PROSVETA iraznikov. except Saturdays, and Holidays. ...........ff.""" Preiskava proti čikaiki Tribuni % Ust zagnal krik O peraekuciji % Washington. D. C» 8. avg. — Federalni justični tajnik Frsn-ela Biddle je odredil preiskavo po federalni veleporoti vesti, ki jo je objavila čikaška Tribuna 7. junija, ki je baje vsebovala ta-upne militsristične Informacije v «vezi a bitko med Američani in Japonci pri otoku Midwayju. Preiskava se bo vršila v Chicagu. Justični department pravi, da je odredil akcijo na priporočilo mornaričnega departmenta. Vest, objavljena v Tribuni in nekaterih drugih listih, je vse-bovala detajle o moči enot Japonske bojne mornarice, ko so se te blišale Midwayju. Te enote so bile deloms sdrobljene ln deloma razpršene po ameriški pomorski in letalski sili. Biddle je dejal, da bo velepo-rota s preiskavo skušals ugotoviti, ali je Tribuna s objavo vesti kršila federelne zakone, sls-sti onega soper Ipionašo, ki je bil sprejet 1. 1917 in amendiran l 1040. Te prepoveduje med drugim objavo dokumentov in informacij, nanašajočih se ns ameriško obrambo. Kasen ss kršitev tega sakons je deset let «apors, plači te v $10,000 ali oboje. Biddle je rekel, da je isbral Williams D. MitcheUa is New Yorka, ki je bil federalni justični tajnik v Hoovrovi administraciji, in mu poveril vodstvo preiskave proti Wbuni, glsvnemu glasih» isolacienistov pred ja» Domače vesti za predsednika avtne unije Obleki ln peedravi Chicago. — Mary Kezele, Philadelphia, Pa., Stojan Menton, Detroit, Mich., in Thomas ter Roee Lasar, Fontans, Calif., ao 7. t m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Seje pomošnege odbora Chicago.—Zadnjo soboto je imel sejo JPO-SS v prostorih SNPJ. Sklenjeno je bilo, da se vrši konferenca S. septembra, na katero bodo povabljeni vsi oni, ki so zborovali v Clevelandu dne 7. junija t. 1. Na tej konferenci ima biti zaslišan politični odsek, ki je bil izvoljen 7. junija in določiti se ima netančen program politične akcije glede stare domovine sa bodoče. la vojaške alušbe Chicago. — Stanley Bernik, član Pionirjev 569 SNPJ in ain Patra Bernika, tajniškega pomočnika v gl. uradu SNPJ, je bil 0. avgusta sprejet v šolo «a častnika v signalnem oddelku (Army Signal Corps) federalne ermade. Nev grob v New Yorku Schuylerville, N. Y. — Dna 29. julija je v bolnišnici v mestu New Yorku umrl Matthew Oe-ličič, star 37 let in rojen v Tata-banji v Prekmurju. Bil je samski in v Ameriko je prišel v staro« sti treh let ji starši. Poleg stsršev zapušča brata in sedem sester, od katerih dve sta isučeni bolničarki. Bil je član društva |19 SNPJ v Cuddyju, Pa. izbruh- Krvavi \ nili v PROSVETA Glasovi iz naselbin km^mrnmmm— { PROSVETA THE EHUGHTEMMEMT ( |¿j fti m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE ' JEDNOTE «f ud published by Nmat Nsttoaol Beaefll lochir ao Zdrutone driere (Ima Chi ca pa) te M lato. SSJS ao pol leto. SlJS so teirt letoi ae Chk ITN as oato lato. ».7» »a pol lata; aa teooooastvo 9S. Tiption ralas: for the Unilad Stales (OMOpft SMS por roor. Chicofo sai Cicero 97M pat ao «o i*** Ud.) oo vroejo pošiljatelju lo o atete)«, te |o prSoéil Advertising rotos o* agreemenl and aMsIlnllsd articles will sot ho---- plaij Naslov m vb«, kar tew stik s PROSVETA ISI7H So. Lowndato Ave.. MEMBER or THE FEDERATED PRESS letališču na Srednjem vzhodu. sami di in didate, PONDELJEK, IQ. AVCUSTA dovoljenja. Kar je slabega v J mokraciji, so pa največ li„d)" "•«i krivi, ker volijo take kaj. b, ki ne zastopajo delavcJ ljudskih interesov. Pomagajmo vladi, da ¿maj »mokracija. To je tudi upanje, da bodo tudi naši bra3 in sestre prišli do svobode v j5 goslaviji in vsi drugi jjodjarnK ljeni narodi. Delujmo za znj demokracije in.ubijmo naci3 stičnega hudiča Hitlerja! J ske razmere so tukaj |J0. voljne. Majne delajo po pet dni teden. Tu sta tudi dve tov za izdelovanje papirja, kje] : delajo po pet dni na tedS 'teri majnarji zapuščajo do, rovih in gredo del^ k ob. rambnim projektom Jerry Zoriz. 523. Posadka ameriškega bombnika postavila s "črnimi bukvami": okrog gledalcev in začela—"pa-nati" ogenj. Ampak plameni se niso zmenili za njuno "pananje" in so pridno likali visoke stebre. Dekleta so bila bose in še "spod-recane". Kaplan Valentin je biš že tam hud, še bolj pa je kričal v nedeljo a prižnice nad kratkimi krili, češ, da je pohujšljivo in pregrešno. »Drugi kaplan pa ni nič rekel, zato pa je bil potem premeščen v Vipavo. Tam je bil takrat izvoljen liberalec za poslanca in ženske prt nas so jam-rale, kako je hudo, ker so ljudje tako samosvoji. Za politične duhovnike je bilo lahko pri takih kmetih, ker so jim vse verjeli. Kadar so bile volitve, so hodili okrog njih in jim ukazovali, koga naj volijo. Če ni šlo zlepa, so jih pa strašili s peklom in hudičem. Agnee Paaarich. Is centralnega Illlnoisa Taylorvllle. 111.—Iz te naselbine se nihče ne oglasi in izgleda kot bi vsi utonili. Do 20. julija je skorsj vsak dan deževalo in vreme je bilo hladno. Sedaj je prenehalo deževje in le še enkrat na teden dobimo dež, kar tudi zadostuje. Vročina je pa tako hudo pritisnila, da s? kar listje na drevju zvija in suši. Dokler nisem prišel v Taylor-ville, sem mislil,.da ni nikjer tako vroče kot v W. Frankfortu, zdaj pa vidim, da je v centralnem lllinoisu še bolj vroče kot v južnem, dasi sem oddaljen le 150 milj od West Frankforta. Tukaj po srednjem Illipoisu po višjih ravninah kažejo farme bogato koruzo, tako tudi seno. Nobenih posledic preobllega dežja ni opaziti. Vse drugače pa je po nižinah, kjer je deževje uničilo 95% pridelka. Dne 19. julija sem obisksl Matijeta Mačka, tukajšnjega farmarja. On mi je povedal, da je posejal nad sto akrov koruze, toda je dež uničil vso koruzno polje, tako da ni misliti, da bi dobil seme povrnjeno. Math ima tudi velik vinograd, veliko trte, v kleti pa žlahtno kapljico. Čitam v listih in slišim po radiu, kako vlada proai ljudi, naj kupujejo vojne bonde. Če bi sc ljudje (oliko odzvali kupovanju teh bondov kot so se tukaj, bi jih ne bilo treba proaiti in nagovarjati. Prehodil sem vso mesto, se ozirsl ns vsako hilo in poslopje ln povsod sem videl na šipah plave znake, kar pomeni, da kupujejo vojne bonde Rečem, da je komaj vsska deseta hiša, ki nima plavih znakov na Oknih. Nad 9W ljudi v tej naselbini kupuje vojne bonde. .Peabody Coal Co., za katero jaz delam, je tudi poakrbela, da njen sleherni delavec kupuje vojne bonde. za katere jim kom-penija odteguje od plače. Take tudi nu ni odtegne od moje pla-če. Ko je bond plačan, ga kom-penija izda dotičnemu. nakar ro-pet podpiše sa nadaljnji bond. Na drugi strani se ps hinavska kompanija opira le na delavce, ds prispevajo • za vojno In ta ohiann demokracije, katera prav dobro služi tudi kompsnijam in drugim kapitalistom. Zunsj pri tnsjni ima U kompanija sodček zs staro žetem -for defense" Posedal asm vanj in videl. * j« prazen Enak sodček ima r.a-ttavljen tudi v tnsjni s napisom: Scrap iron tor defense to beat the Jap- Pogledam vanj tn vidim. da jo bilo v njem IpSNSfte >a tri funte rjavega železa Kaj sedaj napraviti Is tega žclcsa- ali ga je dovolj, da bi podrli enega Japonca? Pa poglejmo na drugo stran. Marca meseca je ta kompanija vrgla devet rabljenih nakladalnih strojev iz majne in jih nadomestila z večjimi in modernejšimi stroji. Zavrženi stroji leže že pet mesecev zunaj maj ne, vsi rjavi. V strojih je veliko dobrega jekla in železa. Ko bi kompaniji v resnici bilo toliko za zmago zaveznikov ln demokracije kot se hlini, bi brez pogreška lahko dala te stroje vladi, ki bi lahko napravila več tankov iz njih. Kadar bo vojna končana, bodo kapitalisti zopet kričali, kot je to njih običaj, da so oni prinesli zmago Ameriki in ne delavci. Kaj pa, ako bi se po tej vojni zaobrnilo?—kot je rekel maček. Zgodilo se je v starem kraju, da je krožil kragulj v zra ku in opazil srednje velikega mačka. Spustil se je nanj, ga pograbil in odletel z njim v zraky Maček se je zadiral, da se bo zaobrnilo, in se je res. Ko kragulj sede na tla in izpusti plen iz svojih krempljev, ga je maček takoj zagrabil za vrat in mu ga pregriznil. Takoj je bil kragulja ob svoje življenje. Po tej vojni se lahko zgodi kaj sličnega, da bodo krvosesi pprinjeni na stran in lahko izgu be celo svoj biznis. Roosevelt ne bo prezrl delavcev, kajti on dobro ve, kdo podpira vojne napore. Delavstvo hrepeni po zmagi zaveznikov in demokracije. Temu je kapitalizem nasproten in želi zmago Hitlerju. Veliko se piše, da bo po tej vojni navadni človek spoštovan enako kot izobraženci. Well, to bi imelo biti. Navadni človek producirá vse dobrine in boga stvo na svetu, zakaj bi tudi ne bil upravičen, da bi te dobrine užival. Toda dokler ne bo odpravljen sistem, ki dovoljuje, da lahko eden živi na račun drugega, tudi navadni človek ne more pričakovati kaj boljšega. Upanje vsekakor je, da bo po vojni vse drugače. Danes, 2. avgusta, sem slišal po radiu, da bodo zavezniki ustanovili drugo fronto v kratkem in invadirali evropski kontinent, ds tako zmanjšajo Hitlerjev pri tisk ns Rusijo. Drugs fronta je nujno" potrebna že danes, drugače. če bodo še odlašali, se lahko zgodi, da se bo Hitlerjeva moril-na mašina zarila predaleč v Ru si jo in bo za zaveznike prepozno. Res se Rusi borijo kot zveri proti sovražniku, ali sami se ne bodo mogli dolgo braniti, kajti naj-brže jih bo tudi zahrbtni Japonec napadel. In če bi bila Rusija poražena, tudi Amerika ne bo imela miru pred sovražniki in demokracija bi bila izgubljena. Če bi se kajt^kSnega zgodilo, lallko vsakodve, da bi prišla vlada v obliki fašizma. Rusija potrebuje vojaško pomoč, da se zmanjša Hitlerjev pritisk na njene armade. -i V Amlrikl so pričeli lov ns petokolonce. Če bodo spoznsni zs krive, bodo tudi težko kazno-vani. Najbrže na bodo kaznovani samo z zaporom, marveč lahko tudi s smrtjo, kar Izdajalci zaalužijo. Nobena vlada ne trpi petokoloncev in izdajalcev. Ne odobraval* nobene diktature. Edina rešitev za ljudstvo je demokracija, kjer se človek svobodno giblje, lahko čitaš vsake vrate časopise in knjige, lahko govoriš, kar hočeš in kadar potuješ v kako drugo mesto ali državo, ne potrebuješ nobenega na ni tudi Nekateri lo v Glas U Kanade BeavordelL B. C.. Kanada^ Želim se zopet malo oglasiti ž tega pustega kraja. Kot sem vt prej enkrat omenil, ni tukaj no. bene slovenske družine, marvj sem sam med tujimi narodi. T» mestece je majhno in tukaj ob-ratuje samo ena majna, v kateri nas dela pamo okrog 40 vseh sku. paj. Delamo podnevi, kar se m* ni bolj dopade kot pa nočno d«. 10, čeprav je v jami noč tudi p* dnevi. • Vedno se razveselim, ko priJ dem z dela in brž letim po Prd sveto. Večkrat sem tako zamalJ njen v list, da sem pozen za ve-čerjo; toda ker sem na komptj nijskem "bortu", moram iti, dar kliče kuhinjski zvon. V< najprej prečitam dopise, ker dopisnikov zanimivo piše o ličnih stvareh. Ne bom jih im*| noval po imenu, ampak reče« le tako naprej! Ne vem, kaj je z našimi K» nadčani in naročniki Prosvdi Že skoro leto dni pazim, če se h kdo oglasil, ali videl sem saa dva dopisa iz Alberte. Dragi n jaki, kkj spite ali kaj je vzrol Sedaj imamo v Kanadi slovemM list, kar vds bo menda še b« trudne napravilo. Ne oporekal listu Edinosti, marveč me ves 11, da ga imamo. Saj sem še saj nekoliko pripomogel in tudi pn jel prvo številko. Ampak Pi sveta radi tega ne sme biti pi zadeta, ker nam prinaša dobri čtiva. Edinost nam bo le za pi boljšek dvakrat na mesec. Ji sem bil naročen na Domovino starega kraja vse do tedaj, <1 kler ni Jugoslavija postala ¿rti krvoloka Hitlerja in polentarj Zraven tega sem bil tudi asi nik Prosvete in upam, da ta ostanem. /Kanadski naročniki, poroči kaj v Prosveti o svojih podp nih organizacijah in drugem. P« sebno pa je želeti, da bi i Kanadi organizirala akcija za moč našim ubogim staršem, bd tom in sestram in za druge srečnike v starem kraju, ki s solznimi očmi prosijo p« Jaz bi rad dal kak peta k, ¿U vem kam poslati. Če ne bo gače, bom moral poslati na Pi sveto. Apeliram na vas, bi in sestre, zbudite se, kajti sed je čas, da jim pomagamo. ■ Vem, da je v Kanadi več dr« tev SNPJ, ali ne vidim not* ga dopisa. Sam sem bolj na den dopisovalec in ima uredi gotovo dosti sitnosti. Msnda bil že take ure -rojen, da bil v šoli bolj zabit. Krivi bila zadnja vojna, ker me je ma nagnala krave pasti nsrtS v šolo. Ali jI ne zamerim res ni mogla drugače kot ■ kom skrajšati šolski pouk. W brata sta služila cesarja na fr" tah od lota 1914 do 191«. stra je pomagala mami ns M ali nas je bilo pet, ki smo pod štirinajstim letom. Jaz sem bil vedno za kg (Dalje na I. strani.) Pred dvajsetimi I* je (Iz Proevete. 10. avgusta Domačo voatL ▼ BafMj umrl 2S-letni Tr. Sv** Podpeči. član SNPJ H Delavsko vesti. John obvestil rudsrle. nsj sc jo ns konec stavke. , Inozemstvo. Fašisti ubij* požiga jo v Itali j > ^ strmoglavili socislisučno W Sovjetska R«eUa. Sadj! Moskvi je obafidOo M — revolucionrfrjev v »m* "J kon t ra revolucionarni I 1 sti M i Datum v oklepaju na primer (August II, 1043). poleg vstoga imena na naslovu pomeni, da vam Jo s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, ds ss vsm Mst no ustavi _ Svoboda tiska med vojno Vsaka vojna je preizkušnja za civilne svobodščlne v Združenih državah. Te svobodščlne so bistvo smeriške demokracije. Dokler živi svoboda tiska, zborovanjs, govora ln stvsrnega kritiziranja Javnih oblasti, toliko časa živi demokrscijs; čim izginejo te svobodščlne, nI več demokracije—diktatura je. Med zadnjo vojno so bile smeriške civilne svobodščlne zelo omejene in demokracija Je komsj še dlhsls. Bilo Je slsbše med prvo svetovno vojno kot Je bilo zs čsss civilne vojne pred osemdesetimi leti. Tekrst Je Ameriks Imele Llncolns, ki je bil odločen nasprotnik potlsČevsnjs svobodščin. vsled čessr Je bil v ostrem in nepre-stanem konfliktu z generali, ki so hoteli Imeti cenzuro, ekseku-clje Itd. Predsednik Wilson je bil teoretično velik Idesllst ln zagovornik svobodščin, ampak v praksi je bil slsb; imel je premehko hrbtenico. Predsednik Roosevelt je veliko bolj energičen ln dosleden— in njemu ter ostslim novodeslcem gre zaslugs, da so danes ameriške civilne svobodščlne krepk^v sedlu kljub temu, ds je densš-njg vojna veliko večja ln hujša kot Je bila zadnja. Težave so ps le. Civilne svobodščlne se zlorabljajo brez ozira na resen položaj, v katerem se nahaja Amerika. Vlada je apelirala na lastnike ln urednike časopisja, naj bodo sami svoji cenzorji in nsj ne objsvljsjo informacij, ki koristijo sovražniku. Ogromns večine listov se drži tegs, toda neka zlobna manjšina se ne zmeni. Okrog dvajset fsšistlčnlh tednikov in mesečnikov še vedno izhsjs ln posredno hujsks proti vladi ln vojni. Vlada je silno potrpežljiva s temi "bakroglavkami." ker ne bi rada dobila madeža, da satira svobodščlne. Ns drugi strani nI soglssjs med odgovornimi možmi. Mnogo je generalov in civilnih višjih uradnikov, ki težko gledsjo običajno svobodo tiska, pa Jo v svojem področju ovirajo, kjer le morejo. TI možje nlmsjo dosti smisls zs demokracijo, čeprav so drugsčc vestni In pošteni; oni danes vidijo le vojno in njihovim kapricam so bi moralo podvreči vse. « Ko ae Je pred dnevi vršila pred vojaškim sodiščem obrsvnsvs proti osmim nemškim špionom ln ssboterjem, ki so jih Hitlerjeve podmornice izkresle ns smertško obrežje, so generali, Id so tvorili to Sodišče, tekoj zaključili, da mora biti ta obravnava absolutno tajna od prve do zadnje ure. Razume se, ds bile so na dnevnem redu te obravnave stvari, ki ne smejo v jsvnost, kajti te stvsri bi koristile nacijskim špionom in ssboterjem, ki so še na prostem v Ameriki—ns drugI strani pa ni nobenega razloga, zakaj ne bi smeli biti časniksrskl poročevalci v nekih presledkih navzoči in zakaj ne bi sodišče od časa do časa poročslo o poteku procesa na način, ki ne more narediti nobene škode. Elmer Davla, ki vodi federalni urad za Informacije o vojni (War Information Office), veruje v demokracijo ln zato je odločno nastopil proti absolutni tajnosti obravnsve. Ko nI pri generalih nič opravil, je šel direktno k Rooseveltu. Predsednik je takoj prlatal na njegovo stališče ln sporočil generalom, naj v mejah vsmosti upoštevsjo svobodo tlsks. Tedaj šele so se generali udall ln dovolili vstop reporter jem. To nsm pričs o težavah, ki jih imajo odgovorni krogi, če hočejo Izvajati demokratične svobodščlne v tako resnih ln kritičnih če sih. kakor ao današnji. Lahko smo veseli, ds nI slsbše ln bodimo potrpežljivi, če ne gre vse glsdko. Preizkušnja delavskih unij Pred nekaj dnevi smo plssll o vprašanju demokracije v delavskih unijah Amerike. Unije, ki še danea diskrlmlnlrajo napram zamorskim delavcem, al dajejo slabo sprlčevslo o demokraciji. Medtem pa ae je zgodilo nekaj—in dogaja ae dalja—kar nanovo spričuje. da bi bilo za pošten in demokratičen unionisem boljo, da nekaterih lokalnih unij sploh nI. To ao unije, ki ee ne smenljo ss častno besedo, katero so dali odgovorni voditelji CIO In AFL, da med vojno ne bo stavk Divje stavke se ponevljaje v majhnem, lokalnem obsegu neprestan« ln zadržujejo produkcijo dragocenega bojnega materiala. Pri teh divjih stavkah gre največkrat aa jurisdtkcijski spor ali pa sa nekaj centov poviška. Nihče med nami nI proti poviškom, toda sekaj vročekrvni lokalni voditelji n« »ščejo po viškov, na način, ki ne bo motil produkcije in detel ara-mota onim delavskim voditeljem, ki so dali častno bsasdo. de med vojno ne bo stavk? škandalozen čin se je tudi dogodil v uniji sobosllkarjev In pte-fckarjev v Chkagu Dva lokalna voditelje sta poravnala neka račune med seboj s revolverjem, eden J« obležal mrtev In na drugI strani jo bila ubita voditetyeva žena Prav po gengatersko In ban* ditako* Dva dni kasneje je bila seja prizadete unije. Kaj Je bil sklep na tej aejl? Ali je unija obsodila barbarsko početje svojih voditeljev? Kaj te! Neki odbornik )e predložil resolucijo, ki isre-še aožalje vuditelju na Izgubi njegove >en«—that's all Našel se )« en som član. ki J« Imel toliko hrbtenic«, da j« predlagal, naj unija razpravlja o streljanju med voditelji Takoj je bil savrnj«n. naj bo tiho, ker Je—« dnevnega reda Seja j« bite zaključena. | Ea unij<» katera ima genfsterje ra vaditelje In pri kateri nima noben član beoedr rasen voditeljev hi bilo bolje, da ne eksistlra. Vsa) bi ne delala sramota demokraciji in poštenim delavcem čim prvj Centraln< vodstvo izključi takšne unij« is svoje orgsntsactje, Uflf bolje tudi ga centralno vodstvo O obisku v Clevelandu te drugo' Verona. Pa*—Ker aem čitate-Ijka Proevete, odkar izhaja kot dnevnik, sem se tudi jaz namenila, da nekoliko napišem za list, kako se imamo v naši oko-lloi. Z delom se lahko pohvšli tisti, ki ga ima. Po tovarnah delajo noč In dan, toda v bližnjem premogorovu Harmarville Mine pa delajo ssmo po štiri dni ns teden in še takrat se premogarji pritožujejo, da ne dobe dosti vozičkov za premog. Veselo presenečenje sem preživete 7. julija, ko je prišel naš starejši sin od vojakov na dopust za deset dni. Zares veselo svidenje po osmih mesecih odsotnosti od doms. Na U. julija se ps dogovorimo, da gremo na obisk v Cleveland. Rečeno, storjeno. Ob šestih popoldne se naložimo v avto moja hči, zet, naš sin, ki je bil ns dopustu in moja malenkost. Zet je šofirsl ln srečno prifursmo v Cleveland ob 10:30 zvečer. Zopet veselo svidenje pri mojem bratu Johnu Novaku na E. 72 st. Komaj se posedemo, Že je bila miza obložena z vsemi dobrotami, za kar se moram zahvaliti moji svakinji Angeli. Po dolgi vožnji nam je okrepčilo vsem dobro teknilo. Potem smo kramljali ln se pogovarjali do zgodnjega jutra. Drugi dan, v nedeljo zjutraj, 12. julija, pa se po zsjtrku zopet nsložlmo v avto, z nami moj brat in se podamo v Colltnwood. Tam smo obiskali stsrše moje svakinje Angele mr. in mrs. 2i-bert In mrs. Pirnst, sestro bratove žene. Ker pa živijo skupaj, je bil obisk toliko težji. Mr. 2i-bert je bil močno pobit v tovarni pred poldrugim letom in šej sedsj ni popolnoma okreval. Potem smo šli obiskat še brata mojega moža Tonyja Kima in njegovo družino. Tudi oni imajo ¡mlajšega sina pri vojakih, kamor je Šel kot proetovoljec. Ker čas vse prehitro teče, se je bilo trebs posloviti, ds gremo nazaj k mojemu bratu, kjer nas je že Čskalo okusno kosilo. Ko se spet ne loži mo vseh dobrot, pridejo mladi fantje ln ml odpeljejo Sina na piknik. Dogovorili so se bili nsmreč prejšnji večer, da fre z njimi. Bila sem Že parkrat prej na obisku v Clevelsndu, toda nisem imele prilike, c|s bi si ogledsls Slovenski nerodni dom. Sedsj pa ml pravi brat, da bi šli v Dom ln bila sem tskoj pripravljena. V domu se srečsmo z Johnom Tsvčarjem, tajnikom Ko so seznsnlmo ln ko moj brst omeni, ds bi si jaz rada ogledala Dom, je bil mr. Tavčar takoj na uahigo ter naju je vodil iz dvorane v dvorano. Meni se je vse zelo dopsdlo. najbolj pa novi za* štor v glavni dvorani. Mr. Tav čar nama je povedal Imena slik na sastorju, toda al jih nisem zapomnila vseh. Najbolj se ml Je dopadla žanjlca a snopom pšenice v naročju. Misli so me ponesle v stari kraj, kjer amo pred leti žanjiee večkrat tele pri luninem svitu ln prepevale slovenske pesmi. Zdaj se pe tam Šoplrlts lsčnt polen ta r in nikdar siti Nemec, ki zatirata naš slovenski jezik in narod. Oprostite, ker sem tako daleč zašla iz Clevelanda, ali ne morem pomsfSH Človeku srce krvavi, ko se spomni, kaj je bilo nekoč in kaj je v starem kraju danes. Naj na tem mestu izrečem zahvala mr. Tavčarju, ker si je vzel toliko drsgocenegs časa in nama je vse razkazal. Meni bi vzelo ves dan, da bi si vse natančneje ogledala, ker me v resnici vse zanima; posebno pa v Slovenskem muzeju bi se zamudila pol dneva, da bi si bolj natančno ogledala vse zanimivosti, ki so tam. ? Z bratom jo mahneva proti domu. Doma se nekaj časa pogovarjamo, potem pa zopet na vožnjo po Clevelandu, da sc malo razgledamo, Najbolj prijetna vožnja je ob jezeru Erie, kjer pihlja hladna sapa, obenem pa vidiš vrvenje ljudstva in nebroj čolnov, malih ln velikih, v katerih plovejo po vodi in si kratkočasijo nedeljski popoldan. Ljudje se zabsvsjo na vse načine. Po veselju pride žalost, po svidenju ločitev. Tako je bilo tudi z nami. Morali smo se zopet posloviti od Clevelanda ln prijaznih ljudi. Na tem rnestu se moram zahvaliti v prvi vrsti mojemu bratu Johnu Novaku in njegovi ženi Angeli za vso postrežbo in prenočišče. Hvala za vse Tonyju Kirnu in družini, prav tako Pirnatovim in Žibertovim. V slučaju, če kdo pride k nam na obisk, vsin bom z postregla kolikor bo y —#-------- Čas vse prehitro mine in tsko se je moral vrniti k vojakom tudi naš sin. Poslovil se je 17. ju-lljs in se vrnil v Čsmp Davis, North Carolina, od kjer smo do-bill pismo pred ptf dnevi, da je povišan v korponala. Naš mlajši sin Je bil do sedaj v Camp Bo-vle, Texas, ravno, ko to pišem smo pa prejeli pismo iz Louisiana, kamor je šel na manevre za dva medeca. Močno pogrešam dopise Therese Dušakove in Toneta Zidanška, ki sta večkrat napissla kaj veselega. Škoda obeh. Mary Kim. 216. "Psnaaje" ognja Elteabeth. H. J.—V starem kraju so navadno duhovniki prišli ogenj "panat", kadar je kje gorelo. Nekega dne je blizu naa v nevihti treščilo v grajščinski kozolec barona Apfalterja. Ta ogenj je bil zelo velik, ker je bil dolgi kozolec poln detelje in prav tako tudi, vozov, ki so stali pod njim. Pod tistim kozolcem je stalo tudi veliko delavcev. K sreči ps jim uksžc grajski oskrbnik Peter Rauh, naj gredo pod drugo streho, ker je bilo tam preveč strojev in orodjs. Ko so stekli pod drugo streho, Je švignile strele v tisti veliki kozolec, ki Je bil mahoma v ognju. Pogorel je do tal ln vsi vozovi, ki so bili naloženi s suho deteljo. Dolgo Č«sa je vzelo, predno je prišel požarna bramba iz Gradca in Semiča. Z njimi sta prišla tudi dva kaplana, ki sta se takoj , TKK. 10. AVGUSTA cev v mejah močne Jugoslavije. To je eden od vojnih ciljev zaveznikov. , lacionalistični ukrajinski ca- is "Dumka", ki izhaja v Hr-ski objavlja članek, v kate-i poudarja simpatije ukrajin- j nacionalistov z vstaškim gi-Ln. Te simpatije so obstoja-redno, z ustanovitvijo "Neod-se" hrvatske države pa so pri-»ljske vezi postale še tesnejše, iaz tega je dejstvo, da se u-iinski dobrovoljci bore s ra-ob rami s Hrvati proti komu-ticnim bandam. General Kstšek. vrhovni poveljnik kitajskih armad. In njegova lena med svojimi gosli v Čungklngu. Office of War Information, Washington, D. C. Domača fronta se začenja v ' naši soseščini. Da se ta fronta brani, da se čuva življenje in lastnina na tej fronti, je treba ogromne armade, ki potrebuje ' vedno več prostovoljcev, da se opravi to ogromno in nujno potrebno delo — armade, ki mora biti mobilizirana, čim se nevarnost pojavi. Ako bombniki napadejo ame-j riška mesta, se to bržkone zgodi z vžigalnimi bombami. Redna I mestna gasilska služba ne bi zadostovala, da naenkrat zaduši stotine ognjev, ki bi Be prav kmalu razmahnili v plamteča pekla, ako se takoj ne ugasnejo. V to svrho je treba po štiri pomožne ognjegasce na vsakih 1000 prebivalcev, da gasijo požare, ki bi jih sovražni bombniki zapustili za seboj. Ti moŽjS, izvežbani pod nadzorstvom rednih ognjegascev v dotičnem mestu, so pripravljeni iti na delo v onem trenotku, čim so gospodinja na svarilo siren zatemniie I svojs stanovanja. Z njimi na delu so požarni čuvaji, ki so potrpežljivo na straži na strehah, ob vhodih v poslopja in na drugih primernih mestih, da pazijo, kam padajo bombe in da prihitijo tja, predno nastane prevelika škoda. , Pomožne policijske straže — po štiri može na vsakih 1000 civilnih prebivalcev — so na delu v teku zračnega napada, da u-veljavljo potrebne predpise o razsvetljavi, da čuvajo pomole, mostove in tovarne proti sabotaži in da preprečijo oropanje *k| T»mes o odporu Slovencev r 1 ki Times izraža v e-< lan kov priznanje narodu. Navaja, ^ 11 ko Število Sloven-1 < mm nemškim in I-J«Trnom. Toda vsi , f>«»dušno pokazali, " mčije in Italije ne ' 1 njihovi zemlji. x masah ženejo na jih zapirajo v " 'taborišča. Na tl-J° i/gnanih Iz »> " mlje očetov, kako je odpor v •M>lJ(,ne zelo močan. I "sno situacijo v 1 Times, ds je ta ( "u F.vropepresUl! skušnjo. Ns1 . ' il!. da mora zmaga. -ru/,iev vaah Slovan- Primorskem, popolnoma izginila slovenščins. In ts i/rod si ups javno izdali uk proglaat Toda zapomni naj si, da »lovenaki narod te ara-mote ne bo mimo prenesel. Po* nesreč i i se Je prvi napad, pa se drugi ne bo. Izdajalec mora prejeti svoje plačilo, zato bodo le poakrbeli naši sevalni bratje! — (Po Slovenskem liatu, Buenos Air*, Argentina, Južna Amerika.) STAM f-S PONDELJEK, 10, AVP.tt«^ težko »poditi. Na vzhodni dežele verujejo, da izhaja Jj ni aij iz duš pred časom ro2 otrok. Držijo se za roko i¿2 šejo z največjo naglico jZ Igro spremljajo z rezko žvZ očim glasom. s V pekel Eskimi ne veruj«. Bolnike, ki so v zadnjih ul ljajih, dvignejo iz postelje rut in jih preoblečejo za pogreJ tem jim pomagajo v podzeS sicer bi šli v nebesa. Na grobe otrok položijo pasi glavo. Večina Eskimov veru da ima žival dušo: pasja duši pokazala otrokovi duši, ki neumna in si ne zna pomagt pot v onostransko življenje (Dalje prihodnjič.) PRODA SE LOTA j na 15th Street in Linden Ave., U Salie, IU., tlakovana cesta sp, ^ Proda se za nizko eeno. Vpraia * ae: Carolino Novak, 227 Ncvall a Depue. I1L PBOSVETA &Two More Ships to Win 'Battle oí Adantic'J] *" _ ^ ______M ..'.t^^ -«MMPir» • ■ •• flS ' Preložil IVAN ALBREHT zmedi je iskal pomoči in je pritisnil slednjič na zvonec njenega stanovenje. Zgoraj se je pojavila luč; zeklical je gor, nej kdo pride. Vrata so se odprls. Ko se je okrenil, je štele Leonije za njim in je tiščala robec na obraz. Kakor hitro se je pripravil, da bi spregovoril, je odločno odmajala z glavo. Obrnjena v stran je stopila v temno vežo. Bilo ni nikogar. Napoeled je vprašal on: "Ali naj vas povedem gori?" .Vzela je robec izpred ust in je stopils korsk proti njemu. Strastno: "Ali ni dovolj?" In potiskala vrata proti njegovemu ramenu, dokler ni bil zunaj. i IV. Hitele je gor z besnim naklepom, da takoj pospravi svoje reči. Zdaj se je zdanilo, ona pa Je še sedele in v obupu ni vedele ne kod, ne kam. Skriti se pred njim? Kam? Videla je svet ležati v temi — niti ene same razločne poti ni bilo. Če ostsne? Potlej Jo strpinči do brezumje. Čutile se je stisnjeno ne ozek prostor — in vsaka kretnje vede v zlo. Ne večer se je izvile lz otrplosti svoje groze in Je hipoma opazile potrebo po razgovoru, de bi imela takole pred seboj ne stolu človeks, ki bi mu malo na-značile hometijo svojih doživljsjev in ki bi ji pojasnil to. Če bi bile zmeda bolj razumljiva, bi bila morda manj strašna. Kapelnik! 2e Cele mesece gs Je izgubile iz misli. Domislils se je, v čudoviti časovni razde**, njegovega klečanja in tega, dš je takrat napravil vtis, kot da Je poreben za vse mogoč*. Poslala je ponj ln uro kesneje Je res prišel. Zevoljo meščevenja Jo Je pustil malce čakati. Tudi običajni ogorek smodke je obdržal v ustih. ' "KsJ pa Je ln kaj počnemo?" - Miren vsekakor ni bil in trabe je bilo dolgo čsss, predno je sedel. Neto je pripomnil. "Dobro peč ne isgledeš. Alt ti Je kej? Imele mogoče polom?" "S kom neki?" "No — s — s Rotheusom?" ^ "Med nama nI tako, da bi moglo do poloma i nimava razmerje." •Teko, teko," je napravil kapelnik, ne da bi količkaj naglaail, da ne verjame. "Saj ga pač aM doati marala?"' Leonije Je pripravljele mizo za čej, pe Je ob-stala. V ponosni odločnosti: "Jutri bi me lahko imel." Nekem bled Je atlsnil kapelnik predse: "No, dobro srečo!" V zadregi Je iijevil: „ "Ali pride morda ne čaj?" Iznenada je bila videti Leonije kot de je njen občutek spretnosti brez zeveeti presenečen. "Ne! Kej ti ne pade v glavo!" Kapelnik jo Je motril. "Jutri te lehko ... In denes niti ne sme piti čaja? Ti si ml všeč." Vzdlhnils Je. Ras — kskor hitro Je hotele komedijentke vreči vse iz rede, ji je pedle "boljše" dekle v naročje! "Vidiš," je rekla — "ker sem taks, je tudi Srizelo. Ali preja eem se vender držala bolje, le on me je tako razdejal. V ljubezni je on neke vrste monstrum." * "Beži, beži." In kapelnik je bil poln sovražnega pričakovanja. Leonije je začele, isprva v izbrano prikritih besedah — potlej pa Je Izbruhnilo vse ns dsn z obupno razločnostJo. "Kako se ti zdi?" je venomer vpreševels vmes —> ln na koncu: Kako se ti zdi?" (Dalja prihodnjič.) IGRALKA (Nadaljevanje.) Ali pojmite, kaj se to pravi zeme? Docela rs- , zumem sem šele izza nekaj dni: čemu? Ko ste bili vi proč, sem tudi jez potoval; namen tegs je bil, Izrabiti naše rano znanje že nek bližnji polom napram neki tretji hiši, ki še ni ničesar vedela o tem. Ko sem se vrnil, sem se zaprl, do danes. Nemogoče mi Je bilo, de bi pogledal človeka, da bi jedel — de bi se dotikal samega sebe! Mislim, ds sem dosegel to stopnjo živ-ljenske nezmožnosti šele v obČevenju z vami." "Škode." Polglasno je Izdele svojo bridkost: "Nsmen to ni bil." Bil je popolnome sam pri sebi in je preslišel. "Vprašujem se le, kej naj bo iz mene, če me hočejo enkrat uporabiti zs kupčijo, s kstero naj bi bil ves dener, ki smo gs izgubili pred dvemi leti, naenkrat spet pridobljen." Leonije je precej razumela. "Poročiti se morate!" Je rekle sunkoma. "Se ne. Le vneprej se vprašujem — ker bi bilo to konec vsege." Iznenada je postala Leonije nataknjene. "VI ste tak slabič, da se prilagodite vsemu. Zdej M zadržujete — iz slabosti In kadar vam enkrat naprtijo ženo, se predaste, iz slsbosti, urneje nego kdorkoli" Osupnil je. "Menite? . . . Mogoče . . . Edine nsds mojs je to, de me tako bogata ženska ne bo marale, ker sem grd. Ni res," je vprašal ponižno in ob-visel s pogledom ne njeaih očeh — "pregrd sem, de bi mogel biti ljubljen?" Presunilo jo je. To jo vprašuje on! Po veem, ker Imete ze seboj, ni niti gotov, da gs ljubi — prav tako malo, kot tudi ona ni prepričana, de trpi on ž njo vred. Kekšno skupnost nej bi še Človek upel pri dveh bitjih, če obe — obe po vsem tem ničesar ne veste drugo o drugem. In po kakšni nebeško daljni samoti vodijo najini ukleti koraki? .. . Sklonila je obraz in je počela, ker je mogle, de ne bi jokala, PrihodnJikrat je bil tek kot običejno. April je minil, gledališče se je bližalo zaključku in Leonije je govorile o odhodu. Te večer sts bils še pozno v večji družbi — Rothsus veder, Leonije prerezdrsženo živehne. Spremil jo .je v vosu do dome, e komaj ste bila seme, ste onemele. Vosila ste se po slsbo razsvetljenih cestah. Leonije je Imele občutek, kakor da jo pogleduje on v temi; bile Je v taki napetosti, de bi kliknile. Čutila Je, de prihsjs trenotek, ko ne bo mogle več vzdržati in bo dala vstsviti vos. Tadej je izpregovoril on: vNl res, vi niste ze ljubesen?" Tjs v en dan. Kako Je sprsvlls Is sebe, nI vedels: "Saj vi tudi ne?" Borila ss je. To minuto obželuje. Neslednjo, komaj da bi priznale, bi se pota j 11 ln bi jo prepustil lastni sramoti. "BsJ sem vender veše sestra? je vprešels. Minulo je nekej čess, potlej on, polegome: "Ali pe mogoče veste tisto o egiptovskem kralju? Zelo samoten lndividij. Nikdar se ni dotikal teles tujk ln le s eno se Je mogel oženiti: s sestro svojo." Vos je krenil v razsvetljeno ulico; cilj Je bil blizu. Leonije ni odgovorile nlčeeer. Spustil Je že okno in je segel po kljuki. "Res Je," je dejala; "ml nismo Fersonje —" ln je odprle vrata. Ko Je plačel ln ae ozrl po njej, je ležele s obrazom na blazini ln je podrhtevala. "Moj Bog, kaj Je..." Ko seje je dotaknil, ss je divje stresle — ln njen krčeviti jok nI prejenjel. V WAR BONDS * + lbiantiai ln eu equipment at m-ery Soldier, Sailor, Maria« or rim la e tet aid-kit ooastotins of b«* ag*