F'o§tnIna plačana v gotovim. Leto XVI., št 300 Ljubljana, sobota 18. decembra I93S Cena t Din _ pravmštvo. Ljubljana. fcLoat Ijeva ulica a. — reieton št »X22, 3123, inseratm addeleit: Ljubljana, Selen-burgova Ui. tt. — Tet 3492, 2492, codružnlca Maribor: Gosposka ulica St. 11- — Teleton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. z. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. čeK. zavodih: Ltfub-3124. 3125, 31266. ljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wlen št 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Nma, napetost na Daljnem vzhodu Znova se viodjo v časopisnih novicah, poročila z Daljnega vzhoda, ki ne obetajo nič dobrega. Na meji med Mandžurijo ter Zunanjo Mongolijo je postalo zopet nemirno, dogajajo se spepadi med mongolskimi in mandžuirako-japonskimi obmejnimi posadkami. Na spopade reagirajo tako v Tokiu kakor v Moskvi z ogorčenimi glosami, odnosno protesti. Torej tipična vzhodnoazijska afera, ka-kotr se dogajajo leto za letcm. Vendar je tu važna razidika. Spopadi na mandžursko-japonski meji so pirav posebno pomembna zadeva, zakaj v njih imamo opravka z nasprotjem med Sovjetsko Rusijo ter Japonsko v novi, tako-rekoč skrajni fazi. Pred vsem meja med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo ni natančno dOiOČe-na. Poteka po pusitinjskem svetu, kjer se nikdar ni bilo treba brigati za podrobnosti, zlasti dokler sta obe deželi pripadali istemu kitajskemu cesarstvu. 1'aka v podrobnostih nedoločena meja pa je vedno dobrodošel objekt za povode k sporom večjega obsega. Kadar ga kake politične tendence potrebujejo, takrat pač sprožijo tak-le majhen obmejni incident, iz katerega se more brez posebnega diplomatskega napora insce-nirati afera poljubne velikosti. Saj ni treba za dokaz posegati daleč v zbirko primerov, dovolj je, ako opozorimo, da se je tudi i talijansko-abesiaski konflikt razvil iz neznatnega obmejnega incidenta, na meji, ki v podrobnem ni bila natančno določena. Imperialistično razpoložene sile naravnost gledajo za tem, da imajo vedno na eni ali drugi strani v zalogi kako ne dovolj natanko potegnjeno mejno črto. In ravno Japonska ima v tem pogledu neizčrpno zalogo. Mandžursko-mongoiski obmejni incidenti odpirajo pred nami osnovno važno vprašanje: Kaj je na programu japonske ekspanzije? Japoncem se je posrečilo Sovjetsko Rusijo popolnoma iziriniti iz Mandžurije. Rusi se temu niso kaj prida upira i in so se tudi brez ugovora sprijaznili z dejstvom japonskega popolnega gospostva v deželi. Sedaj je na vrsti Mongolija. V tej dešsJi je danes boljseviški vpliv v popolni prevladi; rus-ki vpliv v Mandžuriji ni bil nikdar tako močan. Podoba je, da ima Japonska namen, da se _ energično vmeša v mongolske zadeve in poskusi izriniti ruski vpliv tudi odtod, kakor ga je izrinila iz Mandžurije. Ako je t£ko — in vse kaže, da res ni drugače — ali bo Rusija to pet odnehala, pa se zaradi ljubega miru sprijaznila z uspehom japonskega' imperializma? To je ono osnovno vprašanje, ki daje vznemirljivim poročilom z Daljnega vzhoda prav poseben značaj in ji dodeljuje svetovno važnost. Tem bolj ker je varoka dovolj za domnevo, da bo glede Mongolije ruska politika povsem drugačna. ^Prodiranje v Mandžurijo v Rusiji m bilo nikdar popularno. Ne glede na to, da je povzročile nesrečno vojno z Japonci, ki je ostala narodu v silno hudem spominu. Levičarji so roandzuirske avantu-re smatrali za »kapitalistično podjetje« in so se jih po zmagovali okto brski revoluciji hiteli odrekati. Nadaljnje kapitulacije so- bdte logično nadaljevanje iste politične smeri in istega načelnega stališča. Toda z Mongolijo je stvar bistveno drugačna. Tudi tu so sicer bo-lj&eveki prevzeli dediščino iz carskih časov, toda preuredili so jo popolnoma v svojem smislu. Mongolija je urejena po sovjetskem sistemu ter kar najtesneje zvezana s sovjetsko državno celoto. Tn ediaj ne gre za eksploatacijo tujega ozemilja, marveč za zavezniško deželo, u,ej:no pj istih načelnih osnovah. Ako bi Japonci zares izrabili sedanje mejne konfj.kte, ki jih vsekakor po sistemu mscenirajo, za povod vmešavanja in bi se zares io-tiii načrta, marširad v Mongolijo, tako kakor so maršiirali v Mandžurijo in kakor sedaj »osamosvajajo« severne kitajske province, bi vsekakor za Moskvo nastalo kardinalno vprašanje eksiremnin odločitev. Prepustiti Mongolijo japonskemu imperializmu bi se rekio, prepustiti tako rekoč eno od sovjetskih iežo. sovražniku, izročiti »kapka.astienein a« nasilstvu sovjetsko urejeno in orientirano zavezniško ljudstvo. To bi bila zares kapitulacija, ki bi zadela Sovjetsko Unijo najhuje od vseh dogodkov, kar jih je doživela od oktobra 1917 dalje. Tu m treba dosti premišljevati, t.u bo Moskva gotovo raje tvegala vojno. Vrh tega gre pri mongolski zadevi še za več. Ako bi se Japonci zares usidrali v Zunanji Mongoliji, bi s tem posegli daleč v notranjost Azije, in to ravno v ono področje, odkoder ni prav nič daleč do Bajkalske pokrajine. S tem bi Japonca posegli prav neposredno v boik ruski vzhodnoazijski, pa tudi vzhodno-sibirski poziciji. Sovjetska Rusija je težišče svojega orjaškega gospodarskega organizma postavila na obe strani _ Urala, da ga s tem nasloni krepke je na azijsld del, pa azijsko pozicijo nanj. Zapustiti mongolske pozicije bi vsekakor ne bilo mogoče združiti z zasnovo vsega velikega obrambnega programa. Tudi s Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Laval o torpediranf Včeraj se je pričela v francoski poslanski velika zunanjepolitična debata, ki bo zbornici ob ogromnem zanimanju javnosti odločilna za usodo Lavalove vlade Pariz, 27. decembra, o. Danes popoldne se je začela v poslanski zbornici velika zunanje-politična debata, ki bo odločilna za usodo Lavalove vlade. Glavno vlogo v tej debati igra Lavalova posredovalna akcija v italijansko-abesinskem sporu, ki je doživela s padcem Hoareja in propastjo pariških predlogov popoln poraz. Čp bi bila mero-dajna samo sodba o Lavalovi zunanji politiki, potem bi bila usoda Lavalove vlade že zapečatena. Toda razmere v Franciji so takšne, da je usoda vlade tesno povezana z aktualnimi notranjimi političnimi problemi, tako da ni izključeno, da bodo nasprotniki Lavalove zunanje politike prisiljeni iz notranjih političnih razlogov glasovati za zaupnico njegovi vladi. Poleg tega bo moral francoski parlament upoštevati tudi francosko javno mnenje, ki je odločno proti vsaki poostritvi zunanje politične situacije v zvezi z abesinskim sporom in proti vsaki akciji, ki bi bila naperjena proti Italiji. Za današnjo zunanje-politično debato ie bilo vloženih 17 interpelacij in todo poleg interpeiantov posegli v razpravo voditelji vseh parlamentarnih skupin, razen tega pa tudi Herriot ki pa ne bo govoril kot član radikalne stranke, morveč bo obrazložil svoje osebno stališče. Še snoči je prevladovalo mnenje, da bo dobil Laval pičlo večino, ki bo znašala največ 30 glasov. Položaj pa se je dokaj izpremenil po snočnji seji izvršnega odbor- radikalne stranke, kjer je bilo sklenjen; da bodo vsi govorniki stranke, ki bodo posegli v debato, zastopali zunanjepolitično koncepcijo, kakor jo je razvil na nedavnem kongresu stranKe Herriot. V parlamentarnih krogih tolmačijo ta sklep kot poziv radikalnim poslancem, naj glasujejo proti zaupnici Lavalu. Tik pred pričetkom današnje seje poslanske zbornice se je izvedeio. da bo seja po Lavalovi izjavi prekinjena in glasovanje še le jutri. Radikali so zato sklenili, da bodo imeli še nocoj posebno sejo, na kateri bodo po Lavalovih pojasnilih zavzeli končno stališče. S tem se je položaj za vlado trenutno nekoliko izboljšal, vendar pa v splošnem še vedno vlada popolna neeotovost fflede jutrišnjega glasovanj*- ln zakaj so stasta Neomajno zvest načelom Društva narodov je hotel Laval s pariškimi predlogi odvrniti od Evrone nevarnost nove vojne pozneje pa tu v Parizu tudi sam sir Samuel Hoare. Da preprečim vsak nesporazum, ki bi se utegnil pojaviti o tem v mednarodni javnosti, mi jc posebno do tega, »la tudi tu javno ponovim to izjavo. Toda voj&i se izogmt? čutiia, da sem s tem prevzel težko odgovornost, ki je sicer neizogibna posledica določb pakta DN. že ta odgovornost sama mi zato nalaga dolžnost, da vse poskusim, kar je v mojih mc ,v, da se ublaži napetost med Veliko Britanijo in Italijo. Za. kaj ne bi priznal, da me straši, da me kot mora pritiska bojazen pred nepričakovanimi dogodki, o kakršnih imamo toliko zgledov v zgodovini, in ki bi mogli zaplesti našo državo v vojno, ki bi se ji rad z vsemi silami ognil, čim težje so bile obveznosti, h katerim nas sili pakt, tem večja se mi je zdela dolžnost, da ničesar ne opustim, kar bi utegnilo olajšati miroljubno likvidacijo. S tem pojasnim svoja potrpežljiva prizadevanja, da bi se čimprej prenehala vojna, ki bi mogla zajeti tudi .iašo državo. Poostritev sankcij ' nova vojna Pod pritiskom te velike skrbi, sva s sirom Samuelom Hoare jem proučila vprašanje prepovedi izvoza petroleja. Ogledala sva si nevarnost s te strani, zlasti za primer, če bi pri teh sankcijah sodelovale tudi države nečlanice DN, kar bi še povečalo odpor Italije in položaj silno poostrilo, z vseh strani smo dobivali takšna poročila, da preko njih nobena vlada, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne sme iti. Iz teh poročil smo razbrali, da bi Italija videla v prepovedi izvoza petroleja, kakor da smo stopili v vojno proti njej. S sodelovanjem sira Samuela Hoareja sem iskal najprimernejša sredstva za obrambo koristi naših dveh držav, upoštevaje nujnost ohranitve miru in držeč še meja, ki nam jih narekujejo pri našem ravnanju mednarodne ustanove. Naše predloge so nekateri imeli za pretirane in neumestne. Razen tega je tr3ba imsti pred očmi, da v teh svojih predlogih interno videli česa nedotakljivega. Sir Samuel Hoare se je o tem izjavil v britanski spodnji zbornici z dostojanstvom, ki miu je v čast in ki mu je pridobilo tudi občudovanje onih; ki so naju oba naj-st.rožs obred ali- Branil je najiro skupno dek Pot za spravo ostane odprta Kaj se bo jutri zgodilo? Slišali smo, da je pariški predlog mrtev, toda pet za opravo ostane odprta. Sestal se je svet DN. Obudil se je odibor trinajstih, ki je nadaljeval delo. Ali bc koordinacijski odbor, ki Pariz, 27. decembra, ga. Pred nabito Polnimi galerijami je predsednik poslanske zbornice Bouisson otvoril sajo in epo* ročil sklep konference predsednikov poslanskih klubov, da pride danes v razpravo samo osem interpelacij, debata o ostalih se pa odgodli do jutri Nato je takoj Podal besedo predsedniku vlade Pierru Lavalu, ki je izjavil: Go&podije poslanci! Na moj predlog je Poslanska zbornica sklenila začeti danes debato o zunanji politiki, že pred 10 dne* vj sem vaim orisal okoliščine, v katerih je francoska vlada sporazumno z vlado Velike Britanije poiskala o®n©ve Za prijateljsko ureditev abesinskega spora. Obe vladi sta se lotili te iniciative zato, ker so jiu na več straneh hrabrili. Poudaril sem tedaj, da je bila ta pobuda PoPo'mo* ma v skladiu z načeli in duhom pakta DN in da smo prišli 40 mej, preko katerih v sveijean prizadevanju n« moremo več iti. Od kar so nastopili resni dogodki, je britanski zunanji minister sir Samuel Hoare podal ostavko. Britanska vlada smatra po svojih lastnih besedah za mrtve vse v Parizu sklenjene predloge. Abesinska vla!> jetju ukrepov, ki ee vsiljujejo po ugotovj I jen® m napadu na neko d.rž a vo—Slanico Nikoli nisem obiral nobenega izmed pred. laganiih ukrepov. Vse te ukrepe, pa naj so bili še tako težavni za nas, je flr* žava. kar najstrože izvajala. Angliji zagotovljena pomoč Francije izvršujoč določbe tretjega odstavka čl. 16 pakta DN sem brez obotavljanja pristal, da se Francija nasproti Veliki Britaniji obveže. da ji priskoči n-, pomoč na morju, na kopnem in zraku, če bi Italija v zvezi z izvajanjem sankcij napadla Veliko Britanijo. izjavo o tem je dobil britanski poslanik teh vidikov prihajamo do istih rezultatov: Rusija Mongolije zapustiti ne more in ne sme. Japoncem gre bržkone pri protimon-golski ofenzivi, kakor se pripravlja že nekaj mesecev, za dvojno. Prvič jim gre seveda za oslabitev ruske sibirske pozicije s sunkom v bok na Bajkalu, drugič pa jim gre za ruske primorske predele okrog Viadivestoka, ki so jim ostali zadnja velika ovira zoper popolno zavojevanje vzhodne Azije. Iz Vladivo-stoka in iz ruskega Primorja je mogoče z letali bombardirati japonska mesta Tako tožijo japonski miVarrVi. ki neprestano hujskajo na vojno zoper Ru- je sklenil ukrepe o gospodarskem pritisku na Italijo in ima paziti, da se ti ukrepi izvajajo, razširil svoje področje? Proti Italiji so že bili izdani strogi ukrepi na finančnem in gospodarskem polju. Kdo bi si upal trditi, da so ti ukrepi neučinkoviti? Kdo bi smel reči, da ne bi poskus razširjenja teh ukrepov pripeljal do nevarnosti razširjenja vojne? Nekateri pravijo, da je za nas glavno to, da se spoštuje mednarodno pravo. Toda mednarodno pravo je ustanovljeno z namenom, da se onemogoči vojna, ali da se vsaj omeje njene posledice, ne pa zato, da bi se vojna še bolj razširila. To je v debati v spodnji zbornici krepko podčrtal tudi sir Austen Chamberlain. Dejal je, da je bistveno dejstvo, da so sankcije poklicane napraviti mir in da zato DN nikoli ne sme izgubiti pred oči, da sankcije niso in ne morejo biti same sebi namen temveč so samo sredstvo za dosego miru. če se pokaže, da se da mir hitreje doseči s pogajanji kakor s sankcijami, se ie treba poslužiti tega sredstva. Položaj Društva narodov Govorili so nam: Ali se mar ne bojite, da se boste nekega dne morali kesati, ker ste ohromili sredstva, ki bi nekoč mogla dobro služiti tudi Franciji, da se zavaruje pred morebitnim napadom. Mislim, da je to najtežji očitek, ki smo ga slišali. Toda ali je ta očitek tudi upravičen? S tem preidem k zelo občutljivemu vprašanju. V teoriji bi imela biti glavna meč DN njegov splošno svetovni značaj. Splošno svetovnega značaja pa ni. Spomniti se moramo okoliščin, v katerih sta dve velesili, Japonska in Nemčija, druga za drugo zapustile DN. To položaj znatno otežuje. Res je, to še ne pomeni, da je treba zavreči načelo, ki nalaga v teoriji splošno svetovni značaj DN. Društvo narodov bi samo sebe obsodilo na neuspeh, če ne bi hotelo upoštevati meja, ki mu jih postavljajo pri njegovem - delovanju obstoječe možnosti. V ostalem je DN doslej vedno vp ošteval o te meje. Vedno je stalo na sta. lišču, da razen splošnih obveznosti obstoja tudi še vprašanje o načinu, kako se izvedejo. Baš v ženevi se je ustvarilo in baš Ženeva je priporočala kot sredstvo pokrajinske pakte o vzajemni pomoči. Ali ni mar namen teh paktov, da vnaprej pripravijo vzajemno pomoč, omejeno na nekatere kraje; ki So posebno v nevarnosti pred vojno? Kjerkoli ne bi bilo takšnega sporazuma, bo avtomatsko izvajanje čl. 16 pakta DN vedno otežkočeno in omejeno v svojem učinku. To je dejstvo. Društvo narodov je utegnilo in utegne v sedanji krizi srečati težave, zato pa ni dovoljeno iz tega izvajati kakršnekoli sklepe, Iti bi bili v škodo načelu kolelrtivne varnosti meniu. Daneg gre za to, da se poveča spoštovanje mednarodnega prava s tem, da se konča vojna, ki škoduje vsem državam, koristi pa lahko £amo sovražnikom-miru. Gre za to, da se Evropi prihranijo nove težko-če in povečanje krize, ki bi utegnila nepopravljivo omajati njeno že tako nezaneslji-vo ravnotežje. Treba je torej stvarno delati v tej smeri, ne da bi niti najmanj s tem škodovali načelom DN in da se s tem za bodočnost prav nič ne okrne pravni temelj nagih medsebojnih poroštev. Trdna vera v idejo miru Poudaril sem nekatera dejstva, podčrtal nekatera načela, izneveril se nisem nobeni od naših obveznosti. Ako mi kdo očita, da sem prišel v nesoglasje z britansko vlado, odgovorim na ta očitek, da more iskrena medsebojna pojasnite v med obema velikima demokratskima državama le še bolj utrditi tesno sodelovanje med njčma, _ ki je neobhodno potrebno za ohranitev rorra. Nihče ne more tajiti, jaz še najmanj, da je sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo najvažnejši pogoj za varnost v Evropi Nikoli se nisem pregrešil zoper to varnost. Z ničemer nisem škodoval solidarnosti, ki veže obe državi. Niti na umu md ni kaj takega. To povem posebno tiPtim, ki me napadajo and me bodo naip.ada.ld, da I očitam Angliji, ker je naposled zavrnila predloge, ki sva jih v PaTizu skupaj izdelala z britanskim zunanjim ministrem. Ni mi žal naše iniciative, ker je bil njen namen končati vojno. Moja dobra volja zaradi te_ van«ke ideie. je bita Praga nien lcborato-rij. Toda hkratu so Čehi prevzeli od zaipa. da zlasti od Franci ie demokratična načela ki so postaja smernice niihovega političnega in soc^lne^a žrvlienia. Prav tdkfl so se Čehosflovaiki nn svoiern zgod oviraš V *»rn razvoju in po Pvoii intelektualni sr.niktTe-i postavili v fronto zar>"dne civilizaciie. Niso se pos^a^li t>o1 eg Francije in Angliie ««mo iz poJ-Hičrtfh interesov. Pre" hi se 1sr?'VV> je niii^ova tk>-liHčna pozic;'i iwHnek n:ihove"a intelektu. a^neiga tazvovi Za č*sa svetovne vo in e ie ?eškoniteLjske stile kakor njegov. Ta olovek s prekaljenim idealizmom pa je bil istočasno človek akcije. Sam je dejal, da ljudje radii pozabijo, da ono. kar je na kakem idealu najlepše, mi to, da se ta ideal realizira, nego da se na njem dela dalje. Ln on je nadaljeval tudi po realizacijo češkoslovaških idealov delo brez oklevamjaa in z nezmanjšanim pogumom. Po Beneševii zaslugi je ČeškoelovaSka postala Evropi zgiled diržave, v katere zunanjepolitičnem pogledu ni mesta zsa slabost. Ona naša ;v srce vznemirjenega im sprtega kontinenta element neomajne stabilnosti- To je statična politika, osnovana na načelu, da ee države na znotraj in zuna^ omrvaio s silami, iz ka/terih so vzraetle. Iz „tenme do&e" slovenskega učiteljstva Petkov Slovenec« se je ponovno spravil nad Udruženje jugosl. učitelj* stva, da nekoliko podenuncira in da malo obračunava. V svojih takozvanih »ugotovitvah« pa se je povzpel do ta« ko gorostasnih trditev, da je vendar treba z dvemi, tremi resničnimi ugotovitvami zopet enkrat pribiti metode njegove polemike, ki špekulira po pre» izkušenem sistemu »držite tatu« na ne« poučenost in pozabljivost javnosti. »Slovenec« »ugotavlja«, da »zgodo« vina slovenskega učiteljstva ne pozna boli temne dobe, kakor je bila doba v letih 1932,«34., ko je divjala po Sloveni« ji JNS.« Ne vemo, kdo piše te stvari v »Slovencu,« kjer vendar imajo, če drugega ne, shranjene stare letnike svo ega lastnega Lsta iz one dobe, ko je nastal klasični dokument naše lite« rature o »svetli dobi slovenskega uči« tel j stva,« kakor bi rekel »Slovenec« ob spominu na ono slovensko učitelj« stvo, ki je dalo tragični material za Cankarjeve »Hlapce.« Kar se tiče pa dobe 1932,«34., »ko je JNS divjala« ugotavljamo, da je v tej dobi bilo manj političnih »preganjanj« slovenskega učiteljstva nego v kateri* koli enaki dobi, ko so bili na oblasti avtorji predrzne »Slovenčeve« trditve. In ugotavljamo nadalje, da je v tej »temni dobi« JNS bila izvršena veli« kopotezna akcija za slovensko šolstvo in brezposelni učiteljski naraščaj z imenovanjem nad 400 novih uči+e* Ijev. Akcija ni bila zaključena, a se po odhodu JNS z oblasti na žalost ni nadaljevala. Očividno spada tudi rese« vanje krušnega vprašanja slovenske m« teligence v »temne dobe,« ki jih je tre« ba obsoditi. Ko »Slovenec« govori o kruto prega« njanih najboljših slovenskih učiteljih, navaja stalno pet, šest istih imen, med njimi učitelje, katerih »kruto preganja« nje« je obstajalo v tem, da so z deže* le bild premeščeni v Ljubljano. »Slove* nec« naj nas s temi imeni ne izziva, ker bomo sicer zaprosili gospoda, ki ga klerikalci tako radi slikajo kot neka* kega trinoga, da nam da iz svojega ar» hiva na razpolago zahvalna pisma ne» katerih »kruto preganjanih,« ki jih je rešil težkih službenih posledic za goto* ve nepremišljenosti. Med učitelji, ki so bili v letih 1932.* 34. premeščeni, je po prirodnih zako» nih pač tudi eden ali drugi, pozneje umrl. Taka je človeška usoda ali pa božja volja. Samo pri »Slovencu« je drugače. Tam čitamo, da sta dve uči* teljici Hafnarjeva in Slapšakova, ki sta bili premeščeni, »položili svoje mla* do živl^nie na oltar JNS.« Bralci bo* do mislili, da sta ti dve učiteljici bili tako neusmiljeno preganjani, da sta ali izvršili samomor, ali pa umrli v ne* kih ječah. V stvari gre za dve nesrečni mladi dekleti, ki jih je smrt prezgodaj iztrgala življenju, toda ne kot žrtvi ne« kega preganjanja, temveč kot žrtvi hu* de zavratne bolezni. Gospodična Haf* nerjeva je bila res premeščena po služ« beni potrebi iz Stražišča k Sv. Jedrti nad Laškim. Koliko mladih učiteljic je na mnogo slabših mestih! Ali ko se je pokazalo, da je bolehna (tuberkulozna) je bila od »divjaške JNS,« brez na* dal in j ega zopet vrnjena na prvotno službeno mesto, kakor si je želela. Go* spodična Slapšakova je kot mlada uči« teljica dobila meslo v trgu Ribnici (to* rej ne morda na Pohorju!) in »prega* njanje« je obstojalo v tem, da ji je to mesto bilo podeljeno po prošnji njene* ga lastnega očeta! Tako torej izgledajo žrtve in taka so neizbrisna dejstva, ki jih »Slove« nec« izrablja za svojo obrekovalno po« litično kampanjo. Dobro se grizejo med seboj Božična številka »glasila krščanskega delovnega ljiudstva,« »(Delavska pravica,« objavlja uvodnik »Ljubezen je prva.« V njem obvešča članstvo Jugoslovanske strokovne zveze o poteku spora med zvezo in vodstvom bivše SLS, ki je sforsinalo ustanovi« tev »nove krščanske delavske organizacije.« Po informacijah »Delavske pravice« je bila ustanovitev nove organizacije predvidena že vsa zadnja leta in je sad zakulisne borbe iz vestnih inteligenčnih katoliških krogov. Na razvalinah trdnih krščansko® socialističnih delavskih organizacij, predvsem Jugoslovanske strokovne zveze, naj bi se zgradila nova delavska strokovna centrala, ki naj bi, kakor smo pred kratkim čitali v »Slovencu« bila »integralno katoliška.« Ko smo čitali tisti pasvs o «inte* graInem katolištvunam je bilo pri srcu hudo. Močno, močno se nam zdi, da je to »integralno katoličanstvo« slabo uspel posnetek integralnega jugoslovanstva iz vrst slovenske liberalno - svobodomiselne stru-fe.cc Nato razmišlja »Delavska pravica« o kr» šoanski ljubezni ter pravi, da te ljubezni »niso videli krščanski socialisti nikjer. Le s kolom po nas! Ali pa šet huje: zadaj za hrbtom z intrigami, z odjedanjem kruha organizaciji in posameznikom. Kloniti mo* raš. Če nočeš te pritisnemo k tlom s politično močjo. Če nočeš, te bom briškimi, na javna mesta pa postavljal stremuhe. Saj jih je bilo vedno dovolj. In oe ne drugače, bom ustanovil proti tebi novo organizacijo, tebe pa proglasil, da si sicer dober ka» toličan, a ne »integralen katoličanke Ali je to prav? Ali more to roditi dober sad. Ne, to je morala Erikoniga: Und wenn du nioht wilst, so brauch' ioh Gewalt!« Tako »Delavska pravica«. Mislimo, da bo ostal glas krščanskih socialcev glas vpijočega v puščavi in da zaman pričakujejo odgovora na postavljena vprašanja. Kvečjemu lahko dožive, da bodo na koncu proglašeni, če že ne za odpadnike kn krivo* verce, pa vsaj za rdečkarje in morda celo komuniste. Saj je zadnjo nedeljo pometat ^Slovenec« v obračunavanju na očitek ki« rofašizma v en koš »socialiste vseh vrst od komunistov do krščanskih' socialistov-ko-lektivistov, ki hočejo pred delavstvom dis» kreditirati idejo ureditve družbe v krščanskem demokratičnem smislu«. Sicer pa je pesem, ki jo danes godejo preganjani in zapostavljeni krščanski sociaki kaj stara, kakor je staro orožje, ki ga danes nad njimi lomijo partijski bonci. Nas samo zani< ma reakcija krščanskih socialcev, ki ee morajo danes boriti pred istimi očitki, kakor slovenski naiprednjaki, ki se morajo boriti že skozi decenije proti očitku, da niso »integralni katoličani«, to je slepo pokorni komandi klerikalnega genwalšta.ba. Hud mraz v Ameriki Newyork, 27. decembra. AA Veliki val mraza, ki je zajel ameriški vzhod, je napravil ogromno materijalno škodo. Splošne rla-da preprifanje. da je v snežnih viharjih iz gabilo fcivlienie nad tisof ljudi. Zelo mnogo ljndi je bilo zaradi poledice poškodovanih. Veliko število avtomobilov se je prevrnilo. Beležke Zakaj dr. Stanovnik ni sprejel imenovanja v ljubljanski mestni svet V soboto popoldne je čklical dr. Ivan Star novraik, odvetnik v Ljubljani, sestanek novo imenovanih občinskih svetnikov, ki eo pri-padadd bivši SLS. Kakor je znano, je igtnal ckr. Sdanovinik svoj čas veliko vlogo v deJe-gacijii mestnih svetnikov bivše SLS ter je bil eden njenih voditeljev. Sobotni sestanek, ki se je vršil pri Mikliču, je otvoril g. dT-Ivan Stanovnik. Po njegovem mišiljenju bi se morali novo imenovani mestni sveti*ka, ki so pristaši bivše SLS, najprej konstituirati kot taki ter šele nato iavesiti konstituiranje v okviru nove JRZ. Proti mišljenju dr. Stanovnifca je nastopifl odvetnik dr. Josip Kamušič, ka je zahteval najstrožjo disciplino novo imenovanih mestnih svetnikov napram vodstvu JRZ ter zlaertn poudarjal, da je treba voditi vso lokalno ljubljansko politiko v popolnem sogilasju z županom dir. Adllešičem. Po njegovem govoru se je vršillo glasovanje. pr,j katerem je glasovalo za mišijenje dr. Kamušiča 17 mestnih svetnikov, za srtališče dr. Stanovnika pa 4. Po glasovanju je vstaj dr. Stamovnik in izjaivil, da pod temi okolnoetmi ne more spnejeti mesta občinskega svetnika in d« misli, da je nujno potreben čimprejšnji razpis tolitev v mestni svet, da si prebiva'stvo samo izvoli svojo občinsko samoupravo. Res se je, kaikor smo že poročali, dir. Stanovnik odrekel svojemu mandatu v mestnem svetu in se zaprisege novega mestnega sveta ni udeležil. Interesanten nagovor V torek je novi ljubljanski župan prevzel uradne posle ter je pri tej priliki sprejel tudi predsedništvo TTKigistratnrh uslužbencev. Kakor poroča »Slovenec«, je magistra trn direktor g. Jančigaj v svojem nagovoru na novega župana med drugim rekel tudi tole: »Prepričani smo, da nam vaš prihod prinaša danes talko redko pravičnost m objektivnost.« Poudarjajoč važnost komunalne uradniške službe je g. direktor tožil, da se je »tudi pri nas pričelo javljati mišljenje naših bratov z juga, da naj bo ▼ komunalni upravi uradnik samo mehaničen aparat brez vsake iniciativnosti. Pri nas. kjer nimamo importiranega uradništva in smo sinovi naroda, iz katerega smo zrasli, to mnenje ne bo mogto dobiti tal in mora biti uradnik z občinsko upravo vred motor m iniciator komunalnega dela.« Na koncu je g. magistratni direktor pozdravil g. župana kot vodnika uradništva pri olepšan.iu Ljubljane na zunaj in vsiled njegovega demokratskega čuta in sociaflnega mišljenja kot preobrazltelja Ljubljane na znotraj. Izvajanja g. direktorja so v marsikaterem oziru zanimiva. Predvsem izgleda, da dosedanji magistraifcnj režami glede pravičnosti in objektivnosti niso odgovarjali nazorom g. direktorja, kar pa je na žalost g. Jančigaj šele sedaij povedal Težko rozum-IJiva so izvajanja o uradnikih z juga. Kdor Pri vretju v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice. Ogl. reg. & br. 16485/35 gleda na pr. komunalni razvoj Beograda ala Zagreba ali Skoplje, bo moral že priznati, da je tudi tam bilo nekoliko iniciativnosti. Popolnoma nerazumljive eo pa besede o »:m-portiranem uradništvu«. Javnost bd bila Jančigaju gotovo hvaležna, če bi ji navedel, kje so tiste komunalne ali druge javne ustanove, kjer služijo uradniki, ki niso sinovi naroda, iz koterega So zrasli. Vidi se, da 80 spremembe v režimih včasih pra/v zdrave, ker postavijo marsikatero stvar na svoje pravo mesto. Klub mestnih svetnikov JRZ v Ljubljani Včeraj popoldne je bil na ljubljanskem magistratu sestanek novo Imenovanih mestnih svetnikov, ki ga je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev kluba JRZ. V pripravljalnem odboru so bili gg. dr. Kamušič, dr. Ivan Ažman ii Avgust Novak. Sestanka se ni udeležilo 16 mestnih svetnikovf med njimi gg. Jarc Stane Likar, stavbenik Zupan, inšpektor Wester. dr. Bohinjec, inž. Suklje in drugi. Na sestanku je bilo govora o statutih novega kluba. Radi predsedništva &o bila mišljenja zelo deljena. Pripravljalni odbor je priporočil kandidaturo upokojenega polkovnika Viktorja Andrejke, ki je pričel svojo politično kariero v vrstah bivših slovenskih bojevnikov ter spada danes med najbolj vnete pristaše JRZ. Lfuba Davidovič v Južni Srbiji Kakor poročajo beograjski listi, je g. Lo-uba Davi>iovič včeraj v spremstvu g. Božidarja VLajjča in še nekaterih drugih prvakov svoje poJitifcne skupine odpotoval v Južno Srbijo- taetli bodo konference bivših demokratov v Skoplju, Veleeu, Te, tovu in Gosttva.ru. Naziranja dr. Dragoljub^ Jovanoviča Na Štefanovo je bil v Mandjeloeu pri SreOEBki Mitrovici sbod združene o Pozicije, ki ga je sklical dr. DragoJjub J0va5 no vič. V svojem govoru je Jovanovič med drugim rekel, da kaže poetični raz,voj po petofmiajskih volitvah dtve osnovni značilnosti Prva značilnost je ta, da kmečko Ijuiflstvo energično tn sistematično odfcla, nja vse poskuse aa ofonovitev starih političnih strank. Ono stremi za ustvariinrijo velikega političnega frokreta, ki 1x5 bii med Daua Perma in Ganele Doria abesin- : ska »btnailišča če' Današnji komunike št 81 pravi: Včeraj popotkine so naši izividmiški oddelki v odseku Takaze odU: H napade Abesincev biLizu Algage. Sovražnik je imel težke izgube. Na naši strani je padlo šest nacionalnih in trije eritrejski vojaka. Trije častniki in 46 vojakov je ranjenih. Letaksttvo je bilio zelo živahno na vsej f>ron.ti. Nov abesinski uspeh Addis Abeoa, 27. decembra, b. oaadno javljajo, <}& so včeraj čete dedžasa Ka;la Kaše zaivizeie nekatere italijanske Postojanke v TeEuib.fciuu in zaplenite 1J- italijanskih stn»jmc, mnogo pušk ki imun :cije. Angleško orožje za Abesinijo Rim, 27. decembra, d. Poseben poročevalec t urinske »St&mpe« v Džiibuuija ftvii, da je bilo pod nadzurslrvoai in vodišjvom Inteligence Sei-vicea 'ter polkovnika Ciirfiorda meseca oktobra in nove.nibna poslaniih An-gii)je v Abesinijo preko pristan:šč v Angleški Somabiji! 100.000 pušk, 600 stro/n.c, '20 milijonov nabojev, 36 topov za stretee jat-ke, 12 poljskih topov, 8 topov za obramtbo proti letalom, 200 oklopnih in tovorih ^tvtto-inobiiiov ter 8 bojnih letal Italijanske priprave za ofestzivo na jtigu Džibuti, 27- decembra, o. Po vesteh, ii prihaja'jo z južnega bojišča, razvijajo Iteli-jami v zaledju veliko »kitiivmcsl Iz tega sklepajo, da pripravlja jjenanal Graa;ani novo olen®ivo v smeri prof,i Hararju. Uprava železniške p"Oge Džibut.:. - Addiiis Abeba je prosiiln guvernerja Francoske Soma Sije za do oljen je, da sme ured iiU posebno avtobusno zvezo med l>ž'butiije>m jn abesinsil^o mejo, ker ee more v teku vojnrh operacij pričakovati, da bo železn.iiaka zveza prekinjena, zairadi oesar je nujno potrebno, da se pra-vor-asno uredii avtomobilska zrveza. Po informacijah iz italijanskih krogov so Italijani vzho^ino od Gerlogu^bija zaradfi® velika sk,la-df:šča petroleja, iz česair fklepajo, da razpod^aga Ital?.ia ▼ Abesrimijii še z velikimi zalogami. Abesinski pogoji za mir Addis Abeba. 27. decembra, b. V pouče, nih krogih v AddILs Abebi se dozmaVa, d«. so na potfflagi nove i"zjarve ahesitns-kega sarja sestavili na^l^tnje pogoje ®a sklenitev nidmu med Abesinijo in Italijo: 1. Vsi italijanski o^llelki =e morajo odpoklica t i iz zasedemega ocz«cnJja. 2. Spoštovati se mora teritorialna nedek takljivost Abe? cm i je. 3. Velike države morajo priznati Abesinijo kot suvereno državo. Nadaljnja Pogioj bi bil, da M moraia o-l Društva narodov imenoma mednarodna komisija dic^očiti točno mejo med Abesknu jo in italijanskimi kolonijami. Abesinija je tudi pripravljena za sodelovanje z dnu* gimi državami za go©Poda>neko, finančno in upravno izpopolnitev, veiifdair pa pri tem ne hi pristaja na noheno oficietoo italijansko osebnost. Aibeginija zaihteva vojn' odškodnano. Umor kitajskega ministra Žrtev atentata je postal namestnik prometnega mi' nistra Tangjučen, ki je bil za zbližanje z Japonsko &ang^iaj; 27. decembra, d. Ko je brovSi namestnik zunanjega ministra in sedanji namestnik prometnega ministra Tangjučen stopil v sredo ob 17. iz svoje hiše v francoski koncesiji, sta skočila proti njemu dva neznanca in oddala nanj 10 stre-lov) izmed katerih ga je zadelo pet. Tangjučen je umrl med prevozom v botodšnico. Japonski vojaški ataše je izjavil, da morajo ponovni umori javnih osebnosti, ki se prizadevajo za zboljšanje kitajsko — japonskih odnošajev, znatno otežkočiti razmere med obema narodoma, zaradi česar Japonci ne budo več mogli mamo trpeti takih dogodkov. Atentat na Tangjučena je sevedm znova poostril položaj v vzhodni Aziji. Kakor dosedanji predsednik nankinSke vlade Vančingvej je tudi Tangjučen že leto dni zahteval, naj se kitajska politika napram Japonski popolnoma izpremema v prijateljskem smislu. Njegov najhujši nasprotnik v vladi je bil svoječasni finančni minister Song. Vančingveja je meseca novembra med javno sejo izvršilnega odbora kono-mintanga ranil neki kitajski nacionalist s strelom iz revolverja, vendar Pa je kljub hudi poškodbi okreval. Sedaj je postal žrtev atentata že dirugi kitajski politik, ki se je zavzemal za prijateljsko politiko napram Japonski. Kitajska vabi Japonec na skupno konferenco Tokio. 27. decembra, b. Kitajski oprav, nik posV>v je izročil danes v imenu nan-kinške viatdle japonski vlaidti povaibiio na konferenco o'beb (ii:'žav v Namkimgru. na ka* teni naj bi se mrimo nre<5ila v&a med Kitajsko in Japonsko še neurejena vpraša, nja. Zaettopnik zunanjega ministra je sprejel Povabilo Pod Pogojem, da bodo na kon, ferenci razpnavijali tRiKJi o sodelovanju obeh .čtržav in o vprašanju sevenne Kita,j-ske. Spopad Japoncev z Mongoli Hsingking, 27. decembra, d. Na božični dan sta Se pripetila drva spopada med. če, tami Vnanje MongOHje ter japonskimi iu mandžuTislcimi četami Ranjeni so biM trije japonski in en mamdžuirski vojak. Ker jaiponsko in manidlžunsko voi/>iisibu, temveč hočejo Po zgledi! skavtov v Severni Ameriki, Angliji, Češkoslovaški in Poljski ustanoviti svojo lastno letalsko četo. Sladkor je drag, gospodinje ! Manj ga potrebujete, če kuhate dvojno sladno žitno kavo ADKIA SLADO ! ♦ Tiskarnar Gustav Kraljeta je umrl. Na Sušaku je umrl znani tiskarnar Gustav Kra« ljeta, ki si je pridobil s svojo požrtvovalnostjo velike zasluge pri nacionalnem pre-poiodu in osvobojenju Hrvatov in Slovencev. Izučil se je leta 1880. v tedanji sušaški tiskarni. Še mlad je moral skrteti za vso družino, ker je njegov oče izgubil življenje pri graditvi Sueškega prekopa. V tiskarni na Sušaku so Ante Starčevič, Harambaši~ in drugi izdajali list >Slobodo« in mladi Kraljeta je posvetil vse svoje sile prospehu tega narodnega glasila. Leta 1886. se je iz« selil v Buenos Aires in je bil tam zaposlen pri enem največjih tiskarniških podjetij. V krogu naših izseljencev rojakov je postal zeio popularen in velike zasluge si je pridobil, ker je med njimi vzbujal narodno zavednost. V domovino se je vrnil po dveh letih, in sprejel poziv slovenskih rodoljubov, ki so v Gorici izdajali svoj list »Sočo«. Lastno tiskarsko podjetje je ustanovil leta 1890. na Sušaku. v tej tiskarni je tiskal Supilo svoj »Novi list«. Leta 1906. se je podal v Trst, kjer je deloval v tiskarni, ki je tiskala >Ed nosts:. Svoje podjetje na Sušaku je obnovil in razširil leta 1912. Njegov naslednik je sin Vladimir. ♦ Tragična smrt mladega orožnika. V okolici Požarevca, blizu vasi Poljane, je zmrznil orožniški kapi ar Marko Dopuča, doma iz Like. Z nekim kmetom je bil namenjen v Poljane. a je med hojo po visokem snegu tako omagal da ni mogel več nas prej. Spremljevalec ga je spravil v gozdič ob poti, kjer ni bilo dosti snega, ter hitel naprej, da ti priklical pomoč. Nesrečni orožnik je neka i časa počival v zavetju drevja, potem pa ie misleč, da je že spočit, sam krenil na pot. zagazil v snežne žamete in zmrznil. ♦ Smrt člana nekdanjega bosanskega deželnega zbora. V Sarajevu je umrl v 79. letu starosti predvojni voditelj bonsanskih Srbov in član nekdanjega bosanskega deželnega zbora Pero Todorovič. V avstrijski upravni službi je služboval kot okrajni predstojnik v raznih krajih Herceg-Bo-ne. Srbskemu ljudstvu je mnogo koristil v nacionalnem in prosvetnem pogledu. Bil je tudi ustanovitelj važne prosvetne organizacije »Prosvete«.. ♦ Umrla je pri Sv. Jakobu ob Savi gospa Marija Pečnikarjeva, rojena Gradova, stara 72 let. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob pol 16. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Motorizacija Beograda. V vrsto ukrepov, ki jih je predsedstvo beograjske občine izdalo v prospeh gospodarstva, spada tudi sklep o tipizaciji in racionalizaciji občinske« sra motornega voznega parka. Uvidevši koristi in prednosti ekonomičnih malih vo-ril, so razpisali natečaj, pri katerem je sodelovalo okrog 1.8 svetovnih avtomobilskih tvrdk. Za poizkus so izvršili večje število težkih voženj, naposled pa je bilo pri ožjih-volitvah izbrano vozilo pri nas že dobro znane in dobro uvedene znamke »Adler« in sicer tip »Junior« z motorjem 25 HP. Naročili so 12 vozil in bo to naročilo izvršeno v 14 dneh. Stari vozni park, ki je raznovrsten, pa bodo razprodali in bo na ta način izvedena popolna tipizacija. Kakor slišimo, se bavijo tudi ostale občine z na* črti, da bi po zgledu prestolnice rešile vprašanje racionalizacije svojih voznih parkov. ♦ Obnova starodavnega samostana Sa* mosrtan sv. Bogorodice v Gradcu pri Raški, ki je bil zgrajen v dobi Nemanjičev, bo kmalu obnovljen. Samostan je bil porušen v začetku 13. stoletja, kraljica Jelena, soproga kralja Uroša, pa ga je obnovila. Samostan Gradac je bil nekdaj med največjimi in najlepšimi srbskimi samostani, po arhitekturi pa se je razlikoval od vseh sve« tišč svoje dobe Gradili so ga zidarski mojstri iz Dalmacije in Francije, ki jih je najela kraljica Jelena. Sredstva za obnovo samostana so začeli zbirati po tragični smrti kralja Uedinitelja, da bi zgradili primeren spomenik, pozneje pa so sklenili, naj bo njegov spomin počaščen z obnovo starega samostana. ♦ Namesto zajca je ustrelil gonjača v hrbet. Viničar Pšaijt Simon iz Drstelje je spremljal v ponedeljek svojega gospodarja Hrga Antona iz Vitomarcev na lov na zajce. Hrga je pomeril puško in ustrelil, zadel pa je z 22 šibraani gonjača Pšajfca v hrbet. Pšajt leži ¥ ptujski bolnišnici m bo kmalu okreval, če se nastopijo komplikacije, ♦ Smučarski tečaj za učiteljstvo na Ve* liki Planini. Slovensko planinsko društvo priredi v sporazumu z JUU, sekcijo za dravsko banovino, smučarski tečaj za učiteljstvo na Veliki Planini od 2. do 10- januarja. Tečaj bo vodil učitelj JZSS g. Je-lenič iz Ljubljane. Stanovanje in hrana dnevno 36 Din. Enkratna taksa vsakega ude* leženca 5 Din za Klub smučarskih učteljev JZSS. Prijavnina 15 Din za oseto. Prijave sprejema SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. in JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 do 1. januarja. Velika Planina nudi najboljše smučarske terene. ♦ Razširjeno področje subotiške železniške direkcije. Iz področja beograjske železniške direkcije so premeščene v področje železniške direkcije v Subotici proge Ze-mun«Vinkovci, Zemun - pristanišče-Indjija-Novi Sad, Indjija-Batajnica. Ruma - Vrdnik, Ruma - Klenak - Sava Šabac, Petrovaradin* Beočin, Sremska Mitrovica-Savska o'oala, Šid-Rača-Sava, Izlača-Vukovar. Vukovar« predmestje in Bosanska Rača-Ugljenik; ♦ Akcija za dovršitev splitske bolnišnice. V Splitu se je sestal odbor, ki bo skušal uresničiti že stare načrte dovršitve nove državne bolnišnice, da bi se tako razbremenila stara prenapolnjena splitska bolnišnica. Odbor predlaga, naj bi se od kreditov, ki >0 določeni za graditev turistične ceste Trogir* Solun, prihranilo 6 in pol milijona dinarjev za dovršitev bolnišnice. Za rekonstrukcijo in betoniranje ceste je določenih 15 milijonov. Odbor v Splitu je mnenja- da bi se najvažnejša dela na cesti lahko izvršila tudi tedaj. če bi vzeli od kredita 6 in pol milijona za bolnišnico, ki predstavlja tako pereče in neodložljivo vprašanje. « železniška proga Priština — Peč je .dovršena po triletnem delu. V Peč je že prispel prvi vlak, ki so ga dali v promet za preizkušnjo. Progo bodo slovesno otvo rili šele 1. aprila 1336, prihod prvega via. ka v Peč p,a je bil za vso Metothijo velik praznik. V Peč so prihiteli prebivalci iz mnogih okoliških vasi. Nova proga je dolga 9*6 km in vozi skozi več predorov. Naj. večji predor je na Bajnici v dolžini 1264 m. Pri graditvi tega predora se je zgodilo več nesreč, železniško postajo v Peči so začeli urejevati pred 6 meseci. ♦ Ponovni izlivi Skaderskega jezera. Ze v začetku jeseni se je iz Skadarskega jezera izlilo mnogo vode po zetski ravnini. To se je pojavljalo ob vsakem večjem deževju, po« sebno nevarni pa so ti izlivi že kake tri tedne. Nekatere vasi so že vse te tedne evakuirane in banska uprava je uvedla sedaj akcijo za prehrano prebivalstva iz teh vasi. Te dni je posebna komisija pregledala poplavljene kraje. Voda se širi že po zgornjem delu zetske ravnine. ♦ Nevarno vlomilsko tolpo so polagoma zajeli v okolici Jagodine in te dni se^ je pred tamošnjim okrožnim sodiščem pričeia razprava. Pred sodiščem stoji 20 vlomilcev, ki odgovarjajo za 24 vlomov in tatvin. Vodja nevarne tolpe je bil Dragoljub Brankovič, ki ie bil že pred nekaj meseci obsojen na 8 let robije. ker so ga bili zalotili pri vlomu v trgovsko banko v Beogradu. Nevarna tolpa je izvrševala svoje zločine že od začetka leta 1932. ♦ Preiskava dvojnega roparskega umora v Starčevu v pančevski okolici je dovedla do osumničenja sina umorjenih starih zakon« cev Valentina in Elizabete Hajlerja. Kakor znano, so dvojni umor odkrili šele zjutraj in ba'š tedaj je prišel v vas tudi sin, da bi obiskal očeta in mater. Stari Hajler je bil ustreljen, njegova žena Elizabeta pa je bila umorjena z nožem. Preiskovalnim organom se je zdelo čudno, ker so bila vrata skrbno zaprta in ker je nered v sobi umorjenih zakoncev le navidezen. Morilci so morali dobro poznati razmere v samotni kmečki hiši in celo prostore, kamor sta stara zakonca spravljala svoje dragocenosti. Vsa vas je vedela, da je Hajler nekaj dni prej dobil iz Amerike od svoje hčerke pre« cej denarja. Sin, ki je sedaj osumljen strašnega zločina, je prebival v sosednji vasi. Zatrjeval je, da ga že dalje časa ni bilo pri starših, našli pa so na dvorišču njegovo palico. Ta najdba in pa dejstvo, da se je z očetom in materjo prepiral radi dedščine, je povod njegove aretacije. Mož odločno zavrača vsa sumničenja. Preiskavo vodi pančev-sko sodišče. ♦ Za novoletna voščila uporabljajte Ciril Metodove razglednice! Podpirajte narodno šolstvo! ♦ Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— koroških Slovencev priredi danes ob 15.30 v mestni posvetovalnici svečano komemoracijo za pokojnim voditeljem koroških Slovencev Francetom Gratfenauerjam. Vabimo vse pokojnikove prijatelje in častilce in naprošamo vsa na=-rodna diruštva, da Pošljejo svoje zastopni ke. Komamoracija bo trajala največ pol ure. u— Javna seja mestnega sveta bo v ponedeljek 30. t. m. ob 17. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red: nazna5 nila predsedstva, volitve v odbore in upravne odbore mestnega sveta. u— Krajevna organizacija JNS za Vod-maf je za božič obdarovala 23 svojih rev nih članov s 67 rodbinskimi člani. Prisrčna božičnica se je s podporo plemenitih darovalcev vršila pri Kamnarju na Zaloški cesti. u-— Društvo »Tabor« vabi članstvo, da se udeleži komemoracije za pokoimim Francem Grafenauerjem, ki jo priredi Klub koroških Slovencev drevi ob pol 19-v posvetovalnici magistrata. u— Podružnica SVD za Spodnjo in Zgornjo šiško ima 6voj redni občni zbor v nedeljo 2-9. t. m. v šišenski šoli, GasMska trtica 17. Vabijo se člani in prijatelji društva k udeležbi. u— Vse za otroka. Namesto venca na grob g. Mariji Pogačnikovi je darovala rodbina Ecker. Slomškova ul. 4. za akcijo »Vse za otroka« 100 Din. Za odkup čestitk in reklamnih koledarjev je darovala tvrdka V. A. Janeš, Aleksandrova c. 12. 300 Din. Iskrena hvala! u— Izpremembe posesti. Posestnik ;n mesarski mojster Fran Slamič je kupil od PoSestnilka Frana Zajca hišo št. 75. na Poljanski cesti za 287.250 Din. — V Flori, ianskl uiticl št. 32. stanujoči posestnik Egid4j Resman je kupil orf »'ojz^a m Ivanke Koželjevih hišo v Rožni dolini, Cesto IX/7 za 1-25.000 Dim. ELITNI KINO MATICA telefon 21-24 Danes ob 4., in 9M uri največji monumentalni zgodovinski velefilm vseh dob KRIŽARJI Epopeja krščanstva. Hude borbe za Kristusov grob. Predprodaja od 11. do pol 13. ure . PREMIERNI KINO u— Terenska tehnična sekcija za gradnjo državne ceste Ljubljana - Kranj, ki je imela doslej svoje prostore v prvem nad* stropju Kazine, se zadnjega tega meseca preseli v «nove lokale v Slomškovi ulici 18., kjer bo začela poslovati takoj po novem letu. u— Organizatorno — propagandni odsek S. j. e, u. v Ljubljani vabi emigrante in prijatelje, da se Po-noštevia.no udeleže komemoracije Franceta Grafenaiuerja danes ob 18.30 v mestni posvetovalnici. u— Prihodnja premiera v Šentjakobskem gledališču bo v soboto 28. t m. ob 20.15 Uprizori se zabavna VValfriedova kmečka burka »Matasanovega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel), ki všetuje mnogo zdravega humorja in komičnih situacij. Naslovno vlogo igra g. Komam; v ostalih vlogah nasto« pijo dame: Bučarjeva. Cerničeva. Gorjupo-va in gg.: Galeta Gornik, Moser, Vizjak in Vokač. Režijo vodi g. Petrovčič. Kdor se hoče dve uri dobro zabavati in nasmejati, naj poseti predstavo. V nedeljo in na Novega leta dan v sredo se igra ponovi. u— Matere, pazite na otrok®! Prejeli smo: Na dvoriisču Gledališke ulice št. 12. so se igrali otroci s snegom ter naredili iz snega predor. Sin edinček soseda, je hotel iit-i skozi predor, pri tem pa se je sneg ses>ul in otročiček se je domala za (tir šil pod snegom. Ko je to opazil mornariški naredni-k g. Milan Cebokli, ki se nahaja na dopustu, je brez Pomisleka skočil skozi okno več ko 6 metrov globoko in uibogega otročrčka rešil smrti. Otrok je bil že v nezavesti in zahvala velja le plemenitemu naredniku, da se otrok ni zadu. šil. Tak0 majhnih otrok ne puščajte brez varstva! u— Operetna pevka in plesalka gdč. V. Smerko'ova in g. Go!&vin nastopita na Siivestrovem večeru So^o.a na Taboru s tremi zanimivimi točkami, Slogaši pa zapojejo več pesmi. Višek večera bodo izpolnili nastopi vrhunskih telovancev, olimpijske vrste in abesimskrh junakov pr: izvajanju njihovih bojnih točk. David se bo branil pred Goljatom aH narobe, predolge akrobate bodo po najnovejši metodi »izenačevanja« zmanjšali, male zdaljšali in vrsto napravili homogeno. Vse to boste sami videli — seveda če pridete na Tahor — v to pa ne dvomimo. Na svidenje. u— Silvestrovanje v Trgovskem domu. Kakor že objavljeno, so na silvestrovanje v Trgoski dom vabljeni vsi, ki žele pozabiti vsakdanje skrbi in preživeti vesel prahod v novo in srečnejše leto 1936. Vse bo tako kakor se za tak večer zahteva. Sodelujejo: radijski orkester z odličnimi koncertnimi in opernimi pevci, harmonika, kvartet »Fantje na vasi«. Ronny-jazz, kmečki kvintet »Hmtadra«, ruski ples. polnočni govor itd. Prvovrstna pijača in jedila po normalnih cenah. Mize se še lahko rezervirajo do 30. t. m. tel. št. 28 - 27. Uprava združenja trgovcev. ZA NOVO LETO smeh, petje, zabavo in še marsikaj nam bo nudil RUSKO-SOVJETSKI velefilm Žena za lOOO rublje v Največji in edinstveni folkloristični in zabavni film sezone. u— K božjčnici v jefnišnici. Včerajšnje »Jutro« je opisalo božičnico v kaznilnici tukajšnjega okrožnega sodišča. Pristav. Ijain« še. da 9e je za instalacijo radia v šoli zavoda aa vzgojo im poboljšan je mlajših maioletnikov zeV> zavzel predsednik okrožnega souišča g. Peter Keiš.c. ki j-, hkratu nadzorni šef zaPorov. Za radio znamke »Siera« so prispevali vsi sodnik' in uradniki sreskega, okrožnega in ape-lacijskega sodišča. Tvrdka >Siera« sama (Bruno Klemenčič na Miklošičevi cesti) je darovala prav lep znesek. Radio bo služil v prvi vrsti šolskim namenom. Učenci bodo Poslušali nazma šolska radijska predavanja, dalje opoldanski program in tudi večerna predavanja. u— Sleparski Bricman — t Ljubljani. Nedavno smo poročali o rafinirani slepariji nekega lažnega Alojzija Bricmana. ki je s prevejano pretvezo izmamil od nekega trgovca nov radijski aparat in brez sledu izginil, ne da bi bil pokazal kakšno voljo, poravnati račun. Kakor je že takrat prišlo na dan, gre za nekega Lojzeta Milavca iz Ljubljane, ki je izvršil v mestu že nekaj manjših podobnih prevar. Te dni pa so Mi« lavca aretirali v Zagrebu, kjer je skušal živeti na podoben način. Iz Zagreba so ga prepeljali v Ljubljano, da ?a izroče sodišču. u— Iz krčme v bolnišnico. Reševalci so predsnočnjim prepeljali iz Škofljice Sonetnega delavca Lojzeta Zabukovca, zaposlenega pri lesni industriji Franca Martinca. V gostilni so se srečali fantje pri kozarcu vina in se nekaj sporekli, pa ga je eden izmed tovarišev precej neusmiljeno in nespametno z nožem osuval po levi rami, po desnem stegnu, po bradi in po rokah. Mimo nekaterih drugih ranjencev so včeraj spre« jeli na kirurškem oddelku ttidi 36 letnega lesnega delavca Lojzeta Bambiča iz Ribnice. ki mu je bil na žagi hlod padel na desno nogo, in pa Marijo Sokličevo. delavko tvornice Inteks v škof ji Loki, ki je padla na ziamrzli cesti in dobila nerodne poškod* be. Iz Celja e— V Mestnem gledališču bo uprizorila dijaška družina »Sloga« v Celju v torek 14. januarja ob 20. Medvedovo dramo »Za pravdo in srce«. e— Nesreča ne počiva. V Jezercah pri Vojniiku se je težko ponesrečil 24-1 etrni sin posestnice Srečko Kovač. Ko je tlačil šmarno v slamoreznico, g« je stroj zgrab'1 in mu odrezal desno nogo pod kolenom. V Solčavi pa je mlatilnicfl zgrabila 47-letno kočar jevo ženo Perpetuo Mafcijevčevo ta levico in ji odrezala štiri prste Ponesrečenca «e zd-avit.i v ce'iski b^l^šnici e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velej&lm »Sengali« dm zvočni tednik. e— Podružnica Slovenskega lovskega društva v Celju ima drevi ob 20. v gostilniških prostorih hotela Hubertusa evoj izredni letni občni zbor. Na dnevnem redu so izpremembe pravil in volitev novega odbora. Iz Maribora a— Iz pisarne pravoslavne parohije. Gospod prota Trbojevič je službeno odpotoval, ziito ne bo sprejemal strank do 3. januarja 1936., istotako se ne bo vršila sv. li-turgija v nedeljo dne 29. t. m. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa le v nujnih primerih vojaški duhovnik g. Ili j a Bulovan iz Celja. a— Dobro studenško srce. 213 najrev, nejših šoloobveznih otr0k je obdaril za božič studenški K«ieči križ z obutvijo, oble* ko in perilom. a— Bolnišniške novice. Administrativni urauuik pri tukajšnji sPlošni bolnišnic ci Viktor Zlokarnik je premeščen k banski upravi v Ljubljani k oddelku za socialno Politiko in narodno zdravje. Za ekonoma bolnišnice v Murski Soboti je imenovan a.toijnistrativni uradnik tukajšnje spiošne bolnišnice Lju^evit štancer. a— Dolgo ne pomnijo mariborske go spodinje petkovega trga brez rib. Včeraj ni biLo na trgu niti ene ribe. a— 2rfev pQiedice je postal ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Jug, ki si je pri paidcu na poledenelih tleh stri levo roko. Ostal je v domači oskrbi. a— Z lavino v globino. Pri inštalaciji elektrike na 10 m visoki strehi trgovca Vrčka v Breznom je snežna lavima z^jeja deiavca Josipa Valentaina im ga prevalila v globino 10 m. Valemtan je obležal nezavesten s strto hrbtenico m je njegovo sta« nje v siplošni bolnišnici zelo resno. a— Vlom. Neznani zločinci so udrli v stanovanje šentiljskega prometnega uradnika g. Ketiša in popolnoma premetali in preobrnili vse stanovanje. Celo slik na stenah niso pustili na miru. Pretaknili so vse kote ter odnesli raznega blaga in 300 dinarjev gotovine. a— Z razparanim trebuhom So pripeljali v mariborsko bolnišnico 20 letnega »tolarskega pomočnika Mihae'a Vogrina iz Spodnjega Dupleka, ki je Postal žrtev napada iz zasede. Iz ŠkoSje Loke šl— Delavna škofjeloška podružnica SPD. V preteklih letih je podružnica postavila na Ljubniku prijazno planinsko kočo, letos pa sc je vrgla na markacije. Delo, ki ga je opravil markacijski odsek pod vodstvom učitelja g. Janka Sicherla, ni bilo majhno, saj eo markirali 100 km potov po loških hribih, Jelovici in Polhograjskih Dolomitih. Na novo je bila nameščena dolga vrsta razglednih tablic. V zvezi s preureditvijo markacij v območju loške podružnice bo SPD izdalo poseben zemljevid, planinski "pisatelj g. Rudolf Badjura pripravlja Vodnik po Selški in Poljanski dolini, a uredniški odbor gg. svetnika Rudolfa Andrejke in profesorjev Tineta Debeljaka, Planine in dr. Blazmika bo obelodanil lepote našega okoliša v izdan ju, ki ga pripravljajo gospodarstveniki ob priliki razstave prihodnje leto. Crngrob s svojimi slikarskimi umetninami nam bo opisan v izdanju zgodovinarja g. Ivana Veiderja, ki sestavlja tudi knjižico z opisom vseh loških umetnostnih zakladov. Omenjamo še. da bo SPD postavilo na postaji veliko orientacijsko desko. Naša podružnica vsestransko krepko deluje, v prvi vrsti po zaslugi industrijca g. Dolenca, ki jo vodi. Z Jesenic s— K'no Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) veselo filmsko opereto >Ho« čem se poročiti«. Dodatki običajni. Sledi za novo leto: »Ne poznam te. a ljubim te*. Iz Hrastnika h— Zaostanki na občinskih dokladah znašajo okroglo 300.000 Din. Položaj obrtnikov je težak, pa so vendarle tudi obrtniki in trgovci, ki bi pri dobri volji vendarle lahko dali več v javne namene v obliki davka. Občina potrebuje denar v prvi vrsti za šo« le in občinske ceste. Samo vsem šestim šolam mora izplačati v proračunskem letu 370.000 Din. Dokler šole ne dobijo svojega, ne morejo plačati tvrdkam za naročene šolske potrebščine, za premog in za drugo. Občina pa ima tudi velike socialne dajatve. Na vse to naj vsak misli. Iz Ptuja j— Dramatsko društvo je spet oživelo. Zibnali so se požrtvovalni igralci in se nam v- torek že tretjič predstavili, to pot s tridejamko »Cerkvena miš.« Meščanstvo je napolnilo gledališče do kraja. Režiser g. špat je to pot tudi preskrbel za zabavo med odmori, igrala je ptujska mestna godba pod vodstvom kapelniika g. Bernarda. Občinstvo se je do solz nasmejalo, saj je igra vseskozi zelo zabavna Barona Thomasa je igral g. Stane Krek, ki je imel zelo posrečeno masiko in tudi eleganten nastop. Le med igro je pokaizal premalo živahnosti in premajhen tempo, ki ga ta vloga zahteva. Zeljo ljubka s svojim pravim gledališkim temperamentom je bila Stezi gdč. Mlakarjeva, ki je s svojo ljubkostjo i.n dobro igra* no vlogo kot »cerkvena miš« ogrela igralce in gledalce. Občinstvo jo ie nagradilo s to« plim aplavzom. Tudi 01y Frev gdč. Čehova je bila zlasti v prvem dejanju zelo dobra, dočim je v drugem in tretjem dejanju nekoliko popustila. Zelo dobro in hvaležno vlogo Schuenzla je igral režiser g. Špat. ki io je častno rešil im ravno tako žel obilno snlavza. Zelo zabavna ste brla v svojih vlanes ob 4., 7. in 9^4 uri Theo Lingen, Lucy Englisch in Adela Sandrock V SIJAJNI KOMEDIJI Prava lfubezen — siab denar Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Ulricha g. Kralj Bernard. Tudn ostali dve vlogi g. Letača im Horvata sta bili dobro zaseden: Režiser &pat je pri tej igri pokazal veliko okutia im spretnosti, oder je opre« mil z zadostno eleganco. Sccnerija je bila zelo posrečena, pohištvo je dala na razpolago tvrdka Poterč. j— žrtev materinstva. V Krčevina pri Vunbergu je umrla pred dnevi za porodom posestnica Marija Malekova. Razširjale so se razne govorice o smrti pokojne, zato je državni tožilec odredil obdukcijo. So"d-na komisija pa je ugotovila, da je smrt nastopila za izkrvavitvijo, kar se na de. želi večkrat primeri, ker pač porodnice žal ne dobe vedno pravočasno Pomoči. j— Nov grob. V Ptuju je umrla gospa Marija Mokole, soproga nadzornika detek« tivov. Podlegla je zavTatni bolezni v starosti 34 let. Pokojno, ki je bik splošno znana in priljubljena, smo položili na Štefano« vo k večnemu počitku. Zapustila je užaloščenega soproga im sinka. Naj ji bo lahka žemljica, preostalim naše sožalje! j— Od slabosti se je zgrudila. Na sveti večer se je napotila 751etna Marija Hvaleč, ki je zaradi visoke starosti in delanezmož-nosti, bila zadnje čase brez službe, v svojo domovno občino, k Sv. Barbari v Halozah, da preživi vsaj prazmike na toplem. Na poti pa jo je prehitela v Turni>šah slabost in so jo nezavestno našli neki ljudje. I« graščin« Lippitt so jo nato z vozom prepeljali v ptujsko bolnišnico. ZNIŽANE CENE.' E. Ovomaltine krepi telo, a pri tem ne obremenjuje želodca. V vsaki življenjski dobi, posebno pa na starost vzdržuje moč organizma koncentrirana redilna vrednost Ovomaltine. Ovomaltine ||j ima zelo prijeten okus, Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. j_ Obdarovanje mestnih ubožcev inbrea* poselnih. Mestna občina je kakor vsako leto obdarovala mestne ubožce, katerim so se letos pridružili tudi breposelni. V celem je obdarovala HO mestnih ubogih in brezposelnih z živili, gotovino. drvi in premogom. j_ Brezposelnost. Tovarna >Petovia« na Bregu jc začasno ustavila obratovanje ter je vsem delavcem odpovedala službo, tako da je za praznike Mo na cesto okoli 130 ljudi, ki se rciaj vsi zatekajo na občino za. podporo. Kakor doanavamo bo tovarna stala samo do 15. jamiarja, da se očistijo stroji, nakar bodo spet vsi delavci sprejeti nazaj na delo. Z naraščajočo brezposelnostjo se nujno občuti potreba po zopetni ustanovitvi ekspoziture boirze dela. Iz Šoštanja §_ Društvo šola in dom. V žetrtet zvečer je imelo društvo »Šola in dom< na me* ščanski šoli občni zbor in je obenem zaključilo prvo leto svojega tihega smotrnega delovanja. Društvo je štelo v preteklem letu 113 članov, iz blagajniškega poročila pa je razvidno, da je odbor mogel iz pobrane članarine nabaviti lepo število šolskih knjig za siromašnejše učence, s čimer je društvo že v precejšnji meri doseglo svoj namen. Izvoljen je tale odbor: predsednik g. So-vinek Martin iz Velenja, podpredsednica Pepca Košanova iz Družmirja, tajnik učitelj Grubelnik, blagajnik učitelj Teuer* schuch, odbornika ravnatelj Hribernik in g. Novak Ivan iz Šoštanja. Po volitvah sta predavala prof. Potočnik o izobrazbenem procesu in učiteljica Strausova o vzgoji otrok v razvojni dobi. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2, stanje barometra, S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5 smer brzino vetra. »5 oblačnost 0—10. 7 padav.ne v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 27. decembra. LJufbljana 7. 755.1, 1.0, »8, 0, 10, dež, 1.1; Ljubljana 14. 756.2, 4.7, 96, 0, 10, —, —; Maribor 7. 754.1, 4.0, »0, SI. 5, —, —; Zagreb 7. 755.1, 11.0, 80, BNE2, 10, —, —; Beograd 7. 758.0, 5.0, 80, ESE4, 5, —, —; Sarajevo 7. 757.7, 11.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7. 762.7. 4.0, 90, 0, 10, dež, —; Kumbor 7. 758.3. 14.0, 70, SE5, 10, dež, 16.0 Split 7. 754.8 13.0, 90. SE7, 10, dež, 0.6; Rab 7. 754.8, 12.0. 90. SST34, 10, —, —; Rog. Slatina 7. —, 7.0, 97, NI, 10, dež, —. Temperature: Ljubljana 5.0, 2.2; Mari, bor 11.0, 3.6: Zagreb 14.0, 9.0; Beograd 10.0, 5.0; Sarajevo 12.0, 4.0; Skoplje 5.0 4jO; Kumbor —, 14.0; SpHt 15.0, 13.0; Rab —* Beg. Slatina MA »A Gospodarstvo Naš izvoz v novembru. ' Generafava direkcija carin objavlja podatke o naši zunanji trgovini v meseou novembru, ki so zlasti zanimivi zaradi tega* ker so v tem mesecu (18. nov.) stopile v veljavo gospodarske sankcije nasproti Italiji in »e je v tem hipu ustavil ves naš izvoz v Italijo. Ker so pred početkom izvajanja gospodarskih sankcij Italijani for* 8Šrano kupovali pri nas blago, »e izpadek, ki je gotovo nastopil po 18. novembru, še ni mogel pokazati v statističnih številkah za mesec november. Naš izvoz v novembru sicer ni bil tako velik, kakor v oktobru, ko je skoro dosegel 500 milijonov Din, vendar pa je trii po vrednosti še vedno večji nego lani v istem mesecu. V novembru smo izvozili vsega 289.914 ton (Jani 360.512) v vrednosti 409J7 milijona Din nasproti 375,1 milijona Din v lanskem novembru ki 403.5 milijona Din v predlanskem novembru. Na-siproti istemu meseou lanskega leta je bil torej letos v novembru naš izvoz večji za 34.6 milijona Din ali za 9.2%, nasproti istemu mesecu predlanskega leta pa je povečanje le malenkostno. Tudi pri uvozu opažamo znatnejše pove* čanje, kajti v novembru smo uvozili za 356.6 milijona Din nasproti 298.1 milijona Din v lanskem novembru im 2175.9 milijona Din v predlanskem novembru. V primeri z istim mesecem lanskega leta je bil torej naš uvoz v novembru večj.i za 58-5 milijona Din a4i za 19.6%. Podrobnosti o izvozu v novembru Razmerama ugoden celotni rezultat našega izvoza v novembru smo dosegli navzlic temu, da beležimo budi v tem mesecu znaten primanjkljaj pri izvozu žita zaradi slabe letošnje letine. Pšenice v tem me-secuai ismo prav nič izvažali. Izvoz ko« :nuze in ostalega žita pa je znašal le 18.4 milsjoaa Din, dočim smo lani izvozili v novembru za 105_5 milijona Din žita. Hudo je nazadoval tudi izvoz otrobov. Razmeroma velik pa je bil izvoz fižola, ki ga je šlo v inozemstvo za 93 milijona Din. Izvoz svežega sadja je bil nadalje zelo ifcivahen in smo v tem mesecu izvozili 1533 vagonov svežega sadja (lani 279) v vrednosti 34.4 milijona Din (lani 73). Letos je bila itzv&na sezona za sadje sploh mmogo ugodnejša nego lami, kajti v štirih mesecih od avgusta do novembra smo izvozili že 6625 vagonov svežega sadja (lani 2911 vagonov) v vrednosti /33-5 milijona Din (lani 60.2 milijona Din). Tudi izvoz suhih češpelj je bil priliono velik in je znašal 237 vagonov v vrednosti 12.7 milijona Din. Nadalje smo v novembru izvozili za 13.2 milijona Din opija, za 17.4 milijona Din hmelja in za 17-2 milijona Din tobaka. Ker je Italija izdala izvozno prepoved za konopljo, se je povpraševanje evropskih konsumentov obrnilo predvsem na Jugoslavijo, kaT je imelo za posledico, da se je izvoz konoplje nadalje povečal. V novembru smo izvozili 254 vagonov konoplje (lani 139) v vrednosti 20.7 milijona Din (lani 11.8). Izvoz goveje živine je nadailje zelo slab m smo v novembru izvozili le 1750 glav (lami 4692) v vrednosti 27 milijona Din (liani 7.1). Zato pa je nadalje zelo živahen češkoslovaška najboljši odjemalec naše pšenice Pravkar izdano letno poročilo »Priza« da< (Privilegirane deln. družbe za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije v Beogradu) prinaša značilne podatke k vprašanju izvoza jugoslovenske pšenice. Kakor sledi iz poročila, je družba delovala v letu 1934/35 na podlagi izvoznih kontin* gentov, ki so jih Jugoslaviji z gotovimi olajšavami zagotovile nekatere države. Češkoslovaška je ob.jubila kupiti 10.000 vagonov, Nemčija 5000 vagonov, Avstrija 5000 vagonov. Kontingent je izčrpala edino češkoslovaška v polnem obsegu 10.000 vago* nov za ceno 160.40 in 156.40 Din za met srtot. pšenice določenih provenjenc (po padcu svetovnih cen na 146.40 za boljše in 142 Din za slabše vrste). Nemčija je uvozila iiaroo 1700 vagonov za ceno 147.70 Din brez ozira na provenjenco in po znižanju cene nadaljnjih 1700 vagonov po 116.87 Din met. irtot. Prav tako tudi Avstrija ni izčrpala kontingenta glede na padec svetovnih cen, ki so nazadovale na skoro polovico cene jugoslovenske pšenice, ako se vzame v poštev pariteta Rotterdam. nista bili Nemčija in Avstrija pripravljeni držali dogovorjene olajšave za jugoslovensko pšenico. Po sporočilu PRIZADA Češkoslovaška ni zdržala dogovorjenih pogojev tudi v spremenjeni situaciji, temveč se je trudila, zavedajoč se svojih stikov z Jugoslavijo, da_ se naša situacija pri izvozu pšenice v Češkoslovaško izravna s situacijo, ki jo uživa Madžarska pri izvozu pšenice v države njene politične grupacije. Čeprav je Češkoslo* vaška že pri drugi tranši vedela, da je njena lastna produkcija prekoračila konzum, je omogočila PRIZADU, da je lahko kupo-vad domačo pšenico za dvojno ceno svetovne paritete, ne da bi bilo treba doplačevati iz jugoslovenskih državnih sredstev za in* tervenčne nakupe. Češkoslovaška »Zivno-stenska banka« je razen tega olajSala delo PRIZADU s tem, da mu je ©tvorila revol-ving-kredit v višini 15,000.000 Kč. Gospodarske vesti = Uvoznjkom italijanskega blaga. Na« rodna banka je te dni ponovno opozorila uvoznike italijanskega blaga na odlog fi-namčnega ministra od 11. t. m., Po kate* rem moralo uvozniki italijanskega blaga poravnati svoj dolg z vplačiloma v kHrrag, izvoz svinj, ki »e je v primeri z lanskim novembrom povečal od 21.2 na 28.7 milijona Din. Izvoz žive perutnine se je v primeri z lanskim novembrom zmanjšal od 3.7 na 2.9 milijona Din predvsem zaradi tega, ker je znatno narasel izvoz zaklane perutnine, ki ga statistika upošteva pod postavko »sveže meso.« Svežega mesa smo v nvemibru izvozili za 35-5 milijona Din (lani le za 16-8). T\>di izvoz svinjske masti se je povečal od 2.1 na 8.2 milijona Din, izvoz jajc pa je ostal na lanski višini 5.7 milijona Din. Precej se je še povečal izvoz perja in puha, ki se je dvignil od lanskih 37 na 7.8 milijona Din. Izvoz gradbenega lesa je bil v tem mesecu Se mzmeroma zelo velik, kar je posledica znatnih italijanskih nakupov pred 18. novembrom, zlastf v blagu bosanske pro* venjenoe. V novembru srno izvozili 7588 vagonov gradbenega lesa (lani 5598) v vrednosti 64.6 milijona (lani 44.1). Ostali lesni izvoz pa je bil slab. Drv smo izvozili le 1091 vagonov, to je polovico manj nego lani Tudi izvoz izdelkov iz lesa je znašal le 2.7 milijona Din nasproti 6.9 milijona Din v lanskem novembru. Oglja pa smo izvozili 282 vagonov (lani 256) v vrednosti 1.4 milijona Din (1.3). Povečal se je nasproti lanskemu letu iz* voz kalcijevega karbida in cijanamida, in sicer za 0.9 na 1.6 milijona Din. nadalje izvoz ferosilicija od 0.5 na 2.1 milijona Din in izvoz cementa od 54 na 7.5 milijona Din. Izvoz sirovega bakra, ki je v oktobru znašal 39.2 milijona Din se je v novembru skrčil na 197 milijona, očitno zaradi tega, ker so producenti zadrževali blago v pričakovanju boljših cen. Naš izvoz v enajstih mesecih Gibanje nase zunanje trgovine je bilo v zadnjih mesecih naslednje (v milijonih Din): vzvocr uvoz saldo prvo poli. 1580.5 1559.4 21.1 julij 305.8 300.1 5.7 avgust 310.4 276.9 33.5 september 384.2 287.7 98.5 oktober 4935 395.4 98.1 november 409.7 356.6 33.1 jan.*nov. 1935. 3678.6 3363.1 315.5 jan.-nov. 1934. 3417.6 3261.1 156.5 jan.-nov. 1933. 3104.0 2632.9 471.1 jan.-nov. 1932 2713 2 2596.9 1163 V primeri z lanskim letom je bil naš /z* voz v enajstih mesecih letošnjega leta za 261 milijonov Din aH za 7.6% večji. Naš uvoz pa je bil večji za 101.9 milijona Din ali za 3.1%. Tako je bila naša trgovinska bilanca v 11 mesecih letošnjega leta aktivna za 315.5 milijona Din. V resntci pa je bila še precej večja, če se odbije uvoz zla* ta, ki ga je prenesla naša Narodna banka iz Pariza v Beograd, kajti že v prvih četrtletjih je znašal ta uvoz skoro 80 mili* jonov Din. Aktivnost naše trgovinske bilance se je torej v resnici povečala za skoro 400 milijonov. Pri tem je bil naš izvoz letos že za 965 milijonov Din večji nego v letu 1932, ki je bilo najslabše leto. Številke za december seveda ne bodo več tako ugodne, ker se je, kakor reneno, ustavil naiš izvoz v Italijo, ki je bila doslej največja odjemalka našega blaga. in sicer SO*/« v 15 dneh, to je do 27. decem. bra, 70*/« pa v dveh mesecih, to je do 12. februarja. Glede na potek r0ka za vplači, lo prvih 30*/« v kldring opozarja Narodna banka vse uvodnike italijanskega blaga, da takoj zadostijo svoji dolžnosti in pripominja, da je to Potrebno v interesu na* ših izvoznikov v Italijo, ki čakajo na izplačilo iz klir>nga. Narodna banka še oPo* zarja, dia bo prijavila finančnemu ministrstvu vse one uvoznike, ki ne bi postopali v smislu gornjega odfloka, na kar b0 mj; nistrsrtvo proti njiim postopajo v smislu zakona o kazenskih sankcijah za devizne prestopke. = Povečanje italijanskega uvoza ameriškega mineralnega olja. Kakor znano, razmišljajo v Društvu narodov, da b: se v okviru sankcij izrekla tudi prepoved izvoza mineralnega olja in petroleja v Italijo. Taka prepoved pa bi mogla imeti praktičen pomen le tedaj, če Zedinjene države ne bi povečale svojega izvoza mineralnega olja v Italijo. Ameriški predsednik Roosevek je sicer izjavfl, da ne bo dopustil prekonor-malniih dobav sirovin državam, ki se vojskujejo, vendar kaže pmeriška uradna statistika, da se je ameriški izvoz mineralnega olja v Italijo in italijansko Vzhodno Afriko v zadnjih mesecih občutno povečal. V sepetembru je znašal ameriški izvoz mineralnega olja v Italijo in v italijansko Vzhodno Afriko samo 305.000 dolarjev, v oktobru se je dvignil že na 1,185.000 do'er_ jev, v novembru pa celo no 1,703.000 dolarjev. tako da so iz Zedinjenih drva v prodate producenti Italijanom v zadnjih treh mesecih za 2.9 milijona dolarjev mi,nerodnega olja. dočim ie lani v istih mesecih znašal ta izvoz le 0.8 milijona dolarjev. — Dobave. V intendanturi dravske divi-zijske oblasti se vrši 31. t. m. pogodba za nabavo 600 kg paprike. 180 kg čaja "00 kg kave v zrnu 200 kg suhega grordia in 4000 komadov citron z? notrebe vojake. Direkcija državnega rudnika Vrdnik snreiema 9;v januarja ponudbe za dobavo raznega tehničnega materijala, železne pločevine in glede dobave pribora za konisko vprego. Pri ekonomskem oddelku direkriie državnih železnic v Beogradu se vrSi dne 10. jami* arja ofertna licitacija za dobavo 38 garnitur pregrevalfevih elementov za lokomotive in 575 kom. cevi 7a te elemente. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema oonndbe za dobavo električnega instilariiske vreč iz jute ali konoplje in 13. januarja za nabavo 100.000 komadov vreč iz jute ali konoplje za potrebe vojske. V pisarni inže-njerije štaba dravske diviztjske oblasti v Ljubljani se vrši 10. januarja ofertna licitacija za oddajo zgradbe šupe za premog v mariborskem intendantskem skladišču. Borze 27. decembra. Na Iju-bljaiiski borzi so oficieini tečaji deviz ostaiii v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu »o ae avstrijski Šilingi nekoMtko podražila in notirajo sedaj 9 05 _ 9_i5. v zagrebškem privatnem kit, ringu so «e trgovali avstrijski šilingi po 9.10 angleški tunti Po 249.10, grški Doni po 30 m španske pezete po 6.74. Nemške kompenzacijske marke pa so se trgovat v Zagrebu po 14.15 in v Beogradu Po 14.0172. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v Vojni škodi najprej Po 354, Pozneje Po 35«, ob sklepu pa se je nudil de, nar po 3S5 '(v Beogradu so bila zaključki po 357 — 357.50). Nadalje je bil promet v Vl> stabilizacijskem posojiflu po 75 (v Beogradu po 7«) v 8*/« Blairovam Posojilu Po 81.50 in v 7•/. Seeligrmann0vem Posojilu po 76.50 (v Beogradu po 79). Končno »o se trgovale delnice PAiB po 238 in 236. Devize Ljubljana. Amsterdam 2972.74 — 29« 7.34» Berlin 1754.53 — 1769.41. Bruselj 737.83 —■ 742.89, Curih 1423 — 1430.07. London 215.02'— 217.67, Newyo>rk 4350.88 — 43S7.1g. Pariz 2fc8.8i5 — 290.30, Praf- 1«i.4« — 182.57. DANES nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri JAN KIEPURA Ljubljenec vseh žena Velefilm o katerem govori vsa Ljubljana! Operne arije iz »Rigoletta«, »Marthe« in sijajni novi Slagerji! KINO UNION Tel. 22-21 Curih. Beograd 7.01, Pariz 20.2950, London 15.1950, Newyorfc 308.125, Bruselj 51.90, Milan 24.75, Madrid 42.05, 'Amsterdam 208.90, Berlin 123.85, Dunaj 57.50, Stookholm 78.35, Osflo 76.35, Kobemhajvn 67.85, Praga 12.76, Varšaiva 58, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 355—356.50, za febr. — marc 357.bl„ 1% invest. 78.50 bi., 7% stabfliz. 75—78, 4% agrarne 45.50 bi, 6% begluSke 60 — 61 6% dalm. agrarne 60—61, 2% Blair 70.50— 71, 8% Blair 80—82, 7% Drž. hip. banka 76—77; delnice: PAB 235—236, Trboveljska 120 den., Šečerana Osijek 115 bi. Beograd. Vojna štooda 356.50—357 (357 — 357.50), 7% invest. 78.50 — 79 (79.25), 7% stabiliz. 78 bJ. (78), 6% beglu-ške 64.25 — 64.50 (64), 6% dalm. agrarne 62.25 bi., 1% Blair 71.25 bi., 8% BlaiT 81.25 bi.. 7% Drž. hip. banka 79.25 — 80 (79). Narodna banka 6570 bi.. PAB 231.50—233 _ 233.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 27. dec. Začetni tečaji: pšenica: za doc. 108, za maj 100; koruza: za dec. 58, za maj 59.625. + Winnipeg, 27. dec. Začetni tečaji: pšenica: za maj 98.376. za julij 98.76. -j- Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: baška in banatska 165—170: baška, ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175; slavonska 166 —168: sremska 168—170 Oves: baški, sremski in benatsfei 132.50—135. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Ko_ ruza; baSka, sTemska in banatska ©taTa 111 —113; nova 108—110. Moka: b^ška in banatska »0<2« in »Ogg« 245—270: »2« 22S— 250: »5« 201—230; »6« 185—210: »7« 150— 165; »8« 105—110. Otrobi: bašlci. sr^m«ki in banartski 83—87. -t- BudirnpeStanska termlnska borza (27. t. m.). Tendenca prvjaana. Plenica: za marc 18.40 — 18.41, za maj 18-48 — 18.50; koruiza za maj 1*6.57 — 16.58. 10MBA2 -f- Newyork, 26. dec. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za jan. 11.51 (prejšnji dan 11.60), za maj 11.11 m-17)-Uvod ŽIVINA 4- Živinski »ejem v Mariboru. Na živinski sejem dne 24. t. m. je bik) prignanih 225 glav živine, prodane pa so bile 103 glave Cene so b;.le vx kg žwe teže naslednje: ddbeli voli 2.50—3 Din, poldebeli 2—2.50. plemenski 2—3. bikj za klanje 2— 2.75, klavne krave debele 2—2.50, plemenske krave 1.50—2, klobasatrice 1—1.30, molzne krave 2—2."0. breje krave 2 25—3 mlada živina 2—3 25. tel »ta 3—4. Danes ob 14.15 uri matineja do Din 4.50 »VFSFJ U? MTCKV MT^« KINO UNION Telef 2221 S P Iz našega nogometa Iz letošnjega poročila za skupščino JNS vemo, da je trenotno včlanjenih v tej največji naši športni organizaciji 662 klubov. Na Skupščini je bilo po 118 delegatih zastopanih 563 klubov, torej jih je manjkalo nekaj manj kot sto. Iz LNP niso bili zastopani štirje klubi. Omeniti je. da naši klubi niso niti v enem primeru dali dvojnih poverilnic, kakor Be je prejšnja leta dogajalo in kakor se po drugih podsavezih še sedaj dogaja. Na dnevnem redu sflomščine je bi'a odobritev nove stilizaoije splošnega prav L nika, pravilnika za savezne prvenstvene tekme in sodniškega pravilnika Načrti teh tr<^t pravilnikov so bili razposlani vsem klubom še pred skupščino. Dokončna s>tilirac:ja je utrpela marsikatero spremembo. Tako je predvideval načrt splošnega pravilnika v drugem odstavku § 3 pravico saveza a1! podsaveza da sme nadzirat-; notranje poslovanje klubov (vnooled v. tajniške im blagajniške knjige). Po hudi borbi in šele ^nričo splošnega odpora je savezni tajnik Hadži v imenu savezne uprave umaiknH ta predlog. Novi pravilniki bodo v kratkem dotisikani in klubom na razpolago. Tudi na tej skupščini je bilo leno število prošenj igralcev 7A znižanje ali črtanje kazni. Sodniški odb^r pri eavezu se je odločno uprl predlogu, da bi ee po dosedanji praksi kair vse k^zni črtale: pokazalo se je nrmreč. da igralci proti koncu jeseni bolj pogosto napadajo sodnike v tihem upanju, da jiim bo savezne skupščina črtala težke kazni. ki sledijo takim dejanjem. Zato je dobil upravni odbor pooblastilo, da po svojem preudflrku kazni črta ali Tmanjša z iziemo onih kazni, ki so bile izrečene zaradi tvornih rapadov na sodnike ali savezne (podsaveznet funkcionarje. Sodniško vprašanje je bilo zopet na dnevnem redu. pa v ps-ecej omiljeni obliki. Šlo je le za to, kateri bivši sodniki naj se naknadno še sprejmejo Pred skupščino je bilo 39 prošenj sodnikov za naknodni st>Te-jem in so bili vsi en bloc spre^ti. Med temi sta iz LNP tudi Deržaj in Pfundner Predlog, naj bi se sorejeli vsi bivši sodnrki, ne glede na to ali so prosili za sprejem ali ne. je bil odlklonjen Po predlogu LNP je bil za policijski re-jon mesta Ljubljene izglasovan enoletni numerus clausus za enrejem novih klubov. V teku prihodnjega leta to^ej ne bo mogel biti sprejet noben novi klub iz Ljubljene v članstvo JNS. Še ena netočnost je v službenih objavah o skupščina. Pritožba Primorja zaradi znanih kazni po tekmi Primorje-Gradjanski je bila sicer samo formalnega značaja, ker je klub že itak kazen prestal in se na stvari ni moglo ničesar spreminjati. Vendar se je našla solucija, po kateri je bil stvorjen sklep: »da so se ob priliki zasliševanj v Ljubljani res dogodile pogreške, ker pa je klub kazen že prestal, se stvar položi ad aeta«. V službenih objavah pa formulira savezni tajnik Hadži ta sklep taiko. da se je pritožbe kot brezpredmetna položila a. a. Brez drugega komentarja! Na svoji zadnji seji je nogometni savez izvolil za saveznega kape tana g. Nikittfa Simiča, dosedanjega vodjo nogometne sekcije BSK. G. Nikola Simič, je že pred vojno igral v Franciji, po vojni pa nekoliko let v prvem moštvu BSK. Igranje je opustil 1928., vendar pa je v BSK vršil razne funkcije. Naš nogometni savez je sprejel predlog grške nogometne federacije, da 6e bo koncem januarja vršila mednarodna tekma Grčija : Jugoslavija v Atenah. Obenem se je poob'astil mednarodni tajnik, da vodi pogajanja z romunskim savezom za tel-mo Jugoslaviio : Rumunija za polkfrl kralja Ka-rola, ki bi se vršila 10. maja v Bukarešti. Mladinsko in jnniorsko prvenstvo države v smuškem teku in skokih dne 1. in 2. februarja 1936. Slalom klub 34 priredi s sodelovanjem SK Polža v dneh 1. m 2. februarja mladinsko in juraiorsko tekmovanje v teku in skokih, ki se bo vršilo na Polževem. Tekmovanje v teku je razdeljeno na sledeče skupine: 1. juniorji od 18 do 20 let na 10 km dolgi progi. Mladina od 16 do 18 let na 10 km dolgi progi. Mladina od 14 do 16 let na 3 km dolgi progi. Mladina od 12fdo 14 let na 1 km dolgi progi- 2. Tekmovanje v skokih je razdeljeno na iste skupine kot v teku. Start za teke bo 1. februarja 1936 ob 15. uri. za skoke pa 2. februarja ob 11. uri. Skakalo se bo na novo zgrajeni skakalnici poleg doma na Polževem, ki dopušča skoke do 23 m. Za mladinske skupine je dovoljen start vsem mladeničem do 18 leta ne glede na pripadnost kluba (tudi on:m, ki niso organizirani)'. Za juniorje pa je dovoljen start samo tekmovalcem klubov, ki so člani JZSS. Tekmuje se po pravulih JZSS. Prijave sprejema tajnik Slalom kluba 34 g. Leopold Griinfeld. Ljubljana, Masa. rykova 64 do vštetega 26 januarja 1936. Na poznejše prijave se ne bo oziralo, ker bo žrebanje startnih številk že 26. januarja 1936. Podroben razpis še sledi. Vremenska poročile Vremensko poročilo. Pokljuka, 26. dec.: 1 C jasni se, severovzhodni veter, 110 cm južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora po stanju včeraj: 3C, barometer stoji mirno, pooblačilo seje, mirno. 40 cm južnega snega. Rateče * Planica. po stanju včeraj 3 C. barometer stoji mirno pooblačilo se je. mirno, 40 cm južnega snega. Tamar. Krnica. Vrgič po stanju včeraj: 150 cm južnega snega. Bled* Jezero po stanju včeraj: 3C. zelo oblačno, lahkg meglica. 8 cm južnega snega. Smuka neugodna. Bistrica - Boh. jezero po stanju včeraj: 5C, zelo oblačno, mirno. 20 cm južnega snega. Smuka neugodna Pohorje po stanju včeraj: 1 C. jasno vetrovno. 50 cm iužnega snega. Smukn slaba. Peca po sta* nju včeraj: zelo oblačno, mirno, 120 cm južnega snega. Smuka ugodna. Rnr ■ Olimpijski drobiž .-i-ijave i* u^t x v. p.cuu v GaM^iui^cia-i^arUjuikHcnenu bo bi^t <^tn.ijuCeiifc m. -o je U'Vi- guilo zaninjkUi^e za z.iuxu>i>.e .u sc posutbej .ta pa-uo^e aa o»niH).a»vit, kaze ieitoritiLd pihava —a K.j LHJ-O oaposiale na uiej-^an na^uiajij 1m'eu i. tivi v lake Pi&ci^u CP>i'e*i i Leti) 3mue-ležencev iz 17 Lz podrobnega pie- gle-iia, ki ga je objavila 2. številka ofici-oUiwga ooJiiZii-c.jsk-ega -c©r v vseh amiucškjti dJ>sciplinah (razen Jamskega smuka in s.a.nma) ter v hoCKe-yu na k*-u in uunetJKim drsaj?za gospode posamezno. Ko. i kor je znano, pa jo start naših hokejistov in umetnih drsalcev še precej dvomljiv, preivsuui ie 11-nančnih razlogov, slednjič, pa tudi zato. ker bi bile njihove nade za kakršenkoli p^aaman več ko<. sKrounUe. "i'ooa, ce bi se na/šia sredstva, bi tuidi njim ne škodilo, d« hi malo pogledali, kako ve.iki mojstri jn učitelji goje te vrste športa. ★ Računi poznavalcev, češ, da bo imel olimpijski nogometni turnir v Berlinu dobro udeležbo, se že uresničujejo. Doczdaj se je prijavilo za turnir že 15 držav, med njimi Jugoslavija, Bolgarska, Italija, Japonska, Norveška, Avstrija, Poljska, Švedska, Madžarska in Amerika. Sevetda bodo vse to le amaterska moštva! KoMkor manj močna, toMtko bolj pestra. ¥ Olimpijski zvon so pr©d tednom dni iz-.goto vili v Bochu(m.u; tovarna ga je svečano prepeljala na dvorišče tamkajšnje mestne hiše, kjer ga bodo čuvali do prevoza v Berlin — takoj Po božiču. Na novega leta dan bo njegov glas prvič zadonel z vseh nemških radio postaj ter tako naznanil vsemu svetu izačetek olimpijskega leto-* Preteklo soboto so v Ganmischu oblastveno zaprli vse Ui proge, ki so v predelih Kreuizecka pripravljene za olimpijski smuk. Tako bodo preprečili, da bodo prog® do olimpiade ostale nerabljene Ln se nihče iizmed tekmovalcev ne bo mogel izgovarjati s pomanjkljivimi trasami in sLabo organizacijo. * Spet drugo vprašanje! Kakšna bo temperatura na letni olimpiadi? Slednjič je znana stvar, da za tekmovalca v panogah na prosteim ni vseeno, ali je vreme vroče ali hdadmo, suho ali vlažno. Zato je olimpij ' siki od'bor' -io^U iz tujine že precej vprašanj, koliko padavin im kakšne temperature bo toeJa nemška prestolnica v dnevih od 1. do 16_ avgusta. Zdaj je imel besedo državni urad za vremensko službo, ki je izračunal po podatkih iz zadnjih »samo« 80 let naslednje povprečne temperature : v juniju: od najmanj 9.8 do srednjih 17.3 in najvišjih 25.8 stopinj C; v juliju: oid 12.5 do 19.3 Ln največ 27.1 v avgustu: od 12.4 do 18,1 in največ 25.9. Seveda so tudi prognoze za padavine več kot ugodne, kajti statistika zadnjih 80 let izkazuje v juniju saono 9, v juliju in avgustu pa ttuiii le 10 dni, ki so imeli nad lmim padavini. Vse lepo, toda vremenski gospodarji športnikom niso baš najbolj naklonjeni! ★ Bolgarski smučarski prvak Dimitrov je med treningom parili in sd zlomil nogo. Izključeno je, da bi Dimitrov ozdravil do zimske olimpiade. Bolganska smučarska reprezentanca bo morala iti zaradi tega v Ganmisoh brez svojega najmočnejšega tekmovalca. Sarossi, kdo izimed nogometnih prijateljev ga ne pozna? Enega izmed najboljših igralcev vse Madžarske, slovitega srednjega napadalca Ferenczrvarosa in stalnega igralca na tem mesfcu v madžarski reprezentanci. Mož je te dni na univerzi v Se-gediimu opravil doktorsko diplomo iz prav. nih naukov. Značilno je, da je ta čudni dr Sarossi šel med profe&ionale predvsem zato, da bi mogel dokončati stuidije. ★ Na kaj vse so mislili organizatorji prihodnje olimpiade? Finančno ministrstvo je odredilo, da bodo vse pošiljke, z darili za tuje olimpijske tekmovalce in njihovo spremstvo — torej tudi vino, tobak, zdravila im blago za masažo — oproščene carine in trošarine. Organizacijski odbor Bo v vseb takšn;h primerih izdajal posebna potrdila, da 60 pošiljke res za olimpijce in pa sorazmerne z njihovim številom. ★ Norveška igra v z.imskih sportiii utkš-" no vlogo, da je njena poimenska prijava •za oi-mipiado P''av posebii«ga pomena, ta-mo po sebi umljivo, bodo Norvežani prišli v Ganmiseh še posebno močni zato, ker si za nobeno ceno ne boido dali vzeti pri. orata v glavnih smiuških konkurencah ali Pa bodo vsaj odločali, da bodo vsa častna mesta — kakor po ciavn; uaj.v.^. ostala Za severnjake. Za norveško kombinacijo so prijavili O. Hagena, S. Roena, O. Liana in O Hoffsbakkena, za teke specialno še Rustadstuena in Ivensena, na 50 tom pojdejo K. Hatten O. Gjosliem, S. Ve-stad in N. Trygve, v štafeti pa »pet Ha-gen, Ruistadstuen, Brodahl in Iverem. Razen teh so v odpravi še specialni ska-kači in tekmovalci v smuku, brata Rmuda, Sdrensen, Andereen in drugi. Sama imena, med katerimi se bo marsikatero blestelo j na prvih mestih med najboljšimi! V NEDELJO PREMIERA prekrasnega velefilma režiserja G. Bolvaryja ' ~ --=--—— - - (»Winternachtstraum«) Sen silvesterske noči hans moser in še 5 komikov, ki Vas bodo >ri izborni smuki v Garmisch- »T " 1 nuorni smun v uarmiscn- K1HO Union Patenkirchenu odlično zabavali! O Kakšna bo letošnja zima? Dve nasprotujoči si napovedi vremenoslovcev: suha zima z mrazom in kratka topla zima— Katera se bo uresničila? Po astronomskih zakonih se je začela pred tednom dni znma in navidez se je pričela tudi v redu, z ob lig a t no snežno odeio. To je čas, ko se oglašajo vsakovrstni vremenski preroki, ki napovedujejo bolj aJi manj točno vreme za naslednje leto. Tisoči strokovnjakov po vsem svetu prou-čirejo vremenske karte in iščejo novih vrimenskih teorij. Nobenemu pa še ni uspelo, da bi razkril pravo skrivnost vremenskega nastajanja. Mnogi vremenoslovci spravljajo vr-fme v tesne zveze s sončnimi pegami. Imamo znanstvene nauke, ki delajo te pege odgovorne ne samo za vreme, temveč celo za človekov nemir, za potrese, vulkanske izbruhe in sakovrstne druge presenetljive dogodke. Večkrat smo že poročali, da se je v zadnjem času pojavilo na sončni novršinš veliko število peg. Vse astronomske opazovalnice na svetu jrh beležijo v zadnjih tednih in izvajajo iz njih vse mogoče šldepe. Meteorologi, ki jih opatzujejo. uigotav-J ja jo, da ie sončnih peg letos neprimerno več nego kdaj v zadnjih petih letih in da je pričakovati še nadaljnjega povečanja njih števila. Sonce oddaja, kakor trdijo teorije, pri vsakem nastopu sončnih peg, povečane električne naboje v svetovni prostor in ti naboji se na zemlji izražajo kot ma-gnetične motnje, vpdviajo med drugim na sprejem z radijskimi aparati, a povzročajo pred vsem vremenske spremembe. Nu, kakšno bo tedaij bližnje vreme pod vplivom teh peg? Nekateri meteorologi pravijo, da je pričakovati precej suhe zime, v kateri je računati le z raizmeroma kratkim, kakšnih 30 dni trajajočim velikim mrazom. Druga skupina učenjakov, dela spet Zalivski tnk odtf^voreTi za vremenske pojave v velikem delu Evrope. Deloma imajo vsekako prav, kajti ta tok, ki ga ne poznamo še popolnoma, je tisti, ki povzroča, da se morje ob norveški obali in okrog Grumantov, kjer se dotika kopnin, ne spreminja v led, kakor je to v zimskem polletju običajno ob deželah, ki ležijo do_ siti b-olj južno. Letos so v Zalivskem toku opazovali pra.v posebne pojave. Raziskovalci, ki se bavijo z meritvami Zalivskega toka in meritvami njegove temperature in ki so dognali, da so različnosti v zapadno evropskem vremenu, posebno mrzle in mile zime, v zvezi s tem tokom, napovedujejo za letos -trafiko in razmeroma toni o zimo. I Ze jeseni so prerokovali, da bo ribolov na visokem morju pod vplivom spremenjenih prilik v Zalivskem toku zelo slab. In res so se ribiška brodovja, ki so odšla v Severno morje in drugod no ribe za božične pravnike, vračala s skoraj praznimi mrežami domov. In kaj pravijo drugi preroki? Poglejmo si n. pr. stari »stoletni koledar«, ki ga mnogi tako upoštevajo. Ta napoveduje za novo leto vlažno. mrz'o in pozneje suho vreme. Spcmkdi bo zlasti zelo deževalo, pri čemer bo pri lično toplo. Velikemu deževju bo sledil velik mraz. Po'etje bo večinoma vroče, vmes oa bodo tudi mrzli dnevi. Jesen m zima bosta snočetka vlažni, srednje mrzli, potem mrzli in vlažni, končno pa se bo nateplo mnogo snega. V januarju bo do 11 mraz, od 12. do 18. oblačno in milo vreme, od 19. mrzlo, 24. do 27. deževno, potem pa oblačno in suho. Dr. Kamil KroSta dosedanji najvestnejši sotrudnik dr. Beneša v češkoslovaški zunanji politiki in vršilec dolžnosti zunanjega ministra CSR tudi v času, ko vodi ta resort min. predsednik dr. Milan Hodža Tosca in vlomilec Nož za Scarpio v praktični sili Slovita ameriška oporna Pevka Katarina Kenn Leejeva, ki živi ta čas na Fran. Coskem, se lahko zahvali samo bodalu, s katerim nastopa v oPeri kot Tosca, da je pregnala nekega vlomilca. K»Jin Leejeva je na odru gotovo že stokrat dvignila to bodalo proti butdobnemu Scarpiji, tako da si ga je končno pridržala za spomin. Ta spominek je viiSel miro-ijulbno na steni njene sprejemnice v francoskih Alpah, kjer iima pevka svojo vido-Te dni jo je ponoči zbudil gum in r0Pot. Gotovo je bil vlomile« v sprejemnici. Pev- ka se ni ustrašila, temveč je hitro vstala im še hitreje stopila v sprejemnico, da si ogleda nezaželjenega gosta. In že je ta naperil cev svojega samokresa proti njej. Umetnica je tedaj prisebno zagrabila vazo Pota o cvetlic in mu jo zagnala v glavo-ZLočinec je sikočil nazaj, roka s samokresom se mu je od presenečenja pobesila. Ta trenutek pa je pevka strgal« hodalo s stene in planila z energično, že tisočkrat preizkušeno gesto proti vlomilcu, ki mu je Pogum s-eidaj popolnoma upadel, dia je spustil samokres na tla in jadrno Pobegnil. 10 tisoč km v 57 urah Francoska letalca Genin jn Rober sta dospela v Tananarivo na Madagaskarju. Preletela sta 10.000 km v dveh dneh, 9 urah in 3'0 minutah in sta tak0 prejšnji rekord na progi Pariz—Tanamariva prekosila za 27 ur Zaslužek z zlato plombo V Pragi so prijeli nekega možakarja, ki si j na nenavaden način »služil« (je-nar. Prišel je h kakšnemu zobozdravniku in ga presi^ naj mu vzame zlato plombo iz U6t. že več dni ni jedel niče. sar, sujno potrebuje 20 kronj a zlata plomba je edino imetje, ki ga ima. Seveda 6e je zdravnik moža usmilil in mu tiste kronice daroval. Ko so moža zaradi tega trika prijeli, so pa ugotovili, da je na ta način obral že nič manj nego Štirideset zobozdravnikov. Zanimivi letalski poskusi na češkoslovaškem Češkoslovaško ministrstvo za delo namerava v prihodnjem letu posvetiti večji Pozornost poskusom v letalskem področju. Tako hoče omogočiti gradnjo propelerjev, ki bi jim krila med poletom lahko perLagaM. Nadalje bodo napravili poskuse i »etailskimi roboti«, aparati, ki avtomatično krmarijo letala im olajšujejo človeškim pilotonn delo. Končno nameravajo izvršiti poskuse toda s posebni/mi pripravami, ki naj diajejo letalu pri pristajanju v megli večjo sigurnost. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zakaj so vas zaprli?« »Zavoljo mojega prepričanja.« »Kako to?« »Da, preprJcam sem bil da policije ni v bližina.® Abesinska konjenica Oficialna vremenska znanost podaja svoje vremenske karte na podlagi meritev mnogih ti-soeev postaj. Letos je malo težko. dobiti iz teh kart prave sklepe. Nad Atlantskim oceanom do Amerike preko Francije. Grške in Črnega morja stoji velikanska vremenska fronta. Južno od nje, deloma še nad Franci io in Špansko, leži ogromen pas visokega zračnega tlaka. Evropska vremenska karta kaže na vzhodu preko Rusije pas visokega pritiska, ki jc napolnjen s kontinentaln:m. subpolarnim mrzlim zrakom (temperature med minus 4 in minus 19 stopinj. Pod tem pasem proti Srednji Evropi je pas pontijskega toplega zraka s temperaturo okrog ničle, nad Srednjo Evrooo je zrak zmešan, južno od vremenske fronte pa greje subtropski topli zrak vse ozemlje na 15 stopinj. Na podlagi tega vremenskega stanja napovedujejo izvedenci, da bo sledilo snežnim mete-žem prehodno lahko izboljšanje, ki ne bo trajalo dolgo čez božične praznike. Mrzli prsti zaradi nikotina Ameriška raziskovalca Wright in Moffat sta opazovala, da povzroča že ena sama cigareta občutno ohladitev prstov na rokah in nogah. To znižanje temperature, ki nastopa tudi pri strastnih kadilcih takoj, znaša 1.2 do 3.6 stop. Celzija Vzrok bo, kakor menita ameriška učenjaka, v tem. da se najtanjše žilice v prstih pod vplivom nikotina stisnejo. S tem nastane krvnemu obtoku v najbolj oddaljenih delih telesa ovira, ki povzroča znižanje temperature. Pomen tega odkritja je v tem. da bo mogoče odslej s preprostim poskusom ugotoviti, v kolikšni meri vpliva nikotin pri raznih osebah na ta način, od tega bo pa odvisna prepoved kajenja. Anthony Eden novi angleški zunanji minister, ki je odločen voditi politiko Društva narodov proti osvajaškim podvigom Italije v Afriki čangkajšek — glava nove Kine United Press poroča iz Nankinga, da bo dobila severna Kitajska vlado v novi obliki. Maršal Čangkajšek bo izvoljen za predsednika republike. Maršal je trenutno absolutni gospodar kitajske centralne vlade, kjer je že doslej zavzemal podpredsedniško mesto. Po vsej priliki bo poleg predsedni-žtva obdržal tudi vojno ministrstvo. Čangkajšek, ki še nima petdeset let, je s tem dejansko postal gospodar nove Kitajske. Kakor vsi dosedanji voditelji države, je tudi on učenec pokojnega dr. Sunjatse-na, katerega gibanju se je pridružil v začetku našega stoletja. Njegov vpliv pa je začel rasti šele L 1923. Boril se je proti gospodarjem Mandžurije, predvsem proti Cangtsolinu in je zaključil to borbo z vidnim uspehom. Čangkajšek je znan tudi kot oster nasprotnik komunizma. Še v zadnjem času je očistil provinco šešuan komunističnih elementov, ki so tam sejali zdražbo ter je izboljšal njeno upravo. Lichtensteinski princ na abesinski strani j Z Dunaja je odpotoval te dni v Addis ' Abebo princ Ferdinand Liechtensteinski. nečak vladajočega kneza Liechtensteinske-ga, da bi se boril na abesinski strani proti Italijanom. Princ je avstrijski državljan in ga je skušal knez Starhemherg na vse načine pripraviti do tega, da bi ne izvršil svo-: jega načrta, a vse je bilo zaman. Princ Ferdinand, ki šteje 34 let, ie drugi sin brata vladajočega kneza Liechtensteinskega in je že deset let poročen z neko Angležinjo. Avto za po suhem in na vodi Za moderno motorizirano vojno so Nemci izumili nov tip avtomobila, ki vozi po suhem z brzino 120 km na uro ter plava tudi na vodni gladini s hitrostjo 25 km na uro Lindbergh beži pred ameriškimi razbojniki Vkrcal se je v Ameriki na ladjo, ki ga pelje na Angleško Iz Newyorka poročajo, da se je slavni letalec Lindibergh vkrcal za Anglijo. Navzlic raznim demantijem domnevajo, da se hoče s svojo družino za stalno naseliti v Angliji. Zdi se, da je bil ta sklep storil že pred daljšim časom. Pred kratkim se je zgodila stvar, ki je izvršitev tega sklepa pospešila. Njegovega triletnega sinčka Johna je vozila pestunja proti domu. Hipoma je privozil velik avto, v katerem je bilo veC mož, in odrinil voz, v katerem ie bil Lind* berghov sin, proti cestnemu robu. Možje so hitro napravili fotografski posnetek otroka in nato odbrzeli Pestunja je bilo tako prestrašena, da ni mogla spraviti niti besede iz sebe. Od tega dne otroka niso več vozili na zrak. Kakor sedaj poročajo, se je tedni letalec s svoj0 družino vkrcal za Liverpool, kjer ga pričakujejo vsak trenutek. Stanovi v angleškem parlamentu Statistika pravi, da je v novoizvoljeni angleški spodnji zbornici 19 veleplemenL tažev, 97 navadnih plemenitašev, 56 odvetnikov, 9 zdravnikov, 1 zobozdravnik, 1 rejec konj, 1 igralec, 5 premogovnih delavcev, 1 brezposelni rudar in 1 mornar. Med poslanci sta brat in svak najmlajše angleške princese, vojvo-dinje Gloucesterske- Markiza of dydesda_ le, ki je izvoljena na konservativni listi, znana športnica, lord Douglas pa je znan šarnipion cricketa. Tudi drugih murnih športnikov ima parlament nekaj, štirje poslanci so vodilni možje nr področja zvočnega filma, zdravniki so same velike kapacitete, igralec DemviHe pa je ustvaril potujoči angleški oder in je s svojio Skupimo romal po deželi. Psi se imajo dobro V Londonu imajo ktub ki mu je naloga skrbeti za čistočo in lepoto psov ter je v ta namen otvoril za pse svojih članov posebno kopališče in lepotni salon. Med člani tega kluba je omeniti princa Waleškega, vojvodo Kenitskega, vojvodo Gloucesterske-ga, princeso Elizabeto itd. Najznamenitejši londonski psi obiskujejo redno to kopališče in lepotni salon, seveda v spremsbvu svojih gospodarjev, ki Sakajo potem ▼ klubskem baru, da se procedure i njihovimi psi končajo. Bar je okrašen s slikami tistih psov, ki so pomenili nekaj posebne, ga v pasjem svetu. Predsednik pasjega kluha, major Beddoes, je te dni novinarjem povedal, da je klub v preteklem letu umi! in oiepotičil 7409 psov, letos pa jih bo prilično 9000. V italijansko-abesinski vojni na severnem bojišča igra v odločilnih spopadih važno vlogo abesinska konjenica, ki jo pošiljajo v boj proti italijanskim napadalcem PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba Novi Rickettovi načrti Prešinili mister Rickett, ki je imel tolikšno ulogo tik pred začetkom italijan-sko-abesinske vojne, kuje, kakor vse kaže, nove načrte. Iz Londona Poročajo, da si je te dni kupil eno najmodernejših in najhitrejših letali za ev0jo osebno ralbo. Gre Za amerit>Ki stroj s prostorom za C oseb in e hitrostjo več nego 220 angleških milj na uro. Pravijo, da namerava Rickett s tem strojem napraviti potovanje preko evropskega kontinenta. Ruski raziskovalci v Parizu Laval je te dni sprejel ruskega poslanika v Parizu Potjemkina, ki mu je predstavil prof. Osinskega, vodjo sovi znanstvene delegacije, ki se pravkar mradi v francoski prestolnici, in prof. Schmidta, vodjo znane ekspedicije Celjuskincev Pred odpotovanjem znanstvene delegacije je priredij poslanik obed, pri katerem je govorili tudi prosvetni minister RouStan. Letalo, ki ne utone Znani holandski graditelj letal Fokker je izjavil, da je izdelal načrte Za ogromno letalo za prekooCeanski promet, ki se ne bo moglo potopiti. To letalo bo imelo od štiri do osem motorjev im bo Atlantski ocean preletelo lahko brez vmesnega pristanka. V kratkem ga bodo aačoH izdelovati v seriji na Hotandskem. Lindbergh je bil izrazil željo, naj bi ničesar ne poročali o tem njegovem odhodu, posebno pa ne v zvezi z bližnjo usmrtitvijo morilca njegovega prvega otroka, Hauptmana. Njegovi sorodniki pa pravijo, da se bo polkovnik za trajno naselil na Angleškem, če bo to potrebno- za varstvo njegovega drugega sina. Obdržal pa bo ameriško državljanstvo. Stanoval bo najbrže pri svaku svoje žene, Aubrevu Mor-ganu v Cardiffu. Na ladji, s katero se vozi, ni nobenih drugih potnikov razen njegove žene in otroka in so ta parnik nalašč najeli za ta prevoz. Potne liste si je polkovnik Lindibergh preskrbel kakšen teden prej v WaČemu se gospodje prav za prav smejejo? Slike vendar niso tako slabe!« VSAK DAN ENA »Papček, Pepček, daj mi hitro črva!« {»Po*idT"obtinami>. »Misel iin (Wo« ureja io anesmrtnik« (član Francoske aka. demije) Pafui Bourget je zaipustil občestvo živih. Njegovo delo je imelo v preteklosti velik pomen. Bourget je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja Postavil nasproti teoriji naturalističnega romana teorijo psihološkega romana in povesti in stopil na četo pnotinaturalis tičnega litte-ranneea gilbanja. Čeprav je bdi izprva zvest učenec znamenitega H. Tajna, ki je e svojimi slovstvenimi teorijami oplodrl oeHo generacijo naturalistov, zlasti še Zolaja, se je počasi izmotal iz mojstrovega vpliva. 2e v svojih pnviih esejističnih knjigah (»Esfsais« iEH. 1883. ter Nouveaux essais de psychologie Conte®vet, ne pa fiortm/ula«, je ključ razumevanja rujegovega odpora zoper naturalizem. Psihokugizem Bourgetove šole je vrnil človeku zavest, kj na pr. iz ruske literature ni nifodar izginila, da je njeg0v notranji svet zamotanejši in skrivnost-nejši, kakor ee zdi ;istim, ki bi hoteli vse u tesniti v nekoliko suhih znanstvenih formul. že v »Učencu« je Bourget pokazal močan nagib h katoliškemu svetovnemu nazoni. v Poznejših romanih, kj so vedno balj prehajali iz ožje problematike na širše polje dtružbenega, Političnega in verskega življenja, «e je ta tendenca spremenila v intanco, ki je vtisnila Bourgetovim spisom dokaj enostransko obeležje. V slovenščino sta preveden® romana »Razporo-ka« ta, »CSrateel smrtk.; njegov vpltv bi se Po vsej verjetnosti ugotovil tudi ▼ našem pripovedništvu. Bourget je bil evropsko literarno tme, a ne toliko Po kakovostnih odlikah in izvirnosti svojih spisov, kolikor Po vplivu, ki ga je imela njegova psihološka Uterar. n« struja na francosko im preko nje na vso evropsko književnost Zapiski Alb&n Berg umrl. Z Dunaja Poročajo, da je uimrl znani skladatelj Alban Berg. L. 1885. rojeni glasbenik je bil učenec in glavni sobojevnik predstavitelja modernistične glasbe A. sohonber&a. Berg je »Pisal več komornih in orkestralnih del, med njimi simfonijo »L«tu«. Njegova opera »Wozzek« je vzbudila mnogo hrupa. Po 6Voji sintezi impresionizma in strogih C(>r-mih absolutne glasbe in atonainega stila predstavlja eno najraiddkalnejših skladb sedanjega modernizma >2ivljenje in svet« prinese v prihodnji številki, izjde kot priloga pon©deljskega »Jutra«, tole vsebino: Jetika v človeški zgodovini (dr Tomaž Fuirlan; Nov nipon-ski vazal; Večna premena — v nas (tr. W. Sievert); Konec invalida Kastorja (Jože Kerenčič); Novo leto ▼ Anamu; Skok v ogenj; Tehnični obaoraik; Praktične novo. te; Iz literarnega sveta (A. Debeljak: J. J. Rabe^rivelo); Filatellja: šah. Raaen tega še drobiž in številne slike. Sokolstvo Redek vaditeljski jubilej V matičnon Praškom Sokolu so imeli te dni lepo notranje slavje. Trije bratje so tiho, pri delu, proslavili *vojo 25 letnico, odkar so bili še pod načelnikom dr. Jindro Vanjičkom izvoljeni za voditelje. To so bratje dr. Jaroslav Urban, sedanji starešina društva, bivši dolgoletni tajnik COS. dalje br. Emil Pilat, dolgoletni vaditelj prve društvene vrste ter br. Jan Kabat, isto-tako požrtvovalen član vaditeljskega zbora. »Sokolski Vjestnik« s pravico povprašuje. koliko je društev, ki bi imela tako vztrajne in požrtvovalne vaditelje. Pri njih naj se mladina uči. dostavljamo mi. Drugi zbor župnih zdravstvenikov V Pragi so »e sestali 8. decembra tudi sokolski župni zdravstveniki, to je predsednik vseh zdravstvenih odsekov. Zbo-zvan po svoji nalogi in naprošen od raznih kovski, ki je v uvodnem nagovoru krepko Podčrtal vse velike naloge sokol sk ega zidravstvenika po duševni, morailmi in fizični strani. Zvezni zdravstveni odsek je imel svoje pravo torišče dela pred vsem v vseh predmjaških šolah COS, dalje je dajal svoje mišljenje v zdravstvenih zadevah v vprašanjih, kjer je bil k temu pozvan po svoji na losi tanaprošen od raznih zveznih odsekov in odborov, pri ČOS je nadalje pomožni zdravstveni odsek, ki ima 237 članov in je sodeloval pri raznih večjih prireditvah ter izvežbal svoje članstvo tuid'i v protiplinski obrambi. Zelo delavma je bila tuidi sekcija medicinoev, ki jih je vodil docent dr. Jurij šajrner, saj je privezala k sokolskemiu zdravstvenemu delovanju nad 180 v Praga študirajočih viso-košolcev ter jih navaja k praktičnemu zdravniškemu delu med Sokoli, Tudi v župah je mnogo napredovalo zanimanje za to panogo sokolskega vzgojnega dela. Marsikatera župa je po zgledu ČOS ustanovila poleg izdrafvstvemega odjeka tutli že pomožni zdravstveni zbor, ki prirejajo vsi prav uspela predavanja Preiskovanja telovaidečih po zdravnikih ' so pokazala ugodne uspehe in roditelji otrok eo bili sproti obveščeni o uspehih preiskav. Zbora se je udeležilo 34 zastopnikov zdravstvenih zborov iz 31 župe. Še o tekmi slovanskih vrst V ena izmed zadnjoh Številk smo farddl mišljenje, da bi bilo umestno, ako bi ee pred berlinskimi olimpijamd pomerile med seboj vse slovanske sokoftske vrste, ki so tja namenjene. Naše mdtsljenjc je našlo po« zitiven odimev med češkoslovaškimi sokod-skkmd krogL Prvotno je bilo mišljeno, da bi se že v januarju pomerile poljska in jugo-slovenška sokolske vrsta. Ker pa je potrebno, da se vrste same čim bolje pripraivajoi, bo najbrž ta tekma šele v marcu. To pa vseeno ne ovira, dia ne bi recimo v maju alli juniju Zveza Silovainskiega Sokolstva priredila svojih tekem. Kolikor nam je znatno, se za Bariin zaenkrat pripravfl ja jo moške in ženske vrste iz češkoslovaškega, poljskega m jugosiloven-skega Sokolstva, dočim o bolgarskih vrstah ne verno še ničesar pozitivnega. Skoraj gotovo p« tudS tamkaj mislijo na Berlin. Ponavljamo zato še enkrat našo misel ter priporočaimo slovanske predolimpijske tekme pred vsem iz slovanskega, sokoiske-ga propaigaindiniega in največ iz strokovnega stališča. Kako bi bilo radostno, ako bi vse sokolske vrste pokazale v Berlinu kolikor mogoče dobre uspehe ter tako pred vsem svetom potrdi/le izdatnost našega sokofcke-ga telovadnega sestava. Iz našega Sokolstva Sokolsko društvo Ljubljana - Štepanja vas vabi članstvo in prijatelje društva na Sil* vestrov večer ki ga bomo praznovali v sokolski dvorani. Na sporedu godba, ples, šaljiva pošta, novi kupleti brata Pogačnika, volitev kraljice večera in drugo. Začetek ob 20. uri. Uprava- Prednjaški zbor Sokola Ljubljana - Šiška vabi vse starše naraščaja in dece na sestanek, ki se bo vršil drevi ob 20. v šolski to* lovadnici (Gasilska c.). Ker je sestanek zelo važen, prosimo sigurne in točne udeležbe! Zbor društva načelnikov župe Beograd je bil v nedeljo 15. t m. v Beogradu. Prisotnih je bilo 38 društev in 42 četnih načelnikov. Zbor je vodil podnačebnik br. P. Oolovič. Razgovarjali so o prirejanju začet-niakih prednjaških tečajev ki bodo trajali 6—1 dno. V januarju bo župna smučarski tečaj za člane in članice, v februarju poseben tečaj za člane in članice, v marcu šola za vodnike naraščaja in dece po edmicah, med velikonočnimi prazniki pa tečaj za uči« taljstvo. V maju bo župa imela lahikoatlet-skd tečaj za začetnike in začetnice, v juniju pa dva ločena tečaja aa boljše laihkoetlete. Tudi za drugo polovico leta je na vzporedu večje število tečajev m šol. Važen je tudi zaključek, da mora sleherna župna edinica prirediti svoj javni nastop, župni »let bo maja meseca v Beogradu, na subotriškem zletu pa bo beograjska župa sodelovala v celoti. Rusko sokolsko društvo Beograd je proslavilo 15. decembra 10 letnico obstoja s svečano sejo v telovadnici in večerno telovadno akademijo v veliki dvorana Ruskega doma v Beogradu. Beograjsko rusko sokolsko društvo je matica vseh ruskih društev in odsekov v Jugoslaviji. Za čiščenje. Mnoge župe so se v zadnjih dneh odločile, da bodo nekoliko počistile svoje vrste. Tekom let so se župe tako razmnožile, da jih je zelo mnogo, ki imajo nad 150 edinic. Se ve je nekaj tudi talcih, ki 90 nastale v hipih navdušenja, ustanovitelja pa niso dovolj pomislili o tem, dati so v dotičnem kraju podani tudfi že vsaj najosnovnejši pogoji za uspešno sokolsko delovanje čet aK ckuštva. To čiščenje ne-delavnih čet se je pričelo, vemdiar pa mora* mo pripomniti, da vsaj tamklj, odkjer smo prejela pomočila, na število »brezposelnih« edRnifc preveliko. Drobiž iz slovanskega Sokolstva Prisrčni odnošaji med armado in Sokol-rtvom vladajo na Češkoslovaškem. Znano je, da nosi praški domači pešadijska polk štev. 28 imeni ustanoviteljev Sokolstva, Tyrša in Fugnerja. TudS je tej vojaški edinica podirala ČOS pred leti njem prapor. Ko je bal pred nekaj dnevi imenovan pra« škemu polku nov polkovnik Zich, je snia* tiral za svojo dolžnost, da se predstavi ČOS im njenim zastopnikom. Braita polkovnika je sprejel s toplim nagovorom starosta br. Bukovski Pepel bratov Vanjičkov in njihove se*tre je bil primešan v kolumbarij v Tvnšev dom. Brata dr. Jim dira im Karel Vanjiiodk sta bila najboljša sokolska delavca, njima sestra Amalija pa ju je vedno pri delovanju podpirala. Bivši načelnik ČOS in sokolski »pi-smak« sta sedaj našla v osrčju sokolskega dela tudi svoj večni mir. Tiskovni odsek ČOS ima aedaj Se pose« ben odsek, ki ga tvorijo bratje poverjeni z nalogo, zasledovati v vseh dnevnikih m ve-černikih vesti o Sokolstvu. So to novice, ki jih pred vsemi dajejo v liste sokolske edi- nke, toda tudt kritični glasovi v Sokobtvu naklonjenem javnem tisku in sove tudi napada na sokolsko združenje v tisku, ki pri« pada nasprotnikom Sokolstva. O vsem podajajo bratje poročila odseku, ki jih po potrebi predlaga predsedništvu OOS v presojo in nadaljnje obravnavam je. Nov bolgarski junaški list. V namenu, da bi se junaška organizacija čimprej io tem globlje zasidrala v sleherni bolgarski vasi, je pričela bolgarska junaška zveza izdajati list »Junačko Sedo« po vzorni našega »Sokolskega Sela«. Vsekakor moramo ugotoviti. da je junaški zlet rodil pozitivne uspehe in bo mogoče junaški organizaciji prodreti po tolikem uspehu v Sofiji v marsikatero bolgarsko vas. Iz življenja na dežel? LESKOVEC PRI KRŠKEM. Na zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen za predsednika leskovške občine g. Strgar Franc, veleposestnik ie Leskovoa Po njegovi 6mirti je prevzel predsedniške posl« njegov namestnik g. Ker in Franc, posestnik iz Dolenjega Občinski odbor sestoji iz 30 članov, ki je pod predsedstvom g. Ke-rina 3. novembra sporočil na pristojno mesto, da poda ostavko, ako občina ne bo prejemala rednih mesečnih doklad vsaj Po 10.000 Din. Leskovška občina je zelo obsežna, saj šteje 59 vasi z nad 6.000 prebivalci. Vaščani s© po večini mali posestniki. Letni proračun znaša okoli 260.000 Din. Občina je v poslednjem časiu tako obubožala, da ni mogla redno plačevati občinskih uslužbencev. Nekateri že pet mesecev niso prejeli plače! Razumljivo je tudi, da občina ni mogla ustrezati obveznostim aa šole, ki jih je pet. Predsednik občine je imel s svojimi odborom vse te težave pred očmi, zato je hotel s pogojno ostavko doseči le koristi za občino im občane. Upravno ob las t vo pa je vzedo ostavko na znanje in je Po zakonu o občinah ime. no vala občinsko upravo, ki jo sestavlja š^t članov z g Starcem na čelu. RADEČE. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Podružnice sadjarskega im vrtnarskega društva. Deiaivna podružnica iana svojo drevesnico v Krakovem s 400 drevesi. V teku leta je Smela 4 predava-n ja in en tečaj. Letos se je prodalo iz našega okoliša 6 vagonov jabolk. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Ivan pečnik, za podpredsednika S. Miha Peter-nei, za tajnika g. Franjo Cuk, za blagajn L ka g. Ivan Bevk. Odborniki so SS- Vodemov tvam, Biaj Martin, Burkeljc LeopoM tn Karilofvšek Ivan. revizorja Pepelnik Franc in Majhen Jože, delegata pa Sotler Franc in Sdanončič Alojzij. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 ln 20. uri film »Kakšno me želiš?«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik in barvan »Silly film«. Na dan novega leta pa predvaja ob 15.15 in 20. »Pesem poletja«. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri zimskosportni film »Liubav v snegu«. ŠOŠTANJ. Prejšnjo nedeljo je bila ▼ Slomškovem domu mesečna prosvetna ura Prosvetnega društva Predaval je g. Lev-stek. Proti koncu pa je pričel nekdo oporekati izvajanjem. S tem je nastal v dvorani prepir im naposled celo pretep. Videti je bilo zanimive scene. Ženske so v strahu skakale skozi okna na prosto. Ko so nasprotnike spravili iz dvorane, se je prosvetna ura nadaljevala- Zaradi konkurzne-ga stanja Konzumnega društva v Ljubljo-{ ni, katerega last je Zadružni dom v Šoštanju, nameravajo likvidatorja prodati tudi tega Baje je stavljena presenetljivo nizka cena v znesku nekaj nad 100.000 Dra. S prodajo bodo ostale tukajšnje delavske organizacije brez strehe, čeprav je bila stavba zgrajena največ z delavskim denarjem. —* Upamo, da bo podružnica SPD skrbela za redna poročila o snežnih razmerah M Smrekovcu. VOJN I K. Spet nas Je dtraimefci odisek Sokol® k ega -društva presenetil s Capko-vo dramo R. U. R. (iRoesum's Universafl Robots), ki jo je uprizoril 10. t. m v Po-sotjifflničmi drvorami. Takoj v začetku nas je presenetila novodobna 6cenerija in edinstvena razsvetljava, kakršne še nismo videli na našem odru. Vse to zahteva velike požrtvovalnosti in dela, kar je samo jasen dokaz, da naši igralci nikdar ne Počivajo. ampak se z največjem veseljem žrtvujejo za prosvetno delo im kulturni napredek našega podeželja. Tako še nikdar ni občinstvo sHedfflo nobeni Igri kakor prav tej. Ves čas, tri dolge ure, se ni sili šala med predstaivo v dvorani nSbi beseda, kar je znamenje, da je občinstvo s užitkom šleiiik) igri. Za ta izredni užitek se br. režiserju in vsem ostalim igralcem iskreno in bratsko zahvaljujemo z naido in željo, da nas spet kmalu raizveseLijo s podobnim delom. Še enkrat: olimpije — ollmpijada V »2is-u« št. 15-11/1935 je zavrnil g. S. B. moj članek v letošnjem Sokolu, št 10, v katerem sem dokazal, da je napačno rabiti besedo »olimpijada« za poj m »olimpijske tekme« in da je pravi naziv ali »olimpijske tekme (igre)« ali pa »olimpije« (množina). Približno isto sem ponovil v »Jutru« z dne 24. 12. t L s še podrobnejšimi dokazi. G. S. B. pravi, da je moj »predlog« nepotrebna jezikovna novotarija in dokazuje: 1. z »olimpijado« so poimenovali olimpijske tekme že stari Grki, kar sem sam priznal, 2. »olimpijada« za olimp. tekme je v Evropi v splošni rabi, 3. obrazilo »olimpijade« je tvorno, saj so po njej napravili »balka-nijadoc. Zdi se mi, da razlogi, s katerimi skuša pisec braniti naziv »olimpijada« za pojm olimpijskih tekem, nimajo prave moči. Sporna pojma pripadata posebnemu kulturnemu področju: telesnovzgojnemu; ata torej strokovna izraza. Kakor nikjer tudi na telesnovzgojnem poprišču ne more strokovno nazivje trpeti enega izraza ®a dva čisto ločena pojma. V spornem primeru imamo dva pojma, ki sta bila živa v starem veku in sta živa še danes: pojm olimpijskih tekem in pojm 4 letnega razdobja med dvema olimpijskima slovesnosti ma. Tako določajo n. pr. pravila Mednarodnega olimpijskega obora. da se voli predsednik za dve »olimpijadi«. to je za 8 let. »Bulletin Offi-ciel du Comitč International OlympiQue« ima npr. napis (navajam letošnji letnik): »4. leto X. olimpijqde<. Vsa olimpiiska družba šteje svoje življenje po 4 letnih olimpi- . jadah. Pcjm tega razdobja je torej ta in 1 zanj moramo imeti svoj izraz; imamo ga-olimpijada. Kako strokovne izraze sprejema« razume in zamenjuje ljudstvo, ni in ne more biti odločilno. Zato se mi zdi, da ne pomeni dejstvo, da uporabljajo časnikarji skoraj po vsem svetu (ne samo »marsikje v kulturni Evropi«) za označbo olimp. tekem napačno besedo »olimpijada«, prav nič, saj jih je velikanska večina, ki nbo strokovnjaki; vsega ne morejo vedeti in jim ne bomo zamerili, če v neogibni naglici kaj napak razumejo, toda prav zato nam njihove iznajdbe ne bodo merilo. Zagovarjati strokovni izraz češ, da ga rabi ves svet (tu to niti res ni!) in noben dokaz za njegovo uporabnost, še manj pa pravilnost Da. zdi se mi, da je po tem načelu vsako praktično jezikoslovje in popravljanje jezika logično sploh nemogoče, marveč bi bil vsak jezik popolnoma prepuščen svoji usodi. Mislim, da je tako stališče zgrešeno. Seve je lahko kdo drug drugačnega mišljenja, toda če pomislimo, kako se pojavljajo nove beede, bomo previdni. Novine so najmočnejši ši« ritelj vsakdanjega jezika, pri vseh narodih pa so novine tudi tvoriteljice in prenašal-ke najslabšega jezika. Stari Grki so res da rabili »olimpijado« sem pa tja tudi za označbo samih tekem, toda, kakor trdijo poznavalci stare grščine, šele v kasnih vekih, ko je grška kultura, zlasti pa ljudsko klasično življenje že popolnoma prepalo in so se tudi svete tekme čisto izmaličrle in zgubile svoj pomen za ljudsko kulturo; kakor danes. 2e tedanji pisci ao i&bili besedo napačno, tabo tBdijoi že tedaj so pisci besedi za oba pojma zamenjavali, prav zato, ker so bile takrat olimpije že nekaj mrtvega, nekaj, kar je bilo odrezano od duhovnega življenja ljud* stva. V »Jutru« sem povedal, da je ustanovitelj sodobnih olimpij, barom Peter Couber-tin, uporabil zanje napačno ime »olimpijada«, ker jih je hotel ločiti od antičnih olim* pij in je s tem nehote povzročil, da se je napačna beseda splošno razširila (glej: Beckmann-Sportlexikon in Leibesuetungen, 1932, str. 299). Dokazal sem pa tudi, da se strokovni svet te pomote zaveda in da niti v francoščini, niti v angleščini, še manj v nemščini, ne pomeni »olimpijada« tekem, marveč zgolj časovno razdobje med njimL Mislim, da je to zadosten razlog tudi za nas. da ne ostanemo pri napačnem izrazu zgolj zato, ker ne ločimo vsi dobro pojmov. Ugovora g. S. B., češ, da so stvorili po »olimpijadi« — »balkanijado«, ne bom zavračal. Po takem bi marsikatera beseda po* štala tvorna in pi morala dobiti domovinsko pravico. Kakor je napačna »olimpijada«, tako je pač docela zgrešena »balkanijada«. »Olimpijada« pri nas še nima stoodstotne domovinske pravice, kakor se bi zdelo iz pisanja g. S. B. Vsaj v Sokolu, ki mislim, da kot strokovni list v tem nekoliko več šteje kot navaden časnik, pišemo ie leta ali »olimpijske igre (tekme)« ali pa >olim» pije. ne pa »olimpijade«. »Olimpije« torej tudi ni nobena novotarija! Prav je. če zmoto popraviš, n! pa prav, če jo skušaš ta vsako ceno zagovarjati. To je moj nazor. K olimpijam v Berlinu, ki bodo v začetku enajste olimpijade, pa bomo prinesli bakljo prav iz stare Olimpije. Trček Stanko. Zane Grey: 30 Teksaški jezdec Duane je šel v hišo nekega Jonesa, Teksanca, ki je poznal njegovega očeta; ta znanec ga je prisrčno sprejel. Stisk vrle roke, prijateljev glas, čebljanje otrok, ki se niso bali njega in njegovega samokresa, dobra, obilna jed, nova obleka — vse to je storilo Duana drugega človeka. Govoril seveda ni mnogo. Denar, ki je bil obljubljen na njegovo gla^^in breme, ki ga je težilo, sta ga delala molčečega, '^la željno je poslušal vse novice, ki so mu jih pripovedovali V teh letih, odkar se je skital daleč od domačega kraja, še ni bil slišal besedice o materi ali o stricu. Tisti, ki so bili njegovi pravi prijatelji v obmejni deželi, bi se bili stokrat premislili, preden bi bili začeli poizvedovati in pisati ali sprejemati pisma, ki bi bila utegnila spraviti oblasti na Dua-novo sled. Duane je prebil ves dan pri gostoljubnem Jonesu, in ko se je zmračilo, je rade volje ustregel njegovemu vabilu, naj ostane čez noč. Malokdaj se je zgodilo, da je Duane spal pod streho. Zgodaj zvečer, ko je Duane z dvema domačima sinovoma, ki sta spoštljivo in navdušeno ogledovala junaka, sedel na verandi, se je vrnil Jones z nujnega opravka na pošti Kakor hitro je prišel, je fanta kratkomalo odslovii Ves razburjen je bil videti. »Duane, jezdni redarji so v mestu«, je šepnil. »Povsod že govorijo o tem, da ste tu. Prijahali ste precej pozno po soln-čnein vzhodu. Veliko ljudi vas je videlo. Ne verjamem, da bi se našel kak mož ali fant, ki bi vas izdal. Na ženske se pa ni zanesti. Te čenčajo — in jezdni redarji so zali fantje in vražje nabrušeni na krila.« »Katera stotnija?« je vprašal Duane. »Stotnija A pod kapitanom Mac Nellyjem, novim jezdnim redarjem. Na vojni si je pridobil velik sloves. Čudeže dela, odkar je v službi pri jezdnih redarjih. Na jugu je izpraznil že nekaj zloglasnih gnezd, zdaj pa deluje na severu.« »Mac Nelly. Slišal sem o njem. Opišite mi ga.« »Vitek dečko a žilav in trden. Svetal obraz, črni brki in črni lasje. Bistre črne oči. Oblasten pogled. Mac Nelly je fant, da malo takih, Duane. Iz dobre južnjaške rodbine je. Ne želim vam. da bi vas videl v Mercerju.« Duane ni odgovoril. »Mac Nelly je udaren mož, in njegovi redarji so sami izkušeni ljudje. Če vas tukaj najdejo, se spustijo za vami. Mac Nelly nerad izdere samokres, vendar se ne bi obotavljal storiti svoje dolžnosti, čeprav bi vedel, da gleda smrti v oči. In tako bi bilo v tem primeru. Duane, ogibajte se kapitana Mac Nellyja!« Duane je še vedno molčal. Mislil ni na nevarnost, ampak na to, kako nestalno je moralo biti njegovo bivanje med prijatelji. »Zavitek živil sem vam že pripravil«, je Jones nadaljeval. In zdajle smuknem venkaj, da vam osedlam konja. Vi pa pazite!« Komaj je bil izrekel zadnje besede, so se začuli s tlakovane poti rahli, urni koraki. Tuj mož je stopil med dvoriščna vrata. Temnilo se je že, a vendar je bilo še toliko svetlo, da je bilo moči spoznati nenavadno visoko postavo. Ko se je mož približal, sta Jones in Duane videla, da je držal oba komolca in roke kvišku. Obstal je. »Ali stanuje tukaj Jones Burt?« je tiho, hlastno vprašal. »Mislim da. Jaz sem Burt. Kaj želite od mene?« je odvrnil Jones. Tujec je skrivaj pogledal okoli sebe in se približal, še vedno držeč roke kvišku. »Znano je, da je Buck Duane tu. Kapitan Mac Nelly tabori ob reki tik za mestom. Duanu sporoča, naj pride k njemu, ko se stemni.« Tujec se je obrnil in izginil takisto naglo in skrivnostno, kakor je bil prišel. »Vrag naj me vzame! Kaj praviš ti o tem?« je zamišljeno rekel Duane. »To je prva nora zadevščina, ki jo slišim o Macu Nellyju. Ne morem si je razložiti in si je ne morem. Prej bi bil prisegel, da ne igra Mac Nelly proti nikomur zavratne igre. Name je napravil vtis poštenega moža. Ali, zlodej si ga vedi, to mora biti vendarle past. Ni mogoče, da bi bilo kaj drugega.« »Morda mi hoče ponuditi Mac Nelly spodobno možnost, da se vdam brez krvolitja«, je pripomnil Duane. »Lepo bi bilo, če bi tako mislil.« »Vabi vas, da pridete k njemu v tabor, ko se stemni. Stvar se mi ne vidi varna, Duane. Toda Mac Nelly je nov človek in ne odtod. Marsikaj čudnega je že napravil. Morda mu je spet kaj udarilo v glavo. A naj bodo njegovi nameni kakršni koli, njegova navzočnost tu pri Mercerju nama zadostuje. Krenite na pot, Duane, in spravite medse in med ljubeznivega kapitana nekaj milj. Jutri pojdem k njemu in ga povprašam, kaj prav za prav hoče.« »Sel, ki ga je poslal, je bil redar«, je rekel Duane »Seveda, in še krepak fant je bil. Pot v Mercer morda ni bila kratka, Duane, in fant je bil brez samokresa. Prisežem, da ga ni imel! To je kaj čudna ukana. Ali zaupati mu ne smete. Na pot, Duane!« Kmalu nato je zdirjal po travniški poti za Jone-sovo hišo vranec z ovitimi kopiti, ki mu je sedel na hrbtu postaven, mračen jezdec. Buck Duane je previdno oprezal na vse strani; ko je prijahal na cesto, je vzpodbodel konja in kmalu pustil Mercer za hrbtom. Čez petnajst ali dvajset milj je zavil v me-skitovčev gozdič, razjahal in poiskal travnato jaso. Privezal je konia na dolgo vrv, si vzel sedlo za pod-glavnik, se odel s konjsko odejo in zaspal. Drugo jutro je že zgodaj sedel na konju in jezdil proti jugu. Naslednje dni se je oglasil v nekaj vaseh, ki so ležale ob poti. In v vsaki vasi mu je povedal kak prijatelj novico, ki je pripravila Duana v še globljo zamišljenost. Neki jezdni redar se je bil mirno in prijazno oglasil pri slehernem izmed njih in mu naročil, naj pove: «Buck Duane naj pride kmalu po mraku v tabor kapitana Nellyja.« Duane je po tem sklepal — in vsi prijatelji so mu pritrjevali — da je glavni namsn novega redarsksga poveljnika v pokrajini ob Nuecesu ta, da ujame Bučka Duana ali da ga ubije, in da je to sporočilo samo zvijača, ukana, kakršne gredo drznosti in klju-bovalnosti nekaterih izobčencev do živega. Duanu ni šla. Njegova radovednost je bila sicer zbtijena, vendar ga ni zapeljala v vratolomno dejanje. Obrnil se je na jugozahod in prejahal kakih sto milj,, preden je spet prišel v redko naseljene kraje. Tu ni slišal o jezdnih redarjih ničesar več. Bila je pusta dežela, ki jo je bil prej samo enkrat prejezdil, in še takrat za drago ceno. S samokresom si je moral krčiti pot. Izobčenci se niso razumeli z živinorejci in njihovimi cowboyi, ki so jim pasli črede. Slišal je, da živita dva izobčenca in nekaj mehiških razbojnikov s temi živinorejci že dolgo v hudem sovraštvu. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ta. vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostati oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« m _ « «_ odgovor, priložite $» v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tisoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni o^MclHk „ Ju tra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Dtn. iarek S C: n iifro al) dalanje '5) tnesek H Oh* Tkalskega mojstra (ierveke tkanine in hla&ervi-ne) popolnoma samostojnega, prvovrstnega, jugoelo Tensko uBinodTine-fci, aJi ino-»emca 8 trajnim dov oženjem za zaposlitev, iščemo sa čimprejšnji nastop. Ponudbe z referencama« na mehanično skalnieo Ornik 6 Miffcrovii, počta Meža, Dravska banovina. 27500-11 Trgovsko pomočnico mešan« stroke, dobro pro-ctajaJfco, veščo poleg _ slovenščine tudi nemščine, sprejmem takoj v Letoviškem kraju na Gorenjskem. Pogoj poleg skoraj saano-■tojoetfa vodstva trgovine pomoč pri gospodinjstvu po pst;?bi, »v-'tel j ah in v sezoni pomoč po potrebi^ v poetilOT. Vsa oskrbe v hiši. Služi« stalna. Ponudbe opisom, preteklosti na ogled«!. Jutra pod »Trnove a moč 10S&*. 27.36&-1 Vsak- beseda 50 p-r; davek Oin. ea lajanje naslove 5 Oin. aa]tnanjš! tnesek 12 Din. Pek z obrtno pravico samski, trezen m pošten, Ječ« mesta kot poslovodja »li skupni delavec. Dopise pod »Agilen '100« na ogl. odd. Jutra. snwe-S Prodatn Beoedu I Din davek 3 Din ts iifro ali daianie naslova 5 Din NajmaniSi znesek 17 Dtn Kompletne smuči in sanke dobite najceneje pri izdelovalcu. Matej Fajfor, Trnovska tri. 35, telefon 34-010. 37611-$ Knjižno oma.ro prvovrstno, rioSjivo, ame-nikanski sistem in pasaino iroirzo z 2 tajnima predaloma, iz hraatavine, prodnim. Napi ov t vseh poriovalnirah Jutra. 275B6-6 Poceni! Din 5 kg kljukane goei 70.-5 kg Ia gosje masti 100.-5 kg Ia svinjske maet' 70. 5 kg domač« salame 73. 5 kg domačih klobas 80.-5 kg domače slanine 75.-5 kg pitaneg« parmana 75. 5 kg pitane pure 75. Razpošilja po pošta franko v vsak kra] A. Maierovič. Conoplja 27139-6 Reseda I Din. Iavek t Din. za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanill znesek V lin Šivalni stroj pogrezljiv, z oiknoiglim Soil-»ičkom, kateri trrclii štffika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 276'D-39 Seseda 1 Din. davek S Din-za iifro ali dajanje oaslova 5 Din Nalmaojšl znesek 17 Din Železno peč majhno, dobro podloženo, v najboljšem stanju, kupiim. Ponudbe pod »2eleizna peč« na ogl. odd. Jutra. 27680-7 Seseda t Din. davek i Dlu. za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj?! znesek 17 Otn- Pekarno oddam takoj. Potrebno 9.000 Din za odikup inventarja in novega pohištva. Zglasite se pri Kokalj, Škofja Loka, kolodvor. 27604-19 Sobo odda leseda I Din. davek 3 Din za iifro ali dajanje aslov« 5 Jln NajmanjSI znesek 17 Din. Lepo sobo oddam v centru. Naslov v v9eh poslovalnicah Jutra. 37G17-28 Seseda > Oin. davek 3 Dtn. za iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Orehove noge za mize m stole par jene, prvovrstne tudii sveže izdelane kupimo. Ponudbe na Interreklam M. Zagreb, Masarvkova 38. pod šifro EXP0RT P-1048« 36757-16 18.000 Din posojila išče posestni ea za otvoritev trgovine. Vknjižba na I. mesto, obresti 8 proc. Poseduje tadi trgovsko opravo. Ponudbe: r»€yrmiiium,«., na ogl. odd. Jutaa. 278SEM16 Knjižico Posojilnice Ptrnj, prevzamem. Zatmesia: posest, mlan, trgovina, priženčitev. Ponudba pod »iDedoična* na ogl. odri. Jutra.. 97l5Be-/16 O. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko Sobo lepo opremljeno, takoj oddam goepodu. Poljanski nasip 8fl. 07633^23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu. Zrinjskega 7, vraita I. * 071631-33 Prazne sobe oddaim za 1. januar. Metelkova ul. 113. 27607-38 Opremljeno sobo sončno, oddam takoj. Tavčarjeva ul. št. 3/IH, desno. 3OT3&03 Sobo za 1 aH 3 osebi, oddam na Poljanski ceeti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27639-33 Sobo IKieeberc vhod, cen+er, od-tem gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra. 27643^23 Lepo sobo s posebnim vhodom, sončno, s souporabo kuhinje, oddam prazno ali opremljeno. Naslov pove iz pri-iaznosti gospa KasteJic, Karlovška c. IE. 27501-83 Več sob v centru, primernih za pisarno ali podobno, oddamo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37506-83 Besedi. 1 Din. Iavek 1 Dir. za Iifro ali dajanje -.aslova Din Najmanjši znesek 17 Oin Iščem stanovanje za iHlteAnega dečka pri družini, ki ima tudi enaiko starega sinčka. Ponudbe na ogl. odid. Jmtra pod »Skrbno nadBorefcvo«. 276'j6-28a Prazno sobico s hrano ali brez, išče gospodična, ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj iščem«. 27685-28a Državni uradnik B5e sobo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 04®. zmir&a. »Glej, glej, kakšno naldjučje!« je rekel kapitan. »Prav semkaj sem bil namenjen! A zdaj si najprvo privoščimo kozarec vina.« Nekaj kilometrov od reke so našli pripraven prostorček. Profesor je razvezal svojo prtljago in privlekel na beli dan nekaj čudnih predmetov, podobnih velikim trobljam. Vzel je eno izmed nph |n jo jel napihovati _. Moj Bog, moj Bog, kaj bo še to? Prazno sobo s Štedilnikom iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Zakonca«. S79U3-30a Svetli premog 5600 kalorij; 1 tona. koksovec 385 Din, 00 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi A. P D T R I C H, Dolenjska cesta št. 6. 8r«eda I Din Iavek 5 za iifro ali dajanje laslnva 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Izgubil sem listnico od čuvajnice 79 do Stane-žič. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v buffe-tu Zaletel, St. Vid. 270111-38 Živali Beseda I Cin. Iavek 3 Cm •t Mfro ali dajanje -laslrva i Din Najmanii) 'oMtfc 17 Dia Pes nemški ovčar, krasen eksemplar, ki sliši na ime Kome«, kraški, 10 mesecev star, se je pred par tedni zatekel. Izsledite 1 j dobi dobro nagrado. Gostilna pri Lovcu, Cesta £0. okt. Ljubljana. 27623-27 tieseila I Din iavek i Din ea iifro ali dajanje naclnv: 5 Din Naimanjgi enesel 17 Din Javna dražba Dne 30. decembra 1035 ob 115. uri se vrši v Javnih skladiščih v Ljubljani, na Tjrrševi cesti 33 javna dražba 2 bal linoleja znamke »Triolra«. Vsaka bala 30 m dolžine. 1 m širine. 37640-32 UL Vsak« besed« 2 Din; d. vek a Oin. it iifro s dajanje naslova i Din naimanli* tnesek 20 ?io Mirni značaj Dviffniite pismo v ogl. odd. Jutra. 2TO'tl-24 Srečko! Hvala, pridem U, ob i«tem času. Moj ubogi pob-ček. p. Srečka. 27631-31 Informacij £ Beseda < Din Iavek j Lu ir iifro ali dajanje naslova i Oin NaimaniS' >n«epl 17 Din Izjava (Podpisani Ciril Prestor, načelnik postaje v Dobovi, pr sklicujem vse, kar sem govoril in pisal zoper gg. L. Kokota in J. Logarja. — V kolikor sem to storil pri raznih oblastei, izjavljam, da bom vse popravil. Zahvaljujem se obema gg.. da sta odstopi Ja od sodnega postopanja nasproti meni. Dobova, dne 33. nov. 01905. — Prestar Ciril. 1. r. 27579-311 Sobico skromno opremljeno, išče s ti. januarjem minen gospod. Ponudbe pod »Točen plačnik 1099« na ogl. odd. Jutra. 27401 Kupujte domače blago! V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Avto, Almir, Božič ®35, Biser, Cena označena, Denar, Dober risar, !>voje, Dobro vzgojena, Doibra natakarica, Dobra, klet, Garantiran uspeth, G. L. 46, Gostilna, Gotovima J. M. 3, Izvežbana moč, Indanthren, Izurjena, Knjižica 27, Lepa lega, Ljubljana, Mefisto, Mladenka, Moška konfekcija, Opekarna, Oko, Organizacija, Plača provizija, Poštena, Prilika, Planina, Poceni, P rimom« ppp. Pot življenja, Reden plačnik, Resno, Roža, Resen družabnik, Suho, Stalna služba, Sončna lega. Stara firma, Starejši, So.lidnost, Samec, Stalno, Sigurno 50. Srečka pridi. Tajnost za-jamčema, Toplo in ceno, Takojšnje plačalo, Takojšnja gotovina, Trajnost, Tovariš lil. Tajno, Takoj, V ce-ntrum. Vrečka, Vanda. % Vsako starost, 500.000, Zaslužek, 02.000, 1,000.000, Telefon 205P Suha drva. premog narbopakete dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva al. SI 5 PREDČASNA OHROMELOST, nespečnost, predčasna utrujenost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-no, da regulira ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALiEFLUID«), ko preide v organizem, izločevalno delovanje vsen žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno krepak in sposoben za delo in borbo za svoj ot>stanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARKOVIČ. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 10537/33 ■ <3 B C3 ■ C3 ■ C3 ■ O ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ 0 ■ o ■ o Praktična novoletna darila ZA GOSPODE, DAME in OTROKE __ 0 NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH 0 ■ MANUFAKTURNA, MODNA IN ■ 2 KONFEKCIJSKA TRGOVINA jj 2 F, I. G O R I Č A R 2 0 LJUBLJANA, Sv. PETRA CESTA 29 0 ■ ■ 0 Oglejte si naše božične 0 0 izložbe! 0 ■ ■ ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD U (Rdov oglašuje ta napreduje t uspehov na "n ogla* v »JUTRU« ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga, očeta, gospoda LUDOVIKA SMOLE se najtopleje zahvaljujemo. Posebno izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem, ki so dragemu pokojniku poklonili mnogoštevilne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo dne 29. decembra t. 1. ob 8. uri v cerkvi Marirnesra Oznanjenja. V Ljubljani, dne 27. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA Za ljut>eznive izraze sočustvovanja ob težki izgubi ljubega soproga in očeta, gospoda AVGUŠTINA OBLAKA sodnega nadsvetnika v p. za prekrasne vence in cvetlice, za številno prisostvovali je pri slovesni blagoslovitvi, kakor tudi za veliko spremstvo izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Ljubljana, v decembru 1935. ŽALUJOČI OSTALL Umrla nam je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Marija Pečnikar roj. Grad dne 21. decembra ob pol 11. uri p red poldne, po dolgotrajni in težki bolezni v starosti 72 let. Pogreb nepozabne rajnice bo dne 29. decembra ob pol 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Sv. Jakob o/S štev. 3, na farno pokopališče v sv. Jakobu o/S. Avtobus bo vozil ob pol 3. uri popoldan od mestnega doma Ljubljana v Sv. Jakob. SV. JAKOB O/S, dne 27. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALL Sobo/a 28. decembra. Ljubljana 12: Plošče. — 12 15: Vreme, Poročila. — 13: čas, spored, obvestiia. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Na delopugt — vsi dobre volje (plošče). — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). — 19; Cas vreme, Poročila, spored, obvestila. — 1^.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v I. odmoru: glasbeno predavanje (g-Vilko Ukimar), v II. o-2ijeva opera »Ernani« Ie MjJajna. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 28.: Vesela božja pot Red. C. Nedelja 29.: Ob 15. Trije vaški svetniki. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliere. Znižane cene. Ponedeljek 30.: Moliere. Red Sreda-Torek 31.: Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota 28.: Kraljičin ljubljenec. Red A. Nedelja 29.: Ob 20. Aida. Gostuje dr. Adrian Izven. Znižane cene. Ponedeljek 30.: Zaprto. Torek 31.: Ob 21. Prešmentani grad. Izven. Znižane cene. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota, 29.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Premiera. Nedelja, 30.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Sreda, 1. jan.: Matasanovega Načeta nesreč« na snubitev. (Maksel). Mariborsko gledališče Sotota, 28.: Malomeščani. V korist penzij-skega sklada gledaliških igralcev. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. Nedelja. 29.: Ob 15. Majda. Znižane cene. Ob 20. Bajadera. Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adoil Ribnika*. — Sa Narodno tiskarno d. d. kol tlakarnarja Franc Jezerček. — Za uuseratnj del je odgovoren AI0J2 Novak. — V« 9 LJubljani