Pofttntns plastna v Leto LXVII., št. 97 Kte%fl Ljubljana, sobote 28. aprila I934 Cena Din lanaja vsaJt dan popoldne, lmeati nedelje m praznike. — m—al I do ao Mm vrst A Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat A Dtn 1.-. veejl inseratl petft vrata Din 4- Popust po dogovoru, inaeratnl Javek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-. aa toosematvo DtoM.-. Rokopisi aa ne mčmjo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNItTVO LJUBLJANA. KMflJm oHea M. ft Telefon »t S122. 312S, MJa, 8126 to SUS Podružnic«: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon A t 66, podruiniea uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem savodu v LJubljani it. 10.531. Vprašanje Važna seja županske zveze selnost — Rešitev je edino v samopomoči brezpo- Ljubljana, 28. aprila. V mestni posvetovalnici se je davi pričela važna seja županske zveze, da se posvetuje, kako bi bilo mogoče z velikimi javnimi deli od pomoči brezposelnosti in gospodarski krizi sploh, obenem je pa namen seje tudi razprava o novem občinskem statutu. Na sejo je županska zveza povabila tudi vse senatorje in poslance ter banovinske svetovalce, ki so prišli v prav velikem številu. Na zborovanju je navzoč ban dr. Drago Marusič, a minister dr. Novak se je opravičil, nadalje so prišli minister na r. dr. Albert Kramer, senator dr. Rav-nihar, narodni poslanci dr. Pivko, Krejči, Makar, Hajdinjak, Mohorič, Pustoslemšek, Mravlje, Koman in Cerer. Seveda je pa prisotnih tudi več Rajskih svetnikov, župani vseh naših mesi in sploh občin iz vse banovine. Ko je predsednik B a b n i k pozdravil prisotne, je tajnik dr. F u x orisal program seje, zlasti pa program za izvedbo javnih del in za zboljšanje gospodarskih razmer, ca kar je treba imeti podroben načrt za večjo dobo. Glavno vprašanje bo seveda, kje naj se dobe sredstva, pritegniti bo treba razen državnih tudi vsa druga javna sredstva, zlasti pa razne denarne zavode, korporacije in podjetja ter tudi privatnike. Ing* Pavlin O javnih delih je obširno poročal ljubljanski obč. svetnik ing. Pavlin, ki je opozoril, da so cestna železniška in vodograd-na dela najvažnejša, s katerimi bo mogoče omejiti brezposelnost, ker se bo povečal konzum in bo pričel krožiti spet denar v trikratni višini investicij. Pri javnih delih, ki so v načrtu, bodo dobili dela in zaslužka vsi brezposelni ter tudi vse strokovne sile. Dosedaj so se zanemarjala Javna dela na zapadu države, zlasti je bilo pa škodljivo, da so se državna javna dela oddajala tudi tujim družbam na osnovi velikih koncesij. Referent je opisal velika javna dela v drugih državah, ki so izdale ogromne miljardne vsote in si s tem tudi prav znatno pomagale. Pri nas Je v delu 280 km železnic za 782.000.000 Din, nadalje pa Se 150 km za 430,000.000 Din. Cesta z mostom iz Beograda in Zemuna ter bližnja melijoracijska dela bodo veljala 700 milijonov, razpisano je pa tudi zboljšanje ceste Beograd—Subotica za 22.000.000 Din, le pri nas nismo prisil v poštev. 2e v prvem železniškem programu sta bili tudi progi Kočevje—Sušak in Rogatec—Krapina, izvedena je bila pa le zadnja. V redu-ciranem programu je bila tudi proga št. Janž—Sevnica, ki bi veljala le 34,500.000 Din, vse investicije tega programa so bile pa proračun jene na 1.100.000.000. kjer pa že ni več proge Kočevje—Sušak. Leta 1930 je bilo v programu za gradnjo cest za 700 milijonov cestnih gradenj, a tudi tu nista bili upoštevani Hrvatska in Slovenija. Tudi mednarodna konvencija za avtomobilske ceste se je ognila naše banovine. Prav rako pa tudi žtirimlljardnl program Ženevske konvencije. Imamo že 40.000 brezposelnih in 240,000000 Din letnega izpadka zaslužka. Zato je pa treba pričeti z delom tudi pri nas. Treba je mobilizirati privaten kapital. Država je razpisovala atomilijoneka dela naenkrat, da naši podjetniki niso mourli blizu, s tujci so dobivali široke koncesije. Vse na i vodi odbor za javna dela, zlasti nu naj akrbi za financiranje, ker fe trsba prenehati financiranje © tujim kpitalom. Sodelovali nai bi država, banovina, dana m i zavodi in občine, delniške družbe in posamezniki, a tudi tjie firme, ki imajo od nas velik? dobičke. Program teh del naj obsega 10 do 15 let Urede naj se predvsem ceste v okoliših glavnih sredic kakor n. pr. elavn* ceste iz Ljubljane do Mednega, Lavric*, Vrhnike in Kamnika. Teh cest bi bilo 200 km in veliale 160,000.000 Din. Na to moramo boljšati ostale cfste z moderno utrditvijo cestišč za motorni prom?*. Takih cest je v nrogramu 450 do 500 km ra bi veljale 180 milijonov. Rabiti bi bilo seveda le domače eradivo. Najvažnejša cesta naj bi pa bila EboliSaaJe ceste iz Ljubljane preko Ko?evja in Broda k morju, druga pa zasavska c^sta. Urediti bo treba tudi druge ceste, ki so važne za gospodarski in tuieki promet posameznih urezov. Tako bi v ljubljanskem sre-»u prišli v poštev cesti Smrečje—žir in Vič —Polhov gradeč. V©i ©reski odbori nase banovine so predlagali cestnih gradb v znesku 100 do 180.nOO.O00 Din. Regulirati je treba ri«ii Savo. Savinjo in druge reke. prav tako pa tudi m^lijoririrati ljubljansko Pa-iV in osušiti dru zemljišča, zlasti pa preskrbeti nitno vodo raznim krajem, predvsem r>a Suhi Kmjini. kar bi vse skupaj vpijalo 160 do 2on.oon.ooo Din. Železnic«! z morjem in sentjanžka železnica sta bili že uzakonjeni. Zveza z morjem, ki bi bila tudi ogromnega vojaškega nomena. bi v«liala 280.000.000 Din. Italija ie zpTadila oeromno novih eeat ob naših mejah, druge pa izboljšala. Referent ie raz-"anil velik zemljevid naših in italijanskih obm*inih kravev in zborovaloi so na zem-'•pvidu strme zagledah* gosto mrežo novih n izboljšanih cest na italijanski strani, na- razdelil na posamezne sreze. Dalje Imame banovinski gradbeni fond, kamor se ataka trošarina. Tozadevni pravilnik pa navzlic nujnim urgencam se ni izdan in as trošarina se na pobira. Trošarina bi prinašala letno 25 do 26 milijonov Din, od katerega zneska bi odpadlo okoli 9 milijonov na ime raznih taks, tako da bi ostalo 16 milijonov Din. Tretji vir Je bednostni fond, ki pa je zdaj okrnjen in bi iz njega dobili okoli 5 milijonov Din. V okviru teh sredstev bomo mogli razpolagati. Naši denarni zavodi so blokirani. Govorilo se je o najetju dolgoročnega posojila, ki ga pa danes ne dobimo. Moramo torej ostati pri tem, da sproti plačamo, kar naredimo. Bednostni fond je namenjen predvsem za bedne, poudarja pa tudi gradnjo, torej indirektno podporo brezposelnih. Z deli, ki jih bomo mogli izvršiti, ja treba ustvariti nekaj trajno koristnega, nekaj, ki nam bo dajalo trajna dohodke. Ne bomo se mogli ozirati na velika dela, kakor n. pr. zveza Slovenije s morjem. V poštev pridejo razne regulacije hudournikov, plovnih rek. V najkrajšem času bo sklican banovinski gradbeni svet, ki bo razpravljal o teh vprašanjih. Našo javnost je treba prepričati, da moramo investirati lasten denar, kajti inozemsko posojilo pomeni škodo za ves narod, kar gre denar iz države. Banska uprava bo rada sprejemala vse nasvete, ki bodo v korist celokupne naše banovine. Predsednik se je zahvalil govorniku in ga prosil, naj banovina gleda čim več na posamezne občine. Minister dr. Kramer Besedo je dobil zatem minister g. dr. Kramer Uvodoma je naglasil, da je k referatu inž. Pavlina potrebnih nekaj dopolnil. Situacija Jugoslavije se v primeri z drugimi državami bistveno razlikuje. Vojna nam je razdejala'kraje in je bila prvenstvena naloga države, da te kraje obnovi in jih gospodarsko osposobi za življenje. To delo je bilo samo po sebi umevno in ga nikakor ne smemo kritizirati Vlada je izdala milijarde za rekonstruk cijo porušenega ozemlja. Prišla je nato druga perijoda: večji pomen so dobila javna dela socijalno političnega značaja Delovanje vlade koraka smotreno naprej po začrtani poti. Smo siromašen narod, ki nima kapitala. Ne smemo si delati iluzij: dohodek našega Človeka je daleč pod nivojem človeka v srednji Evropi. Topogledno se niti ne moremo primerjati s siromašno Avstrijo. Ne gre poudarjati delavnost sosedne Italije pri gradnji avtomobilskih cest. Italija ne dela ceste ob meji z namenom, da pospešuje javna dela. temveč iz vojaških razlogov in to torej ne more biti predmet za diskusijo. G. dr. Kramer je v nadsljnem govoru obravnaval Se druga točke Psvlinovega referata. Ob zaključku lista debata ie traja. Aretacije zaradi gozdnih požigov Sarajevo, 27. aprila p. Zadnje dni so se pojavili v raznih srezib drinske banovine večji in manjši gozdni požari, ki so povzročili precejšnjo škodo. K areči so ogenj povsod dokaj naglo omejili. Oblasti so aretirale več oseb. ker obstoja sum, da gre za zlohotne požige. Nemčija in razorožitev Nemški zunanji minister se pridružuje predlogom Anglije in Italije, ki predvidevajo zopetno oborožitev Nemčije BerMn, 28. aprila. AA. DNB poroča: Zunanji minister Neurath je dal novinarjem izjavo o položaju, nastalem po zadnji francoski noti. Neurath naglasa v tej izjavi, da je Nemčija vedno bila in dat udi za naprej vztraja pri tem, naj bi se sprejela splošna konvencija o razorožitvi, Stališče Nemčije ni dalo povoda za prikinjenje dosedanjih pogajanj. Nato se Neurath obrača na tisti del francoske note, ki govori o oborožitvi Nemčije. Pravi, da to ni točno in da je nemški vojaški proračun manjši od francoskega. Neurath nadalje govori o tem, da je popolnoma napačno, ce kdo zahteva, naj bi bila oborožitev ali razorožitev posameznih narodov odvisna od držav, ki so oborožene. To velja zlasti še tedaj, če si države niso enake glede oborožitve. Nemčijo, ki je razorožena, obdajajo oboroženi sosedi. Navzlic temu je Nemčija za razorožitveno konvencijo in je vedno pripravljena sodelovati pri takem spo- XXI. ZAGREBŠKI VELESEJEM od 36. IV. do 7. V. 1934 LES — REKLAMA — AVTO — POLET JB - SPORT — KMETIJSTVO — GRŠKA RAZSTAVA — TEDEN NIZKIH CEN Na železnicah in parobrodih brezplačen povrat ek. 3900 Češka agrarna stranka Froti volitvam aprila č- Na seji vodstva če stcoelcvaefce agrarne stranke se je vršila živahna razprava o vprašanju novih par lamentarnih volitev. Kakor znano, silijo nekateri politični kroži vlado, da bi še ie tos razpisala nove volitve. Ker pa poteče redna zakonodajna doba šele prihodsijf. leto, bi se morale nove parlamentarne volitve normalno razpisati za jesen leta 1956. Vodstvo agrarne stranke se je postavilo na stališče, da bi parlamentarne volitve, če bi se izvedle že letos, škodovale procesu ozdravljenja strankarskih razmer na Češkoslovaškem. Volitve naj bi se vršile prihodnje leto, In sicer skupno s okrajnimd in pokrajinskimi. Vodstvc stranke se Je izrazilo tudi proti vsaki iz-prememb: volilnega zakona. Le volilm: okraji naj bi se Izpremenill in starostma doba za aktivno volilno pravico pov^au na 24 let. Baldvvin svari pred levičarji London, 28. aprila. AA. Podpredsednik vlade Baldwin M objavil članek, v katerem se obrača na one člane sedanje nacionalne vlade, ki ao mnenja, da bi se morski vlada umakniti novi. Med druFrankfurtsr Nachrichten«, eden najstarejših nemških listov, ki je bil ustanovljen 1. 1828.. bo 30. aprila prenehal izhajati. Politična amnestija v Španiji Madrid. 27 aprila č. Na podlagi amns-stijskega zakona je bilo izpuščenih iz kaznilnic 800 političnih kaznencev. Med njimi je tudi znani monarhist general Sanjurio. INOZEMSKE BORZE Curih, 28. aprila. Pariz 30.3lS50, London 15.7550, Newyork 306.50. Bruselj 72.15. Milan 26.26, Madrid 42.20, Amsterdam 306.85, Berlin 121.45. Dunaj 57.15, Praga 12.84. Varšava 58.3250, Bukarešta 3.06. Živilski trg Ljubljana, 28. aprila. Za trzni dan je danes najugodnejše vreme, a neugoden datum. Konec meseca se pozna vselej na trgu bolj ali manj, kar dobro vedo prodajalci, ki zato slabše založe trg zadnje dni v mesecu. Vendar je bil tržni prostor dobro zaseden ter ae je pokazalo tudi danes, da je res potrebno povećati živilski trg, kar nameravajo v sredo, ko otvo-rijo trg Se pri Sv. Jakobu. Branjevci so se založili zelo s svežim in lepim uvoženim grahom, ki je pa še vedno po 6 Din kg. Najbrž se ne bo pocenil, dokler ne bo domačega pridelka. Cvetača tudi ni poceni, čeprav je lepa, po 8 Din kg. Tudi novi krompir zdaj že prodajajo na zelenjad-nem trgu, ki bil doslej naprodaj le na Po-gačarjevem trgu, kjer imajo vedno najprej vse novosti. Novi krompir je seveda zdaj še luksus ter stane 9 Din kg. Tudi artiCok je že precej, prodajajo jih na komade po 1.50 Din. Glavnata salata se se ni znatno pocenila, ker še ni mnogo domače, proda jajo je po 8 do 10 Din kg. Drobne glavice domače salate so po 50 par. Zelenjadni trg je Se vedno dobro založen s starim krompirjem, ki je po dinarju kg, s kolerabo, ki jo prodajajo na komade, korenjem in tudi rdeče pese je še nekaj. Pri cenah letofinje zelenjave ni spremembe. Razne salate in špinača so po dinarju merica. Bolj redk* zelenjava na našem trgu je rabarbara, ki je prodajajo v šopkih po 2 Din. Ob koncu meseca gospodinje tudi manJ kupujejo putke in piske, kar se pozna pri prodajalcu zaklane perutnine. Piščanci s-še niso pocenili, pač pa prodajajo zdaj ž( nekoliko večje par po 35 do 40 Din. Jajct> so še vedno povprečno po 50 par komad — Na Sv. Petra nasipu danes ni bilo več tako mnogo semenskega krompirja, vladal« je tudi mrtvilo, ker so se kupci ze po večini založili s semenskim krompirjem Nekateri so ponujali zjutraj krompir p* precej visokih cenah, po 1.25 Din, vendar ga je bilo dovolj tudi po 0.90 Din do di narja kilogram. St. uO S, ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 28. aprila 1934 Zdravje mladine in morje La#* H bolezen preprečiti, kakor ozdraviti — Pomen morja za slabotne otroke Ljubljana. 28. aprila. Naša mladina stopa v zdravstvenem pogledu v novo življenje. Socijalna medicina je v dolgoletnih proučevanjih odkrila vsa ona zla. ki so zahtevala prerano tisoče in tisoče mladih živtjenj. poudarjajoč vsekdar in vsepovsod, kako ogromen narodni kapital je naložen v mladini. Našla je tudi pota po katerih mora hoditi trezen narod, da si ohrani svoje najdražje, to je zdravo potomstvo Tega se zavedajo predvsem oni narodi, pri katerih je začel vsihati vir novih življenj. _ "Mladinsko zdravstveno skrbstvo zaznamuje v povojni dobi'veljk razmah in mnogo uspehov, t.mrtjivost mladine se je znižala {""nekaterih 'državah za 50 odstotkov, ravnotako oboievanje mladine na raznih boleznih. Tudi v naši državi se je nmogo zboljšalo v tem oziru. Moderni zakoni o zdravstveni zaščiti mladine so ustvarili predpogoje za mnoge zdravstvene in socijalne ustanove v prid zdravja mladine. Pred vsem se je razvila solsko-zdravniška služba, ki vodi stalno nadzorstvo nad zdravjem šolske dece, ki je ogroženo po nalezljivih boleznih, po tuberkulozi, po slabi in nezadostni prehrani, po nehigijenskih stanovanjih itd. Šolske poliklinike, šolske kuhinje, dnevna zavetišča, okrevališča, šole v naravi fn .počitniški domovi sprejemajo v svoje okrilje ogroženo deco. iSaše današnje načelo je: Lažje je bolezen preprečiti,, kakor bolezen ozdraviti. Ker pa je za bolezen najbolj dovzetna slabotna., deca, -se tej posveča največja pazljivost. Taka-deco pošiljajo zdravstene in socijalne ustanove med počitnicami v , posebno kolonije, kjer si pridobe novih moči za boj proti bolezni. Ne samo v mestih temveč tudi na deželi vidimo, čeito deco. ki jc zaostala telesno in deloma tudi duševno, kar ne ime-nujejng/.pravzaprav bolezen, temveč sla-botoost. - Pravi, vzrok slabotnosti nam ni znan^ je pa. najbrže v zvezi z živčevjem. Ce menja taka deca podnebje, se pokažejo-na njej izredni uspehi, ki so večinoma trajni. Menjava podnebja zaznamuje uspehe tudi. tak raj,, če nima deca t3olj:c hrane kot Jo jc dobivala domaT ki -se kažejo"v pridobitvi na teži. Na številni deci, katero so pošiljale naše ustanove v počitniške- ko lonije smo opazili izdatno i zboljšanj e^JL je trajalo še potem, ko se je deca vrnila zopet domov. Toda deca se ni popravila samo telesno temveč tudi duševno. Izmenjava podnebja, pa naj si bo gorsko ali obmorsko deluje na stvarjartje rdečih krvnih telesc v večji k6ličini.. Vzrok.,t£mu.so uitravijoletni šolnini žarki, katerih je v pogorju ali ob morju mnogo več kot v srednjih legah. Iz tega razloga se priporoča v mnogih ozirih letovanje slabotne dece iz alpskih krajev ob morju in obratno. Razen slabotne dece se priporoča za letovanje ob morju deci s kroničnimi boleznimi ušesa, nosa in grla, katere bolezni sicer ne delajo deci toliko težav, da ne bi mogla posečati šole, a jo vendar stalno slabijo. Bivanje v počitniških kolonijah ob morju pa ne nudi deci le telesnega zdravja in duševnega odpočitka, temveč deca se vzgaja tu tudi v iskrenem tbvariStvu in v pravilih dobrega vladanja. - Poleg tega pa spoznava mnogo Še doslej neznanih krajev naše širne domovine, kjer je tekla prvotna zibelka na=ega naroda. Jadranska straža si je stavite plemeniti cilj, dograditev počitniškega doma ob našem Jadranu. S tena bo pripomogla tisoči in tisoč: deci do zdravja. Dr. Petrič Kari Prireditve jadranskega tedna Nocoj ob ^0. bo velika akademija po-mladkov Jadranske straže v veliki dvorani hotela L'niona. Pevski in rajalni nastopi. Jutri ob 15. tombola-Jadranske straže na Kongresnem trgu. Dobrtki: 5O06 Din go: tovine, brezplačna vožnja na rriorje, brezplačno letovanj-e ha* morju, koto in drugi bogati dobitki. 1. maja: operna predstava Tijardovičeve »Male Floramve«. 2. maja: zanimiva- radio-reportaža: »Po našem morju«. Sodelujejo govorniki,- pevci in glasbeniki - - 3. ' maja: »Potovanje po Sredozemskem morju s Kraljico Marijo.« Predava gdč. Stefica Mavrinova v dvorani OUZD, začetek ob 20. uri. Brez vstopnine. 5. --maja: 5£ak4jučna družabna prireditev na Taboru. Začetek ob 20. uri Sodelujejo: pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Tabor« Šentjakobski gledališki oder in plesalka Delakova s svojo umetniško skupino Prvovrstna postrežba, zlasti pristno dalmatinsko vino 6. -maja: promenad«? koncert v Zvezdi, pričetek ob 10. url --Mfting na-Kongresnem trgu z nagojcori o pomenu zveze Slovemle z morjem Začetek ob 11 uri. Ves čisti dohodek gre izključno v social-no-mladinski sklad Jadranske straže, ki naj omogoči revni in bolehni mladini iz Slovenije brezplačno letovanje na morju. V ta namen kupujte tudi kolke JS!" Sinučarstvo se pri nas lepo razvija Tretji redni občni zbor ljubljanskega podsaveza JZSS. — Za predsednika ponovno izvoljen Ante Gnidovec. Pred veliki pevskim praznikom Proslava so letnice „Slavca" in I. pokrajinski zlet Hu-badove pevske inpe pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra Ljubljana, 28. aprila. Zimska oziroma smučarska seaona je pri kraju. Za nami je zopet eno leto dela za procvit jugoslovenskega smučars-tva. Sinoči je tretjič polagal obračun najmlajši, po kvaliteti pa 'najmočnejši podšavez JZSS Ljubljanski podsavez " je imel svoj tretji redni občni zbor. Skupščino, je otvori] predsednik LZSP g. Gnidovec s „pozdravom delegatov in zastopnika JZ*SS g. Gorca. Glasom poročila verifikatorjev je občnemu zboru prisostvovalo 11 klubov. Iz poročila tajnika g. Mah-kovca posnemamo, .da . je . v . podsavezu včlanjenih $8 .kjubov. Med letom sta. dva kluba izstopila, ker sta opustila smučanje, pristopila pa sta 2 kluba smučarskega kluba Kočevje in ASK Primorje, .L'p ravni, odbor se. je sestal na 17 .sejah-Y podsavezu je verificiranih..203 tekmovalcev. Snežne priljke so ^omogočile, da se ~e ppdsavezno prvenstvo prvič vršilo,v_Ljubl4aru^ kar-je-bilo velike koristi za propagando tega lepega /imske^a sporta, dtrai podsaveza so bili zelo delavni. Smučarski klub Ljubljana in-SK -Ilirija sta priredila tečaje za. svoje tekmovalce in --za- začetnike pod vodstvom inozemskih trenerjev, podšavez sam pa' je-pod vodstvom inž. Runnika -priredil začet-niški tečaj v Selški dolini. Z .zunanjimi klubi, kakor tudi z drugimi podsavezi je bil LZSl* v dobrih odnošdjih. Zagrebški H ASK je ob priliki proslave svoje 25 letnice počastil LZSP s Častno diplomo .. v znak delovanja po prospeh zimskega sporta. Izredno agilnost je med letom pokazal smučarski klub Ljubljana* _ki ie na Pokljuki zgradil lasten dom in priredil veliko Število tekmovanj. Z angažmajem češkega trenerja štehlika je nemalo dvignil nivo svojih tekmovalcev. Podsavezni član Ilirija je s pomočjo JZSS zgradil v Planici največjo skakalnjco v Evropi, ki je mnogo pripomogla za. propagando Jugoslavije v inozemstvu. Na skakalnici so bili doseženi skokih kot jih svet do ?daj še ni videl..Veliko delavnost je pokazal tudi TK Skala, ki je zgradil na Voglu svoj dom. Jugoslo-venska smučarska organizacija je izvedla lasdno prvenstvo, dočim.-ostali klubi podsaveza niso kazaji vidnejših znakov delovanja,, i Od izvcnljubljanskih klubov sta se najbolj udejstvpvala SK Tjcžic in SPD Zagorje, ki sta imela lepo število prireditev. Podšavez se na tem mestu zahvaljuje svojim prijateljem,- ki so darovali ob prUiici po.d-saveznega prvenstva krasne pokale, tako banu dr—Marušičuv županu dr. Pucu in di* vizijonarju generalu Cukavcu. Iz blagajniškega .poročila g. Kajfeža je> razvidnog da je LZSK končal sezono z ugodno bilanco. Podrobno poročilo 0 delovanju klubov na območju LZSP je podal tehnični referent g. PredaPč. Za napredek v" tekmovalnem pogledu sta največ storila smučarska kluba-Ljubiiana in SK. Ilirija. Njihova trenerja Ceh Štehlik in N.emec Marx sta močno dvignila kvaliteto tekmovalcev. Oba kluba pa sta v svoja tečaja za tekmovalce nesebično pripustila tudi člane^ drugih klubov ter celo dal svoja trenerja na razpolago ,drugim klubom in. podsavezu. Trener Ilirije Man« je vodil dva tečaja v Mariboru in na Pohorju, Stehlik pa je mnogo pripomogel . k odličnemu uspehu naše vojske na smučarskih tekmah Male antan-te in Poljske v Rumuniji. LŽSP je tudi močno udeležen na uspehih na slovanskem prveflstvu v Zakopanem. Od 12 reprezen-tantov Jugoslavije je bdo R tekmovalcev članov klubov LZSP. kar d/kazuje, da ima nodsavez najprominentnejše zastopnike ju" goslovenskega smučarskega sporta. Podša- vez je navzlic. temu, da ni bil deležen nikakršnih subvencij, 'zvršil vvsa svoja ^tekmovanja. Zavedajoč se važnosti smuča r-stva sb sprejel pokroviteljstvo nad pod-saveznim prvenstvom" gg ban dr Marusič župan dr. Puc in diviz. general Cukavac Podsavezno prvenstvo vsekakor ni 'našlo razumevanja pri okoTiŠkih prebivalcih, ker si sicer ne bi zgodilo, da so bila na dan tekmovanja odstranjene s proge markacije Le tako je prišlo med tekmovanjem do nesporazuma in se je moral del prvenstva ponoviti. Podsavezno prvenstvo v kombi naciji si je priboril Tone Dečman (Ljub lja-na), v' teku na 18 km je zmagal Lado Senčar (Ljubljana), v skokih pa ]e bil prvi zopet Dečman. Juniorski prvak na 8 km je postal Andrej Kerštajn (Ilirija), pri na-raščajnikih pa je zmaga! Franc Pribošek (Ilirija). V podsavezu včlanjeni klubi so priredili 23. tekmovanj. Ofl teb Ljubljana 13, Ilirija ti, Sila so še druga "tekmovanja vendar klubi niso rjoslal zapisnikov in zato statistik^, ni popolna. Zlasti bi bilo grajati S>K Trič,^ki, čeprojv^ le^'meJ vrsto, kvalita tivno visoko stoječi tekmovanj.^ nj o nobeni por.očal Na ^vseh . prireditvah j^jia; stopilo ..>60_ tekmovalcev, na cilj pa prisjpe lo.329. Od prireditev, je vsekakor največ: jega . pomena, .mednarodna skakalna tekma Ilirije v Planici, ki je prinesla nov svetovni rekord v smuških skok;h. ^ Po poročilu nadzornega odbora so bila vsa poročila brez debate sprejeta. Pri volitvah sb bili z vsemi glasovi izvoljeni: predsednik Ante' "Gnidovec, podpredsednik dr. Mirko Kuheli l tajnik Goj ko Pipenbacher, II " tajnik Ivan Kopfiva blagajnik Maks KajfeŽ. odborniki: Lojze Mahkovec. Eniest Vogrič Josip Kuhar Emanuel Havne, teh. referent Stane Pre; dalič, namestnik Vlado Vučnik, dalje, pridejo v odbor še delegati klubov, ki jih bodo imenovali naknadno; tehnični odbor: inž. Tarasov. Ica. Rihar, Drago Mandeljc, Dušari Bohinhc. Ziherl. LaCo Mighe-l, Ket-žan, Jože Masle. Lado Tinta: revizorja: Jelenič, Marinko: razsodišče: dr. Berce, dr. Vovk, dr. Vrtačnik, dr. Z. Švigelj, Leder-has. Prečitani so bili nato samostojni predlogi, ki jiH je skupščina po stvarni debati sprejela. Podsavezni delegati k tekmova' njem bodo odslej dobili povrnjene prevozne stroške, dalje naj se ustanovi posebna sekcija sodnikov. Za napredek naših tekmovalcev je bil izredne važnosti, đa bo odslej podsavezno prvenstvo odprto tudi za tekmovalce drugih podsavezov. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog smučarskega kluba Ljubljane, da bi se podsavezno prvenstvo vršilo na Pokljuki s pristavkom. da mora do tega časa zgraditi skakalnico. Zborovalci so sklenili, da se pošlje ministru za telesno vzgojo g. dr. Andjelinoviću pozdravna brzojavka, županu- dr. Pucu in divizijonarju Cukavcu pa pozdravni pismi. Iz Novega mesta — Življenje na Loki je postalo s pro-bujajočo se naravo " 8ivah.no, kar dokazuje vedno velik obisk mladine, Ki se deloma ž'e koplje v Krki, igra- nogomet nt se ur! v teku Tudi tenifiko igrl5£e je o*l velo in v popohlan^kih tlfib je Msedenc po navoušenlh ig^raleih tenisa Maia so kolska mladina pa, ki hrepeni Se dolga leta po letnem telovan*!§£u, bo morda ven dar enkrat prišla tudi do uresničenja *vo jih želj, saj se že vodijo tozadevna pogajanja. Ljubljana, 28. aprila. Se nam je v živem spominu veličastna proslava naše Glasbene Matice ob njeni 60 letnici pred dvema letoma o binkoštih, ko se je obenem vršil prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani, ko je bilo odkritih osem kipov zaslužnih skladateljev pjfed poslopjem Glasbene Matice in ko smo imeli v gosteh bratska pevska društva iz Zagreba, iz naše prestolnice in od drugod. Dve leti sla minili in zdaj se nam zopet obeta tako velik pevski praznik. Letošnje binkošti si je namreč izbralo pevsko društvo -»Slavec«, ki je- poleg naše- Glasbene Matice eno najstarejših v Sloveniji, za proslavo svoje 50 letnice, ki bo obenem združena s prvim pokrajinskim zletom Huba-dove pevske župe JPS. »Slavec« je bil ustanovljen leta 1884 kot prvo slovensko pevsko društvo v Ljubljani in je matično društvo naših pevskih zborov. V zgodovini naše glasbene kulture zavzema 1 Slavec« častno mesto, a prav tako tudi v nacionalnem pokretu." Pred dobrimi leti je bilo pri nas potrebno orati ledino na pevskem društvenem polju, a koncertnemu življenju je bilo treba utirati nova pota. Iri še nečesa ne smemo prezreti: zgodovina in razvoj slovenske opere sta v tesni "zvezi s »Slavcem«, zlasti, v prvih desetletjih njegovega obstoja! Slavec je pa širil slovensko pesem in ponesel nje glas tiidi v najbolj ogrožene kraje naše domovine, na Spodnje Štajersko, na Koroško in v Primorje," vzbujal je med narodom ljubezen zanjo, ga duševno in glasbeno opla-jal ter bodril v nacionalni zavesti ter odporu proti germanskemu valu. Seme, ki ga je sejal »Slavec«, je povsod obrodilo sto-teren sad: ustanovljenih je bilo na »Slav-čevo« pobudo mnogo novih društev, a .iz »Slavčevih« vrst je izšlo mongo pevskega naraščaja, ki še'dane's deluje v raznih krajih naše domovine. Z bratskimi pevskim društvi je bil »Slavec« vsa leta v tesriih in neskaljenih odnosa jih in je zlasti skušal z brati Hrvati; Srbi m" Čehoslovaki navezati najožje stike. Ko je ob priliki proslave svoje 25 letnice povabil tudi brate Srbe, mu. je sovražna Avstrija, to prepovedala, a onemogočila tudi vsake stike ž Bolgari in Poljaki. Zato. pa bo proslava *Slavčeve« 50 letnice, ki bb"ž njo kot rečeno združen prvi slovenski glasbeni festival, temborj veličastna. Saj je prevzel pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander nVzdai tudi nihče ne bo mogel preprečiti udeležbe zunanjih Po osmih letih zopet združena Litija, "27. aprifa. Včeraj so pokopali v Ljubljani gospo Duffe Lucijo, bivšo graščakinjo na Rakovniku in vdovo po ljubljanskem mestnem stavbnem nadsvetmku. Stara gospa je preminula v 85. letu. Po rodu je bila Litijanka in ima pri. nas številno sorodstvo, ki se Je Včeraj udeežilo njenega pogreba na ljubljansko pokopališče. Pred 8 leti j* je urrirl mož, Daffe, ki j*e bil pD rodu Ceh. Bil je odličen stavbnik in je kot ljubljanski 'mestni stavbni nadsvetnik mnogo storil za procvit Ljubljane pod ?.u panom g. IVarrom Hribarjem, ki se ga često spominja v svojih spominih Gospa Lucija, ki jo je rojstni krai L-ti ja močno priklenil k sebi, je želela, da bi sanjala svoj večni sen na idiličnem litijskem pokopališču na Frtici k: kriljuje nad Litijo in vso zasavsko sotesko S svojim možem sta često prihajala v Litijo in se odločila za Frtico za zadnji dom In res so pred 6 leti pokopali ria našem pokopa lišču nadsvetnika Duffeja. Na željo ljub Ijanskih sorodnikov pa se je gospa Lucija odločila, naj jo pokopljejo na Hublian skerrl pokopališču koder počivajr tud- vse njene prijateljice Odločila pa je. naj prepeljejo na njen pogreb tudi zemeljske ostanke njenega soproga. Sorodniki so te dni, kb |e blaga go'spš Lucija zatisnila 2a vedno svoje oči uredbi vse formalnosti, nakar je litijsko pogrebno podjetje s Emila Koprivnikarja preskrbeit izkop Duf-fejeve krste, ljubljanski pogrebni avto pa io je odpeljal iz Litije v LiublHno Ko so i2fo5ili v naročje zettilie krsto pravkar umrle uospe Lucije, so spustili v grobnico tudi rakev njenega moža. Po 8 letih sta zopet združena v grobu, kakor sta bila poprej dolgo vrsto srečnih let v življenju. gostov, zlasti Čehov, SrlJov in Hrvatov. »Slavčevih« vrst je izšlo mnogo pevskega veličastna manifestacija slovenske pesmi in slovenske misli. Združi naj vse naše pevske zbore In sorodno čuteče organizacije pod geslom- V slogi je moč! in ta naša moč in bdjni klic je slovanska pesem, ki naj se v slavnostnih dneh razlega, da jo bodo čuli tudi naši bratje onstran meja... SPORED PEVSKIH SVEČANOSTI Da bo proslava čim lepša in čim dostoj-nejša, je »Slavec« v sporazumu s Hubado-vo župo sestavil pester, bogat spored. Sobota, 19. maja: podoknice zastopniku Nj. Vel. kralja, častnemu predsedniku br. Dražilu in zaslužnemu predsedniku br. inž. Krainerja Ljubljanski grad bo slavnostno razsvetljen. Nedelja, 20- maja: ob 9. poklonitev pri Sv. Križu umrlim članom. Ob 11. koncert inozemskin pevskih društev in pevskih društev, ki niso včlanjena v Hubadovi župi v veliki" dvorani hotela Union. Ob 15. občni zbor Hubadove župe JPS y dvorani Glasbene" Matice ih ob 20. slavnostni koncert i Slavca« v velikf dvorani. Uniona. Ponedeljek. 21. maja: Ob 10. slavnostno zborovanje ^Slavca« v Filharmonični dvorani, ob 15. ~5u~pni konečrt Hubadove pevske župe, ob 16. veselica na.prostem. Torek. 22. maja: izleti na Jadransko morje, ni Bled, v Bohinj, v Kranjsko goro z avtobusi. ČASTNO. PREDSEDSTVO. Kako pomembna - bo prireditev, je razvidno tudi iz dejstva, da so častno predsedstvo prevzeli -številni odličniki, med njimi opol-nomočcni mitrtstri republik "Poljske in f:SR na naštrrr dvoru' dr. -Scrnvarzcn-burg-Giinther in drr' VVeillner, minister n. r. dr. Atbert Kramer. 'minteter ii.'*f/kg. Ivmi Pucelj, prosvetni minister dr. §umenkovič. komandant dravske* divizije Gospodična ls]nica< ob 14.30 v kinu -Matici. Kino Siš^a: Čuvarja morale Pat in Pa-tachon. Podporno društva državnih in banovin-skih u-hiibeiu-ev občni zbor ob 19.30 v gostilni Birk. Borštnikov trg. skrajna organiiaeija JNS za Vodmat Qbčni zbor ob 20. a goatiiai« »P-rf-Maj»«mw-fcac, Stara pot 1. Akademija Podmladka Jadranske straže ob 2o. v Uni onu. Ustanovni občni žlmr prirodoidouirfia društva ob iS. v zbornični dvorani na uni-ver*i.--— - - «—— ------ Oficirski družabni vefer ob 30.90 v Oficirskem domu. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Burja. Kino Dvor: Na meji Texaaa, ZKD: >Goapodicna tajnica ob 11. v kinu Matici. Kino >i>ka: Čuvarja morale Pal in Pa-tachon. >lovensko lovsko društvo glavna skupščina ob 10. v steklenem aalonu restavracije glavni kolodvor. Tombola Jadranske >tražp «»b 15. na Kongresnem trgu. (ilavna letna >kup.-t-ina 1'druženjb juic<»-»loveii!»kih naiionalnili ieleiničarjev in br »-dar.ie*. oblastne upru\e v Ljubljani ob S ziutrai .v. vejiki . dvorani 0L'Zi>. Lutkovni oder Sokolu Vic: Krojaoek, iVvIjurček in Jurček ob 10.30 v Sokoiskein domu. (.lc.30 na igrišču Hsrmeca; obvni3.3<» in ob 15. prt=d-tekma. Grafika : Slovan ob 10. dopoldiu na igri-Jčn Primorja. Atena: Korotan (Kranj) na i K D A »ne v Tivoliju. DEZlKNE 1>KKAKNE. • Dane** in jutri: Mr. Bahovec. Kon,'r ^ni trg V2. Hočevar, Ljiblnuia VIL, Celovška ce^ta'34 in r.-tar. Sv. petra testa 7.V &xv*>*i mita Poleg tujskega prometu in perutnina** stva pospešujemo še druge koristne panoge našega napredka, tako recimo ItihnarstVO, korupcijo, brezposelnost in se mvMtkai V splošnem pospeševalnem prizadevanju /e nam pa šinila še ena pametna r Stavo, namreč da- bi kazalo pospeševati tudi zakonske razprtije. Ta misel m napačna. r><>l! me da ne. Le pomislite, kako ;d papirom človek nuna časa mi>Iiti aa drui>c reči in še na jed večkrat pozabi. 7o ye iz vidika narodnega gospodarstva na m \ priporočljivo, kajti čim manj botno po jedli, tem več nam bo ost a. o. Torej je po speševanje zakonskih razprtij vsettranska utemeljeno In to smo tudi pravočasno tpozna", f e je katerikoli služečih omozen in njeyo\-moz tudi služi, je dvojni zaslužkar in ga je treba reducirati, njegovemu možu pa pristriči peroti. Če ima pa -moto, da mu je bridka usoda naprtita zeno in jc ta žena tudi v službi, pa živita v vzorni zakonski harn.oniji v istem kraju a!i celo v isti hiši in v istem stanovanju, se mora ženina plača odnosno nagrada znižati tem bolj, čim večja ie zakonska ol'?f;:n; lokal« »črrićei' pri'rad >-ne ljubljanske opere gt; Cijurtjjenac" Gavellove, ki bo zapela V. Novakove češke narodne pesmi. Na klavirju io br) s'prcmljal dirigent opere g. Niko Stritof. Zlata Gjungjenac-Gavelovs se bolj po redkoma ogkia v našem radu. a kadar sc. je to vedno do<4odek /;tse. K operi prišla k lu24 in bila primadona beograjske, aa-Sjreb;ke in sedat ljubljanske opere, katero ze štiri leta rešuje iz najhujše krize. Saj ni nobena tajnost, da je ime s»c. Gjnugjev-čevc velika gjranc;ia /a kvaliteto pred^t.v ye in še večja privlačnost /a obisk gledališča. Umetnost jie G iuni«jeneevc se ne ustav; pred nobenim problemom Odlike umetnosti jjc Gjunjljenčeve so dovršena glasovna tehnika, silna dramatični -zrazni moč njenega toplega tflasu m ljubezen. I katero se posveti vsaki vlogi. Iz vsake vloge skuša dojeti vse lepote, ki jih nato pre oblikuje s svojo močno osebnostjo. Vsak i njena vloga je odrski lik trajnega rttsa. —Tenis na Iliriji. Pod Cekinovim gradom je že mesec dni prav /ivahno vrvenje. Zgodnji igralci ne zamude nobene prilike in vsak dan igrajo. Po pr'javah sodeč se obeta letos prav dobra sezona SK Ilirija jc letos svoje prostore dobro uredila, prispevke določila na minimum, obenem pa nudi vsem polno udobnosti in vsestrnn .skega igralnega udejstvovanja Obširne garderobe, prhe in vse ostalo so prednosti, s katerimi razpolaga samo Ilirija. Dru žabni igralci imajo na razpolago trenerje in dovolj soiijračev. tako, da lahko vsak ob vsakem času igra kakor se mu poljubi. V športnem pogledu je vse v pripravah na moštvene turnirje, ki se v začetku ma ja prično in se bodo nadaljevali vsako ne deljo Za Binkošti se nam bo predstav:!:! elita vseh jugoslovenskih tenisačev n? nac ' turnirju za prvenstvo dravske bano vine O tem največjem turnirju v Slove nijt bomo s> poročali Za^igurana nafti j> ?e udeležba odličnih prvih igralcev \t Za Teba. tako da bo sportn- moment visok' noudarjen in dosežen. Ljubljančani pa po do-zopet videli nekaj odličnih prvorazre«' nih ioer Prijave se sprejemajo d»r.■ » soboto od 3 .dalje na igrišču. ŠAH Glavni turnir LSK " " Ljubljana. 28. aprila Sinoćnje V. kolo je prirreslo važne odločitve. Največje zanimanje je vladalo ^a srečanje med Milanom Vidmarjem in rur-lanijem ki itnata po splošnem mnenju največ' izgledov na zmago. Furlani se je kot črni branil zelo močno in je dobil skakača za dva peka. Nastala je končnica, v katfri bo pa moral Furlani napeti vse sile, če bo hotel zmagati. Partija je bila prekinjena V italtJanki partiji je Cibic že v otvoritvi proti tongerju napravil usodno napako, zaradi katere je zgubil figuro. Igra je bila s tem odločena in se je Cib}c v 27. potezi vdal Prav naglo sta končala tudi Ciril Vidmar in Kranjec, ki sta se že po 28 potezah sporazumela za remis Ma-rek je dolgo časa prav dobro igral proti Šorliju, ki se je branil indijsko. V središnjici" je nenadoma popustil in izgubil figuro ter je moral odnehati. Prav čudno se je razvijala partija Tavčar-Preinfalk. Slednji je kot črni dobil boljšo pozicijo, zaradi slabega nadaljevanja pa je dal izglede na zmago iz rok in se je moral zadovoljiti z remijem. Partija Sikošek-Gabrovšek je bila preložena na danes Furlan* je zmagal v prekinjeni partiji proti Mareku- Sikovšek je proti Šorliju do-bi! mnogo obetajoč napad ki ga pa ni žiial izrabiti in je priSlo do delitve točk Stanje po V kolu Longer 4 Furlan* I (1). Milan Vidmar 1 in pol &\ Sikn>k 2 in pol (\) GabrovSek 2 ^ Pr~nfa|k Tavčar, C:bic 2. Sorli 1 in nol fl) Mirek Ciril Vidmar 1 fn pol. Kranfec pol V ponedeliek igrajo v VI. kolu: Cibic- Iz škofi* Loke — Pevski koncert. Dekanijski eoi-k\t-ni pevski zbor dekanije Stara Luka priredi jujri popoldne pfa IZ. v mestni župn; cerkvi v škofji Lokf cerkveni koncert, pri katerem sodeluje nad 200 pevcev. Sodeluje'11 pevskih zborov iz škofjeloškega območja, ki jih bo vodil s- ,Matckk pri org!ah pa bo g. Jbbst. Xa sporedu so. Zi-leznik, Tome, Gržinčič, Premrl, Vodopi-vec, Jobst, Hribar, Hochreiter, Kimovec ■ in P. "H. Sattner. Večino toČK Co Uvajaj j mešani zbor s sodelovanjem orgel, p.jeta pa tudi ženskj in moš\i zbor. Predigro bo zaigral g. Jobst na orglah, zanimiv pa bo tudi dvoglasni ljudski napev -Lepa s* roža Marija- Vseh točk je 17. — Debeloplodnl kostanj se v škofje IpSkem okraju naj.rž Še ne b0 tak0 hitr' razSiril. vsaj kaže tako Ce smo prav poučeni, se zdf naš svet za vzgojo debelo plodnega kostanja nekoliko premrzel in bi baje plodovi ne uspevali Se manj seveda v ostali Gorenjski, ki bi prišla zato za preeeplianie kostanja v dravski banovini med zadnjimi na vrsto Verjetno j* ?a tudi da to nazlranje ne bo povsem drsalo Po5cirrez-nlV^ *o kljub Sžinešenim pomislekom Se pričeli s preeenljan;em ko stanja v maroni. ker ni Isključeno, da *e *tvar *e oKnese Bomo videli T — *kofleloS«* v oH-rv^sTqja Posedal le nkol- 90 n,,s*»m »fpvf"» «*Jt-e^fl »n^* rj)7^yipri^^c^ in -vfttlpnip '"t r»r a fMf» n^^fffl TOP«** Xf> j MStKIat nfirn-pf n^-'^hit?* fav&'e stvar SiU IM nehate mtt »zvKtno tiijsko-nrom«t.iio ^rnnaffandri'v sredstvo tev 97 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 28. aprila 1934 Stran 3 Pokojninski zavod za Split V Spiltn Je zgradil PZ po načrtih ing. arh. Vladimirja šubica krasno palačo Ljubljana. 28. aprila. Te dni smo čitali o kolavdaciji palače, ki jo je PZ zgradil v Splitu po načrtih inž. arh. Vladimirja Šubica, ko je zgradbo vodil in/, arh. Marjan Mušič, ki ima znaten delež na detaljnih načrtih. Ponosna stanovanjska in trgovska hiša stoji v mestu na oglu Hrvojine in Nove ulice tik mestnega parka. Projektant se je spet odlikoval, da je s čim najmanjšimi sredstvi zgradil zaradi njene enostavnosti izredno monumentalno in tudi estetsko cem. ki učinkovito združuje in okvirja pročelje, je še gladko postrešje s prav živahno učinkujočimi malimi okenci, streha je pa ravna in krita z bakrom. V kletnih prostorih je tudi centralna kurjava za ogrev trgovin, ki so v pritličju, v ostalih nadstropjih je pa 8 trosobnih stanovanj z vsem komfortom. Zanimivo je, da ima hiša prvo osebno dvigalo v Splitu in krasno, s polh-anim hvarskim belim marmorjem obloženo stopnišče, ki so pri njem tudi vse stopnice iz kamna i>činkujočo palačo, ki je namenjena za stanovanja in trgovine. Na Hrvojini ulici je palača široka nad 20 m in ima 4 nadstropja. Betonska stavba z železobetonski-mi stropovi je do II. nadstropja obločena z belim marmorjem iz Segeta pri Trogiru, ki so iz njega grajene tudi slavne trogirske cerkve :n palače. Zc^rnja 3 nadstropja so ometana z žlahtnim ometom terra nova. a vsi venci in okensk; okvirji so iz belega hvarskeg-a kamna. k«.ikršen je Napoleonov spomenik v Ljubljani. Povsod ie torej porabljen domač material, ki je že v antiki slovel po vsem tedanjem svetu. Seveda bodo tudi kipi nad pritličjem kameniti. Na pročelju so razen kipov in žlahtnega materiala 7<\ okras še 3 balkoni na vsaki fronti, ki na glavni stran; segajo preko 2 oken oziroma vrat. med njimi bodo pa nad balkoni s svojim močnim barvnim kontrastom krasili pročelje umetni sgrafiti, s kakršnimi se ponaša stari ljubljansk; rotov/ Na drugi strani gredo železobetonski balkoni z enostavno železno ograjo preko 3 oken ozirom.i vrat. Nad o/kim kamnitim zid- Palača je veljala 3 m pol milijona Din in jo je odlično zgradila splitska tvrdka Brača Žagar i. dr. ter je bilo pri stavbi zaposlenega vse leto mnogo delavstva, kar je znatno olajšalo veliko bedo dalmatinskega prebivalstva, zlasti je bilo pa zaradi del iz kamna pomagano rudi ubogim kamnosekom, ki v resnici stradajo, ker nimajo dela in ne morejo v inozemstvo za kruhom. Novodobni beton je namreč ubil nekdaj svetovnoznane naše kamnolome, da prebivalci v njih okolici nimajo več dela Razen strehe. ki jo ie pokrila ljubljanska tvrdka 2:tn;k. so vsa dela napravili splitski obrtniki, ki so pokazali, da so kos tudi prav težkim nalogam. Palača, ki je starodavnemu Sp!:tu res v okras :n se s svojo arhitekturo tudi sijajno skladrez vpliva na socijalno zavarovanje V mpravi je vladala med zastop>iki delodajalcev in delojemalcev najlepša harmonija, kar ni brez pomena za uspešno društveno poslovanje. Seveda si je članstvo želelo še čim večje izpopolnitve zavarovanja, a uprava je nedvomno storila vse. kar je bila dolžna in kar je bilo mogoče v danih razmjeran. V obširnem poslovnem poročilu je predsednik orisal delovanje društva in poslovanja bolniške blagajne v zadnjih Štirih letih. Predvsem se je bavil z višjim zavarovanjem, čigar ideja je vznikla m*" d nameščenstvom samim. Ko je postala društvena bolniška blagajna krajevni organ SUZOR-a, so postale za njo veljavne določbe, ki veljajo za OUZD, s čimer je bilo prizadeto članstvo, zlasti, ker je 'z-gubilo pravico do zdravljenja v II. razredu v bolnici. Zato je društvo osnovalo prostovoljno višje zavarovanje, ki je stopilo v veljavo v začetku 1. 1930. Društvo je opravilo za pristop članstva v višje zavarovanje veliko in uspešno propaganmo delo. Članstvo je naglo naraščalo. Povprečno število članstva je doseglo ;eta 1930 296«, 1931. leta 3106. 1932. leta 3210 in lani že 3359 članov. Ob koncu prej* šnjega meseca je b'ilo 363S članov, to je dobra polovica vsega članstva, ki „ra Je bilo v marcu 6674 Porast članstva višje ga zavarovanja bi bil nedvomno še večji, če bi nameščenci ne živeli v tako slabih razmerah čeprav je višje zavarovanje prostovoljno ter društvo ne more pridi'-no izterjevati prispevkov, vendar se čian stv0 zaveda velike važnosti višjega zavarovanja in plačuje članarino dokaj redno. Predpis prispevkov je znašal 1. 1930 655.940 Din, 1931 725.151, 1932 745.300 ;:i lani 1.192.110 Din, skupaj 3.31S.501 Dia. Od te vsote je bilo odpisanih neplačanih prispevkov v štirih letih 58.380 Din. Mnogo višji predpis lani ni v sorazmerju z naraščanjem članstva; povišal se je namreč mesečni prispevek od 20 na 30 Di 1. in sicer zato. ker gre povišek (10 Din) za obrestovanje in amortizacijo posojila, najetega pri PZ za adaptacijo sanatorija, a zraven tega daje blaga j.na še pogrebni ne na ta račun. L. 1932 je bilo izplačano za bolezenske dajatve višjega zavarovanja 580.029, lani pa 699.550. Upravni stroški so znašali 1. 1932 68.091 Din. lan' pa 88.299 Din. O reformi socijaluega zavarovanja v državi je društvo zastopalo stališče, naj se bolniško nezgodno zavarovanje a redi na enotni osnovi tako, da se porazdeli delokrog zasebnih društvenih bolniških blagajn, da bi bila v naši banovini nosilec socijalnega zavarovanja nameščencev le BB TBPD. Zato je stopilo f stike s Trgovačko omladino v Beogradu in • Merkurjem x v Zagrebu. S TO so dosegli sporazum, »Merkur« pa predlaga oeoovaaje novih bolniških blagajn zasebnih nameščencev s fakultativnim članstvom in z več mezdinimi razredi ter uvedbo posebnih fondov za dajanje višjih podpor od podpor, ki so določene po čl. 45. in 16. zak. o zav. delavcev. TBPD in SUZOR sta ta predlog odklonila, češ, da je BB TBPD kljub 36% bolezenski premiji aktivna tn da ni razloga za zvišanje bolezenskih prisipevkov z novimi višjimi Mh-čilnimi razredi. Predsednik je končmo naglasil. da med društvom in BB ni nobenih trenj ter đa sta obe samoupravi vzajemno stremeli za čim popolnejšo izpopolnitev bolniškega name scenske ga zavarovanja. Zahvalil se je še za moralno podporo nameščenskih in delodajalsikih organizacij, vsem sodelavcem ter želel novemu odbom, da bi ga vodila pri uspešnem delu ista načela in stremljenja. Predsednik je podal tudi blagajniško poročilo namestu odsotnega blagajnika. Račun izeube in dobičfta društvene upra ve izkazuje za 1 1932 4827 Din prebitka Aktiva znašajo i. 193;; 5,676.519 Din m«-ć pasiva je pa vš*et kredit PZ r».uuo.OOO Din Po računu iagnbe in dobička za upravr sanatorija je iskazanu, .ia je sanato-ij lani kril izgub© prejšnjega leta 151.92: Din in še imel 121u Din prebitka. Preti sednik je poročal posebej celo obširno i poslovanja! sanatorija, kaj je društvo ^r vedlo do tega, da je zgradilo sanatorij glede posojila za gradnjo, o amortizaciji itd. Značilno je. ,ia So bila vsa poročila sprejeta brez k rit i ko. 1/. vrst opozicije m celo pohvalili delo uprave Vsi so se Midi zadovoljili s predsednikovimi pojasnili na vprašanj*- glede rentablHtete laiiato rija in irle de Izgledov za povečanje sa natorija član nadzorstva .1 Žemljic jc v jedrnatem poročilu predlagal odboru -az resnico Predlog je bil soglasno sprejet Najtrši oreh so bile vsekakor folitve, ki so trajale nad dve uri. ker so zl>oro valei zahtevali glasovanje / listki Viole ne so bile tri liste; za prv0 listo sta se zedinili skupini krščanskih socijalistov m Saveza privat. nam .higosl z nosilcem Martelaiuem Ivanom. Irugo listo z nosil cem P. Klina rjem sta predlagali Zveza društev privatnih nameščencev in Zv^za bančnih, trgovskih in : ndust ri jsk i in nikov in tretjo skupina, ki si Je izibrala za kandidata A. Kustra iz Tržiča. Volitve so se zavlekle. Ker ni bilo pravoga sistema in ker vidilci niso bili — odnosno niso mogli biti — dovolj disciplinirani. Sicer so pa pokazali precej požrtvovalnosti tudi pri tem, kot skrutina-torja in vodje volitev. Zln>rovalcev je bilo 36S po ugotovitvi predsednika pred volitvami, glasovalo jih pa je skupno 594. Ob pol 2. zjutraj je bilo glasovauje končano in so pri skrutiniju ugotovili, da je dobila lista Petra Klinarja 359. Krem-žarjeva lista 199. tretja lista (Disop), na kateri je kandidiral g. Kuster (bojevnik) Pa 29 glasov. Na podlagi tega je dobila Klinarjeva lista tudi večino odbornikov, in sicer 10, Kremžarjeva 5, a na Kuster-jevi je bil izvoljen samo nosilec liste. Izvoljeni so bili na Klinarjevi listi: Peter Klinar, Frane Melicer, I. Stih, dr. Pless. Albin Smerkolj, Kdo Goniibač, Vilko Weixel, I. Biler in Pavel Fabiani. Na Kremžarjevi listi: Martelanc, Terčelj, Sitar, Koren in Nosan Ln naposled Kuster za Disopovo. V nadzorstvo so bili izvoljeni na Kjri-narjevi listi trgovec Kari Soas, Arbin Ploško, Isek, Oicrupa in Frane SHnc *% Kranja, na drugih listah pa Kocim/ur Celja, F. CrlobočTivk iz Ljubljane in Ivan Avsenik. ZVOČNI KINO SOKOLSKI I>OM Tel. 33-87 v Šiški Tel. 33-87 Do solz se boste nasmejali Patu in Patachonn v filmu „ČUVARJA MORALE" Smeh, glasba, ples. lepe Žene, smeh! Predstave v soboto ob V27. in ftflL, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob V27. In V29., uri zvečer Dopolnilo nov zvočni tednik. Pride! »SEZONA V KATRI« Zborovanje učiteljev litijskega sreza Višnja gora. aprila. Te dni so zborovali v idilični Višnji gori učitelji-člani JULI iz vsega litijskega sreza Zborovanje se je vršilo v edinem rnestu sreza skoro po 15 letih. Članstvo, ki je prispelo v prav lepem številu, so pričakali na postaji doma:i oČitlejl pod vodstvom našega šol. upravitelja g. Vinka Okorna Zborovanje e je vršilo v poslopju osnovne šoli. Predsednik It t* ;ski jj-telj g. Jože Županči. je izrekel vsem iskreno dobrodošlico, imenoma pi je popdravil učiteljskega borca-penzi |on:ttf g Uenedičiča. Sledilo je obširno predsedn;ško poročilo, v katerem \c £. Zupančič pojasnil skrb organizacije za brezposenc abiturijente. Izredna skupščin* J U U doloJenh /a marec, je preložena na velike poJitn tf Skieniio se je navezati tesnejše stike z ZK.D. ki je marca kulturnega dela r»a našem podeželju. Prihodnje šolske* !et > bo prirejena ljudska univerza za vse večje icraie našega sreza. Častnemu članu g. Gaigiu bo izročena na junijskem zborovanju v L;tiji diploma, ki jo izdeluje višnjegorski učitelj g 1 hurner. Prav obširna debata se je razvila okrog redukcije plač poročenih učiteljic. Večino dru/ir. je redukcija premoći.o nadela. JUlJ naj deluje na tem. da se bodo redukciie v sedanjem obsegu omilile po indivdjelnih vidikih. I poštevati bo rreba vse socialne razloge, ki jih je uredba prezrla. Mavzočc članstvo je obsodilo preveliko molčečnost strokovnega glasila »Učiteljskega tovari ša«, ki se ni zavedel, da je eno g-avnih načel strokovnega aiisi'a stati na braniku stanovskih interesov članska Prav obšir no in temeljito poročilo ie podal trbovelj ski strokovni učitelj g. Albert Žerjav, ki je razpravljal o novem pokreni v mladinski literaturi. Prikazal je nujno potrebo da dobe naše šole časopis, ki naj uvaja mladino v vse panoge umetnosti in življt-nja. Obširneje je govoril o stanovskem mladinskem slovstvu in ie prikaza živo potrebo šolskega časopisa po zgledu »Min de Jugoslavije«. V debati so se oglasili še mnogi drugi člani, ki pa so vsi poudarrl' potrebo preokreta v mladinskem slovstvu Izrekli so se pri glasovanju soglasno za ustanovitev Šolskega priročnika po zgledu poizkusne številke »Mlade Jugoslavije«« Ko so obravnavali še mnoge druge stanov ske zadeve, je bil zaključen oficijelni del. po skupnem kosilu pri g. Omahnu pa se Je razvilo do odhoda vlakov prijetno stanov sko kramljanje, na katerem je bilo izreče nih tudi več naDitnic. Stran 4. DANES VELIKA PREMIERA MONT'MENTAJLNEGA VELEFIL3IA »Sr^VBNSKl N A R O Dc, dne 28. aprila 1934 'm 97 BURJA CECILA B. DE MILLEA Mladina v boju za čast, pravico in poštenje. Vihar v srcih — vihar v dusi. Ogorčena mladina napade ameriško podzemlje Predstave ob 4., 7.H in 9.uri jutri ob 3., 5., 7-4 in 9 U uri zvečer Dopolnilo nov žurnal in »Naša trgovska mornarica«: ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Odlikovanje. Minister za »socijalno politiko in narodno zdravje je odlikoval našega zaslužnega nacijonalnega delavca g. .Matka Jeva k a, rez. kapitana I. klase, z rodom Jugoslovanske krone V. vrste. Česri-tiiino! — Za zvezo Slovenije z morjem. V nedeljo 6. maja bo na ljubljanski univerzi širša konferenca interesentov savske in dravske banovine, ki je njen glavni namen poskrbeti, da se premakne z mrtve točke vprašanje zgraditve železniške zveze dravske banovine z morjem. Dravska banovina, ena najbogatejših pokrajin, je odtrgana zaradi neprikladne železniške zveze od svojega naravnega razhodišča na morje in je popolnoma odvisna od tujih pristanišč. Naša živa gospodarska in narodna potreba je osvoboditi domačo trgovino tujega vpliva in usmeriti tranzitno trgovino centralne Evrope skozi naša pristanišča. Konferenca prične ob 10. — " - -2vir**nl so bili na juridični fakulteti ljubljanske univerze znani sokolski delavec in načelnik Sokola IV. Milan An-tosievvicz in Branko Potočnik, oba iz Ljubljane, ter Rudolf Pestevšek iz Maribora. Čestitamo! — Ponovne občinske volitve. Ker je upravno sodišče razveljavilo občinske volitve z dne 15. oktobra 1933, je banska uprava razpisala ponovne volitve v občini Cezanjevci, srez ljutomerski, na petek 25. maja, v občini Hoče, srez Maribor, desni breg na nedeljo 27. maja, v občini Križevci srez ljutomerski na sredo 2-3. maja v občini Sv. Jurij ob Sčavnici srez ljutomerski na soboto 26. maja in v občini Veržej, srez ljutomerski n« ponedeljek 21. maja. — Razpisane zdravniške službe. Banska uprava dravske banovine razpisuje pri javni bolnici v Celju službo zdravnika, uradniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do 12. maja. — OL'ZD v Ljubljani razpisuje na svojem zobnem ambulatoriju mesto pogodbenega zobozdravnika odnosno specijalista za bolezni ust in zob. Prošnje je treba vložiti do 16. maja. — Nov odvetnik v Novem mestu. V imenik advokatov s sedežem v Novem mestu je bil vpisan dr. Jurij Polenšek. — Orjaški nemški aeroplan nad Beogradom. Ves včerajšnji dan je letal orjaški nemški aeroplan »Feldmarschal von Hin-dcnburg« nad Beogradom. Osemkrat se je dvignil v zračne vi-ove s povabljenim: go-sti. Dopoldne so bili povabljeni na polet predstavniki komande zrakoplovstva in zrakoplovni častniki, popoldne pa osobje tujih poslaništev, predstavniki ministrstev, vseučiliški profesorji in novinarji. Poleti so bili za povabljene goste velik dogodek. Na aerodromu je bilo zbranih mnogo radovednežev in nekateri so bili tako srečni, da so se tudi dvignili z največjim nemškim zrakoplovom v zračne višave. Tudi danes je letal orjaški nemški aeroplan nad Beogradom in včeraj se je govorilo, da poleti popoldne nad Novi Sad. — Gostovanje mariborskih harmonikarjev v Podravini. Krajevni odbor Jadranske straže v Koprivnici je povabil male harmonikarje iz Maribora na turnejo po Podravini. Nastopili naj Si dvakrat v Koprivnici, in sicer 19. maja, istega dne zve" čer v Gjurgievcu. na binkoštni ponedeljek pa v Nov:;jradu Podravskem. — Sprejem gojencev v višjo pedagoško Šolo v Zagrebu. V višjo pedagoško šolo v Zagrebu bo sprejetih v šolskem letu 1934/ 35 50 rednih slušateljev, učiteljev ljudskih šol in 10 rednih slušateljic. učiteljic ljudskih šol. Razpisa se lahko udeleže učiteljici in učiteljice v aktivni službi najdalje do 15, junija. Sprejeti kandidati bodo uradno obveščeni o začetku tečaja. — Sprejem zdravnikov v mornarico. Komanda mornarice v Zemunu je razpirala natečaj za sprtem gotovega števila zdravnikov iz civilnega prebivalstva v mornarico v svrho izpopolnitve sanitetne strok* v mornarici z aktivnimi sanitetnimi oficirji. _ Iz »Službeneea lista«. 'Službeni lisi kr. bonske uprave dravske banovine it. :U z dno 28. t. m. ob in vi ia finančni zakon za leto 1984—1985, navodila za izvrševani? državnega nroracuna razhodkov in dohodkov za leto 1934 — 1935, razglase o razpisu novih volitev občinskih odborov za obein^ Ce-zanjevci, Ho.V. Križevci. Sv. J.irij ob Sravni ci in za Veržej. razghs o zaposlovanju inozemc^v. objavo o pobiranju občinskih trošarin v Ribnici na Pohonu v letu 1934 in pravilnik o občinski davščini od postelj za nreno^evante tiiie?v ter objave banske upra-v? r\ pobi ranili občinskih trošarin » loto 10°vl. — Za mrtvega progglašen. Okrožno so~ dišče v Celju ie uvedlo nostopanje, da 6e -proglasi za mrtvega Alojz skranelj, pristojen v občino Sv F1 -rijan pri Rogatcu, ki je baje v neki vojaški rezervni bolnici na M'.u!/nr<:kem leta 1015 umrl. — Razstava malih živali. IzJHa j? 3.—4. št. lista Živalce*, ki ga izdata Društvo rej-eev malih živali »Živalca* za dravsko banovino v Liubiiani. Tz vsebine lista posnema-mi razveseljivo vest. dR bo društvo priredilo v času ljubljanskem velesejma od 30. mala do 10. junija 1934 svojo V. razstavo malih Ki val 1- Razstavljani bodo kunci, kokoši, race. gosi, purani, pegatke. fazani, golobi, kanarčki in eksotični ptiči. Tudi ee bo vršilo ob tej priliki veliko zborovante društva -Živalce« s predavanji, kjer se bodo določile smernice o bodof^nr-delovanj i rej- >■ njalib / vati. Razstavljene živali bodo tudj naprodaj. List >Živaka« ie bogato Ilustriran in prinaša slike praktičnih naprav in predmetov, ki jih rej^c z lahkoto sam na-nravi i njnlimi atroSki, Vsak, ki redi male živali, bo našel v listu polno praktičnih na->v lov in koristnih naukov, kako nai ravna pri vzrefi s nosa maznim! živalmi. Perutni-narjeva opravila v tem času so najskrbne-je sestavljena in bodo vsakemu rejcu dobrodošla, članek o ?konzerviranju jajc« je času primeren in 20 bodo naše gospodinje z veseljem čitale. Nadalje se vrstijo še članki: Kako si vzgojim za {eeen in zimo dobrih iajčaric? O vzreji bastardov med eižkom in kanarko in med repnikom in kanarko. Kunoersjei bodo z nasveti, ki jih prinaša člaiuk: Kako od pomoči nejspehn, ki se poiavlja pri nekaterih samicah, da svoje mladiče razgrizejo in pozro . gotovo zadovoljni, saj je ta ena najpogostejših hib. ki se pojavlja pri kumeih. Zanimivi za širši krog članstva so tudi odgovori na vprašanja, ki jih pošiliajo posamezni člani na društvo. K?r je letna članarina društva znižana na 30 Din (za šole in ustanove pa 20 Din). y pričakovati, da se bodo rejci malih živali še tesneje oklenili svojega društva »Živalce« in z združenimi močmi ustvarili močno organizacijo ter s pospeševanjfnn in razširjanjem re\* res plemenskih živali nudili posameznikom in splošnemu narodnemu go-spodarstvj velike koristi. Društvo .Živalca: ima svoje poslovne prostore na Tvrševj cesti 8. Uradne ure so od 9.—13. B»IRB Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drosrerijah in špecerijskih trgovinah. — Da se bodo naši ;jridobitniki. njihovi nameščenci ter ves naš trgovski narava1 mogli poglobiti v velikoooteznost. preglednost in vzornost poučne razstave o reklami, ki jo prirodi odbor reklamnih strokovnjakov na ljubljanskem veleso-jmu s pomočjo bogatega razstavnega materijala direktorja Th^odora Lacha iz Gradca, objavljamo odlomek oceno Nepes Wiener Tagblatta« od 16. marca 1027. Todaj je bila reklamna razstava prireiena na dunajskem velesajmu tudi s pomočjo bogatega razstavnega materijala tega nairmmembn^jsega in najpopolnejšega pridobitno - znanstvenega instit ita \ Evropi, ki ga vodi g. Lach. Med drugim je omenjeni dnevnik navedel tudi to-le: Za si lajni uspeh, ki ga ie dosegla poučna razstava o reklami, ure zasluga predvsem ustvari tetin te razstave g. direktorju Theo dorju L-nehu iz Gradca, ki je dal na razpolago svoj bogat materijal ter tako poklical v življenja to edinstveno razstavo. Želeti ;e. da bi reklamna ra7stava. ki prina^r; nov dokaz visoke kvaliteta, dosorjla svoj namen v korist splošnosli. Razstava bo trajala od 30 maja do 10. junija. — Kartografska razstava. V okviri le tošnjega spomladanskega ljubljanskega velesejma od 30, maja do 10. junija se bo vršila Kartografska razstava, ki bo v prvi vrsti nrikazala razvoj slovans'^ kartografije. — Ker si je stavil odbor razstave nalogo, da prikaže razvoj katografije čim popotnic, prosimo lastnike globusov, ki jih j? »zdal prof. dr. Orožen, da sporome svoj naslov upravi velesejma. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Splitu Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 28. v Beogradu 26, v Sarajevu 24, v Zagrebu 22, v Mariboru 20.6, v Ljubljam 19.6, v Splitu 10. Davi je kazai barometer v Ljubljani 763.0, temperatura je znašala 8.2. — Nesreče in nezgode. Josipu Staniši, 30-letnemu posestnikovemj sinu iz Vine vasi. je neki otrok med igro vrgel v desno oko kamen s takšno silo, da mu ga je nevarno poškodoval in bo Staniša najbrž oslepel. — V Mostah je včeraj neki kolesar podrl in nekoliko poškodoval 8-letno Fran-čiško Dobrota, zidarjevo hčerko — žrtev nesreče je postal tudi krojaški pomočnik. Ciril Golčar, ki ga je v Ravniharievi ulici povozil neki voznik in ga poškodoval po telesu. — Karlu Zupančiču. 20-letnemu posestnikovemu sinu iz Velike vasi, je med delom odletel košček železa v desno oko in mu ga resno poškodoval. - Pod vlak je skočil. Na železniški proai med postajo Meja na sušaški progi so našli včeraj zjutraj truplo neznanega mladeniča. Policija je kmalu ugotovila, da gre za 20 letnega Srečka Sever ja iz Praput* njaka Pri njem so našli pismo, ki v njem pravi, da ne gre v smrt n;t: zaradi nesrečne ljubezni, niti zaradi bolezni, pač ima pa slab svinčnik in keT je prepozno ne more nanisati pisma do konca. _lj Deputacija društva *DHo in eksistenca*, in sicer pnnlsednik Kosem Drago iajnik Vdovič Stanislav in blagajnik Krei-tzer Pavel so predložili liubl .lanskemu županu g. dr. Dinku Pucu obširnejšo spomenico, v kateri tolmači io želje br.r,zeks;stcnčno ni!ad?ne in • , elira.io m r» mof »n s. letovanje n: sine občine 1pj.bljansko kako. tur! vse lavms'i '.-.lasti pa apelira društvo la bi s? v okv«r.i č*edanjega proračuna ustvari la možnost rovih zanoslitev zbsti tam. kj^r bi bila možna redukcija državnih vi-okoien cev uradnikov dvoinih zashiz>arii" po-re*" Tiih g rodni c Zlasti pa .:e prosilo društvo i». župana, da vztraja aa svod dobre zanršli^.ni investicijski gospodarski politiki, ki jo vodi mestna občina in naj UfcU v bo dočo prav posebno skrbi za -avna dela. kt-: ie vsako avno delo nrodukti no. -*er ,ki vzd«gu;<- ^Cr-rvodaTViki in živlienski stm lard oh^nnov t^* pri večjih javnih detdl ie n.o goče zanosliti veliko število delavcev, ki jih zasebna podjetnost trenutno ne safioel Občina naj naid «r^dfatvr» ra tavna d da. Ic fjp [e š> vedno možno na»t;. Mi is Se m no go predmetov, ki prenesein ohr >mrt"'t^v w socijalne svrho, na ta nač^n. da se abr.meni in vzame tam. kjer se to ne pozna In !uti in da v obliki zaslužka tja, kjer je beda in potreba največja. Deputacija je zaprosila g. župana, da stoji tudi v bodoče s srcem in avtoriteto ob strani nezaposlenih občanov. G. Župan j«e z veseljem pozdravil ustanovitev organizacaje, ki naj v svojem direktnem poslovanju pomaga do kruha brezposelnim ročnim in daševnim delavcem in obljubil organizaciji vso svojo naklonjenost in pomoč. G. župan želi organizaciji, da bi našla poliu'»ea razumevanja tudi v vsej naši javnosti, ker problem brezposelnosti ni samo problem mastne občine, ninpak vse javne uprave in tudi vse javnosti. Nai bi delo društva našlo polno razumevanje vse javnosti, ki naj podpre vse one, ki imajo dovolj volje do dela in optimizma v sebi. da bo njih borba vodila do uspeha. =Z Sedaj na pomlad v ^Rogaško Slatino ,fif 11\V\?\V\N zdravili5če želodca, črev,~ j I \\VnN N žolčnega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. 306S —I] Otvoritev ftifilgkega trsja pri Sv. Jakobu v Liubiiani. Mestno načelstvo v Ljubljani naznanja, da se otvori v sredo dne '2. maja t 1. popoln živilski trg pri Sv. Ja-kob!\ ki Le založ.en z vsemi živili i,, pre l-meti kakor jih prodajajo na centralnem živilskem trgu na Vodnikovem trgu. Žujian in mestni načelnik: Dr. Puc Dinlo m. p. —li Pregled nioturnih vozil. Dne 3. maja od 14.30 ure do 17. ure bo naknadni komisijski pregled motornih vozil za leto 1934 rvvd poslop; in uprave policije v Ljubljani, Šubiceva 5, in sicer za vsa motorna vozila, ki so v prometu in ki doslei za Mo 10*>1 št niso bila pregledana, kakor tudi za ona vozila, ki pridejo v promet v tekočem četrt-letj i. Po pregledu se bo izdalo dovoli1.-/ za rabo vozila v smislu čl. 08 taksnega in ;>ri-stojbinsk ga pravilnika in plombiralo evidenčne tablice za 1034 leto. Opozarjamo lastnike vozil, da jo> vožnja z motornim vozilom brez dovolila za rabo nedopustna i u kažnjiva. Navedeni pr.^gled je določen za notorna vozila, ki so registrirana na področju upra\v policije v Ljubljani in sreskega na-Felstva v Liubiiani. ka gleda z zadovoljstvom in občutkom. Veseli se nad smelimi Ln nevarnimi podvigi >mož boiločnosti« Film je poln razposajenega življenja študentov, poin dovtinov in resnosti. —lj Nenadna smrt viomejEa gospodarju. Dan-es ponoči }e nenadoma preminul, za de! od srčne kapi, 471etni posestnik Franc § a r c. lastnik staroznane Nandetove hiše v Tniovem. Pred dvema dnevoma je pokopal Ivano Žontarjovo. ki je neumorno delala pri hiši nad 40 let. in to ie šlo možu. ki ie n-koliko bolehal na srčni hibi, tako k srmi. da ji je sledil v prerani grob. Pokojni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otro'ce. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Rodi simpatičnemu pokojniku, ki ie bil zlasti med Trno\.\w.i zelo priljubljen in splošno znan. ohranjen blag spomin, preostalim pa naš^ iskreno so-žalje! —lj Ali ste že videli >Gospodično tajnico ? Ako re še niste videli in se hočete cd srca nasmejati, ne zamudite prilike in oglejte si to delo. v katerem nastopata ljubka Recurta Mii!W in neprekotsljivi komik Fe-l:ks Br^esart. Pri prvi predstavi naša publika ni prišla iz smeha. Bressart ustvarja tako razpoloženje, da zadostnie leto dni zdravja. Predstava >Gosipodione tajnice--, ki je v Elitnem kinu Matici na programu ZK1>. se vrši danes ob pol 3. in pitri ob 11. pred-poldn?. Cene 2.50. 4.50, in 6.50. —lj Umrli so v Ljubljani od 20. do 28. t. m. Klander Karol, 56 let, zasebnik, Ulica stare pravde 1; Demšar Franc, 47 let, trg. pomočnik, Zg. Šiška 194; Nahtigal Viktorija roj. Pavlin, S8 let, vdova gimnazijskega profesorja, Mir je 13; Mramor Amalija, 9 mesecev, hči mestnega delavca. Lavričeva ul. 15; Duffe Lucija, vdova Tomek roj. Schvvarz. 85 let, vdova mestnega viš. stavb, svetnika. Karlovška c. 20; žontar Ivana, 70 let. užitkarica, Kolezijska ul. 6; Wein\vurm Helena, 85 let. mestna uboga, Japljeva ul. 2; Loške Lea, 6 let, hči pošt. uradn., Goriška ul. 11; Ldske Darinka, 7 let, hči poštn. uradn.. Goriška ul. 11; Ldske Mirko. 3 leta, sin poštn. uradn., Goriška ul. 11; Miiller Marija roj. Perko. 82 let, vdova trgovca, Rožna dolina, cesta X/19. — V ljubljanski bolnici umrli: Virant Marija roj. Jeršin, 67 let, žena iižitkarja, Ižanska c. 116: šolar Ivana, 46 let. žena posestnika, Rovte št. 1, obč. Kropa; šta-lec Ana (sestra Celina), usmiljenka, 28 let, Zaloška c. 2; Osel j Marija roj. Tram-puš, žena hišarja, Trboje 27 pri Smledniku: Polh Antonija. 63 let. Celje. Gaber je 4; NAROČAJTE najboljše slovensko družabno revijo - Celoletno Din 60 LJUBLJA-NA, poštni predal št. 114 —lj Stenice v stanovanjih. v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal so se pričele z nastopom toplejših dni zopet živahnejše pojavljati v veliko nadl<-G(j stanovalcem in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvestnejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile t^ ne le skrajno nad-•ožiie. t3mveč tudi za pronos nalezljivih bo* li zni nevarne živ.ilice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje; zaradi tega bi bilo priporočljivo, da hišni posestniki pri vselitvi strank od njih zahtevajo potrdilo, da pohištvo ni zasteničeno ter bi se s lem postopkom v izdatni meri preprečilo širjenje te nadlege Do nekako pred desetimi leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih s! nic zatirajo s cikhmizacijo. z uporabo rianovodikoveaa plina, ki iih uniči in temeljilo odpravi z zalogo vred. Taka desinfek-cija stanovanj in pohištva ?o uvedena tudi v Ljubljani po mestnem fizika tu, kjer izvršu-i» to delo z vso točnrvaitio in naivečio pazljivostjo šo^cijelno izvežbano osobje. Mostni fi-zikat vabi vse aospodinje in sedaj, ob pričakovanju v- noga *ezon<=ikega tuiskega prometa, nozi vi ja tudi vse upravo hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe pomoč mestnega dewnfeacij-skeea zavoda nri mestu*ni fizikat.i. Mestni dom, Krekov trg št. 2. —li Društvo slušateljev filozofske fakultete v Liubiiani ie imelo v soboto dne 21. april« 1934 svojo rodno »amestramo skup-^čino v beli dvorani hotela l'niona v Ljubljani Pr' volitvah predsednika ie ponovno >"bil zaunnico g. Ante Poberaj, cand. phiL Ostali odbor se je pa na predajo? seii 25. t. m konstitiiral iz predstavnikov posamezijh klubov društva tnko-la: podpredsednik Kpssl^r Jožo. načelnik historičnega kluba, tajnik Rertonceli Aloizij. načelnik klasičnega kluba: blaenjnik Drbanči? Stanko. naoeJnik kluba naravoslovcev: zapisnikar gdč Dobov-š^k Milena. načelnicn romanskega kluba: tmjizniear in arhivar: Šifrer Tono. načelnik slavističnega kluba Odborniki brez mandatov so: Hronek Ivan. germaniat Hol r Zvone, gooeral, Tpavic Vili. matematik, Filipi? Malo. pedanoe. Rakove« Jnše.^ Rlozot. SBEtRUČeini ie bilo predloženih več važnih sa-mostomih predkMEOV, o katerih se je razvila živahna debata. —li palačo Hranilnice đrav&fc« liano: ine v KnafUevi ulici bodo povišali za nadstropje Delajo že dva dni. gradnjo i° prevzel stavbflik Rozman. Zidali bodo ves čas pod -treho. ki io bodo sproti dvigali. Na ta način so zgradili tudi nadstronie T ukmannovc hi^o. n-r^d gledališčem, ored loti t>a t idi v^v nazidav. Naivečii zadržek mrzi lave jc. <'p so preslabi temelj in snoilnii nosilni zidovi, obodno zidovie pri banovinske«] poslopju pa ie dovolj močno za nazidave in ostrešje |e §? dobro ohranijo, zato ie zelo posrečena misel, da bodo nazidali nadstropje Palača bo mnogo pridobila tudi v arhitektonskem pofdedn _lj Ko ie Cecile B. de Mili" jstvarfl ^voia velika filmska d^la Pesp» zapovedi« in >Kralj kraljev? kakor tud? >V znamenj«! kriza«, s' ni nikdar mislil, da ustvari nov film. ki bo navdušil mladino vseh kontinentov in vseh narodov. To je film* }e navvr»o :r» vr,""r»,r> 7om?nif*s' r • no motnih nl^nh F;'m P r?-- Ip rrn ffa> nes predvafa Rl^tn' '.-:r-e M^f^i ,o ■o*r>**i eden izmed onih filmov, katere nasa publi- Prettner Milena, 7 tednov, hči sobarice. Bled; Kosel Marija, 75 let, hiralka, Do-brunje (hiralnica); Križnik Marija, 23 let, dninarica, Celje, Prešernova ul. 10; Cerar Frančiška roj. Bernot. 75 let, mestna uboga. Japljeva ul. 2: Tekalec Viktor. 4 leta. sin dninarja, Senožeti 3. obč. Dol: Grošelj Egidij. 75 let. obč. ubogi, Moste, Zaloška c. 42; Brancelj Ludovik, 25 let, sin posestnika, Brezulje 10 pri Logatcu, Pnce!j Milan, 4 leta, sin šoferja, Rudnik pri Ljubljani. —lj Glavna letna *kup«rina Udruteaja jugoslovenskili nacionalnih železničarjev in brodariev. oblastne uprave Ljubljana. ^ a-bimo vs? službe prosto tovariše, da se udeleže glavne skupščine, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. dopoldne (ob 8. uri) v veliki dvorani Okrožnega urada za zavarovatn>o delavcev v Lrabljani (Miklošičeva cesta). — Oblastni odbor fJJNŽP Liubliana ■ i Slavni eovvbov Ken Mavnard v zvočnem filmu divjega Zapada NA MEJI TEX AS A Senzacija nad senzacijo! Bogati dopolnilni program! Danes ob 4., 7. in 9. uri jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri 'VOČM KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina: Din 4 50 in 6 50 i — li Vabilo na izlei društva dVa.nik«. Društvo »Pravnik« priredi svoi letošn.i izlet v nedeljo 13. maja in sicer iz Ljubljane z vlakom ob 6.20 uri do Borovnice, od tam peš skozi Pekel (odnosno po izbiri čez Po-koi;šče) v Cerknico, kjer bo skupni sestanek in večerja v r^tavraciji Ž.inier. Oni. ki se ne bi utegnili udeležiti pešizleta. imajo na razpolago popoldanski vlak iz Ljupliane ob 13.5S Povratak v Ljubljano z Rakeka z vlakom ob 21.20. Vabimo vse člane, da s<> izleta v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže. Priglase snrejema do 9. maia vratar iustične palače v Liubljani. —lj Združenje sos»ilni>kih podjetji f Ljubljani priporoča svoiim članom, da aktivno sodelui^'.o pri proslavi Jadranskega tedna, ki se prične z dnem 28. aprila in konča z dn?m 6. maia s tem. da kolku.i>jo za dobo trajanja proslave plačilne lisike preko 10 Din s kolkom Jadranska etraSe Od -•"> par. Uprava združenia. —lj Blairaina Postne hranilnice podružnice v Ljubljani bo poslovala na seljo gospodarskih krogov od 30. aprila dalje za stranke dopoldne od 8. do 12.3ii, popoldne od 16—17.30. ob sobotah pa od nol 8.—13. —lj Bernjat Kravve prispel v Ljubljano. Včeraj ob 17. se je pripeljal iz Zasrreba znani lužiški komponist in kulturni delavec Bern jat Kravve. ki je na potovanju po Jugoslaviji. G. Kravve ostane v Ljubljani dva ali tri dni in bo posetil tukajšnje glasbene zavode ter pevska društva. Nastanil se je v hotelu Miklič. —lj Cepljenje zoper črne kozo v Mo-tah se vrši v šoli na Zaloški cesti štev. 20. dne 2. maja ob 2. uri popoldne Cepljenje f~ obvezno za vsakega otroka, ki je bil roien v preteklem letu in za one, ki so v letoš-rjem letu dosegli starost treh mesecev. — T^den fini po cenitvi, to je 9. maja ob 2. ^poldne, se vrši pregled. 9tar9e opozarjamo, da je cepljenje obvezno in s1 bo cepilo brezplačno samo omenjeni lan. Kdor bo zamidil ta rok. mora plačati sam cep-!!enifc. —lj Kolo jusroovanl< je ?5 r>in dnevno; za otroke po 29 Din. Za č;--sa počitnic pa bodo v juliju in nvgustu po 4 tedne deČie kolonija pod nadzorstvom učiteljic. Vsa oskrba in vožnja tja in na za j stane za vsakaga otroka (dijaka) po 6& Din m^^čno. Pismene i>ri;ave na naslo\ Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Ki.n ka cesta 9, priti ičije. Ustmeno ob Četrtki! od 17. do 18. istet.un. —lj Združenje brivcev, frizerje*. ';i-n Ijarjev. manikerjev in koziuetikov v Ljub ljani ponovno opozarja p. n. občinstvo, d je bil ponoven sklep Vinbl ian.-k i li članov iz vršen potom plebiscita z 90 : 5 glasovom da bodo od vštevši 29. t. m. vsi njihovi lo kali ob nadrljah v območji ljubljanske |mi licijske uprave aiprti, —lj SK Ilirija priredi v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v restavraciji hotela Štrukelj informativen članski sestanek. Poročali bodo funkcijonarji kluba o delu. stanju in posameznih sekcijah v klubu. Dobrodošli tudi prijatelji kluba. —lj Za raz-taM« 2<'it«ko ročno deh, \ /ginlo\ inskeiu razvoju« vlada med li ll Iji stare umetne obrti veliko zanimane — Prirediteljiee imao zbranega že prec 1 za-nimiv?«ra in dragoc< nega materijala. Tinti, ki se doslej še niso oglasili, naj blagovolijo prinesti ono, s čimer so se bnvile flpretne roke njihovih prababic in babic, v torek 1. in v redo 2. maia oMa vlast« (Moja domovina). Začetek koncerta je ob 20. uri, nu kar posebno opozarjamo občinstvo, la ne bo motilo s prepoznim prihajanjem konc••rta. -Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in pred začetkom koncerta pred vhodom v osestnikov v Ljubljani. _lj Zbirke Narodnega nur/«'ja bodo I prve ned dje v meseca maju t. j. od <>. maja t. 1. dalje odprte vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne za splošen breapla&M) pa-set. Vhod z Bleivvoisov* ceste. P(\s»dniUon. je na razDolago tudi tiskan -Vodnik- | 'h kulturno - zgodovinski m za prtrodopicni del). —lj Otvoritev vrta re>ta>r»Pri Ki terci«. Pod Rožnikom C *st;i VUI. Glej današnji oglas na zadnji strani. —ll Obleke kemii-no čisti Šimenc. Kolodvorska 8. i- r — Nov grob. V noči od srede na čem« s je umrla Vera Kastelic iz Prai>roč pn Trebnjem, stara -4 let. V Zagrebu, kjer je službovala, si je nakopala pljučnico. Pogreb se je vršil davi na farno poku pališče. Mir prahu njenemu. žalujth se v le»pih besedah poslovila o.l o.Lhajaj«>■ čega brata br. Zdravič in br. Blasoin šek, ki sta mu želela, da bi tud»i v bo če hodil po potih sokolatva. Lop večer, ai ga je priredil naš Sokol bi. Er&tetu, je potekel v animiranem razpoloženju in be je slavljenec ginjen poslovil od \m h. so ga počastili. — Nov občinski odbornik. Ke r »c je z odhodom g. Eršteta izpraznilo tudi d ■ sto občinskega odbornika v tiebauJakem ol>činskem odboru, pride v odbor naslednji z večinske liste, in sic«r bivfil o Ibor-nik g. Anton Zupančič z Jezera. — Vsi vojni obvezniki in dajalci živine se zglaaite jutri takoj po prvi aoiši pred občinsko pisarno! Kdor se pozivu ne odizove, bo moral ob svojih stroških na sresko načelstvo v Novo uit-sto — Popravila potov. (J!>ein;i :.../.iva v.-t zavezance občinskega pota od I ga marofa do Vrh-Tiebojega in iz Lukov ke do Ječkovca, da v ponedeljek pridno popravljati navedena pota. Zavezane: s. pri tej priliKi oi>ozarjajo na doMoOfl ljudskega dela. — Komunalne zadeve občine. V trtek se je mudila v Ljubljani pri oanii naše banovine tričlanska deputacija tuk občinskega odbora, in sicer predseiliiik •'' sip Miklič, član han. sveta Josip Zupan čač in odbornik Pavlin Dolfe, ki so ob širno predočili g. banu vse težnje in ;• like nase občine pri izvajanju javnih |< prehrane siromašnih itd., ter zaprosil; zn nujno pomoč. Ban g. dr Marusič je >Mju bil, da bo predloge upošteval. V kraT SLOVEN5TTT dne 28. aprila 1934 Iz — Za zatiranje sadnih škodljivcev. Li-tiiska sadjarska in vrtnarska podružnica, ki jo vodita predsednik 2. inž. Koblcr Pavel in tai'i'k sol. .iprav. g. Drago Rostohar, je pokrenila akcijo, da izobrazi v vsdi potrebnih znati i ih naše članstvo. Včeraj dopoldne« se ;e vršilo n.i šolskem vrtu predavanje ereskega kmetijskega referenta g. ŠuŠteršiča. ki je teoretično in praktično seznanil občinstvo z zatiranjem sadnih škodljivcev. Demonstracij so se udeležili številni litijski posestniki vrtov, mnogi okoličani ter vsi višji razredi naše osnovne šole, ki so tudi pripravili potrebne kemikalij?. Po predavanju se je vršil nrijatelj^ki razgovor, v katerem so mnogi člani dobili vsa potrebna poiasnfla. Xa predlog g. Koprivni-karja pa i.-> sklenilo sadjarsko društvo po-kreniti akcijo za skupno naroČilo galice, Uranovega zelenila in vseh ostalih kemikalij- ZJUTRAJ 2VEČE »v KO 1* o? **** Schicht i6« urno življenje Aleksandra Staviskega Preiskovalni sodnik izda cirkularno brzojavno tiralico za sleparjem, ki se pa skrije Iz hotela Claridge je odšel Staviskv takoj tiste sobote 23. decembra, toda s svojo "ženo se je sestal še v nedeljo k zadnjemu razgovoru. Y ponedeljek je gospa Staviska odslovila svojo služkinjo, poravnala račun v hotelu in dala odpeljati večino svoje prtljage. V torek dopoldne je prispel avto, ki je odpeljal oba njena otroka z guvernanto, popoldne se je pa odpeljala Staviska sama z ostalo prtljago. Š tem je bil zabrisan zadnji sled o eksistenci Sergeja Alexan-dra v Parizu. Šele 6. januarja je policija po dolgem iskanju ugotovila, da stanuje Staviska v četrtem nadstropju vogalne hiše v rue d' Obligado, kjer je bila najela pod svojim dekliškim imenom Arlet-ta Simonova petsobno stanovanje za 1500 frankov mesečno. Ta čas je postala preiskava v Bayon-ne velika senzacija. Vsi veliki dnevniki so poslali tja o božiču posebne poročevalce, potem so pa dan za dnem prinašali nova odkritja o tej nečuveni aferi. Zupan Garat in poslanec Bonaure sta odločno odklonila vsako krivdo in udeležbo, toda nova odkritja so ju vedno bolj obremenjevala. Postava Staviskega je stopila iz ozadja, burno življenje sleparja in finančnika je obrnilo nase vso pozornost javnosti. Policija je ugotovila, da sta zakonca Staviskv izginila iz hotela Claridge. Listi so bili polni ugibanj, kam je slepar pobegnil. Eni so menili, da se najbrž že vozi v Mexiko ali Venizuelo. drugi so tr- Arletta Simonova-Staviska dili, da je pobegnil v Grčijo, kjer nimajo zakona o izročanju zločincev. 28. decembra je izdal sodnik d' Uhalt iz Bavonna cirkularno brzojavno tiralico vsem policijskim in orožnižkim stani-cam, vsem pristaniškim- oblastem, vsem obmejnim stražam in vsem francoskim ladjam na morju: Kjerkoli bi zasačili in spoznali Sergeja AIexandra Staviskega, ki se pi$e tudi Sergej Alexander ali Saša Alexander, naj ga aretirajo in privedo na okrajno sodišče v Bavonne. O Staviskem pa ni bilo duha ne sluha. Policija je dobila cele kupe ovadb in informacij, toda vse to je bil le plod bujne fantazije. Med resnejšimi obvestili je posvetil policijski komisar Ducloux enemu več pozornosti, čeprav ni povedalo skoraj ničesar. Njegov prijatelj, bivši prefekt, mu je namreč pravil, da ima hčerko, ki ima v francoskih Alpah v Servozu vilo. Njen sosed, da je neki Pigaglio od dnevnika »Volonte«, in ta Pigaglio ji je o božiču prigovarjal, naj odda vilo v najem nekemu njegovemu znancu. Na tem ni bilo prav za prav nič posebnega, toda baš zato, ker je bilo to poročilo tako nedoločeno, je Ducloux sodil, da utegne biti to prej srečen dar naključja, nego vsa ona zelo točna poročila, kje in kdaj so Staviskega zanesljivo videli. Poslal je torej v Servoz komisarja Chevaliera z dvema inšpektorjema in začel je po Parizu iskati Pigaglio ,^d dnevnika »Volontć*. Kmalu je zvedel, da je bil to eden tolpe Staviskega. In ob novem letu ga je v. Parizu, prijel. Pigaglio je tajil, da bi bil Staviskv v Servozu Ko je pa policija krepko pritis-iila nanj, se je odrezal kratko: »Storite, kar hočete, jaz patrona ne izdam. V Servozu ga ni, če pa že hočete vedeti, je 30 km od Chamonixa. Več vam ne povem!« Kdo je bil ta Rene Pigaglio? Mož, ki ga je odkril Staviskv pri »Volonte« m ga pridobil za čudovito osebno udanost. Pigaglio se je nazival »tiskovni tehnik in pod to zvenečo* moderno in srečno neopredeljeno označbo je spravil vse, kar je doslej pri listih delal: pisarjenje nižjega urednika, nadzorstvo pri ekspe diciji, seznam naročnikov, oglasno akvizicijo, propagando novin, kontrolo prodaje in reklame. Nekoč je delal propagando za ministrstvo narodnega zdravja in od tam je dobil podpore 22.000, 12.000 in 26.000 frankov letno. Za koncem Staviskega ga je odkril Bonnaure, ki ga je priporočil Dubarrvju za * Volonter. Ko se je pa ta dnevnik zopet izmaknil Staviskemu iz rok, je šel Pigaglio za tem patronom, ki je v njem videl svojo pravo zvezdo. Pozneje je postal administrator one nove tvrdke Societe anonvme de publi-cite et d' editions generales, ki jo je bil Stavisky ustanovil pod kratico SAPEG. Pigaglijevo zasebno življenje je bilo zelo pestro. Imel je ženo in dva otroka, s katerim je stanoval v rue Jean-Webert. Rodbina je tiščala do ušes v dolgovih, a Pigaglio, ki je imel svoj avto, je bil večinoma odsoten in se za križe in težave svoje žene ni zmenil. Onim upnikom, ki so najbolj pritiskali nanj, je ponujal v plačilo dolgov bavonneske za-stavljalniške bone — njihova prodaja je bila očividne najpomembnejše Pigaglijevo delovanje v službi Staviskega. Imel je pa razpredena še druga podjetja, tako poletno in zimsko okrevališko kolonijo v Servozu v francoskih Alpah. Bil je zaljubljen v ta kraj, kamor je vabil goste kot posredovalec pri najemanju vil in letnih stanovanj, za božič in novo ieto je pa hodil v Servoz tudi sam smučat. Tudi to pot se je pripravljal tja za božič. V njegove priprave je pa posegel v soboto 23. decembra telefonični klic Staviskega: »Ali se odpeljete jutri v Servoz? Ali bi me vzeli s seboj?« Pigaglio je seveda privolil, čeprav je vedel, da bi se vsemogočni Alexander ne potegoval za to, da ga vzame s seboj, če bi ne imel posebno nujnih razlogov. Sestala sta se v nedeljo in Pigaglio je zvedel, kako stoje stvari. Staviskemu je šlo za to, da izgine iz Pariza, da bi lahko skrit kje blizu meje počakal, kaj mu prineso prihodnji dnevi, če bi kazalo slabo, je hotel pobegniti v Švico in izginiti v širni svet. Staviskv ni verjel, da bo prišla afera na dan. Vpričo Pigaglia je računal, da bodo znašale izgube v Bavonne okrog 280,000.000, toda v to afero je zapletenih toliko ljudi, da vlada ne bo dovolila, da bi se stvar obravnavala sodno. Će bi se pa Staviskv ne mogel več pojaviti v Parizu, odpotuje v Venezuelo. Pigaglio se je z vsem strinjal. Pozno zvečer sta se odpeljala iz Pariza in prenočila v Fonteinebleau. V ponedeljek sta se napotila v Alpe; ker so .pa bile ceste slabe, sta prispela samo do La Ro-che, kjer sta pustila avto v garaži in se odpeljala z vlakom v Culoz, kjer sta prenočila. V torek sta prispela do Ser-voza. Vila de Vallons, ki jo je bil najel Pigaglio, jima je pripravila razočaranje: centralna kurjava v nji je bila pokvarjena, begunec iin njegov varuh sta zmr-zovala. Tedaj se je šel Pigaglio pogajat s svojo sosedo gospo Dusseixovo in najel je od nje vilo des Argentierea. Tam sta se torej nastanila in se tudi v redu priglasila. Eden: Rene Pigaglio, ravnatelj v Parizu, Staviskv: Raphael Petit, zagovornik pri apelacijskem sodišču v Pariiu. To ni bil nov psevdonim — pod tem imenom je nastopal nekoč na zaupnih sestankih svoje politične stranke. Advokatu je bil podoben, to je bilo torej izmišljeno dobro. Toda nekaj se je tu Staviskemu maščevalo: da se v šoli ni naučil dobro pravopisja. V francoščini se piše beseda appel (apelacijski) z dvema p in enim 1. Ta dozdevni advokat je pa napisal svoj naslov v prijavnici z enim p in dvema 1. In ko je dobilo orožništvo nekaj dni pozneje nalog, naj pregleda vse prijavnice vseh novih gostov v tem kraju, je vzelo listek z imenom Raphael Petit iz drugih kot zelo sumljiv. Zaenkrat je torej spravil Pigaglio svojega zaščitnika na varno in vrnil ao je v Pariz, da bi zvedel, kako stvari stoje, obenem pa prinesel poleg informacij tudi denar. Po povratku je mogel Staviskemu povedati, da je Claridge srečno izpraznjen, gospa Staviska neopaženo nastanjena, glavni pomočniki dobre volje, razen Garata, okrog katerega se je vedno bolj ovijala sodna preiskava. Bonnaure je ostentativno odpotoval za praznike na jug. Staviskv je kar hlastnil po tej vesti. Po glavi so mu-pa rojile najrazličnejše misli in načrti, kako bi se rešil. Nujno potrebno je bilo, da odpotuje Pigaglio drugič v Pariz kot kurir. Napotil se je tja 30. decembra — in prišel je naravnost v roke policije. Če bi ga bili aretirali, bi bil preplašeni Staviskv gotovo pobegnil. Zadovoljili so se s tem, kar je Pigaglio označil, in izpustili so ga, da bi po njegovih sledovih našli Staviskega. <^si Massolinijev sin j* Bruno Mussolini je navdušen jahač in se udeležuje vseh konjskih dirk šolo so ukradli Iz Newyorka prihaja poročilo, ki se zdi celo za ameriške razmere neverjetno. Ameriškim tolovajem ne zadostuje, da ugrabljajo bogate ljudi in zahtevajo visoko odkupnino, temveč so si privoščili te dni v nekem manjšem kraju v državi Misšouri tatvino, kakršne svet menda še ne pozna. Razdrli in odnesli so namreč celo šolo. Policija je ugotovila, da so prispeli zločinci ponoči k ljudski šoli, veliki leseni baraki, ki so jo razdrli in odpeljali na tovornih avtomobilih z vso opremo vred. Čez nekaj dni je pa izšel v nekaterih listih oglas, ki v njem neki žepar sporoča, da se je izgubila šola in obeta" poštenemu najditelju primerno nagrado. S tem so hoteli lopovi dražiti policijo. Toda nihče se ni priglasil in tako policija ni mogla izslediti predrznežev, ki so si privoščili za izpremembo tatvino cele šole. List, ki izhaja v 13 izvodih V Franciji izhaja najčudovitejši iist na svetu. Imenuje se »Eclaireur de Mar-tinez« in njegov izdajatelj, urednik in tiskar v eni osebi ni nihče drugi, nego slavni francoski pisatelj Tristan Bernard. List izhaja v Cannesu kot -dnevnik na treh straneh malega formata, pisan je na stroj in vsa naklada znaša 13 iz-odov. Mnogi prijatelji in člani pisate-jeve rodbine (Tristan ima tri oženjene inove) so" oblegali zadnje čase pisatelja vprašanji, kako je z njegovim zdravjem, kako se počuti itd. Končno je začelo to večno nadlegovanje Tristanu presedati in sklenil je odgovarjati na kopico pisem kratkim potom v novinah. . Na prvem mestu tega originalnega lista vidimo uvodnik o dogodkih zadnjega dne z mnogimi 4uhavitimi namigavanji na dogodke v javnem življenju. Sledi podroben Tristanov program za prihodnji dan, potem pa rubrika osebnih zadev, kakor: »Prisrčna hvala Marcelini za njeno prijazno pismo!« ali *Kdaj bom deležen veselja, da se sestanem tu s Charlesom?« ali pa tudi: »Kako to, da je dobil Andre tako -slab red iz svoje matematične naloge?« Osebni kroniki sledi vremenska napoved za Cannes in najbližjo okolico. List se zaključuje z besedami: ^Za izdajatelja in uredništvo odgovarja Tristan Bernard.« Pisatelj razpošilja svoj bet lastnoročno, in sicer šest izvodov rodbinskim članom, sedem pa prijateljem, ki pravijo, da je mnogo prijetntje citati ta list, nego največje francoske dnevnike. Nobenih ločenk več! Nobenih ločencev več, kar je človek ločil, naj Človek zopet združi-! — je zaklicala gospa Con\vallyjeva v Nevvvor-ku. In ustanovila je pred leti Ligo ločenih žene z namenom, da bi si članice na vse načine prizadevale dobiti svoje može nazaj. Ognjevito je pozivala vse ločene žene, naj si zopet pribore izgubljene može. In res se ji je posrečilo spraviti 300 ločenih parov nazaj v zakonski jarem, za kar se mora zahvaliti baje samo svoji šoli za zakonski-stan. Conwallyjeva vodi klub, kjer se ispravlja o vseh vprašanjih zakonskega življenja in ločitve zakona. Svoje delo opravlja tako spretno, da je pripeljala nazaj v zakonski stan že marsikaterega moža, ki je za žive in mrtve trdil, da o ženskah noče ničesar več slišati. Pa so se tudi najhujši zakrknjenci končno omehčali in se pobotali s svojimi boljšimi polovicami. Njen sistem učinkuje baje tudi pri najbolj zagrizenih sovražnikih žensk. Pisarno Lige ločenih žen vodi povsem samostojno in oblasti priznavajo njene zasluge za skupnost. Celo v drugih ameriških mestih so začeli ustanavljati take klube, še deset let, — je dejal neki član kongresa iz Ne\vyorka. — pa ne bo nobenega trajno ločenega zakonca več, nekateri se bodo pa ločili samo z željo, da bi jih Comvallvjeva zopet združila, ker zna to tako lepo. Iz Kranja — Jadranski teden. Stotisoči so že člani Jadranske straže, katere cilj je propaganda za naš Jadran. V dnevih od 28. aprila do 6. maja se priredi v dravski banovini jadranski terden, katerega" namen 1e poleg intenzivne propagande zbrati sredstva za dosego plemenitih ciljev JS. Podmladek J S na tukajšnji gimnaziji priredi v petek 4. maja akademijo v gimn izijski telovadnici. Dohodek te prireditve je namenjen za izlet gimnazijcev na morje. V jadranskem tednu bodo prodajali podmladkarji JS v Kranju kolke JS. Vsak hišni posestnik naj kupi kolek za 5 Din, vsak stanovalec pa za 50 par in naj se na+epijo kolki pri vhodu v hišo. odnosno stanovanje. Vsa korespondenca naj se kolkuje s kolkom 25 par. Prireditve, kino in gledališke predstave naj odstopijo del dobička socialnemu skladu. JS. Združimo se vsi v geslu: čuvajmo naše morje! — Mladinski koncert. Nadvse agilni gojenci tukajšnja Glasbene Šole se že dalj časa pripravljajo pod neumornim vodstvom svojega glasbenega vzgojitelja g. Albina Fakina in njegove gospe soproge na mladinski koncert večjega stila, kjer se bosta prvikrat izvajali večji prav za naš kranjski mladinski zbor komponirani skladbi našega najbolj znanega skladatelja proT ' Emila Adamiča. Prvi nastop bo v Kranju v sredo 2. maja zvečer, naslednji dan pa bo matineja za šolsko mladino. Večer bo posvečen izključno Adamičevim skladbam In koncertu bo prisostvoval skladatelj osebno. Na koncertu nastopa mladinski zbor, govorilni zbor in soli s spremljavo orkestra. Uvodoma zapoje mladinski zbor par narodnih pesmi, harmoniziranih od Adamiča. Nate pa se izvaja šolska kan-tata 2>Bajka t po Cv. Golarjevem besedilu, in 2>Kresnice-s po narodnem besedilu. Suita za šolski orkester ima 10 delov s primernimi deklamacijami. katere je spesnila ga. Nilka Potočnikova. Vse te skladbe je kakor rečeno Adamič skomponiral nalašč za naS mladinski zbor in orkester in bodo v Kranju prvič izvajane. Vsekakor kranjsko meščanstvo in prijatelji mladinskega petja ne bodo prezrli te redke prilike in bodo v sredo zvečer spontano napolnili dvorano Narodnega doma. Iz Trbovelj Za prireditev Jadran*ke stražo, ki bo drevi v dvorani Sokolskeea doma. vlada v vseh—slojih prebivalstva- veliko zanimanje. Xa sporedu \* akademija Podmladka Jadranske straže, ki obsega sledeče točk,«: 1. Uvodna beceda. 2. >Morski bis?n< (enod.-iau"ka * p^thern). 3. »Morje adrijanskot (telovadba). 4. Deklamacija. 5. Nastop *Tr-boveljskega skivčka*. ki bo odpel vaj novih pesmi in ponovil znano >Cača moj*. — Akademij bo sledil družabni več>r za odra*»l~ s pestrim zabavnim programom. Sodaknal bo sokolski orkester^ sokolska J rama. oktet rudniških nameščencev i dr. Prireditev se začn? točno ob pol S. ur1 zvee>r. — Delo bo 1. maja počivalo. Kako se bo v prihodnjem mesecu pri rudniku .lelalo. se ni znano, ker pogodba za dobave premo ga državnim železnicam za tekoče proračunsko le< o >e vedno ni obnovlj-na. Tud1 zastopniki delavstva, ki so v nedeljo odpotovali zaradi interventni v Beograd, se s* niso, vrnili, .po vsei priliki je stvar v beku. Želeti ie. da bi se pocajania čim pre' in ugodno zaključila..da hi bilo delovno^ljudstvo enkrat rešeno moreče negotovosti: Zato prosimo, da bi se vsi merodajni činitelji, ki jim je težak položaj v revirjih itak znan. kolikor mogoče potrudili, da bo vprašanje obnovitve- naroČil, ki se zlasti letos dolao zavlafrJt«. za naše že itak tfžko preizkušene ruirer na dvorišru Delavskega doma. Moi upa. da se mu bo obrat v Trbovljah retitiral, kakor pred K leti, ko je bil aadnjil tu, toda takrat so bili drugačni Časi, dantp |e pa Trbovlje obubožano in izčrpano od dolgotrajne rudaieke krize. _ Nogometne i«'l%m«'. v d >đel)b ob pol 4. uri popoldne se snidela na igrišči SK Tr-t>i>v!i»-» v prvenstveni tekmi domačina SK Trbovlje in SK Dobrna. V pred tekni 1 naklonita rezervi obeh klubov. — Študentje nastopijo $e enkral m ao* kolskem odru in sic<>r znol-lu zavezani vsi za delo sposobni mo$ki prebivalci od polnih 18 do nolnih 55 let. Osebno delo je dovoljeno tudi za osebe do 60 let. nadomestitev pa tudi za osebe iz iste hise od 16. izpolnjenega leta. _ Sokolska druitve vprizorj v sobota in v nedelio. obakrat ob 20.. krasno dramo v treh dejanjih >Zlato tele .ki jo režira br. K lavora Sodeluj 5 društveni orkester. — Književnik Tone Selifkar, i ni uaj-moČnejSih povoinih slovanskih pesnikov, avtor romana -.Nasedli brod? in drame Kamnolom«, ki ie bila nedavno igrana n,i Jesenicah, nastopi v nedeljo 29. I. m. na prosvetnem večeru »Enakosti' v Dejavakern domu. Recitiral bo svoja dela. .Te^eničannie se nudi redka prilika, da poselijo lit-rarn v^fpr obee znanega književnika _ llnde nevihte | tofo. V EetrM fe I r*>r>o!danskih urah v ve? prjedkih razgri iala huda nevihta, pomešana i točo. ki je napravila na cvetočem sadnem dr^jj znat no II;odo. Snnčo večdnevnega budaci '1" ževta je Sava s pritoki ponovno močno na rasla W prinaša drevje, rirafje in drugo na \laUo s seboj in d-*la pocesfnikoni zemlj:-«' ob bregovih hudo .-kodo. — Poprava i-este p*nl doliro. Banovin cko cesto, ki vodi do Dov^kih jam. že ve? tednov na nekaterih mestih popravljajo Cesta i* bila v zadniem času že v zelo tla bem stanju, ker te polzeča se cemlji na ver nifvtih porušila škarpe. Največ -kode je na-oravj) pritisk zemlje_na. cesti v bližini teloveua mostu in bo treba tu napraviti močnj obrambne škarpe, da se pojzrezan' zemlja ustavi, sirer bo zdrknilo vs* poboč |p v globoko strugo .Ie#e0 Čas. plošče. 18.00: O človeku (dr. Božu Skerlj). 18.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19.00: Plošče po željah. 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezlj). 20.00: Naši narod ni predstavniki za podvig našega morj.i (dr. Valentin Rožič). 20.30: Prenos iz Beo grada. 22.00: Čas, poročila, lahka glasb.i Petek, 4. maja 11.00: kolika ura: Z našimi ribiči po Jadranu (Selivkar). 12.15: Plošče. 1245: Poročila 12.00: Ca*, plošče. 1S.00: Vpra sanje našega morja v zadnjih letih (dr. Lavo Čermelj). 18.30: Tzleti za nedeljo: Dolenjska (Viktor Pirnat). 19.00; Fran coščina (prof. Prezelj). 19.30: Narodna odbrana. 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Čas. poročila, lahka glasba. Sobota, 5. maja 12.15: Plošče 12.45: Poročila. 13.00: Čas, plošče. 18.00; Plošče, stanje avtomobilskih cest. 18.30: Zabavno predavanje (ReS Makso). 19.00: Zveza Slovenije z morjem (inž. dr. Klodič) 1930: Zunanji politični pregled (dr. Jug) 19.45: O generalu Stefaniku (Irmler Jan). 20.10: Radn-ski orkester. 21.00: Čelo solo. Zlatko Naj žer 21.30: Slovenski vokalni kvintet. 22: Cas, poročila, lahka glasba. Zahvala V veliki žalosti, ko se je nenadoma in prerano poslovil od nas ter odšel k Večnemu naš blagi, nepozabni oče, gospod Anton Pintai* tajnik Zveze združenj gostilniških podjetij Dravske banovine v p. in posestnik v Kamniku smo prejeli od vsepovsod številne izraze odkritosrčnega sožalja in sočutja ter tolažbe v težkih urah. Zahvaljujemo se vsem našim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in bodrili, ki so se spomnili dobrega pokojnika v molitvi in ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti. Posebna zahvala pa gre g. Cirilu Majcenu, predsedniku Zveze združenj gostilniških podjetij, za njegove v srce segajoče poslovilne besede na pokojnikovem domu, čč. duhovščini iz št. Vida in Kamnika, gg. pevcem iz Ljubljane za poslovilno petje, pevskemu društvu -Lira«, gasilnemu društvu in godbi iz Kamnika za častno spremstvo na poslednji poti ter domačemu časopisju, ki se je v iskrenih in toplih stavkih spomnilo pokojnikovih zaslug in njegove priljubljenosti. V Ljubljani, dne 28. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Restovrocijo „PRI KATERC" Pod Rožnikom, Cesta VIII otvori jutri, v nedeljo, vrt in prostor za balinanje. — Točijo se priznana štajerska in dolenjska vina. Prvovrstna domača sunka, suhe klobase in salama ter vsa druga mrzla in gorka jedila po najnižjih cenah vedno in ob vsakem času na razpolago. — Za obilen poset se priporočata KATERCA in TONE PRIMOŽIČ. r'Llist za volane \ različnih gubah. SPEC1ELNI ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov in čipk. PREDTISKANJE. VEZENJE MONOGRAMOV, zavP«. perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubi jar poleg hotela $tru**j>f j MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja Deseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-^ah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE IZURJENA PLETILJA sprejme delo na dom. — Maček, Rogatec. TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vojaščine prost, z dobrimi spričevali in primerno garancijo, dobi mesto v trgovini Zorko & c'rug. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Prednost iz Slovenskih goric — ljutomerskega okraja). 1682 DOPISOVMlE VDOVA brez otrok, z lastnim stanovanjem in premoŽenjem, se želi seznaniti sprofesorjem-samcem 45—55 let. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Profesor 1689«. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igraCniL vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev tn dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBITNAa t. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CE STA ftT. 4. - Nainižie cene! Ceniki franko! LETOŠNJE, NOVO BOR PIUO PIUOUHRNE N I 0 H IZDELANO IZ PRISTNEGA BAVARSKEGA SLADA. IE PRIŠLO DANES 21. APRILA V PROMET. Okusno! Izdatno! Zdravo! POSEBNO SE PRIPOROČA KOT KREPLLNA PIJACA ZA MATERE. SRNJAKA popolnoma udomačenega, 1 leto starega, z lepo razvitimi rogovi, do pogovoru proda Mrav-Ijak Kristijan, Sv. Anton na Pohorju, pošta Vuhred. 1678 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA oken, polken, lončenih peči, zidne opeke in kamna, kozarcev, steklenic, pletenk, sobne in kuhinjske opreme, posode — raznoterosti, se bo vršila v sredo 2. maja od 9. naprej na dvorišču, Tvrševa cesta 31. 1692 MOTOR ~~ Harley Davidson proda Grego-rin, St. Vid nad Ljubljano. ___ MOTORNO KOLO s prikolico ali brez prikolice, znamke >Jap«, 500 cm3, zelo ugodno prodam. — Martin Fink, Murska Sobota. 1679 BANČNE VLOGE Kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6/n. 267T AMERIKAN SKE KLJUČE za cepljenje kupim. — Ponudbe: Žiher, Zamušani. p. Sveta Marjeta pri Možgancih. RAZNO ČE HOČETE ugodno kupiti ali prodati vsakovrstne dobro ohranjene predmete, obiščite tvrdko „PROMET" komisijsko trgovino in posredovalnico za nakup in prodajo v LJUBLJANI, Napoleonov trg štev. 7 (nasproti Križevniške cerkve) Naprodaj: več različnih Šivalnih, pisalnih, pletilnih in drugih strojev, koles, otroških vozičkov, glasbil, radio- in fotoaparatov, gramofonov, raznega pohištva, Wertheim, kavarniške in reg. blagajne, tehtnice, ogledala itd. 1676 Zahvala Vsem Trebanjcem, članstvu Sokola, prijateljem in znancem ter tovarišem se za lep poslovilni večer ob priliki mojega odhoda iz Trebnjega v Novo mesto bratsko zahvaljujem in kličem vsem na večkratno svidenje in zdravo! Trebnje, dne 28. aprila 1934. Er*te Alojzij, progovni nadzornik. PO 50 PARA ENTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov. ažurja, gumbnic itd. — »Juljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamica). VosnJakova St 2. 25/T KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice«. 29/T AUGUSTTN," agentura bančnih poslov, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 — posreduje bančne vloge. 1693 Pomladanske obleke površnike, kostume in plašče vam izdela elegantno in po zmernih cenah MODNI ATELJE J. JELOVSEK, LJUBLJANA, Kongresni trg stev. 8. I- nadstr. (poleg kina »Matice«) ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJL, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T Tudi Vaša obleka bo kakor nova. i ko jo pustite aemično Cisuti ln barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip štev. 4-b Pralnica — svetinji kal niča POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu : Sperane orehove spalnice, črefi-njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-postelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse druge pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke m nranilne knjižice. Se priporoča MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska St. 18, Miklošičeva «t 6 Telefon 2780 STANOVaMV MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddam takoj; event. z vso oskrbo — Naslov v upravi >S1. Naroda«. Ml UM MM PARNO ŽAGO s polnojarmenikom in drugimi stroji, poleg kolodvora in v bližim gozdov, radi bolezni oddam v najem. — Ponudbe pod >Parna žaga 1675« na upravo »Slov. Naroda«. STAVBNE PARCELE v Dev. Mar. v Polju prodam. Ponudbe: Razboršek, Tržič. s preobleko iz. blaga po Din 600.— izdeluje KAREL SITAR, tapetnik in dekorater LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ST. 12 (dvorište) KLAVIRJE, PLANINE prvovrstnih inozemskih znamk. ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — MUZIKA. Sv. Petra cesta 40. 8/T Za glasbeno šolo i Sloge-i uglašuje, popravlja in prenavlja TVRDKA J. BAJDE. Istotam se sprejemajo naročila! Delo točno in solidno! — Cone nizke! — Ljubljana. Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33T 'i- Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš iskreno ljubljen' -^rbni oče, soprog in brat, gospod FRANC ŠARC posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolezijska ulica 6 (Trnovo), na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 28. aprila 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Najgloblje za zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočustvovanje, darovali prekrasno cvetje in spremili na zadnji poti našega dobrega, nepozabnega brata, gospoda Karla Klaudra Posebno smo dolžni zahvaliti se CC. oo. jezuitom za tolažbo in spremstvo ter g. dr. Pavlu Krajcu za vso skrb za časa bolezni. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje: Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 3529