147. številka
Trst, v petek dne 3. julija 1903
Tečaj XXVIII
Edino
glasilo političnega Bruštva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranbo-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna ; ulica Cariutia štev. 12
Naš jezik v c. kr. vojni
mornarici.
Tudi v c. in kr. vojni mornarici fvelja splcšai avstr j-ki zistem nepoštovanja do našega ježka. Avstrijska v<jaa tnc rnar ca ni vei'ka, ali je vendar sloveča in u ž v a n&jvtči ugled v vsem s.etu. A komu »e :m* zahva-
P., thkem ne treba dalje govoriti o vrednosti izpitov za faktično službovanje.
Dobro je, da je v prihodnje delegacije izvoljen tuli gospod poslanee Bian-kijii.
Od njega se smemo nadejeti, da bo znal ep » hrvatski spregovoriti na adreso povelj n>šrva c. in kr. vojne mornarice in da pove
na
liti na takem dobrem imtnu, na ugledu, ki	brez vsacega oz ra na def no ali levo, ga uživa? Oaa siuje, ker se more ponašati z	zgoraj ali zdolai, da ee prav lepo zahvalju mornarskim materijalom, s kak jršajim se morda	jeino na zatrjevanj h da se kadetje učena ne more ponašati nobena druga mornarica jezika, k*>r zahtevamo decidirano in ob na s v t tu. Jn ti pomorščaki se rekrutirajo za	vezno lrjavo, da ne bo nikdo p o v i -vojno mornarico il slovanskiti ob-	jaD v jetnika, ako ni k v a 1 i -movskih p krajin. Narod hrvatski, firan v jezikovnem pogledu! je, ki daja mornarici tiBte ne- Xo zahtevamo v imenu tiste v redne s ti, d o s e ž n e pomorščake, s kate -	ki jo ima hrvatski element za vojno mornari mi je ii vojevala ■ 1 a v n o s i -	ri<JO> v imerm ti8tih aijajmh zmag, ki so j h j a j n o zmago pod Visom in kijej	jZt0jfeVali hrvatski juuaki v zgodovinsko-tudi danes še dajejo sjaj pred	ajavnih bitkah, v imenu tiste krvi, ki so jo svetom.	prelili hrvatski junaki v službi te mornarice, Ali tudi g( spodje, k: zapovedujejo tej vojni	tiste krvi, z katere je e. in k. vojni morna-rnarici, ee Krčevito drže g asovitega stali-	rici vsklila nje slava pred svetom. V dele-
ača, od katerega neče in noče odnehati splošni zisem, ki pač rad prejemlje žrtve od Slovanov, ali ne da bi se radi tega čutil dolžnega, da bi Slovanom tudi kaj dajal. — Hrvatski element je, ki sestavlja moč avstrijske vojne mornar;ce, a uprava te poslednje n ti ne misli na to, da bi spoštovala jezik tega elementa, ki je zanjo živlienski element, bre« katerega ne bi mogla živet-, kakor človek ne more živeti brez zraka.
Koliko se je že rekriminiralo radi tega v pa.h mentu in v delegacijah ! Vse zastonj. Nekoliko ženiralo je pač gospode, ki zapove-du ej<> vojni mornarici ; in zato je bilo tu pa tam lepih zatr evanj in obljub, ki pa so imele to m*lo hibo na sebi, da se — niao spolnjevale.
Te dni so se na »Custozzi« vršili izpiti onih kadetov, ki imajo biti povišani v častnike. Mej drugimi predmeti so izpraševali tudi is hrvatskega jezika. Na teh izpitih pa se je pokazalo, da se gospodje kadetje — ako abstrahiramo od hrvatskih, slovenskih in drugih slovanskih kadetov, ki že po naravi znajo več ali manje tega jezika — niso prav n č priučili, da bi se kvalificirali v iez kovnem pogleda za svojo s!užbo kakor častniki <». in kr. — lahko rečemo to — slovanske vojne mornarice!
A kje so se šolali ti kadetje ? Nn akademij; na Reki. Na tisti akademiji, kjer baje — tako se je vsaj že večkrat zatrjevalo v delegacijah — poučnjejo hrvatski jezik. Fakt pa, da kadetje, ki so ss šolali na rečeni akademiji, ne znajo hivatski, nam go-von z vso jasnostjo, da imamo tu le lupino učenja brez jedri znanja! Tako je
▼	vseh strokah javne uprave. Ako bi nam bila dana možnost, da bi u pogledali v kvalifikacijske ttbele raznih gospodov uradnkov, videli bi, kako so v teh tabeiah kvalificirani tudi v jezikovnem pogledu ! A kf liko jih je med vsemi temi, ki bi v resnici ne znali napisni niti ene vrstice v našem jeziku ! A je tudi tak h, ki glasom svoj^ kvalifikacijske tabel znajo na* jezik, ki pa v resnici niti ustmeno ne zoajo občevati z narodom v našem jeziku!! Vsa ti^ta spričevala, da se je ta aH oni uč.l naiega jezika, so za danei le papir z vrednostjo makulature ; kar kdo
▼	resnieizna, to ima vrednost za nas!
Tudi v c. in kr. vojni mornarici velja pravilo, d* se kadeti uče hrvaščine. Ali dokler ne bomo videli, da častniki znajo hrvatski, detlej ne moremo odklanjati od sebe misli, da se v delegacijah na nsse rekrimi
gacijah, pred forumom Evrope, moramo govoriti na ves glas, da Slovani v Avstriji hočemo napraviti zaključek dosedanji dobi, kosma le dajali državi in nič prejemali od nje! Kri naroda je toliko vredna, da sme narod zahtevati zanjo svoje pravo in spoštovanje!
In slednjič zahtevamo to v imenu morja, ki obliva obali juga monarhije, in to morje je nsše, je slovansko !
Dogodki na hrvatskem.
Za Hrvatsko!
Na slavnosti v Dekanih minole nedelje dne 28. m. m. je imel slavnostni govor gospod deaan in deželni poslanec Josip K m pare. Naš dop stik nam piše :
Tu mi je namen, da na kratko očrtam misli, katere je razvijal č. g. Kompare v svojem krasnem govoru, v kolikor so mi ostale v spom nil. Utegne se zgoditi o tem, da ne bcm povdarjal kakega važnega momenta, radi čtsar prosim udeležnike, naj mi blagohotno oproste. Izvoljo naj uvažavati, da nimam ni-kakih beležk, a v spominu si človek ne more obdržati vsega...
Misli, katera je razvijal č. g. Kompare, bile so v glavnem sledeče:
Kakor se ob poletnih dnevih zbirajo na nebu grozeči oblaki, ki prete, da se vsujeta iz njih nevihta in toča, tako se taki oblaki tu pa tam zbirajo na politiškem obzorju. Ali ko je izgromelo iz oblakov, zabliskalo se, se tema zopet izgublja in zopet se kažeta jušno nebo in svetlo solnce. Taki temni oblaki se zbirajo danes nad bratskim narodom hrvatskim ter mu groze z nevihto, ki naj bi uničila ta narod. A mi in Hrvatje smo si po krvi bratje. Izišli smo oJ ene in iste matere. Tujinstvo nas je razdvojilo. Toda v teh težkih dnevih, ki so prišii nad bratski narod hrvatski, mi ne ememo pozabiti svojih bratov. Kri ni voda. Tudi nad nas uteg* nejo še priti hudi dnevi, hujši nego so danes oni na Hrvatskem; in tedaj bomo smeli tudi mi računati z vso gotovostjo na pomoč svojih bratov... Težki iso dnevi, ki jih je prestajati narodu hrvatskemu v teh časih, a slednjič je gotovo, da se raz-j rs3 tudi ti črni oblaki in da izide slednjič iz te borba narod hrvat-ki kakor zmagovalec. Kadar koli je šlo za narodne pravice in narodno svobodo, bil je med jugoslovanskimi narodi vsikdar prvi narod hrvatski, ki se je
je le meče pesek v oči. Da je temu res dvigal za brambo narodne ča9ti. Tako pred« tako, priča govorica, ki jo beleži »Naša njači narod hrvatski tudi sedaj in zaključek Sioge«, da obstoji namreč »befehU, da se tej borbi bo ta, da nas prešine vseh vsakemu kadetu mora priznati vsaj nota »ge- zavest, da smo Bamo ena velika nugend« iz hrvatskega jezika.	družina, vsi od Carigrada do
Celovca, od Črnega do Adrijan-skega morja. (Tu je priredilo občinstvo č. g.u Komparetu burno ovaciio. Ne, to ni bila več ovacija, to je bilo navdušenje, ka-koršnjega ni možno opisati. Govornik se je umaknil za zastor in trajalo je nekoliko minut, da se je poleglo navdušenje).
V "daljnem govoru je č. g. poslanec omenjal slavno zgodovino nareda hrvatskega od kralja Zvo limira pa do Petra Svmči'č a. Potem, ko ja padel zadnji kralj hrvatske krvi, Peter SvaSič, vladali so nad Hrvati po vrsti madjartiki, italijanski in nemški vladarji. Hrvatski narod je zbog nesloge postal suženj ptujcev. Slično je bilo z nami Slovenci.
Od tedaj je zgodovina obeh narodov tužaa. A nekaj je v zgodovini Hrvatov iD Slovencev, s čimer se ne more ponašati ni en dragi narod na svetu. Tristo let sc branili Hrvatje in Slovenci Evropo pred napadi tuišiih čet. Samo za orožje so izdali naši predniki 100 milijonov takratne vrednosti. To bi danes predstavljalo več milijard.
Govornik je omenjal b tko pri Sisku. N i je Reke na Balkanu, kjer ne bi se bila pretakala kri naših prednikov v potokih (Klic : Zato pa dobivamo danes lepo plačilo !) Kjer je bilo treba varovati državne meje, bili so vedno poleg Hrvatje. Lombard-ske planjave krijejo kosti neštevilo hrvatskih junakov. Leta 1880 je bilo na Hrvatskem 66.000 vdov, katerih možje so padli na raznih bojiščih od leta 184* dalje. Tu je omenjal gospod Kompare bana Jelačiča. (Klici : Slava Je ačiču !)
Z nagodbo po vojni leta 1866. so Ma-djari prevarili Hrvate. Ko je bil govornik leta 1880. v Slavoniji, niso poznali tam po lente. Koruzo so rabili za pitanje živine. Danes se mora od tam ljudstvo trumoma izseljevati v Ameriko. 250 000 Hrvatov je v Ameriki. In zakaj vse to ? Pred dvajsetimi leti je prišel na Hrvatsko kakor ban, to ee pravi : kakor kraljev Damestnik, neki človek, ki je bil tedaj zadoižen do grla pii budimpeštanskih Ž dih, ki pa je danes milijonar, človek, ki ima na čelu pečat prostega sleparja ! In ta človek je deželo, v kateri je prej cvetelo blagostanje, dovel do tega, da danes tam ljudstvo lakote umira! Ta človek je ban hr vatski, grof Khuen Hedervarj. (Čim je govornik izustil to ime, nastal je neopisen vriše. »Doli s Khuenom !c »Smrt trinogu!« »Na vešttla žnjim !« itd.)
Na to je govornik opisoval razmerje med Hrvatsko in Ogrsko in postopanje Khueno-vih biričev, o čemer so zborovalci govorniku neprenehoma sezali v besedo z jako umestnimi mej klici. Videlo se je, s kakim zanimanjem zasleduje narod na Koperšč.ni dogodke na Hrvatskem, ter da je kaj dobro poučen o istih.
Samo mal del dohodkov Hrvatske se porab ja za Hrvatsko, drugo gre za Ogrsko. (Klic : Pri na3 je še slabše ! Mi ne dobimo niti toliko!) Ban je zatrl vsako svobodo. Noben turški paša ne bi se upal tako postopati, kakor postopa Khuen. (Klio : Nad turškimi paši čuva evropski koncert, nad banom ni nikogar.) Omenjal je slučaj dra. PotoČDjaka. Zapori so prenapolnjeni. Ljudi Btreljajo in obešajo. Zaprli so uiovo, mater petih otrok in to le za to, ker je nekega od orožnikov ranjenega kmeta obvezala, ter šla po ljudi, da ga ponesejo z vrta v hišo. Ta žena, udova, mati petih otrok, je še danes v zaporu! In B.ig zna koliko Časa bo še. — (Vskliki ogorčenja I)
Za vsako svobodo treba preliti kri. Upamo, da tudi kri hrvatskih mučenikev ne bo zastonj prelita, ampak, da nad grobom žrtev zesije hrvatskemu narodu solnce svobode, da bo kri mučenikom preiita za lepše dni naroda !
Mi ne moremo z orožjem v roki iti na
pom č naš;m bratom, ali danesusmo se zbrali tu, da položimo na altar bratske ljubavi vsaki svoj oboi, ter da izrazimo bratskemu narodu hrvatskemu svoje občudovanje in svoje simpatije na njegovi gigantski borbi! Zaključujem torej in prosim, da vzkliknete z menoj : Živeli Hrvatje ! (Neopisao dolgotrajno in burno pritrjevanje.)
* *
Varaždinska županija je še vedno v pravi ustaji. Vojaštvo mora napenjati vse sile, da zadržuje uporne kmete. Posebno v ludbreškem okraju noče prebivalstvo ničesar vedeti o nagli sodbi in kar javno o belem dnevu trže dotične lepake. V tem okraju so skoraj vse vasi zasedene po vojaštvu in dan na dan se ponavljajo spopadi med kmeti in oboroženo silo.
Sedaj dohajajo natančnejša poročila o znanih velikih izgredih v Kutnovcih prt Lud-bregu. Po groznem spopadu med kmeti in vojaštvom, v katerem spopadu je bilo 6 kmetov ubitih in 40 njih ranjenih, je mnogo kmetov pobegnilo iz vasi in se še le po noči povrnilo na svoja stanovanja. Naslednjega dno zjutraj dobil je tamošnji občinski tajnik nalog, naj aretira načelnike upornikov. V ta namen poslužil se je zvijače in je z nekaterimi svojimi pristaši začel na vse grlo kričati : »Živela Hrvatska ! Doli s tirani !« — Kmetje ao mislili, da je občinski tajnik njih pristaš in takoj se jih je okoli njega zbralo kakiii 200, oboroženih s vsakovrstnimi predmeti in bo mu sledili proti bližnjemu selu v uverjenju, da gredo osvobodit zaprte kmete. Ko je vsa ta »kmetska vojska« dospela iz vasi, naletela je blizu tamošnjega pokopališča na eno stotnijo peacev in ker so se kmeti nasproti vojakom videli v večini, so iste napadli. Vojaki so najprej parkrat ustrelili v zrak, a ker to ni pomagalo, šli so z bajone-tami proti kmetom in mnogo njih ranili. — Medtem je prihitel vojakom na pomoč en eskadron konjenikov in prijel kmete od nasprotne Btrani.
Kmetje ae niso mogli več ustavljati taki sili in so začeli bežati. 80 kmetov, med njimi mnogo ranjenih, bilo je aretiranih in provi-zoriČno zaprtih v kleti gradu grofa Battbya-nvja, odkjer se odvedejo v Varaždin.
Drugi krvav dogodek se je dogodil blizu Rakovčine.
Kakih 500 kmetov ee je namreč podalo iz Rakovčine v Ludbreg na pomoč tamošnjim upornikom. Na cesti pa so naleteli na pešce in konjenike.
Vojaški poveljnik je kmetom zavkazal, naj se povrnejo domov, ali isti se niso hoteli pokoriti, vsled tega je došlo do spopada med kmeti in vojaki. Kmetje bo na to pobegnili preko polja, a vojaki bo udrli za njimi in jih od 500 aretirali 152- med katerimi je bilo tudi več njih ranjenih in 18 celo tako težko, da so jih morali prenesti v bolnišnico. Med težko ranjenimi je bila tudi neka ženska, mati štir.h otrok. V obeh spopadih, toliko blizu Kumovcev, kolikor blizu Rakovčine, je bilo tudi več orožnikov in vojakov ranjenih.
V7si aretiranci pridejo baje pred naglo-sodno sodišče. — V varaždinskih bolnišnicah je kakih 500 ranjenih kmetov iz ludbreškega okraja.
V varaždinsko županijo dohajajo vedno nove vojaške čete. Zatrjuje se, da veliki župan varaždinski, grof Rubido Zichv, kateri je tako odločno zahteval uvedenje nagle sodbe, zahteva sedaj, naj se nagla Bodba zopet odpravi. Gospodu grofu postaja sedaj menila vroče.
*
*
Novi ban. Kako sodi opozicija o novem banu, nam ni znano, ker sinoćnji zagrebški opozicijonalni listi niso še bili obveščeni o imenovanju grofa Pejačevića hrvatskim banom, kar je pač značilno za razmere na Hrvatskem, ako ee pomisli, da je tukaj-
gajim listo a doil ~> uradno poročile o imenovanju novega Laaa že predvčerajšnjim zvečer.
Razni nehrvatski I sti pa poročajo, da je imenovanje grofa PejaČevioa hrvatskim banom napravi.) na opoz>ijo dober utis. Čeravno je Pejačevie zvest pristaš profa Khuena, vendar da se od njega pričakuje, da bo kakor Hrvat imel već srca do naroda, nego ga je imel Khuen.
Pejaeevk-' da hoče odpraviti sistem naglih sodeb in vojaških okupacij.
Trdi se, da novi ban razpusti sedanji Siibor in razpiše nove volitve. Vsi trije se dtnji aekcijaki načelniki da se odpravijo.
alnega odbora. Sploh odklanjajo z veo odločnostjo vsako misel na kakor-
Politični pregled.
V Trstu. 3. julija 1903.
O položaju. D^nts čitamo v praški »Politike, da goppod Koerber postaja jako nervozen. To pa zato, ker se je motil v svojih računih, glede tega, kar bo sledilo njegovi demisij'. Računal da je namreč, da mu kn na taitoj rdgovori, da se njegova demisija ne vsprejme. On da ceni tako visoko sebe, 1 da je uverjen, da je v tem zamotanem Času nenadomesten. Ali prišlo je drugače. Takega spričevala o svoji nenadomeetn^ati ni še prejel. Zato je njegovo eamoljubje živo zadef*.
Kar tu pripoveduje praski list, ni ravno neverjetno in pridobiva na verjetnosti tudi po današnjih vesteh, ki trde, da do sinoči ni prišel vladar še do nikakega
sklepa.
Včeraj je bil dr. Koerber v dolgi av-dijenciji pred cesarjem. Iz vesti v listih o tej avdijenciji izhaja nedvomno, da imamo ministersko krizo in da so bili vsi dementiji braz vrednosti. Dr. Koerber je opravičeval svojo demisijo edino le z dogodki na Ogrskem : zato da je zahteval jamstvo, da se ne bodo dovoljevale nobene koncesije več Kcšutovi stranki v stvari vojake. A ko je goap. Koerber govoril tako vladarju, je na uprav grozen način desavouiral — samega sebe! Dr. Koerber je zahteval namreč, naj ae ogrski opoziciji ne dovoljujejo več nikake koocesje, nedabi se bilo poprej obvestilo o tem avstrijske ministre. V kateri namen je dr. Koerber stavil to zahtevo! Menda vendar ne samo radi tega, da bi naši ministri vedeli, kaj izvolijo zahtevati Košutova gospoda ! Marvefe poreče vsakdo, da avstrijski ministri hočejo biti o pravem času obveščeni, da bodo even-tuvelno megli pravočasno poseči vmes —	v stvari, ki se vrše v ogrssi
državi. S;daj pa že moramo vprašati gosp. Koerberja :He, ekscelenca, kamae vam je kar h k r a t u poizgubil tisti princip neumeša vanja v hrvatske stvari, katerega ste toli trdovratno zastopali nasproti jugoslovanskim poslance m in va* ni plašila niti možnost, da te poslance se svojim postopanjem prisilite v najhujšo opozicijo ravno v času, ko boste morda krvavo potrebovali njihovih glasov ?! To je vedno tako: kadar gre za tof da ne store ničesar za nas Slovane, takrat se za-g rajaj o za svoje »principe', če pa njihove želje zahtevajo drugače, potem pa puščajo na strani vse princip**.
Sicer pa moramo reči, da dr. Koerber ni resnično obvestil krone, ako je kazal le na dogodke na Ogrskem kakor vzrok, da je zašel v fet sko. Ne, vzrok je tudi v Avstriji, v grehih Koerberjevega jzistema ! Češki poslanci dr. Pacat, dr. Kramar in dr. Stran-skv, ki »o radi navstale krize prihiteli na Dunaj, so izdali polemično enuncijacijo, v kateri priznavajo, da je vlada zlorabljala njihovo dosedanje potrpljenje, b katerim so jej hoteli omogočiti, da razmota zmedene od noša je. Tudi se ta enuncijaoja čeških poslancev spominja enega članka v glasilu Koerberjevem, v »Neue Freie Pres*e«, ki je nečuveno žalil Čehe, češ, da si prisvajajo pravico posezati v tuje žepe. Cehi da ne odnehajo več, inče kdo misli drugače, se ljuto moti. Štiri leta so žrtvovati češki poslanci svojo popularnost, da bi dali vladi in državi Časa, da reši zmešniavo v zm slu pravice in zakona. Dalje pa ni tn< žao tirati več.
Tudi v tej eouncijaciji je torej izrečeno, da dr. Krerber je valed lastnih grehov prišel v stisko, iz katere ni rešitve: in ti grehi so izborno označeni v isti enuncijacji, po izjavi, da dr. Koerber ni več mož za to, da bi stopil na čelo kake koalicije, pač pa bi mogel stopiti na čelo nemškega izvr-
še v
Čehi
šnjo si bodi koalicijo in se je torej dr. Koerber za sto d j trudil v tem pogledu v svoji kompromitirani prijateljici, ki čuje na ime »Neue Freie Presse«.
Sedaj bi moralo biti vendar jaBao tudi odločilnim krogom na Dunaju, kar pravi »Politik« : B rei spremembe berjevega programa, brez spremembe ziBtema mora priti do
i
razsula države!
Sprememba zistema bi pa ravno involvi-rala spremembo postopanja nasproti Slovanom. Dosti dolgo sj S'ovani trpeli, da so se iz njihove kože rezale »državne potrebe« in so za to dobivali v poplačilo — nemško hegemonijo, ki jim je vzkračala tudi najskrom-nejše kulturne potrebe.
Zavest o nevrednobti položenja, v katerem eo se nahajali, je začela prehajati v vsa slovanska p.emena, osobito pa v češki narod in odločilni kr< gi naj bi uvaževali, kar jim ki če »Information« : Čehi v Avstriji so veliko močneji nego Košuto vci na Ogrskem. Njih ni možno niupognitini zlomiti. Z njimi treba paktirati!
A odločilni krogi na Dunaju naj 9i zapomnijo tudi to, da moč Čehov je podpirana tudi od dr uzi h a v -srijskih Slovanov! Tudi zadovoljenje teh je potrebno za konsolidiranje razmer v državi!
Ogrske stvari. — Zbornica poslan-eev. — V včerajšnji seji se je preČitalo vzelo na znanje vladarjevo ročno pismo, ki določuje kvotao razmerje med obema državnima polovicama za čas od 1. julija 1903. do 30. junija 1904.
Ko je podpredsednik Daniel, ki je pred sedoval včerajšnji seji, naznanil, da je zbornica vzela na znanje vladarjevo ročno p:&mo, je opozicija ropotala in vpila, da je ta ein nezakonit, kar je skušal potem v svojem govoru dokazovati tudi poal. Ratkay.
Ministerski predsednik grof pobijal Ratkaveva izvajanja.
Posl. Košut je ministerakega predsednika naprosil, aaj opusti svojo namero glede odprave Szellove formule, na kar je grof Kbuen odgovoril, da se ne more vezati, a da sprememba ni še gotova.
Posl. Košut je vložil predlog, v katerem zahteva, naj se avtonomni carinski tarif loči od trgovinske nagodbe ter naj se predloži poseben avtonomni carinski tarif.
Zbornica je nato razpravljala o programu za prihodnje zbornično delovanje.
Posl. Pol on v je izjavil, da bo opozicija pobijala Kbuenovo vlado ia da bo nadaljevala otntriikcijo, dokler ne doseže narodnih koncesij v vojaki.
Zbornica magnatov. Včeraj je imela sejo tudi ogrska zbornica magoatov. Minister za honved, general K o 1 o s z v a r v, je sporočil zbornici, da je brzojavno naprosil vojnega ministra Pit^eicha, naj odredi, da korna poveljntštva pošljejo na dopust vse one reservisle, ki so pozvani za 1. julja na vojaške vaje in ki bo kmetovalci. Pitreich je Koloszvarvju odgovoril, da je ustregel njego vej želji.
Vlada in Košutovci. Prad pri-četkom včerajšnje seje ogrske poslanske zbornice je imelo več ogrskih ministrov konferenco b posl. Franom Košutom. Košut je govoril z ministri o svojem — zgoraj omenjenem — predlogu glede avtonomnega carinskega tarifa. Ministri pa se niso strinjali b Kosutovimi nazori.
Kar se tiče krize v neodvisni stranki, sodi se, da ee ista v kratkem poravna in da zmaga zmernejša struja. Ako se to dogodi, tedaj neodvisna stranka opusti obstrukcijn.
M a d j a r s k i Častniki demonstrirajo. V znamenje demonsfracij- t.mti nemškemu armsdnemi' jeziku in prot skup-1 nosti avstro-ogrske vojske, je v Ara lu na Ogrskem 13 honvedskih častnikov zaprosilo, da se jih odpusti iz vojaške službe. Tudi re-servni častniki honvedsk h polkov v Sege-dinu, Debrecinu in Kecskemetu hočejo se odpovedati častniški časti.
Med Turčijo in Bolgarcko. Velesile, katerim je bolgarska vlada odposlala protest proti koncentriranju turške vojske ob bolgarski meji, si odgovorile ter dale temu koncentriranju pomirjajoč pomen, rekši, da Turčija ne goji nikakih sovražnih namenov proti Bolgariji. Koncentriranje vojakov ob meji da nima druge svrhe, nego da zabrani bolgarskim ustaškim četam prehod v Tur-
K o e r - dovolila c i j e proti
eijc. Slednjič svetujejejo velesile Bolgarski, naj potrpi ter zatrjujejo, da kneževini bolgarski ne preti nikska nevarnost.
Tudi rusko novinstvo ne vidi nikake nevarnosti v koncentriranju turških vojaških sil ob bolgarski meji. »Novoje Vremja« pišejo, da je vsak strt h neosnovan, kajti Turčija da dobro ve, da bi R u b i j a ne nikake sovražne a k-Bolgarski. A bolgarska vlada je prepovedala ek-sportiranje konj v svrho, da onemogoči Turčiji nakupovanje istih.
Maršal Omer Ruždi paša, vali Šakir paša in general Semsi paša so dospeli v Prizrend z dvema batalijonoma in 7 baterijami, in general Servet paša s štirimi bata-lijoni. Jutri ali pojutrajsnjim se prične akcija i proti Albancem v lumskem teritoriju na južni strani Prizrenda.
Porta je javila odposlancema ruskemu in avstro-ogrskemu, da je neka bolgarska ustaška četa napadla in razdejala vas Kolan-derib v okraju Kastorije v Monastirskem vilajetu. Vas Kolanderib je seatojala iz dveh reohamedanskih in 28 bolgarskih hiš.
V Carigradu da so našli veliko dinamita, a nič pozitivnega se še o tem.
zalogo ne ve
Tržaške vesti.
Petindvajsetletnico svojega uČite-
Jjevanja obhajajo letošnjo jesen naslednji absolventi ljubljanskega učiteljišča iz leta in 1878.: Jernej Ćerne, nadučitelj v Šm&rtnu pri Litiji; Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju; Avgust Hoger, učitelj v Gradcu; Teodor Josin, meščanski učitelj na Dunaju ; Mihael Kos, šol. voditelj na Homcu ; Bogomir Krenner, učitelj v Škofji Loki ; Ivan Lokar, šol. voditelj v Dobličah ; Anton Maier, c. k. vad. učitelj in okr. šol. nadzornik v Ljubljani: Hinko Podkrajšek, c. k. učitelj na obrtni šoli v Ljubljani; Jakob Pretnar, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu ; Khuen je peter Repič, nadučitelj na Uncu ; Franc ! Som, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in Franc Trošt, učitelj v Ljubljani.
»Zlata knjiga«... in pametne opazke.
V knjigi »Libro d' oro«, katero je bil sestavil mestni demograf Fruhbauer, na izrecno naročilo onih, v katerih korist kriči ta knjiga; v oni knjigi v kateri se pripoveduje kaj vse se je naredilo zadnje tri leta v prid mesta in po zaslugi prejšnjega mestnega sveta, v tej knjigi je rečeno mej drugim, da je v samih dveh letih italijansko prebivalstvo Trsta narastlo za preko 4 od sto.
8 tem bi hoteli naši nasprotniki dokazati, kako se italijanski živelj v Trstu pomnožuje. To je sicer res, a res je pa tudi, da se italijanski živelj v Trstu ne pomnožuje naravnim potom. Mnogo dokazov bi imeli m» za to. Zadoščalo bi, ako navedemo koliko Italijanov se je pripeljalo v Trat iz Italije s parnikom »Ravenna« iu drugimi. In če bi potem še povedali, da so pr.šli ti Italijani v Trst le iskat dela, in da skoraj ves svoj zaslužek odnašajo, ali odpošiljajo v Italije., potem bi bilo menda dokazano, da je to naraščanje italijanskega življa v Trstu mestu le na škodo.
Sicer pa ista statistika sama sebi fcfje
so Kamjeli ali Kalabreži sezidali ob novi cesti visok zid. — Ta zid je pa tako »trdno« napravljen, da ga že precej časa krpajo s cementom. Ker se pa vkljub temu li kanju, še vedno ponavljajo razpoke in tudi »trebuh« raste, in ker je nevarno, da ee ta zid celd podere, bi bilo dobro, ko bi ee kdo od poklicanih faktorjev potrudil na lice mesta in si ogledal ta trebušasti zid.
Da se podirajo novi, po Kalabrež h postavljeni zidovi, to je pri nas že v navadi in bi na novi istrski cesti ne bil ta slučaj — prvi !
Malo mokrega blata pobranega na cesti, služi tem zidarjem za malto! Mi pa moramo, potom magistrata in države, plačevati te moj-stereko postavljene zidove ! In pa še kako plačevati ! !
Posnemanja vredno. Neimenovani rodoljub iz Prošeka izročil nam je svoto 24 K 56 Bt. za moško podružnico družbe sv. Cirila in Met odi j a v Trstu, katero je nabral med tamcŠDjimi vaščani in sicer v pceešče-nje Ciril Metodijevega godu. (Imena darovatelje v priobčimo jutri).
Kakor Be da soditi po številu darovalcev in zneskih, niso to sami imoviti rodo-ljubje, kateri se v mnogih prilikah spominjajo naše prekoristne družbe, pač pa je večina takih, ki preživljajo sebe in svojce v potu svojega obraza. In vendar so radovoljno darovali, kolikor so premogli.
Želeti je, da bi vse druge vasi na Slovenskem posnemale naš lični Prosek ter se spominjale družbe sv. Cirila in M e t o d i j a vsaj enkrat na leto, t. j. o priliki godu sv. Blagovestnikov.
Blagaj ništyo. Proslava godu sv. Cirila in Meto-dija v Padriču. Iz Padrič nam pišejo : Prihodnjo nedeljo dne 5. julija bomo obhajali v Padriču na krasen način imendan naših blagovestnikov sv. Cirila in Metodija in zaščitnikov naše male cerkvice. Ob 10. uri predpoludne bo v tukajšnji cerkvici slovesna sv. maša z govorom, popoludne pa bodo slovesne pete litanije in blagoslov. Na svečanosti bo pelo domače pevsko društvo »Slovan« (mešan zbor) lepe slovenske skladbe. Po dovršeni svečanosti bo domača zabava b petjem.
Za predvečer godu sv. Cirila in Metodija. Od sv. Ivana so nam sporočili, dž* bo jutri, v soboto, na predvečer godu sv. Cirila in Metodija, sv. Ivan sijajno razsvetljen in da bo v »Narodnem domu« svirala godba.
Tudi od drugih krajev okolice čujemo, da hočejo letos še posebno proslaviti god naših slovanskih blagovestnikov. Da, tako bodi! Praznik sv. Cirila in Metodija bodi v proslavo naše minolosti, bodi v spomin na našo svobodo in na poBtanek naŠ9 kulture, v simbol naše bodočnosti in v obveščanje vsemu svetu, da Slovan ne bo nikdar več stavil svoje glave v jarm tujinstva!
Pevske* društvo »Zarja« v Rojanu priredi jutri, na predvečer godu bv. Cirila in Metodija pevski zabaven večer v prostorih »Konsumnega društva v Rojanu«.
Prijatelji društva in petja so povabljeni najuljudneje.
Za »aše otroČiee 1 Iz delavskih krogov smo prejeli pod gornjim naslovom :
Prihodnjo nedeljo se snide na vrtu naše dokazuje na šole v ulici Giuliani 12, reci: dvanajst naših
tam g.)d naših
v obraz, kajti mej tem, ko enem mestu, da se je italijanski živelj po- pevskih zborov, da proslave
množil za 4 od sto, pravi na drugem mestu, da seje ravno za toliko pomnožilo tudi anal-fabetstvo, to je, kako se je pomnožilo število onih, ki ne znajo n^ pisati ne čitati, oziroma, ki eo vzrasli brez vsaeega šolskega pouka !
Menijo-li gospoda na magistratu, da jim tudi to služi v čast?!
Ali tu ioiamo še nekaj povdariti, kar dokazuje, da procente analfabetov v Trstu ne sestavljajo le otroci domačega prebivalstva, neodpustno zanemarjenega glede šolskega pouka, ampak da jih še posebno pomnož-ijfjo mili goatje iz mile Italije.
A stat'stike italijanskega kraljestva pričajo jasno, da v dolnji Italiji, torej ravno tam, od koder prihajajo v Trst italijanski delavci, vlada malone popolno analfabetstvo.
Evo torej dokazano, kako je italijanski živelj v Trstu narastel in žnjim — analfabetstvo.
Zopet »trebuh« ! Pičejo nam : Ker je sedsj doba — »trehuhov«, kakor je razvidno iz raznih listov in tudi — nesreč, dovolite, da tudi jaz povem eno o »trebuhu«.
Na istrski cesti pod magistratovim otroškim vrtcem, tam kjer vodi cesta v Skedenj,
blagovestnikov bv. Cirila in Metodija in da ob enem pomorejo naši šolski družbi do sredstev za vzdrževanje prepotrebnili slovenskih šol.
Naša ir vseh tržaških Slovanov dolžnost je, da pohitimo prihodnjo nedeljo dne 5. t. m. na omenjeni vrt, ter pokažemo s tem, da vemo ceniti plemenito namero naših pevskih društsv in da z malo vstopnino pomoremo za vzdržavanje slovenskih šolsk.h zavodov, ki bi nam jih morale vzdrževati občine, oziroma država — kateri pa bi propadli, da nismo zavedni, da žrtvujemo po mcČeli v podporo tem za-
se bojuje za obstanek na-oliranjenje milega materi-d«*ne dobro, ko čuje kako Be delavec zanima za obstoj naše
mi sami toliko svojih skromnih vodom.
Človeku, ki roda svojega, za nega jezika naš narodni
šole. — Ako bo o Iziv iz boljših krogov raz-merno tak, kakoršnjega smo gotovi iz *rede delavatva, bo veliki vrt — - mnogo mnogo pretesen!
Najlepše in najkoristneje bo, ako poj-demo vBi, a oni, ki ne more priti, naj poalja vsaj vstopnino.
Pomisliti moramo pa tudi, ksj bi vse ■storili Dasi sosedje, ko bi imeli ca eni sami veselici kar dvanajst pevskih zborov.
To bi vam bil naval! Ker se pa ponašamo, da smo že precej napredovali, je na nas, da tudi mi storimo svojo slovensko dolžnost!
Kakor čtijemo pride na to veselico v velikem zlogu tudi mnogo drugorodcev, ki bodo odobravali, kar bo lepega, a bodo tudi parili — koliko nas je prišlo na tako in toli važno s avnost !
Pe*or torej in pokaž:mo vsem, da smo in da nas je vse polno !
Naroden delavec. Ozirom na veliko slavnost. ki bo v
nedeljo na vrtu šole pri sv. Jakobu, nam p sejo, da bi bilo opozoriti redarstveno oblast, naj p«z na one, ki se bodo zbirali na višinah Da i vrtom. Sosebno bi bilo paziti, da ne bodo ljudje uhajali čez zidove. Dalje bi bilo pa z ti na sum jive ljud;, ki se ob takih prilikah zbirajo in gnetejo ob uhodu, a ne z namenom, da bi se udeležili veselice, ampak zato, ker jih zanimajo — tuji žepi. Na vse to naj se pazi, ker zvonenje po toči navadno nič ne pomaga.
£en»ki podružnici dražbe sv. Cirila in Metodija eo pristopile na posredovanje gospe K. Nachtigal: ga. Roza Nekerman, ga. Kristina Nabergoj in ga. R<zi Nabergoj, vse na Prošeku. Na posredovanje gospice Franje Košir pa gospica Katinka Krebel. Bog živi nove ud:nje in vse naslednice, katerih naj bi bilo mnogo!
(»rožna tragedija. Sinoči okoli i*, ure se je razširila po Trstu vest o nekem groznem dogodku : Neki človek da je bil skušal ubiti ljubimca svoje hčere, a potem da je usmrtil saroega sebe.
In res je bilo tako. Pri gosp. Franu Nappu v ulici Fabio Severo št. 25. je bil že 25 let v službi kakor kočijaž 60 letni Fran Bambč, ki je se svojo družino, sestavljeno iz njegove za ne Krm,nje, hčere Ane in sina Josipa, stanoval v hiši ŠL 213. v ulici Fabio Severe. Pred tremi meseci je bil vzel gospod Napp še enega kočijaža, in sicer zato, ker je videl, da je stari Bambič nekoliko bolehen in da ne more sam zmagovati vsega dela. Novi koč jaz je bil 26 letni Viljelm Bari-gelli, doma iz Bonsfede poleg Ancone v Italiji. Mladenič ni bil nič kaj priljubljen staremu Bambiču. Posebno pa ga je začel črtiti, ko je videl, da je mladi njegov pomočnik začel zalezovati njegovo 18-letno hčer Ano, in da je ta rada poslušala sLdke besede onega.
Večkrat sta si Barigelli in Bambič kaj eporekla in o takih prilikah se je stari Bamb č ponovno izrazil proti svojemu tovarišu, da. dokler bo on živ, ne dobi njegove hčere.
Sinoči, ko je Ana ob 8. uri in pol prinesla svcjtmu očetu večerju v hlev, naila je svojega ljubimca Barigelli-ja, ki je ves krvav sedel na pragu hleva. Vsa prestrašena ee mu je Ana približala ter ga začela klicati po imena. Slednjič jej je Barigelli dejal : »Tvoj oče me je !«
Na to je Ana, vsa prestrašena, skočila v hlev ter je našla očeta, kateremu je iz male rane na desnem sencu tekia kri po obrazu.
Mej tem se je bilo zbralo na licu mesta nekaj oseb. Nekdo je takoj hitel klicat zdravnika z zdravniške postaje. Okoli 9. ure je prišel zdravnik, dr. L:ebmann, kateri je konstatira!, da je bil Barigelli obstreljen v desno lice z dvema hitcema iz revolverja. A ko je pfeiekal Bambiča, konstatovul je, da je ta mrtev. Odredil je torej, da so Barigelli-ja takoj prenesli v bolnišnico. Tu so zdravniki skušali, da mu izderejo svinčenko, katera mu je bila ostala zasajena mej čeljustjo in ušesom, a ker je bil ranjenec jako slab, so odložili to operacijo za danes.
Pozneje je prišla k ranjencu v bolnišnico sodna komisija, da ga zasliši, a je to namero opustila, ker je bil tako slab, da se ni moglo zaslišanje vršiti.
Truplo starega Bambiča je pa dala oblast prepeljati v mrtvašnico pri svetem Justu.
Kako da se je ta tragedija izvršila, tega nobeden ne ve, kajti Bambič in Barigelli sta bila sama. Pripoveduje se, da je stari Bambič vstrelil na svojega pomočnika iz jeze, ker je poslednji zalezoval njegovo hčer. Včeraj da je bil šel Bsmbič k svcjemu gospo-darju, g. Napp u, in da je zahteval od istega naj Barigelli ja odpusti iz službe, a gospod Napp da se je tej zahtevi odločno uprl.
Pripovedujejo tudi, da ee je Bambič pripravil za izvršitev te tragedije in da je že včeraj popoludne dobro vedel, kaj stori. Temu v prilog govori dejstvo, da sinoči ni imel pri sebi ne ure, ne denarnice, brez katerih ni šel nikdar niitamor. Trdijo tudi, da je bil pok. Bambič jako vročekrven.
Samomor. Včeraj opoludne se je gosp. E ivard Hoflmann, stanujoči v ulici Farneto št. 34, zaprl v svojo sobo in se je na to ustrelil v prsi z revolverjem. Ko so njegova žsna in otroci čuli strel, puh i teli s j takoj v njegovo soho, kjer so ga našli ležečega na p stelji z revolverjem v roki in malo rano na prsih. Pozvali so hitro zdravnika z zdravniške postaje. Ko je došli zdravnik, dr. Manzolini, preiskal ranjenca, spoznal je takoj, da je slučaj jako nevaren. Dal je torej ranjenca hitro prenesti v bolnišnioo, a tu je isti vzlic vsem poskusom zdravnikov, da bi mu ohranili ž vljenje, umrl dve uri pozneje. H tl.nannu je bilo 45 let. Služboval je vtč let kakor uradnik pri Llovdu. Pred tremi meseci je bil pa radi slabega zdravja umirovljen, a to ga je tako užalilo, da si je Blednj č sam storil kraj svojemu življenju.
Štrajk mizarjev končan. Štrajk mizarjev, ki je trajal dolgih 7 tednov, je slednjič vendar končal. Zadnje čaee eo obstajale d ferencs le glede delavnega časa in dela ob praznikih. Dočim so delavci glede plačil že poprej odnehali, so pa sedaj gospodarji odnehali glede gori omenjenih dveh toček. Na svojih skupnih zborovanjih so bili mojstri trdi tudi glede teh dveh tcČek.
Tekom včerajšnjega dneva je došlo odboru štrajkujočih delavcsv privoljenje v de-veturni delavnik od 31 mojstrov.
Vslcd tfga so delavci sklenili na sinoč-njem zborovanju, da danes prično zopet delati pustivši svobodno roko onim delavcem, katerih mojstri Š3 niso privolili v de veturni delavnik.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 4. julija (.b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilno stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Madonna del Mare štev. 4, hišna oprava ; v ulici Vespucci štev. 2.A, hišna oprava ; v ulici Giuliani št. 9, hišna oprava ; v ulici Sladion št. 1. in v ulici Ca=erma, hišna oprava ; v ulici Pcšte štev. 1, mize, ogledalo in razno ; v ulici Farneto št. 30, hišna oprava ; v Rocolu ŠL 528, hišna oprava; v Barkovljah št. 257, ogledala, kredenca, oprema v zalogi in razno.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 22.9, ob 2. uri popoludne 28 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 3 — Danes plima ob 4.23 predp. in ob 3*21 pop.; oseka ob 9.47 predpoludne in ob 10.53 popoludne.
štvu natlačeno polna. Ljudje bo stali po hodniku in na stopnicah in muogo se jih je moralo vračati, ker niso dobili prostora.
In ravno tolika udeležba in pa navdušenje, ki je vladalo, sta nas neizmerno vzra-dostila, ker sta dokazom, kako se naš narod na Koperščini — vzlic vsem alijancam Schaf-fenhauer - Bennati, vladni zistem - italijanska oligarhija — vzbuja v narodnem pogledu. Naj le spletkari jo, naj se le vežejo s propa-limi in podkupljenimi elementi, kakoršnjih ima tudi slovenski, kakor sleherni drugi narod, naj le razveljavljajo volitve, naj le za-nikujejo veljavnost avstrijskih zakonov tudi za nas Slovence v okraju koperskem : ali iskra, ki se je užgala in ki žari intenzivneje
ministerskega predsednika imenujem Vas banom Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
Schoanbrunn, 1. julija 1903.
Fran Josip 1. r.
Karol grof Khuen-Hedervarv 1. r. Avstrijska kri/a.
DUNAJ 3. (B.) »Fremdenblatt.« javlja: Avdijenca, v kateri je ministerski predssdnik dr. Koerber razložil vzroke svoji prošnji za demisijo, je trajala eno uro in pol. Njeg. Veličanstvo je milostno slušal izvajanja ministerskega predsednika in si je pridržal odločitev. Zagotovlja 88 (Torej ni gotovo ! Op. stavčeva), da je bil dr. Koerber deležen jako milostnega vsprejema od stkani monarha.
V zvezi z demisijo je b la predvčeraj-
sta imenovana suplenta Luka B r o 1 i h v in Vladimir Nazor Mariboru v Zadru.
Vesti iz Štajerske.
od dne do dne, te iskre ne uduše več! Ta šnja avdijeneija grofa Goluchc\vjkega pred iskra bo vnemala več in več src v plamen, cesarjem. Mi niste: za vnarje stvari, ki je hotel ki bo se svojo lučjo osvetljeval našo zmago.! odpotovati na dopust v NVittel n* Franco-
Mi vstajamo in se vzbujamo tudi na zkem in za katerega je tamkaj že priprav-Koperščini.	j ljeno Btanovanje, ostane nekoliko časa še na
X Na državni gimnazij v Pazinu Dunaju in bo danes vsprejet od cesaija.
Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 3. (B.) Mej došlimi spisi je resignacija poslanca Ladislava Rat-„ , . . j-	„ .	k3ja na mesto zapisnikarja. Resignacija je v
vesti iz fvranis&e. zvezi z okolnostjo, da Ratkaj, kakor obstruk-
* Wolf na Kočevskem. Znani vsenešmki cijonist, odklanja oficijelno zastopanje neza-kričič poslanec Wolf pride dne 12. t. m. učit visne stranke v biro u. Zbornica je nada-Kočevarje nemške moriCle. Wolf bo govoril ljevala razpravo o programnem govoru mini-v Srednji vasi na Kočevskem. >Los von Ro- sterskega predsednika, marji« iz Kočevja bodo morali skoro gotovo	Dogodki v južni Afriki.
Wolfa poslati kaj >za pot«, ke<* so bile LONDON 3. (B.) Reuterjeva pisarna Wolfu te dni zaplenjene dijete.	javlja iz Heidelberga v Kapski koloniji : —
--Včeraj se je vršilo tu zborovanje sklicano od
generala Botlia, na katerem so burgerji razpravljali o javnih stvareh.
—	Slavnost stoletnega obstanka ma-' Botlia je imel govor, v katerem je rekel, riborskega c. kr. učiteljišča se je prav da naj bi se Holandci ne protivili vladi, dobro obnesla. Udeležilo se je mnogo cenj. marveč naj bi jo podpirali v javnih vpraša-učiteljstva spodnještajerskega. Navzoč je bil njih. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri tudi ceearski namestnik grof Clarv, ki je se izreka obžalovanje na nasvetovanem uva-pohvalil delovanje tega zavoda. Deželni nad- jauju azijatskih delavcev in se dalje prosi zornik Linhart (na Kranjskem žalostnega vlado, naj se ne naklada deželi 65 milijonov spomina) pa ni bil zraven. Njemu je nemštvo vojne odškodnine, dokler ne bo ustvarjeno prva briga in potem še le prihaja šol-, narodno zastopstvo.
stvo, za to pa se enakih elavno^ti ne ude- j
ležuje.	j Društvo »Zvezda« na Dunaju vabi na
—	Nos mu je odsekala. V Brežicah izlet» ki ga priredi dne 5. julija 1903. b sta se dne 24. junija sprla čevljar Janez Fran-Josipovo železnico na Buchberg pri Certalič in njegova žena Ana. V jezi je ta Klosterneuburgu (postaja Klosterneuburg-zgrabila za štedilnikov pokrov ter tako ne- Kierling).
srečno udarila po svojem možu, da mu je	Sestanek in zabava ob štirih popoludne
odsekala nos. Zdaj bo imela moža brez nosa v restavraciji »Huchbergbad«. in zraven dobi še na sodišču menda kako	V slučaju, če bi ta dan deževalo, bo ta
pohvalo...	'izlet drugo nedeljo, to je 12. julija 1903. —
Slovenski gostje dobro došli !
Na obilno udeležbo uljudno vabi
Vesti iz Koroške.
odbor.
Vesti iz ostale Primorske
X Narodno t zbujanje pa Koperščini.
S Kopersčine nam ^pišejo: In zopet je hr» vatsko-eloveuska solidarnost, ki ee je toli divno pojavila v zadnji dobi britkih skušenj in nadlog, prišlih nad bratski narod hrvatski, doživela sijajen dan zmagoslavja. Potem, ko je narod naš v narodnih centrih izrazil svoje ogorčenje nad postopanjem tistega grdega človeka, ki je v zasmeh civilizac ji in kulturi našega veka, sedel na Btolici slavnega bana Jelačica, ter nad postopanjem madja-ronskih pandurjev, in potem, ko je izrazil naš narod v svojih centrih svoje simpatije in svojo solidarnost z bratskim narodom hrvatskim : ni smel zaostati tudi naš narod po deželi. In dne 23. t. m. položil je tudi naš narod na Koperščini svoj tribut na altar hrvatsko-slovenske solidarnosti. Pevsko bralno društvo »Zrinjski« v Dekanih je priredilo dne 28. t. m. — kakor ste že večkrat omenili v »Edinosti< — v zvezi z drugimi narodnimi društvi veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen za brate Hrvate, za žrtve madjarakega nasilnika, bana Khuen Heder-varvja.
Društvo »Zrinjski« je povabilo dtžel nega poslanca č. g. Kompareta, da je prevzel pozdravni nagovor, v katerem je pojasnil razmere na HrvatBkem. Ves govor je kazal, kakim zanimanjem in bratskim sočutjem zasleduje naš narod dogodke na Hrvatskem.....
Da bi opisal posamične točke veselice, v to se jaz ne čutim poklicanega. Omenjam samo, da so vsa sodelujoča društva rešila svoje naloge v popolno zadovoljnost občinstva. V tem oziru zamore biti društvo »Zrinjski« z uspehom veselice popolnoma zadovoljno. Ljudstva pa je bilo toliko, da je bila prostorna dvorana v konsumnem dru-
-j- Vprašanje celovškega pokopališča. '-
tT	w ji « L - J L i izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
V Celovcu vihra že dolgo časa boj med ob- j	La8tnjk ^^ ^ d , „ 0 8 t„
činskm zastopom in škofijo. Celovški občin- Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trot« ski zastop ni hotel dovoliti, da bi se novo ^————— mestno pokopališče v Trnji vasi blagoslovilo. Posledica temu je, da hoče knezomdškof napraviti posebno katoliško pokopališče v občini Št. Peter. Temu pa se je zopet uprl občinski odbor v Št. Petru in je prepovedal napravo pokopališča in ta sklep občinskega odbora je potrdil tudi deželni odbor. Na to pa se je škof pritožil na upravno sodišče, ki ' je ugodilo pritožbi in je razveljavilo sklep občinskega odbora v St. Petru.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Brzojavna poročila.
Imenovanja v šolski stroki.
DUNAJ 3. (B) Minister za bogoča^tje in nauk je podelil profesorju na navtiški šoli v Dubrovniku, Josipu Gelcichu, mesto pravega učitelja, in provizoričnemu učitelju na navtiški šoli v Malem Lošinju, Karolu Dienerju, mesto provizoričnega učitelja na navt ški sekciji trgovinske in navtiške akademije v Trstu; dalje je imenoval pomožnega ux t^'ia na tej akademiji, Ivana Gar-za c » »»rM\im učiteljem in suplenta na c« s • - Fra a Josipa viši trgovski šoli v Brnu. K stantina Leverja, provizoričnim uč le ]*■ 'ii ua trgovinski sekciji trgovinske in navt šh.e akademije v Trstu.
Minister Kolozsvary tajni svetovalec.
DUNAJ 3. (B) »\Viener Zeitung« javlja : Njegovo Veličanstvo je z ročnim pismom od '21. juni)a t. 1. podelilo generalmajorju Dezideriju Kolozsvarjju povodom imenovanja istega kraljevim ogrskim ministrom za deželno brambo, dostojanstvo tajnega svetovalca.
Novi ban hrvatski.
BUDIMPEŠTA 3. (B.) Uradni list pri-občuje nast »pno najviše ročno pismo : Ljubi grof Pejačev:<?! Na predlog mojega ogrskega
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Cnatrovan cenik brezplačno ln franko.
Velikanska
množina meglenega in svetlega, tapetovanega ali k u h i n s k e g a pohištva se prodaja ln nekaj ča<a p) najugodnejših cenih v krasni dvorani Tersieore, ul. Cliiozza 5. I. Slavno oačinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od i)—1- predp. in od 2—7 ure zvečer.
nnnnnuskkkk&KKX«
x
X X X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznano
tovarne mizarste zadrge t Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trat, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, Bode ro I sestav. Konkurenčne cene.
IV Album pohiiteT brezplačen.
X X
K
X X X X
X X K X X X X
XXXXXXXXXXXXXKXX
sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlanti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi Be vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti d rosa vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi sloransko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine pro požarnim 5kodam po najnižjih cenah Jkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodri h in bucikah
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne.
Anton Šorli S^T^Tr
jališče Slovencev. Na razpolago so rsi slofiniki in mnogi dru;i časniki.
30 malih stanovanj
z eno sobo in J »oba mi in eno
kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul- fiuardia v hišah ^tolfa. Pisarna ▼ ul. Giuliani št. 20 A, I. nad>tr od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica uelle Poste 1, vogal ul. * ariati«. Piodaj* «■ robi ne ur<? od gld. na prej. zlate ure od s glH. napr*-j. \%likansk: mn 7.f* ur ia birm«1. Iz'n>r stenskih ur, re-goItVrjev i. t. d. Popravlja vsakovr&tne ure po jako zmerni ceni.
Ugledna učiteljicah^S
znamenite koncertista. ima še nekoliko ur prostih ter (.oduČTije v italja *»kem ali Brlwko-hrvatskem jeziku. Ac<iuedotto li*, III, na desno.
Železna ograja
in ^ dežne vrata s? iščejo za net vrt. Ponudbe pod -Vrt", ponte res*, glavna pošti.
Br. 119o.
Razglas.
Gulielmo Brod & C.°
j* »znana tvrdka s
POHIŠTVOM
najelegantnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovani it v. 14-
TRST	Piazza S Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA O
Trst. - ulica dellMiidustria št. 1. - Trst.
Ceme&tne ph £če umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne pl<«'e od 20 in 25 cm po K 2.— Pit ^<**e v rpsipj h jk> dogovoru. — S-- ne j boji nik: ke koLkt reLee bo i s gb«e cene ali kakovost- blatra.
— ■ IIIW|M ■	■ I I ■■! ■!■! i— — IMIM	■ — — wm I —— I	I t T1— " 1
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižji * ;nab. Za enkratno inaercijo se plača po 2 stot. zt besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno ■niža. Oarlasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot.
q Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli p
C O RS O 8.
Velikanski doliod za spomladni čas.
°8I Gostilna
Obuvala za gospodo
6ra», angleška po gld 3-ItO, luruena, » po gld. 3.50
Specijaliteta ubuval za dečke.
lil
Obuvala za gospe.
Srni ali rumeno, angleška po gld. 3.50 n zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naroebe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 =Q	=QQ=	O-
O
oo
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogate zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Li-
li
Prodajalnica obuval G. Mayer Grego.
TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST.
Velikanski dohod za birmo.
*
Qbuvala za pospode
črna, angleška po gld. 3.20. iuxena,
> po gld. 3.50.
Specijaliteta obuval za deoke.
Qbuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.
Izbor oblek za moške in dečke.
podpirajte družbo Cirila in jtietoda!
Dne 4. julija 1903. ^ bode navadni kramarski, lesni in pre-šičji semenj sv Urha v Dolini.
Dne 23. junija 1903.
Županstvo občine Dolina.
Zupan: Pa ngerc.

"XXX"

Manifakturna trgovina
v ulici Nuova, nasproti palače Salem
p r i p r o t* a:
bisalke od bombaža . . od 15 nve. naprej „ „ piatna ... „ 20 „
i
X
na meter
25 18
kakor tudi bogat izbor žepnih rut, prtenin. maj, nogovic, pogrinjal
za postelje, pregrinjal itd. itd. Cene zelo nizke.



Deček,
ki je dovršil 3- ali 4-nizredno ljudsko šolo, se vsprejme takoj v prodajalnico z mešanim blagom na deželi pod prav ugodnimi pogoji.
Najstarejša slovenska tovarna iii zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pobidtvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vjzitne sobe. Sprejema tudi naroČile za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoijnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe se toplo priporoča Bvojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim !
ALLA BELLA VEDUTA
ulica Romagna št. 20
nasproti vojašnici. ® Zbirališče slovenskih delavcev 3
Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
Izvrstna Milija. — Vse po mirnih česati.
Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče s Na zdar!« vsem slov. bratom
Gorazd Ivanču-
gostilničar.
Oleandri
vseli vrst na prodaj. Obrniti seje do upravništva ,,Edinosti".
Za večo prodajalnico jestvin
v tržaški okolici se išče dečko kakih ' 14 let star. Isti mora Uiti slovenske narodnosti in spreten v računanju. Ponudbe nau pravo
»Kdinosti
Svoji k svojim
Pavel Crastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popoln.h sob. Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz Be'er'je. — Podobe v j7.\ oru in tapetarija. — I^re, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah.
P RED NO kupite
----PERILO
blagovolite obiskati
veliko skladišče angleške platenine in kotenine
t v r d k e
Vittorio ()asperini
TRST — ul. Nuova 15. — TRST
kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° 0 odbitkom.
Kdor nakupi blaga za 10 K vdoM poseben dar.
VZORCI SB NE DAJAJO.

Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Fonte della Fabra št. 2.
in podružnica
„yffla citta 8i £onDra"
ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša
-----
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moSke ic dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 po 24, za dečke od gld. 4. do 12. aukueue jo— a veliktm izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dodsite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5.— j4* ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. pe PovrSne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene ilače od gld. 2.50 — 4.50, tinej^e od gld. 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let >d gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najniliih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža* ti delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali t-idi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo tačnoatjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic 7 ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja oblek do meri ter se ^e posebno vdobiva vsake vrste oblke v raznih risanicah in merah za moSke in dečne.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovpl&6ani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. ---------------■ -
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni "	izgubi	. .._
Vinkuluje in divinkuiuje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkstaso menic.	--a. naročilo.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.