nemudoma odpeljali v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nudili hitro pomoč. Njegovo stanje pa je še vedno nevarno.
Zaradi popravljanja in pleskanja se v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, razen nujnih slučajev, ne more sprejemati do konca meseca avgusta lažjih bolnikov, kakor tudi za operacije, ker odide operater g. primarij dr. Pavlic na dopust. — Uprava bolnišnice, Ivandija, Novo mesto.
Zopet — na Dolenjskem
Novo mesto, 17. julija.
Na vse strani gredo sedaj v .vročih poletnih dneh ljudje iz pisarn in uradov na oddih: na Gorenjsko v planine, nu Štajersko v toplice in Kopališča, v Dalmacijo 110 naše sinje, večnolepo morje — jaz pa sem se podal v povsem drugo smer: šel sem na Dolenjsko. Zakaj? Mogoče radi tistega prirodnega hrepenenja severnjaka za solncem, južnjaško sproščenostjo in vedrost-jo. Mogoče radi lepih, dragih spominov. Vsekakor mi ni bilo žal.
Že v nabito polnem dolenjskem vlaku v Ljubljani sem imel srečo. Nasproti mi sede davni znanec, duhovnik-emigrant iz Koroške. Pel jeva se skupaj do Stične, 011 potem naprej v Žužemberk, jaz pa v Novo mesto. »Kakor bi prišel v drugo deželo,« meni sopotnik, »na gričkih samotne cerkvico, valovita, solnčna, tako ndrna, zasanjana ravan... čisto drugače kot nu Gorenjskem in Štajerskem.« — »Še bolj jc pusto kakor na Koroškem,« skušam tovariša. — »Pa tam vendar ni pusto, kje pa najdete toliko romantike kakor v Korotanu!« Nisem tako mislil, hotel sem le reči, da je tu še večji mir, blagodejna tišina in tako prirodno, neskvarjeno slovensko podeželje.
S kolodvora v Novem mestu jo mahnem naravnost po bližnjici čez hrib, s katerega sc odpira tako veličasten pogled po vsej prostorni dolenjski ravni. Nehote sem obstal in se vzra-dosti! kakor otrok, ki se vrača v svoj rojstni dom, ko sem dospel na »Marof«. Tam v uradniški koloniji. v vili nad Krko, je tvoja nekdanja sobica — rdeče cvetje jc zdaj v njenih oknih! — spodaj gimnazija, nova ljudska šola, okrajno glavarstvo, gostilne pri Košuku« in na »Bregu«. kjer so se vršili vsak teden razigrani keg-Ijaški večeri. Družba: tajnik Munda, dr. Čes-nik. Vodnik, prof. Zobec itd. Kakor da hi bilo vse še le pred par dnevi! I11 vendar je v mestu že toliko novosti! Gradi sc velikanska, povsem moderno urejena tovarna perila, v kateri se bo zaposlilo nad sto deklet, pripravlja se gradnja Prosvetnega doma, vsepovsod rastejo stanovanjske hiše in vile iz tal. In vse v zelenju in cvetju, kakor nikjer v Sloveniji, niti na Gorenjskem. Kn sam veliki cvetlični vrt se mi dozdeva predmestje nad zeleno Krko. Lepo je Nov« mesto, lepa je Dolenjska!
Uprav otroško veselje pa je zavladalo med tovariši, ko sem dospel povsem nepričakovano nu naš matični gospodarski zavod, na kmetijsko šolo na Grmu. Vsa dolenjska in belokranjska prijaznost, gostoljubnost in razigranost je bušnila na dan. Ti ostaneš osem dni tu, gremo v Dolenjske in šmarješke toplice, v nedeljo v Krško itd.!« Blagajnik in knjižničar Pavlic, ne-ugnani Gorenje in telovadec, mi jame razkazovati novo knjižnico in notranje gospodarsko poslovanje; tovariš strokovni učitelj Flcgo p« me pelje v gosti, zeleni inatičnjak in v trsnico.
Zadivilo me jc vse smotreno prizadevanje glede zboljšanja dolenjskega vinogradništva. »Pa hiteti bo treba.« opozorim tovariša, »konkurenca preži vedno bolj grozeče.« In izrazim svoje začudenje, da je pravega »cvička«, te tako osvežujoče, zdrave kapljice tako težko dobiti na Gorenjskem in Štajerskem. Premalo propagande ali drugi okus? »Kavščina« je pravi izraz za cviček — me opozori tovariš.
Zmodernizirani način obdelovanja ugotovim ludi v drevesnicah, štiriletna zaostala drevesca so slabša kakor' drugoletna. katera so začeli temeljito oskrbovati in okopavati. Za okopa vanje uporabljajo posebno vprego, bosanskega konjička, s katerim se dela lagodno med vrstami.
Naš specijalist za prašičerejo, profesor ing. Absec pa me iznenadi s povsem novim, menda pri nas najmodernejšim svinjakom, ki bo uprav ta teden dogotovljen. Je v njem 24 oddelkov in prostora za 60 plemenskih živali. Spričo važnosti prašičereje za Dolenjsko je to potrebna gospodarska investicija. Razen vseli novih praktičnih ugotovitev in pridobitev, kakor lesenih ograj, ventilaei j. kopališča za živali, so nic posebno izneuadila tla. napravljena iz posebno priporočljivega nemškega materi jala, iz »Ha-rocita«.
Povsem prenavlja in preobrazuje se Grm. V miru, tišini iu soglasju s strokovnjaki in z ljudstvom.
llotel sem se še pokloniti ravnatelju zavoda načelniku poljedelskega oddelka banske uprave, g. ing. Podgorniku, pa ga rudi zaposlenosti v Ljubljani žal ne najdem doma. — I11 oditi mi je zopet iz Novega mesta — iz solnčne Dolenjske.	Wernig.
Globodol
Novomeiko tujsko-prometno društvo je napravilo zemljevide z novomeško okolico in jih je razobesilo po železniških postajah, Na teh kartah pa ni nikjer označen Globodol. Ne vem, če se zdi društvu preneznaten, da ga ni sprejelo na karto? Globodol je 5 km dolga in 1 km široka dolina, ki se vleče 1 uro od Mirnepeči proti zahodu. V tej dolini je okrog 380 prebivalcev, ki stanujejo v treh vaseh in so izključno sami kmetje, večinoma mali posestniki. L. 1928. smo tukaj otvorili ljudsko šolo v privatni hiši, kamor je hodil poučevat učitelj iz Mirnepeči. Okrog Božiča pa smo dobili novega učitelja, ki stanuje tukaj, kar je za pouk veliko boljše. Lansko leto je komisija šolo v hiši zaprla, češ, da ne odgovarja zdravstvenim predpisom, kar je rei. Da pa ne bi bil pouk za nedogleden čas prekinjen, so ljudje, razen par izjem, z veseljem ponudili gasilni dom za šoio, kar je komisija odobrila. Brizgalno smo pa spravili v leseno barako tik gasilnega doma. Popravilo v gasilnem domu je precej stalo. Dalje imajo Globodolci skoraj pri
vsaki hiši kak časopis, največ »Domoljuba« in »Bogoljuba«. V Globodolu sta tudi dve podzemeljski jami polni lepih kapnikov. Ob dežju pa se nateče po raznih jamah in kotanjah veliko vode, ki povzroča poljedelcem skoro vasako leto ogromno škodo. Ob času močnega deževja nastanejo kar cela jezera.
Cerknica
Nezaželjenl obiski. Poleg najrazličnejših, do« mačjh in tujih obiskovalcev in izletnikov, ki nas v letošnji sezoni v velikem številu obiskujejo, moramo omenili ludi gosta, ki nas jo že večkrat presenetil — seveda ne brez škode zu nas, ki tačas mirno spimo — namreč dihurja. Pred par dnevi je zmanjkalo v eni noči kar sedem kokoši na takozvani ^mali gasi«. Tudi sicer se sliši skoro vsak teden, da je zmanjkalo temu ali onemu posestniku večje ali manjše število kokoši. Maja meseca je pa napravil ta dihur v Cerknici racijo za večjim številom kokoši- V noči med soboto in nedeljo je nalovil in podu-šil kar 27 kokoši, ki jih je lepo znosil v cerkveno kaščo, kjer jih je našel — seveda mrtve — na kupu cerkovnik. Ker kokoši tako rapidno ginejo, ni čudno, da so v Cerknici jajca kar po 1.50 Din, kolikor jih je sploh mogoče dobiti. Prav bi bilo če bi tega nepridiprava nekoč kdo počakal pri kurniku in ga poučil, naj več ne hodi v Cerknico na letovišče, vsaj sedaj ne, ko je taka stiska za jajca.
Elektrika. Kakor se govori, bo dobila tukajšnja elektrarna električni regulator, ki bo preprečil utripanje električnih luči, katerega povzročajo razni stroji, ki jih goni elektrika, zlasti dva mizarska stroja, ki ju imata dva tukajšnja mizarska mojstra. Ko bo že naročeni regulator prišel, bomo poročali Vsekakor pa moramo toplo pozdraviti naročilo oziroma nabavo prepotrebnega regulatorja.
Trbovlje
Vode ni. Delavske kolonije na Tereziji in na Pasetju trpe na pomanjkanju pitne vode. Že nad mesec dni po dnevu ne dobiš vode, šele okoli polnoči do treh zjutraj, ko vse spi in se ne rabi po drugih krajih vode, priteče ta do teh kolonij, tedaj pa že čakajo rudarske žene, da pridejo do vode. Dren je seveda velik, še več pa Irne žene, ko nimajo nobeno noč počitka. Seveda, če bi se instali-, rali vodni števci, bi ti naselniki tudi gotovo imeli več vode, ker bi se ne trosila kvarno, kot se sedaj. Istotako je na Dobemi. Tudi ti kolonisti hodijo daleč v dolino po vodo ter pri tem vsa leta mnogo trpe.
Shod. II rudarska skupina, to so zakonito priznani zastopniki delavstva, sklicujejo za ponedeljek popoldne shod v Delavski dom, kjer hoče g. Struc poročati o razmerah v južnih krajih. Ta in še gospod Arh sta šla namreč pogledat v južne kraje, kakšne so doli razmere, če bi bile v slučaju, da bi se naš rudar moral izseliti, prikladna za njega. Kakor smo zvedeli, sta odnesla slabo vtise.
Občinska seja se vrši danes, v soboto popoldne ob treh.
Rimske toplice
Nesreča na Savinji. Savinja je po dvadnev-nem deževju zopet znatno narasla, kar je privabilo savinjske splavarje zopet na vodo. Proinel s splavi je bil nekaj lednov docela nemogoč, ker je Savinja toliko upadla. Ob zadnjem deževju pa se je voda toliko zvišala nad normalo svoje poletne višine, da je tudi v tem oziru zaživelo na Savinji. V četrtek so vozili splavarji les iz gornjesavinjske doline. Že zgodaj zjutraj so onkraj Celja odrinili, kjer so tisto noč prenočevali, nato pa nadaljevali ]>ot proti zadnjemu koncu Savinjske doline in nato po Savi do Zagreba. V Celju, kjer se Savinja močno razširi, navadno zvežejo po dva iu dva majhna splava skupaj, nakar nadaljujejo pot. Bilo je okrog 15 splavov, ko se je na zgornji strani »Savinjskega dvora« ali nekoliko nižje od betouiranega kopališkega mostu pripetila nesreča. — Nekaj splavarjev, ki je vozilo spredaj, je srečno prevozilo čer. katero je narasla vodu, ki je poleg lega še močno črno umazana, prikrila, da je ni bilo moči videti. Nekako šesti in sedmi splav, ki sta vozila kmalu za prvimi, pa sla po nesrečnem naključju nasedla na nevidno skalo, pri čemer je prvi splav zaobrnilo naokoli, ga postavilo počez preko Savinje in ga prelomilo čez polovico. Takoj za njim vozeči splav pa je ob prisol-nosli duha obeh splavarjev še pravočasno krenil na desno stran, da se ni s toliko močjo zaletel na spredaj vozečega, vendar se ni mogel toliko izogniti prvemu, da bi sam oslal nepoškodovan. Z zadnjim koncem se je zaletel še vedno s toliko silo ob visečega, da je ludi tega na sredini, kjer je splav zvezan, inočno poškodovalo. Drugemu so hitro za tem zvezali vez z žico. dočim je prvi deloma obvisel, deloma pa ga je odnesla voda naprej in so ga poleni nekoliko nižje v bolj mirni vodi potegnili h kraju. Ostala polovica splava pa jc obvisela vsa raztrgana na skalah, tako da bo stalo še precej truda, preden ga bodo zopet povezali in spravili naprej. Na mestu, kjer se je pripetila nesreča, je voda izredno deroča, zato je pripisovati le srečnemu naključju, rla sla sc splavarja na ponesrečenem splavu mogla rešiti in sta se lako v deročem curku Savinje rešila gotove smrti.
Most čez Savinjo. Baš v tem času poteka leto, odkar je odbor za gradnjo šm;'rjelskego mostu pričel z delom, da je potem Ionsko jesen dogradil nove betonirane mostne kobile in nanje namestil šibko tramovje, ki omogočuie danes le peš-hod, dočim je prehod z vozili nemogoč. Toda tisti tanki smrekovi tramovi, ki so bili položeni lansko leto, služeč le začasni uporabi, bodo sčasoma toliko oslabeli in prepereli, da že sedaj obstoja nevarnost, da se bo most lepega dne znašel v vodi, kar priča že dejstvo, da se most sam, če je lc malce obtežen, guga kakor gugalnica, pri čemer imajo svoje posebno veselje še otroci, ki se brezskrbno igrajo na njem in v svoji otroški nepremišljenosti ne pomislijo na nezgodo, ki se lahko proti vsemu pričakovanju zgodi.
Št. Jani na Drav. polju
Dijaška predstava. Kdo ve, ali v potrdilo: Fl-nis coronal opus« po dolgih mesecih dijaškega življenja, ali v znamenje nove probujajoče se delavnosti mladih idealnih moči — so priredili šl. Janški študentje v novem društvenem domu dne 13. julija dijaško predstavo z dokaj pisanim vsporedom. Tri igre, primerne i za razigrano dijaško dušo i za resne poslušalce, petje med odmori, otvorjeno vse skupaj 7. govorom domačega g. župnika, je izpopolnilo dokaj srečno sestavljeni program. Izvedba celotnega programa jo nedvomno zahtevala od mladega dija-štva dokaj požrtvovalnosti in nesebičnega idealizma. Ni dvoma, da je prireditev — da ne govorim o gmotnem — v moralnem oziru dosegla svoj namen: Kdor je bil pri prireditvi navzoč, je moral oditi s prijetnim čuvstvom, da današnja dijaška mladina ni brez idealizma, kol se ji Česlo očita, marveč da se še med njo najdejo vedno mlade, plemenite duše. ki sc dobro zavedajo svoje vzvišene naloge: Budili in gojiti med narodom pravo krščansko urosvoto in kulturo,
Ljutomer
Požar. V sredo popoldne ob 5 je začelo goreti pri posestniku Vinku Kajhu v Globoki, kateremu je '.gorela stanovanjska hiša, in posestnici Stajnko, kateri je zgorelo razven stanovanjskega poslopja tudi gospodarsko poslopje in hlevi. Ljutomerski gasilci so takoj prihiteli na lice mesta s svojo motorno brizgalno in ogenj hitro lokalizirali, da ni bilo še večje nesreče. Ko so se gasilci peljali z avtomobi-/om, je prijezdil nasproti na konju kmet in je stopil raz konja tik pred avtomobilom. Konj se je prestrašil in skočil pod avtomobil in le duševni prisotnosti g. Antona Vaupotiča, ki je vodil avtomobil na srečo s hitrostjo komaj "15 kilometrov, se je zahvaliti, da se ni zgodila velika nesreča. Na avtomobilu so pokvarjeni nekateri deli, kanj pa je opraskan po zadnjih nogah.
Slovo. Te dni se poslavlja od nas gospod kaplan Jožef P r e s n i k , ki se preseli, kot župnik, na svoje novo mesto k Šmihelu nad Mozirjem v Savinjski dolini. G. kaplan Presnik je vse svoje moči žrtvoval dramatičnemu odseku Prosvetnega društva in je spravil na oder krasne zgodovinske igre, oso-bito iz časa preganjanja kristjanov. Gojil je tudi, sam izvrsten pevec, lepo petje. Z g. Presmikoin zgubimo vzor-duhovnika. Želimo mu iz srca v njegovem aovem delokrogu toliko uspeha, kakor ga je imel pri nas.
Gornja Radgona
Da se naš trg gospodarsko prav veselo raz- j vija, nam dokazuje zlasti stavbeno gibanje zadnje- j ga časa. Nove stavbe so trgovska hiša g. Franca Korošca, občinska palača, žaga pri Lančiču in pri j kolodvoru, stavba murske regulacije, tri hiše na i občinskem travniku, in ob cesti pred cerkvijo delavnica mizarskega mojstra llujca, ki je že pod j streho, ter hiša dr. Breznika, kjer se že dela te- , melj. Poleg teh novih stavb so se izvršila različna i popravila, prezidave na starih stavbah — kjer še i posebej omenimo novo oljarno gosp. Franca Ko- j rošca, — prej gospodarsko poslopje. Vse naše gostilne, trgovine in druge obrti imaja dovolj dela ! in prometa, trgovina z inozemstvom (izvoz) in z , zaledjem se je razmahnila v toliki meri, da je ne ! more več požirati naš kolodvor s svojimi ozkimi prostori. Vse drugače pa se godi našim sosedom preko Mure. Ker so odrezani na dveh straneh svojega trikota od gospodarskega zaledja, je razumljivo, da se vrši v njih počasen, pa nevaren proces hiranja, tako da že bridko obžalujejo zlasti obrtniki iu trgovci svoj odpad od Jugoslavije. Vse njihove nacionalne prireditve in vse njihove plošče na magistratu, kjer se med junaki, padlimi za neni-štvo, čita precej slovenskih imen, ne morejo zadržati gospodarskega propada Radkersburga . ..Radkersburg« .je izoliran, na njegov račun pu se razvijata Murska Sobota in Gornja Radgona. Slišali smo. da hočejo merodajnl činitelji pozabiti na cesto Sv. Benedikt—Gornja Radgona, kar bi bila velika gospodarska izguba za vse prizadete kraje. Pozabiti namreč ne smemo, da je Gornja^ Radgona najvažnejša obmejna točka naših Slov. Goric.
Slovenska Krajina
Nova maša v Turnišču. Zadnja leta je bila Slovenska krajina bogata na novih mašah. Letos bo imela samo eno. Daroval jo bo g. Jožef Vojkovič iz Turnišča v nedeljo, dne 20. t. m. G. novomašniku iskreno čestitamo!
Nov rodovniški odsek. Za povzdigo živinoreje se je ustanovil v Štrukovcili rodovniški odsek. Takoj ie pristopilo 37 članov, v rodovniško knjigo pa jo bilo vpisanih 53 krav. Odsek se razteza na občini Štrukovci in Puževfi, pozneje pa se razširi tudi na občini Skakovci in Lemerje.
Rekord Prekmurske tiskarne. Imenovana ti- ! skarna v M. Soboti je pretekli teden dosegla re- ; kord. Dasi razpolaga samo s tremi črkostavci, je tekom šestih dni izgotovila eno knjigo (103 strani v 8°) Razen tega je redno eksjiedirala Marijin list j (6000 izv.), Novine (4000 izv. in Muravidek (krog j 'XX) izv.). K temu uspehu je prejela od večih strani j
čestitke.	. ..
Premovanje konj za vso Slovensko krajino se bo vršilo v torek, dne 19. avgusta t. 1. ob 10 lopoldne v Beltincih. K premovanju se pripustijo samo lepi mrzlokrvni konji. Za vsako prignano žival je potrebno, da se prinese skočni list kot dokaz, da žival izvira od državnega ali licenci-ranega zasebnega žrebca. Ocenjevanje ter delitev nagrad se bo vršilo v štirih skupinah: 1. Kobile z zrebeti, ki so starejše kot štiri leta; za žrebc je prinesti s seboj spustilni list. 2. Mlade kobile in te triletne, ki so bile pripuščene ali nepripuščene <er štiriletne, ki so bile pripuščene; za pripuščene ,e prinesti skočni listek. 3. Žrebičke enoletne in je prinesti skočni listek. 3. Zrebički enoletni in dvoletne. 4. Žrebički enoletni in dvoletni ter ti samo najboljše pasme.
Jugoslavija:Bolivija 4:0 (0:0)
Že prva zmaga naše reprezentance jc presenetila. še bol j je pa presenetila druga zmaga. Sedaj ne more več biti govora, da so naši zmagali lc slučajno. V Južni Ameriki, novi domovini nogometa, ki je postal po zmagi Urugvaj-cev v Evropi leta 1924 pravi narodni šport, zmagati, to je velik dogodek. S temi zmagami so se Jugoslovani edini od evropskih reprezentanc kvalificirali za nadaljnje semifinalne tekme. Iver so pokazali v teli dveh tekmah solidno znanje, je pričakovati tudi v nadaljnjih tekmah usnehov. Kajti proti Boliviji so naši igrali še lioljše kot v prvi tekmi. Ne samo, da so vzdržali oster tempo, ki so ga diktirali temperamentni južnjaki, temveč so ravno radi silnega tempa zmagali. Z lastnim orožjem so bili premagani Bolivijci. Ta borba je bila veliko bolj
Veslaške tekme na Bledu
Danes in jutri se bodo vršile na Bledu prvič — tudi v Sloveniji — velike veslaške tekme. V drugih državah, kjer je ta panoga športa veliko bolj razvita in starejša kot pri nas, so veslaške tekme višek vseh športnih prireditev. Slo tisoči gledalcev slede svetovno znani veslaški tekmi univerz Oxforda in Cambridgea. Slika pri tej tekmi se ponavlja pri vseli večjih prireditvah po drugih državah. Le pri nas, čeprav je dosti voda, ne poznamo v pravem pomenu besede tega športa. V obmorskih mestih so klubi, ki vsako leto tekmujejo tudi v inozemstvu in to celo uspešno, ob naših rekah so pa klubi v Zagrebu in Belgradu. Drugi z ljubljanskim vred s športnega vidika ne pomenijo dosti. Ker se pa Bled čezdalje bolj razvija v eno najboljših letovišč, so nujno potrebne za razvedrilo gostov tudi večje športne prireditve. Kakor nalašč je pa blejsko jezero ustvarjeno za veslaške tekme. Blejci, v svesti gornjih dveh dejstev, vrše velike priprave. Po teh sodimo, da bo imel Bled danes in jutri dosedaj največje športne prireditve.
Pogled nu tekmovalno progo.
Že teden dni so na Bledu veslaški klubi Gusar iz Splita, Krka i/, šibenika, LSK iz Ljubljane, 11V K iz Zagreba, Veslaški klub iz ;Bel-grada, Dunav iz Pančeva in Gusar iz Zagreba. Ti klubi tvorijo elito naših veslačev, od katerih so si zlasti oni iz obmorskih krajev že priborili lepe uspehe v inozemstvu. Med njimi se bo vršila tudi ogorčena borba za zmago. Žal da bo na današnji mednarodni tekmi startal samo en klub in sicer iz Augerna pri Dunaju. Istočasno se vrše namreč na Koroškem običajne regate, kjer sodelujejo vsi boljši klubi iz Avstrije. Prijavil se je tudi tržaški veslaški klub, ki pa ni dobil dovoljenja za potovanje. Vseeno bodo pa vsi ti sodelujoči klubi v stanu pokazati, na kaki v išini je ta panoga športa. Poleg teli veslaških tekem se bodo vršile tudi plavalne in skakalne tekme. Ilirija nastopi na Bledu s svojimi najboljšimi močmi, tu nastop bo no rabila za glavni trening pred prvenstvi. Najbrž bo startalo tudi Primorje. Tako, da tudi plavalne tekme ne bodo v zanimivosti zaostajale za veslaškimi.
Kolesarsko društvo »Zarja>< Zg. Kašelj priredi v nedeljo 20. t. m. kolesarsko dirko za društveno prvenstvo in društva, včlanjena v koturaškem savezu, na progi Vevče—Litija in obratno. Start in cilj, kakor tudi prireditev je pri gostilni g. Franc Anžur, Vevče. Začetek ob 14 popoldne.
\nton Čehov:
Študent
Od kraja je bilo lepo, tiho vreme. Drli so sc kosi in blizu, sredi močvirja, je otožno bobnelo neko živo bitje, kot da bi pihalo v prazno zelenko. Mimo je. zlctcl samotni kljunač, in po njem oddan strel se jc doneče pa veselo razlegel v pomladni zrak. A ko se jc v gozdu stemnilo in je nepričakovano neprijetno od vzhoda zapihal mrzel oster veter, je vse obmolknilo. Ledene igle so prcprcdle mlake, in v gozdu je postalo neprijetno, divje pa pusto. Zadišalo jc po zimi.
Ivan Velikopoljski, študent duhovne akademije, cerkovnikov sin, ki jc v zasedi prežal na kljunače, se je spravil domov in korakal po stezi skozi poplavljene travnike vedno naprej. Prsti so mu postali trdi od mraza, in lica so žarela od vetra. Zdelo se mu je, da je zmotil ta nepričakovani, nenadni mraz soglasje in red, da jc postala plaha narava sama in se jc radi tegu zgostila večerna tema jnejc kakor navadno. Vse naokrog jc bilo samotno in nekam posebno mračno.
Edino na vdovjem zelniku ob reki sc jc svetlikal ogenj; sicer pa jc tonilo v mrzli večerni megli vse ostalo daleč naokoli in celo v te; smeri, kjer je ležala kake štiri kilometre najbližja vas. Študent se je spomnil, da jc sedela njegova inati, ko je on odhajal iz hiše, v veži bosa nn tleh in svetlila samovar, oče pa je ležal na peči in kašljal; danes jc bil veliki petek, radi tega niso doma ničesar kuhali, in se mu je obupno hotelo jesti. Zdaj se je študent ježil od mraza in mislil, da jo moral pihati prav isti veter tudi v časih, ko so vladali Rjurik, Ivan Grozni ali Peter Veliki. Tudi v njih letih sta vladali prav isti huda revščina in lakota; bile so iste potlačene slamnate stre-
he, nevednost, obup, ista praznota naokoli, mrak in otožnost. Vse tc grozote so že bile, so zduj in bodo potem. Čc bo tudi minilo še en tisoč let, ne bo zato življenje nič boljše. In se mu ni ljubilo iti domov.
Zelniku so rekli vdovji, ker sta ga imeli v najmu dve vdovi: mati in hči. Ogenj jc vroče plajKilal, prasketal in daleč naokrog razsvetil zorano zemljo. Vdova Vasilisa, visoka, debelušna starka v moškem kožuhu jc stala jnoleg in zamišljeno zrla v plamen. Njena hči Lnker-ju, mala, pegava, s trapastim obrazom, jc sedela na tleli in pomivala kotliček pa žlicc. Videti jc bilo, da so tu pravkar končali večerjo. Slišati jc bilo moške gjasove; to so bili tukajšnji hlapci, ki so na reki napajali konje.
»No, zopet smo dobili zimo,< je rekel študent in stopil k ognju. »Pozdravljeni!«
Vasilisa sc je zdrznila, a ga jc takoj spoznala in se prijazno nasmehnila.
»O moj Bog, nisem tc spoznala,c jc rekla. »To pomeni, da boš postal bogat.«
Razpredel se jc pogovor. Vasilisa je videla dosti svota: nekoč jc služila pri gospodi za dojiljo in potem za pestunjo. Kot ženska, ki sc jo razumela na spodobnost, jc rabila uljudne besede, in ves čas ni zapustil njenega obraza mehak, dostojen smehljaj. A njena hči, Lukcr-ja, katera ni nikoli prišla ven iz rojstne vasi in katero je vse življenje neusmiljeno pretepal njen mož, je samo gledala študenta postrani in molčala. Imela jc tako čuden izraz kot da bi bila gluhonema.
»Prav tako sc je grel ob ognju v mrzli noči tudi apostol Peter,« jc rekel študent in stegnil nad plamenom roke. »Torej tudi takrat so imeli mraz. Joj, kako strašna noč jc to bila, babica! Bila jo to izredno obupna pa dolga noč!«
Ozrl sc jc po temi naokoli, krčevito jc
ogorčena kakor pa jirva. Posebno še, ker igrajo v Južni Ameriki boli ostro kot smo jiri nas vajeni. Vendar je to težko tekmo vsaj objektivno sodil urugvajski sodnik.
Prvi rezultut teh naših uspehov se jc žc pokazal. Prihodnje olimpijske igre prirede Zc-diniene države. Ameriški delegat pri olimpijskem koinitetu in predsednik olimpijskega odbora Wiliam Garland sc zelo trudi, da bi pridobil naše reprezentante za nastop na tej olim-pijadi. Izrekel je, da je Jugoslavija po teli nepričakovanih uspehih v Montevidcu zelo privlačna sila. Zatorej ni izključeno, da bo odšla naša soortna reprezentanca tudi v Los Ange-les ]>rihodnje leto. Vse to so značilni pojavi, ki bodo gotovo prestižu naše domovine mnogo koristili. O tej drugi tekmi bomo šc prinesli obširno jioročilo.
Kolesarsko društvo »Sava« vabi svoje člane, da se udeleže dirke in prireditve kolesarskega društva »Zarja« v Vevčah, ki se vrši v netijo dne 20. t. m. ob 14 popoldne.
Mariborski spori
GSK (Gradec) : SK Rapid. V nedeljo 20. t. m, gostuje v Mariboru old boys moštvo Grazer Atletik Kluba proti old boys moštvu SK Rapida. Tekma se bo vršila ob 15-30 na igrišču SK. Rapid. Sodil bo g. Nemec.
SK Železničar : SK Rapid. Po daljšem presledku se srečata v nedeljo ob 17.30 na igrišču SK Rapid v prijateljski tekmi SK Železničar in SK Rapid, Tekma bo vsekakor jako zanimiva in bo sodil g. Mohorko. Predpoldne ob 9.30 se vrši na igrišču SK Železničar prijateljska tekma rezerve SK Rapid : SK Železničar. Sodnik g. Vesnauer.
Inozemski šport
TOUR DE FRANCE — U. IN 12. ETAPA.
Francozi še vedno trdno vodijo, čeprav so poslali tudi belgijski dirkači prav nevarna konkurenca. Tudi ne bi marsikdo pričakoval, da bo nemški team ob koncu 12. etape trdno na tretjem mestu. Presenetila pa je gotovo vest, da so italijanski kolesarji na zadnjem mestu v vrstnem redu posameznih držav.
209 km dolga je bila proga dvanajste etape, ki je šla od Montpelliera do Marseilla. Vožnja je potekla brez kakih posebnih dogodkov. Zmagovalec dvanajste etape je bil Francoz A. Magne v času 6:41:42 ur. Sledili so mu Pelissier, Taverne, Le-ducy itd. — Kot posameznik je še vedno na prvem mestu Leducy (Francija), dočitn je Pelissier peti.
Brez kakih nezgod je bila prevožena enajsta etapa, ki je bila dolga le 164 km in je šla od Perpi-gnana do Montpelliera. Kolesarji so vozili povprečno s hitrostjo 33 km na uro. V tej etapi je zmagal znani Francoz Pelissier, ki se je že nekako na sredini pota odtrgal in potem vozil sam do cilja. Rabil je za to progo 4:55.19 ur. Cez 3 minute nato je pridirkal Italijan Guerra, ki sta mu sledila Francoza A. Magne in Leducy.
Menda bo pa le res... Nemci so zvedeli iz zanesljivega vira, da so Angleži odločeni na svojih tleh sprejeti nemško državno nogometno reprezentanco in v tej revanžni igri dokazati pravo višino angleškega nogometnega športa.
Angleške želje. V Wimbledonu je utrpel angleški tenis precejšen poraz. Angleži pa zato ne bodo nič odnehali, ampak so odločeni, nivo teniškega znanja dvigniti z vsakimi žrtvami. Tako so sklenili poslati čimveč svojih igravcev v inozemstvo, da bodo tam na velikih turnirjih mogli stopiti v stik z najboljšimi evropskimi igralci tenisa in tako izboljšati svojo igravsko rutino ter s tem zopet vrniti angleškemu tenisu prejšnji ugled.
OKOLI EVROPE.
Zasluga Francozov je, da so našli način mednarodnega tekmovanja tudi za letalni šport. Že 1. 1910 so bile take tekme aeroplanov, toda veliko manjšega obsega. Tedaj je bil junak oni pilot, ki je v enem poletu napravil pot 30 km. Takrat je v Nemčiji tekmovalo 12 pilotov na progi, dolgi nekaj več kakor 200 km. Za ta polet pa je bilo predvidenih 12 dni Kako vse drugače pa je danes!
Dne 20. julija bo startalo okoli 100 aeroplanov k polelu okoli Evrope v 12 dneh. Vsa pot ;e dolga okoli 7500 km in bo šla preko Nemčije, Francije, AAnglije, Španije, Švice, Češkoslovaške, Avstrije, Poljske in Danske. Pilotom je dano na prosto, da končajo mesto v 12, tudi že v 8 dneh ta polet. Dolžnost jim je le ta, da obiščejo skupno 27 aerodromov v vseh naštetih državah. Kriterij tekmovanja ni v prvi vrsti brzina, temveč zanesljivost motorja.
Ne bo lahko to tekmovanje. Dvakrat bo treb* preleteti Kanal, kar bo morda celo nevarno, ker so udeležena pri tekmovanju le manjša letala. Treba bo preko Pirenejev, skalovite Švice itd. Povsem neznana zemlja bo za marsikaterega pilota Španija, Megla, dež, bolj gotovo pa silna vročina bo zahte-va.a od tekmovalcev uincgo napora.
Start in cilj je v Berlinu. Lansko leto je zmagal Nemec Morzik in vsled tega ima letos Nemčija pravico organizirati to pomembno mednarodno tekmovanje.
PLAVANJE.
Ogri zmagali tudi v Inomostu. V Ljubljani smo imeli priliko videti zadnjič, kako krasno je razvit ogrski plavalni šport. Boljši ogrski plavači, kakor oni, ki so posetili Ljubljano, pa so obiskali Inomost. Tudi tukaj je ta B-team ogrske plavalne zveze dokazal čudovito nadmoč posebno v water-polo igri. Vsa prva mesta so osvojili Madžari. Tako je v prsnem plavanju na 100 m zmagal Hild (Ogrska) v času 1:19.6 min. 100 m hrbtno je prvi preplaval Madžar Nagy v času 1:16.8 min. Najostrejša pa je bila borba v plavanju na 100 m (prosti stil), kjer je moral Kanasi (Ogrska) napeti vse sile, da je bil prvi v času 1:10.6 min. — Water-polo tekma pa je končala z rekordno zmago Ogrov, ki so z 20:0 porazili Avstrijce.
R \ZNO.
Miinchen-Dunaj 4:0. V Badnu se je vršila omenjena medmestna hockey-tekma, ki so jo Mona-kovčani zasluženo s 4:0 zaključili v svoj prid. Posebno je ugajala napadalna vrsta Miinchena.
Načrti Bavarske. Argentinci so povabili bavarsko amatersko boks-zvezo, da sodeluje s svojimi najboljšimi močmi na boks turnirjih v Južni Ameriki. Če bo nemška državna boks zveza dovolila te nastope, bo Bavarska, tako so se odločili, ugodila temu vabilu. Tako bi se prvo mednarodno srečanje Bavarske proti Argentimji vršilo v marcu 1931 in sicer v Miinchenu, dočim bi se revanžna borba izpeljala v novembru 1931 v mestu Buenos A i res. Nemška ekspedicija bi ob tej priliki nastopila še v Rio da Janeiro, Montevideo in San Paulo
TENIS.
Turnir na Semmeringu, ki se jc pravkar pričel, bo vsled udeležbe vseh boljših teniških igravcev Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Romunije, Poljske, Ogrske itd. dosegel gotovo lep uspeh. Posebno srečna je vsekakor pridobitev Američana Bella, ki je že v Wimbledonu dokazal svojo izredno igravsko tehniko. Omenimo naj samo njegovo zmago nad izbornim Cehom Menzel-om.
Programi Radio-Lfublfana t
Sobota, 19. julija: 12.30 Plošče. 13.00 Ča. sovna napoved, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 O športu predava Marjan Dobovšek. 20.00 Prenos iz Belgrada. 20.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda.
Nedelja, 20. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. Gvido Rant: Versko predava-nje. 10.20 Okorn Jože: O čebelarstvu. 11.00 Koncert radio orkestra. 12.15 Tedenski pregled. 15.00 15.00 Prenos plavalnih in veslaških tekem z Bleda. 20 Koncert radio orkestra: Jugoslovanska glasba-21.00 Prenos z Bleda (Erich Herse Jazz-orkester). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Plošče
Drugi programi i
Nedelja, 20. julija.
Belgrad: 12.30 Narodna glasba. 15.00 Cigan-ska glasba. 17.30 Koncert na citre. 19.30 »Komični sluga«, enodejanka. 20.00 Vokalni koncert. 22.C0 Koncert balalajk. — Budapest: 11.15 Odlomki Kalmanovih operet. 17.15 Koncert. 18.00 Koncert vojaške godbe. 19.30 Ogrske popevke. 20.45 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.05 Glasba iz dobe 1820 do 1840. 13.05 Opoldanski koncert. 15.00 Pevske točke. 15.20 Popoldanski koncert. 19.00 Komorna glasba. 19.30 Pevske točke. 20.40 Enode-janke: 1. Mož z rontgen-očmi. 2. Norec v prenočišču. 3, Zaroka. Nato večerni koncert. — Milan: 19.30 Lahka glasba. Sekstet. 20.40 »Nova ljubezen«, opereta; nato plesna glasba. — Praga: 20 20 Koncert na kitaro. 20.20 Koncert praškega kvinteta. 20.50 Koncert orkestra. — Langenberg: 20.00 Narodni koncert, orkester, nato lahka glasba, — Rim: 18.00 Plesna glasba. 21.02 »Rigoletto«, opera. — Berlin: 18.25 Narodne pesmi severnih narodov. 19.00 Plošče. 20.00 Ljudski orkestralni koncert. — Toulouse: 13.00 Koncert radio orkestra. 18.00 Koncert opernega orkestra, 20.25 Pesmi. 21.00 Plesna glasba. Vojaške pesmi. — Breslau: 18.30 Citre in kitara. 20.15 Narodni koncert. 22.40 Plesna glasba.
stresel glavo in vprašal:
»Saj si bila v cerkvi, ko so čitali dvanajsti evangelij?«*
»Sem,« je odgovorila Vasilisa. »Čc se spomniš, jc rekel Jezusu Peter me« zadnjo večerjo: «S teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in v smrt.» Gospod pa mu jc rekel nato: «Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.» Po večerji so obšle Jezusa na Oljski gori smrtne težave in je goreče molil. A ubogega Petra se jc polastil srčen obup, oslubel jc, oči so mu postale težke, in nikakor ni mogel premagati spanca. Zaspal jc. Potem pa, kakor si slišala, je jKiljubil Kristusa iste noči Juda in ga izdal mučiteljem. Peljali so Ga zvezanega k velikemu duhovniku in bili v obraz, Peter pa, onemogel, po obupu in tesnobi izmučen, 11111 jc sledil. Premalo jc spal to noč, saj razumeš, in je slutil vnaprej, da se bo zdaj, prav kmalu, zgodilo lin zemlji nekaj grozovitega ... Saj je vroče, iz vsega srca imel Jezusa rad, in zdaj je gledal oddaleč, kako so ga bili...«
Lukerju je pustila žlice in uprla v študenta nepremične oči.
»Prišii so k velikemu duhovniku,« jc ta nadaljeval; »pričeli so izpraševati Jezusa, hlapci pa so medtem zakurili sredi dvorišča ogenj, ker je bil mraz, in sc greli. Peter je tudi stal med njimi pri ognju in sc grel, prav tako, kakor sedaj jaz. Ko ga je videla neka dekla, jc rekla: «Tudi ta jc bil z Jezusom», to jc torej pomenilo, da bi tudi njega bilo treba peljati pred zbor. Najbrž so ga tudi dvomljivo in ostro pogledali vsi hlapci, ki so posedali okrog ognja, kajti jc prišel v zadrego in rekel: «Nc poznam ga.» In malo potem je v njem zopet nekdo sjKJznal enega od Jezusovih učcncev pa rekel:
* To jc na Veliki petek.
«Tudi ti si izmed njih.» A Peter jc to zopet zatajil. I11 še tretjič ga jc nekdo nagovoril: <Ali tc nisem videl z njim na vrtu?» Peter pa jc tretjič utajil. I11 takoj nato je zapel petelin. Zdaj je Peter oddaleč jiogledal Jezusa 111 se spomnil besed, katere 11111 je O11 rekel med večerjo... Spomnil sc jc, se zgrozil, odšel z dvorišča, pa sc brezupno zjokal. Tako tudi stoji v evangeliju: «šel je ven in sc bridko zjokal.» Kar vidim vse to: na vrtu jc globoka tišina in grobna tema, in sc komaj sliši v tej tišini zamolklo ihtenje...«
študent je vzdihnil jja sc jc zamislil. Vasilisa se je šc vedno vljudno smehljala, a nenadno ji je ušlo ihtenje. Debele, obilne solzo so ji stekle po licih, in si je z rokavom zastrla obraz od ognja, kot da bi sc sramovala svojih solz. Lukerja jia, k.i jc nepremično gledala študenta, je zardela, in njeno lice je dobilo težak, napet izraz, kakor ga ima človek, čc taji hudo bolečinq.
Hlapci so sc že vračali od reke in jc bil eden od njih, na konju prav blizu, tako da ga je razsvetila nemirna trepetajoča luč od ognja. Študent je vdovama voščil lahko noč in odšel naprej. Zopet je nastala tema, in ga je pričelo zebsti v roke. Pihal jc divji veter: res je lako izgledalo, da sc bo povrnila zima in težko je bilo verjeti, da bo pojutrišnjem velika noč.
Zdaj jc mislil študent na Vasiliso: čc se je zjokala, je pomenilo to, da se jc tako nl.i drugače tikalo nje vse, kar jc doživel Peter v 0110 strašno noč ...
študent sc jc ozrl. Samotni ogenj jc mirno plapolal v temi in ni bilo videti poleg njega nobenega človeka več. študent je zopet pomislil, da sc je moralu Vasilisa zjokati pa njena hči sc zavzeti nedvomno rudi tega, ker se je tikalo sedanjosti ono, kar jc baš sedaj pripovedoval in kar sc jc dogodilo pred devetnajsti-
Pod grajskim jarmom
Naš marljivi F. Erjavec je v letošnji »Mladinski Malici«, ki jo izdaja UJU v Ljubljani, obogatil naš knjižni trg z lepo knjižico, ki je, mimogrede povedano, njegovo petindvajseto, torej jubilejno dio v teku enajstih let pisateljskega delovanja na slovenski kulturni njivi.
Knjižica slove Pod grajskim jarmom in zelo uspelo združuje narodnovzgojen namen s točnostjo zgodovinskega materijala, ki ga avtor v dočuteni pripovedni obliki podaja tako, da se zlasti v mlada srca 7. neizbrisno silo vtisne. Mirno rečeni, da prav redki slovenski pisatelj moderni dobe tako globoko umeva naš narod, to je, kmetiško jedro njegovo, kakor Erjavec. Zato tudi niliče lako kot 011 ni bil poklican priklicati nam zopet v .poniin vecstoletno borbo slovenskega naroda za svoj obstanek, jezik iu kulturo — saj lo je vsa vsebina naših kmetskib punlov, ki so viški našega narodnega eposa trpljenja, potrpljenja pa vztrajnosti, ki nam je ohranila slovensko vas, 7. njo pa ves naš narod!
Pri tej priliki naj omenim, da Slovenci bridko pogrešamo s 1 o v e 11 s k e kult 11 r 11 e zgodovine, da imamo pač deloma označene deloma v tem smislu piecej dobro obdelane njene epohe, celotnega razvoja v veliki sintezi pa nam je potreba ko vsakdanjega kruha. Naša socialna bil, zgodnji srednji vek, ko se je našemu kmetu še dobro godilo, globok pretres reformacije z zanimivo pojavo Primoža Trubarja in njenimi šo danes tnalo odgoneta-nimi religioznimi in družabnimi problemi, ludi kar se našega naroda tiče; nadalje duhovno tako bogati barok, piš francoskega revolucij-skega viharja mimo naših dežel /. idejami, ki so pripravljale ustavne borbe, v katerih se je šele rodil naš narod v modernem pomenu — vse to kliče po peresu mojstra, ki ne bi bil samo zgodovinar-/,hi rač, ampak intuitiven genij, ki vidi predvsem celoto, v katero so spojeni smiselno vsi deli in drobci.
Erjavčeva knjižica je. tak del, eden najvažnejših, s kulturnozgodovinskim smislom zajet in zelo niično podan, predvsem pa tako obdelan, da se bodo idealna srca ogrela v ljubezni za svoj narod in njegovo zgodovino.
Knjižico zato najtopieje priporočamo vsakemu Slovencu! Ima tudi lepe slike. — o—
Zbirka moških pevskih kvartetov. Jos. Skalar v Ljubljani je izdal te dni v prikladni žepni obliki ležeče male osmerke deset moških zborov, pripravnih za kvartete. Kvarteti res rabijo prikladnih pesmi, združenih v enotno izdajo in iim bo zbirka prav prišla. (1. Skalar namerava še nadaljnje zvezde; čisti dobiček pa namenja spomeniku Davorina .Tenka in Matičinemu kvartetu za potovanja. Topot je izdal pesmi Hajdriha, Marinkoviča. Mirka, Svetka, Juvanca, Pavčiča, Focrsterja in eno koroško narodno. Pesmi niso izbrane po nobenem drugačnem kakor kvalitetnem iu tehničnem vidiku, pa bi le bil. knjigi v prilog kak red, recimo razvojni sli stilni ali kaj. Bomo videli, kaj prineso nadaljnji zvezki. Upajmo, da se bodo tudi sodobni glasbi Uaj oddolžili. Zbirko priporočam zborom in kvartetom, dodisl zelo, bodisi srednje ali manj uvežbani, vsi
bodo kaj zase našli v njej.	V.
*
Sveta Cecilija, št. H4. prinaša dr. Goglijev pregled zagrebške kotnornoglasbene sezone zadnjih let (zelo bogata sezona!). M. Ivšič uiše o glasbenem življenju v Rimu. K. Gruičič razmišlja o tem, kako
bi so. pospešil napredek cerkvenega petja in glasbe na Hrvatskem (torej jc tudi tam ta problem aktualen). Dr.fi referira o dr. Širolovi niuzikološki razpravi v Zborniku za nar. život z naslovom Problemi našeg muzičkog iolkloru ■•. Opozarjam vse, ki se zanimajo teoretsko za narodno pesem, da to razpravo prečitajo. Cecilija informira o koncertni in operni sezoni v Zagrebu in Belgradu, skrbi za aktualne zgodovinske doneske in za obdelavo glasbenega folklorja in ima bogalo kroniko, preglede izdaj in literature o glasbi in jo menda naš najbolj?! glasbeni list sedaj. Priporočamo jo, med Slovenci je bolj nialo razširjena.	V-
Izmed sodobnih književnih izdaj so
I. • •
I
Poznanjski turistični in prometni |	vetesejem
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
mi stoletji. Nod\omno tmeii vsi ti dogodki vezi z obemu ženama, najbrž tudi s to osumljeno naselbino, z njim samim in vsem človeštvom sploh. Saj sc ni zjokala starka zato, ker ji je znal ganljivo pripovedovati, temveč zato. Icer ji jc bil Peter bližnji, zato. ker se je iz vsega svojega srca zanimala za to, kur se je godilo \ Petrovi duši.
Nenadno veselje Je v z valovalo v njegovi duši 111 se je celo za trenutek ustavil, du I»i zajel sapo. Dogodki, je mislil, tvorijo eno ne-pretrguno verigo, eden sledi iz drugegn in tuko sta zvezani preteklost s sedanjostjo. Dozdevalo sc mu jc, du je pravkar videl oba koncu te verige: čim se je bil dotaknil enega koncu, takoj jc zudrhtel tudi drugi.
Ko sc jc z brodom vozil če/, reko in se potem vzpenjal v hrib, jc gledal svojo rojstno vas in zupad, kjer sc jc svetil ozek Irak mrzle teninordeče zarje, pa je mislil, du še vedno, nepretrgoma do danes veljata ona resnica in lepotu, ki sla vodilu človeško življenje tam, nu vrtu in dvorišču velikega duhovnika. Tvorila stu očividno vselej najglavnejše v človeškem življenju in na zemlji sploh. Polugoma sta ga prevzela občutek mladosti, zdravju, moči — suj jc bil šele 22 let stur — in tudi neizrečeno sladko pričakovanje sreče, neke nepoznane tujm-stvene sreče. I11 življenje se mu je zdelo nepopisno lepo, čudežno tur polne visokega zmisla.
Poznanj, 15. julija 1930.
Lansko leto se jc vršila v Poznanju pi vu mednarodna poljska razstava, ki je podala sliko napredka poljskega naroda v vseh panogah v prvih desetih letih svobode. Sijajni moralni/gospodarski in finančni uspehi te razstave ter ogromne zgradbo, sezidane nalašč za razstavo, so dali slutiti, dn bo poznanjski velesejm trajna ustanova. I11 res je pred štirimi dnevi minister trgovine in industrije vpričo poslanikov pri poljski vladi zastopanih držav otvoril drugi poznanjski velesejm. Letošnji zavzema po obsegu samo pičlo polovico lanskega, vendar pa je zelo zanimiv in ponfen. Posveten je samo prometnim sredstvom in turistlki. Udeležilo se ga je 19 tujih držav, med njimi ludi Jugoslavija.
Razstava nudi izredno krasen pregled najnovejših prometnih sredstev, od ozkotirne lokomotive do najmodernejše češke in do spalnih vagonov. Vagoni zn prevoz ranjencev se vrste za vagoni za prevoz rastlinskih sadik in za vagoni za prevažanje sviloprejke. Zanimiva je zlusli konkurenca med nemško iu češko industrijo z:i izdelovanje železniških vagonov in lokomotiv. Z nekako vsiljivostjo se hoče vplesti med njiju italijanska industrija. Vsi važnejši mostovi in železniška križišča v Poljski so ponazorjeni v posnetkih i/, gipsa in lesa, ravno tako tudi plovne reke in prekopi. Posebne statistične tabele kažejo naraščanje poljskega železniškega omrežja in železniških uslužbencev. Skoraj polovica velike dvorane je posvečeno vprašanju, kako izbira poljska železniška uprava na psihofizičen analitičen način duševno najbolj bistre. živčno zdrave i:i telesno lu.jurnejše 111 liajspretiiejše uradnike in delavce za posebno odgovorna in težavna mesta. Tej znanstveni izbiri -e je zahvaliti, du je na Poljskem zelo malo železniških nesreč. Nu posebni karii pokaže skioptirna slika najprej zanimivosti kakega poljskega mesta, nato pa pokaže električna kača uro odhoda vlaka v ta kraj in najbližjo zvezo. Pretresljivi so ogromni albumi fotografij razrušenih poljskih kolodvorov iu uničenih vagonov ter lokomotiv ob koncu svetovne in poljsko-boljše viške vojne.
Skoraj vsa poljska važnejša mesta vežejo državne avtoniobilne zveze. Na posebnih reliefih so ponazorjene le zveze, lakaj zraven pa te bode v oči čas odhoda in prihoda ter voznimi, ki je celo nekaj cenejša od tretjega razreda brzovlaka. V avto-mobilni industriji vzbujajo največjo pozornost lahki avtomobili najnovejših iznajdb. Kakor v oddelku za železnice je tudi v oddelku za avtomobile več iznajditeljev samih prisotnih pri svojih iznajdbah, katero skušajo predati velikim industrijskim podjetjem ali državam.
Središče velesejma tvori razstava potniških letal na,novejših tipov. Vsakdo lahko gre v letalo, se vsedc vanj i■ t so prepriča, /la je letalski proinel vsaj tako siguren kakor železniški. Brez dvoma bo se večina udeležencev razstave osvobodila predsodkov do prometa z letali, kar je za razvoj poljske letalske industrije velike važnosti.
Za izobražence zelo zanimiva je razstava kartograf ičnih izdelkov prof. Homerja. Zemljevidi tegu podjetja se lahko ne samo merijo s podobnimi nemškimi proizvodi, ampak jih tudi daleko prekašajo.
Zelo obsežen je poljski turistični oddelek. Vsa-
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 15. julija. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. julija.)
Aktiva: Kov. podlaga 333.2 (-f 6.0). tečajna razlika 1.14.0 (—10.7). posojila: menična 1.150.0 kmibardita 252.0, skupaj 1.402.0 (420.2), račun začasne zamenjave 155.0 (—2.0); pasiva: bankovci v obtoku 5.161.2 (—135.3), račun začasne zamenjave 155.0 (—2.0), drž. teriptve 150.5 (+45.2), obvezno sti: Žiro 1.122.1. razni računi 200.3 skupaj 1.322.1 (+61.5); ostale postavke neizpremenjeiie.
Zadružna banka. Včeraj sc je vršila žalna seja upravrega sveta Zadružne banke v Ljubljani • po-čaščenjc umrlega ustanovitelja in predsednika g. Antona Kristana. Na tej seji spopolnjeni upravni svet z dr. H. Tlimo in Borisom Kristanom si jc izvolil za predsednika dosedanjega podpredsednika dr. D. Majarona, za podpredsednika dr. II. Tuino. Upravni svet pa Ivoriio: š. Jurčič, A. Knez, J. Ko-blcr, B. Kristan, J. Menton, E. Podkrajšek, M. Ro-žanc. F. Uratnik in V. Veriiunei:.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žei. v Ljubljani sprejema do 22. julija t. I. ponudbe glede dobave 250 kg žičnikov, 10.000 kom. ograjnih štakelov, 300 kom. gozdnih drogov in "00 kom. hrastovih ograjnih stebrov. — Stroj. odd. ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 24. jul. I. 1. ponudbe glede dobave S komadov oljnic s cevkami, 300 kom. cevk za vodokaze, 1300 ročajev iiz prešanega papirja za orodje, 600 ročajev za armature, 900 ročajev za kladiva, 100 ročajev za lopate in 200 (opori šč za krampe. (Pogoji so na vpogled p r i omenjenih oddelkih.) — Delavnica drž. rudnika Velenje sprejema do 21. julija I. I. ponudbe glede dobave V00O kom. k rešilnih kamenčkov za jamske svetiljke; do 28. julija I. I. pa glede dobave 3 poljskih kovainic. — Ravn. drž. rudnika Kukanj sprejema do 23. julija t. I. ponudbe glede dobave, hrastovih pntgov, 100 lir1 borovih plohov, raznega električnega ir.ule-rijala, pil za kovino, 4 gumijastih kabljov. žaloziiiiii šarnirjev, ročajev za pile, ročnih pil, spojnic, krtač za ribanje ter glede dobave klingcrit-plosč; do 30. julija t. I. glede dobave SCO m* slekla za okna. 100 kg Icita, raznega usnja, sukanca za šivanje usnja, laneuegn platna itd. — Ravn. drž. rudnika Senjskl Rudnik sprejema do 20. julija t. I. ponudbe glede dobave 000 m vrvi; do 4. avgusta t. 1. pa glede dobave električnega vitlja. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 1 avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega usnja za sedlarje, mnnesmano-vill ccvii. svinčenega kablja in raznega orodja; do S. avgusta t. I. pa glede dobave isolirane bakrene žice in svinčenega kablja. — Komanda III. armad-ne oblasti v Skoplju sprejema ponudbe glede dobave H) stenskih ur. — Dne 4. avgusta t. 1. se bo vršila pri ravn. drž. železnic v Zagrebu oiertalna licitacija glede dobave 15.000 kg pločevine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom li^vpo-gled.) — Dne I. avgusta t. I. se bo vršila pr^ravn. pomorskega prometa v Splitu ofertatna licitacija glede dobave 1200 ton domačega premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa prt strojnem oddelku lega ravnateljstva.) — Dne 2. avg. t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Belgradu ofertulna licitacija glede dobave betonskih blokov za telegrafsko kanalizacijo. (Oglas jo na vpogied v pisarni Zbornice za TO! v Ljubljani, pogoji pu pri Istem oddelku.) — Dne 4. avgusta t. I. se bo vršila pri komandi pomorskega arzennla v Tivlu pismena licitacij« Blede dobave ruznena
se pona-
ko izmed 17 vojevodslev ima svoje prostore. Tu vrste fotografije krajev, domača industrija, po zoritva šeg in navad, narodne noše, domače iu divje živali v leli krajih, obdelovanje zemlje itd. Nekatera vojevodslva so postavile tudi kmetske hiše skoraj v naravni velikosti.
Nemčija kaže kakor v izlivanje v tilinu ravno Gornjo felezijo, kjer prebivajo Poljaki. Vse nemške spakedranke za krajevna iu mestna imena imajo namen zakriti svetu poljski značaj teh krajev. Italija dela kričečo reklamo za sebe, svobodno mesto fitlansk, ki pod vplivom Nemčije ni pripadlo Poljski iu radi nemškega kumstva rado nagaja Poljski, skuša na vse mogoče načine izvabiti Poljake v svoje kopališče in jih odvrniti od Udynje, poljskega mesta in pristanišča ob Baliijskem morju, ki ga je po amerikanskem načinu osnovala Poljska pred petimi leti.
Ogrska kar oblaga udeležence razslave s fulo-grafijanvi ogrskih lepot iu znamenitosti. Njen zastopnik z izredno prijaznostjo iu linosijo vabi poljsko aristokracijo v svoja letovišča iu v Budimpešto.
.lasno je, du me .ie posebno zanimal jugoslovanski oddelek. Na prvi pogled sem spoznal, da ga je urejeval nekdo, ki niti najmanj ne pozna poljske duše iu poljskih razmer. Kako bi namreč niocel bili sicer la oddelek urejen tako. da Poljakov i.e samo ne more privabili, ampak jih naravnost odbija. Kdor je urejal jugoslovanski oddelek, bi moral najprej upoštevati dejstvo, da najbolj Izrbraženi vodilni poljski krogi iiuajo o Jugoslaviji tako nejasne predstave kakor naši o Poljski. Upoštevati bi moral, da imajo Poljaki vsled svojevrstnega zgodovinskega razvoja predsodek proti pravoslavnim slovanskim narodom. Zakaj ruski jarem ie dolgo tlačil Poljake, ukrajinski koziki so cela sloletja delali težave nekdanji poljski državi in sedanja ukrajinska in beloruska parlamentarna reprezen-lacija delata cčilno za odcepitev teh številnih narodnih manjšin od Poljske. Pravoslavni slovanski sosedi Poljakov so še tudi na razmeroma mnogo nižji kulturni stopnji. Tako si tudi Poljaki predstavljajo Srbe. Ne vedo pa, koliko je v Jugoslaviji katoličanov. Celo eden izmed vodilnih krogov poljskega katoliškega pokreta mi je danes omenil, da je mislil, da je v Jugoslaviji 80 odstotkov Srbov. A razstava bi morala apelirati predvsem na kalol. poljske kroge. Saj je plemstvo in ogromna večina Poljakov olroško verna. Zalo bi morala vabiti Poljake predvsem v katoliške kraje, kjer hi se sami po sebi osvobodili tudi predsodkov do pravoslavnih Srbov. Zakaj glavno je. da Poljaki sploh k nam pridejo in du nas spoznajo.
Naravnost odbijajoče vplivajo slike bosanskih mohaniedancev in južnosrbskih Turkov. Ali mislile, da se bodo Pollaki ogrevali ravno za jugoslovanske mohamedance, ko se že doma naveličajo umazanih in ušivih Židov? Tudi izbira slik dalmatinskih mest ni posrečena. Naravnost neodpuslljiv greh pa je. da na razstavi ni Bleda in Rogaške Slatine, ki bi gotovo privabile v Slovenijo in Jugoslavijo lisle bogate kroge, ki gredo sicer v Zakopane blizu Kra-kova, ki se pač z Bledom ne morejo primerjati. Želeli bi ludi bilo, da bi oseba, ki čuva oddelek, kazala vsaj malo interesa zanj.	—b—
inalerijaia (cevi, špirit, katran, pasta, vosek. koks. karbid, cement, kiingerit. šamot. jeklene krtače, smirkovo platno itd.). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem odseku te komande.)
Borza
Dne 13. julija 1930.
DENAR
Današnji devizni promet je bil srednji, čeprav jc prišlo do zaključkov samo v 'i devizah. Največ ga jc bilo še v devizi Praga. Tečaji so ostali v glavnem neizprenienjeiii s tendenco k popuščanju. Narodna banka jc kakor običajno krila vse povpraševanje.
Ljubljana (V oklepajih zaključili lečaji). Am-stedani 2268.50 bi., Berlin 1344.75-1347.75 (1346.25), Bruselj 787.84 bi., Budimpešta 988.22 b!., Curih 1095.«) b!.. Dunaj 794.78—707.78 (796.28). London 274.25 bi., Newyork 56.265 b!.. Pariz 221.90 b!.. Praga 166.73—I6S.53 (167.13). Trst 295.27 bi.
" Zagreb. Amsterdam 2265.50—2271.50, Berljn 1344.75—1347.75, Bruselj 787.84 bi.. Budimpešta 938.22 bi., Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 79-1.73— 797.78, London 273.85—274.65, Newyork 56.165-56.365, Pariz 220.90—222.90, Praga 166.73—167.53, Trst 204.215—296.215. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.8 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1344.75—1347.75, Budimpešta 980.72-989.72, Curih 1094.40 -1097.40. Dunaj 794.78—797.78, London 273.85—274.65, Newyork 56.165—56.365, Pariz 220.90—222.90, Praga 166.71 do 167.53, Milan 294.10—296.10.
Curih. Belgrad 9.125. Amsterdam 207.05, Atene 6.075, Berlin 122.825. Bruselj 72.68, Budimpešta 00.20, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44. Dunaj 72.68, London 25.025, Madrid 59.ti0, Nevvyork 514.40, Pariz 20.245, Praga 15.255, Sofija 3.74, Trst 20.945, Varšava 57.70, Kopenliagen 137.80 Stockholni 138.30, Oslo 137.80, I lelsinglors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji se ic danes učvrstila vojna škoda, nadalje 7dolsiski papirji. Do prometa je prišlo samo <■ vojni škodi in v 1% posojilu Drž. hip. banke, — v' bančnih papirjih je prišlo do prometa v delnicah Narodne banke in Zemalj-fkc. V industrijskih papirjih je bil zaključen te Guttmann, lečaji so ostali v glavnem neizpreme-njtni
Ljubljana. 7% Bler. pos. 97.50 bi., agrari 7% Bler. pos. 87.5 b!., Celjska pos. 160 den, Ljublj.. kred. 122 den., Prašlediona 905 den., Kred. zavod 170 den.. Trboveljska 412 bi., Vevče 126 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 280- 300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86—87.50. vojna škoda ar. 435.50-436 (436). kasa 435.50 -416 (435, 436), 7. 435-436. 8. 435 - 436, 9. 435-436. 12. 435.50 436.50 (435, 436), 8% Blerovo pos. 97 do 97.50, 7% Blerovo pos. 86.75- 87.25, 1% pos. Drz. hip. banke 86.25--86.375 (86.25). — Baitfne delnice: Hrvatska 50 d, Katolička 36— 38, Poljo 57—57.50, Kreditna 96 d., Union 191-192, Jugo 76.50 -77.50, Lj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna 8.100 do 8.175 (3.150), Obrtna 36 d., Praštediona 905 910, Srbska 186 d., Zemaljska 135—I J0 (135). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 160 do 165 (160), Slaveks 60-66, Slavonija 200 d.. Na-šice 1.250—1.300, Danica 107 d., Drava 218 -240, Šečerana Osjek 330-335, Nar. ml. 20 d., Brod. vag. 127.50—135, Union 115 d., Vevče 126 d., Isis 33 d., Ratrusea 375—400, Oceania 212.50 - 230, Jadr. plov. 500 d.. Trboveljska 405-415.
Belgrad. Narodna banka 8.300 ( 5 kom.), 1% inv. oos. 90 (23.000). asrsri 55.75-56.50, vojna iko-
da 417.50—149.50 (1.200), Krupni koin. večji kom. da 447.50 449.50 (1.200), večji komadi prompt 450 451.25 (1.100). 8. 453 454.50, II. 460 (500), 12. 462 -462.50 (1.000), 8% Bler. pos. 'H) bi., 7% Bler. pos. 89—89.25 (46.000 dol.), 1";, pos. Drž. hip. banke 88.75- 89 (24.000 dol.).
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu: Newyork: 8% Bler. pos. 90—97, 7",; Blerovo posojilo 87-87.50. 7",; posojilo Državne hipolekarne banke 83.625—84, London, T;,', posojilo Državne liipolekurne banke .\6.25 si.
Dunaj. Dun. sav. jadr. 91.60, Wiencr Baukve-rein 18.—, Bodencredit' 47.50, Escompteges 159. . Zivno 93.50, Jugo 176.95, Aussiger Chemisclie 35.25 S!avex 155. , Aipine 20.45, Trboveljska 50.-, Ley kam 1.05 Riina Murany 87. .
Žito
Prijaznejša tendenca na žitnem trgu traja dalje. Pšenica gornjebačka nova notira 177.50 nakladalna postaja, a tudi po iej ceni ni skoraj nobenih ponudb. Koruza bačka in sremska velja 115 do i 17.50 nakladalna postaja, a mnogi dobavitelji so, ki zahtevajo za svoje blago tudi 120 in čez. — Ječmen krmilni velja 102.50 105, pomladni 69 kg pu 125 nakladalna postaja. Oves slari, kolikor ga je še mogoče dobiti, velja 155 do 100 nakladalna postaja. — Pšeuična moka ničla srednje bačke znamke velja 310—315 iz nove pšenice. Promet v pšenici in koruzi je precej velik. V ostalih predmetih neizpre-menjen.
Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. pronipl.) Pšenica nova bč. 80 do 81 kg \% 222.50 225, 79—80 kg 2% 220—222.50, 78-79 kg •>% 217.50--220, 71 kg 2% 160--162.50, ječmen sporni. 09- 70 kg 2% 165—167.50, novi oz.
66-07	kg 2% 155—157.50, oves novi bar. 200—205. koruza bč. 162.50 -105. moka Og bč. iz stare pšenice 405- 410. — Tendenca čvrsta.
Som bor. Pšenica: bč 78-79 kg 170 175; gor-njebč. 78-79 kg 172.50—175.50; sr. slav. 78 kg 160 165; sr. 77-78 kg 157/50—162.50; ban. Tisa šlep 78-:0 kg 170 -175; ban. Bega šlep 77.78 kg 175 ISO; ban. Bega kan. 172.50 177.50. — Oves : bč. sr. 150 155. Rž: bč. nova 100 115. — Ječmen: bč.. sr. 64-65 kg 05 102.50; bč., sr. letni
67-63	kg 115-120; bar. 69-60 kg 120 125. — Koruza : bč. 110 115; bč. avg.'115- 120. Moka : bc. Ogg 100-310, 2. 260—280, 5. 220 230, 6. 160-170, 7. 110-120, 8. 35 95. - Otrobi: bč. 75—80. Tendenca: trdna. Promet: 366 vagonov.
Novi Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg 170-175; gonijebč. 78-79 kg 17X50—177.50; ban. Tisa š!c» 175.180; po rti j ban. 167.50 - 172.50; sr. 78 kg 165 -170. — Ječmen: bč, sr. .03-64 kg 100—102.50; bč., sr. 69 kg 120- 125. Koruza : bč.. sr. 110 do 115; sr. ladja Dunav 115 117.50; bč., sr. av«, 115-117.50; ban. 107.50 110; ban. ladja Dunav, Bega 115- 117.50. — Moka : bč. Og, Ogg 300— 310. 2. 270-280, 5. 225—235, 6. 165-175, 7. 105-115, 8. 93-95. — Otrobi : bc. neizpr. — Promet: pšenica 70 vagonov, oves 2 vagona, ječmen I vagon, koruza 72 v agonov, moka 17 v agonov, otrobi 16 vagonov. — Tendenca: prijazna.
Budimpešta. Tendenca: prijazna, za koruze mlačna. Promet: živahen. Pšenica: okl. 10,-do 19.32. zaklj. 19.26-19.27, 1931 marec: 20.75-21.06, zaklj. 21-21.02. - Rž: oktober 12.15 do 12.43, zaklj. 12.26-12.28, 31. marc 13.52-13.70. Koruza: iulij 15.60-15.95, zaklj. 15.25-15.30-avg. 15—15.42, zaklj. 15—15.03. - Tranzit 13 de 13.20, avg. 13—13.05.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona bukovih drv in 3 vagoni mešanih drv. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je za 10 kub. 111 kvaurelov nar. buk. 70X70 mm, 80 cm, 10 kub. 111 kvadrelov nar buk. 80X80 mm 80 cm. Ponuja pa se 40 kub. m je lovih mctlišč 27/27 111111 I 111.
Iz službenih objav
Rn/.jiis. ,\h osnovi S zakona o bunski ii' rini se razpisujejo v območju okrujilega eest-nig-i odbora v Celju štiri službena mesta Jmno-v iils,kili cestarjev in sicer za sledeče cestne progi. I neslo iiii progi Petrovče—črnil—Velenje od km L).(:0 do k 11 5.00. I mesto na progi Ceijo —Luško ml km 0.00 <l<i km 3.400. I mesto ri* l-1-ogi Rcčicu—»Novi kloštur od km 0.00 <lo km -'.887 in Lelu.š—Sv. Pcler od km 0.00 <lo km 0.|-_\ 1 mesto 1111 progi Sv. Jurij—Planina od km 0.0(1 do km 3.00 in .^n. |ilrij—Kolodvor od k m 0.00 do k 111 4.400.
Ruzpis. Nu osnovi S zakonu o bunski upravi se ruzpisu jejo v območju okrajnega cestnega odbora v Mariboru tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer za sledeče progi-. i mesto 1 ki cestni progi Maribor—Duplek—Sv. Martin od k 111 0.00 <lo km 3.00. t mesto nu cestni progi Vtikovski dol—Sv. Jakob—državna ineja od k 111 3.892 do km 5.920 in od km 0.00 do km 1.973. I mesto na cestni progi Crešnjevec-JikII—Puščav n od km 2.800 do km 3.1"J iu Sv. Lovrenc—S\. Lov lene tru od km 0.00 do kin 1.358.
Razpis. Nu osnovi 5 31 zakonu o bonski upnuvi se razpisuje v območju okrajnega cestni ga odboru v Šmarju pri Jelšah službeno mesto liauov inskegn cestarja in sicer nn cestni progi Sv. Jurij—Sv Urban—Kozje od km 3.00 do km 7.500.
Razpis. Na podlagi S 31 zakona o bonski upravi se razpisuje služba banovinskegn zdravnika za zdravstveno okrožje Zgornja Polskuva s sedi zetu v I'rumu. Prosilci za to mesto morujo vložili pravilno kdlkovane prošnje in opremljene z vsemi prilogami po določilih čl. 12 uradniškega zakona najkasneje do 31. julij« kr. bunski upravi v Ljubljani.
Razglas sodišča. Amorti/ucijn. \a prošnjo ( ajnko 1.1 izabete, soproge vinskega trgovcu v Slovelijgradcu, se uvede postopanje v sv rlio jimorlizueije vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka liuje izgubila ter se njih imejitelj poziv I,je, (hi uveljavi tekom enega letu počenši z dnem 8. juliju 1930 svojo pravice.
Razglas o ponudbeni licitaciji zu zgradbo nn reki Muri. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Mure v Mariboru razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V No. 209-51 z dne 30. junija 1930. nn podstavi členov 86—98 zakonu o državnem računovodstvu /.dne 6. marca 1910 in njegovih i/premenib, odnosno dopolnitev /,u prevzem in izvršitev zgradb nn reki Muri. v skrajšanem roku 13 dni prvo javno pismeno ofertno licitacijo na dun 3. avgustu 1930 ob II pri Terensko tehnični sekciji m rcgulucijo Mure v Mariboru. Istoluin se lahko v iiogutu.i.|o mod uradnimi urami potrebni |widatki. pojasnila in ofertni uriponioeki. /.,1 vsuk sektor je predložiti posebno ponudbo v obliki enotnega popust« v odstotkih na ceno u rud 110 ^ odobrenega proračuna, ki znaš« zu sek-ior ižukovci—Meiinci, km 79.150 do 77.600 Din 472.340. kavcijo, ki znaša Din 44I.OOO /.» naše in Din 96.000 z« tuje državljanu.
Zoricb
JnferUK»r> t? MunjI-pr^cJ
/Lnuianne
.Lugano V\
• Fraiburs
D EUTSCHLGND
f %
Munthrn
Jno»brui(<
< r/j, ^	^r /•«	-v...
/ j	^ <£:'Oavoj ' *«•-
1	f\ j
Lourno	i"	V
Br«>cia
• Tri*nh
MaiUnd
•Vcrona
Ozemlje St. Gotthardta, kjer je te dni v megli ponesrečil italijanski letalec. Ker se nahajajo tu svi-carske utrdbe in je vsak prelet strogo prepovedan, so nekateri domnevali, da je bil letalec italijanski vohun. Z druge strani se pa trdi, da je bil ponesrečeni letalec antifašist. Z zvezdicami označeno
ozemlje je zaradi utrdb prepovedano za prelet.
Slava in starost
Vsako ustvarjanje, bodisi umetniško ali znanstveno, zahteva poleg prirojenega talenta, ogromne samovzgoje, vztrajnosti in delozmož-nosti. Kdor je s temi lastnostmi oborožen, ni nikoli prestar, da ustvari veliko delo in zapiše svoje ime v svetovno zgodovino. Grof Zeppelin ;e 3 svojimi 53. leti nosil posmehljiv vzdevek iznajditeljskega šušmarja«, a ni odnehal; ko je bil star 68 let, je z uspelim poletom nad Bodenskim jezerom dokazal pravilnost in uporabnost svojega zrakoplovnega sistema in dosegel potem svetovno slavo.
Zdi se celo, da obstoja nekak zakon, po katerem uživajo možje, ki dovrše svoje zamisli šele v starosti, sadove svojega dela še mnogo let. Veliki nasprotnik nemškega Bis-
Voditelja Stahlhelma Diisterberg in Seldte.
marcka na berlinskem kongresu — angleški državnik Benjamin Disraeli. lord Beacons-/ield, je bil s 64. leti imenovan za ministrskega predsednika; toda to je bilo le kratko, ponesrečeno gostovanje. Ko je pa šest let kasneje, kot TOletnik. prijel za državno krmilo, je nepretrgano celih sedem let vodil usodo britanskega imperija.
Samuel Morse je bil star 53 let, ko je začel obratovati prvi brzcjav, dasi ga je bil iznašel že pred desetimi leti. In Jožef Lister je tudi šele s petdesetimi leti dočakal, da je •lašlo njegovo antiseptično zdravljenje ran priznanje.
Paul Gauguin je bil krmarski vajenec, potem mornar vojak pa bančni uradnik; kot ■iOletnik je zapustil službo in družino in se vrgel v slikarsko umetnost. Na dražbi je ceno prodal 30 svojih slik, da je mogel potovati na Tahitske otoke, kjer je ustvaril slike, s katerimi se je za večno proslavil. — Konrad Ferdinand Meyer je študiral pravo, užival življenje, prevajal in pisal zaradi zabave; v 46. letu pa je napisal svojo prvo sijajno novelo in nato enako uspešno ustvarjal še celih dvajset let. — Miguel de Cervantes, španski plemič, boj-nik, pomorski častnik, mnogokrat ranjen, ujet, suženj, galjot — je ustvaril svojega nesmrtnega »Doti Quichote-a« v 60- letih svojega življenja.
Toda ludi možje, ki so že od zgodnje mladosti sledili svojemu pravemu zvari ju, so mnogokrat šele v starosti dosegli priznanje in ustvarili svoja najslavnejša dela. Filozof Ima-nuel Kant se je z 32. leti zaman potegoval za izredno prolesuro na univerzi; preživljati se je moral kot domači učitelj, dasi je bil že izdal nekaj svojih modroslovnih del. Ko je bil star 57 let, je izdal svojo slavno >Kritiko čistega razuma«.
Slavni norveški dramatik Henrik Ibsen je napisal Noro«, ko je bil star petdeset let, in dosegel svetovno slavo. Nato je napisal še celo vrsto mojstrskih del, ob katerih sta se literarno in igralsko šolala dva rodova.
Italijanski romanopisec Luigi Pirandello je bil pri svojih 53 letih širši javnosti še docela neznan. Tedaj mu je prišlo na misel, da bi začel pisati za gledališče. In res je v desetih letih ustvaril dela, s katerimi se je proslavil po vsem svetu.
Slikar Loviš Corinth je šele s štiridesetimi ieti dosegel priznanje, s šestdesetimi leti pa je ustvaril svoje najslavnejše umetnine. — Slikar Christian Rohlf je ustvaril svoja najboljša dela v starosti 50 let, a na priznanje in slavo Je moral čakati še nadaljnjih 20 let
Navesti bi mogli še veliko drugih učenjakov, državnikov, filozofov, pisateljev in drugih umetnikov, ki so ustvarjali svoja najboljša dela in želi največje uspehe v starosti. A omeniti hočemo le še skladatelja Brueknerja, ki je z 58 leti dokončal svojo VII. simfonijo iu dve leti nato dočakal njeno prvo izvajanje v Leipzigu.
Bistva ustvarjalne sile ne poznamo in ne vemo, iz koliko delov navdihnjenja in iz koliko delov neprestanega dela in prizadevanja je sestavljena. Eno pa je gotovo: dokler človek ustvarjalne sile ne izgubi, dokler ga žene, da ustvarja in dela, toliko časa mu je dana možnost, da ustvari velika dela in doseže velike uspehe. Trajna dela se ustvarjajo praviloma v starosti.
Največje mesto sveta
Ob izlivu reke Hudson se na par kvadratnih kilometrih zemlje kopiči največje mesto sveta — New York. Prebivalstvo mesta predstavlja mešanico vseh narodov sveta. Tu sta doma največje bogastvo in največja revščina. Vsega šteje New York danes 6.5 milijona ljudi, od tega je dva milijona inozemcev. V Nevv Yorku prebiva več Italijanov, nego v J Rimu, več Ircev nego v Dublinu, več Nemcev nego v Bremenu in ena desetina vseh Judov ! na svetu. S kakšno brzino se razvija tam go-! spodarsko življenje, priča dejstvo, da ima York več telefonskih central, nego London, Pariz, Rim, Berlin in Ljeningrad skupaj. Vsak dan prihaja v Nevv York 300.000 tujcev. Mesto ima 5 največjih mostov na svetu, 2000 gledališč in kinov in 1500 cerkva. Vsakih 52 sekund dospe v mesto po en osebni vlak, vsakih šesl minut se rodi človek, vsakih 10 minut se odpre nova trgovina, vsakih 13 minut se vrši poroka, vsakih 51 minut se dogradi nova hiša. Pravcati Babel!
V rokah kitajskih razbojnikov
Aprila je napadla tolpa po komunistih plačanih kitajskih razbojnikov trg Taj-Haj-Cia in odpeljala francoskega abbeja Vaguette-a. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna, dokler ni prejel minuli teden misijonar Rivičre v Long-Fongu sledečega pisma: »Ne stradam sicer, a vas rotim: oprostite me. Trpini nepopisne duševne muke. Ne vem, v katerem kraju se nahajam. Ne vem, česa me dolžijo. Bog vas ohrani. Molite zame. Vaguette.« Sel, ki je prinesel pismo, pravi, da se nahaja abbe v oblasti vedno potujoče tolpe. Razbojniki zahtevajo gorostasno odkupnino v znesku 300 tisoč mehikanskih dolarjev (150.000 amerikan-skih), in sicer bi morala biti izplačana polovica tega zneska v naravi: s puškami in naboji. Ni nobene možnosti z njimi otvoriti pogajanja, in so vojne oblasti brez moči, da lii poskušale oprostiti ujetnika.
Telesna teža in šport
Telesna teža je za večino poklicnih športnikov odločilnega pomena. Atleti morajo svoje telo ohraniti brez vsake nepotrebne maščobe, a tudi preveč shujšati nc smejo. Za težko atletiko je večja telesna teža ugodna.
Največji mučeniki svojega poklica so jockei-ji — jahači. Pravzaprav se ne morejo nikoli prav veseliti življenja. Neprestano morajo paziti na svojo telesno težo in jo z vsemi sredstvi potiskati nizdol. Kar je čez 54 kg, je za poklicnega jahača preveč. Čim lažji je jahač, tem večje uspehe more doseči. Toda že po naravi lahki jahači so redko sejani, največ jih je še na Angleškem, kjer se od rane mladosti navajajo na samozatajo in strogo dieto.
Fred Archer, »kralj jockei-jev«, ki je v teku 17 let zmagal v približno 2750 dirkah, je v času svojih prvih zmag tehtal samo 32 kg. Ko je dorastel in dosegel višino 1.75 metra, jc bil za svoj poklic žc prevelik. Pozimi se je Archer običajno zredil na 68 kg; ko je prišel čas dirk, je z raznimi nasilnimi sredstvi svo> težo zbil na 54 kilogramov. Jemal je tako močne »turške kopeli« in odvajalna sredstva, da bi bil navaden človek za njimi umrl. Seveda pa se je tako početje maščevalo tudi nad Archerjem: z 29 leti je duševno obnemogel in izvršil samoumor. — Podobna usoda je doletela ogrskega jockei-a šampijona Gezo Janeka, ki je v raznih evropskih deželah zmagal na približno 1400 dirkah. Po naravi je bil nagnjen k debelosti ter se je z nasilnimi sredstvi ohranjal slokega. Kmalu se mu je ; omračil um ter so ga morali oddati v zavod za duševno bolne.
Jahač Haynes si je dal v svoji vili urediti parno kopel, Willy Warne pa jc v julijski vročini hodil v kožuhu.
prvi vpeljal oglase, ki so mu dovolili prodajati svoj listič po 6 centimov za številko. Oglasi so bili seveda plačani, in to je omogočilo razširjenje lista ter seveda vedno večje število oglasov. Ta preprosta misel je pomenila reformo vsega dotedanjega novinarstva, in zasluži Renaudot ime očeta novega tiska. Od kraja je bil Renaudot zdravnik, a je kazal za svojo dobo preveč socialnega čuvstva. Vsa javnost ga je napadla, ko je vladi predlagal, naj vpelje državno zavarovanje za stare in onemogle. šele zdaj se je povzpela Anglija do uresničenja te misli. L. 1624. je moral Renaudot pobegniti iz Pariza, dasi ga je ščitil mogočni Richelieu. Ko se je leta 1630. zopet smel vrniti v prestolico, je sklenil pomagati revežem sam, brez sodelovanja države. Otvoril je lekarno in z njo vred reklamni urad, kjer je lahko prijavil vsak nakup ali prodajo za malo plačilo v znesku 3 soujev. Otvoril je v Parizu tudi prvo zastavljalnico, ki je pomagala revnemu prebivalstvu ohraniti boljšo obleko in slicno pred prodajo. Ta zastavljalnica, sedaj mestno podjetje, še sedaj obstoja. A po smrti Richelieuja so zavistniki Renaudotu takoj odtegnili ves zaslužek. Ustaviti je moral celo zdravniško prakso. Očitalo se mu je, da prodaja »škodljivi« kinin namesto puščanja krvi. To se je zgodilo leta 1642. Od tedaj je živel genialni mož samo od svoje »Gazete«, ki je imela vedno večji uspeh. Seveda ni imel založnik dopisnikov in telefonskih ali brzojavnih poročil. Objavljal je samo pisma svojih vnetih citateljev. Tako čitamo na primer, da je »napovedal perzijski šah srdit boj kadilcem škodljivega tobaka. Usmrti jih s tem, da jih pusti vdihavati dim vlažnega lesa.« Zanimivo pa je, da je prinašala »Gazeta« že takrat na na prvi strani dnevne novice in na četrti oglase. Šele stoletja pozneje so se udomačila ta načela v mednarodnem dnevnem tisku.
Vdeleženci evropskega krožnega poleta 1930. Zgoraj od leve na desno: Doret (Franc,|a) lady Bailay, miss Spooner (Anglija), nadvojvoda Anton (Španija) - Spoda, od eve na desno: Raab Dmort, Polte, Risticz (Nemčija), Broad (Anglija). Vsi vdeleženci so znan, na,bol|si pilot, Evrope.
Svetovna cerkev
Ves svet iu vsi narodi sveta imajo svoje duhovno zatočišče v okrilju katoliške cerkve. To nazorno uče številke o slušateljih na 300 let starem kolegiju za razširjanje vere v Rimu. Tam so letos med drugimi dovršili svoje nauke: 4 Kitajci, 2 Japonca, 2 Nizozemca, ki sta namenjena za Norveško, 1 Romun, 3 Avstralci, 1 Irec, 1 Škot, 1 Venezuelanec, 1 Američan. Na novo je prijavljenih: 15 Kitajcev, 3 Japonci, 5 Indijcev, 3 Anamiti, 6 Avstralcev, 2 Novo-zelandca, 1 Turek, 2 Sirca, 3 južni Afričani, dalje večje število Angležev, Američanov itd.
Prvi časnikar
V Parizu so priredili spominsko razstavo ob 3001etuici Teofrasta Renaudota, ki je 1.1630. natisnil prvi pariški dnevnik »Gazette de Pariš«. Sicer ni bil to prvi dnevnik na svetu. Na Kitajskem imajo dnevnik, ki izhaja baje nepretrgoma že nad 1000 let. Toda Renaudot je
Buddhiiem v osrčju Evrope: Japonski buddhistični svečenik Gido Išida moli pred Buddhovim kipom za neznanega nemškega vojaka. Kip se nahaja navrtu sekte »Cene v buddhističnem domu v Berlinu.
Stiska ruskih vernikov
»Dni«, pariško glasilo Kerenskega, prinaša daljše izvirno pismo iz Tambovskega okraja, ki se v odlomku glasi: »Imamo nov verski zakon, in ponujajo sedaj oblasti nazaj zaplenjene cerkvene prostore, a nihče jim ne zaupa. Pred vsem so cerkve oskrunjene, drugič pa ne vemo, kaj bi z duhovnikom. Preden so nam zaprli cerkev, smo imeli tekom treh let sedem župnikov, in vsi so končali v ječi. Ce bi tudi kje našli osmega, čemu bi ga obsodili na isto muko! Zdaj, ko je cerkev polna nesnage in propada, nam jo nudijo zastonj. A če jo bomo popravili in nanovo posvetili, seveda bodo zahtevali od nas gorostasno najemnino. Dejali bodo: če ne marate plačati, jo l>omo zopet zaplenili. To slepomišenje nam je dobro znano. Zato ne kažejo možje veliko veselja do prevzetja cerkve. Sploh ne smemo zdaj moliti, kakor je bilo nekoč. V neki vas? so na tihem za župnika posvetili občinskega pastirja. Komunisti tega niso zvedeli, a va-ščani na tihem obhajajo praznike in krstijo otroke. Ce pa kje hočejo ljudje, da bi hodil duhovnik okoli v svoji noši, tam bodo prej ali slej ostali brez molitve, brez pogreba in krsta. Samo zato nas vabijo — molite! da bi na3 potem preganjali...
Prihrani si:
Prazno govoričenje.
Nasvete, o katerih veš, da so neplodni, a jih da ješ le, da se izkazuješ.
Silo, kjer moreš z dobroto doseči isto ali še več.
Načrte, ki se ne dajo uresničiti in te na-pravljajo samo nezadovoljnega.
Sodbo o stvareh, katerih sploh ne razumeš ali pa premalo.
Slabe izkušnje z ravnanjem po »poklicanih« nasvetih.
Nepotrebne poli s pravočasnim premislekom.
Mnogo časa z ranim vstajanjem.
- PEGE -
odstrani takoj ln brez sledu »Creme Orlzol" Dobiva sc v loknrnali, drogcrijnh in parfnmertjah. Zaloga: »Cosmochomln, Zagreb, Smlčiklasovu 23. Telefon 49-99
MALI OGLASI
>Vsaka drobna vrstica t-SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas - £& Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Organist in ccrkov.
ceciljanec, oženjen, z dobrimi spričevali in večletno prakso, išče službo. Nastop takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v upravi pod št. 8066.
Kuharica
dobra, vajena voditi veliko gospodarstvo in živinorejo, želi mesta samo v župnišču. - Naslov pri upravi Slovenca« pod št. 8145.
ilužbodobe
Čevljarskega vajenca z dobro iolsko izobrazbo
sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. -Jakob Virjent, Vransko.
Hfelrediltve
Jutri v Tomačevo,
kjer se vrši žegnanska veselica pri Kovaču. Igra žel. godba. Izvrstna postrežba. Vstop prost.
Natakarica
se sprejme s 1. avgustom. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobra plača« 8104.
Meh. pomočnika
za montažo koles sprejmemo. Prednost imajo oni, ki so delali tudi v autostroki in ki imajo šofersko izkaznico. Samo prvovrstna moč. Nastop takoj. Ponudbe pod »Mehanik« št. 8010« z navedbo dosed. službovanja.
Elektromonter vešč vseh inštalacijskih in ključavničarskih del, dobi mesto na manjši elektrarni združeni z ža-2o. Ponudbe na upravo lista pod št. 8028.
Trgovsk. pomočnika
pridnega, agilnega, per-Eektnega manufakturista, poleg prakse v ostalih strokah iščem, — Jurej Šterk, trgovina z mešanim blagom, Vinica.
Vajenko
s predpisano šolsko izobrazbo za trgovino z usnjem sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani — Hrenova ul. 4.
Hotelska kuharica
se išče za takoj. Ponudbe na Hotel Tivoli.
Trgovskega vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo in s stanovanjem v Ljubljani sprejme delikatesna trgov. Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva 8.
Vsi v Tomačevo
v nedeljo. Ker se ni radi slabega vremena mogla vršiti v nedeljo 13. t. m. veselica Slov. pevskega društva »Savski val«, vabimo vse v nedeljo 20. t. m. na vrl g. Ivana Sem-rajca nasproti cerkve v Tomačevem. Vljudno vabi Odbor,
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernflt, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje.
stanovanja
Ob Dolenjski cesti
ali na Prulah iščem za avgust eno- aH dvosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe upravi lista pod »Miren par«.
Stanovanje
sobo in kuhinjo, oddam s 1. avgustom. Franc Ber-nik, Gunclie 33, Št. Vid
nad Ljubljano.
Oddam stanovanje
Podjjora 38, Št. Vid nad Ljubljano.
Javna dražba
prostovoljna danes v soboto ob 9 v Kapiteljski ulici 3. Iz prijaznosti pove gostilna pri »Dolencu« istotam.
Posestva
Christofov učni zavod
vpisuje za šolsko leto 1930/31 ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti št. 7. Šolnina nizka, vpisnina 20 Din.
Žagar
priden, trezen, sc takoj sprejme k venecijanki. -Vajen tudi mlinske stroke ima prednost. - Josip Colcstin, žaga in mlin, 5v. Jurij ob juž. železn.
Mizar, pomočnika
ki je vajen vsake vrste dela, sprejme takoj Ivan Čenčič, mizar, Selca nad Čkofjo loko.
Oblastv, koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivvei-šova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne 1. avgusta.
wm\m
Samostojen obrtnik
samski, srednjih let, s premoženjem, želi poročiti gospodično, primerno situirano in strogo kršč. vedenja. Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati na upravo lista pod »Resno«. Tajnost zajamčena.
Restavracija naprodaj
Radi bolezni prodam svo jo restavracijo »Ruska Lira« v Beogradu, Dvorska ulica 11. Zelo dobro vpeljana. Najboljša domača in inozemska družba. Pet sob za restavracijo, krasen vrt, dvorane za svečanosti in separe. Stanovanje za gospodarja, 6 sob za osobje, dve kleti in pcrilnica. Informacije daje gospodar Marko Iv. Garapič.
Par. konj
mladih, lepih, srednje-težkih, vprežnih, prodajo Osrednje mlekarne, Ljubljana, Maistrova ulica.
50 kg lipovega cvetja
prvovrstnega, v senci sušenega, proda: Hladnik Petkovce, p. Rovte nad Logatcem.
Vino
letnika 1929 proda graščina Novi Dvori pri Klanjcu po nizki ceni.
Mlinski kamni
črni za mletev ovsa in zmesi ter koruze naprodaj Ivan Tomšič, Kočevje
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lilija«, družba z o. z., Du*
najska cesta 46, telefon 28—20.

Novo hišo
z vrtom, studencem za 33.000 Din proda Lešnik Albert, Razvanje 95.
Upeljana slaščičarna
i delavnico, lokalom in stanovanjem se odda z 1. avgustom. Prednost imajo kavcije zmožni! -Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8142.
Koncesijo
za gostilno, trgovino in mesarijo oddam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Koncesija«.
Ulična lokala
dva velika, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora na ulico z izložbo, se od-dasta. Ponudbe pod »Kolodvor« na upravo lista pod št. 8152.
Prodamo
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Procia se
dve dobro ohranjeni Fran-cis turbini tvrdke J. M. Voith, St. Polten, po 30 HP, z vodoravno osjo, vsaka 750 1 vode na 4 m padca, in 1 prevozna lo-komobila za 15—24 IIP, 10 atmosfer, dobro ohranjena. Naslov za ponudbe na Franc Dolenc — Škofja loka.
Kopalne obleke
vseh vrst po meri: Aleksandrova 3, pritličje.
Peči in štedilnike
Vam nudi najceneje Franc Jcrko, Črnuče.
Krušno moko in
rženo moka
redno svežo, kopito zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesto 14.
Drobne otrobe
in
pšenično krmilno moko
v vseh množinah - po najnižjih dnevnih cenah nudi
Ivan Kuralt,
valjčni milni v Domžalah,

Inserirajte
v
.Slovencu'!
•■■■■■■■■■■•■RS*
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN Je mast
Dobile v lekarnuh, dro-gerijah ali naravnost iz tvoruice in glavnega skladišča
m, mrnuh
lekarnar - SISAH
Širite »Slovenca«!
■ lrina Kiiui, joj. Gullatia naznanja v svojem in v imenu njenega sina prof. VVultcr Rlzzi-ja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je danes 1H. julija 1980 njena prcljubljena hčer, odnosno sestra, gospodična
ADELE H1ZZ1
učiteljica
IX) dolgem inukepolueni. trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepflzgbljene bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 'I popoldne iz uirtvašuice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete inaše zadušnicc se bodo brale v več cerkvah. Blago-
pokojitlco priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljnhljana-Bruck a. rt. M., dne 18. julija 1980.
Izpolnjujemo žalostno dolžnost naznaniti, da jc dno 17. julija 1030 preminul naš velespoštovani član, gospod
Anton Kristan
minister n. r., borzni svetnik itd., itd.
Pokojnik je kot soustanovitelj in član uprave spremljal delovanje Ljubljanske bor/.e od njenega obstoja ier podpiral njen razvoj z nasvetom in sodelovanjem, za kar mu s hvaležnim spoštovanjem ohranimo časten spomin.
Ljubljana, 18. julija 1930.
SVET LJUBLJANSKE BORZE za blago in vrednote.

Konzumno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu pretresljivo vest. da je dne 17. julija t. L ob 22 preminul v polni svoji delavnosti gospod
Anion Kristan
predsednik nadzorstva Konzumnega društva za Slovenijo, minister n. r,. predsednik Zadružne banke, predsednik Zveze gospodarskih
zadrug itd. itd.
Pokojnikov pogreb se vrši dne 20. julija ob 3 popoldne. Vse njegovo življenje je bilo spomenik neulrudljivemu delu na zadružnem in socialnem polju.
Koii/umno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.


3§£82 d Igil!
SO»wO S -g"S" Brno
C/i co o r-«
► 5os SO
g SJN-g m S N
IfitfRg
jO
I
I o-s
•a o m
rim
'i
«2»S 2 & S j a > i
e « " >
K* > .
O	-
•
-5
•f ui°d
in
.sfs o«
M
•ri
n
■aO _
j l
T » J "m T
C/J
Rameni gusarji
23
(Sodobna zgodba.)
»Pravkar je zavila okoli otočka proti nam... Naravnost za nami plove, gospod ... lako naravnost kakor napeta vrv... Zdaj pa nima več kot pol miljo do nas... Njen kapitan se na krmarjenje dobro spozna, gospod.
Strel!
: No, kdo pa zna tako streljati? pravi Tini. Se vpre z rokami v bok. In kje je krogla, kaj?
Prvemu sledita še dva ali trije streli v raztrgani salvi.
Skrijte se, Tim! ' veleva Mihael. Zleknitc se na tla!«
Bog vas je dal, gospod! Le čemu? Krogle niso prišle niti v našo bližino! Še sledu ni po njih! To se pravi tratiti smodnik in svinec, kajti čoln se ziblje in morje tudi toliko valovi, da bi niti najboljši strelec ne pogodil kopice sena!-
»To je vse lepo in res,< odgovori Mihael. Mislim, da tudi sami ne pričakujejo, da hi nas zadeli, ampak poskusili so nekaj strelov samo da bi nas prestrašili in ustavili. Pa kljub temu se ne izpostavljajte nevarnosti, ko Ireba ni! Ako vas krogla slučajno pogodi, bomo nasproti sedmim ostali le trije mesto štirih.
»V tem pa je nekaj resnice,, pravi Tim in se počasi spravi na tla poleg Čenga in Eh Sanga, ki sta že zleknjena ležala na krovu in samo toliko molila glavo kvišku, da sta mogla videti preko čolnove krme.
Pogon pa se je nadaljeval. Berezina se je bližala Bantamu vedno bolj.
Samo četrt milje še, pravi Tim.
Komaj je te besede izustil, je že zagnnela na Berezini salva. Mihael je slišal, kako mu je siknila krogla mimo glave; dve sta se zarili Bantamu v trup in Mihael je čutil, da je kaj malo upanja, da bi iz bitke prišel živ in šel iskat brata; iu pa Tim naenkrat zmagoslavno za k r ič i.
Joho! Joho! Obstala je!
Obstala? se kakor odmev oglasi Mihael.
Da, gospod, obstala kakor da je crknila. Se ne pobrca ne več!
Mihael se ozre nazaj. Berezina je zaostala že cele pol milje za Bantamom. Očividno je tudi vsa njena posadka spoznala, da je lov pri kraju; niti streljali niso več poskusili.
Vaš napad na bencinske posode jc rešil ves položaj, pravi Čeng.
Pridobili smo na času, pravi Mihael. Morda reta. Prav oddahnili se bomo.
bomo na la način imeli nekaj časa, tla poiščemo Lov-
Koliko so pa res pridobili, tega ni mogel vedeti niti Mihael niti kdo drugi iz njegove družbe.
17. Kaj so odkrili.
Bilo jc popoldne. Ker je bila Berezina brez bencina, so jo zaenkrat lahko izpustili iz računa. Mihael je ugibal, da bo Budžak lanšo skoraj gotovo na vrvi vlekel v svoj glavni pristan, zato bo pa potreboval precej časa. Kako naj pa zdaj ta čas kar najbolje izrabi?
; Najbolje storimo, ako se vrnemo v svoj zalivček, pravi Mihael. Tam nas nihče ne vidi, pokrep-čamo se in napravimo načrt za naprej. Priznam pa,
da zaenkrat ni dosti verjetno, da bi mogli poiskali Lovreta in.stopiti z njim v stik; naše stanje je precej brezupno.«
Kaj bi obupovali, gospod, pravi Tim veselo.
Jaz sem bil včasih že presnelo k steni pritisnjen, pa sem vendar še vselej ušel z vihrajočimi prapori, kakor bi rekli pri vas.
Peljali so se nazaj v svoj zaliv. Eh Sang je prinesel iz shrambe jedi in pijače in so v naglici pojedli in popili. Nato so zopet splezal i na pečine, odkoder sc lahko pregledali vse omrežje vodnih potov; tu so se začeli prav resno razgovarjati, kaj naj bi ukrenili.
Iz tega, kar je izvedel Eli Sang v vasi, so mogli sklepati, tla leži glavni stan gusarjev v bližini radijskih drogov, ki sta ju bila Mihael in Lovro videla prvi dan svojega izleta. Kolikor je Mihael mogel sklepati je bil tisli kraj nekaj milj daleč od Lo Fingove kmetije. Ali so morda imeli Lovreta tam ujetega?
Bilo je čisto jasno, tla radijske vesli, ki jo je Mihaelu poslal, ni poslal z Anabele; lorej jo je po vsej verjetnosti poslal iz te radijske postaje na celini! Ali pe ui mogoče, da so Lovreta roparji zalotili bas, ko je v temni noči pošiljal vesti in ga na mestu ustrelili? Mihael se je kar stresel ob tej misli.
če bi vprašali, kaj jaz mislim, gospod, bi rekel, da lo ni prav nič verjetno, pravi Tim. in zakaj? Ker capini vedo, da jim živ lahko več koristi kot mrtev.«
Vi sela duša ste, Tim in upam z vsem svojim srcem, da se ne motite,: reče Mihael. Recimo torej, da se nahaja tam in da je živ; naša naloga bo, da ga
i v ii,?o rfiuimn lo na ar. nravi —"
... j ■ —<.. . « ... —.. , , V f — — ' ■____. .. . .	n
— dn bomo morali poslati vlomilci; splaziti so le potihem tja iit —c

Motorne
lokomotive
za pogon s sirovim oljem
DIESELMOTORNELOKOMOTIVE
7.a lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obteženju po-čenši od 7 5 KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več.
ORENSTEIN I KOPPEL D. D.
Zagreb, Frankopanska ul. 2 U	Telefon br. 50-64
Zastopstvo za Slovenijo: »TEHNA« d. i o.*., LJubljana, Mestni trg 25
Razpis
Splošna maloželezniika družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo
materijala za dolnji ustroj:
ca 7500 m3 tolčenega gramoza, ca 740 ra;' finega gramoza odnosno ca 4450 m3 lomljenega kamna in ca 3900 m3 tolčenega gramoza.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu Zaloška cesta št. 25.
Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930 istotam.
Razpis
Splošna maloželezniika družba d. d. v Ljubljani razpisuje odvoz od ca 7600 m3 zemeljskega in zasipnega materijala ter različne vožnje za gradbeni materijal.
Pripomočke jc dobiti pri obratnem vodstvu Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930.
Razpis
Splošna maloželezniika družba d. d. v Ljubljani razpisuje prevoz
materijala za gornji ustroj: ca 10.380 q tračnic.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 25. julija 1930.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materijala: telefonskega in telegrafskega kabla ter različnih zveznih muf. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 24. julija 1930 istotam.
Autotaksi M HoCey^
Telefon št. 1 O
Novo mesto« Ha ndl|a
POHIŠTVO
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni
IfREGAR IN SINOVA
St.Vid nad Ljubljano — uasproti kolodvora
Prva celotna izdaja I Ooktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigama v Ljubile ni.
ALPEKO« ftU-lnd družba Z O. Z. LJUBLJANA
nudi po dnevnih cenah
I a Portland cement
svetovnoznanih znamk
»SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT
azbestni Skril), valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: »SPLIT« A. D. ZA CEMENT POKTLAND
Opozarjamo no JHoli oglasnik'
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki 1
UPRAVNI IN NADZORSTVENI SVET TER RAVNATELJSTVO »ZADRUŽNE BANKE« V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da jc velezaslužni in neumorno delavni ustanovitelj in predsednik, gospod
BNTOII KRISTAN
minister n. r., predsednik Zveze gosp. zadrug itd. itd.

v četrtek, dne 17. t. m. ob 20 preminul.
Nenadomestljivega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 5 popoldne i/, palače »Delavske zbornice« na evangeljsko pokopališče. Ohranimo mu trajno hvaležnost in časten spomin!
V Ljubljani, dne 18. julija 1930.
Zn Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel ftoa.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Franc Kromžar.