narodskih
t
_ v r
eci

Odgovorni vrednik nr. Jane* ffleitcei*

Tečaj
sredo

jiinia (r&noletna)
1852.
List
Orf krtaj pregovor s
„Ga v zakelj dene"
V slavném Beču, na cesarskem dvoru Zrase pomladanska krasna roža, Krasna roža , mlada Bojoslava ,
In se vleže tihi mrak na polja
raznese po širocem městu,

Le
Kako dva junaka
B
bosta
B
god
(Konec sledi.)
Ki je bila vsih lepot lepota. Vitezi, junaki po Europi, Zlahtniki izhoda in zahoda So pri caru Maksu jo snubili. Ali vsacemu odreče ona, Vsacemu odreče svitli eesar; Samo d v ć m a
Prošnje ni odreci Bojoslava, Samo dvćma mogel vitezoma
vitezoma mogla
Prošnje ni odreci svitli cesar. Ra v bar, sin slovenskega naroda
Ino spanjski vitez gostolasec,
Dika vitezov, junakov krona, Prošita oba za njeno roko. Car bi dal jo obéma vitezoma, Ker oba sta mu enako ljuba In enaka hrabra v sili boja; Al obéma dati je ne more. Zdi junakov svojih se mu škoda Da za deklico bi se končala Toraj posije svojega oproda Po sovetovavea Modroslava,
>
?
?
Poroci mu priti brez odloga. Pride Modroslav in cesar jame: »D va junaka, dva prijatla moja, Snubita pri meni Bojoslavo , Dal bi jo obéma vitezoma, Ker oba sta mi enako ljuba In enako hrabra v hrupu boja, Al obéma dati je nemorem, Zdi junakov tacih se mi škoda Da za deklico bi se končala, Se razperla ljubosuma vroča«. Pa zaverne Modroslav cesarju: »»Svitli cesar, vsih vladarjev krona! Moj sovet je tak in moja misel,
Da
i
y
ko jutro dan zasije zora,
5
>
J
?
?
V	čudni boj junaka oba povabiš Daš namesti smertnega urožja
V	hrabre desne jima dolge žaklje In naznaniš, da je tvoja volja Dati njemu mlado Bojoslavo ,
V	zakelj ki z m asi borivca svoga In nad glavo žakelj mu zaveže. S tacim bojem bosta oba dovoljna Ker oba sta tacega poguma Da se čudi jima cela vojska.«« Pa pokliče car junaka k sebi, Reče jima, da je njega volja, Dati njemu mlado Bojoslavo V žakelj ki zmaši borivca svoga In nad glavo žakelj mu zaveže. Z bojem tacim malo le dovoljna Ker oba sta verla korenjaka Ideta iz carskega poslopja. In se predenj solnce gré za goro
?

#
Poleg povesti Valvazor-a v 11. bukvah
/
obr o tu tas he đelelje polerjena.
Kar so letos Novice pod br. 35. od laske de telj e (Inkarnatklee *) povedovale, je tudi za naše Primorce vse gola resnica; le samo to je žalostno
de v
šestih letih, kar jo jez

j
niso nič kakor samo
kolikor mi je znano
v našim priniorji sani gojim, trije kmetje mene lani za sérne poprosili: tudi per nas je tedej stara navada železná srajca, in derží si vnuk za velik greh tosejati, kar ded (stari oče) ni sejal. Zdaj pa, ker praseta in goveda klaje nemajo, in sená za nobeden denar se ne dobí, se naši kmetje bolj skerbno na moje rudeče sterniša ozirajo, od kterih ste dvé njivi danas pod koso šle. Jedan štirjaški sežinj mi je dal 25 funtov sirove
— ško
detelje ; 5 funtov na seznji manj kakor lani
da, ktero ste dvé merzlini zgodnja od 16. do 23.
lanjskiga novembra (+ 1V
R.°)
y
pozna od 16.
do 20. letašnjiga aprila (+ 21/4 R.° srednje vro činej
? v •
in
sedašnja suša uzrokovale. Per vsi nesreči ostane vender veliki prid, kteriga inarlji vim kmetovavcam za hitrejši razširjenje leté me snate detelje veselo naznanujem. Kar pa je je danas pod koso ostalo, bo jutri dober gnoj za tur kinjo v zemljo podkopáno.
Iz Primorja v Kastvi na 25. maja 1852.
Andrej Marotti.
Vodila h sreći in blagostanju
9
14.
?
za mestjane in kmetovavce.
(Dalje.)	J 1 !
Vsaka znajdba, ki kaj dobička obèta vsaki nasvet za poboljšanje gospodarskih reci za služi, da ga saj poskusimo. Bog je dal člověku um, da zmiraj kaj boljiga noviga znajde; tako je v vsih vednostih, v vsacim rokodelstvu, v vsacim
obertništvu, pa tudi v kmetijstvu. Po novih znajd bali seje v vsih rečéh, od tovorenja do že
so nekdaj zem
leznice
od
kopača, s kterim
i v a u 11/v ^--- uu nuuuta , a niti nu ou «unuuj
Ijo okorno prekopavali do Švercovi ga drevesa ali
pluga
?
obdeluje
s kterim ratar sedanji čas svoje polje lepo

od rokodél v fabrikah, kjer sedaj
mašine namest rok in živine delajo
po novih
znajdbah — pravim — se je svet že tako preober
*
Jez jo imenujem mesnata detelja
ker za res je
mesnata, in po naših omejkih (travnikih) jo je Bog ne
Lah sijal.

Pis.
174
nil
y
âa
ni već nekdanjimu podoben. Pa tudi pri Slovenci verlo poprtjei mljejo popravšinj in napredo
tem ®e bo obstálo, kakor je sedaj : vsako leto se vanja v kmetijstvu
bo kaj
noviga znajdlo.
tacih okoljšinah ni tedaj stariga
^vu, «.rez opustiti kar je dobriga da pažljive » premišljujejo in priinirjaj
varno, se terdovratno stariga derzati, brez pre- novo starimu, in se { »oprijemljejo vsiga, kar jim v dark a: ali novo bi ne bilo tudi za me dobro? bolj kaže. Kdor za n; aprej ne bode tako ravnal
i)
7
y
Brez pre v dark aa, pravim, ker vsaka znajdba ni se bode terdo vêdel, b o zaostal in zari jovel enako
in kakor rija
ni v rabi
za vsaciga, ňi za vse kraje in ne vse za okolj- nar boljsimu zelezu' šine dobra in prikladna, to je taka, da stroške železo naglo pokončá, tako tudi zaostali delavec
• ker
zdaj
čevljarja
pomanjša. Se je pa gospodar po izgledu drugod	ni za rabo. Kdo bi ma
ali pa lastni poskušnji prepričal, da je nova reč	parja, mizarja, kteri
očitno dobra inkoristna spoznana, naj se ne	letni šegi delati? Goto
obotavlja več , jo vpeljati berž v djanje ; vsako od-	namesti mu kaj zaslužka nakloniti. Sedaj moramo
bi hotel po pred dvajset
mu vsi osle kazali
„ ---* - » v^ , j -	-
lasanje je po tem gotova zguba.
naprej si pomagati, če hoćemo saj vštric s ptujimi
15. Ne glej na groš, kjer gré za goldinar. deželami, pa ne predelječ za njimi zaostajati
si
Varčen gospodar gleda res na vsak krajcar
^«JVUL, da ga	.IU,
kdor pa se bo ji groš vnićili.
fl	« •	•	1 f i	W
po nepotrebnim ne potrati
9
---------7 f " — - f»	il j i m i /jauc3i>ajati • oi —
cer nas bodo zaterii in enako zarijovenimu železu
iz rok spustiti, ki bi mu goldinar donesel, je bedák
Kmetijstvo je, kakor vsaka druga vednost in
in tat svojimu lastnimu premoženju. Ce na priliko, kakor vsako drugo rokodelstvo, ktero se od let a živini slabo pokládáš, ćeš da na piči kaj prihraniš, do leta zboljšuje in namesto stariga slabija boljši
• -m	V	. V	i	•	••	I m t m	/A	1 "«	1 /A n	_ I	i • _	X •	• V	®	. ^__
si boš prišparal pri nji morebiti 20 gold.
100
novo
nadomestuje. Zive priče tega so nam tudi
gold, boš pa zgubil na gnoji, na mleku, pri delu. mnogotere nove znajdbe ali poprave kmetij skiga
orodja, zlasti v tistih deželah, ktere so slavn^o
ki bi
Ce se ti škoda zdí za kacih par goldinarjev îih izdati moral, da si grabne po senožeti izrežeš znane zavolj posebno zboljšaniga kmetijstva.
V	»	m	»A	•	« *	Vf	«	V *	1 •	t	t	V •	V	•	w
in vode na-njo napelješ
Po
y
se
mest 10 voz sená pridelaš komej dva.
(Konec sledí).
prav zgodi, da na- našim orodju
izjemsi nase kozolce
se ni
Poskusnja nvviga v naših krajih celo malo znaniga poljskima in ilrujiga kmetovavskiga orodja.
(Dalje in konec.)
Trebež se priporočuje v rabo na njivah so s pirnico ali grano (Ouecke), slakam (Acke
kjer niso popresevali; nasiga drevesa iplugu) se nobena živa duša na celim svetu ni hvalila, kakor
V	/
tudi nasiga kolovrata ne. Ce bi bilo naše drevó tako dobro, kakor si nekteri nasprotniki vsiga noviga domišljujejo, gotovo bi ga bili brali pohvaljeniga
bi ga bili vidili izrisaniga v podobi.
bi ga bili našli z medaljo
tii in tam kakor vidimo druçre
y
ali vsiga tega
y
ki
winde) in drugim dolzim plevelnim koreničjem za rašene. iz preorane zemlje izleče namreč trebež
ovenčaniga v kakosiii razstavi;	_ _
ni duha ne sluha. In vunder tudi pri nas ni ma m o posebne zemlje; tako zemljo, kakor jo imamo
ki je tukaj pešena in la h ka, tam iiovnata
mi
ali debela
z preorane zemlje iziece namrec trebez ait	tukaj rv «, m u n, n «, vam m vu» ma
mocno na verh, da se zamore nacrlo na pHtva ali globo ka itd., najdemo po celimsvetu
j	ÇJ	I r	i	li	«	1 • v # m a	* * I * 1	1
k a m n i t n a
tam mocirna
koreničj
j
y
kupe
grabiti, in z B u r g
praviti
ki sele, kakor pri nas, po različnih krajih in legah
ejavnica je priporočiti po- spreminja
zemljo se tedaj nemoremo izgo
sebno zemljakam, kteri veliko tursice sejejo, ker turšico lepo v verste seje, med kterimi se da ple-
z orodjem, ki se osipavnik imenuje
varjati, da za to zemljo je le nase drevó dobro in nobeno drugo ne. ker še nikjer nismo stišali.
da
tev in
fHáufelpflug) naglo in z malimi stroski opraviti;
to da voditelj take sejavnice mora vedno paziti, da se rivec ne zatunha
?
bi bila zemlja na Krajnskim drugač, kakor je dru god po svetu.
Opustimo tedaj take prazne nespametae go
Zit
k
y
in njiva prazna ne ostaja
vonce
5
in brez da
dobro staro zaoietovali se
je v druzih deželah močno rab
lotímo počasi, vsak po svoji moči, boljsiga
v »'	•
ljeno orodje; na Ceskim, Moravškim in Austrian- noviga. skim vse žita sploh kosijo. Delo se veliko naglej odseda, brez da bi se kaj več žita strosilo,
Dr. O.
kot
pri žetvi. Tudi v naših krajih bi kazalo se tega orodja poprijeti, če se hoče prevelikimu plačilu ki ga ževke zdaj terjajo, v okom priti, ktere go
oloranje
y
tovo péti, pa tudi se većji del pridelka poberej Vsak ročen kosec se bo kmali navadil žito kositi ter ga bo na dan več pokosil, kot štiri ževke.
po nekterih jugoslavenskih krajih
Spisal M. Verne.
13. pismo.
y
Dragi prijatel
?
Tretji dan zjutraj sim Karlovec zapustil in se v
j
pata za drevj
presajati je pripo
Zagreb, poglavno horvasko mesto, podal
ročila vredna, ker z njo se da drevjiče s kep
Cesta pe
po silno veliki krasni ravnini. Vsa ta ravnina ali
vred vzdigniti, in v enako izrezano jamico vsaki cela okrajoa od Karlovca do Zagreba
Je
tako lepa
cas leta
rast ustavila
A nglešk
tudi poleti
postaviti, brez da bi se de se ne bojim rêci in terđiti. de bi se smela z Lom
kop
truga fškop
barskimi okrajnami meriti
ko bi bila obdelena kakor
reznica) je priporočiti kmetovavcam, kteri veliko
rezance potrebujejo, ker ona le malo
agi
reže. Kdor pa
V •
Zemlja je dobra in rođovitna, desiravno so tla
m lepši tar-
e. Ko
Sre*
sèmtertiè nekoliko moeirns, in Š3
sice vidil, ko v ti ravnini, posebno okrog Jask
potřebuje, mu je oskerbljenje take bi tedaj rok in denarj
ne
anjkalo
pa mende obo
truge predrago. Ravno to veljá tudi od rep
*	I 1	I	v I • 1	1	IV	V • i
nice
ćivj
od
treti
jiga manjka
bi se dala okrajna, ki je ze sama na
y
Burg
y
od
gleskih drob
za žito in so gleškiga šteklačarja in od
sebi silno lepa, v kratkim v prav raj spremeniti
>
kjer
se mnogoverstniga žita, socivja, vina in narzlaht
koružne lušivnic
• V •
Veselje, preserčno veselje bi bilo slišati
y
da
nejsi
sadj
ob
obilo přidělovalo
\~siga tega se res že veliko prideluje ; prekgore,
«	«	*	*	• #	i	B •	* «	A » •
se bistroumni, radovedni in za svoj prid skerbni ki ravnino na severni strani mejí, in ki se ji Ok
175
pravi, raste veliko prav dobriga vina , ki je mende na boljši na Horvaškim ; tudi sadja in žita se veliko pri delaje: ali kaj bi še bilo, ko bi bila cela ravnina ob delana kakor bi mogla biti!
svojiga življenja do zadnje are ga bo rada častila in
tlake pa se človek prej ali potlej gotova
molila ; take naveliča.
T
sim
srečal v
v
soseski, ki se ji D
»
Noviéar
pravi, pogrebščino. Ze od dalječ sim vidil neko trumo
slovanshih Ura jev.
Iz Siska se Novicam piše od 28. maja tole: Ka
ljudi
?
pa nisim vedil kam grejo. Spred je šio šest ali kor se danes kaže, bo cena vsiga
V .
sedem starih moz sel
kterih je vsak dolg lesen križ ne
V
9
9
pa niso šli po versti, temuč v šopku zmesani
Za
slednji čas nenadno poskočila, kmalo je že nižati; pred enim tednam je
žita, ktera je
• V • •
n iz j i.
po-Začela se
vagan
pšenice se
njimi je sel duhovni. in za duhovnam mertvaški voz, fl. in 40 kr. do 5
9
tur šice 3 il. in 20 kr. do 3 fl. in
ali marvec navaden kmečk voz z dvema
9
Mertvaska tru dih žeosk. je bila
parama
30 kr.,
s o r š i c e
3
in 50 kr. do 4 fl., prosa 3 fl.
za ktero je šio 20—30 večidel mla- in 40 kr., ječ mena 2
in pol
9
ovsa 1
in 40 kr.
z belo rjuho pogernjena
T
ženske veljal; včerej in danes pa se je prodalo 6—8000 va
pa niso vpile in vekale, kakor pravijo, de je tod na- ganov tur šice že po 3 fl. ali po 3
6 kr.
, pšenice
vada
9
temuc so merlica spodobno in tiho spremljale
4
6000
vaganov
po 4
in pol
9
k večimu po 4
m
Kmalo po enajstih pred poldnem sim přišel v Jasko, 40 kr.,. proso je bilo po 3 fl. in pol, ječmen po 2fl.
• v
velik lep terg na niskim gricu na nekiga še mladiga,
Tù sim zadel precej in 20 kr. ; samo
sorš ica
in oves sta se pri stari ceni
prav priljudni
duhovna
ki
ostala, zato ker so zaloge celo majhne. Vožnina ni
v
ZO
me je v bližnji franciskanarski samostan peljal. Samo- davnej tako niska bila kakor zdaj, na priliko se plača stan je blizo terga v lepim, prijetnim, pa mende nič do zidaniga mosta po vodi od vagana 34 kr., po suhim pa 13 do 14 grošev; gotovo se bo ta niska vožnina
kaj zdravim kraji, ker so vsi mnihi merzlico imeli.
Ob dvéh popoldne sim naprej v Zagreb šel.
V
po pervim obilim dežji podražila. Iz Banata sploh
Rakovim potoka, pri samotni pošti v prav lepim kraji, zvémo veselo novíco, da ondi zita kaj lepo stojé. Bog sim se le toliko vstavil, de so konje
po
do! sk
peti uri sim bil ze pri krasni Savi, od ktere j
prepregli, in kmalo
a še
daj le kmalo dežja, potem bo kruh dober kup.
Od Sčavince. Naj veljajo te besede visoko
v
ca
pol ure do Zagreba. Ni tedaj res, de Sava stitima rajnima gospođama Franců Habianiču Zagrebško mesto
in
teče in ga deli
kakor sim v Franců Cehu! Ker se nihce vec rajnih ne spomne,
Hiibner-ju (Hiibners tions-Lexikon) bral. Nekoliko pred šesto uro zvečer
Staats-, Zeitungs- und Conversa- čem jaz
9
V
ze
tudi
više
od leta bolehast in nad grob vi
sec
sim přišel v pog
horvaško mesto, ki je precej
, od nju nektere besede povedati, zato ker se mi okoljšine spomena vredne zdevajo. Obadva sta bila liko in ki šteje okoli 18 tisuč duš. Věcí del mesta mlada, oba sta imela svojo domovino pri sv. Verbanu stoji na dveh gričih ; na nižjim je velika, silno lepa zvun Ptuja, oba sta služila ob enem kot podžupnika na
stolna cerkev svetiga Štefana poleg škofoviga poslopja, Zelenem trávníku (Wies), oba sta bila kratko časno
ki ima velik krasen vert ali marveč gaj (Park) mor se mestnjani sprehajat hodij
9
Na višjim griču
ka
• V
doslužena masnika, oba sta eno zimo: Franc Ceh 3.
grudna
1. 1.
i
Franc Habianič pa 25. sašca t. 1. na
pa je poslopje, v kterim horvaški Ban stanuje
Tù je
pljučni bolezni v Gospodu zaspala. Bila sta marljiva v
tudi
cr Í9
imnazij
9
Zagrebško gledi
• v V
Na tem griču je tudi krasna dvorana , ki
in mende večidel svojom pozivu (to je bil zrok nju rane smerti) , ljubila
in podpírala sta mater Slavo, ako ravno sta nemško
mi
vradij.
jo je gosp. tajnik „Matice" prijazno okazal. V tem le- zemljo tlačila, bila sta v muziki in petji dobro izur pim poslopji je muzeum osnovan, ki bo sčasama lep jena. Bila sta mi oba draga prijatla, in ko sim
boleniga
kine Zagrebskimu mestu
Na ju
zahodni strani tega
>
• - - ' ki po nemško „Promenade" in
gnca imajo mestnjani prav lepo sprehajalisce kakor napis kaže
ga,
Čeha sam bolen přetečeno leto veckrat od sv. Volfanka med Višam in Ternovci obiskal, so me visoko častiti g. župnik Oroslav Kaj nih tako milostivno in prijazno
! Pa tudi sprejeli, da se dolznega spoznam
prav po slovansko „Promenada"! imenujejo neko teržišče na griču ima prav slovansko (?) imé, očitno zahvaliti!
9
se
blagemu gospoda
Naj
rajnima zemljica lahka bila!
ker se mu ..Piac" pravi
19
Iz
ali setalisca je razgled nedopovedlj
menjeniga sprehajališča Toliko vaji nekdanji prijatel in somucenik. Terstenjak
lep
Od tod se
vidi slovito Turopolje na desni strani Save
B^H^V	HPPHcela
med Zagrebam in Karlovcam, visoki Klek nad
Iz Notranjiga. (Odkritoserčen pretres—Konec. )
Drugič pravi omenjeni sostavek, „da med 18 steklimi
Ogulina m in vojna verhi nekterih visocih
granica noter do B
9
se
gor kažej
S serčno radostjo
sim tu stal in se krog in krog oziral !
jih je 17 rešil, ki so se k njemu podali, in dajeosem-najsti umerl, ki se je v bolnisnico podal". Tudi to ni
, ker smo že rekli, da Babuder ne ozdravlja steklih, ampak le popadene. Kaj pa Babudrovo zdra-
res
Manjši del mesta pa je pod gričema v ravnini, vilo zoper gotovo stekljino premore
9
nas
V f
uci
tista za
Tu je tudi prav velik
Ban a"
terg,
ki
ga „Terg J
V . V
lostna
priirodba
©
z
po z
Urso Klemenovo iz Pristave,
3. dan
ktero je bil stekli volk letos 1 l.prosenca popadel, popopadu,to je, 14. prosencaje povžila 3 mericiBabu-
. sušca pa, ko je reva stekla, so ji
1
ana" imenujejo. V tem delu mesta je v ulicah, kterih sim v Zagreb přišel, tudi neko lepo poslopj
zalo cerkvijo za poduk in izrejo mladih ubozih deklet. droviga zdravila
Ko sim v cerkev přišel, je nek duhoven pred altarjem dali zopet 2 merici. Za teh 5 meric je morala Babu
nekakim koru kako!
ki jih pa ni bilo viditi, ker so bile na dru po tarifi 25
po nemško „roženkranc" molil
plačati, vender je vkljub vsema
pa
temu, kakor je sploh znano, mogla za stekljino umreti. Duhovniga sim nekoliko razumel, dekleta so pa Mož in sosed, ktera sta omenjeno zdravilo povžila, res tako berbrale, de nisim bil v stanu kar besedice raz- ništa stekla, pa tudi ništa od volka popadena, ampak
lociti, in ko bi ne bil duhovniga razumel
5
bi gotovo
bil spoznal, če se tù po nemško ali po kitajsko moli. umerl, jeUrša Klemen To ni molitev, temuč tlaka!
Kaj se tedaj čudite, de Kaj pa hoče
le z njim v dotiki bila. Ce je tedaj med 18. le eden
ki je smert storila.
da je v bolnis-
ar ©
druga Miroslav s tem
reci
ozivljajoči duh prave vére čedalje bolj peša, ker sami nico poslani mož umerl, ne moremo zapopasti, ker ni
m	^Ě	cl ^	_	m m	«	m	W • •
9
službo v škodo prave žive Kri
unanje sege, unanjo stusove vére povzdigujete in sirite ! Učite mladost
pa ne samo v Zagrebu, temuč povsod
kakor misliti nemoremo, da je tudi on
9
kakor večidel
prostiga ljudstva, tište krive misli, da v bolnisnico priti
Bo
i— "v	w ^iu^i vmu^ itiuut puvDUU -* jju^a 8 p 0— ni umi un jv vu «•»	nuv	w ' - r* — ---------
dobno v duhu in v resnici častiti in moliti, in vèa čas zvediti je c. k. Postojnska kresija v letu 1828 to reč
in umreti je ena.
Zdravilno moč Babudroviga zdravila
natanjko preiskati hotla ; pa kar se je pripovedovalo, je kterim se je todi mnogo g. profesorjev pridružilo
bilo tako malo resnicno, in hvala, ktero so zaslišane priče, ki so bile sicer popadene, pa za stekljino še ne bolne, je bila tako neizmerno napeta, da je Babudrovo zdravilo po tem ob vse zaupanje prišlo, in tako počiva Dunaja v Ljublj ta cela reč od tistih mal v pisarnici
Pomenki so nek v nekterih rečéh prav
V • •
ZIVJ
in izverstni
bili z g
Dezelni g. pogla
grof Chorinsk
je přišel
vitezam Kreutzberg-am preteklo saboto iz
nazaj
tako lepo in obilo pomočil polj
Binkoštne praznike je dež
kro«-
Tretjič pravi omenjeni sostavek : „da še nobenega veselje viditi, kako se je vse poži
&
in krog
?
da je
v celem cesarstvu ne vemo

da
stekle ozdravil, in
celô bolj ozdravil kot Bab uder". Na to vprašamo gospoda Miroslava: ali ni nič slišal od učitelja La li č a na Slavonskim in njegove korenine „križatiga enciana",
Woviéat
i
i
mnogih hrqjev.
. dan tega mesca je po sklepu cesarjevim od 25.
p. m. nova višji policijska v radija na Dunaji v ktera je pred nekimi leti tako slovéla, da je tudi vlada djanje stopila; blizo 40 vradnikov iz ministerstva no-austrianska Laliču dařilo podělila;
ekušnje pa so razodele, da tudi ta korenína
dalj ne natanjčne tranjih oprav je nek vverstenih ti novi vradii.
nič ne ve
Ijá.
Po
sklepu cesarjevim od 18. p. m. se ima višji deželna
Lahko bi se veliko druzih silno hvaljenih in drago oblast tudi v Dal m a ci i kakor
drugod
c e sa rj e va
plaćanih zdravil zoper stekljino omenili, kterim pa se je namestnija (Statthaiterei) imenovati, za ces. namést
nika ali deželniga poglavarja je izvoljen generalmajor
29. dan t. m. je přišel presvitli ce-
vsim
taka zgodila,
kakoršna se bo Babudrovim zdravilu
ako pride v poskušnjo pri gotovo steklih.
Cetertič pravi omenjeui sostavek: „gotovo je zdravilstvo in lekarija narveč iz skušinj izvirate".
?
da To
baron Ma mu la.
sar v Pra go k slovesnimu odkritju krasniga spo minka, ki je postavljen na čast vojakam čeških polkov.
Kase ne
nič
v	-	-	5	*	j	Mi».
je res, da je zdravilstvo vednost skušinj; da bi bilo	ki so v poslednjih vojskah smert storili.
pa zdravilstvo le nakopičenje siroviga poskušenja pa	emejo prihodnjič ogerskih bankovcov po 1
nihče terdil ne bo , kterimu je zdravilna vednost Ie neko-	Več izdajati, in kolikor jih za plačilo prejmejo, jih mo
liko znana. In kaj hoče stem pravílam g. Miroslav	raj0 berž odrajtati, da se sožgó. — Unidan je bilo ne dokazati, da je Babudrov lek zdravilo zoper stekljino?
Petič pravi omenjeni sostavek: ,.da se imenitne
znajdbe narveči del le primerijo premišljevanji, zasledovanji in
«
temeljitih pravil znajdena sostava poprej
Je g. Miroslavu po poskuševanji vposled
neznanih
nadama 7 vradnikov ministerstva kupcije deloma v pokojni stan (ijanih, deloma popolnama razpušenih; misli , da se to opira na pomanjsanje deržavnih stroškov.
se
Po
V
se
55
lastnost kake rastljine ali rudnine bi bilo na svetu vse Ie primerik!
?
le
gol primerik
?
Lloydu" bo prihodnja politiska osnova takole: Kot višji oblast v vsaki kronovini ostane cesarska namestnija z deželnim poglavarjem; cesarskim namest-
Šestič pravi omenjeni sostavek
„gotovo je
5
da se
dezelanu ravno tako lahko znajdba primeri, kot mest-njanu". V tem sva si popolnama edinih misel, ker tudi na deželi ljudje prebivajo.
Sedmič pravi omenjeni sostavek: gotovo je,
da
Ie
nijam podložne bojo kresije, obsegle bojo kresije kakor poprej njim podložne vradije z ravno t/'stimi imeni kakor so jih poprej v različnih deželah imele, ktere pre-vzamejo opravilstva, ki so jih sedanje okrajne poglavarstva (Bezirkshauptmannschaften) imele. — 29. maja je bila slovesná seja cesarske znanstvine aka
lani Sardinski kralj neki Lahinji , ktera se je hvalila, demie, pri kteri je bilo čez 300 povabljenih gostov da stekljino ozdravlja, izbico v bolnišnici odločil, v med kterimi več deržavnih svetovavcov, ministrov ii
y
cc
kteri naj skaže, kako in kaj da zná v časnikih brali, vender nismo dalje
Tudi mi smo to
nič
več od tega
slišali. Sicer je to prava pot resnice se prepričati, da bili le 3 iz se hvaljene zdravila v bolnišnicah poskusijo.	Rochleder.
poročnikov, 42 pa djanskih in skoraj ravno toliko dopi-sovavnih udov pričujočih; izmed v un an jih udov so
Pr a g e
pričujoči, namreč Palacki, Reus in
- Tedaj jez mislim : 1) Da je Babudrovo zdravilo skri vari ja kakor jih imamo enacih zoper nektere bolezni na cente, ktere so
Gosp. minister notranjih oprav dr. Bach kot kurátor akademie , je zacel sejo s pohvalnim govo« ram, v kterim je neprenehano delavnost akademie povzdignil ; za njim je govori! predsednik aka

gosp. minister Baumgartner, ki je dokazal
včasih celô od vlad za drag denar skrivačem odkup- demie
ljene bile, bolniga in zdravnika pa potem, ko jih je ra- visoko imenitnost natoro znanst va in vaznost tistiga bil. goljufale. Sploh ni v zdravništva ekrivnotnih zdravil.	ki se s tem znanstvam pečá (bi bilo tudi šol a m
Da pa terdno zaupanje na kakošno reč tudi včasih po maga, nam spričujejo vražné zdravila v merzlici.
ril
2) Ako bi bil častiti g
priporočiti) ; — po tem je tajnik opravila razložil, ki
......— ----------------------jih je akademia doveršila od njeniga začetka; za tem
Miroslav vse to prevda- je ^ovoril g. Kreil v zra či nos 1 o vj i (meteorologii) in
9
5 gold.
gotovo bi ne bil tako naduseno reci hvalil, od ktere zemeljnim magnetizmu, in je dokazal, kako malo
I	na tem polji storilo ; sklenil je pa sejo stara-
ní nič druziga popolnama gotoviga, kakor tarifa po
hrupu
3) Prav
bilo
, * » « » «u«, m. Dv,	ovvi.v« » ... u ram „v zi
Babudrova skrivanja v pričo zdravnikov pri go- vora bomo
da
se
konec storiti vsimu
se je šina
V
se
akademie g. baron Hamper
Purgstal z
ram „v znanstvu mnozih jezikov
pot kaj več povedali.
cc
govo
5
od kteriga tro
drugo
Na L a š k i m
tovo steklih poskusila , ceravno povzdigovavci omenje- Z(|aj židoreja prav dobro kaže. — Černogorci so niga zdravila morejo že zlo osupnjeni biti po poslednji jenjali Hercegovino napadati ; starašinstvo Černogorsko
prigodbi z Uršo Kl em en ovo.
je
ukazalo , vès rop Hercegovincam poverniti.
Osnovo
Kar pa price zadene, ktere nezasluzeno hvalo po- Ilove g0lske postave, ki jo je Napoleon deržavnimu
•	1	f I	•	1	i • i • 1	i	•	i	• *	*	-
terdujejo zdravílam , opomním le tistih sto in sto prie
j
svetovavstvU' predloži!, je svetovavstvo
zaverglo.
ki so Goldbergerje ve verižice na vso moč povzdigo- Austrianski tforočnik pri severno-amerikanski vladi v
vale, ceravno so za gotovo sleparijo spoznane
Moshus.
WašingtíoiLU g. Hulseman je te dni zavolj Austrii Iz Ljubljane. Kakor lani v Gradcu, je bil letos sovražniga obnašanja ondašnjiga ministra Ameriko zapu-
pod predsedništvom nadzornika
gimnazialnih
šol Štaj
skih
9
Krajnskih in Koroških
rr
di
tekle binkoštne praznike v Ljublj
vsih g. gimnazialnih vodji
R i e g 1 e r -
posvetova
J
pre-
zbor
stil; vsa vez, razun kupčije, je tedaj zacasno nehala med Au8trio in Ameriko, v kteri ima menda Ko šut
preveč upljivosti.
Angleži so srečni v poslednjih voj
menovanih dežel, skah zoper Birmane v izhodni Indii.
Xatiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.