Leto LXV Poštnina plačana t gotovini 4 Ljubljani, v četrtek, dne 23. septembra 193T Stev. 218 a Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-94 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Borba do cinizma Patriotizem je prazna beseda, če se ne Izkaže v dejanju. Geslo narodnega in državnega edinstva je sama puhlica, če kdo slogo in vzajemno delo za skupno državo dejansko razdira, če državljane raznih političnih in kulturnih smeri ter ver neprestano drugega prerti drugemu hujska in jih deli v dva tabora, od katerih da je eden za državo, drugi pa proti njej. Kam vodi taka politika, ki sama sebe proglaša za domoljubno, v resnici pu mir in slogo v tem domu ruši, sejoč samo medsebojno nezaupanje, razdor in sovraštvo, vidimo nu neštetih zgledih v zgodovini, danes pa s posebno nazornostjo ob španski državljanski vojni. Če se stranke v svoji medsebojni borbi, ki bodi tek mu za čiin večje dobro države, ne znajo br//lati in če se en politični tabor bori proti drugemu pod lažno zastuvo nacionalizma in patriotizma, češ da le on na državo misli in zanjo čustvuje, nasprotnik pa da je naravnost njen sovražnik — potem ne more konec laike neviteške in nepoštene politične borbe biti drugi, kakor da se bodo državljani začeli med seboj pobijati in bodo sami svojo državo uničili v krvi in ognju. Posebno Jugoslovani, ki jih je zgodovina v tem oziru bridko izikušala, bi se morali zavedati, kako so jih medsebojni spori, ki so bili od strankarskih pohlepov in sebičnih nagonov raznih skupin ter neukročene želje po oblasti zanoteni pod goljufivo pretvezo, da gre za državo, vsakokrat dovedli na rob propada v kaos in pod tuje robstvo. V resnici ni šlo za skupnost, za državo, ampak le za to, da ena stranka dobi v rake izključno vodstvo države, da zadovolji svojo željo po neomejeni oblasti in zasužnjen ju lastnega rodu in bratske krvi. Žalibog, komaj smo se zedinili in se lotili dela, da državo, ki jo je vse ljudstvo, 6rhsko, hrvatsko in slovensko z enakim rodoljub jem osnovalo, okrepimo Ln se v njej složno prizadevamo za svoje skupno gospodarsko blagostanje, za svojo politično veljavo na zunaj, pa za red in mir ter pošteno upravo na znotraj — sc je notranji razdor zopet pokazal in je po krivdi nenasitne lakote izvestnih političnih skupin po diktaturi, umetno in sistematično podžgam in neten, dosegel obliko, ki pomeni resno nevarnost za složno in mirno državno življenje, ljudstvo te borbe, ki se ne ozira na narotl in državo in na vzajemnost Jugoslovanov, čeprav jo neprespano nosi na jeziku, noče in jo v svojem srcu obsoja m, kaikor se razume, so tisti, ki so od te borbe daleč, ravno nojl>oljši in najbolj resnični patrioti, dasi so tihi in skromni in ne razmetavajo svojih globokih narodnih čustev, pa svoje ljubezni do države ne razstavljajo kot kričavi mešetarji. Hoče in razpihuje to borbo do skrajnosti le neko besno klikarstvo, ki na vsa/k način hoče vladati, dasi se je izkazalo kot nesposobno in je slogo ali, kakor se glasi srbskohrvataki izraiz, edinstvo Jugoslavije samo rušilo in pod firmo -»edino pravega jugoslovanskega patriotizma in uda-nosti državi in dinastiji« tnalodane do kraja razrušilo, kakor so to videli in občutili na svoji lastni koži vsi državljani Jugoslavije. Danes, ko je to klikarstvo v opoziciji, v kateri bi mogli njega voditelji, izmodreni po komaj preteklih dogodkih in pravdoreku pravične politične usode, doprinaš&ti svoj pozitivni delež k zopetni temeljiti ureditvi zavoženega javnega življenja, kakor dela vsaka resnično patriotična opozicija — His Majesty's most loyal opposition pravijo temu na Angleškem — pa se njeno negativno delovanje ne samo nadaljuje, marveč se še od dne do dne stopnjuje po svojem preziranju vsakega občega državnega in narodnega interesa, po sovraštvu in ignoriranju vsakega moralnega načela in zakona v politični borbi. Kuj smo na primer vse doživeli v borbi proti konkordatu, ko je naša opozicija v svojeim nebrzdanetm gonu do oblasti šla tako daleč, da je, dasi je sama čisto ravnodušna napram verskemu vprašanju in našima krščanskima cerkvama, v kolikor jih kot božji instituciji sploh ne taji in zameta, pravoslavje in njegovo versko tradicijo izrabila zato, da je razvnela vprav sredn jeveško fanatično versko sovraštvo do katolicizma in katoliških sodržavljanov! Hvalabopu se ji to ni posrečilo in država je tudi to obremenilno preizkušnjo brez večje škode vzdržala, toda miselnost opozicije in brezobzirnost njenih metod se je pokazala v vsej nagoti. In to v vprašanju, ki je izmed vseh vprašanj naše Jugoslavije najbolj delikatno! Toda višek s tem še ni bil dosežen. Danes smo doživeli letak, ki ga neka anoninrna firma po vsej Sloveniji v zaprti kuverti razpošilja naročnikom naših in nevtralnih časopisov, v katerem se na najbolj podel način sramoti pravoslavna cerkev, srbski narod in jugoslovanska vojska. Namen je ta, da bi ti letaki prišli v roke vsej javnosti, da bi jih tako se/.nal tudi Belgrad. ki naj bi verjel, da to umazano psovanje razpošiljajo »klerikalci«, in bi se tako oblatil slovenski katoliški tabor, za katerega se je pod ta neverjetno grd pamflet podpisala neka »Slovenska katoliška obram-jia«, ki seveda ne oksistira. kakor samo v bedasti in pokvarjeni domišljiji avtorjev. Zelo značilen je ta provokatorični letak, ki kaže, s kakšnimi klevetami sploh delajo proti nam naši nasprotniki, ki so nam iih zdaj podtaknili v obliki te »okrožnice«. V tem falzifikutu, ki naj večinsko stranko slovenskega naroda zopet denuncira na vladnem mestu, se pravoslavna cerkev kar na debelo obsipujc s psovkami in klevetami, ki jih ni zmožen izustiti noben katolik in kulturen človek, saj mogoče malokdo tako zelo po jmu ie in uva/uje glo-lioke pozitivne nabožne, liturgične in nravstvene ter kulturne vrednote vzhodnega krščanstva kakor ravno katoliki, posebno pa Slovenci, ki nikdar nismo s pravoslavci živeli v nobenem sporu, smo se vedno mol seboj razumeli in cenili in smo i danes najboljši prijatelji ter se v verskih zadevah nič ne vmeštijemo v posle dru^e^a. In celd pravoslavno meništvo in samostane blati ta letak čisto v duhu boljše-vizma in njegovih umazanih brezbožnih metod | Nemčija oborožuje Kitajsko, hi io japonska vojska in kitajska nesloga uničujeta Ponovno bombardiranje Nanhinga in Kantona London, 22. septembra. AA. Havas: Zaradi japonske grožnje, da bodo bombardirali Nanking in zaradi sklepa evropskih poslanikov, ki nočejo odstraniti svojih državljanov iz kitajske prestolnice, kak or tudi zaradi angleškega zadevnega koraka v Tokiu, se »Daily Telegraph« vprašuje, ali se japonska vlada sploh ozira na svetovno javno mnenje in kakšne bodo posledice letalskih napadov na goloroko prebivalstvo. Obenem poroča list iz Ženeve, da je Nemčija poslala velike količine streliva in vojnega materiala na Kitajsko, kjer ima velike lastne gospodarske interese. Nemško-japonski dogovor nalaga Berlinu dolžnost, da nastopi proti sovjetskemu prodiranju na Kitajskem, vendar pa po tej pogodbi ni dolžna podpirati Japonske, če bi se ta hotela polastiti kitajskega ozemlja in skušala pri tem likvidirati gospodarsko in finančno politiko evropskih družb na Kitajskem. Poročila z bojišč Šangaj, 22. septembra, o. Nepristranski inozemski vojaški opazovalci takole presojajo položaj na frontah na podlagi japonskih in kitajskih poročil o ponočnih in današnjih bojih: Na severni fronti. Kitajske čete se še vedno umikajo na železniški progi Peiping—Hankov in na progi Tjencin—Hankov. Japonci so na prvi progi prišli 150 km daleč od Peipinga proti jugu, na drugi progi pa 100 km. Japonske čete 6edaj ob-koljujejo postojanko Paoting, kjer je zbrana glavna kitajska redna vojska. Paoting leži 145 km južno od Peipinga. Obkoljevalni krog, ki so ga japonske čete izvedle do danes opoldne, obdaja vso okolico razen južne in gre od mesta Sončeng (18 km se-vemozapadno od Paotinga) do mešta Tače, dalje do Čjenfanga (10 km daleč od Paotinga proti jugo-zapadu). Japonci 60 zasedli Tunglungmen v bližini Mančanga in Taceho, 4 km daleč od Mačenga. Pri Paotingu razpolagajo Kitajci z 12 divizijami dobro izvežbanih in oboroženih mož in je treba pričakovati močnejšega odpora, čeprav z ozirom na nesložnost, ki vlada med kitajskimi poveljniki, ni treba pričakovati nikakih presenečenj. Na železnici Tjencin—Pukov pa je prišlo med kitajskimi generali do neljubih razprtij. Vrhovni poveljnik kitajske 28. divizije general Vaniulin je namreč poveljniku v srditih bojih ginjajoče kitajske 28. divizije generalu Libentjenu gladko odklonil vojaško pomoč, za katero je bil naprošen, kar je silno razburilo poveljnika 29. kitajske armade Sunčejuana, ki menda nima več v oblasti vseh odredov 6voje vojske. Kolera razsaja v Šangaju Južne fronte. Pri Šangaju ni bilo večjih vojaških dejanj. Japonska in kitajska fronta si stojita blizu nasproti. Kitajski odpor je žilav in vztrajen. Velika nevarnost pa grozi na tem oddelku od kolere, ki se neprestano širi. Kolera je prilezla tudi že v Šangaj sam in so v mednarodnem oddelku mesta našteli 1.500 smrtnih primerov zaradi kolere. V francoskem delu Šangaja so pokopali 979 od kolere umrlih žrtev. Kako je po kitajskem oddelku in na frontah, o tem ni nikakih podatkov, toda številke morajo biti strašne. To je najstrašnejši primer kolere v zgodovini Šangaja. Na južnih frontah razvijajo japonska letala veliko delavnost. Tako so davi že v tretjič napadla Kanton in nametala ogromno število bomb na vojaške naprave. Kitajska obramba je bila dobra in uspešna. Pri prvem napadu včeraj zjutraj so sestrelili 11 letal, pri današnjem pa 6edem. Mnogo hujši pa je bij zopetni letalski napad na Nanking. Včerajšnjega se je udeležilo 100 velikih bombnikov in 200 lovcev. Kitajci so se junaško borili. Danes je Nanking napadlo le 42 letal, ki so bombardirala nekatere važnejše dela mesta in nato odletela. Od kitajske strani se ni oglasil več noben protiletalski top. Tudi nobeno njihovo letalo 6e ni več dvignilo. Po dosedanjih poročilih so bombe zelo poškodovale vladna poslopja, poslopje generalnega štaba in poslopje Kuomintanga in tudi protiletalsko obrambno postajo. Ljudstvo zapušča Nanging in se v nepopisnih okoliščinah umika v notranjost dežele. Danes je bil Nanking dvakrat bombardiran. Prvič je prišlo 42 letal, drugič 50. Bombe so raz- dejale poslopje zunanjega ministrstva. Druge škode ni. Šangaj, 22. septembra. AA. Reuter: Višji uradnik kitajske vlade je takoj demantiral poročilo tokijskega lista, češ da je maršal Čangkajšek hotel izvršiti samomor. Tokio, 22. septembra. Japonska vlada se je danes uradno oprostila za to, ker je bil angleški poslanik na Kitajskem pred dvema tednoma napaden od japonskih letalcev in ga je ena bomba lažje ranila. Popoldne so japonska jetala dvakrat napadla mesto Kanton. Kitajci so sestrelili 2 letali, na katerih sta bila dva italijanska pilota. Ubitih je bilo 305 ljudi. „Obzirno bombardiranje" Tokio, 22. septembra. AA. DNB: Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bo Japonska izvedla bombardiranje Nankinga z največjo obzirnostjo, tako da ne bo ogrožala življenja neborcev in tujcev, ki žive v kitajski prestolnici. Zunanji mi- nister Hirota je pa odgovoril na vloge angleškega in ameriškega poslanika, da bo sklep angleškega, francoskega in sovjetskega poslanika, ki hočejo vztrajati v Nankingu, le še podprl japonsko poveljstvo, da ukaže svojemu vojaštvu med vojaškimi nastopi proti Nankingu največjo obzirnost. Iz izjav zastopnika zunanjega ministrstva in zunanjega ministra Hirote, sklepajo tu, da bodo Japonci svoj nastop proti Nankingu nekoliko ublažili. Vzrok spora — k ominterna Riga. 22. sepl. AA. (Štefani). Japonski vojaški ataše v baltiških deželah, major Ononera, je dal listu »Rigasche Rundst-hau« izjavo o japonsko-kitajskom sporu. Pravi, da je sedanji spopad nastal zarudi delovanja kominterne. katere vpliv v kitajski vojski, zlasti pa v severnih kitajskih armadah je posebno velik. Major Ononera izjavlja, da Japonska ne namerava s opiti v vojno s Sovjetsko Rusijo, da pa mora računati z vsako možnostjo. Pred odhodom Mussolinija v Berlin t.500 lašistov iz Italije je že tam Rim, 22. sept. AA. Agencija Štefani objavlja naslednje uradno sporočilo o bližnjem Mussolini-jevem ]>otovanju v Nemčijo: Dlire bo odpotoval 21. septembra v Nemčijo na poziv vodje in državnega kanclerja Hitlerja na uradni ohisk. V Mtisso-linijevem spremstvu bodo zunanji minister grof Ciano, tajnik fašistične stranke Štarace, minister narodne vzgoje Allieri, osebni tajnik Bastiani ter uradniki raznih pisarn iu zasebne pisarne predsednika vlade. Po enodnevnem zadržanju v Monakovem bo Duce odpotoval na Meklenhurško. kjer bo 2o navodilih iz Moskve. »Berliner Tagebiatt« pa meni, kako hi bilo prav, da bi se našel nekdo v Franciji, ki hoče živeti z Nemčijo v miru, in ge. Tabouis odkazal mesto, kamor spada. Tudi »Berliner Borsen Zei-tung pravi, da I>i morale francoske oblasti posvetiti nekoliko več pozornosti neumorni protinemški ofenzivi, ki jo razvija ga. Tabouis. Dunaj v skrbeh Govorice o delitvi Avstrije Dunaj, "22. sepl. TG. V tukajšnjih političnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost glede Miis-solinjjevega obiska v Berlinu, tembolj, ker je Mussolinijevo obnašanje napram Avstriji zadnje čase zelo hladno. Italijanska vlada je dosedaj tudi odklonila vsak uraden sprejem Mussolinija na ozemlju, ki ga ho prevozil na potu v Berlin skozi Avstrijo. To na Dunaju bolestno občutijo, kajti Avstrija je vendar članica italijanske trozveze, kjer je v paktu predvideno, da mora vsaka zaveznica. preden podvzamc kakšne zunanje politične korake, poprej s svojimi zavezniki stopiti v stik in dohiti njihovo pritrditev. Na Dunaju odklanjajo možnost, da hi Avstrija postala obesek na osi Rim— Berlin, ker bi to hitlerjevsko pro-gando v Avstriji ojačilo. Po Dunaju kroži mnogo alarmantnih vesti. Tako tudi vest, da bo Avstrija razdeljena. Na uradnih mestih temu sicer ne pripisujejo nobene pozornosti, vendar pa je avstrijska vojaška oblast poskrbela za izredno okrepitev vojaške moči na Tirolskem, z izgovorom, da bodo varovale Mussolinija na poti čez avstrijsko ozemlje. Spopad v Tunisu Tunis, 22. septembra. AA. (Havas). V zvezi z incidentom v Tunisu se doznavajo naslednje podrobnosti: Posadka italijanskih šolskih ladij »Amerigo V e s p ti r r i« in »C o I o iii -b o« se je izkrcala tn v ponedeljek 20. septembra popoldne. Skupina kakih f>0 italijanskih mornarjev se je napotila pred zgradbo italijanske zveze za zaščito človečanskih pravic, v kateri se nahajata tudi italijansko narodno društvo in Garibal-dijev klub. Skupina italijanskih mornarjev je naskočila poslopje z vzkliki »Avanti. Avanti!«. V tem trenutku je bil v poslopju samo blagajnik imenovane zveze Micelli. Njega -o napadalci ubili s strelom v srce. V tepežti, ki je nastal, so bili trije italijanski mornarji ranjeni, med njimi dva s streli iz revolverjev. Ker so je med tein začelo zbirati na ulici ljudstvo, mi napadalci začeli bežati. Pri poskakovanju z balkonov in oken so se nekateri precej poškodovali. Takoj je bila pozvana tudi policija, ki je začela zasledovati napadalce, vendar se je tem posrečilo rešiti se na italijansko ladjo. Po iniormurijah llavasovega poročevalca se zdi. da je bil ta napad nn protifašiste v Tunisu že prej pripravljen. ker v svoji nevednosti in pokvarjeni domišljiji ne ve, kakor vemo to katoliki, da je prav vzhodno meništvo in samostanstvo bilo vedno ognjišče ljudske prosvete, verske poduhovlje-nosti in krščanske pobožnosti, ko je vse drugo ležalo v mraku. Avtorji tegu srumotnegu dokumenta, ki poziva »slovenske katolike« na boj t »žilavo in grčuvo slovensko pestjo« zoper pravosluvje in zoper Srbe. pa ne samo s pestjo, kakor pravi letak, ampak tudi z orožjem, je pozabil, da katoliki, ki načeloma vsako revolucijo zavračamo in obsojamo, še n i kol i kakšne revolucije nismo zanetili in da imajo mir in red ter verska in politična strpnost v državi svojega najboljšega in najzanesljivejšega garanta v katoliški Cerkvi in cerkveni -zicije je izšla ideja tega letaka, ki s takimi kur otipljivo bedastimi in zlobnimi sredstvi o|ierira zojicr večinsko slovensko stranko, nu vsak način jia si morajo primerno ruzdeliti odgovornost zanj vsi. ki stopnjujejo opozicijo proti bivši SLS, sedanji slovenski JRŽ, do skrajne stopnje, so sami po vojni dan nu dan v tej ali oni obliki jjouavljali klevete, ki jih razširja tn pamflet, in so se jih v zadnjem času posluževali proti nam s |irnvo besnostjo, ker jim je v liorlii /u oiilast bilo dobro vsako sredstvo. NuSu JNS Im> /e vedela, kdo je to... Tudi najnovejšemu produktu le pumfletske kampanje ne bo nihče verjel, najmanj Se tam, kjer te metode danes že predobro |ioznnjo jn so sami izkusili te vrste ImiHmi zoper večino držuvnegu ljudstva r najbrezvestnejšinii sredstvi nu lastni koži. Bilo je samci potrebno, da «e je t« neviteški način strankarskega političnega obručiinjevnnja zopet enkrat razgalil in avtorji tega pamfleta sc gotovo ne bodo veselili učinka tc svoje najnovejše politične bombe, ki jih ho same raznesla, naj so že nu skrajni fašist,, ni desnici ali na skrajni levici opozicije med oboževalci komunizma. Posebno globoko ogorčenje mora v vsakem poštenem človeku zbuditi /lusti ono mesto v tem pa m netu. v katerem avtor podtikuje svojim nolituniin nasprotnikom najbolj prostaške psovke zoper vojake in častnike naše armade. ki J« vsi ljubimo kot punčico svojega očesa smo ponosni nanjo in ji bolj ko komur in eemurkoli drugemu /nupumo državo sebe, Jugoslavijo! Kakšen cinizem mora vladati v duši avtorja ali avtorjev tegu nezaslišanega dokumenta, če so zmožni sploh zamisliti lake nizkotne i/.ra/e na naslov naše slavne iu neonia-deževane vojske! Dn — nobena stvar ni mogla podati boljšega dokaza, kako daleč more |>rivestj poli-tična borba v naši državi, če je ne vodi či blagor, kakor ta dokument nnjbrez-vestncjSegu političnega cinizma, nnj je prišel od koderkoli. Saj je čisto naravno, da imajo' tam, kjer se na tako brezumen način razdira državljansko edinstvo, kakor to dela pri nas izveslna ono/.ieijn. svobodno polje vsi, k j hočejo v kalnem ribariti in državo samo v temeljili zrušiti, pa zato le š,. bolj delajo razdor med raznimi strankami. Toda odgovora, ki ga bodo ti elementi doživeli, sami gotovo nc |>ri-čukujejo in nc slutijol Zadovotjnost med nadzorniki Sredozemskega morja Pred italijansko - angleško - irancosho konferenco v Parizu London, 22. sept. b Daily Telegraph |>oroia o včerajšnjem sporazumu med Italijo in Anglijo ler trdi, da je italijanska vlada pripravljena takoj poslati pomorskega strokovnjaka na konferenco v Pariz. Glavni italijanski delegat bo admiral Biscia, ki je I tali jo tudi lani zastopal na pomorski konferenci v lx>ndonu. Italija hi> zahtevala, da se ji za kontrolo dovoli področje med Sicilijo in severno Afrika, ali pu da se ustanovijo tri ione, v katerih bi >e izvajala skupna kontrola angleškega, italijanskega in franroskega brodovja. Pariz, 22. sept. b. Zaradi pristanka Italije na konferenco v Parizu se v tukajšnjih merodajnih krogih povdarja, da bo konferenca potekla brez {■osebnih težav, ker so izvršena vsa diplomatska preddela. Pomorski strokovnjaki bodo hitro končali svoje delo na temelju nyonskega sporazuma, ki ga je Italija neposredno priznala. Tudi ni izključena možnost razširitve pogajanj v zvezi s to konferenco. Pogajanja bi se lahko razširila na vprašanje nevtralne |>olitike v Španiji. Ako bi se posrečilo Italijo pripraviti k sporazumu, potem bn velika napetost na Sredozemskem morju kaj Kmalu popustila. Ta napetost je namreč predvsem nastala zaradi tega. ker so gotove države na sebi lasten način tolmačile obveznosti o nevtralnosti v španski državljanski vojni. Rim, 22. sept. A A. Štefani: V komentarju o pristanku Italije na povabilo, ki sta ji ga poslali francoska in angleška vlada zaradi sodelovanja na sestanku francosko-angleškili strokovnjakov v Parizu, izvaja Messagero tole: \ novic je stvarnost premagala izmišljotine in diplnmatične spletke. Sicer bi brez dejanskega sodelovanja Italije bil vsak nastop v Sredozemskem morju nemogoč. Kruiirosko-augleški predlog in pristanek Italijo lioclo povsod pozdravili i zadovoljstvom. Vprašanje nadzorstvu v Sredozemskem morju je sedaj vendar postavljeno na pravo mesto in zaupano državam, ki imajo največ pravice in sredstev, da ga urcile. List upa, da v Parizu nimajo zahrbtnih misli. Ureditev tehničnih vprašanj, pravi list na koncu, bn pospešila tudi kasnejšo rešitev političnih vprašanj, ki so v zvezi s položajem v Sredozemskem morju. t,Neznana" letala pa bombardirajo potniške ladje Pariz, 22. sept. I>. Tekom včerajšnjega dne je neznano letalo zopet izvršilo napad na francosko potniško ladjo na Sredozemskem morju. Listi poročajo iz Casablance, da je bila francoska potniška ladja »Montoubu«, last družbe Paquebot, napadena blizu Balearskih otokov na poti iz Korzike v Casablanco. Napad se je izvršil ob 6. uri. Pilot je spustil šest bomb, ki pa so vse zgrešile cilj. Na ladji je bilo 700 oseb. Ladja je takoj prosila za pomoč ter jo je pozneje spremil do Gibraltarske ožine angleški rušilec. Riga. 22. septembra. AA. (Štefani.) V letonskih vodah v bližini riškega svetilnika so opazili skupino podmornic, ki so plule brez zastav. Narodnost teh podmornic niso mogli dognati. Vatikansko glasilo o novem vetru iz Nemčije: Vatikan ne zaupa Niirnbergu, dokler je poganstvo prva vera sedanje Nemčije Manevri ob Kolpi Nadaljevanje poročila s 3. strani Med našimi topničarji Vrnemo se proti Metliki. Po cesti pred nami drve štirje lahki izvidniški tanki, motorizirani oddelek južne armade. Moderna vojaška oprema je tudi v naši vojski na pohodu. Za njimi vozijo veliki avtomobili, nabito polni pešcev. To so motorizirane čete brzih oddelkov, ki hitijo za tanki, da zasedejo čimprej določene postojanke. V Metliki ie že precej južne armade, ki je morala zelo hitro hoditi čez Kolpo, da je lako zgodaj prispela v Metliko. Zavijemo proti Brodu na Kolpi ter po cesti proti Karlovcu. Srečavamo konjenico in motorizirane brze oddelke. Za njimi prihajajo strojniške čete in konjeniško topništvo. Pred nami je že hrzi oddelek težkega daljnometnega topništva, ki ga bodo težki traktorji prepeljali v bližino Kolpe. Po razoraneni travniku nas opozarjajo globoke brazde, da so tod peljala težka voziia, ki so se četrt metra vgrezala v razmočeno zemljo. Ustavimo se in si ogledamo globoke brazde ler po sledovih s]K>7.nanio, da so tod šle težke topniške motorne gume. Sledovi vodijo v bližino redkega sezdička. odkoder se čujejo rezka povelja. Motorizirano baterijo ujamemo v najzanimivejšem trenutku. Dasi je moštvo utrujeno, je vendar s požrtvovalnostjo začelo postavljati topove na določena mesta, da bodo mogli v najkrajšem času si-pati težke granate na več kakor 20 km v dal javo. V trenutku, ko pridemo zraven, ravno razvažajo traktorje, ki so deli topov, katere moštvo ročno sestavlja. Delo je otežkočeno, ker je zemlja razmočena in se gume globoko vdirajo. Topničarjev to ne moti. Nekaj minut in delo je končano. Na težko lafeto je treba pritrditi dolgo cev, ki se vozi na posebni dvokolici. Ko je cev pripeljana do la- ' fete (okoli enega topa se suče" in dela deset mož), po škripcu pritrdijo cev na lafeto in top je sestavljen. Nato še odpeljejo prazno dvokolico, na kateri se je vozila cev. pritrdijo lafeto topa v zemljo, namestijo aparate za natančno uravnavanje topa in glavno delo je opravljeno. Drug za drugim so topovi pripravljeni na svojih prostorih. Nosafi že nosijo v zabojih težke naboje. Ostalo moštvo pa vneto trga praprot in seka vejevje ter v nekaj minutah zakrije velike topove, tako da jih s ceste nihče ne bi mogel opaziti, niti letalci z višine. Traktorji, ki so opravili svoj posel, so nam izginili izpred oči. Ko se vračamo na cesto, jih vidimo prislon.jene na rob gozdiča, kjer so imenitno skriti v zelenju in maskirani s praprotjo. Med vojaki in Novomeščani Ob pestrem in zanimivem filmu, ki se je odvijal današnji dan pred našimi očmi, je kaj hitro minilo popoldne in vračamo se. Ko se vračamo .-kozi Metliko, vidimo, da so lahki izvidniški tanki že opravili svojo nalogo in so nevidni za letalce oh gozdovih. Cesta zavije proti Gorjancem, kjer srečavamo prednje dele južne armade, ki je na tem mestu pregnala slabše edinice rdeče severne vojske. Ko pridemo čez Gorjance, zadenemo spet na edinice severne vojske, ki z vso naglico hite liaprej. Vedno bolj je zasedena cesta. Mimo nas gredo polki dravske divizije. Pridemo do Velikega Cerovca, do gostilne ".Zajec , in ne moremo naprej. Desno ob cesti je divizija topništva, v sredini pa koraka mimo nas pehota in lako moramo čakati, da gre ves val mimo nas. Mimo nas korakajo sami rosni, zreli možje-reiervisti. Vsi so skoraj sami Slovenci, Celjani in Ljubljančani pa so zastopani v prav velikem številu. Ze sem opazil tovariša rezervnega častnika, ki vodi svoj vod dobre volje, čeprav ca je dež že pošteno namočil. Pa sta me pogruntala dva Ljubljančana tnpničarja baterije, ki je obstala za kratek čas. Dajte, še nas fotografirajte, da bomo imeli spomin na manevre!* Napravim jima veselje in ju fotografiram. Slike pa bosta dobila po končanih manevrih v uredništvu .Slovenca . Kake |>ol ure smo čakali. da sn je nekoliko spraznila cesta. Mogli smo nadaljevati vožnjo proti Novemu mestu. Še ves čas srečavamo močne edinice severne armade, ki nam prihajajo nasproti. Na vrsti je topniški |K>lk iz Ljubljane, za njimi pa prihajajo bolničarji in kuharji, ki vozijo na konjih kuhinjo in kuhajo 7.a čete, ki korakajo pred njimi. Dobrodušnega in prav kuharsko razpoloženega Ličana vprašam, kaj kuha svojim tovarišem. Guljaš s krompirjem!« Kača. ki se je vila mimo nas po cesti v dolžini osmih kilometrov, se končuje. V bližini Novega mesta se odpre cesta in zdi se, da je večji del severne vojske, ki je šla |>o tej cesti, že mimo nas. Niti sedaj noče prenehati jesenski dežek, ki bo nekoliko molil manevre in tudi ni všeč radovednim in številnim Novomeščanom, ki smo jih srečavali na cesli daleč ven iz mesta z odprtimi dežniki in usti. Novo mesto je zadnje dni prav svečano razpoloženo. Vojaška godba dravske divizije igra vsako popoldne na Glavnem Irgu promenadni koncert. Mestna hiša je slavnostno razsvetljena in okrašena z napisom: »Živel kralj Peter II.« Tudi številne druge hiše so okrašene, raz vsako pa visi državna trobojnica v pozdrav odličnikom iz tujih držav in gostom, ki so prišli na naše jesenske manevre v dolenjsko prestolnico. Ocenjevanje uspehov Novo mesto, 22. septembra. AA. Z nastopom dejanske vojne med četami sedanjih velikih vojaških vaj, se je pričela tudi celokupna sodniška služba. Njena zelo pomembna in važna naloga obstoji v lem, da spremlja dejansko delo enot in da s primernimi sredstvi odstrani vse nenaravne pojave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja sovražnega ognja, ki je glavni urejevalec podobnih vaj. Z drugimi besedami sodniška služba in njeni organi nadomeščajo sovražni ogenj, oziroma sovražne 6trele in ugotavljajo, ali nastopajo čete v smislu izdanih zapovedi in v skladu z dotičnim dejanskim stanjem. Razumljivo je, da je treba sodniško službo urediti tem ! enotneje, čim večje je število vojaštva, z najrazno-vrstnejšimi rodovi vojske. Ker so vojaSke vaje ob Kolpi operacija dveh nasprotnih armad, so morali sodniško službo urediti na najširši osnovi. Da tudi sodnikom olajša delo, so obsežno področje seda- , Osservatore Romano je dne 15. septembra objavil o kongresu narodnega socializma v Niirnbergu v Nemčiji oceno, ki je bila napisana, kakor je sedaj znauo. na najvišjem vatikanskem mestu. Članek v uradnem glasilu Vatikana je torej Ireba vzeti kot merilo za ocenjevanje odnošajev, ki vladajo med liitlerjevsko Nemčijo in Sveto Stolico kakor tudi odnošajev med državo in katoliško cerkvijo v Nemčiji sami. Osservujoro Romano- piše nied drugim: Zunanji potek niirnberškega kongresa pričakovanja, dn bo prišlo do dramntskega- preloma z zadnj imi Ostanki konkordata, ni uresničil. Nasprotno, Opazili smo vpliv neke pomirjevalne režije, ki iz taktičnih razlogov ni smatrala umestno, strankini kongres motiti s kakšuo odločno kretnjo — to pa iz razlogov, o katerih bo treba ob drugi jiriliki razmotrivati. Toda, če bi kdo iz tega dejstva hotel izvajati optimistične [»osledice za nadaljuj razvoj, bi s tem samo jiokazal, da se iz izkustev zadnjih 4 let ni ničesar naučil. Sorazmerna zmernost, ki jo je treba razlagati iz trenutne politične osnove, naj nikar ne premoti, da bi pozabili, da gre odkriti in tajni boj proli Cerkvi iu njenim v konkordatu zajamčenim pravicam brez prestanka dalje. Prepričevalni dokazi za to so, med mnogimi drugimi, vedno bolj napudalni in — da se izražamo zelo milo — vedno bolj nevredni ton .časopisja ter vladnih proli določbam konkordata naperjenih odredb o vzgoji mladine, v katerih od duhovnikov in ve"roučiteljev zahtevajo nič več in nič manj, kakor da r-preosnujejo katekizem v smislu narodnosocialističnega naukat. »Končno je niirnberški kongres vendar le pokazal, da prodiranje novega poganskega duha tako imeuovane (nordijske) šole v uarodnosociali-stično gibanje neprestano napreduje in da voditelji narodnega socializma nič ne storijo, da bi to prodiranje ustavili, marveč ga celo podpirajo in pri tem čestokrat pozabijo na taktične ubzire, ki so jih prej imeli. Ko je namreč Sveta Stolica s pomočjo dijilomatskih pisanj in neposrednih razgovorov zavzela svoje stališče k boju, ki ga proti krščanstvu vodi Rosenberg, je še vsakokrat dobila odgovor, ,da je to zasebna zadeva Rosen- borga', za katero državna vlada odklanja vsako odgovornost. Toda vse to ni j>rav nič oviralo dejstva, du je propaganda in širjenje Rosotibergovih idej zavzemalo čedalje večji obseg, da je Kosen-bergov nauk postal osnova svotovnonazornega pouka in vzgoje vseh učiteljev, ki so odvisni od stranke in države, nadalje, da je Rosenbergov nauk prodrl v vse državne šole, in končno, da je Rosenberpvu knjiga ,Pravljica 20. stoletju' postala bistveni in osnovni del niirnberškega programa. S tem je bilo seveda zaupanje v izjave in zagotovila nemške vlade omajano. No, sedaj se je celo zgodilo, da so v Niirnbergu sklenili, da podelijo Rosenbergu vsenaredno darilo, kakor da bi svojemu dosedanjemu postopanju hoteli posaditi krono na glavo in odpreti oči tudi tistim, ki so smatrali za bolj udobno, da miže. Tega slovesnega odlikovanja Rosenberg ni sprejel kot pesnik, marveč kot okronani prerok« (prophota laureatus) narodnosocialističnega svetovnega nazora. Kdor se spominja papeževe okrožnice ,Z glodajočo skrbjo' in važnosti, ki jo je polagala na odstranitev vseh tistih sil, ki delajo na to, da bi nastal prepad med cerkvijo in državo, bo moral razumeti, kako nevarna je pot, katero je nastopil kulturni razvoj v-Nemčiji, ko je vsa državna uprava istega mnenja z literarnimi proizvodi Rosenberg:t. Z žalostjo moramo ugotoviti, da je ta izjava složnosti podrla vse predpogoje za pravo versko fiomirjenje, ki ga je Sveta Stolica vedno želela v interesu nemškega naroda.« »Osservatore Romano se nadalje čudi r,zares neverjetni-: trditvi, da baje nemška revolucija ni skrivila nobenega lasu kakemu zastopniku cerkve«:, kot da obstoječe razmere ne bi zadostovale, cejirav jih res še ne moremo primerjati s krvoločnimi dejanji v rdeči Španiji. »Osservatore Romano« zaključuje svoj članek z naslednjim stavkom: s Kdo pa jamči današnjim oblastnikom v Nemčiji, da ne bo seme sovraštva, ki ga sejejo, in zaničevanje vsake zares svete stvari, ki se pred očmi oblasti samih vedno bolj nasilno širi, tudi enkrat v Nemčiji — na isti način, kakor v Španiji — rodilo sadove, pred katerimi mora biti vsakega iskrenega prijatelja nemškega naroda in njegove bodočnosti strah.« njih vaj razdelili v vzhodno in zapadno ter v konjeniško in planinsko cono. Povsod tod nastopa po en vodja sodniške skupine, ki so mu podrejeni posebni sodniki za pehoto, topništvo, inženjerstvo itd. Tem zopet so podrejeni sodniki, ki opazujejo delo posameznih taktičnih enot, kakor polkov in bataljonov, oziroma divizionov. Da more svojo temeljno nalogo taktično izvesti, se poslužuje sod-'nijska služba posebne telefonske mreže, ki je samo njim na razpolago. Področja, ki so pod pehotnim in topniškim ognjem, označujejo s petardami. Pehota oziroma topništvo prične streljati po dogovoru z dotičnim sodnikom. Če n. pr. divizion v gotovem trenutku obstreljuje neko pehotno enoto, sporoči poveljnik te topniške enote telefonsko svojemu sodniku spremljevalcu vse podatke, ta jih pa zopet dostavi po telefonu sodniku, ki spremlja delo pehotne enote. Slednji jih sporoči dalje starešini pehotne enote, hkrati pa zaznamuje področje, ki ga topništvo obstreljuje, s petardami. Kakor vidimo, sodniška služba ni lahka in preprosta in je zato pri takih vajah izredno važna. Užaljeni odmevi »Včeraj in danes so jns-arji razširili ta vrgel v majhni slovenski svet naš n odpravljivi sovražnik. da bi nas |>reokazal kot nevarne državnemu miru, da bi mogel s še večjo kričavostjo dokazovati, kako nujno potrebno je, da zopet on začne varovati državo, t. j., da on zasede vlado in prevzame vodstvo države. Ta okrožnica je nekaj edinstvenega v zgodovini našega narodnega in političnega l>oja. Včeraj smo tudi že objavili prvi dopis, iz katerega je razvidno. kako je naše ljudstvo v svoji ostrovidnosti sprejelo ta podli papir in kako hitro ga je sj>oznalo kot (podtaknjenega, čeprav ima na dnu besedila nekako katoliško firmo. Danes objavljamo zopet tri dopise, najbolj značilne za odmev, na katerega je ta zločinska drz.nost naletela. Ker po deželi še ni bilo znano, v kakšnem obsegu se ta okrožnica razširja, nas skoro v vsakem dopisu prosi jo, naj jo objavimo v celoti, da bodo tudi drugod vedeli, kakšnih sredstev se naš narodni, politični in kulturni sovražnik poslužuje, da bi nas pokopal v tistih svojih mlakužah, ki dušč državo že od vsega početka. Iz Ljubljane smo prejeli sledeči dopis: »Prosim, da priloženo okrožnico dobesedno objavite v »Sloveacu« ter jo ludi pošteno komentirate. Okrožnica, ki jo po pošti dobivajo naši ljudje, je breztlvomno nastala v Ljubljani ter H je očiten namen: nas prikazali kot nasprotnike armade, pra-voslavja itd. — Objaviti jo je že radi tega treba, da ne bo kdo naših (nepoučenih seveda) nasedel. Zlobo jns-arjev pa je treba razgaliti. — Pozdrav!« (Prilaga letak v izvirniku.) Iz Kranja smo prejeli: »Pi» Gorenjskem, predvsem pa v Kranju, s« prejela slovenska katoliška društva in nasi voditelji letake, ki so jih spisali naši nasprotniki. 1 namenom. da hi pokazali, kakor da vodijo naši ljudje politiko proti Jugoslaviji in ila so polni sovraštva in gneva do vsega srbskega, predvsem do pravoslavne vere. Vsakdo, ki je prejel ta letak, je takoj spoznal, da so lo spisali nasprotniki, ilasi je bil podpis: Slovenska katoliška obramba. Da bo pa tudi javnost obveščena, česa vsega se poslužuje opozicija in se prepričala, da so v Srbiji zanetili borbo proti konkordatu predvsem Ic jns-arji — in Kako to oni znajo — zato objavite letak v celoti.« (Letak priložen v prepisu). Iz Celja smo prejeli: »Včeraj in danes so jns-arji ven razširili ta letak in ga prilagali našim listom kot prilogo. Namen letaka jc prikazati naše gibanje kot avstri-jakantsko, protisrbsko in da smo zlasti proti vojski. S tem naj se kompromitira JRZ. zlasti pa naše fantovske organizacije, ki se prav sedaj bore za enakopravnost. Mislim, da bi bilo umestno, da bi tudi »Slovenec« udaril in pokazal, da se mi nikdar nismo surovo l»orili proti pravoslavnim. Povedati je treba tudi kar naravnost, od kod izvira ta letak, in dn nas hoče očrniti zlasti v vojaških krogih. Iskreno pozdravljeni — —«. Tekom današnjega dneva smo tudi izvedeli, da se ti letaki ne prilagajo našemu dnevnemu časopisju, ampak starim časopisom in v njih razpošiljajo po pošti. V toliko je treba naše včerajšnje poročilo, da nasprotnik prilaga letake v naše časopise, kjerkoli jih najde v večjih množinah na dolgi poti od tiskarne do naročnika, popraviti. Zlasti ta zahrbtni zarotnik rad sega po starih izvodih delavskega tednika »Delavska fronta«. Kralj Peter II. na belgr. velesejmu Belgrad, 22. sept. b. Dasi je bil belgrajski velesejem snoči uradno zaključen, so bili razstavljalci vendar naprošeni. naj pustijo vse predmete, do danes opoldne, ker je pričakovati, da bo razstavo obiskal kralj Peter II. Danes dopoldne jc kralj v spremstvu kraljice Marije in kraljevičev ToinisIaTa in Andreja sejem tudi obiskal. Kralj se jc živahno zanimal zu v se razstavljeno predmete, kraljica Marija in predstavniki pa so mu pojasnjevali razue stvari. Kralj si je ogledal najprejc >Putnikov« paviljon, kjer sc je med drugim zanimal za prospekto 111 plakate Jugoslovunske tiskarne. Nadalje pa se je Nj. Vel. kralj ustavil v paviljonu težke industrije, kjer so ga posehuo zanimali preduieit železne industrije, ki So jih razstavili: Kranjska industrijska družba, Jefclarna Guštanj-Ravne, železarna Štore in železarna Zenica. Končno si je kralj ogledal inozemske paviljone Italije. Nemčije, Romuuijc in Madžarske. Ljudstvo, ki se je zbralo okrog velesejma, k« je zvedelo, du pride kralj, je priredilo visokim obiskovalcem navdušene ovacije. Predsednik jugoslovanske vlade odšel iz Prage Praga. 22. septembra. AA. Danes ob 13.30 jo predsednik Tlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim kabinetnim šefom dr. Draganom Protičem odpotoval nazaj v Belgrad. Od dr. Stojadinoviča so se na železniški postaji posJovili predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. zunanji minister Krofta. glavni nadzornik češkoslovaške vojske general Sirovv, višji uradniki vladncsa predsedstva in zunanjega ministrstva in osebje jugoslovanskega poslaništva v Pragi. Na postaji je bila razvrščena častna čela, vojaška godba je pa zaigrala jugoslovansko in češko-slov. himno. Preden je vlak odšel, so je dr. Stojadinovič prisrčno i>oslovil od predsednika češko- j®ki in ministrski svetnik dr. Čermak. Prod odhodom se je dr. Stojadinovič scslal 7, bivšim francoskim ministrskim predsednikom Leonom Bluniom. Dunajska vremenska napoved: Deževno vrenie bo trajalo naprej. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno s padcem temperature. Pravilnik o uradnih zdravnikih flelfjrarl, 22 sept. m. Notranji minister dr. A. Korošec je odobril pravilnik o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovin' S tem pravilnikom je vsaj deloma popravljena krivica, ki so jo utrpeli banovinski okrožni zdravniki z uredbo, ki jo je izdala banska uprava dravske banovine leta 1930. Odobreni pravilnik vsebuje 17 členov ter ureja tudi službene |irejemke. Banovinski okrožni zdravniki bodo prejemali odslej položajno doklado, ki TOMBOLA z najbogatejšimi dobitki v državi 3. oktobra v Kranju jo doslej niso in bodo mogli napredovati do skupine IV-2, medtem ko so doslej mogli doseči le šesto skupino. Letno zvišanje kredita za jjovišanje zdravniških prejemkov v dravski banovini znaša 200.000 din. Nadalje določa pravilnik, da bodo dobivali okrožni zdravniki pokojnino kot ostali banovinski uslužbenci. Doslej jo znašala njihova pokojnina po I. 1935 samo 1300 din. S pravilnikom je urejeno tudi vprašanje odškodnine za primer nadomestovanja zdravnikov drugih zdravstvenih občin. Navzlic temu. da pravilnik ne izenačuje službenih prejemkov banovinskih okrožnih zdravnikov povsem s prejemki drugih banovinskih uslužbencev, vendar pomeni veliko pridobitev, ker daje uslužbencem s fakultetno izobrazbo položaj, ki jim gro V tej zadevi sta so mudila v Belgradu predsednik društva banovinskih uslužbencev iz Ljubljano, višji računski inšpektor dr. Pire in predsednik društva banovinskih okrožnih zdravnikov dr. Jože Bohinc iz Cerkelj pri Kranju. Na vseh pristojnih mestih sta našla veliko razumevanje, predvsem pn sta dobila veliko pomoč pri načelniku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Stevi Ivaniču in pri generalnemu iiiSjtektorjti dr. Goršilu v notranjem ministrstvu. Banovinski okrožni zdravniki so inh-ko hvaležni banu dr. M. Natlačenn, ki je predložil ta pravilnik, s katerim je omogočeno okrožnim zdravnikom napredovanje, knknr lka »Fiorenza v Ferrari; pehotni polkovnik Manerina Alberto, povelj-nik 2. grenadirskega. polka v Rimu. Češkoslovaški vojni minister skozi Maribor lio, poveljnik prve brze divizije v Vidmu; inže-njerski brigadni general Sogno Vitorio, šef odseka glavnega generalštaba; berzaljergki |iolkoviiik Baccari Alfredo iz inšpekcije brzih čet; konjeniški Maribor, 22. septembra. Danes opoldne je s praškim brzovlakom potoval skozi Maribor češkoslovaški vojni mnister. Kakor znano, se bo g. minister udeležil manevrov naše vojske. T ELIDA cvetic MILO P posebno blago in učinkovito Čudovitego vonio Izvidniški lahki tanki, kakršnih ima brzi oddelek južne armade veliko na razpolago. Novo mesto, 22. sept. A A. Danes so se začeli dejansko nastopi manevrskih čet severne in južne vojske. Oba poveljnika sta v smislu svojih sklepov izdala potrebne zapovedi. Prodiranje južne armade Poveljnik južne armade je sklenil, da odrine s svojo armado 22. septembra ob sedmih zjutraj s svojega zbiralnega področja v smeri proti Novemu mestu, iu sicer z glavnimi silami proti bregovom reke Kolpe, z združitvijo na desnem bregu te reke, z jadransko divizijo pa proti Brodu, Mo-ravicam in Kočevju. Ta dan naj njegove čete s svojimi sprednjimi stražami dosežejo vasi Graši-co, Sirkov vrh, Dobravire, potok Lahinjo, Gradac, koto 220, koto 216, Dobriško goro, Zidovec, koto 783, vasi Cerilje, Knežjo Lipo, Banjaloko in pa Kapič. Zaradi tako razsežnega cilja je južna armada uredila svoj pohod proti severu v več kolonah, pred katerimi nastopajo hitre konjeniške enote. Do 12 je južna armada v glavnem dosegla črto v višini ovinka reke Kolpe, ki jo je s svojimi prednjimi deli prekoračila med vasmi Kamenje in Giblo. Divizijski general Gamelin, šel francoskega glavnega generalnega štaba. Te enote prodirajo mimo Radešiča, Drage, Ribnika in Metlike in so dosegle višino pred Metliko, kjer so se ustavile, slabejše dele so pa poslale čez most pri Gibli proti Črnomlju in Gradcu. Oddelki, ki prodirajo na obeh bregovih reke Kolpe in ki so jo prekoračili pri Vinici in Blaževcu, so dosegli s svojimi sprednjimi stražami Sv. Ano, Talčji vrh. Pribuče in Ribnik, oddelki, ki so odšli čez Brod in Moravice ter prekoračili Kolpo pri Brodu na Kolpi, so pa dosegli s svojimi sprednjimi deli podgorje, Knežjo Lipo in Ajbelj. Zato so te čete v vseh teh smereh zlomile odpor sprednjih delov nasprotnika. Hkratu so zbrale podatke o premikanju močnih sil na črti Št. Peter, Novo mesto, Stari Log, Cerplje, Grčanice na jugu. Poveljnik južne armade je sklenil zbrati svoje čete v skupinah in sicer prvo skupino pri Dra-ščnicah, Sirkovem vrhu, Dobravicali, drugo skupino pri Gradacu, kota 220, tretjo skupino na koti 216 Zidovec, jadransko divizijo pa pri koti <>41, Knežja Lipa, kota 803 in Hrastu, ki bo prodirala proti Kočevju. Kako se premika severna armada Poveljnik severne armade zbira svoje čete na črti Cerk, kota 1188, Mali Mošenjak, kota 702, kota 947, kota 924, Mirna gora, Škrebec. Oklinak, Sv. gora. Da bi mogel ta svoj sklep izvesti, je odredil svojim četam, naj pomnožene čete za varstvo zbiranja, zavzamejo dozdevno mejo. Svojo armado bo poslal proti pravkar navedeni črti v več kolonah pod varstvom konjenice. Do 12 je konjenica severne armade dosegla Škrebec in Oklinak in poslala naprej svoje kolesarske oddelke in konjeniški polk, da pregledajo reko Kolpo. Konjeniškemu polku so bili pride-ljeni tudi pionirji, če bi kazalo porušiti mostove na Kolpi. Ostali oddelki te armade so v dveh kolonah dosegli do 13 s svojimi prednjimi stražami črto, ki jo navaja armadno povelje. Leva kolona je prišla do črte Hrast, Dule, Popovič, Kumčani; planinske čete, ki tvorijo desno kolono, so pa prišle do Sredgore, Zajčjega hriba, Kreča, Se-miča in Plesa. Ker je poveljnik severne armade takrat zvedel, da je južna armada opoldne že prišla s svojimi prednjimi deli do Kolpe, je sklenil, da bo še danes in ponoči dosegel določene postojanke. Praske predstraž Današnji dan je bil na ta način izpolnjen s premiki obeh strank po določenih načrtih, ki naj se končajo s spopadom. Ker je med glavnimi silami obeh strank še precejšnja razdalja, so bili danes le manjši boji njihovih prednjih izvidni-ških deiov. Najzanimivejši so bili med hitrimi enotami južne stranke in konjeniškimi oddelki severne stranke ob ovinkih Kolpe, kjer se je oddelkom južne stranke posrečilo prekoračiti Kolpo. Zagreb, 22. sept. AA. Danes dopoldne je prispelo v Zagreb francosko vojaško odposlanstvo z generalom Gamelinom na čelu. Na postaji so odposlanstvo pričakovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter velika množica. Vojaška godba, ki je bila postavljena poleg dvojne vrste naših vojakov, je zaigrala francosko in našo himno. Odposlanstvo pojde iz Zagreba na področje sedanjih velikih vojaških vaj. v Časnikarji Novo mesto, 22. septembra Prvi dan velikih manevrov se je moral začeti po starem pravilu z dežjem. Ko so zgodaj zjutraj vrgli časnikarje z mehkih postelj, je rosil pravi jesenski dežek, kakor ga premore samo naša Dolenjska. Danes sta začeli obe armadi korakati druga proti drugi in je že prišlo do prvega s|io-pada. Konjenica in kolesarji naprej j Mi smo se ob 7 zjutraj peljali iz Novega mesta. Sprejel nas je vrvež na cesti, ki je bil vse drugačen kakor prejšnje dni. Konjeniški jiolk se je obrnil proti Gorjancem in ga je ogledoval |>o-veljnik severne armade, armadni general Juri-Šič. Avtomobil je drsel proti Gorjancem, ki so bili zaviti v gosto megleno kopreno. Takoj pri prvih gričkih za Novim mestom se ustavimo, da vidimo, kako napreduje konjenica. Dež je zmočil konje, da kaplja od njih in ni suhega prostorčka na njih. Konjenike brani šlem in debela obleka ter plašči pred dežjem ter ni videti, da bi slabo vreme moglo skaliti njihovo dobro voljo in razpoloženje za prodiranje. Pred nami drvi zadnja enota kolesarskega bataljona iz Ljubljane, ki so ga poslali za prednjo stražo naprej, zato ker je še hitrejša kakor urna konjenica. Kolesarjem vihrajo pelerine, da je videti, kakor bi leteli po cesti hitri orli. Pa tudi za svoje orožje niso pozabili preskrbeti kakor pravi vojaki. Kdor je mogel, je skril puško pod pelerino tako, da je dež ne bi zmočil. Kolesarje prehitimo in se odj>eljemo |>o klancih in vijugah na cesto, ki pelje v Gorjance. Kolesarska enota rije po strmi in blatni vijugast cesti s kolesi. — Kakor hitro pa strmina nekoliko odjenja, so že zopet na kolesih in rinejo naprej v hrib. Res junaki so ljubljanski kolesarji iu ue odnehajo zlepa. Prva žrtev vojne — lep vranec Pustimo jih za seboj in drvimo po prazni cesti naprej. Glej, ob cesti drži vojak lepega vran-ca, ki stoji na treh nogah. Prednjo desno nogo pa drži v zraku. Pred nami je j>rva žrtev manevrov. Upamo, da bo lepi konjiček ušel bridki usodi, ki zadene konja s pokvarjenimi nogami. Še pred osmo smo v Gorjancih. Srečamo .štab kolesarskega bataljona, ki ga veselo ogleduje podpolkovnik Jaklič, poveljnik I. kolesarskega bataljona iz Ljubljane. Bataljon je okrepljen z lepim številom rezervistov iz vseh krajev Slovenije in hitro izvršuje vsako, še tako težko povelje. Pohi-timo mimo in mahamo v pozdrav in na svidenje. Z vrha se spušča cesta v belokranjsko ravnino, pred nami pa se pojavljajo celi polki konjenice. Dež še neprestano rosi in megla ovija armado. Za seboj puščamo divizion konjeniškega topništva, prav tako konjeniške strojnice, ki nam na obeh straneh ceste delajo špalir. Za nami pa jiri-tiska stojiala kolesa ordonanc, ki je spretno izrabil pot, katero mu krči avtomobil na zasedeni cesti. Megla se polagoma dviga ln zasliši se brnenje letala. To bo najbrž izvidniško letalo južne armade. Konjenica je pred nami in hitro se poskrije ob gozd in sadovnjake, tako da jih letalec, ki skozi redke luknje v megli opazuje zemljišče, ne bo mogel opaziti. Samo pol minute prej bi moral letalec leteti nad ozemljem, pa bi videl živo mravljišče. Inozemske vojaške misije na naših manevrih Kakor smo že poročali, je te dni prišlo na naše manevre mnogo tujezemskih vojaških osebnosti, katere bodo gostje naše armade. Vseh najvišjih predstavnikov prijateljskih in sosednjih armad, ki so gostje naše vojske, je 30. Češkoslovaško armado zastopajo: Vojni minister Mahnik František, šef glavnega generalnega štaba Krejči Ludvik, armadni general; general-štabni polkovnik Vejmelka František, jx>veljnik 22. pešpolka »Aragon«; generalštabni podpolkovnik Kropaček Vaclav, šef kabineta vojnega ministra; generalštabni major Novak Jožef, šef kabineta šefa glavnega generalštaba; konjen. major Ort Jaromir, adjutanl vojnega ministra. Francosko armado zastopajo: divizijski general Gamelin Moric, šef glavnega generalštaba; brigadni general Dantes Henry, pomočnik šefa glavnega generalštaba; generalštabni polkovnik Petitbon Jean iz kabineta generala Gamelina. Kuinunijo bodo zastopale na manevrih tele vojaške osebnosti rumunske armade: divizijski general Sitičiju Jon, šef glavnega generalštaba; brigadni general Jonescu Štefan, prvi pomočnik šefa glavnega generalštaba; polkovnik Jonescu Nikolaj, šef poročevalskega oddelka glavnega ge-nerslštnhn; podpolkovnik Gnvriiescu Aleksander, šef odseka glavnega generalštaba. Grško armado bo zastopalo tole odposlanstvo: divizijski general Papagos Aleksander, šel glavnega generalštaba; brigadni general Platis Konstantin, prvi pomočnik šefa glavnega generalštaba; pehotni podpolkovnik Antoni jn Evangelos, šef V. odseka glavnega generalštaba; konjeniški j>od-polkovnik Balodimos Andrej iz III. odseka glavnega generalštaba; konjeniški podjtolkovnik Ko-rozis A ta nas, prvi adjutant šefa glavnega generalštaba. Turško armado bo tudi zastopalo 5 odličnih častnikov turške armade, in sicer: maršal Fevzi Čakmak, šef glavnega generalštaba; generalštabni jx>lkovnik Izet Aksalur, profesor vojne akademije; generalštabni podpolkovnik fhsan Erič, profesor vojne akademije; generalštabni pod|>olkovnik Džedet Culpan, profesor vojne akademije; generalštabni polkovnik Šefik Cakmak, poveljnik turškega letalstva. Najštevilnejše bo zastopstvo italijanske armade, katera je poslala 4 visoke generale in 3 polkovnike, in sicer: italijansko vojaško misijo vodi armadni general Parmani Alberto, šef glavnega generalštaba italijanske armade ter podtajnik v ministrstvu vojske; dalje so člani misije: zborni general Guillet Amadeo. poveljnik boloniskega armadnega zbora; divizijski general Gamera Emi- Metliha v rokah belih Armada ie udarila čez Gorjance z nalogo, da poruši mostove na poti in tako onemogoči prehod južni armadi čez globoko Kolpo. Zdi se, da smo prve čete že prehiteli in je pred nami krasna cc-6ta, ki vodi proti Metliki. A pri prvih hišah srečamo prednje straže brzega oddelka. Prvi vozijo avtomobili s strojnicami, za njimi dvanajst velikih oklopnih avtomobilov. To dokazuje, da 6e je južni armadi posrečilo, da je prehitela severnjake in prešla Kolpo. V Metliki je vse svečano razpoloženo. Na slavolokih blestijo napisi: »Živela jugoslovanska vojska!« Hiše so v zastavah. Na oknih pa so gledalci, ki jih je prednja straža zmotila pri delu. Mimo nas drvi ordonanc na motornem kolesu. Kaj je na njem takega, da se nam zdi tuj? Glej ga, na glavi nima našega šlema, pač pa stari avstrijski šlem od bogatega vojnega plena, ki si ga je pridobila v glavnih vojnah srbska vojska. Le jugoslovanski grb na čelu priča, da spada ta šlem v našo jugoslovansko opremo. Srečanje z vojnim ministrom in tujimi atašeji Iz Metlike odrinemo proti Kolpi in čez most na grič Kušer, kjer je pripravljena razgledna lopa za vojaške odličnike, atašeje tujih držav in ostale. Pod gričem izstopimo ter gremo peš po popravljeni stezi na vrh. Med potjo srečamo vojnega ministra, armadnega generala Mariča, ki nas veselo pozdravi: -Kam pa časnikarji?- Tudi to ga zanima, kako smo spali, nakar si podamo roke in nadaljujemo Šenljanški tabor preložen na 10, oktober Zaradi manevrov na Dolenjskem dne 10. t. m. tabora v Sent Janžu ne bo! Pač pa bo v Sent Janžu tabor v nedeljo dne 10. oktobra. Tedaj bo tabor z islim programom. Dolenjce ojx»zarjanio na to in jih še enkrat vabimo k udeležbi v lepi Sent Janž! Protiplinska razstava v Ribnici Protiplinska razstava se je mudila v jionede-Ijek in torek v Ribnici. Nastanjena v dveh železniških vozeh na kolodvoru je prikazala obiskovalcem vso grozoto zračnih napadov in obrambo proti njim. Razstava je ljudi navdala s strahom pred takimi na|iadi in s studom nad takim uničevanjem in zastrupljanjem mirnih ljudi. Vsekako pa je bila prav poučna. na bojišču pot vsak na 6vojo stran. Na vrhu griča je ob velikem evharističnem križu postavljena lopa, v "kateri bodo atašeji tujih držav in vojaški odličniki. Dež še ni ponehal. Pred nami se razprostira lepa ravnina s Kolpo, ki teče v velikem kolenu. V tem kolenu gredo čez moslovc prve edinice južne armade. Nad njimi brnijo letala — lovci južne armade, ki preže na čete, ki prodirajo proti Kolpi. Primanjkuje nam časa, da bi počakali vojne atašeje in vojaške odličnike tujih držav. Gremo po poti nazaj in prav ko sedemo v avtomobil, pribrni petnajst avtomobilov z vojaškimi atašeji in vojaškimi odličniki. Vodi jih divizijski general Dimitrije Živkovič ter jih odpelje v razgledno lopo. Italijanski armadni general Parmani Alberto. šef glavnega generalnega štaba italijanske armade. Drobne novice Koledar Četrtek, 23 septembra; Limuš, papež; Tekla, devica mučenica. Novi grobovi f Župnik Franc Toplak Brežice. 22. septembra. Danes dopoldne ob tričetrt ua 11 je v tukajšnji bolnišnici podlegel za dobljenimi poškodbami preč. g Toplak Franc, župnik v Pišecah pri Brežicah 7. Pokojnik se je rodil dne 20. jan. 1888 v Mali vasi. župnija Sv. Tomaž pri Ormožu. Gimnazijo in semenišče je obiskoval v Mariboru, kjer je bil tudi dne 25. julija 1912 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je po raznih krajih nazadnje v Pišecah, kjer je dne 1. marca 1922 postal provizor, dne 1. jan 1927 pa župnik. Pokojni župnik Toplak je bil med svojimi župljani zaradi svojega blagega značaja in prijaznosti, ki ga je fiosebno odlikovala, silno priljubljen. Njegova tragična smrt nas je globoko pretresla. Pokojni je bil znan tudi kot zeTo delaven, tako v dušnem pasti rstvu kot na prosvetnem in gospodarskem polju. Za njegovega župnikova-nja je farna cerkev 6v. Mihaela dobila nove zvonove. Cerkev samo pa je popravil in obnovil. Kot velik prijatelj naše mladnie in prosvete je skrbel, da je dobila katoliška prosveta svoje prostore. Kot 6krben gospodar, je več let do svoje prezgodnje smrti vestno načeloval v posojilnici v Pišecah. Bil je svoj ča6 tudi okrajni načelnik SLS. Naj bo Vsemogočni blagemu pokojniku plačnik za vse njegovo dobro delo, težko prizadetim svojcem, pa izrekamo naše globoko sožalje! •f P. Dionizij Dušej, O. F. M. V Kamniku je 22, t. m. umrl v frančiškanskem samostanu frančiškan, preč. p. Dionizij Dušej, pridigar in spovednik istotam. Rodil sc je 1. novembra 1883 v Tinjah na Pohorju. V red je stopil 23. septembra 1903, slovesne obljube je napravil 30. decembra 1907, za mašnika je bil posvečen 14. julija 1908. Deloval je skoro po vseh samostanih po Sloveniji kot izvrsten pridigar, tudi po misijonih, kot katehet in vizi-tator III. reda. Bil je tudi župni upravitelj in gvar-dian pri Sv. Trojici in gvardian v Brežicah. — Vsem, ki 60 ga poznali, ga priporočamo v molitev, 6obratom v memento! Pogreb bo v petek 24. t. m. ob pol desetih. N. v m. p.I -f- S. Felirita Kalinšek, šolska sestra, znana pisateljica »Slovenske kuharice*, je umrla 21. septembra v Marijanišču v Ljubljani. Hodila se je 5. septembra 1865 v Podgorju pri Kamniku. Kot šolska sestra je delovala od I. 1898 v Marijanišču v Ljubljani. Prav to leto se je začela v tent zavodu tudi gospodinjska šola, v kateri je s. Felirita prevzela praktično fosjx>dinjstvo in kuhanje. Do 1. 1920 je vodila kuhinjo za ves zavod, j>o-zneje pa le v gospodinjski šoli. Znana je kot pisateljica »Slovenske kuharice«, ki je v založbi Jugoslovanske knjigarne doživela že osem izdaj. Pogreb Ik> v četrtek 23. septembra ob pol 3 iz Marijanišča k Sv. Križu. N. v m. p.l -f- Gospa Cedilnik Frančiška. Umrla je včeraj ga. Cedilnik Frančiška iz Frančiškanske ulice 10. Pogreb bo 24. septembra izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti. — Naj j)očiva v mirul -J- Smrt mlade matere. V bolnišnici Rdečega križa v Slov. Konjicah je po porodu umrla mlada žena ondotnega dimnikarja Ivana Kopšeta. September—oktober 10 dnevno zdravljenje 1/Qp 700 dinarjev vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na Izbiro) hrana (v vsaki restavraciji d ta carte) 1 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikoVe in mineralne kopel/i, velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode Moderni komfor. Kavarna. Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). Prospekte in navodila pošilja Uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) — Duhovne vaje za (i. gq. duhovnike bodo v Domu duh. vaj v Ljubljani, Zriujskega 9, od 18. oktobra do 22. oktobra. Začetek prvi dan ob (i zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbovalnimi 120 din za ves čas. Vodil bo duhovne vaje p. Pale Rudolf S. J. — Slomškova družba priredi v nedeljo 26. t. m. tovariški izlet in romanje na Slomškov grob. Iz Ljubljane odhajamo z jutrajšnjim vlakom od pol 6. V Mariboru imamo na Slomškovem grobu sveto mašo. Vračamo 6e f>o dogovoru s prvim ali drugim |x>poldanskim vlakom. Odbor vabi članstvo Homškove družbe, da se romarskega izleta v kolikor mogoče velikem številu udeleži. Izlet bo v vsakem vremenu. Sestanemo 6e na kolodvoru pred odhodom vlaka. Na svidenje! Odbor. — XVIII. letni kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva bo ooldnevni izlet v Milanec in Paleč ler 2 in (Kildnevni izlet v Djerlaj) in Turn-Severin. Prvi izlet slane 75 din, drugi 245, zadnji v Djerlap j»a 485 din. Za izlet na Oplenac se do-plača 120 din, v kopališče llerkules pri Turn-Severinu |>a 90 din. Državnim zdravnikom je za ta kongres odobren dopust od 8. do 20. oktobra, vojaškim j>a 7 dnevni dopust. V dobi od 8. do 28. oktobra uživajo udeleženci kongresa 50% |>opust na železnicah. — Uprava Slovenskega zdravniškega društva. — Kontrola vinskega prometa. Kr. banska uprava je uvedla na cestah v dravski banovini letečo kontrolo na motornih vozilih, ki naj nadzira |ironiel r trošarinskimi predmeti, predvsem promet z vinom in šjiiritnoznimi tekočinami. Vsi prevozniki se 0|K>zarjaj0. da naj se |>ozivu kontrolnih organov v lastnem interesu hrezjionojno odzovejo in ne ovirajo pregleda nalovorjenega blaga. — Cirilo-Metodov zbor v Italiji. Ko je odpel Cirilo-Metodov zbor 15. maja svoj izbrani koncert v rimskem gledališču Adrianu, je poročal o njem list »II Messaggero« dne 16. maja med drugim sledeče: »Zbor je sestavljen iz 40 grl, ki jih je mojster Boris Komareviki odgojil in dovršeno discipliniral. Dovolj je, če opozorimo na divno izravnane in krasno ubrane glasove, na diferenciranost in živahnost kolorita, ki je kar nekako ulisnjen v indivi- i dualnost tega pevskega združenja. Vse to izsili (človeku občudovanje in nudi največji glasbeni uži- I tek: suptilen duh, diven nučm, po katerem zbor izvede razne gradacije sonornosti od pianissima do piana, pa od mezoforte do forte ter od lorte do fortissime. Pri tem je pa vse prežeto z žarom umetniškega doživljanja, da nc govorim o oni sili, "i občinstvo kar fascinira in vzdigne v višje sfere. Niti ena točka izmed 13. ni pustila občinstva hladnega, temveč jc vsaka polno dvorano s svojo pevsko poezijo, velemojstrsko umetnostjo in tehniko spravila v pravo ekstazo, da je navdušeno aplav-dirala in zahtevala ponovitev več pesmi.« — Tako veliki tuji listi o velikem uspehu in resnem umetniškem delu priznanega zbora, ki bo ponovil isti spored gotovo vsaj z istim elanom doma, kot ga je odpel v ne baš najbolj prijateljski tujini, dne 4. oktobra v veliki dvorani Uaiona. — Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo "Mejkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19—21. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8—14. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. Obliate v Mariboru prvorazredni f raitavraat VKLIKI KAVARNE. — Za 4 dni ▼ Gorico ali Trst, ali pa še v Pa-dovo in Benetke — na grob sv. Antona — ob ro-žnivenskem romanju na Sv. goro (z avtom) od 6. do 9. oktobra; različna cena — kakor bo komu ugajalo. Brezplačna navodila pošilja »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Po 300 din plačamo 1 kg prvovrstne angor-ske volne. Rabimo nujno 200 kg volne, kupujemo jo vsako količino. Pošljite vzorce z navedbo količine na naslov: Zveza, Ljubljana, Karunova ul. 10. Vsa podrobna navodila so v knjižici: Angorski kunec, cena 10 din. — Pri Ijndeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Beg, po min. soc. pol. tn nar. zdr. S-br. 15.4S5, 25. V. 35. — Ali je treba, da se lasje redčijo? Če opazimo pri kaki živali, kakor n. pr. pri psu, mački, konju, da ima slabo dlako, žali to naš čut za lepoto. Medtem dnevno srečavamo ljudi, katerim pričenjajo že izpadati lasje. Na ta pojav smo se že tako privadili, da nas to nič ne razburja. Ampak vseeno bi morala biti ta pogreška lepote pri ljudeh za nas mnogo večje važnosti, ker v današnjih časih ni več potrebno, da pride do tega. Če bi naši možje pravočasno izpopolnjevali staničje, ki sestavlja lase, s Silvikrinom, to prirodno hrano za lase, jim pač ne bi bilo treba v zrelih letih hoditi z razredčenimi lasmi m prostim čelom. — Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani so v vseh državah. Učimo «e esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1, da 6e bomo lahko s tujci sporazumeli. — Za Krekovo proslavo prinaša »Ljudski oder« nasvete in doslej malo znano deklamacijo. Šest zvezkov letno (nad 240 strani drobnega tiska) samo 80 dinarjev. Naročite pravočasno! Prvi zvezek je že izšel. — Založba ljudskih iger, Ljubljana. — Vremenska napoved. Jugoslavija: Oblačno vreme v sredini države in vscvcrnozapadnein delu ter z dežjem v dravski banovini; deloma oblačno v ostalih delih. Temperatura brez bistvene spremembe. Minimalna Sarajevo, maksimalna Mosta r 30. — Napoved za 23. septembra: Oblačno vreme z zahoda se bo razširilo v severnozahodnem delu kraljevine, kjer bo v nekaterih krajih tudi deževalo. Razjasnitev bo nastoj>ila v južnem Pri morju in vzhodnih krajih. Ostalo bo zmerno ioplo vreme. — Posnemajmo druge narode in učimo se mednarodnega jezika esperanto. Nova učna knjiga za šole, tečaje in samouke od prof. Rudolfa Rakuša, drž. dipl. učitelja za esperanto je v tisku. Cena 16 din. — Založil in naročila sprejema Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1. Požigalec ne da miru. V soboto 18. t. m. ob pol 2 ponoči se je zopet pokazal rdeči petelin pri posestnici Mariji Blatnik. Pcdvin 35 pri Laškem. Zgorela je hiša ki je bila last njenega sina. Zgorel je ves jesenski pridelek, ki ga je spravila v klet pod hišo, zgorela jc tudi vsa hišna in kuhinjska oprava, ki 6ta 6i jo pripravila sin in hči za bodočnost. Njen sin je pekovski pomočnik ki zadnja leta dela v Kropi. Vsa leta se je ubijal in varčeval, da bi čim več pomagal materi, ki je že vsa izčrpana in bolehna, in 6i uredil skromni dom za grenke dni. In zadnji up mu je vzela satanska roka. — Radio je danes največja pridobitev moderne tehnike našega 6toletjn. Poslužujejo se ga privatniki, šole v učne svrhe, jiolitika v propagandne namene; vsi pa v največjo zadovoljstvo V6ak radio — amater, ki želi dobiti kot začetnik |>otrebne nauke o elektriki in radiothniki bo vzel v roke najboljšo slovensko knjigo na tem polju: Radio, katero je spisal |>rof. Leopold Andree. Knjižica ima 241 strani in 214 slik med besedilom, ki po-nazoruiejo posamezna |>oglavja le knjige. Cena: broš. din 20, kartonirana din 25, vez. v platno din 30. Knjiga ima namen vzbuditi zanimanje za radio, podati osnovne pojme, da radioamater lahko zasleduje strokovno literaturo, jx>pisuje delo- vanje enostavnih aparatov, ter razlo/i, kako se sestavijo. Tudi »šolski radio« se je obnese! nepričakovano ugodno, postal je najmodernejše učilo sodobnosti. Vsaka učiteljska knjižnica bi morala imeti to za učiteljstvo važno knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. -Odkritje spominske plošče vojnemu dobro-voljcu inž. Ivanu Gosar-ju. Okrajna organizacija ■Savcza ralnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani bo odkrila dne 3. oktobra t. I ob 10 dopoldne v Školji Loki spominsko ploščo svojemu tovarišu vojnemu dobrovoljcu inž. Ivanu Gosarju. Odkritje plošče bo na jx>kojnikovi rojstni hiši v Stari Loki št. 3. K odkritju spominske plošče. s katero hočemo vojni dobrovoljci počastiti spomin neustrašenega junaka iz borb za osvoboje-nje in zedinjenje. pozivamo vse svoje tovariše in vabimo tem potom v60 našo javnost brez jio-sebnih drugih vabil. Spored odkritja plošče bomo naknadno objavili. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim Icdvic, srca. proti kamnom, sklerozi. 6ečni kislini in si. Radenska vani ohrani zdravje in mladostno 6vež06t. — Praznik vseh svetih se bliža! Počaslimo spomin rajnkih na pokopališču s petjem nagrobnic! Opozanamo na nove nagrobnice, ki 6e dobe v knjigarni Glasbene Matice, v Jugoslovanski in Učiteljski knjigarni: A. Jobst — Tri nagrobnice (4 dni), Z. Prelovec: Vse mine (3 din), Gozdič je že zelen (3 din). 2alostinka (Zvonettje) v založbi Hubadove župe (1.50 din). Zadnje slovo (1.50 din), Nad mojim grobom (1.50 din), J. Pavčič: Gozdič je zelen (2 din), St. Premrl: Blagor mu (1.50 din). Cene vsem nagrobnicam so fako skromne, da se res ne izplača not razmnoževati. Pevci, naučite se nove nagrobnice! Sedaj je še ča6, da na grobovih zadone nove žalostinke. Stavka mesarskih pomočnikov v Ljubljani Ljubljana, 22. sept. Snoči ob 10 je bilo v Delavski zbornici zborovanje društva mesarskih pomočnikov, ki ga je vodil g. Podkov, glavno poročilo pa je dal g. Ivan Tome v imenu Zveze živilskih delavcev. Navajal je, da morajo nekateri mesarski pomočniki delati celo po 20 ur na dan, izpod 10 ur pa sploh nihče, so slabo hranjeni, imajo slaba stanovanja in pa skrajno naj>orno delo. Moramo pa zopet pri tem izvzeti nekaj tvrdk in mojstrov, ki s svojimi uslužbenci lepo ravnajo. Dogajajo se primeri, da mesarski vajenci in celo |>omočniki niti za socialno zavarovanje niso prijavljeni, ali vsaj ne v pravilnem razmerju s prejemki. Mesarski pomočniki so se dosti trudili, da bi na miren način jioravnali la mezdni sj>or ter so predlagali že posredovalno fiostopanje, kakor ga določa uredba o minimalnih mezdah in mezdnem j>osredovanju. Banovina in mestni magistrat sta že ponovno sklicali posredovalna posvetovanja, toda Združenje mesarskih mojstrov je odklonilo sleherni poskus posredovanja. Mesarski jx>iiiočniki so sedaj legalno opravičeni do zadnjega sredstva, to je do stavke. Predlog za Slavko jc vseh 120 navzočnih mesarskih jx>inočnikov sprejelo z navdušenjem. V skupini so mesarski pomočniki odšli do mestne klavnice, toda tam jih je ustavila jjolicijska straža, ki jim ni dovolila vhod v klavnico. Mesarski pomočniki so nalo počakali pred klavnico. Davi so delali le tisti pomočniki, ki pripravljajo meso za vojaščino in bolnišnice, drugi pa so se dela vzdržali in sicer tudi uslužbenci onih mojstrov, ki sicer postopajo e svojimi pomočniki socialno. Mesarski ftomočniki so si izvolili svoj stavkovni odbor ter bodo o svojem mezdnem sporu jx>zanimali pristojne oblasti, kakor banovino in mestni magistrat, da posreduje v tem nenavadnem mezdnem s[>oru. Liubliana 1 Francoski institut opozarja vse interesente, da organizira Klub prijateljev Francije še eno skupinsko potovanje na ]>ariško razstavo in sicer v mesecu oktobru. Podrobnejše informacije daje društvena pisarna (Narodni dom, od 10 do 12 in od 10 do 19). 1 Ribarsko društvo poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba gospe Olge Tancig soproge našega zasluženega in dolgoletnega odbornika in blagajnika gospoda Tancig Egon-a svetnika dir. drž. želez., v četrtek 23. t. ni. ob 14. llerberslei-nova ulica št. 4, na pokoj>ališče k Sv. Križu. 1 Včeraj no napravili izlet v Ljubljano maturanti 11. klasične gimnazije v Zagrebu — 59 po številu. — Ekskurzijo so vodili profesorji Blaž Madjer, dr. Djuro Zoltner in Fran Bnrišič. Mesto so jim razkazovali maturanti ljubljanske klasične gimnazije. Izletniki so si ogledali Narodni in pa Mestni muzej. Narodno galerijo, Tivolski park in stolnico. Posebno jih je iznenadil novoustanovljeni Mestni muzej, kjer jim je razstavljene znamenitosti obširno in zanimivo razložil sam ravnatelj g. Mole. Popoldne so jireživeli v salezijan-skem zavodu na Rakovniku, kjer so imeli tudi kosilo. Kljub slabemu vremeuu je vladalo med njimi odlično razpoloženje zaradi ljubeznivega sprejema in velike navdušenje za slovensko prestolnico. V Zagreb so se vrnili z vlakom ob 18.23. 1 »Ljubljana« ima drevi ob 20 redno pevsko vajo za moški zbor v društvenih prostorih v Be-thovnovi ulici. Radi bližnjega nastopa udeležba obvezna. — Odbor. 1 Fantovski odsek »o. Jakob ima drevi ob en eotrt na 9 v društvenem prostoru (pri Blagaju) svoj redni sestanek. — Predava g. msgr. Viktor Steska. Redni člani vljudno vabljeni, kakor tudi novinci. 1 Moški odsek Prosvetnega društva Trnovo nima drevi ob 8 sestanka kakor je bil napovedan. Vrši se samo seja odbora. Sestanek bo pn prihodnji četrtek, 30. septembra. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste, 1 Mesto cvetja na grob pokojnega sostanovalca g. Franca Bezljaja je prejela stolna Vincencijeva konlerenca v Križankah 200 din. Bog povrni darovalcem. 1 Preložen promet na dri. cesti Ljubljana— Št. Vid. Od 22. t. m. dalje bo vsa cesta od remize v Šiški do Šl. Vida zaprta ter bo promot preložen; 1. Za smer Gorenjska—Ljubljana: Pri odcepu ban. ceste v Vižmarjih čez Kleče in po Vodovodni cesti na Tyrševo cesto v Ljubljano. 2. Za smer Ljubljana—Gorenjsko: Po drž. cesti do tramvajske remize, odtod ua desno do Vodovodne ceste in po isti naprej čez Kleče v Vižmarje. Težki tovorni avtomobili in avtobusi pa naj uporabljajo prvenstveno tudi za smer Ljubljana—Gorenjsko Tyrševo in Vodovodno cesto, ker je cesta od remize do Vodovodne ceste v slabšem stanju in namenjena lc avtomobilom, ki imajo opravke v Šiški in Zgornji Šiški in ker je za navedeno smer proga krajša. 1 Večerni trgovski teiaj, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, se otvori na trgovskem učilišču J/Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska ccsta 15. — Brezplačne prospekte in vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Poučujejo se vsi trgovski predmeti, pisarniška dela, stenogralija, strojepis, nemščina itd. — Šoluiua zmerna. Gledališče Drama — Začetek ob 20 Sobota, 25. septembra: »Julij Cezar.« Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma. Nedelja, 26. septembra: i Matura.« Izven. Znižano cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 27. septembra: Zaf>rto. Torek, 28. septembra: »Viničarji«. Premierski abonma. Celje Tramvaj do Sv. Kriza bodo začeli gradili Ljubljana, 22. novembra. Vprašanje graditve tramvajske jtrogo do Sv. Križa se je premaknilo z mrtve točke. Lahko računamo, da liodo progo zgradili, ko bo tudi mrliška veža dograjena. Za 28. t. ni. ob 8.30 je sklicana komisija, ki bo vso novo progo natančno na licu mesta pregledala in proučila. Komisija se l>o sestala ua vogalu Jegličeve in Masarykove ceste v bližini špedicijske tvrdke Rnnzinger. Na tem vogalu se bo namreč po sedanjem načrtu proga odcepila in bo vodila naprej tja doli v železniški l>odvoz in naprej |x> Smartinski resli mimo Ko-linske tovarne do Hmeljnikov. Proga bo dolga 1680 ni. Pri Kolinski tovarni bo napravljeno prvo izogiliališče, pri Hmelinikih druco. Projektiranih je dalje več jiostajališč, najbrž 4. Vprašanje, ali se naj gradi enotirna ali dvotirna proga, še ni rc- c Kino Metropol. Danes »Življenje po smrtte (Das Leben narh dem Tode). c P. Linus je zapustil bolnišnico. Preljubljeni celjski spovednik p. Linus, ki se. je zdravil v bolnišnici, se je vrnil med svoje sobrate iu že tudi sj)ovcduje. c .španski bezeg cvete. Na vrtu g. Josipa Smeha. trgovca v Mestinjah, se je letos drugič razcvetel španski bezeg, kar je nekaj nenavadnega. c Združenje trgovcev za mesto Celje je uaka-zalo po Banovinski hranilnici v Celju, banski upravi v Ljubljani 1000 din za po elementarnih nezgodah prizadete prebivalce. c Denar jc našla. V soboto je našla neka gospa iz Zavodne pri sejmišču pri železniškem mostu denarnico z večjo vsoto. Lastnik naj se oglasi v Zavodni št. 60. c Težka smrt daleč od svoje družine. Na Babnein pri Celju j.e v iionedeljek presenetila nevihta posestnika Gregorja Srebotnika iz škal pri Velenju, ki se je peljal s kolesom domov, fte! je vedrit v novozgrajeno Fazarinčevo posestvo. Tu pa ga je zadela nesreča. Vihar je podrl poslopje, tramovje in opeka je zasula tudi Srebotnika ter mu zlomila hrbtenico, močno ranila tilnik, prsa in noge. V torek zvečer ob četrt na 8 jc nesrečnež jx> težkem trpljenju zatisnil oči v celjski bolnišnici. Zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje! c Nogomet. V nedeljo bo na Glaziji ob pol 1 po|X)ldne prvenstvena podzveziua tekma med SK Celjem in SK Trbovlje. Ob 2 pa bo istotam drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Laško. Maribor m Umrla je v splošni bolnišnici Ana Kolar, soproga slikarskega mojstra v starosti 71 let. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel m Slovesna podelitev Slomškove nagrade. Za 75-letnico Slomškove smrti dne 24. septembra bo prvič na slovesen način izročena Slomškova nagrada, ki jo je razsodišče priznalo prvemu organizatorju znanstvenega dela v Mariboru, nestorju mariborskih zgodovinarjev in Slomškovemu biografu, prelatu g. Fr. Kovačiču. K slovesni izročitvi nagrade 60 vabljeni zastopniki mariborskih državnih in samoupravnih oblasti ter predstavniki znanstvenih in prosvetnih ustanov. Slovesnost bo ob šestih zvečer v mestni posvetovalni dvorani. VSE ZA ŠOLO V CIRILoVn m »Neodvisnost« obsojena radi klevete. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati urednik »Neodvisnosti«, proti kateremu je Prosvetna zveza v Ljubljani vložila tožbo zaradi klevete v nekem članku, ki zadeva našo radijsko postajo. Urednik je bil obsojen na 10 dni zapora pogojno na tri leta, na 250 din globe in na plačilo 250 din za materialno škodo ter na objavo sodbe v »Neodvisnosti«. Prosvetna zveza, katero je pri razpravi zastopal mariborski odvetnik dr. Fr. Schaubach, jc z razsodbo sodišča dobila polno zadoščenje, javnost pa more spoznati, da izvestni krogi prav nič ne izbirajo sredstev, kadar je treba udariti kako našo prosvetno ustanovo in da 6e prav nič ne bojijo kot bojno orožje uporabljati tudi neresnico. m Razgledni stolp na Pohorju, ki je leta 1918 prešel v last osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva, je zadnja leta toliko propadel, da je predstavljal že življenjsko nevarnost za vse, ki so si še upali povzpeti nanj. Da se ohrani stolp, ki nudi nepopisno lep razgled na Maribor, Dravsko polje, jc mariborska Tujskoprometna zveza prosila osrednji odbor Slovenskega plan. društva v Ljubljani, da ji stolp odstopi. Ker je SPD prošnji ugodilo, jc stolp postal last Tujskoprometnc zveze v Mariboru, ki ga jc temeljito popravila in ob-novda. Ob 10-letnici Tujskoprometnc zveze bo Seno. Banski upravi jo bil predložen projekt za enotirno cestno železnico. Stvar komisije bo sedai. ali. naj se> odloči za dvotirno progo. Načrti so Ji I ^.TJzTčTpr^"^ daj razpoloženi lud. pr, mestni občini in imajo | skoprometni zvezi gre za njen prevzem "azgiednj- ga stolpa in njega temeljito popravilo vse priznanje. m Poročili so se v zadnjem času: Ivan Cesar in 2unko Marija, medičarski in svečničarski pomočnik Janez Grabar in hišnica Marija Fras, želar Ludvik Čirič in Marija Vojsk, Ivan Moril in Marija Sebacher. Frančišek Vršič in Terezija Pelzl, Stanislav Slavič, pos. sin in Marija Bežan, pos. hči iz Ljutomera Bog daj srečol m Mariborsko gledalilče. 22 raznih predstav, dramskih, opernih, operetnih in 1 koncert dobi gledališki abonent za osem mesečnih obrokov od 8 din navzgor. Abonma nudi v razmeriu z večerno vstopnino 45% popusta. Prijave sprejema gledališka blagajna do sobote, 25. t. m. interesenti pravico jih vpogledati Koliko bo ta proga veljala, ni mogoče za enkrat navesti. Slroški sc l«xlo krili iz 40 milijonskega posojila, ki ga je nedavno dovolila Drž. hipotekama banka S|)lošui maloželezniški družbi. Omenjene komisije se bodo udeležili zastopniki raznih oddelkov banske uprave, zastopniki ravnateljstva državnih železnic, ravnateljstva pošle, telefona in telegrafa, dalje zastopniki mestne občine ljubljanske, cestne železnice in interesenti — mejaši, ki pač ne bodo ugovarjali temu jiro-jeklu Kakor hitro bodo vse formalnosti izvršene in bo to vprašanje rešeno z javnopravnega stališča, bo družba pričela s prvimi deli na terenu. Svetovna produkcija 1936-37 V svoji najnovejši kujigi o svetovni produkciji in cenah 1936-87 prinaša Zveza narodov važne podatke o svetovni produkciji, trgovini in zalogah nekatere zanimive podatke, ki kažejo, da je, konjunktura v svetovnem obsegu že lani krenila na bolje še bolj pa je izrazit ta dvig v prvih 9 mesecih letos in bo leto 1937 prineslo še višje številke kot so bile zabeležene leta 1936. Naslednja tabela ima pri vseh skupinah, ki jjli navaja, za podlago številke produkcije, trgovino in zalog v letih 1925-29 kot 100. produkcija zaloge industrijska količ. surovin produk. svet. trg. 1925-29 100 100 100 100 1080 103 120 111 110 1932 97 141 77 82 1934 100 133 95 80 1935 104 118 100 90 1930 107 108 123 95 Če razčlenimo svetovno produkcijo, dobimo prvič tole sliko: kmetijska produkcija je znašala leta 1936 104% produkcijo iz povprečja 1925-29 (1935 samo 103%). Nekmetijska produkcija pa je narasla od 104 leta 1935 na 118 leta 1936. Z drugega vidika je razdeljena vsa svetovna produkcija na produkcijo hranil in na produkcijo surovin. Produkcija hranil je narasla od 104 leta 1935 na 106 leta 1936, produkcija surovin, kjer se kaže obnova industrijske delavnosti pa od 104 na 118 (podlaga je vedno povprečje let 1925-29 kot 100). Pri industrijski produkciji dobimo drugačno sliko, če izločimo produkcijo v Rusiji. Čp no upoštevamo Rusije, je industrijska produkcija leta 1032 padla na 69% stanja iz leta 1925-29, leta 1935 je narasla un 94, lani pa na 105. Najbolj počasi pa se razvija svetovna konjunktura v svetovni trgovini. Če ne upoštevamo gibanj po vrednosti zaradi prevelikih valutnih izprememb v zadnjih letih, vidimo da zaostaja napredek svetovne trgovine za napredkom svetovne produkcije. Zlasti pa jo razvidno izboljšanje iz izboljšanja svetovnih zalog najvažnejših surovin. Te so so znižale tako, du le še malo presegajo normalno stanje. V naslednjem priobčujemo iz publikacij Zveze narodov 3 zanimive diagrame. 16O ISO •40 KB7 130 V B' \ \ [\ v V' i - ••O l' M 110 \ 1 1,1/ IT \ IOO .r < 1 A 100 7] y]l v 7 U eo v v eo 1925 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 ..I iN Prvi diagram nam kaže razvoj svetovne produkcije v zadnjih 12 letih, istočasno pa tudi razvoj zalog. Črlu A kaže gibanje svetovne produkcije, tu so vzeta za podlago leta 1925—1929 kot 100, črta BI pa kaže gibanje svetovnih zalog. I)a se pa vidi v lepši obliki gibanje svetovnih zalog najvažnejših surovin, je priključena še krivulja B2, ki kaže osnovno linijo gibunja zalog. Iz diagrama jo razvidno, du svetovna produkciju ne izkazuje toliko izpremembe, kot ravno zaloge. Zaloge so stalno naraščale do leta 1931, odtedaj naprej pa so se stalno zmanjševale. Svetovna produkcija je tudi naraščala do leta 1929, od tedaj naprej pa je padala in je začela naraščati šele leta 1933. "O IOO oo 80 70 60 - -n1 r-. \\ YS /, \ ^ \ / J * / xs V A 1 -H f^/ \ 6 V 1 1 J • H Ml IV 1 1 .1 • n M 1» ■ 1.»_1 _ 1 « H IV 1 1 . t _ _1_t_1_ 1 .i 1 IOO HO OO ao 7O oo 1930 1931 1932 1933 1934 1035 1936 3? Druga slika nam kaže razvoj svetovne trgovino in svetovne industrijske proizvodnje brez Rusije. Črta A nam kaže razvoj svetovne trgovine po količini (vrednosti se ne da primerjati), črta B pa industrijsko delavnost na svetu brez Rusije. Videti je, kako zadnja lela zaostaja svetovnn trgovina za razvojem industrijsko delavnosti, dočim je bila v letih krize svetovna trgovina nad nivojem svetovno industrijske produkcije. 1937_ 1936 1935 k "1934^* 1 . / 1933 -» ■ . ?_ ■— • ■ _ • »— I I tv v vi vn vin o > xi ki i20 nO IOO 90 80 70 60 Končno priobčujemo še tretjo sliko, ki kaže samo svetovno industrijsko proizvodnjo brez Rusi je vse do zadnjega časa. Slednjo sliko smo vzeli iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov za september. Slika jasno kuže, da je industrijska proizvodnja leta 1937 v svetov nem obsegu narasla daleč nad višino leta 1936 in da presega prav posebno produkcijo v letih krize. Zakon o gospodarskih svetnikih Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo predloge zakona o gospodarskih svetnikih, ki je bil že predložen gospodarskim organizacijam v izjavo. Da informiramo gospodarsko javnost, prinašamo po zagrebškem »Ekonomistu« besedilo tega načrta: 1. Dolžnost gospodarskih svetnikov jc, da na zahtevo pristojnih oblasti ali oseb, ki imajo na podlagi zakonitih odredb na to pravico, kot revi-zorn vršijo pregled poslovanja gospodarskih podjetij in ustanov in dajejo mnenja kot pooblaščeni strokovnjaki za gospodarsko-organizacijska, ekonomska, finančna in knjigovodstvena vprašanja. Dolžni 60, da na zahtevo pristojne oblasti izvršujejo začasno ali trajno nadzorstvo nad delom gospodarskih podjetij in ustanov kakor tudi, da upravljajo imovino teh podjelih in ustanov. Pooblaščeni gospodarski svetniki morejo dajati mnenja in nasvete o vseh gospodarskih vprašanjih. 2. Naziv pooblaščenega gospodarskega svetnika doseže oni, ki je a) državljan kraljevine Jugoslavije, b) sposoben za izvrševanje pravnih del, c) diplomiral na ekonomsko-komcrcialni visoki šoli v državi ali neki podobni šoli, odnosno faku..eti v inozemstvu, v kolikor je taka diploma nostrifici-rana, d) imel najmanj pet let prakse v večjih gospodarskih podjetjih ali uradih in ustanovah gospodarskega značaja, e) dobil dovoljenje pristojne oblasti in f) položil kavcijo (analogno kot pri javnih notarjih). 3. Pooblaščeni gospodarski svetniki morajo poverjene jim posle vršiti vestno in točno ter varovati tajnost o stvareh, ki so jim poverjene. Imajo pravico za svoje delo prejemati nagrado, katero predpiše oblast ali katero sporazumno ugo-tove s stranko. 4. Pooblaščeni gospodarski svelniki, ki so po svoji službeni dolžnosti doznali o razmerah gospodarskih podjetij in U6tanov, kar bi po 6Voji naravi moralo ostati poslovna tajnost, komu sporoče ali se tega neopravičeno poslužujejo, bodo kaznovani: v kolikor to ne predstavlja kazenskega dejanja, za katerega se imajo strožje kaznovati, za prestopek denarno do 50.000 din, če pa je v resnici nastala škoda za gospodarsko podjetje ali ustanovo, z zaporom do dveh let ali denarno do 200.0C0 din. Pooblaščeni svetniki, ki bi bili kaznovani drugič zaradi tega, ker se pregreše proti svoji dolžnosti, odnosno ki namerno zlorabljajo dano za- očara s spojim elastičnim bora* kom in sigurnim nastopom. Zvesti J£ pomočniki pri tem so mu PALMA Job* » pri v»akem CevljaiiKem mojstiul upanje ali spravljajo oblast v zmoto, izgube pravico do dela. 5. Nadzorstvo nad delom pooblaščenih gospodarskih svetnikov vrši minister trgovine in industrije. * Konkurz je razglašen o imovini Pogačnika Jakoba, trgovca in industrijalca v Virmašab 49, okraj Škofja Loku, rog. pod firmo Pogučnik Jakob, mizarstvo, trgovinu s |k>hišlvoin, tapetniškim blagom in leeom. Prvi zbor upnikov 4. oktobra, oglasili se jo do 30. oktobra, ugotovitveni narok 12. novembra. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Mitzkv Geze, trgovca v Središču ob Dravi, reg pod firmo A. L6vvy, trgovina /. mešanim blagom in deželnimi pridelki ter izvoz .jajc in sadja na veliko v Središču ob Dravi, prvi zbor upnikov 29. septembra, oglasiti se je do 4. novembru, ugotovitveni narok 17. novembru. Pravualno postopanje je uvedeno o imovini Kiirbusa Mateja, usnjarju v Slov. Bistrici, narok za sklepanje poravnave 28. oktobra, oglasiti se je do 23. oktobra. — Nadalje je uvedeno [»oravnulno postopanje o imovini Kovača Maksa in Kovač Marjete, posestnikov in neprotokol. trgovcev v Dobovcu št. 50, p. Trbovlje 1, narok za sklepanje poravnave 23. oktobra, ugotovitveni narok 6. oktobra, dolžnika nudita 50% kvoto v 6 trimesečnih obrokih. Nova zadružna osrednja organiiaeija. V zadružni register je bila vpisana ^Zadružna revizijska centrala v Ljubljani.', r. z. z o. z. Svrha nove organizacije je predvsem revidirati včlanjene zadruge, uudalje varovali skupne koristi včlanjenih zadrug in pospeševati ustanavljanje novih zadrug. Predlagatelji zadruge so: Pipan Ivan, |>o-sestnik, Vižmarje; Šumer llinko. šolski nadzornik v pokoju, Ljubljana in Trčck Fran, ravnatelj v Ljubljani. Vpisa v zadružni register. Pedagoški tisk. r. z. z o. z.. Mariiior (vpisan prvi član načelstva Do- lioršek Karel, šolski upravitelj v pok. in poslanec); Mlekarska zadruga Petrovče, r. z. z o. z. (načelnik Arzonšek Franc). Vpisi v trgovinski register. Zagrebško skladišče suktia A. Petek in dr., Celje (lastnika 1'. Anton in Ana). Radio Godec, trgovina z rudio-aparati, kolesi in pripadajočimi potrebščinami, lastnik Kopajtič Alojzij (Vekoslav); Nova & Co., ročna tkalnica, Maribor-Mclje (družbeniki Novak Ivan. Ornik Ludovik in Voj Norbert): Miz. mizarska industrijska komanditna družba Gregelj Alojzija, Št Vid nad Ljubljano (Gregelj Alojziju, pro-kura Rožanc Jože). Dolničar & Richter, Ljubljana. V trgovinski register je bila vpisana izprememba obratnega predmeta, ki je odslej izdelovanje in prodaja sveč, mila, pralnih sredstev in drugih kemičnih izdelkov na lov. način, izbrisati je bil nadalje dosedanji lastnik tvrdke Richter llinko in vpisan novi Ivan Jelačin, veletržec. v Ljubljani. Delniška družba pivovarne lTnion. Izbrisana sla bila upravna svetnika Lavrenčič Josip in Turk Josip, vpisani pa dr. Božič Mirko, Fazarinc Anton, Praprotnik Avgust in Turk Hajko.. Borza Dne 22. septembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal nu naših borzah angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani nu 23« denar, v Zagrebu na 237.20—238.80 Avstrijski šiling se je v Ljubljani lieznnlno okrepil na 8.42-8.52, v Zagrebu na 8.405—8.505, v Belgrudu ua 8.515—8.515. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.735 do 30.435, v Belgradu 299-30.60. Španske požele eo beležile v Zagrebu 2.60 do 2.70. Nemški čeki so v Ljubljani osluli ncizprcmc- n j eni na 12.74—12.94, v Zagrebu ravnotako na 12.74—12.94, nadalje so beležili za konec oktobra 12.66—12.86, za sredo novembra 12.675—12.875, za konec februarju 1938 12.015—12.815. V Belgradu so beležili 12 72—12.92. Devizni promet je dosegel v Zugrebu 2,521.2-10 dinarjev, v Belgrudu 2,522.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 249.000 din. Ljubljaua — t ei a j i s pri m o m Amsterdam 100 h. gold..... 2390.10—211L—> Berlin 100 mark...... 1739.53—1753.40 Bruselj 100 bolg...... 730.45— 735.52 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London I funt ....... 214.78— 216.84 Nevv York 100 dolurjev .... 4307.25—4343Tu! Pariz IOO frankov......143.01— 149.45 Pragu 100 kron.......151.54— 152.64 Trst 100 lir........ 227.70— 230.7S Curih. Belgrad 10, Puriz 14.90, London 21.585, Nevv York 435.50, Hruselj 73.30. Milan 22.925, Amsterdam 240.40, Berlin 174.05, Dunaj 79.75 (82.05), Stockliolm 111.30, Oslo 108.45, Kopenha-gen 90.35, Praga 15.21 (14.45), Varšava 82.30, Bu-dapeštu 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Biiku-rešta 3.25, Helsingfors 9.545, Biienos-Aires 131. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko |>oso.ji!o 92—93, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 412 do 414, begiuške obveznice 70—78. 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% Blerovo posojilo 85—80, 7",; posojilo DHB 98—100, Trboveljska 255 blugo. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92.50 denar, agrarji 54—54.50, vojna škoda promptna 412—414, za konec decembru 410—412, begiuške obvoznice 77 denar, dalm. agrarji 75 denar, 1% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% Blerovo posojilo 85.50—80, 7% posojilo DHB 100 denar, 7%' stali. |>osojilo SO.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 denur. Priv. agrurna banka 197 denar. Sladk. lov. Bečkorek 600—050, Osj. liv. 200 blago, Osj. sludk. tov. 198 blago, Dubrovnika 410—430, Jadr. plov. 400—410 (100). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 92 denar, vojna škoda promptna +11.50—412.50 (412.50), za konec decembru 111 do 412.50, begiuške obveznice 77.75—78, dalm. agrarji 75.50—76. \% sev. agrarji 53—54, 8% Blerovo posojilo 95.25 blago. 7% Blerovo posojilo 80—80.50 (80.50, 86.25), 1% |>osojilo DHB 100 denar. — Delnico: Narodna 7.500—7.<>o0 (7.000). Priv. agrarna banka 202—203.50 ( 202.50). Dunaj. Prijazna usmerjenost od včeraj se jo nadaljevala tudi danes. V kulisi so je večina tečajev izboljšala razen delnic. Južne železnice, ka-snejo pa jo nekoliko oslabela. Večji jo bil dvig pri Salgo. V zagradi jo tudi prevladovala čvrsta usmerjenost tečajev, posebno čvrsto pa so bilo nekatere kovinsko delnico. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 04.45 (01), delnice; Creditanslalt - Bankverein 278 (275). Landorbank 78, Slog 28.70 (28.25). Slo-vveag 29.50 (29.50), Trboveljska 28.10 (28.35), Alpine 50.25 (50.10), Rima Muruny 98.00 (9S.20), Steyr - Daimler - Puch 238.75 (238), Semperit 82.25 (81.70). Žitni trs Novi Sad. Pšenica: srem. 170—178, slav. 177—179, bač. ladja Tisa 182—184, bač. ladja Bcgej 181—183, bč. ban. neizprem. — Oves: bč. srem. sluv. 112.50—115. — Ječmen: bč. srem. 03—04, 130—132.50 — Koruza: bč. srem. 100 do 101, ban. 97-98. — Moka: bč. ban op ogg 272.5—282.5, 252.5-202.5, 282.5—242.5, 212.5 do 222.5, 172.5—182.5, St. 8 neizprem., srem. slav. neizprem. — Otrobi: bč. srem. ban. juto vrečo neizprem., bč. juto vrečo ladja 94—96. — Tendenca čvrsta, promet srednji. • Kulturni obzornik F. Bevk: Človek proti človeku Kot tretji zvezek zbranih spisov Franceta Bevka, ki jih izdaja Jugoslovanska knjigarna v svoji zbirki Domači pisateljije izšel zdaj obširni zgodovinski roman Človek proti človeku Da.takoj povem: gotovo jo to knjiga, ki bo izmed vseli Bevkovih v najširših krogih dobila največ hvaležnih bralcev. K temu bo pripomogel že lahek slog, napeto pripovedovanji', čustveno partijo povesti, opisi grozote in kopičenje snovnih zanimivosti, no malo pa tudi dejstvo, da so zgodovinske povesti še vodno zelo mikavne. Da roman pri svoji obširnosti (str. 408) ne utruja, temveč vedno bolj budi zanimanje za usodo ljudi, ki jih opisuje, je znak dobrega pripovedovanja, zanimive snovi, smotrono kompozicije in pisateljske izvežbanosti. Pri vsem tem pa zna Bevk kot malokdo igrati na človeška čustva, čutue senzacije in grozote, da priklone bralca k sebi. V tej povesti je postavil dejanje v zgodnji srednji vek. ko so bili deloma živi šo poganski ostanki (vraže, čarovnije), sicer pu v sredo posvetnega cerkvenega gospodstva, ko je patriarh oglejski imel obenem tudi največjo svetno jurisdikcijo v deželi. Kraj je Tolminsko do Ogleja in Čedada, ler ua to stran šo Poljanska dolina. Z uvodnim pismom brala Rafaela je podal celotni okvir času iu dogodkov: srednji vek okrog 1. 1394., čus kuge, roparskih vitezov in uporu proti patriarhu Bertrundu, čas grozote in bede, ko se dvigne človek proti človeku iu ga skoraj ni v domovini človeku, du bi ga pozdravil v Gospodu -j- srečuješ čruo trnje in divje zveri< .. Ostane le molitev ubogega meniha: lUsmili sc uas, o Gospod, stokrat se nas usmilili V to temeljno razpoloženje jc Bevk kompo-niral svojo zgodbo v petih delih. Prvi dil: 'Upor- niki govori o Cerkljanskem gradu, grofu Božidarju iu njegovem sinu Jerku in hčerki Ireni ter o poljanskem razbojniškem vitezu Volderiku, ki zasnubi Ireno proti njeni volji. Med tem pu so v Čedadu, v hiši viteza dc 1'ortisa zbero pod vodstvom grofa Henrika vitezi, nasprotniki patriarhu Bertrundu in sklenejo upor, ki ga je treba organizirali. Edini sin Božidarjev Jerko pa sc zaradi nesrečne ljubezni, oziroma koketiranju svojo iz-voljenke Ziliole s Henrikom, razide s svojim očetom ter stopi v frančiškanski rod, du se posveti Bogu. Oče odide nn pomoč patriarhu. Druga knjiga: -Ljubezen« govori o Jelkovi ljubezni, s katero pokopujc umrle na kugi in vrši dobra dela, da pozabi plemiča v sebi in ljubezen. Končno zboli sum neznan nn gradu svoje lt-voljenke, kjer mu streže njegov duhovni oče Rafael, ki nal"ze od njega in umre. Govori pa tudi o ljubezni palriarhovcga uporniku viteza de Por-tisa, katerega nu njegovi agitaciji ranjenega pri -neso na grud, in so zaljubi v Ireno in ona vanj, kur se poknže ob sokolskem lovu. Božidar, ranjen v patriarhov! službi, se vrne uu svoj grud in začne preganjati dc Poriisu in mučiti Ireno. Znova gro v patriurhovo vojsko, kjer mu — na smrt ranjenemu — da zadnjo tolažbo siu Jerko, menih, ki ga ludi pokoplje, oblečenega v menisko haljo. Tretji del: »Uboj* nadaljuje zgodbo Irenine ljubezni, ko sc odpove Volderiku in mu vrne nakit. Sledi poroka Irene s Friderikom. Med tem pu se upor razvija v dobro patriarhu, za rudi česur sklenejo uporniki, proti glasu de Porti-u, u v njegovi hiši, da ga umore, kar tudi store. Čelrli del: »Kazen< pu oriše grozote novega patriarha Nikolaja Češkega, ki je prevzel oblast nad deželo in uničil vse gradove upornih vitezov, nje pa ob-glavil. Friderik te pobegnil in sc »kriva po gozdovih ter končno tujuo pri ženi, ki je stunovulu v stolpu pri Zilioli. Ko tu izve, gu izda oblasti, ki ga obsodi uu počasno «nirt. Nič ne pomagajo vse prošnje Jerftu-miniha pri patriarhu: rublji ga z vso slovesnostjo razčclrtijo. Peti del. *Sokal* za- ključujo usode drugih oseb, nastopajočih v romanu: požig cerkljanskega gradu |>o Volderiku, rešitev Irene in njenega sina, ter smrt Jerkova, ki kot vitez umre na ruševinah svojega gradu. Ireni umre tudi sin, sama pa se da — po srednjeveški navadi — zazidati živa ob cerkvi, da čaka smrti v Bogu. — S tem je bilo konec gradu, pa tudi konec rodu. To jc osnovna zgodba Bevkovega tretjega zvezka zbranih spisov. Ob njo jc nanizal še celo vrsto drugih usod: polbrata Jerkovogu Ambroža, jievca Vigundu. brata Eliju, čarovuice-špionke Akvilegijo itd. ter bojnih pohodov. Skratka: snovi in zanimivosti pri Bevku, izrednem fubulistu, nikoli nc zmuujku ter je v tem pogledu pri njem izredno tvorna. dotniilji]a, ki dolu ta roman za eno najboljših slovenskih — ljudskih povesti. Pravim ljudskih, ker je za to vrsio povesti značilna zgolj fabulistika, napetost dejanja iu lahkost pripovedovanja. zunanja razgibauosl, sonzitivna dovzetno«! in površna psihologija, zunanja kretnja, no notranja rast. Vsega tega jc pri Bevku dovolj. Preveč pa se pozna Pregljev vpliv, tako v opisu terena, i;akor ludi v motivnosti. V bistvu jo tu povest popularizirana pregljovsku tolminska zgodba, kjer jo Bevk Pregljeve uspehe zgodovinskega oblikovanja prevzel in jih napolnil s svojo zgodbo. Tudi ni segel v globine posameznikov, ni murkantno in plastično podal duhovne vsebine oseb — no-bena postava ni tako izklesana, da bi ostala za večno v spominu Pač |>a so kaže Bevkova moč v risanju razpoloženjskih dogodkov, ki bodo vodno ostali v spominu. Tako sokolji lov Ireno in Friderika, smrt brata Rafaelu, smrt do Portisa iti muko Akvilegijo, kakor tudi bramba gradu in Jerkova smrt, ki se spremeni v legendo. Sploh človeško grozotni prizori, ki zahtevajo čustvenih o« vet I ja je v in pobili barv in zunanje diuumike. V teh širokih in impresionističnih opisih se kaže Bevkova pisateljska moč. Zalo ima bralec vtis, du jo vsa povest široko platno prelivajočih se čustvenih barv na Umnem, grozotnem ozadju, v nepre- stanem gibanju in novem dogujnnju. Prelivanje senzacij — je la napeta Bevkova povesi, ki ima zato v vsej njegovi tvorbi svojevrstno mesto. Široko občinstvo bo gotovo 7. največjim veseljem segalo |>o tem zanimivem branju — saj je njemu namenjeno. td. » Izšla je pomembna knjiga J u goslo vensko uarodne skupštine i h a bori, ki sta jo uredila čedomil Mitrinovič in Miloš Brusit'. 1'redgovoi Je napisal skupščinski predsednik čirič. To je prvo delo te vrsto pri nas in pomembno predvsem zaradi svoje obsežnosti, dasi gradivo, ki jc tu samo nakupičeno, znanstveno ni obdelano. Podaja razvoj našega parlamentarizmu od srbskih narodnih skupščinskih začetkov leta 1804 do svetovne vojne, sabore Hrvatske iu Slavonije, Slovenije in Dalmacije, cerkveno sabore niiiro-polije v Srcmskih Karlovcih. delo jugoslovanskega odbora v Londonu. d«do srbsko narodne skupščino za časa vojne, delavnost črnogor-kib politikov med svetovno vojno, dalje delo Narodnega veča in velike črnogorske skupščine v 1'odgorici, največ prostora pa jo sevede posvečenega delovanju našo narodne skupščino od zedinjenja do danes. Knjiga jo 7.0I0 obsežna in ilustrirana. Dr. D rogom i r Arnautovič jo objavil v francoščini na :180 straneh »Zgodovino jugoslovanskih i c I e z n 1 e*. Naši pisci se zopet /.auiinujo za Njegoša. Znana kujižcvnica Izidor 11 Sekti I ič jo letošnje poletje prebila v Črni gori in proučila vso mogoče vire, ki so ji jiotrebni za monografijo o velikem črnogorskem mislecu in pesniku. Prav tako je tudi Ljubomir Durkovič napisal v poljščini obsežno monografijo o Njegošu in jo preložil kot disertacijsko delo varšavski univerzi. Društvo sa rM;ohrvaški jezik in književnost v Skoplju jo izdalo brošuro dr. Milivoja Pavlovi č a .Jezik i narodna kultura« un 7i straneh. Prizori z naših velikih manevrov na Dolenjskem temtčmmsm Topništvo na poti n« svoje postojanke v bližini Straže. - Vsaka edinica vozi po potrebi s seboj tudi kuhinje, v katerih sproti kuharji pripravila,o kai dobra kosila svojim tovaniem. Zanimivo in razveseljivo je zlasti dejstvo, da so mesne porcije posebno velike Po vsem razsežnem maneverskem ozemlju so posebne telegrafske čete napeljale gosto telefonsko in telegrafsko mrežo. Telegrafisti pritrjujejo ob že obstoječem telei. vodu zasilno telefonsko linijo • — ---------— . r"- " ■ -j "- . ivjo, ivi iv t;o rti bol) bister »sovražni« letalec ob skladišču ne bi mogel opaziti ničesar naj- „Vam na časi sem dal kozarce lepo umiti . . Osem mesecev smo prestajali vsakršne nezgode in trpljenje |>otovanja s karavano. Slednjič se je naša ekspedicija ustavila v Urumčiju, ki je glavno mesto kitajske province Sinkiang. To mesto ni razkošno ko Peiping ali Nanking, a tudi tukaj je živahno družabno življenje. Drug drugega vabijo v goste in Evropejec iina priliko sjx>-znati zanimivosti kitajske kuhe, zlasti pa kitajske običaje, ki z njimi strežejo gostom. Zupan mesta povabi na kosilo. Sluga prinese v posebni mapi petdeset centimetrov dolg in dvajset centimetrov širok papir rdeče barve; na njem je z zlatimi črkami napisano f>ovabilo. Začenja se z običajnim besedičenjem: »Vam na čast sem dal kozarce lepo umiti,« nato sledi — vse po vrsti ugleda — seznam oseb; vsakdo se podpiše z do-stavkom: »Se lef>o zahvali in pride.« Če k6ga ne bi bilo. mora to z najizbranejšimi besedami pripisati. Uro pred kosilom je sluga še enkrat prišel, da je povabljenca spomnil na kosilo. Nato sledi ceremonija pri sprejemu pred hišo. Spredaj stopa sluga, ki drži seznam gostov v višini čela pred seboj, tako da more vsakdo videti vsa imena. Potem se vsak trikrat prikloni gospodarju in dvigne roke do čela . Za mizo. Miza je okrogla, pogrnjena za dvanajst oseb. Na mizi so plitve porcelanaste sklede, jedilne paličice iz slonove kosti in srebra, čaše iz kamna in srebrne skodelice s praženimi mandelji. Za pijačo je le gorko žganje. Če gospodar komu napije, vidiš, koliko koga ceni: če je dotični gost visoka oseba, dvigne kozarec do čela; če je toliko vreden ko on, ga dvigne do oči; če je nižja oseba, le do ust. Ko izpijejo vsi gostje kozarček žganja na dušek, tedaj se začne kosilo, to se pravi, da si začne vsak gost delati solato, ki jc jako mešana in sestoji iz listov špinače, iz prekajenega govejega jezika, koretine, gnjati in morske trave. Ko je solata premešana, jo gospodar polije z mesno omako in vinskim jesihom. Vsa jedila, ki kar divje sledijo druga drugi, so tako na drobno raz-reeana, da prav nič ne potrebuješ noža, marveč moreš vse s paličicami opraviti. Vse omake in juhe ješ z isto žlico. Vsi tisti drol^ priboljški, ki so nato sledili, 6o pristno kitajski in tuji Evropejcu, vendar so jako okusni. Na primer smo dobili juho s cmokci, ki so jih vpričo sproti kuhali »Ti že — a jaz 1329 in pol metra I« (Kitajsko kosilo.) v nekakšnem samovarju. Pa najboljše, kar smo dobili: dušena raca! Začinjena je z gobovo omako in je tako krhka, da se pod paličicami kar zdrobi. Dobimo tudi osladkane ribe, pečene v masti. Na koncu je kuhan riž, ki je za piko sleherne kitajske j>ojedine in ki ti ga dajo v sladki juhi. Od vseh drugih jedil moreš pojesti kolikor hočeš, a riža ne smeš niti zrnca pustiti na krožniku. Slednjič se vsi prav tako slovesno poslavljamo, kakor smo se f>ozdravljali in če se komu kolca, je gospodar izredno počeščen. Kolcanje mu je akustični izraz za to, kako je gostu dobro teknilo njegovo krasno kosilo... Star general, ki ni nikoli videl bitke V nekem londonskem hotelu je te dni umrl 73 letni britski brigadni general De Witt Clinton Falte. Upal je, da bo prišel še na Kitajsko, da bi videl vsaj eno vojno V vsem 6vojem dolgem vojaškem življenju ni imel te prilike. L 1908. ko je divjala šfiansko ameriška vojna, je dospel v Porto-Rico, a garnizija ga je pozdravila z ameriško narodno himno. Leta 1904 je bil pri Turkih; takrat je grozila vojna z Bolgarijo, a ni izbruhnila. Od ondot so ga kot vojaškega atašeja poslali k ruski armadi, ki se je borila zoper Japonce, a nikoli mu ni bilo dano videti kako bitko. V prvi balkanski vojni, leta 1911, je spremljal Črnogorce, pa ni nikoli prišel zadosti blizu fronte. Leta 1914 so ga odfioslali v Bruselj, a ko so prišli Nemci v deželo, 60 vse »nevlralne« opazovalce jx>zvali v zaledje. Leta 1916 je kazalo, da se bosta spopadli Mehika in USA. General je šest mesecev čepel v tropskem soncu na meji, toda — ničesar se ni pripetilo. — Ko 60 leta 1917 najjovedale Združene ameriške države vojno Nemčiji, je zaradi pljučnice ležal v bolnišnici, ln jeseni leta 1918, ko bi prav moral prevzeti vodstvo na novo postavljene formacije, je nastalo premirje. Poslej 6e generalu tudi ni nudila nobena prilika, da bi videl kako bitko in zdaj, ko je hotel videti kitajsko- jajx>nsko bojišče, ga je »poveljnik vseh bojnih trum« odjx>-klical v večnost. Za nobeno vrsto ljudi se danes svet ne zanima toliko, kakor za filmske igralce. Dvajseto stoletje je jx>leg vseh drugih nesmislov in neumnosti rodilo malikovanje, ki so ga deležni nc filozofi, vojskovodje, ali svetniki, marveč športniki in filmske zvezde. O nobenih ljudeh še ni bilo nikdar v zgodovini tolikokrat napisano, da so »največji umetniki, najlepši izmed človeških otrok, kralji umetnosti, kralji smeha in joka, kralji filma in kar je še takih pridevkov iznašla filmska reklama. Ljudje, ki predstavljajo življenje senc na filmskem platnu, so postali za prazno današnje človeštvo, ki ne priznava več ne bajk, ne ničesar neprijemljivega, pravljična bitja, ki jim pripisujemo najmanj vse tisto, kar v svojih filmih igrajo. Vemo, da to malikovanje in zanimanje ni ute- Od povsod Bivši ministrski predsednik sovjetsko-ruske republike Tažikistan. Abdulah Rahimbajev, je prišel na zatožno klop. Javno ga dolžijo, da je imel ko kak orientalski mogotec harem s tremi ženami. Prva je bila Uzbekinja, druga Tatarka in tretja Osjetinka iz Ueorgije. Rahimbajev je potoval po deželi (ga dolžijo), z vsem sijajem bivših buharskih emirov in nekoč je 500 kmetov teklo 13 km daleč gledat, kakšno je spremstvo tega sovjetskega ljudskega komisarja. Po treh letih službovanja je zdaj v nemilosti in bo bržkone na smrt obsojen. Pokopališče slonov so odkrili v bližini zamorske vasice Umbahali v Belgijskem Kongu, kjer je ležalo na stotine slonovih okostij in dragocenih slonovih čekanov. S tem je davna zgodba o slonih sj>et potrjena: da si namreč sloni pred svojim koncem poiščejo posebne kraje, kjer poginejo. Vendar znanost ne verjame tem zgodbam in pravi, da je kaka čreda slonov zašla v močvirje, kjer je pogreznila in zadušila. In v dotičnem kraju pri Umbahaliju je bilo nekoč zares barje. »Dežela molčeče smrti.« Škof nemške protestantske cerkve v Rusiji Malmgren, ki se je pred nekaj meseci vrnil iz Rusije, je poročal o trpljenju protestantskih kristjanov v sovjetski Rusiji. Od 200 nemških župnikov, ki so opravljali po lioljševiški revoluciji svojo službo, sla ostala le še 2 živa. Od 57 mladih duhovnikov, ki jih je škof Malmgren nastavil, sta tudi le še 2 med živimi. »Sovjetska Rusija,« je škof Malmgren sklenil svoje poročilo, »je postala dežela brez Boga, je dežela molčeče smrti.« Rdeča sovjetska armada ima v ruskih zahodnih provincah velike vojaške vaje. Manevri so največ zato, da preskusijo nove tanke in koliko zdržijo nove ceste. V Bergamu v Italiji so velike povodnji, tako da je voda vdrla v kleti in trgovine in je promet močno oviran. Nokaj ljudi je že utonilo. Gospa Čankajškova. žena vrhovnega kitajskega poveljnika, se je odpeljala v Združene ameriške države, da se bo pogajala za nakup orožja. 4900 m visoko nad morsko gladino je priplul nemški dvosedežni hidroplan >Kranich< in je dosegel višinski rekord. Doslej je dosegel najboljši hidroplan le višino 2276 m. meljeno in še manj trajno. V desetih letih pade pri filmu več »največjih« zvezd v pozabljenje, kakor izgine pravih zvezd z neba. Njihova slava in trajnost je jx>dol>na begotnemu mige-tanju senc na platnu. Življenje trenutkov, slava iz reklame! Poznavalci filmskega življenja v delavnicah in filmskih rajih pa pravijo, da se človeško življenje vsakega igralca neha tedaj, ko prestopi prag filmske delavnice. Pa ne, da bi postal potem kralj ali pravljični junak, ne, poslane suženj filma, to je suženj občinstva, kateremu na ljubo mora spremeniti vse svoje dejanje in nehanje. Postane človek brez zasebnega življenja, človek, čigar zadnja minuta je določena in urejena po predpisih In navodilih reklame, vsak njegov irenotek mora biti dostopen fotografom in jx>ročevalcem. To življenje je morda zanimivo za javnost, za oboževalce in oboževalke filmskih zvezd, zvezde same pa si morda iz dolarskega raja žele v prejšnje dneve svobode. Kajti res je, da je prejšnje življenje filmskih igralcev ponavadi nadvse pestro, pisano in pogosto tudi grenko. Zadnje čase je Amerika dobila novega igralca, ki si je na mah osvojil simpatije občinstva. Bil je to Errol Flynn, znan po svojih vlogah v filmih VVarner Brosove družbe: »Poročnik indijske brigade«, »Krvavi kapitan« itd. Na njegovem vzgledu vidimo, kakšno utegne biti življenje filmskega igralca, dokler je še navaden zemljan. Flynn se je rodil 1909 v malem mestecu na severnem Irskem. Gimnazijo je končal v Parizu, za tem pa je bil v vseučiliškem kolegiju sv. Pavla v Londonu. Med svojim šolanjem ni niti malo f>o-mislil, da bo kdaj gledališki ali filmski igralec, marveč se je bavil strastno s šjx»rtom, kakor večina angleške študentovske mladine. Njegov oče je bil profesor za biologijo na vseučilišču v Belfastu, za tem pa v Cambridgeu. Flynni so neposredni potomci glasovitega Chri-stiana Fletcherja, ki je organizira! znani upor v angleški vojni mornarici. Burno, kakor je bilo življenje pradedovo, je bila tudi pot pravnukova. Križaril je po vseh morjih in dolge mesece živel na malem otoku blizu Tahitija, kjer se je bavil z lovom na biserne školjke. V Novi Gvineji je poskusil kopati zlato in b! bil skoraj zabogatej, ker jo odkril veliko najdišče. Ker pa jo bil premlad in neizkušen, so ga špekulanti preslepa-rili, da jim je za neumno ceno prodal svojo pravico do tega najdišča. Iz teh časov, ko je iskal na Novi Gvineji zlato, je ohranil dva S{x>minka: zlato verižico in križec, ki ga je dobil od misijonarja, katerega je našel umirajočega v gozdu, kjer ga je zadela zastrupljena puščica poganskih domačinov. Podobna usoda, kakor tega katoliškega misijonarja, bi bila kmalu zadela v avstralskem pragozdu tudi Flynna. Kar je prihranil od lova za biseri in za zlatom, je izdal za nakup majhne jadrnice, ki se mu je pa na prvi vožnji potopila. Ker ni imel zadosti denarja, je tudi ni zavaroval in je tako prišel ob vse .Njega je rešila neka avstralska ladja, ki ga je odpeljala v Sidney. Tam je Flynn sjx>znal nekega angleškega gledališkega podjetnika, s katerim se je vrnil v London in tako prišel na oder. Igral je manjše vloge v Shakespeareje-vih dramah, ne da bi se kaj posebno odlikoval in ne da bi se mu sanjalo, da bo kdaj igral prve vloge v največjih filmih. Toda filmski strokovnjaki imajo svoje oči in svoje okuse. Tako je frving Asher, eden izmed ravnateljev Warner-Brosove filmske družbe videl mladega statista na londonskem odru ter ugotovil, da bi bil dober za film. Takoj ga je najel za svojo družbo. Na poti v Ameriko se je Flynn spoznal z igralko Lily Damito, s katero se je pozneje tudi poročil. Prvo vlogo je igral v filmu »Krvavi kapitan« in z njo dosegel tolik uspeh, da je stopil v prvo vrsto hollywoodskih zvez. Za tem so se uspehi vrstili drug za drugim in Flynn je v dobrem letu postal eden najslavnejših in najbolje plačanih filmskih igralcev. Poleg tega je dosegel v Ameriki in Angliji veliko uspeha tudi s pisanjem, zlasti z romanom >Ladjelom«, v katerem je popisal svoje pomorske blodnje in nezgode. Roman so takoj prevedli v francoščino. Svedščino. italijanščino in japonščino. Vrh tega je Flynn ostal stalni sotrudnik angleških in ameriških listov, katerim je pošiljal potopisna poročila v svojih težkih časih. Svoj lanski dopust je prebil kot vojni dopisnik za londonske liste v Španiji. Pisana pot do filmskega raja Velik naval na naše gimnazije Letos se \e na vse gimnazije vpisalo 11.175 dijakov I rcsvetni oddelek banske uprave je sedaj se-stavil splošen pregled učencev in učenk, ki so se vpisali le na vseh državnih gimnazijah Slovenije. Podatki za zasebne gimnazije še ni6o znani. Ta pregled je v marsikakem pogledu zanimiv in vsak-do takoj vidi, da od leta do leta raste naval na gimnazije in da so zlasti prvi razredi povsod prenatrpani. V prvih razredih je mnogo dijaštva vpisanega le zato. da izvrši prve štiri gimnazijske razrede, nakar se večina posveti praktičnim poklicem, pri katerih zahtevajo vsaj 4 razrede srednjih šol. Mnogo gimnazij čuti pomanjkanje prostora. So gimnazije, ki šlejejo letos v 1. razredu po 4, 5 in celo 6 vzporednic, to je lil. realna gimnazija za Bežigradom v Ljubljani. Na prosvetnem oddelku in na banski upravi so se te dni vrstile konference, ki so reševale prav jiereča vprašanja razvrstitve dijaštva in ureditve rednega pouka. V Sloveniji je 11 realnih državnih gimnazij in 2 klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru. Prav nenavaden je jiojav, kako valovi število dijaštva ua obeli klasičnih gimnazijah. Na ljubljanski je število dijaštva padlo, na mariborski pa se je zvišalo napram lanskemu letu. Klasična gimnazija v Ljubljani šteje letos v vseh razredih 1119, lani pa 1152 dijakov in dijakinj. V I. razred se je letos vpisalo 206, lani 269. Mariborska klasična gimnazija je lani štela 76S, letos 826. V I. razred se je lani vpisalo 184, letos 186 dijakov in dijakinj. Na nekatere realne gimnazije jc bil letos velikanski naval. Rekord je dosegla III. realna gimnazija v Ljubljani. V I. razred se je vpisalo letes 284. lani pa 238. Lani je ta zavod celotno štel 1214 dijakov in dijaknij, letos pa 1-167, morali so odpreti celo 6 novih vzjiorcdnic. V naslednjem navajamo število dijakov po posameznih gimnazijah, v oklepajih število, vpisanih v 1. razred. Vpisanih je: Celje 1117 (256), Kočevje 206 (49), Kranj 728 (167), klasična gimnazija Ljubljana 1119 (206), I. realna gimnazija Vegova ulica 1404 (252), II. realna na Poljanah 1121 (171). III realna Bežigrad 1467 (284). ženska realna gimnazija, nastanjena na Resljevi cesti v državnem učiteljišču s 3 razredi, 439 (159). klasčnia gimnazija Maribor 826 (186). 1. realna Maribor 1318 (271). realna Murska Sobota 463 (129), realna Novo mesto 470 (198) in realna Ptuj 493 (109), Treba je omeniti, da šteje letos realna gimnazija v Murski Soboti 5 državnih razredov, nasprotno vzdržuje murskosoboška občina 5. in 6. razred. Iz teh podatkov jc očilno, da je bilo letos v f. razred vpisanih na vseh gimnazijah 2437 dijakov. Na vseh razredih naših gimnazij pa je vpisanih letos 11.175 dijakov in dijakinj ter je bilo otvorjemh 266 oddelkov. Lani jc bilo vpisanih celotno 10.536, predlanskim pa 9.962. Lanski prirastek je znašal 574, letošnji pa celo 639 učencev in učenk. Huda avtomobilska nesreča Huda avtomobilska nesreča se jc zgodila v ponedeljek v Nemški vasi pri Ribnici. Tri kočevska dekleta so se peljala s kolesi domov v Kočevje. Izza ovinka privozi tovorni avto iz 6avske banovine. Dekleta so 6e pač hotele ogniti na pravo stran, usodno pa je bilo, da so vozile vse tri vštric in je bil hiter ogib skoro nemogoč. Karambol je bil neizogiben. I. ffenigman iz Kočevja je nesreč-no padla ravno med kolesje avtomobila, ki jo je neka i časa j>orival jx> cesti. Dobila je hude poškodbe po životu. Prvo pomoč je nezavestni nudil domači zdravnik iz Ribnice, na kar jo je poklicani avto odpeljal v Ljubljano. Kje je krivda? Avto je po novopopravljeni gladki cesti vsekako v prehitrem tempu vozil 6kozi naselje, dekleta pa 60 neprevidno vozile vse Iri vštric. Tako ne! Smrtna nesreča Cesta Maribor-Celje dela v konjiškem trgu oster in malo pregleden ovinek v kotu 90°, ki je stisnjen uied hiše. Ker je Iu mesto za avtomobilski promet neprimerno, se peča banska uprava z načrtom, da bi se popravljena cesta Maribor-Celje izognila konjiškemu Irgu. Da je ta misel prava, potrjuje smrtna nesreča, ki se jc pripetila kolesarju .losu Gorgurloviču, vajencu pri krojaču Fileju. Nesrečni 16 letni mladenič, ki je doma iz Dalmacije, se je jiripeljal na kolesu okrog Cvet-kove trgovine, in zletel naravnost pod voz gramoza. Spočetka se mu ni ničesar zgodilo, pač pa je takoj vstal in hotel izvleči kolo. To pa se mu ni posrečilo, marveč je jiadel prav pod kolo voza, ki inu je šlo čez glavo in jo strlo. Nesrečni mladenič je bil seveda takoj mrtev. Nesrečo je treba pripisati v prvi vrsti nepreglednemu cestnemu ovinku. Kriv je pa ludi kolesar sam, ker se je na nevarno mesto pripeljal po levi strani cesto s preveliko naglico. Ta tragična nesreča naj bo sploh opozorilo vsem kolesarjem, ki vozijo po trgu kakor bi dirkali in tako lahkomišljeno izpostavljajo nevarnosti luje iu svoje življenje. Občinska oblast mora tudi prometu in redu na cestah posvečati potrebno pozornost, da ne bodo tržaui godrnjali, da vidi vse drugo, samo ue tistega, za kar je poklicana. Ali je takšna sokolska strpljivost? Preteklo soboto 111 nedeljo je priredil SK Ilirija svoj lahkoatletski miting po dolžnosti in juni-orsko prvenstvo Ljubljane. Ža to prireditev je naprosil ljubljanskega Sokola, da mu odstopi svoje igrišče, kar se je tudi zgodilo. Dva dni pred tekmovanjem pa so bili merodajni činitelji lahkoalletske sekcije Ilirije obveščeni od Sokola, da jim da prostor samo pod tem pogojem v najem, če ne bo sodeloval SK Planina, ker je to sklenila društvena uprava ljubljanskega Sokoia. Pieko tega dejstva bi šli š[>ortni krogi prav gotovo mirno, če žo ne bi bil to drug tak slučaj. Lansko leto, ko je imel SK Planina svoj lahkoatletski nastop na svojem igrišču na Stadionu, na katerega je pffovabil tudi ostale ljubljanske športne klube, lil se bavijo z lahkoatleti ko, je pa Sokol na Taboru prepovedal sodelovanje vsem svojim članom, ki so obenem tndi člani ASK Primorja in drugih klubov. Ti klubi potem niso mogli nastopiti kompletni, ker njihovi atleti, ki eo obenem tudi člani Sokola, niso nastopili, kakor tudi letošnje ljubljansko junioreko prvenstvo ni moglo pokazati prave moči naše lahke atletike, ker so manjkali nekateri odlični juniorji Planine. Če je to v interesu našega športa in še prav posebno lahkoatletskega, ne borno '.u razmotrivall, l»er si vsak sam, ki količkaj zasleduje naše športno gibanje, ustvari lahko pravo sliko. Poudarjamo samo, da lakih razmer doslej v našem lahkoatlet-ekem športu, ki itak že niso rožnate, nismo poznali. Zato se vprašamo: Ali naj 6e na tak način propagira šport med narodom, ali naj se tako dela za moč in veličino uaše države? Nikdar doslej še nismo delali v naših športnih vrstah iz tega vpra- Radio Belgrajslta kratkovalovna radijska postaja ho v noči od septembra na 1. oktober oddajal« nu valovni dolžini 49.18 m XIII. čezoceansko emisijo za naše izseljenec. Program so priiuo ob 1 ponoči iu konča ob 2.1.",. Govorit bo trnovski minister dr. Vr hanič o »Trgovin! in Industriji v JugoslavijiSrbski umetniki bodo ob spremljavi glasbil peli narodne pesmi. Dragan Aicksie bo govoril o Otokih, preseljenih v Ameriko . Vmes bodo naši izseljenci slišali poročila v srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku i* domovine. Programi Radio Ljubljana t Četrtek. 2). sept.: 12 Zborovske pesmi (ploščo) — 12.4.", Vreme, poročila — 13 Cas. spored, obvstil« — 13.15 Bad. orkester — 14 Vreme, borza - 18 Venete nn rodu': od blizu in daleč (plošče) — IS.»n Slovenščina za Slovence (g. dr. Kudnir Kolarič) — i'.h. vreme, poročila, spored, obvestila — 111.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19..M) Deset minut zabave — 211 Pevski »okstet .Mladost; — 20.45 Mandoline (plošče) — 21 Ua-dijski orkester — 22 Cas, v reme, poročila, spored — lin Ttadljski juzz. Dragi programi t Četrtek. 23. septembri: fl, Igrad-Zagreb: 20 Češka planinska glasba. 20.J0 Orkestralni koncert. 21.30 Vokalni koncert — Dunaj: 19.13 Domovinski večer. .0.2." Pester program, 21 Nnbolnn glasba. 21.C, Klavir. 22.511 Zabavni koueerl - Hudnuešta: 21 Operni orkester. 22.1.1 Ciganska glasba J3.10 Plošče Trti MIlan: 21 Opera .Tsnhean — ttim-Bari: 21 Oiier«. 22 Pianino _ Piana: 19.30 Opera — Varšava: Ji Lahka glasba. 21.M Plesna •lRsba, 22 VoUulni koncert - HrrHn-Kiinigshttg-Unm-bitrtl: _1).10 Plesna glasba — Vrntillava: 1!) Iloelzove skladbe — F.iptkn: 21.10 Nova operetna glasba — h'n'n: 2o 10 Scbilliuguv koncert — h'ranklurt. 11.13 Nemški fuojst ri — Sitih'n"' t. 21.1.1 Hajrdnova ■•*' -' M — nakovo• 21.111 Mojurl Beethoven — Strasbovrg: 21.30 Orkestralni in solistični konee-1. šanju, čc niso vsi športniki istega svetovnega nazora, ker je šlo vsakemu vodstvu kluba samo za napredek svojih športnikov in za čim boljše uspehu na športnem polju. Vsi smo imeli vedno pred seboj, zlasti kar ee lahke atletike, plavanja in smučanja tiče, samo en cilj: razširiti šport med narod, kvaliteto pa dvigniti, da Itomo pred svetom (udi na tem polju lahko nekaj |M>kazali. Že itak sc morajo naši idealni športni delavci, katerih zlasti v lahkoatlet-skih vrstah zelo primanjkuje, boriti že dolga leta z raznimi težkočami in sedaj pride še Sokol s tako nerazumljivo prcjiovedjo, da bo lahka atletika v svojem razvoju še bolj ovirana. Najbolj se čudimo, da napravi kaj takega organizacija, ki venomer pravi, da ji je narod in država vse, organizacija, ki da ji je -svaki brat niio, koje vere bic, organizacija, ki so za politiko ne meni, organizacija, ki pravi, da ji je narod in država vse. organizacja, ki na svojem praporu visoko dviga telesno vzgojo naroda. Kako naj spravimo to v sklad z odločitvami, ki sla jih napravili društveni upravi dveh najstarejših in najmočnejših «okol«kih društev pretekli teden in lansko leto? Ker smo že ravno pri sokolski stvari, bomo še nekaj omenili, kar smo doslej radi ljubega miru v naših športnih vrstah in z ozirom na velik pomen našega športnega gibanja za narod in državo, zamolčali. V večini slovenskih klubov in višjih športnih instanc 6o na vodilnih mestih ljudje, ki eo istega svetovnega nazora kakor slovenski Sokoli. In kljub temu ni prišlo nikomur, ki je drugega prepričanja, na misel, da bi radi tega izvajal konsekvence. četudi vsi dobro vemo, da jc večina članov teh organizacij drugačnega svetovnega nazora. V Ljubljani n. .pr. stoje na čelu lahkoatletakih sekcij Primorja in Ilirije člani eokolskili društev in ludi sokolskega članstva je precej v teh dveh sekcijah, a kljub telim so se borili ramo ob rami za svoje klubske in državne barve vsi. neglede na to, da jc bilo mnogo in je šc danes tam več atletov, ki imajo cisto drugačen svetovni nazor kakor Sokoli. Mladina športnih klubov je imela vedno samo ta cilj |>red seboj, da goji šjiort iu se bori v plemeniti tvorbi za narod iu državo. V tem |>oglodu so bila tudi klubska športna vodstva zelo korektna, dasiravno .so bila in so še jio večini — kakor rečeno — istega svetovnega nazora kakor slovenski Sokoli, ln če je tako, zakaj po ne bi smeli stati na čelu športnih klubov tudi ljudje, ki so drugačnega mišljenja. Saj pri športu lo vendar ne igra nobene vloge, glavno jc. da se na stvar raminojo in da delajo. Če mladina uhaja lz sokolskih Vrst med športnike, tega pa mi nismo krivi in samo ugotavljamo, da ee na tak način, kakor sta ga uvedli s svojimi sklepi omenjeni društveni sokoleki upravi, ne ilela za povzdi-go telesne vzgoje med našim narodom in tiuli niza državo. Zato bomo morali športniki poskrbeti, da se (ako postopanje iz športnih vrst takoj odstrani. Mariborski šport v nedeljo Kolesarska podzveza v Mariboru priredi v nedeljo. 26. t. m. dopoldne ob pol 9 kolesarsko dirko na 30 km dolgi progi Maribor-Polekava in nazaj. Pravico štarla imajo vsi verificirani in ncverifici-rani člani mariborskih klubov ler tudi kolesarji, ki niso včlanjeni v nobeuem klubu, fttartati sinejo lc kolesarji od 18. leta naprej. ihtevajte povsod naš lisi! Nova pot do rešitve Vaših las. la zaščitni znak Silvikrina hoče slikovito in očividno prikazati, da se izpostavljate nevarnosti, da postanete plešasti, če ne negujete dobro svojih las in če vedno ne skrbite za to, da bi Vaše lasišče bilo zdravo in da na njem nimate prhuta. Uspešno in zato ceneno nego las Vam omogočajo preparati Silvikrin. Zdaj je v Vaših rokah, da napravite konec izpadamu las ter da imate zdravo rast las namesto redkih in tenkih las. Vzrok prhuta, izpadanja las, redkih in mrtvih las ie po večini vedno isti: slabost iu nezadostna hrana tkiva za stvarjanje las. Lasne korenire ne dobe iz krvi več dovolj tvarin, ki so jih potrebne za tvorbo las. To brezpogojno potrebno hrano za lase jc treba zato lasnim koreninam dovesti od zunaj. Z odkritjem Neo-Silvikrina, naravne hrane za lase, je rešeno vprašanje, iz česa mora ta hrana biti sestavljena Silvikrin je koncentrirana raztoplina 14-erih substanc za stvarjanje las, ki se iz njih proizvajajo lasje, in sicer v sestavini, kakor jo ustvarja sama narava. S tem odkrit- jem je negovanju las in ohranitvi rfsti las pokazana nova pot. Silvikrin premaga slabost v koreninali s tem, da dovaja tkivu za tvorbo las naravno hrano za lase, ga krepi in usposablja za novo rast. Hrana za lase Neo-Silvikrin je predelana tudi v Lotionu Silvikrin. Uporab, ljajtc ga kot vodo za lase pri svojem vsakodnevnem negovanju las. To je edina voda za lase, ki vsebuje to hrano za lase. Ona hrani lasišče, ga osveži in ohrani zdravo. Prhuta in izpadanja las se ni treba več bati, ker od Silvi-krina lasje rasto. Silvikrin pa ludi polepša Vaše lase. Dosti je, da zjutraj lase in laaišče namočite s Silvikri-nom. To Vant bo za vedno pregnalo strah pred plešavostjo. naravna hrana za lase Silvikrin takorekoč zmehča lasUče, brani oslabljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasilče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine zopet lunkcionirajo normalno, izpadan:e las preneha in rasti začno novi, močni lasje. Silvikrin sc prodaja po cc-tem svetu.Proizvajanje je zavarovano i. mednarodnimi patenti. JCaj Kot* /fr pathA&KOf Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo uporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Mala stcklenica .... Din 27'— Steklenica za 2 mcscca Din 48'— Za rast ia» in proti prhljaju zahtevajte naravno hrano za late Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki t zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ler ga usposablja za novo, zdravo rast las. V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 mesec Din 66'— Skrbite za kožo svoje slave, pa bo tudi koža Vaše slave skrbela za rast Vaših las! Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. futzudfa tuiAt ta* Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Scdej. »Torej ti si bil tisti, ki naju je s svojim štorklanjem ves čas tako 6trašil?« je rekel Nande, ko 60 V6i trije sedli na stopnice, da bi 6e odpočili od prestanega strahu. »Vidva sta pa strašila mene!« je odkritosrčno priznal Peter. »V duhove sicer ne verujem. Bog ve kako veselo mi pa le ni bilo pri srcu, ko sem moral jx)6hišati vajine korake.« »Pa zakaj si se prej tako našemil?« je iiosegel v besedo Jožek. »Našemil? Kako lo misliš?« sc je začudil Peter. »I no. saj veš. kakšen si bil! Ogrnil si se s široko rjuho in nekakšno glavo z žarečimi očmi 6i imel v rokah.« je odgovoril Jožek. »Ali se ti meša?« ga jc zavrnil Peter. »To pa že nisem bil jaz. Kje si pa kaj takšnega videl?« Zdaj je bila vreta na Nandetu in Jožku, da 6ta 6e čudila na vso moč. »Torej res nisi bil ti?« je vprašal Nande. »Saj se nu je koj zdelo, da morala bili dva!« »Meni se zdi. da sta oba že tnalo tenk. tenk!« sc je zarežal Peter in napravil s kazalcem na čelu majhen kolobar. .Tako so se vama od strahu tresle hlače, da sta videla strahove pri belem dnevu." »Ce li rečem, da sva v resnici videla takšno prikazen, potem sva jo pač videla iu mirna Boena!« je skoraj jezno pribil Nande. Nandetove odločne besede so prepričale tudi Petra, da se morajo v jiodzcmljti res goditi čudovite reči. »Pa kdo naj bi to bil?« je zamišljeno vprašal in napenjal možgane. »Meni se ni prikazal nihče.« Še dolgo 6o se misli naše tri|>eresne deteljice sukale okoli skrivnostne prikazni, potem pa jc Peter začel pripovedovati, kako je zašel v samotni grad. »Ne bom vama pripovedoval, koliko zvezd seni vitle! pri belem dnevu, ko sem telebnil na tla in obležal. Samo toliko vama povem, da sem bil strašno jezen ua vaju, ker sta ine pustila na ce dilu.« Nisva vedela, da si padel,« 6C je opravičeval Nande. Sele pozneje sva opazila, da ne greš /j uania. Klicala sva te in iskala povsod pa te ni bilo nikjer.« Peter jc to opravičilo vzel v vednost ter pripovedoval dalje: »Ko sem be »kobacal na noge. mi jc v glavi brenčalo kot v čebelnem panju in vse kosti so me bolele. Počasi sem krevsal dalje in nazadnje i/ taktni tale grad. Splazil sem se vanj in zgoraj v stolpu najprej malo zasmrča! potem pa sem šel ua ogled. Odhpodaj bcm našel skrivna vratca in sam vrag me je premotil, da sem smukni! skoznje. •Mislil sem si: fant. nemara boš imel srečo in našel kaksen skrit zaklad! Ali sem bil prismuknjen! Komaj sem napravil nekaj korakov po glavnem rovu, so se skrivna vrata zaprla za menoj — in bil sem ujet.« Potem sc ti je zgodilo natančno lako kol nama,« je rekel Nande. -Ptički so sc ujeli v past — kako sc bodo rešili iz nje, sam Bog ve!« tr Slovenčeva" podružnica iiiiijlojnii, lyrš£Yž! cesta (palača Poštni dom) MALI OGLASI V malih oglatih velja vsaka beseda Din 1'—t ienllovanjtkl oglesl Din 2'-% Najmanjši znesek za mah oglas Din 10-—. Mali oglati se plačujejo takoj pri ■eročtto. — Pri oglasih reklamnega snačaja ae računa enokolonska 3 nun "* ' petltna nade« po Dia 3*5®. Za plemene odgovore gled« malih oglasov treba prlloiltl znamko. UNION Veliki francoski tlim Baccara Tragedija lunalca lz svetovne vojne V glavnUb vlogah: Marcela Uliantal, Jules Berry, Lucien Baiouz TE l. 27-30 SLOGA Marija Andergait v evolt najlepll vlogi Trlfe snubci uCltelllce Kristine Hani SohnUer, Fritz Kampers T E l. 21-24 MATICA Nalleptl varletejikl film Kroll artistov Truia La Jana = £P*uedj>taA>e ot 16., in 21.,5W i lluzbodobe Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Zarnlk — Gajeva ulica 9. (b) Mizarski pomočniki samostojni, se sprejmejo. Trata 15, St. Vid nad LJ Več mesar, pomočnikov sprejme takoj Jože Mu-sar, mesar, Sv. Petra cesta 61. (b) Izurjeno pletiljo takoj sprejmem za dobro plačo ln v stalno službo. Tiaslov v upravi »Slov.« pod št. 15.251. (b) Srečke! Prodajalci srečk razredne loterije ee ISčejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovonca« pod £t 13.945. (b) Samostojne šivilje perila, ln strojne veziljo s prakso, sprejme večje podjetje. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestno delo — dobra plača« št. 14779. (b) Renomirana nemška avtotvorntca Išče kapitalno močnega zastopnika za dravsko banovino. — Dopise poslati upravi »Slovenca« pod »Kraftdieseivvagen 555« št. 15.239. (b) Lepa eksistenca se nudi mlademu gospodu, ki bi prevzel prodajo avtomobilov za renomi-rano nemško tvrdko. — Predpogoj znanje šofira-nja In lep nastop. Pred-vajalni voz brezplačno na razpolago. Interesenti naj pošljejo svojo ponudbe z osebnimi ln podatki o dosedanji zaposlitvi tn fotografijo upravi »Slov.« pod zn. »Lepa bodočnost« st. 15.202. (b) V pisarno se sprejme začetnik, vešč strojepisja, knjigovodstva tn korespondence. Ponudbe : traflkat Tyrševa cesta 37 b. " (b) Službo hišnika ali sluge išče 38 let star kmečki fant, vesten, trezen in pošten. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« št. 15.176. (a) Šofer išče službo; gre tudi v tovarno, skladišče, zmožen pisarniških del in kavcije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Diesel« št. 15.253. (a) Pouk Citre poučuje z uspehom tudi starejše osebe Emil Mesgolits — Jurčičev trg 2Jll. (u) Krojni tečaj v damskem salonu Jožice Kumelj jamči popoln uspeh. Cena tečaja Din 250-— Pričetek 4. okt. - prijave Ljubljana II m a a Dijaka (-injo) ali gospodično sprejme v prvovrstno oskrbo boljša družina. Na razpolago klavir, nemška in italijanska konverzacija. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sredi mesta«. (D) Denar HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu — t z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditno in blagovne pošlo najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank in hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. tel. 37-52. Iščem posojilo 10.000 din. Visoko obrestujem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurnost« št. 15.256. (d) EESSffl Za šolarje obleke, perilo. Hubertus-plašče Itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14. LJubljana. (1) Kompletno opravo za specerljsko trgovino proda Ivan Kunaver -Bled. (i) Kožuhovino se najugodneje kupi ln strokovno izdela pri Do-lenec Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62. (1) Železne postelje po naročilu, posteljne mreže lz pocinkane In pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje prt: Strgulec Pavel. Gosposvetska cesta 13, Ljubljana. (1) Kupujte pri naših inserentih Naša ljubljena soproga oziroma mama, sestra, teta in tašča, gospa Amalija Baylner roj. Czižek nas je 21. septembra previdena s tolažili svete vere za vedno zapustila. Pogreb bo v četrtek, dne '23. septembra ob štirih popoldne na Rakeku. Rakek-Beograd, dne 22. septembra 1937. Rudolf, soprog, ing. O t m a r , sin. Anica roj. T r š a r, snaha. Vdani v božjo voljo sporočamo žaloslno vest, da nas je danes po sklepu Vsemogočnega, okrepčan s tolažili za umirajoče, za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat, preč. gospod Franc Toplak župnik v Pišoč a h Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 25. septembra ob 10 dopoldne v Pišecah na larno pokopališče. Dragega pokojnika priporočamo v molitev! Pišece, dne 22. septembra 1937. Mati in sestre. fl Kupimo Železno blagajno dvotresorno, kupimo. Ponudbo »Kmetijski nabavni ln prodajni zadrugi« v Izlakah. (k) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni cent, dobavlja vsako množino Homan. Sv. Petra cesta SI, Ljubljana. -Telefon 35-39. (1) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hl9 ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodit cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolIova ulica št. 3 tfanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje (kopalnica), sredina mosta, iščem za november. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Udobno« 14.S64. (c) Za jugoslovanski patent št. 7035 od 1. dec. 1929 ng silostroj na gorenje (Verhrennuiigskmftmasi-hine) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: patentni inženjer ing. Hinko Petrič, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Mag. št. 50.938/37. Razglas Ker je od časa, ko je poginil pes, na katerem je bila ugotovljena steklina, preteklo že tri mesece in se do danes v področju mesta Ljubljane ni pojavil noben nov slučaj stekline, mestno poglavarstvo v Ljubljani na podlagi zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in tozadevnega pravilnika (steklina točka 13, odst. 2). ukinja pasji kontumac ki je bil odrejen s št. 40.977 dne 3. julija 1937, V Ljubljani, dne 22. septembra 1937. Za predsednika: Jančigaj, 1. r. IŠČEJO: Opremljeno sobo za dva gospoda takoj oddam. — Stari trg 2/II., desno. (s) Zahvala Vsem, ki ste ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, sina, brata, gospoda Jelovška Leona z nami sočustvovali, prišli od blizu in daleč, da ga zadnjikrat pospremite, se prisrčno zahvaljujemo. Maše zadušnice se bodo darovale v Ljubljani v petek 24. septembra ob sedmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja, na Vrhniki in v Logatcu. Ljubljana, dne 23. septembra 1937. Rodbina J e I o v š e k. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, papana, sina in brata, gospoda Franca Bezlaja a d m i n. k a p e t a n a I. s t. izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika obiskovali v bolezni, zlasti preč. o. dr. Angeliku Tomincu za vso duhovno tolažbo, in vsem, ki so ga pokropili, mu prinesli toliko krasnega cvetja in ga pospremili k poslednjemu domu. Prav posebno zahvalo smo dolžni za častno spremstvo komandantu divizije g. generalu Lazi Toniču, nadalje načelniku štaba g. polkovniku Mihajloviču Dragoljubu, načelniku intendanture g. majorju Mihiču Ivanu, g. kapetanu Sokoloviču Tomi za poslovilne besede, ter vsem pokojnikovim tovarišem in prijateljem. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 25. septembra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 22. septembra 1937. Žalujoči rodbini B e z I a j in Fink. Agnes Oflnther: 98 H Dušica - Rožamarija »Ljubi oče, tudi mevže kot jaz. 6e lahko končno ojx>gumijo. Prebudila sem se iz globokega sna in iravljice o labodjih devah so mi že čez glavo, larro ti je dal neko častno besedo!« »Torej ti je Harro to povedal?« »Nisem mu dala miru. dokler nisem tega izvedela. Jaz vendar ne morem več dopustiti, da se z mojo osebo mešetari, kot bi morala večno ostati otrok! Harro o mojem jjočetju ne ve ničesar. Oče, moraš mu vzeti ča6tno besedo!« »Ze ob tvojem poročnem dnevu sem mu jo hotel vrniti, toda on ni hotel o tem ničesar slišati. Vzroki ti gotovo niso neznani. Rožamarija. tu ne gre samo za vaju. gre za bodočnost vajinega rodu. V minulem letu si prestala silen vihar! Dvomljivo je še. če bi že res mogla dati življenje zdravemu, čvrstemu otroku. Ti 6i moja edina nada, Rožamarija!« »Ce se mi pa Še ta odvzame, potem vobče ne vem, čemu 6em živela!« »Oče, ne zamolči mi ničesar!... Poizkusi z menoj!« »Hočem fi vse razodeti. Rožamarija ... Jaz itak ne smem več upati, da bi 6e mi narodili lastni otroci. Tu pa tam se mi dozdeva, da je tako prav. Morda bi bil še nesrečneiši. ako bi se bile izpolnile moje nade in težnje. Toda potem mi je zojiet, kot bi mi nastavili sekiro ob korenine. Moje življenje je bilo neplodno. Marsikaj sem započel. kar bo prineslo koristi šele v tridesetih, jieldesetih letih. Prevzel sem starine, kajti 6tare 6tvari nosijo vendar s seboj blagoslov, čeprav jih vzdržujemo zgolj iz sjioštljivosti. Tako sta ravnala moj oče in ded. Mi moramo živeti za vnuke. Mi smo vsi le členi enč in iste verige. Ako se le en člen 6tre, je veriga raztrgana. In čas vleče z vso silo ob tej verigi. Bodi prepričana. Rožamarija, da sem poizkušal, vdali 6e v 6vojo usodo. Saj 6em vendar lako osamljen! — Mogel bi ti še poskrbeti za lef>o doto, ne da b' oškodoval naslednika —, toda je to namen življenja?« »Oče, Harro vendar ne mara...« »To mi ni neznano. Toda mi. ki smo dediči, imamo tudi svoje dolžnosti. Radi tega sein llarra vzljubil. Rožamarija. Njegova dediščina je bi': kup ruševin in staro ime. Kako zvesto 6e je zavedal 6voje dolžnosti! In ker človek brez nade ne more živeti, sem se začel zanimati za Harrove rodbinske listine. Na srečo je njegov oče najvažnejše listine nosil s 6eboj v železni kaseti. Tako se niso mogle izgubiti. Posvetoval 6em 6e z učenim veščakom v Leipzigu, ki 6e peča s takimi zadevami. Previdno sem pustil sondirati pri Njegovem Veličanstvu! Saj me razumeš. Rožamarija?« »Žal ne docela, oče V moji glavi 6e mešajo železne kasete in gospodje iz Leipziga. Saj veš, kako sem bedasta!« Knez jo prime za roko ler jo pogleda s svojimi lepimi, temnimi očmi, kot je še ni nikdar pogledal. V njih ?e zrcali vse proseče. 6ilno hrepenenje »Rožamarija kaj —. ko bi tvoji 6inovi postali gospodarji v Braunecku!« Silna rdečica je zalila njena ličeca. njene prsi 60 se razširile. Kako jasno in globoko se je zasvetilo v njenih očeh! Bilo ji je, kot bi stala na visoki gori in zrla v megleno morje, katerega je hipoma raztrgal svetel, sončen žarek V zeleni dolini se zasvetlika srebrni trak reke, ob bokih gorovja zašije Brauncck s svojimi stolpi, v čigar oknih se zrcali žareče sonce kot plameneč ogenj! »Je še daleč do tega. Rožamarija! Moral bi še najmanj dvajset let živeti, da bi ti mogel to obljubiti Ob kakšni klavzuli se lahko še vse razbije. Važna je tudi osebnost. Čakajo nas še velike in težke žrtve Bratineška dediščina bi tvojim sinovom ne zajamčila mirnega življenja. Vsega tudi ne bom mogel vzdržati. Dva zadnja bratranca na Češkem bosta morala dobiti vsak svoi delež Na srečo se je eden izmed njiju že sam izločil, ker je sklenil 6tanu neprimeren zakon. To zahtevajo tudi rodbinska določila. Drugi je lahkoživec in zelo lahkomiseln. Cim dalj časa živim, tem laže 6e bo mogoče z njim poravnati. Toda jaz moram imeti čvrete vnuke in ne 6me me že v naprej motiti borba za življenje! In ravno najstarejši... Nazivali me bodo morda s lantastom, ki zametu je, kar ima in stavi vse upe na menico bodočnosti. To stane žrtve, Rožamarija! Palačo v Berlinu bom moral prodati, njena vrednost se je potrideseterila. Moj oče mi jo je bil kupil, ker ni želel, da bi se prezgodaj za|>redel v Braunecku. Holel je. da bi se udejstvoval v življenju nemškega naroda in ne bi smel neprestano se ozirati v preteklost... »Ali ne bo to strašno za mamo. če bo morala odslej živeti v Braunecku in to za vedno? Morala bo doprinesti žrtve za nekaj, kar mrzi iz dna duše.« »Rožamarija, v6e to sem ti zauj)al kol največjo skrivnost. Niti svojemu soprogu ne smeš tega omeniti. Bodi zvesta. Rožamarija! Glej, Rožamarija, poizkušal sem 6e pobotati s svojo usodo. Ogledal sem si svoja dva bratranca. Ta dva lahkoživca Drugi rod lahko uniči vse. kar jc prejšnji ustvaril! Hud nemir se me ie polastil, da mi stari gosjiodje v brauneški groo-nici ne bodo dali mirno poleg sebe spati, da bom moral strašiti f>o zapuščenem spačenem Braunecku. Ti boš molčala. Rožamarija?« »Hočem molčati, oče Saj 6em tudi iz tvojega rodu — iz rodu Brauneckcrjev!« »To boš še morala dokazati. Rožamarija! Brauneški značaj se v človeku le |X>lagoma pojavlja.« * Rožimariii se nič kaj ni mudilo domov, lz brauneške palače jo je 6icer pregnala ledena burja. S svojim očetom je še srečno ulovila tajen sestanek ter je prebila z njim krasen dopoldan ob samotnem, zaledeneleni 6akrovskcm jezeru. Potem pa 6e ie podala k teti Heleni, katero je njena nezgoda hudo nadlegovala. Teta Helena je bila iskreno vzradoščena ob prihodu Rožamarije ter jo je dan za dnem zadrževala. Kar ji je izročila že davno in željno pričakovano pismo njenega soproga. Doslej ji je Ie z dopisnicami na kratko poročal, kako 6e mu godi. Rožamarija brž izgine 6 pismom v svojo 6obo. »Moja draga Roža! Ali se še sploh nameravaš vrniti? Zakaj si odšla, to sem približno zaslutil. Pa čemu se še obešaš na teto Heleno? Mar se bojiš, da bi Te prerano vzel iz tvoje zelenosrebrne oltarske dolbine? S tein sem ti prav za prav vse povedal, kar sem nameraval in bi lahko pismo zaključil ter vse nadalje prepustil Tebi, ti hudobna Roža! V pobegih se boš v teku let še prav imenitno izvežbala. Zadnja pustolovščina je bila prav dobro prirejena. Vse sjX)štovanje! Toda nadaljnje vežbe nameravam preprečiti z močnim zapahom! Ko bi v tem hipu ne zrl v Tvoje oči. ki 6e vse preplašene upirajo vame, bi bil dovolj hudoben, da bi to pismo sklenil ter ga brezbrižno izročil pošti, da Ti ga dostavi. V tem primeru bi se moral zbati, da pobegneš tudi teti Heleni ter dosfieš V6a skesana in skrušena na kupferber-ški kolodvor z večernim vlakom, s tem najstrašnejšim vozilom na svetu! Radi tega nadaljujem na drugi 6trani. Kuharica si mora gotovo domišljati, da si zelo skopa, kajti dokler 6i zdoma, mi streže posebno imenitno. Danes 6em se v svoji obupni osamelosti preril skoz celo pojedino. Zato sem bil danes popoldne strahovito len in kadim že drugo smodko Zakadil sem Ti celo tvoje svetišče — tvoj kujavi kotiček. In vendar vidim Tvoje oči vsepovsod. Trnuljčiča! Nekaj Tvojega je v teh prostorih obviselo in bolj ko me zagrinja modri dim. tem bolj Te vidim in mislim nate. Ti hudobna Roža! In pri vsem tem postajaš neprestano lepša! Boš že morala sama priti, da se razblini tvoja umišljena slika, okoli katere že počenja legati rahel svetniški sijaj. Ali ga še vobče 6meš pričakovati, ti pobegla deva? Za Juaosiovansko tiskarno v Liubiiani: Karei Cež izdaiateli: ivan Rakovec Urednik: Viktor CenČiŽ