Le znanje vodi k enotnosti.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
IFTO IVII	GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC * KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO
ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * INŽENIRING ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * AVGUST	CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA
Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina ★ INTERNA ŠT. 8 - 1987	BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoa in SKUPNE
SLUŽBE SOZD HMEZAD
Zaradi dokaj pogostega dežja v prvi polovici julija se je žetev pšenice po naših enotah in v TZO Šempeter začela s polno paro šele 22. julija. Pšenica je sicer dozorela že prej, vendar slama ni bila, dovolj suha, da bi jo kombajn mogel nemoteno čistiti
pri žetvi.
OB PRAZNIKU OBČINE CELJE
PRVA
CELJSKA ČETA
Četudi je aktivnost prve partizanske enote na ožjem celjskem območju, Prve celjske čete, trajala le dober mesec, sicer pa od 20. julija do 27. avgusta 1941. leta, je v tistem času pomenila veliko. Zanetila je iskro upora proti okupatorju in pripomogla, da se je razplamtela v velik plamen, v vseljudsko borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Svoje močno zaledje je imela v Celju in njegovi bližnji okolici, kjer je že kmalu po prihodu okupatorja zaživelo več javk in kjer je aktivno delovala partijska organizacija, vse bolj živahno pa je postajalo tudi delo OR
Takoj po nemškem napadu na Jugoslavijo so partijci, zlasti tisti, ki so bili kakorkoli kompromitirani, dobili nalog, da gredo v ilegalo. Že v prvih dneh okupacije je bil sestanek pri gramoznici ob Savinji, nedaleč od sedanje gostilne Na
gričku, ki je bil v bistvu tudi prvi sestdnek vojnega komiteja za Celje in Savinjsko dolino. Ta sestanek je pomenil prvo pripravo na ustanovitev celjske partizanske čete. Vzroki, da je bila Celjska četa ustanovljena na vzhodnem obrobnem predelu Celja, so bili zelo tehtni, a za četo tudi usodni. Organizatorji so imeli na tem območju že iz časa ilegalnega dela v stari Jugoslaviji urejeno mrežo javk in zaupnikov. Izredno važna je bila bližina Celja, kjer je delala močna partijska organizacija z izkušenimi kadri, organizacija OF pa se je že uspešno razvijala. Celje in Štore sta bila najmočnejša rezervoarja delavcev. Poleg tega so gozdnati, tu in tam težko prehodni kraji nudili prvoborcem varno zavetje. Vrh tega je bil teren, na katerem je delovala Celjska četa, pomemben tudi zaradi prometnih žil, ceste in železnice. In še druga plat - razmere za borbo na tem predelu so bile zelo neugodne, in tudi zato Celjska četa na tem območju ni mogla zdržati dlje časa.
Prenova
Eno ključnih vprašanj, ki so povezana z odgovornostjo ZK, je v temeljna načela ustave SFRJ (IV. poglavje) zapisana misel, da bomo socialistično samoupravno demokracijo razvijali kot posebno obliko diktature proletariata. Brez pretiravanja lahko trdimo, da bi se ZK dovolj celovito lotila proučevanja aktualnih idejnopolitičnih vprašanj že samo s tem, če bi se analitično (z marksističnim instru-mentarijem) lotila proučevanja vsebine tistih nalog, ki so pogoj, da bi uresničevali samoupravno demokracijo. Gre za temeljne ustavne zamisli, v politični dejavnosti minulih let dobesedno pozabljene, po katerih naj bi samoupravno demokracijo uresničevali z:
-	odpravljanjem vseh odnosov, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju,
-	uresničevanjem samoupravljanja v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih,
-	svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter usklajevanjem interesov,
-	odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in upravljanjem družbenih zadev,
-	obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih, pomembnih za popolno odločanje,
-	javnostjo dela vseh organov oblasti in nosilcev družbenih funkcij,
-	osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih javnih in drugih funkcij in njihovo zamenljivostjo,
-	nadzorom delavcev in delovnih ljudi nad delom organov in nosilcev družbenih funkcij.
—	uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti in
-	družbenopolitično dejavnostjo organiziranih socialističnih subjektivnih sil in s svobodnimi dejavnostmi ljudi.
25. DAN
SLOVENSKIH
HMELJARJEV
vgusta - srečanje hme-v Žalcu
Naprej s pomočjo znanja in tehnologije
vgusta - praznovanje ;ljar jev v Braslovčah
V	začetku leta sem zapisal, da smo se v letu 1986 vsi delavci govedoreje veselili doseženih lizičnih rezultatov v proizvodnji mleka. Naše veselje spričo doseženih rezultatov je sicer kalil finančni učinek, ki je bil žal obratno sorazmeren, vendar smo vseeno v novo leto krenili odločeni še popraviti tako fizične kot finančne rezultate.
V	preteklem letu smo pričeli z obnovo senikov, kajti spoznali smo, da tehnologija spravila krme z rotacijskimi kosilniki vrtavkastimi obračalniki in samonakla-dalkami z rezalno napravo ne prenese sušenja na tleh. Vložili smo ogromna sredstva v obnovo travne ruše, v sajenje
Hmelj bodo kmalu pričeli obirati. Dolina bo spremenila svoj lepi videz.
travnodeteljnih mešanic, ki bi zmanjšale našo odvisnost od kupljenih koncentratov, hkrati pa bistveno popravile strukturo obroka. Vsa slovenska živinoreja se že nekaj let trudi, da bi proizvodnja mleka bazirala na doma pridelani krmi vsaj nekje do 45001 in bi samo nad to proizvodnjo uporabljali drage koncentrate. Ta meja pa bi se morala z uporabo boljše in boljše tehnologije ob angažiranju znanja in izkušenj stalno pomikati navzgor. Verjetno bo prav družbeni sektor pri tem odigral bistveno vlogo, saj je koncentracija znanja in prednost v tehnologiji ob genetskem potencialu osnovne črede dosti bolj prisotna na organiziranih dmžbenih farmah kot pa v razdrobljeni in individualni proizvodnji. Zavedamo se, da bomo skupaj z usmerjenimi kmetijami, ki že dosegajo enake in tudi boljše rezultate proizvodnje, morali nositi breme mlečne proizvodnje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ VSEBINE:
2.	stran: Ni previsoke cene za kvali-
tetno vodo
3.	stran: Razstava plemenske živine
v Braslovčah Priloga: Obiranje hmelja
6.	stran: Mednarodna razstava pe-
rutninarstva in prašičereje v Hannovru.
7.	stran: Jatini gorniki na komat-
skih otokih
ZA VSAKOGAR NEKAJ V »SAVINJKI«
Če se po jutru dan pozna, potem bodo zadovoljni kupci in trgovci
Desetega julija je v Žalcu začela poslovati obnovljena blagovnica »Savinjka«, objekt osnovne preskrbe TDO »Savinjski magazin« Žalec, ki je bila dokončana v rekordnih šestih meseceih. Vendar lahko glede na zelo veliko število udeležencev otvoritve sklepamo, da je obnova za krajane še vedno trajala predolgo.
Kakorkoli že, zdaj je blagovnica na voljo kupcem. Za razliko od prejšnje stavbe je dvoetažna, njena ponudba na 2500 m2 pa veliko bogatejša. V njej je zaposlenih šestdeset delavcev.
Po besedah Karla Labnikarja, predsednika delavskega sveta DO »Savinjski magazin«, pričakujejo 4 milijarde ustvarjenega letnega prometa in kot kaže prvi odziv, bo ta načrt tudi dosežen. V naslednjih mesecih Savinjski magazin načrtuje preureditve in dopolnitve še drugih poslovnih enot v naši občini.
V svojem govoru na otvoritvi je Anton Bratuša, predsednik IS skupščine občine Žalec, med drugim povedal, da je trgovina postala tretja najpomembnejša gospodarska panoga v občini in se zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi blagovnice za opravljeno delo.
Zdaj so na vrsti kupci, da povedo svoja mnenja o urejenosti in kakovosti postrežbe. Če bo vedno tako, kot na dan otvoritve, bodo gotovo zadovoljni kupci in trgovci.	K. Rozman
Naprej s pomočjo znanja in tehnologije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dognanja zadnjih dveh let na tem področju, največ je na tem delal dr. prof. Andrej Orešnik s sodelavci, so v mnogo-čem spremenila dosedanjo tehnologijo proizvodnje mleka. Raziskave in poizkusi so pokazali, da toliko opevana koruzna silaža ne more in ne sme biti najbolj zastopana komponenta v obroku krave molznice. Ponovo se poudarja bistvena prednost goveda, to je, da je prežvekovalec in lahko izkoristi predvsem tisto rastlinsko hrano, ki je človek ne more. Za boljšo proizvodnjo, brejost in daljšo življenjsko dobo krave molznice (za pitance ne velja), kot za boljši razvoj plemenice je torej nujno pridelati in pokladati kar največ kvalitetne voluminozne krme. Ta krma mora biti pridelana na kultiviranih travnikih in kar je najvažneje spravljena v optimalnem času. Le spravilo mlade krme nam daje rezultate, ki opravičijo visoka vlaganja. Najmanj trikratna košnja za sušenje in enkratna za siliranje morajo biti cilj slehernega naprednega živinorejca. Odvisnost od vremena in škodljive vplive rotacijskih kosilnikov in vrtavka-stih obračalnikov, ki delujejo na presuho krmo kot mlatilnice, lahko odstranimo zgolj in samo z uporabo dosuševalnih naprav. Prepričan sem, da je vsakomur jasno, da travno deteljne mešanice košene v fazi, ko je listna masa največ vredna, ne prenesejo pet ali šestkratnega obračanja, saj bi dve tretjini najkvalitetnejših rastlinskih delov ostalo na travniku, ostalo bi razdrobili ali uničili s samonak-ladalko in puhalnikom. V seniku bi tako imeli samo neokusno ničvredno steblov-je.
Mnogi boste oporekali mojim navedbam zaradi drage energije, ki se porabi za dosuševanje, vendar ni tako. Polovico energije prihranimo že z manj obračanji, ostalo nam krepko povrne nekajkrat večja beljakovinska vrednost krme dosuše-ne na dosuševalni napravi. Uporaba sončne energije, tako imenovanih »sončnih streh« nam tisto energijo, ki bi na travniku presušila seno, prenese na dvorišče in ne nazadnje, spravilo se bistveno skrajša in če je čas zlato, potem je racionalizacija v smislu skrajševanja časa spravila gotovo nujna.
Po relativno dolgem uvodu bom prešel k bistvu svojega zapisa. Na naši delovni enoti smo v letošnjem letu dokončali rekonstrukcijo dosuševalne naprave, ki obsega skladiščni prostor, ki je neprodušno zaprl z vseh strani razen proti vrhu, rešetke, ki omogočajo maksimalno izkoriščanje zraka, ki ga vpihavajo radialni ventilatorji in napravo za upravljanje ventilatorjev. Ta naprava krmili ves proces do-suševanja glede na temperaturo in vlago zraka. Za hitrejše spravilo krme na dosu-ševalno napravo imamo teleskopski pu-halnik z dozirno napravo. Le-ta omogoča spravilo samo z enim delavcem, ki krmili izmetavanje krme iz samonakladalke na dosuševalno napravo. Vsa dosuševalna naprava ima prostornino 6530 m3, kar pomeni pri povprečju 200 kg na m3 okoli 1300 ton visokokvalitetnega sena.
Iz predhodno navedenega je jasno, da smo morali iti v to investicijo, ki sicer dodatno obremenjuje našo že tako neaku-
NI PREVISOKE CENE ZA KVALITETNO VODO
Je nova čistilna naprava bolj ogrožena kot naše zdravje?
V	začetku junija letos je DO Komunala Žalec tudi uradno pričela z delovanjem čistilne naprave v Kasazah. Zaenkrat vanjo pritekajo odplake iz Žalca in Celjskih mlekarn, če pa bodo zagotovljena dodatna sredstva, bodo skozi napravo postopoma napeljali odpadno vodo iz vse Savinjske doline. »Ce« zato, ker sredstev primanjkuje že za vzdrževanje sedanjih kapacitet.
Ob našem obisku nam je Tone Florjančič, vodja vzdrževanja povedal: »Ne morem razumeti vodilnih iz republike, da so po ogledu naprave vsi navdušeni, ko pa izvejo za obratovalne stroške, samo zmajujejo z glavami. Zato se bojim, da bo čistilna naprava zaradi pomanjkanja sredstev morda kmalu celo obstala, kar bi povzročilo vsestransko škodo.«
V	času, ko se vse bolj uveljavlja mišljenje, da ni več mogoče vse ocenjevati z vidika denarja, bi bil to ogromen korak nazaj. Najpomembnejše bi moralo biti dejstvo, da je voda po biološkem čiščenju že na prvi pogled neprimerno bolj čista in da so raziskave in meritve, ki jih opravlja Univerza Edvarda Kardelja, to tudi potrdile. Kot odpadek po čiščenju ostaja samo mulj, ki ga bodo, če ne bo primesi težkih kovin, uporabljali ža gnojenje hmelja. Očiščeno vodo bi lahko izkoristili za namakanje, namesto da odteka v Savinjo.
mulativno proizvodnjo. Obremenitve so ogromne spričo dejstva, da rekonstrukcija ne daje trenutnih rezultatov, ki se bodo pokazali v daljšem obdobju. Računamo, da bo potrebnih kar nekaj let, da se bo spremenjena struktura obroka pokazala na boljši brejosti in daljši življenjski dobi krave molznice.
Vsa ta dejstva so znana in razumljiva tistim, ki mleko proizvajamo in ga »poklanjamo« naši družbi. Manj znana pa so tistim, ki z denarjem razpolagajo oz. ga ne ustvarjajo. Dolgotrajni razgovori na vseh nivojih v naši družbi o težki situaciji v kmetijstvu, brez konkretne akcije, zavirajo razvoj te dejavnosti. Vsi v preteklosti storjeni napori so lahko uničeni, v kolikor naša dmžba ne bo spoznala in priznala, da je tudi kmetijstvo znanost in da brez vlaganj v tehnologijo ne gre. Spoznanje, da so raznobarvno cvetoči travniki preteklost in da je lesenim vilam in kozolcem odklenkalo, bo moralo biti prisotno predvsem tudi pri uporabnikih našega proizvoda.
Verjetno se kmetijski proizvajalci začudeno sprašujemo zakaj toliko govora okoli ukinitve enega lesnega obrata v naši regiji, zakaj tolikšna skrb ob izgubi
Ena od pridobitev nove čistilne naprave bo tudi kvalitetnejša podtalnica, vendar je Tone poudaril: »Sedaj, ko obratuje ta čistilna naprava, bi morali ne samo mi, ampak tudi Celjani apelirati na šaleško in zgornje savinjsko industrijo, da čisti svojo vodo. Le tako bomo tudi mi imeli čisto podtalnico.
Prav tako gre vzdrževalcem pohvala za zelo lepo urejeno okolje čistilne naprave: »Trudimo se, da bi bila okolica čim lepša in naprava čimbolje vzdrževana. To je ogromna pridobitev, ki jo ljudje premalo cenijo. Da ne bi bilo problemov s sredstvi za vzdrževanje, naj si ljudje sami ogledajo čistilno napravo,« je Tone Florjančič izrazil svojo pripravljenost, da v dopoldanskem času obiskovalcem pojasni vse, kar jih bo zanimalo.
Sama sem se prepričala, da čistilna naprava res služi svojemu namenu -čisti vodo. Manj odpadnih vod pomeni čistejšo podtalnico in bolj zdravo okolje, v katerem živimo. Razlogov je torej dovolj, da se vanjo vlaga še več sredstev in se izpopolnjuje njeno delovanje, ne glede na to, kako težko je dobiti potrebna sredstva.
Bolj bo okolje onesnaženo, več sredstev bo potrebnih in vse manj bo časa, da jih zberemo:
Ksenija Rozman
nekaj sto delovnih mest, medtem, ko letno izgubljamo tisoče delovnih mest na kmečkih gospodarstvih, ker mladina beži z vasi prav zato, ker ni sredstev za posodobitev in olajšanje težkega kmečkega dela.
Naša družba gleda na nabavo traktorjev in poljedelskih strojev enako kot na nakup vikendov in avtomobilov. Znašli smo se v absurdni situaciji, ko je lažje kupiti Jugovski avto kot pa kvalitetni molzni stroj. Strahotna sredstva namenjamo sanaciji tovoru avtomobilov, proizvajalci kmetijske mehanizacije pa so v težavah. Obremenitve, ki jih naša dmžba nalaga kmetijstvu, kot edini dejavnosti, ki še povečuje produktivnost, so tolikšne, da onemogočajo normalni razvoj. Večdesetlet-no prelivanje dohodka za ohranitev živinoreje je ob usahnitvi nekaterih paradnih dejavnosti pripeljalo kmetijstvo pred zlom. Zato upravičeno zahtevamo, da se nam omogoči nadaljnji tehnološki razvoj, da se razbremeni kmetijska proizvodnja dajatev družbene režije. S svojim delom je tako družbeni sektor kot usmerjeni kmetijski proizvajalec dokazal, da to zasluži.	Čater Srečko,
vodja farme Podlog

RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE V BRASLOVČAH
Razstavljenih je bilo 67 plemenskih krav, 11 plemenskih telic in 36 govejih pitancev pri dveh rejcih. Razstavljene so bile vse tri pasme: rjava, črno bela in lisasta iz kooperacijske reje, ki jih redijo na tem področju. Tako je vsak rejec, ki ima kvalitetno živino, lahko pokazal vloženo delo in živinorejski trud pri vzreji in negi živali. Razstavo živine so dopolnjevali večletni podatki na 9 panojih o številu krav v kontroli proizvodnosti, o tržni proizvodnji mleka in mlado pitanega goveda na najboljših kmetijah. Tako so se obiskovalci seznanili z razstavljeno živino in proizvodnimi dosežki celotnega področja.
Lisasta pasma zavzema 21 % staleža krav, pretežno jo redijo kmetije, ki so bolj usmerjene v pitanje mladega goveda. Krav križank je še okrog 9 %.
Na našem področju je hmeljarstvo na prvem mestu, nato sledi govedoreja s proizvodnjo mleka in pitanjem živine. Hmeljarstvo izkorišča naravne danosti, osvojen'inozemski trg in znanje ljudi teh krajev, zato je s hmeljem zasajenih 745 ha najboljših njiv v kooperacijski proizvodnji, na katerih ne raste krma za živino. Hmeljarstvo in govedoreja se v teh naravnih danostih, pogojih, dobro dopolnjujeta. Zato kmetje hmeljarji živinoreji posvečajo vedno večjo skrb.
Govor predsednika pripravljalnega odbora.
Živinorejce zanima, zakaj smo razstavljali vse tri pasme? Na tem področju se stikata okoliša reje rjave in lisaste pasme. Črno belo pasmo pa redijo družbene farme, ki imajo 1200 krav in 750 plemenskih telic. Vsaka pasma ima značilne lastnosti, zato je najbolj gospodarno rediti pasmo, ki najbolj ustreza pogojem reje in gospodarnosti kmetije. V hlevu se mora rediti samo ena pasma, razen ob prehodu. Rejec ne sme preizkušati, katera pasma se mu najbolj obnese. Lastnosti pasem so dobro znane, zato jim rejci morajo verjeti. Ko so bile na enem mestu primerljive vse tri pasme, so se obiskovalci najlaže seznanili s kvaliteto in zahtevnostjo posamezne. Na našem področju najboljši rejci, ki so se odločili za mlečno proizvodnjo, redijo črno belo pasmo v modernem mlečnem tipu. Ta pasma predstavlja okrog 15 % staleža krav. 55 % staleža zavzema rjava pasma, ki je nosilka in jo redijo kmetije usmerjene v proizvodnjo mleka in pitanje živine.
Razstavljeno plemensko živino sta ocenili dve strokovni komisiji, sestavljeni iz strokovnjakov:
-	Biotehniške fakultete Ljubljana
-	Kmetijskega inštituta Slovenije
-	Višje agronomske šole iz Maribora
-	Strokovnih služb kmetijske zadruge in zavoda
-	in kmetov kooperantov
na podlagi proizvodnih podatkov in eksteriera v plemenske razrede. Poglejmo mlečnost razstavljenih krav po lakta-cijah in pasmah:
a)	povprečna mlečnost v I. laktaciji:
povprečna
pasma	mlečnost	% tolšče
rjava	4031 kg	3,98
črno bela	6133 kg	3,95
lisasta	3636 kg	3,68
b)	povprečna mlečnost v ostalih lakta-
cijah:	povprečna
pasma	mlečnost	% tolšče
rjava	4425 kg	3,83
črno bela	5911 kg	3,71
lisasta	3798 kg	3,70
Revija telic rjave pasme.

Podelitev prve nagrade in zvonca za rjavo pasmo kravi Svibi rejca Franca Brišnika
iz Prekope.
Povprečne mlečnosti razstavljenih krav kažejo, za katere namene rejci gojijo posamezno pasmo.
Poučna je velikost razstavljenih krav. Poglejmo višino krav po posameznih pasmah:
pasma	povpr. višina vihra
rjava	136 cm
črno bela	138 cm
lisasta	134 cm.
Komentar o razstavljenih rjavih kravah, telicah in najboljših živalih ter o rejskem cilju za to pasmo je podal prof. dr. Ferčej iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Najboljše razstavljene krave so v zaželenem tipu, dovolj visoke, obsežne, dolge in plemenite. Enakovredno se kosajo z najboljšimi v naših najboljših rejskih področjih za rjavo pas-
li. nagrada telica Zagorka 736489 last Milana RAKUNA iz Založ, proizvodnost matere 3948 kg s 3,70 % tolšče.
Komentar o razstavljenih kravah črno bele pasme ter o rejskem cilju za to pasmo je obrazložil Franc Goršič, dipl. ing. agr. s Kmetijskega inštituta Slovenije. Najboljše krave so v modernem mlečnem tipu, primerno velike, obsežne, dolge in zelo plemenite. Kosajo se z uvoženimi kravami te pasme.
Pri črno beli pasmi so dobile nagrade in zvonce:
I nagrado in zvonec krava Bečka 684322 rojena 21. 1. 1982 last Antona MEŠIČA s Polzele s povprečno 3-letno proizvodnostjo 6205 kg mleka s 4.21 % tolšče in najvišjo mlečnostjo 7848 kg s 4,22 % tolšče.
pio.
Telici Soči rejca Jožeta Zagožena iz Matk, so podelili prvo nagrado in zvonec.
Nagrade in zvonec pri rjavi pasmi so dobile:
I.	nagrado in zvonec krava Sviba 288204 rojena 23. ij 1978 last Franca BRIŠNIKA iz Prekope 26, s povprečno 5-letno mlečnostjo 6333 kg s 3,77 % tolšče in najvišjo doseženo mlečnostjo 8138 kg s 3,77 % tolšče.
II.	nagrado in zvonec krava Muka 530478 rojena 12. 2. 1983 last Antona MEŠIČA s Polzele s povprečno 2-letno mlečnostjo 5906 kg s 4,02 % tolšče in najvišjo doseženo mlečnostjo 6460 kg s
4,00	% tolšče.
III.	nagrado in zvonec krava Sora 360214 rojena 23. 10. 1978 last Tilke
IROJNIK iz Sp. Gorč, s povprečno 4-let-no mlečnostjo 5062 kg s 3,78 % tolšče in najvišjo mlečnostjo 5924 kg s 3.84 % tolšče.
Pri teliejah rjave pasme sta bili nagrajeni:
I. nagrada in zvonec telica Soča 737696 last Jožeta ZAGOŽENA iz Matk, proizvodnost matere 5079 kg mleka s 3,87 % tolšče.
II.	nagrado in zvonec krava Aca 560228 rojena 3. 10. 1983 last Franca BRIŠNIKA iz Prekope, s proizvodnostjo v I. laktaciji 8886 kg mleka s 4,14 % tolšče.
III.	nagrado in zvonec krava Sora 436222 rojena 26. 8. 1980 last Martina RIBIČA iz Latkove vasi 6, s povprečno proizvodnostjo 6783 kg s 3,65 % tolšče in najvišjo mlečnostjo 7657 kg s 3.62 % tolšče.
Razlago o razstavljenih kravah lisaste pasme in rejski cilj za to pasmo je podal prof. dr. Dolfe Cizej z Višje agronomske šole v Mariboru.
Razstavljene krave te pasme so v starejšem tipu za to pasmo s poudarkom na meso, ker je razumljivo, saj to pasmo redijo rejci na tem področju, usmerjeni v pitanje.
Pri lisasti pasmi sta bili nagrajeni:
I. nagrada in zvonec krava Pika 737042 rojena 23. 2. 1985 last Jožeta ROJNIKA s Podvrha 16, s proizvodnostjo v prvi aktaciji.
Za lisasto pasmo je prejela prvo nagrado in zvonec krava Pika rejca Jožeta Rojnika
s Podvrha.
I.	kontrola 18,5 kg mleka s 3,65 % tolšče, 2. kontrola 15,5 kg s 3,95 % tolšče in proizvodnostjo matere v I. laktaciji 4379 kg s 3,93 % tolšče.
II.	nagrado in zvonec krava Špela 658426, rojena 20.12.1983 last Martina Krajnca iz Kaple vasi 15 s proizvodnostjo v 1. laktaciji 3947 kg s 3,62 % tolšče.
vredno mlečni prizvodnji in je bilo v lanskem letu oddanega 1.584.400 kg goveda za zakoL
Po besedah komentatorjev in drugih prisotnih strokovnjakov je razstava uspela po kvaliteti živali, organizaciji in obisku.
Obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali potek ocenjevanja, izbiro na-
Prvo nagrado in zvonec za črnobelo pasmo je prijela krava Bečka rejca Antona Mešiča s Polzele.
Za nagrajenimi kravami je sledila podelitev nagrad v obliki krmil 10 najboljšim proizvajalcem oddanega mleka po kravi in oddani skupni količini nad 50 000 litrov v letu 1986. Nagrajeni proizvajalci so oddali po kravi od 4369 do 7059 litrov tržnega mleka v mlekarno.
Prav tako je dobilo nagrade v obliki močne krme 5 najboljših proizvajalcev za prirejo mlado pitanega goveda v kmečki reji in 5 najboljših rejcev za do-pitanje in dosežen prirast v letu 1986. Ti rejci so priredili in oddali od 8156 do 18335 žive teže mlado pitanega goveda Pitanje na našem področju je enako-
jboljših živali pri posamezni pasmi, podelitev nagrad in priznanj s strokovnimi obrazložitvami, je bilo veliko.
Žene zadružnice in mladi zadružniki iz Braslovč so s ponudbo kmečkih in ostalih jedi popestrile razstavo in skrbeli za dobro počutje.
Namen je bil dosežen, najboljši rejci so dobili nagrade in priznanja za razstavljene živali in za najboljše dosežene rezultate pri proizvodni mleka in prireji govejega mesa To jim daje nove spodbude za nadaljnjo rejo v kritičnem obdobju za živinorejo.
Jože ŠALAMUN, dipl. kmet. ing.
IZ NAŠIH DO
-	Nov proizvod DO PKM Žalec, Paš-niški mulčar, ki ga izdelujejo za Holandijo, so začeli uporabljati tudi v sadjarstvu. Testira ga sadjarstvo Mirosan in kot kažejo prvi rezultati, bo njegova uporaba možna v ta namen. Dobili pa so tudi novo naročilo za izvoz pašniških mulčarjev, prototipa širine en meter v Holandijo.
-0-
-	V tovarni močnih krmil se še vedno ubadajo s problemom visokih cen surovin in cen krmil, ki jih potrjuje Zvezni zavod za cene in ki so praviloma nižje od stroškov proizvodnje. Ker je bil pred kratkim zakon o nadzoru cen podaljšan, se postavlja vprašanje, kako dolgo se bo krmila sploh še splačalo proizvajati za trg.
-0-
-	V drugi polovici julija bodo v Kmetijstvu Petrovče začeli pospravljati z njiv zdravilna zelišča, vendar pa še nimajo zagotovljene prodaje. Prav tako imajo težave s prodajo gob ostrigarjev, ker je tržišče zasičeno z gozdnimi gobami in ni povpraševanja po ostrigarjih.
-0-
-	V okviru republike potekajo dogovori za reševanje finančnega stanja v prireji mleka, vendar še vedno ni znano, ali bodo pokriti stroški za prvo polletje. Lahko bi rekli, da je usoda družbenih farm za prirejo mleka odvisna od pripravljenosti družbe za reševanje tega problema.
-0-
-	Kljub velikemu padcu kupne moči, je bil promet vAGRINI v prvem polletju zadovoljiv. Nekateri programi imajo sicer večji izpad v prometu, zato pa so drugi nekoliko nad pričakovano prodajo. Predvsem je spodbuden junijski promet v blagovnici, ki je bil rekordnih 800 novih milijonov din. V primerjavi s preteklim letom letos v povprečju sledijo tudi fizičnemu obsegu prodaje.
-0-
-	Adaptacijska dela za ureditev pro-dajalnih površin v Ilirski Bistrici in Centra malega gospodarstva TOK MEGE potekajo po programu in bodo končana v tem letu. Izgradnja talnega skladišča v Novem Celju pa po programu kasni, vendar v teh dneh že postavljajo betonsko konstrukcijo.
NOVI NASADI JABOLK
Letošnjo pomlad je šest kmetov kooperantov zasadilo nove jabolčne nasade s pomočjo KZ Savinjska dolina Žalec. Ta oblika sodelovanja naj bi vsaj malo omejila trend padanja števila kmečkih sadovnjakov in čimbolj izkoristila strme površine, primerne za sadjarstvo.
Nasadi so bili zasajeni na 8,5 ha z jabolki sort Idared, Gloster, Yonagold in Elstar. Za njih se je odločilo šest kmetov: Jelen, Koper, Ceuzar, Zabukovnik, Marolt in Rojnik, ki je z delom pričel že lani jeseni.
Terase in vsa zemeljska dela je opravil Agrotransport iz Ptuja, v investicijo pa so poleg sadik všteta tudi vsa potrebna škropiva za prvo leto. Doslej so bili nasadi škropljeni trikrat in so se v večini primerov dobro prijeli. Terase so tudi zatravljene.
Jablane naj bi polno rodile četrto ali peto leto, ves odkup pa zagotavlja kmetijska zadruga.
Z dosedaj doseženim so v zadrugi zadovoljni in po petletnem srednjeročnem načrtu naj bi se nasadi povečali na 45 ha, kar pa bo zelo težko doseči zaradi neugodnih kreditnih pogojev.
Ksenija Rozman
Na Mirosanu so višnje dobro obrodile.
Komisija za promet z nepremičninami pri Hmezad, Kmetijskem kombinatu Šmarje, TOZD Kmetijstvo razpisuje
JAVNO LICITACIJO
stanovanjske hiše »Vila Juričko« v Pristavi 40 z zemljiščem, ki predstavlja pare. štev. 48, stavbišče v izmeri 70 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri 1500 m2 v k. o. Pristava. Izklicna cena za stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem znaša 5,339.166 din.
Javna licitacija bo v PONEDELJEK, 17. 8. 1987 OB 7. URI
v sejni sobi Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, Šmarje 154.
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe plačati varščino v znesku din 10 % od izklicne cene.
Po opravljeni dražbi bo s kupcem v roku 30 dni sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške javnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške, ki bodo nastali pri sklenitvi pogodbe, in prometni davek.
Vse informacije lahko interesenti dobijo v sobi št. 6 Kmetijskega kombinata Šmarje.
HMEZAD KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE, TOZD KMETIJSTVO Zač. individ., posl. org. TOZD:
Franc Bokalič, ing. agr.
Pridelovanje strniščnih in prezimnih dosevkov
V slovenskih rastnih razmerah je to ena od zanesljivih oblik dopolnilnega pridelovanja krme na njivah v času, ko bi bile sicer prazne.
Ima vrsto prednosti:
-so zelo zanesljiva oblika pridelovanja krme, ker je v času njihove rasti - od jeseni do spomladi - vedno skoraj dovolj vlage, pri izbiri primernih vrst in mešanic pa brez škode prenesejo tudi ostre zimske vremenske razmere.
-	krmna vrednost prezimnih dosevkov je odlična, vsebujejo zlasti veliko beljakovin, če jih pokosimo v optimalnem času.
-	za pripravo zemlje in setev prezimnih dosevkov je po zgodnejših glavnih posevkih na voljo dovolj časa
v: j# možnost pokladanja najzgodnejše zelene krme živini - ta je še posebej zaželena, ko začne zmanjkovati zalog zimske krme.
-	kot prezimni krmni dosevek pridelujemo pogosto tudi nekatere metuljni-ce ali mešanice drugih rastlin z metulj-nicami, ki imajo to lastnost, da bogatijo tla z organsko snovjo-humusom in prav tako z dušikom, ki ga vežejo iz zraka.
Zaradi vseh navedenih prednosti pomeni pridelovanje krmnih dosevkov v naših razmerah močno intenzifikacijo poljedeljstva, saj v enem letu dobimo iz iste površine dva pridelka, mnogo pa iz-stočasno storimo tudi za kolobar in rodovitnost tal.
Največkrat je pravočasna odločitev in nabava semena zelo pomembna za takojšnje oranje in setev. Tako zadrži-
mo nekaj vlage za hitro kalitev posevka in le ta uide plevelu, ki je kaj neprijeten gost.
Pridelovanje krmnih dosevkov zahteva dobro pripravo zemlje do drobno grudičaste strukture s srednje globokim oranjem (15 cm) in brananjem. Ob normalno gnojenem predposevku opravimo osnovno gnojenje na brazde s 400 kg NPK 18: 9: 9 na ha ali 500 kg NPK 13: 10: 12 na ha
Vse dosevke sejemo na ozko medvrstno razdaljo (15 do 20 cm). Globino izbiramo glede na debelino semena.
Ker je na kmetijah vse manj ljudi, je nujno izbirati tiste dosevke, ki zahtevajo čim manj ročnega dela.
Letos lahko izbiramo za rano setev do konca julija naslednje dosevke:
-	mnogocvetna ljulka 40 do 50 kg/ha
-	krmna ogrščica (starška) 10 kg/ha
-	krmna repica (Perko) 10 kg/ha
-	aleksandrijska detelja (Lilibeo)
35 kg/ha ali 30 kg al. detelje +10 kg/ha mnogočvetne ljulke
-perzijska detelja (Accadia) 25 kg/ha
-	krmni grah s koruzo 70 kg/ha
^ koruza (Bc 183) 25 kg/ha
% -Jara grašica (Beograd) 60 kg/ha gra-šice + 70 kg/ha ovsa ali jarega ječmena
Pri kasnejši setvi do srede avgusta sejemo iste dosevke, razen koruze in obeh detelj.,
Izbor bo pogojevala nemalokrat tudi cena in pravočasen nakup.
Martina Krajnc dipl. kmet. ing.
Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije poziva vse članice - proizvajalke hmelja, da se temeljito pripravijo na sezono obiranja in sušenja hmelja, saj bodo le tako zagotovljeni dobri pogoji spravila pridelka in primerna priprava hmelja za oddajo prevzemniku Hmezadu export-import Žalec.
TE NESREČNE CENE
Eden izmed tistih, ki so lani začeli s poskusnim gojenjem poprove mete, je tudi kooperant TZD Prebold, Alojz Podlunšek. Kljub temu, da je pridelek kvaliteten in obilen, pa že razmišlja o tem, da bi to dejavnost opustil. Medtem ko je bila lani cena za kilogram posušene mete 1.000 din, bo letos predvidoma kar za polovico nižja. Tudi konkurenca ria trgu zdravilnih zelišč je huda, kar pa še ne pomeni, da je čas za obup. Glede na to, da je poprova meta dokaj nezahtevna za gojenje in da se kosi kar trikrat na leto, tudi nizke cene ne bi smele imeti tako zastrašujočih učinkov.
Sicer pa vsi vemo, kako je danes s cenami...
Na obisku pri Podlunškovih v Preboldu. Foto: Ksenija
NOV PROJEKT NAMAKANJA BREG 345 ha
V	petek, 9. julija, na Polzeli in v torek, 12. julija, v Šempetru, so se zbrali kmetje s področja, ki ga zajema nov projekt namakanja vse od šole na Polzeli pa do že obstoječega namakalnega sistema v Go-tovljah.
V	površine sta vključena tako družbeni kot individualni sektor. Namakanje je v individualnem sektorju relativno mlad agrotehnični ukrep, pa vendar je večina ljudi razumela njegovo pomembnost. Za postavitev osnovne namakalne mreže in nabavo poljskih namakal-nikov bo 90 % sredstev nepovratno prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 10 % pa udeleženci z možnostjo najetja kredita pri Ljubljanski banki. Izkušnje, ki jih imajo po svetu, mi pa predvsem pri hmelju, kjer se lahko doseže ob neugodni razporeditvi padavin celo 3-4 dt hmelja več na ha, nedvomno opravičujejo pristop k izdelavi projekta.
M. K.
Izstrelišča raket so se s svojimi raketarji odlično obnesla v borbi s točo.
Ribogojnica pod Žovnekom v poletni vročini.
MESNA INDUSTRIJA V DIRKI ZA ZASLUŽKOM
V Beograjskih mesnicah je bilo v letu 1986 umaknjeno iz prodaje 263.000 kg mesnih izdelkov. Veterinarski inšpektorji so preiskali 5492 vzorcev, 3173 (57,7 %) vzorcev ni bilo higiensko primernih.
Samo 10 % izdelkov se izdeluje po pravilniku o kvaliteti, ostali pa po proizvodni specifikaciji. Tako se na trgu pojavljajo
številni izdelki z novimi nazivi, visokimi cenami, a slabe kvalitete.
Od skupne količine neprimernih izdelkov jih je 95 % svoje lastnosti spremenilo v prodajalnah, kjer so slabi in nehigienski pogoji hranjenja, a osebje je nekvalificirano.
(iz Ekosa št. 8/87)
Mednarodna razstava perutninarstva in prašičereje v Hannovru
Trije člani tehnološke službe Hmezad KZ Savinjska dolina so v lastni režiji (prevoz z osebnim avtomobilom s Hmezadovo nalepko), junija obiskali mednarodno razstavo perutninarstva in prašičereje v Hannovru.
PERUTNINARSTVO
Na področju opreme (vzreje pi-tovnih piščancev, vzreje plemenskih jat in konzumnih nesnic) ni bilo večjih novosti. Največjo po-
Komaj izvaljeni piščančki.
41
Po petih tednih pripravljeni za raženj.
zomost je vzbudila naprava za nakladanje pitovnih piščancev. Naprava zahteva asistenco treh ljudi in v eni uri naloži od 2.000 do 4.000 piščancev. Prednost te naprave je še v tem, da se transportni stroški znižajo za 10 % in da se živo delo zmanjša za 63 56. Prav tako je manj poškodovanih piščancev. Ta naprava je uporabna samo v pitališ-čih, ki nimajo nadstropij. Zahteva tudi drugo opremo pri nakladanju, transportiranju in sprejemu piščancev v klavnici.
Mnogo več je bilo novosti pri materialih za gradnjo perutninskih objektov. Večinoma so objekti pritlični. Poseben poudarek je bil izbiri izolacijskega materiala Sistem zračenja in vzdrževanja primerne mikroklime so zavzemali veliko razstavnega prostora. Veliko skrbi se posveča čim smotrnejšemu izkoriščanju dragocene energije.
Ker ima perutninarstvo še tudi v prihodnosti možnost za razvoj, je ta trend, kot vedno, najbolj viden na področju opreme za nesnice. Po-
Mizica pogrni se in dober tek! - Kdaj tako tudi pri nas?
zomost so pritegnile šestnadstrop-ne kletke za nesnice in enostavna izvedba prednjih delov kletk (sistemi za odpiranje). Kokoši imajo tudi več prostora, ker so kletke podaljšane, višje in širše. Videli smo še naravnost impozantne sortirhe naprave za jajca.
Zanimive so bile tudi rešitve pri skladiščenju močnih krmil. Polovica silosov je bila pločevinastih, polovica iz umetnih vlaken, ki so zanimivi iz ekonomske plati (relativno manjhna naložba in enostavna montaža).
Tako intenzivna proizvodnja, kot je perutninarska, seveda ne more brez računalniško vodenih procesov (od vzreje do konfekcio-niranja izdelkov).
Klasičnega pakiranja skoraj ni več. Prevladuje vakumsko pakiranje. Materiali za pakiranje jajc so bili še posebej privlačni kot tudi specializirana klavniška oprema. Vsako razstavo spremlja tudi industrija zdravil in nutritivnih dodatkov. Poseben poudarek je bil na preparatih za zaščito živali pred zajedavskimi boleznimi in virozami.
Na koncu bi si želeli še to, da se takšnih sejmov udeležijo tudi slovenski perutninarji in pokažejo,
kje so v primerjavi z ostalimi tradicionalnimi deželami z visoko razvito perutninsko proizvodnjo in da se preneha s skrivanjem pod imeni tujih firm. Lep vzor so nam lahko Madžari.
PRAŠIČEREJA
S področja prašičereje so bile pri-kazene vse faze poizvodnje. Pri ureditvi hlevov je bil velik poudarek na prikazu notranje opreme. Predstavljeni so bili različni tipi pregrad, boksi za plemenske svinje in odstavljene pujske.
Plemenske živali so najčešče privezane čez pas, ker je s tem najbolje izkoriščen prostor. V prasiliščih se v glavnem vgrajujejo diagonalni boksi, ki zavzamejo manj prostora od paralelnih. Tla so večji del rešetkasta, imajo pa precej različnih izvedb. Pri tem je pomembno, da je ležišče toplo, čisto in da ni nevarnosti poškodbe nog. Oblika rešetk mora biti prilagojena kategoriji Živah, prav tako material, iz katerega so narejene. Pri rešetkah v svinjaku dobimo gnojevko, ki jo je po-
Pri krmljenju je bilo prikazanih več sistemov krmljenja, suho krmljenje, navlažena krma ter tekoče krmljenje. Osnovno načelo pri vseh sistemih je, da se raztros krme zmanjša na minimum. Pri izbiri načina je odločilna velikost pitališča, vrsta doma pridelane krme in vključevanje stranskih produktov predelovalne industrije.
Pri prehrani pujskov se uporablja v glavnem piletirana krma. Pri sestavi obroka je velik poudarek na izravnavi aminokislin. Po potrebi vključujejo sintetične. Na razpolago imajo vrsto mineralnih dodatkov za izravnavo makro in mikro elementov. Pri vseh dodatnih k osnovni krmi povdarjajo, da so okusni in ne znižujejo ješčnosti. Pomembno je, da so izravnane potrebe v posamezni fazi proizvodnje.
Prikazani so bili uspehi pri križanju. Za široko rejo uporabljajo v glavnem večpasemske križance, ki se odlikujejo po boljši plodnosti, večji vitalnosti, hitrejši rasti in boljši mesnatosti.
Pri vseh fazah proizvodnje vključujejo računalniško spremlja-
illilfr™ iff"1 ___________
Krma je okusna, mi pa še bolj.
trebno do uporabe vskladiščiti, nato pa jo razvoziti na kmetijske površine. Prikazani so bili različni načini razprševanja gnojevke. Velik poudarek pri hlevski opremi je bil na sistemu ventilacije, ki vzdržuje v hlevu ugodno klimo. Sistemi so zelo izpopolnjeni. Pri tem so upoštevane potrebe po toploti za posamezne kategorije prašičev. Ventilacija se avtomatsko vklaplja ter izklaplja, pri tem pa se uravnava T in koncentracija škodljivih plinov.
nje podatkov. Povsod je čutiti prizadevanja, da bi dosegli optimalno proizvodnjo s čim nižjimi vlaganji.
V. K. V.
lli	J
Piščančji »kombajn«
Kostanj je bogato cvetel.
RESNICA O NAŠI KRIZI
V Jugoslaviji ne bomo prišli iz krize, če ne bomo zniževali stroškov in povečali produktivnosti dela. Vse preveč se ukvarjamo s »pravičnimi« cenami, nič oz. vse premalo pa, kako bomo znižali vse vrste stroškov. Zato lahko delamo neracionalno, saj dosegamo »realno« ceno, ker upoštevamo »dejanske« stroške - ti pa so odločno previsoki in td na vseh ravneh.

Jatini gorniki na kornatskih otokih
Potnikov za izlet planinskega društva Gornik (pri Jati iz Zaloga) na Komate je bilo za polno ladjo. V gori gladkih kovčkov in torb so še kremžili tudi nahrbtniki. Druščina izletnikov se je zbrala z vseh koncev in krajev, lahko rečemo, da je bila vseslovenska. Ker smo imeli ob prijavljanju odprto listo - v skladu z morebitno novo ustavo - in ker ni bilo nobenega kriterija glede starosti in spola, stanu in so-cijalnega porekla, nazornega prepričanja in narečja, pa tudi telesne in duhovne pripravljenosti ali kondicije, smo bili dokaj povprečni vzorec vodniku Stanetu in agenciji JTP vdanih turistov.
Okrepčani z več kot le reklamnim darilnim škrnicljem Jate s popotnico in krmežljavi po nočni vožnji z vlakom od Ljubljane do Zadra smo se z železne ceste preložili na morsko pot, po izkrcanju v Salijih na Dugem otoku pa'v hotelsko udobje. Po dva in dva so nas zložili po prijateljskih ali družinskih pripadnosti po sobah s pogledom na morje. Pravim planincem (z nahrbtniki) se je stožilo po skupnih ležiščih.
Dnevi, ki so sledili, so nas eden za drugim navduševali, saj so bili otoki tako. podobni hribom potopljenim v možje, tokrat v tapravo, ne megleno. Desetkrat preizkušeni izletniški program prirejen za hribolazce, plutje okrog otokov in poti na njihove vzpetine, lepo vreme in namakana grlaso ohranjali veselo razpoloženje in zadovoljnost. Skrbno urejena barka »Miki« nas je varno pripeljala skozi prelive, mimo čeri, tesno pod previsnimi pečinami iz morja dvignjenih stometerskih skladov, v mirne zatone in zalive, k pomolom samotnih zaselkov na pustih otokih. Imeli smo mirno morje, za doživetje morske bolezni ni bilo prilike. Pasja udeleženka naše plovbe Tara se ni srečala s svojim morskim kolegom, le igrivi delfin je kratek čas ovohal premec barke. Točilnica je bila odprta vseskozi. Pevski festival na vrhnji palubi se je razlegal čez valove le en dan. Če mu štejemo še vajo na kopnem in ga zapišemo v nočno kroniko po zadnji večerji, ni bil preveč nadležen za poslušajoče s posluhom in brez njega.
Na Korinjaku — otok Iž.
Izlet je bil planinsko nadahnjen, izletniki pa na majicah zaznamovani z znakom PD GORNIKA. Kot taki se nismo mogli (smeli) upreti skušnjavam iz vode štrlečih vrhov. Njihova višina je le enkrat presegla 200 m (Metline, 237). Če bi bilo to v normalnih hribih, bi bilo enakovredno Šmarni gori ali gori Oljki od vznožja pa do vrha. Važno je, da smo zadovoljili nerazložljivo slo hribolazcev, da bi od zgoraj gledali in iskali v dolino, od koder so pravkar prišli. Res smo vedno pogledovali dol, kjer je bila usidrana naša barka. Pa tudi čez grmiče in grebena Komatskega otočja smo se zazirali zviška, saj so Od zgoraj čisto drugačni kot z ničle. Sodeč po vedno krajši koloni smo po nekaj dneh osvajanja vrhov skoraj zasitili gorniško slo. Zadnjega podviga na 148 m visoki Muravljak nad slanim jezerom Mir se je v opoldanski pripeki lotilo le trinajst (od sonca) prismojenih fanatikov.
Sicer so si verjetno slovenski' planinci izmislili in celo markirali po Komatih zaresno planinsko transverzalo, kjer vneti pohodniki prislužijo 21 žigov. Štampiljke so zaradi varnosti na razpolago kar v hotelu v Velem Ižu. Med nami ni bilo kaj več zbiralcev žigov. So se pa planinci iz PD Ljubljana matica, ki so bili tod en teden pred nami, zato bolj uveljavili. Med ležernimi turisti, ki namakajo in prekladajo pregreta telesa po zložnih obalah in bolj ali manj razkošnih jadrnicah in čolnih, so jadrni, v dolgi vrsti hiteči, prepoteni pešci kar čuden pojav.
Ker seveda ni planinskih koč, so ob povratku močno oblegane točilnice in kleti avtohtonih vinogradnikov. Otočani že vedo, da so planinci močno žejni ljudje in so na to tudi pripravljeni. Če ni dovolj dobra letina, pijačo pomnožijo bolj ali manj vešče s sladkorjem in kapnico, kajti druge vode na otokih ni.
Ker dandanašnji spričo informacijske revolucije ne gre brez podatkov, navajamo za temeljno predstavo našega podviga sledeče:
«A-.bilo nas je 64-37 žensk, 27 moških, od tega 10 otrok in en pes
-	osvojili smo 7 otoških vrhov s skupnim vzponom 1008 m
-	preplulu smo ca 165 milj
-	za odlično počutje in brezkrbnost udeležencev sta poskrbela prekaljeni kor-natski vodnik Stane in njegov org. sekretar Ivo, ki sta bila zato javno pohvaljena.
Marjan Munda
V SPOMIN
sodelavki
SLAVICI PFEIFER
iz Arje vasi
Čeprav se glas tvoj več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
Enajstega julija je minulo dve leti, odkar se je v 34. letu življenja za vedno poslovila od nas sodelavka, ki nam je bila vedno pripravljena pomagati, bila je naš vzor. Še danes ne moremo dojeti bridke resnice, da te nikoli več ne bo. Na delovnem mestu je ostala praznina, v srcih pa bolečina.
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
SODELAVCI mesnice »MATICA« v Celju
Ob slovesu
Prehitro smo se morali posloviti od
MOHORJEVE
MICI
iz Grajske vasi.
Dan pred našim zadružnim izletom, na katerega se je pripravljala z velikim veseljem, se je morala posloviti od trdega dela na manjši kmetiji.
Ko smo se vrnili z izleta, nas je novica o njeni smrti še posebej prizadela, ker smo v njej videli kljub bolezni močno voljo in zagnanost za napredek svoje kmetije ter željo, da bi še ustvarjala in prispevala za lepšo prihodnost naslednikov.
Hvala za njen prispevek v kratkem, vendar truda polnem življenju.
TZO Trnava
STENSKI KOLEDAR
Jamarski klub »Črni galeb« iz Prebolda je pripravil čudovit barvni stenski koledar »Kras Jugoslavije« za 1988. leto. DO, tozdi, obrtniki in posamezniki ga lahko naroče in dobe po konkurenčnih cenah in željeno število.
Antonu Križanu v spomin
Tone se je zaposlil v DO Hmezad Agrina leta 1982 najprej v Temeljni organizaciji Mega, kasneje pa je na lastno željo bil premeščen v TO Transport na delovno mesto kontrola tahografov in potnih nalogov.
MB
Delovne naloge je opravljal vestno, natančno in dosledno. V zadnjem obdobju je imel veliko težav z zdravjem in je tudi iz tega razloga že nekaj časa delal s skrajšanim delovnim časom.
Kljub težkim operacijam in ostalim zdravstvenim težavam je zaupano delo opravil vedno pravočasno.
Aktivno je deloval v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah, kjer je pogosto dajal svoje prispevke, da so se našle ustrezne rešitve nastalih problemov.
Vedeli smo, da je Tonetovo zdravje precej načeto, vendar smo upali, da bo še dolgo med nami, saj mu je delo, ki ga je opravljal, ustrezalo in ga veselilo.
Tragična nesreča pa je pretrgala njegovo življenjsko pot sredi najlepših let, saj je dopolnil šele sedemintrideset let.
Veliko bi še lahko govorili o Tonetu in njegovem trdem prebijanju skozi življenje, toda z vztrajnim delom si je uspel pridobiti primerno izobrazbo in si ustvariti družino, ki mu je veliko pomenila.
Tone je odšel in za njim je ostala praznina, njegov delovni prispevek bo za vedno ostal v našem spominu. Cenili smo ga kot doslednega delavca in dobrega tovariša.
Sodelavci

ČESTITKA
Dr. Dolfe Cizej, predavatelj - pedagog deluje že več kot 40 let na kmetijskem področju. V pokoju je, a kljub temu uspešno nadaljuje pedagoško delo na Višji agronomski šoli v Mariboru, je strokovni predavatelj in mentor kmetijskih pospeševalcev in neutruden terenec. Svet Višje agronomske šole v Mariboru je dr. Dol-letu Cizeju pred dnevi podelil naziv zaslužni profesor. Kdor dr. Dolfeta pozna, ve, da je visoko priznanje dobil povsem upravičeno.
Čestitamo prijatelji in znanci!
Mini anketa
POLETI NA DELU
Na vprašanje, kaj je poleti najprijetneje početi, bi najbrž mnogi odgovorili: namakati se v hladni vodi. Vendar je treba počitnice izkoristiti tudi drugače. Približno mesec dni preživi večina dijakov in študentov delovno. Zakaj delovno, kakšni so občutki zgodaj zjutraj in kam na »ta prave« počitnice smo vprašali tri izmed njih.
TEA GLUŠIČ, Pravna fakulteta, Ljubljana
Vstanem ob pol šestih, kar je aro prej kot med šolskim letom, vendar s tem nimam problemov. Avgusta grem na morje, kako bom preživela september pa se še nisem odločila.«
BOJANA PODBREGAR. Srednja šola za ekonomsko usmeritev, Celje
»Za mesec julij nisem imela nobenih posebnih načrtov, zato sem se odločila, da sprejmem delo telefonistke. Tako si bom nabrala nekaj delovnih izkušenj, pa tudi denar vedno prav pride.
Moji občutki navsezgodaj so neprijetni, zdi se mi, da vsak dan teže vstanem. Imam mlajšo sestro, ki lahko spi kakor '.olgo hoče in to ne deluje preveč spodbudno zame.
Celje - skladišče D-Per
»Čeprav imam štipendijo, ta ne zadostuje za izpolnitev vseh mojih želja, zato sem se odločila za počitniško delo. Vendar kljub temu letos ne grem na morje.
Ob šestih zjutraj ponavadi še spim, ker stanujem v bližini in ker imamo premakljiv delovni čas. Vstati je včasih težko, še posebej po kakšnem napornem dnevu, vendar se preživi.«
TREZIKA PINTER, VEKŠ, Maribor
»Ker sem štipendist, opravljam ta mesec obvezno prakso, kar mi ustreza, čeprav si datuma nisem mogla izbrati tako kot lani. Letos sem četrtič v Hmezadu in lahko rečem, da sem zadovoljna s svojim delom.
70/1987
III
1119870445,8
COBISS
Varuj se besa potrpežljivega človeka.
Na odlagališču smeti pri Ložnici piše na opozorilni tabli pod osmo in zadnjo točko, da je strogo prepovedano odlagati tudi industrijsko koristne odpadke. Lani so prebrali nad sto ton starega železa in nad 100 ton papirja. Sedaj pa zasipajo tone in tone papirja in železa. Kako to tov. Jože? »Surovina ne odkupuje«, je bil odgovor. Papir in staro železo pa uvažamo. Kako to tovariši pri Surovini? Pojasnite nam.
Nedolgo tega je izjavil neki visoki
funkcionar Svetovne banke, da sodi Ju- ------------------------------------------
goslavija v skupino samo treh med petnajstimi državami, največjimi dolžniki,
»ki nimajo nobenega programa reform in zmanjševanja inflacije«, kljub drugačnim uradnim izjavam. Zato Jugoslavija ne pride v poštev za dodelitev tako imenovanih strukturnih posojil, ki jih odobrava ta institucija zadolženim državam za notranje reformiranje in ozdravitev njihovih gospodarstev. Drugo pa je, da to ni bilo sporočeno širši jugoslovanski gospodarski javnosti, čeprav ta huda presoja dejansko pomeni, da smo pravzaprav izključeni s svetovnega finančnega trga in sicer zaradi povsem prozaičnih vzrokov: zgolj zato, ker sami ničesar ne ukrenemo, da bi se postavili na noge.
Vsakdo je dolžan priznavati človekovo dostojanstvo vsakemu človeku.
Tragedija znanosti: grdo dejstvo spodkoplje lepo hipoteko.
Človekovo življenje je kot službeno potovanje. Kratko in odgovorno.
Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec.
Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celie-Maribor.
Predsednica uredniškega odbora: Ivanka Kragl.
Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Marija Kroflič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Branko Povše in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik ih lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek.
Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal.
Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika.
Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141.
Cena izvoda je 300 din.
Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka
Avgusta bom šla s starši na morje, za ostale dni pa še nimam natančnejših načrtov, da se mi ne bi podrli. Sicer so pa zame prave počitnice to, da sem doma, prosta in brez obveznosti.«
K.	Rozman
Obnova savinjske proge
Med Polzelo in Žalcem so končali remont proge na 8150 metrov dolgem odseku. Delavci ZGT Ljubljana so dela zastavili 27. maja in predvidoma naj bi jih končali že do 20. junija. Obnovili so v celoti zgornji in spodnji ustroj. Dela so se jim zavlekla kar za cel mesec. Vse kaže, da so se dela zavlekla zaradi številnih potnih prehodov in le 6,5 urne zapore tira. Imeli so vse mehanizirano, saj je delalo le okrog 60 delavcev.
Odsek je zelo lep.
Marija Vozlič:
Lučke
Lučke - lučke — lučke-lučke brez plamena, lučke - lučke - lučke -. drobna v njih semena.
Lučke - lučke - lučke -rahlo dihneš vanje, lučke — lučke - lučke -puhek - kakor sanje...
Lučke - lučke - lučke fl regratove lučke!
Avgust
Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši.
Mesecu vršnju je rose potreba, kakor človeku vsakdanjega hleba.
$e***f&
■ PREGOVORI

OSREDNJA KNJ