Številka LETO LIH. 10. DECEMBER 2021 CENA 1.98 EUR oc, <3 * Epidemija covida-19 Zgornja Savinjska dolina po precepljenosti padla pod slovensko povprečje STRAN 9 Adnina Mlivic iz BSH Hišnih aparatov med nominirankami za inženirko leta 2021 STRAN 6 Petru Kolencu najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za prostovoljsko delo STRAN 11 NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 MINI MARKETING d.o.o. Stranice BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 2 Vsebina Tema tedna Država z ukrepi blaži energetsko revščino.........................4 Najboljši logisti v Sloveniji Pfeifer v vrhu slovenske logistike in transporta.....................5 Golte Začetek smučarske sezone na progi Blatnik...................7 Zavod za gozdove Slovenije Po dolgem času v gozdovih spet normalno leto......8 Frischaufov dom na Okrešlju Do prihodnje jeseni nov energetsko varčen planinski dom......................11 Dobrodelna akcija Božiček za en dan Dobrotniki na Rečici oddali skoraj devetdeset daril..................12 Odprtje likovne razstave 27. Ex tempore Mozirski gaj Dan, ko nastale umetnine nagovorijo javnost...........................15 Glasbena šola Nazarje Orgelska maša za uvod v adventni čas........................15 Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti Novi prostori, priznanja zaslužnim in prevzem donacije.......................16 Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji Miklavž obdarovanje prilagodil aktualnim razmeram.......................17 Namiznoteniški klub Savinja Luče Tri nove prvenstvene zmage.....19 Policija svetuje Bodi zvezda - ne meči petard!.................................22 Tretja stran « ■ Ut npr. Trpi Živimo v eni od najbolj prijaznih držav za življenje V tokratni temi tedna obravnavamo zadnje podražitve ener-gentov in njihov vpliv na stopnjo revščine v Sloveniji. V tem primeru gre za energetsko revščino, ki opredeljuje stanje, ko si gospodinjstvo ne more zagotoviti toplega stanovanja in ogrevanja sanitarne vode po sprejemljivi ceni. Država se na ta pojav odziva z novimi ukrepi. Slovenija je sicer po podatkih Eurostata četrta država v Evropski uniji z najnižjo stopnjo tveganja revščine. Na drugi strani te lestvice na tretjem mestu najdemo sosednjo Italijo, kjer je glede na finančne kazalce stopnja tveganja revščine zelo visoka. Luksemburg, ki je z več kot sto tisoč evri bruto družbenega produkta (BDP) na prebivalca prvi na svetu, se na tej lestvici nahaja na osmem mestu. Če bi torej živeli v Luksemburgu, bi bilo, glede na porazdelitev dohodkov, tveganje, da bomo živeli v revščini, neprimerno višje, kot če živimo v Sloveniji. Imeli bi sicer absolutno višje dohodke, vendar so razlike v dohodkih v Luksemburgu tako visoke in porazdelitev dohodkov tako neenakomerna, da je v tej državi delež ljudi, ki živi pod pragom tveganja revščine (ki je določen s 60 odstotki mediane nacionalnega razpoložljivega dohodka po socialnih transferjih), bistveno višji kot v Sloveniji. Če namesto zgolj finančnih kazalcev upoštevamo tudi druge kazalce, kot sta delež ljudi, ki so močno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, je Slovenija glede na ostale države EU še nekoliko bolj prijazna za življenje. Upoštevajoč kombinacijo vseh treh omenjenih kazalcev smo na tretjem mestu v EU (za Češko in Slovaško) po najnižjem tveganju revščine ali socialne izključenosti. Morda se sliši oziroma bere nelogično in nerealno, toda če pogledamo metodologijo, bo stvar bolj razumljiva. Kakorkoli je kruto, da velik delež prebivalcev živi pod pragom tveganja revščine, bo zaradi metodologije vedno obstajal precejšen delež ljudi pod tem pragom ne glede na višino BDP na prebivalca. V Luksemburgu, kjer ustvarijo štirikrat višji BDP na prebivalca kot v Sloveniji, je delež ljudi, ki živi pod pragom revščine, dvakrat višji kot pri nas. Konkretno: v Luksemburgu živi pod pragom revščine skoraj četrtina prebivalstva, pri nas dobra petina. Pomembna je torej porazdelitev dohodkov, kakor tudi davčna politika in socialni transferji, ki izravnavajo razlike, ki nastanejo na osnovi dohodkov iz dela in premoženja. Glede tega je Slovenija izjemno solidarna država, že skoraj na meji uravni-lovke (kar lahko postavlja pod vprašaj motivacijo, zlasti mlajše generacije), saj je neenakost pri nas po upoštevanju davkov in transferjev med tremi najnižjimi v EU. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 49, 10. december 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šuka-lo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjste novice št. 49,10, december 2021 3 Tema tedna VIŠJE CENE ENERGENTOV SPODBUJAJO K ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Država z ukrepi blaži energetsko revščino V zadnjih mesecih cene energije in energen-tov na veleprodajnih trgih naraščajo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov. Tovrstno ogrevanje je novembra gospodinjstva v povprečju stalo 38 odstotkov več kot lani. Na podeželju se kot ener-genta najbolj še vedno najbolj pogosto uporabljata kurilno olje in les. Kurilno olje je kljub regulaciji cen med najdražjimi energenti, opazno pa je zrasla tudi cena drv. NA PODEŽELJU MNOGI SAMOOSKRBNI Z DRVMI Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije (GOZDIS) so v slovenskih gospodinjstvih lesna goriva (drva, peleti, sekanci) najpogostejši ener-gent. V anketi so ugotovili, da je več kot polovica gospodinjstev na podeželju z drvmi samo-oskrbnih, in zanje so drva res najcenejši ener-gent. Ostali bodo za tono drv, oktobra je bila vredna 195 evrov, odšteli 42 odstotkov več kot pred desetimi leti. Med lesnimi gorivi so najdražji pe-leti, ki so se od lanske kurilne sezone podražili za dva odstotka. Najcenejša oblika lesnih goriv so sekanci, ki so se zaradi zmanjšane uporabe med epidemijo (vrtci, šole) pocenili. Ogrevanje z lesom je torej kljub vsemu med cenejšimi možnostmi, ne glede na to pa je opazen trend padanja rabe drv, zlasti na račun toplotnih črpalk. Daljinska toplota in zemeljski plin sta najbolj pogosta energenta v mestih in večjih naseljih. V Mozirju, na primer, deluje sistem daljinskega ogrevanja na biomaso. V lanskem letu je družba Ekoen, katere lastnik je Petrol, pričela s širjenjem sistema. Pri Petrolu so izračunali, da bodo na ta način v desetih večstanovanjskih objektih nadomestili okoli 70 tisoč litrov kurilnega olja. Marjana Veršnik Fale, pomočnica direktorice Centra za socialno delo Savinjsko-Saleška, enota Mozirje: »Izredna denarna socialna pomoč je namenjena osebam oziroma družinam, ki so se iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, znašle v materialni stiski. Ta stiska lahko nastane tudi zaradi kritja večjih stroškov, ki jih s svojimi dohodki ne zmorejo pokriti. Višina izredne denarne socialne pomoči je sicer mesečno omejena in ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Vlagatelj mora na vlogi opredeliti namen in znesek ter tudi izkazati svojo materialno ogroženost. Kdor pridobi pravico do omenjene pomoči, jo mora porabiti za namen, za katerega je bila dodeljena. Zakon določa, da jo mora upravičenec porabiti v roku 30 dni po prejetju pomoči, dokazila pa predložiti v roku 45 dni od prejetja. V nujne življenjske stroške vsekakor spadajo tudi stroški ogrevanja, ki pogosto presegajo finančne zmožnosti posameznikov in družin in se zato le-ti v jesenskem času pogosteje obračajo k nam po pomoč. Število vlog za plačilo stroškov ogrevanja je skozi vsa leta najvišje v jesenskem obdobju, v tem letu se v primerjavi s preteklim letom ne kaže bistveno odstopanje.« S priključitvijo teh objektov na sistem naj bi se stroški ogrevanja za odjemalce znižali do 30 odstotkov. ZNOVA REGULIRANA CENA KURILNEGA OLJA Kurilno olje je kljub visoki ceni z 20-odstot-nim deležem še vedno med petimi glavnimi viri energije za ogrevanje v slovenskih gospodinjstvih. Po podatkih GOZDIS se je cena kurilnega olja v oktobru gibala okoli 106 evrov na MWh in je bila za 82 odstotkov višja od cene sekan-cev in za 45 odstotkov višja od cene peletov, ki so najdražja oblika lesne biomase. Vlada je zato oktobra znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja, s tem pa omejila maržo distributerjev na maksimalno šest centov na liter olja. Po regulaciji se cena za liter giblje okoli evra. BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE V NAZARJAH Po podatkih Eko sklada se z njihovimi subvencijami (nepovratna sredstva) letno zamenja okoli 1500 starih kurilnih naprav, število vlog letno raste za 20 do 30 odstotkov. Pod Eko skladom deluje tudi mreža energetskih svetovalcev EnSvet, ki so razporejeni po celotni državi. Zgor-njesavinjčani, ki razmišljajo o energetski prenovi svojega doma, se lahko po predhodnem telefonskem naročilu v tajništvu Občine Nazarje oglasijo v pisarni Ensvet v Nazarjah, kjer jim bodo brezplačno svetovali in predstavili aktualne razpise za pridobitev subvencije. Eko sklad poleg prej omenjenih subvencij socialno šibkim ponuja koriščenje ukrepov za blaženje energetske revščine. Številni socialno šibkejši občani namreč teh sredstev ne morejo koristiti, ker nimajo dovolj denarja za lastno udeležbo. Subvencija pokrije 20 do 30 odstotkov investicije, preostali vložek krije vsak sam. Pri ukrepih za blaženje energetske revščine lastne udeležbe ni. KMALU TUDI ENERGETSKI BONI Pripravlja se tudi pomoč na nivoju države. Po priporočilih Evropske komisije naj bi tudi v Sloveniji uvedli energetski bon, ki naj bi ga prejelo okoli 70 tisoč prejemnikov socialnih in drugih pomoči. Predvsem pa, opozarjajo energetski svetovalci, se bomo morali navaditi na višje cene energentov in hkrati postati bolj energetsko učinkoviti, v smislu racionalne porabe energije. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Gospodarstvo NAJBOLJŠI LOGISTI V SLOVENIJI Pfeifer v vrhu slovenske logistike in transporta Časnik Finance je v začetku decembra objavil lestvico najboljših in največjih podjetij v panogi transporta in logistike v Sloveniji. Med najboljšimi logisti najde- mo tudi podjetje Pfeifer, transport in logistika, d.o.o., iz Nazarij, nekoliko nižje na tej lestvici pa je uvrščeno še eno nazarsko podjetje - Me-lavc d.o.o. Podjetje Pfeifer se je na lestvici najboljših v logistiki in transportu uvrstilo na 4. mesto. (Foto: arhiv podjetja) PFEIFER LANI Z VISOKO RASTJO PRIHODKOV Kolegi pri časniku Finance so pri analizi bilančnih podatkov za zadnje desetletje ugotovili, da nekatera podjetja izgubljajo moč na trgu, medtem ko jo nekatera druga z jasnim fokusom in stabilno lastniško strukturo pridobivajo. Med njimi je tudi Pfeifer d.o.o., ki se je povzpel v vrh lestvice najboljših v logistiki in transportu, in sicer zaseda 4. mesto. Pfeifer je v letu 2020 zabeležil 12-odstotno rast prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 59.523 evrov. NA LESTVICI NAJBOLJŠIH TUDI MELAVC Kot so zapisali v Financah, so pri razvrščanju podjetij uporabili kombinacijo kazalnikov, ki pred- stavlja njihov metodološki pristop in je podrobneje razložena v njihovi objavi. Na lestvici, kot že omenjeno, najdemo tudi podjetje Me-lavc d.o.o., ki je zasedlo 75. mesto. V lanskem letu so beležili petod-stotni padec rasti prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 32.368 evrov. MED NAJVEČJIMI NA VRHU DRŽAVNA PODJETJA Na lestvici največjih logistov so na vrhu še vedno državna podjetja. Prva tri mesta zavzemajo DARS, Pošta Slovenije in Luka Koper. Podjetje Pfeifer je glede na metodologijo Financ 29. med največjimi, lani je s 128 zaposlenimi ustvarilo nekaj več kot 16 milijonov evrov prihodkov. Tatiana Golob SVETOVNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA IZBRALA NAJ VASI Solčava med 44 nagrajenimi iz vsega sveta Na podelitvi priznanj: županja Solčave Katarina Prelesnik (levo) in direktorica hotela Plesnik Nina Plesnik. (Foto: arhiv Občine Solčava) Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je v prvem izboru Best Tourism Villages nagradila vasi in podeželske destinacije, ki s svojim delovanjem na področju turizma najbolj prispevajo k razvoju regije. Med 44 nagrajenimi iz vsega sveta je tudi Solčava. Izbor je potekal med 170 desti-nacijami iz 75 držav. Na UNWTO so v obrazložitvi zapisali, da Solčava izstopa po ohranjanju tradicionalnih vrednot in načina življenja ter izrednem trudu za razvoj turizma na podeželju. Poleg tega aktivno razvija odgovorni turizem na vseh treh stebrih trajnosti: okoljskem, gospodarskem in družbenem. De-stinacija Solčavsko je tudi nosilka zlatega znaka Slovenia Green Destination, kar priča o zavezanosti trajnostnemu razvoju. ŠE ENO V VRSTI ODMEVNIH PRIZNANJ Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik je ob prevzemu še ene v vrsti nagrad povedala: »Kot majhna podeželska skupnost se kot posamezniki in vsi skupaj v naši destinaciji trudimo, da s svojim ravnanjem izboljšujemo stanje v naravi in okolju. Veliko nam pomenijo okoljska priznanja, ki smo jih prejeli v zadnjih letih, če omenim samo zlati znak Zelene sheme slovenskega turizma, tri leta zaporedoma pa smo prejeli znak TOP 100 trajnostnih destinacij na svetu. Se posebej smo se razveselili novice, da smo bili izbrani med najboljše podeželske vasi na svetu, ki jih je Svetovna turistična organizacija razglasila na 24. generalni skupščini organizacije v Madridu 2. decembra 2021.« Prelesnikova je še dodala, da je to nagrada za trud in delo na področju trajnostnega razvoja, ki je vse bolj prepoznavna blagovna znamka trajnostnega turizma v destina-ciji Logarska dolina - Solčavsko: »Pot, po kateri hodimo z dediščino naših prednikov že stoletja, nas zavezuje, da si v času velikih sprememb v načinu življenja sodobnega človeka še bolj prizadevamo za ohranjanje narave in kakovosti našega bivalnega okolja.« Dodala je še, da je ponosna na svoje delo in na delo predhodni- kov, ki temelji na sodelovanju in povezovanju vseh stebrov trajno-stnega razvoja. Na ta način v de-stinaciji ohranjajo vitalno okolje in gospodarstvo, ki bo zagotavljalo pogoje za življenje tudi prihodnjim generacijam. TURIZEM KOT GIBALO RAZVOJA V ODMAKNJENIH REGIJAH S tem izborom si UNWTO prizadeva, da bi turizem postal vodilo razvoja podeželja v odmaknjenih regijah in bi aktivno prispeval k varovanju naravne in kulturne dediščine, lokalnih vrednot ter raznolikosti. Destinacije, ki so v letošnjem letu prejele naziv Best Tourism Village, bodo postale članice mreže, ki bo omogočala prenos znanj in dobrih praks med turistično razvitimi podeželskimi kraji, hkrati pa bodo deležne strokovnega usposabljanja za člane in promocijske podpore UNWTO. Poleg Solčave je bila med nagrajenci iz Slovenije tudi Radovljica, kar predstavlja veliko priznanje tako za oba kraja kot za slovenski turizem. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin ADINA MLIVIC MED NOMINIRANKAMI IZBORA INŽENIRKA LETA 2021 Ženska, uspešna v svetu tehnike Med letošnjimi desetimi nominirankami izbora Inženirka leta je tudi Adina Mlivic, inženirka logistike, zaposlena v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah, ki se je specializirala za interno logistiko. Naloga nominirank izbora je, da so s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da bi se v večjim številu odločale za danes zelo iskane tehnične poklice. INTERNA LOGISTIKA - OD SKLADIŠČA DO PROIZVODNE LINIJE Adina je v podjetju BSH Hišni aparati del tima Value stream Food, v katerem so povezani sodelavci različnih področij, kot so proizvodnja, kakovost, tehnologija, planiranje in logistika. Nji- Na začetku kariere so jo pogosto imenovali Edina namesto Adina, saj je bila običajno edino dekle na sestankih. keti in Kanban. To sodelovanje se je nato prelevilo v redno zaposlitev. Že takrat je ugotovila, da podjetje BSH aktivno sledi svetovnim trendom tudi na področju logistike in jo dojema kot zelo pomemben del proizvodnega sistema. Danes ima priložnost, da skozi delo v podjetju tem trendom sledi tudi sama. NJENA STRAST JE VITKA LOGISTIKA Adina je v podjetju odgovorna za strategijo interne logistike in načrtovanje ter koordiniranje uvedbe novih logističnih konceptov in novih rešitev s področja logistike 4.0. Njena strast je vitka logistika, zato se je zelo veselila uvedbe prvega avtonomnega vozila v skladiščno poslovanje in sodelovanja pri projektu proizvodnje brez viličarjev, kar se je izkazalo kot primer dobre prakse na področju interne logistike. OBIČAJNO EDINA ŽENSKA NA SESTANKIH In kako se Adina kot inženirka počuti na sicer še vedno pretežno moškem področju? Kako so jo sprejeli sodelavci? Poklicnih začetkov se z veseljem spominja. Ko se je zaposlila v BSH Hišnih aparatih, je bila prva tehnologinja v oddelku Industrijski inženiring. Sodelavci so jo sprejeli zelo pozitivno, kar je močno vplivalo na to, da je vztrajala na svoji poti. Na začetku kariere so jo pogosto imenovali Edina namesto Adina, saj je bila običajno edino dekle na sestankih. Z ROKO V ROKI DO BOLJ CELOVITIH REŠITEV 2e od nekdaj goji ljubezen do tehnike, njen poklicni svet pa je postal svet vozičkov, transportnih sredstev, regalov, proizvodnih in skladiščnih shem. Verjame, da je dobro in koristno, da se dekleta odločajo za tehnične poklice, in to pojasni na zelo izviren način: »Tudi v naravi so nasprotja nujna: potrebujemo sonce, da iz semena nekaj zaraste, potrebujemo pa tudi dež, ker samo sonce ni dovolj. Skupaj ta dva pojava tvorita smiselno celoto. Tako je tudi z inženir-stvom - če želiš celovito rešiti nek problem, moraš upoštevati različne vidike iste problematike ... In določeni vidiki so bolj naravni inženirkam, spet drugi inženirjem, obojim pa nam je skup- Zmagovalka izbora Inženirka leta 2021, ki poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade in drugih partnerjev, bo znana na prireditvi januarja 2022. no strokovno znanje. Rezultat takšnih sodelovanj so bolj celovite in trajnostne rešitve.« Takšen način razmišljanja kar kliče po sodelovanju in timskem delu, zato si želi na področju dela z ljudmi še okrepiti svoje kompetence. URAVNOTEŽENJE MOŠKE IN ŽENSKE ENERGIJE Z ORIENTALSKIM PLESOM Adino v življenju poleg stroke zanimajo in osrečujejo še druge stvari. Z družino, partnerjem in dveinpolletnim sinom, živi v Celju. Njima in prijateljem namenja večino prostega časa, »baterije pa si polni« predvsem z aktivnostmi v naravi, branjem knjig in ročnimi deli. Pomemben del njenega življenja je orientalski ples, s katerim se aktivno ukvarja že dvanajst let. Ples ji predstavlja »odklop«, ravnovesje oziroma nasprotje poklicnemu življenju. »Sploh v začetku sem praviloma sodelovala z moškimi, zato mi je bilo pomembno obdržati stik s svojo žensko energijo. Danes je v ospredju druženje s prijateljicami in predvsem veliko zabave. To je nekaj za dušo,« pravi Adina. Vesna Petkovšek, foto: arhiv Adine Mlivic hov namen je ustvariti optimalne pogoje za proizvodnjo, da je zmožna slediti željam in potrebam kupcev. Adina je zadolžena za interno logistiko, področje, ki je od njenih začetkov v podjetju zraslo do te mere, da je prevzela koordiniranje tima. Svoje delo predstavi takole: »Interna logistika predstavlja materialni in informacijski tok od skladišča do proizvodnje linije. Oba je treba načrtovati, uvesti, vzdrževati in seveda tudi optimizirati - in to predstavlja jedro mojih zadolžitev.« NA SLEDI TRENDOM LOGISTIKE Adina je del podjetja BSH od leta 2009, ko so ji kot študentki mariborske Fakultete za logistiko omogočili pisanje diplomske naloge na temo proizvodnih trendov, kot so Milk run, Supermar- OBCINA LJUBNO Ustanovljen bo Javni zavod KSTM Ljubno Občina Ljubno je v letu 2020 s sprejemom odloka o ustanovitvi novega javnega zavoda pripravila osnovo za delovanje in trženje novih muzejskih zbirk, interaktivnega flosarskega muzeja, novega kulturno poslovnega centra in ostalih dejavnosti. V želji po racionalizaciji delovanja zavoda in glede na dobre prakse drugod po Sloveniji so pripravili nov odlok, s katerim bo Javni zavod KŠTM Ljubno deloval kot del občinske uprave in ne bo potrebna dodatna zaposlitev direktorja zavoda. Svetniki so takšno racionalizacijo podprli s potrditvijo odloka o ustanovitvi javnega zavoda v prvem branju. ŠS 6 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Gospodarstvo, Sociala, Iz občin GOLTE Začetek smučarske sezone na progi Blatnik Na Golteh so ob začetku sezone veseli obilne pošiljke naravnega snega. (Foto: arhiv podjetja) AMANDMA K ZAKONU O DOLGOTRAJNI OSKRBI Bo proračun pokril dvig oskrbnin v domovih starejših? V soboto, 4. decembra, se je na Golteh začela nova smučarska sezona. Po dobršni pošiljki naravnega snega je prvi dan smuke obratovala le proga Blatnik, smučarski navdušenci pa so lahko na belih strminah uživali po polovični ceni. ZA OBISK SMUČIŠČA JE TREBA IZPOLNJEVATI PCT-POGOJ Kot je povedala direktorica rekreacijskega centra Golte Suzana Srdic, so imeli ob začetku smučarske sezone veliko dela s pripravo prog in ostale infrastrukture. S strani NIJZ so pravočasno prejeli priporočila za preprečevanje širjenja okužb, ki jih dosledno upoštevajo, saj je skrb za varnost obiskovalcev in zaposlenih na prvem mestu. Za razliko od pretekle sezone trenutno na zaprtih žični-ških napravah število potnikov ni omejeno, za obisk smučišča oziroma uporabo žičniških naprav pa je potrebno izpolnjevati PCT-pogoj. OBČINA SOLČAVA V Solčavi je 10. novembra potekala 5. izredna seja občinskega sveta, na kateri so svetniki po obrazložitvi županje Katarine Prele-snik soglasno sprejeli odlok o rebalansu proračuna za leto 2021. Slo je za drugi letošnji rebalans, prvi je bil izveden v maju. OPREMA ZA MOBILNE ENOTE NUJNE MEDICINSKE POMOČI Kot je povedala Prelesnikova, se potrebe v tako majhni občini, kot je Solčava, tekom leta lahko hitro spremenijo. Razlog za tokratni rebalans je prijava Občine Solčava kot soustanoviteljice Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje na javni razpis za nakup informacijske tehnologije za mobilne enote nujne medicinske pomoči. Nakup opreme je moral biti zaključen do konca novembra, projekt pa je bil odobren in so- POTRDILO POTREBNO ŽE PRI NAKUPU VOZOVNICE Ob nakupu smučarske vozovnice je potrebno predložiti veljavno PCT-potrdilo (prebolelost, cepljenje ali testiranje) in osebni dokument. Izjema so otroci, mlajši od 12 let. Tisti, ki izpolnjevanje pogoja dokazujejo s testiranjem, morajo predložiti potrdilo o negativnem hitrem testu, ki ni starejše od 48 ur, ali potrdilo o negativnem PCR-tes-tu, ki ni starejše od 72 ur. PREDPISANA UPORABA ZAŠČITNIH MASK V notranjih prostorih in v kabin-skih žičnicah je obvezna uporaba zaščitne maske. Uporaba maske je obvezna tudi zunaj, če med osebami ni mogoče zagotoviti medoseb-ne razdalje vsaj 1,5 metra. Zahtevana je uporaba kirurških mask ali mask FFP2, izjema so otroci, mlajši od šest let. Barbara Rozoničnik financiran s strani Ministrstva za zdravje ter tudi s strani ostalih občin soustanoviteljic zavoda. REBALANS V VIŠINI 5000 EVROV Rebalans je bil potreben zgolj v višini 5000 evrov, da so odhodki spet usklajeni s prihodki, proračun pa uravnotežen. V proračunu so bile z rebalansom izvedene določene prerazporeditve med posameznimi postavkami. Pločnika v vasi Solčava v letošnjem letu ne bodo zgradili, zato na tej postavki ni odhodkov, na drugi strani pa so večji izdatki pri sofinanciranju avtobusnega prevoza okrog Kamniško--Savinjskih Alp in pri izdaji zgibanke SAŠA pohodniških in tematskih poti, večji pa so tudi stroški vzdrževanja Centra Rinka in izdatki za vrtec ter šolske prevoze. Barbara Rozoničnik Dvig plač zaposlenih v domovih za starejše občane se ne bo poznal na položnicah stanovalcev, napoveduje vladna koalicija. Predlagajo, da ta del stroškov v vrednosti 16 milijonov evrov do konca leta 2022 pokrije državni proračun. OSKRBNINE V POVPREČJU VIŠJE ZA 5,6 ODSTOTKA Plače zaposlenim v socialnem varstvu so se dvignile po dogovoru med vlado in sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva, to pa bo prineslo 37 milijonov evrov dodatnih stroškov. Po prvotni napovedi bi štiri milijone evrov zagotovil državni proračun, 17,4 milijona evrov pa bi bilo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Preostanek dviga mase za plače, 16 milijonov evrov, so želeli pokriti z dvigom oskrbnin, ki bi se posledično v povprečju dvignile za 5,6 odstotka. NA POTEZI JE DRŽAVNI ZBOR Po tednih opozoril in ostrih kritik koalicijske stranke SDS, NSi in SMC predlagajo, da ta del pokrije državni proračun, kar bi uredili z dopolnilom k prehodnim določbam zakona o dolgotrajni oskrbi, o katerem naj bi državni zbor odločal ta teden. Direktorica DEOS Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant (foto: ŠS) V DEOSU BODO UPOŠTEVALI ODLOČITEV »O kritju dviga oskrbnin v domovih za starejše iz državnega proračuna smo izvedeli iz medijev. Navodil in zagotovil glede tega še nimamo. Ko bo odločitev sprejeta, jo bomo, tako kot druge odločitve, ki vplivajo na naše delovanje, korektno upoštevali,« je zadevo komentirala direktorica DEOS Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant. Štefka Sem Rebalans proračuna zaradi nakupa opreme za zdravstvo Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 7 p Gospodarstvo ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Po dolgem času v gozdovih spet normalno leto Letošnje leto je po dolgem času v gozdovih spet običajno. Preteklo obdobje je zaznamovala serija ujm, ki so v gozdovih izzvenele šele letos. Obsežen žledolom leta 2014 in vetrolomi v letih 2017 in 2018 so zelo prizadeli naše gozdove. Tako oslabljene gozdove je napadel še lubadar, kar je njegova tipična značilnost. V nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije po besedah vodje dr. Darija Krajčiča upajo, da bo tudi preostanek leta minil mirno. VEČ REDNE SEČNJE Dinamika sečnje je bila letos zaradi višjih cen lesa za četrtino višja kot preteklo leto, pri čemer prednjačijo redne (negovalne) sečnje. Le-te je 64 odstotkov poseka. Lani je bilo takih rednih sečenj manj kot polovica. Sečnja zaradi lu-badarja predstavlja le osem odstotkov celotne Lubadar povsod kaže umirjanje, več ga je v zgornjem delu doline v gozdnih revirjih Logarska dolina, Robanov kot in Podveža. sečnje, medtem ko je bil lani delež še enkrat višji. Lubadar povsod kaže umirjanje, več ga je v zgornjem delu doline v gozdnih revirjih Logarska dolina, Robanov kot in Podveža. Več je bilo letos snegoloma v kombinaciji z vetrolomom, ki sta povzročila posek okrog 20 tisoč kubičnih metrov lesa, večinoma v ozkem in dolgem pasu od Kašne planine, Smrekovca do Belih Vod. IZJEMEN POMEN GOZDNIH VLAK Za gozdno proizvodnjo so velikega pomena gozdne vlake. Na območju nazarske enote so jih letos zgradili dobrih 27 kilometrov. Skupna dolži- na vlak v območju dosega 4700 kilometrov. Ker gre za relativno gosto omrežje, ki predstavlja poseg v prostor, je umeščanje in redno vzdrževanje, zlasti odvodnjavanje, izjemnega pomena. Na to gozdarje opozarjajo tudi vodarji, saj lahko ob napačnem umeščanju in slabem vzdrževanju predstavljajo grožnjo poplavni varnosti, lahko povzročijo erozijo in plazenje ali vplivajo na vodni režim. V naši dolini je več predelov, ki so izrazito občutljivi na plazenje, na primer celotna Podolševa. Poleg tega se na vlakah radi pojavijo dvo- in štirikolesniki ter drugi motilci gozdnega prostora, ki vnašajo nemir v gozdni ekosistem. VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST Gozdnih cest se je letos zgradilo malo, več Gozd je veliko več kot le les. (Foto: Darij Krajčič) Temelj dobro vzdrževane ceste je ureditev odvodnjavanja. (Foto: Darij Krajčič) Le pazljivo umeščena, zgrajena in s prečnimi jarki prekopana vlaka sodi v gozd. (Foto: Tomaž Gerl) opravka so imeli z rednim letnim vzdrževanjem, pravi Krajčič. Pri tem so več pozornosti namenili odvodnjavanju cestnih teles, kot so jarki, kori-tnice, prepusti, saj se dolgoročno s tem zmanjša potreba po gramoziranju in gradnji podpornih konstrukcij. S tem se znižajo stroški vzdrževanja, cesto pa lahko na višji kakovostni ravni ohranijo dalj časa. PRIPRAVA OBMOČNEGA NAČRTA V SKLEPNI FAZI V teh dneh zaključujejo pripravo območnega načrta, ki se obnavlja vsakih deset let. Kljub pandemskim omejitvam je bila participacija deležnikov široko odprta, delno preko spleta, delno tudi v živo. Dr. Darij Krajčič: »Odziv bi lahko bil večji. Nemalokrat smo deležni očitkov nekaterih deležnikov, da nimajo možnosti vplivati na gozdarske načrte, ko pa jih povabimo k sodelovanju, se na vabilo ne odzovejo. Odziv sodelujočih je bil zelo pozitiven zlasti na zadnji delavnici, ki smo jo izvedli v živo.« PAZIMO NA GOZDOVE, SAJ SO BLAŽILCI PODNEBNIH SPREMEMB Gozdovi so najpomembnejši blažilci posledic podnebnih sprememb, tako na lokalni kot na globalni ravni. Tega se še premalo zavedamo tudi v naši dolini, opozarja Krajčič: »Kljub silnim mednarodnim zavezam še vedno puhamo v zrak več toplogrednih plinov kot kadarkoli, kar ima vpliv tudi na našo dolino. Zaradi ujm in drugih posegov v gozdove so naši gozdovi razrahljani in zato bolj občutljivi na ujme, lesna zaloga ne narašča več. Pazimo nanj!« Štefka Sem Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 8 Zdravstvo, Iz občin EPIDEMIJA COVIDA-19 Zgornja Savinjska po precepljenosti padla pod slovensko povprečje Število dnevno potrjenih primerov okužbe s koronavirusom se v Sloveniji še naprej znižuje, tega trenda pa v preteklem tednu niso zasledili v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Pri 190 testiranih osebah je delež pozitivnih ostal na 56 odstotkih. Prav tako se ni povečal odstotek cepljenih, saj v večini cepijo s tretjim odmerkom. Zgornja Savinjska dolina je tako po precep-ljenosti padla pod slovensko povprečje. LUČ NA KONCU TUNELA? V nedeljo, 5. decembra, je bilo pozitivnih 775 izvidov od 1857 opravljenih PCR-testov. Pozitivnih je bilo 41,7 odstotka izvidov. Hospitalizira-nih je bilo 1050 bolnikov s covidom-19, 268 jih je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi. Pretekli teden je bil, kar se širjenja epidemije co-vida-19 tiče, bolj obetaven od prejšnjih. Število dnevno potrjenih primerov okužbe s koronavirusom se namreč v Sloveniji še naprej znižuje. POZIVI K DOSLEDNEMU SPOŠTOVANJU UKREPOV Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, je na vladni novinarski konferenci dejala, da je trend zmanjševanja števila okužb ugoden, žal pa temu še ne sledijo MOBILNA ENOTA NUJNE MEDICINSKE POMOČI številke o hospitaliziranih v intenzivnih enotah. Pozvala je k spoštovanju ukrepov, predvsem v prazničnem času. Zdravstveni minister Janez Poklukar je vnovič pozval k cepljenju in poudaril, da sta le boljša precepljenost in dosledno upoštevanje vladnih ukrepov podlaga za razmeroma normalno življenje v času božično-novole-tnih praznikov. ZGORNJA SAVINJSKA ZDAJ POD POVPREČJEM V občinah Zgornje Savinjske doline je bilo v nedeljo, 5. decembra, skupaj potrjeno okuženih 220 oseb, in sicer v občini Ljubno 49, Mozirje 46, Nazarje in Luče 32, Rečica ob Savinji 29, Gornji Grad 25 in Solčava 7 Odstotek polno cepljenih prebivalcev po občinah je: Gornji Grad 59,6 odstotka, Mozirje 59,1, Rečica 55,8, Nazarje 55,1, Solčava 52,7, Ljubno 50, Luče 49 odstotkov. V povprečju je v dolini cepljenih 54,4 odstotka prebivalcev, v Sloveniji 54,9. Štefka Sem Z novo informacijsko tehnologijo do večje učinkovitosti Na Občini Solčava so izdelali dokumentacijo in bili skupaj z ostalimi občinami soustanoviteljicami Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje uspešni na javnem razpisu Ministrstva za zdravje za nakup informacijske tehnologije za ekipe mobilnih enot nujne medicinske pomoči (NMP). Od pridobitve se nadejajo izboljšanja odzivnosti in kakovosti storitev na terenu, z uporabo novo informacijske tehnologije pa pričnejo s 1. januarjem. ZA BOLJŠE IZVAJANJE SLUŽBE NA TERENU Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje z zdravstveno oskrbo pokriva geografsko razvejano območje oddaljenih in deloma težko dostopnih bivališč občanov. S sredstvi iz razpisa so nadgradili opremo v vozilih mobilnih enot NMP, kar zdravstvenemu domu omogoča vključitev v dispečersko službo Slovenije za NMP. Pridobitev bo bistveno pripomogla h kakovostnejšemu izvajanju službe na terenu, saj bo ekipam že na začetku intervencije dostopnih bistveno več podatkov o pacientu. Ekipi bo že na začetku intervencije dostopnih bistveno več podatkov o pacientu. (Foto: arhiv ZZD Nazarje) DIGITALIZACIJA OBRAZCEV IN KRAJŠI ODZIVNI ČAS S terena bo mogoč prenos podatkov v sistem zdravstvenega doma, zdravnik pa bo lahko stanje pacienta odčital že pred prihodom ekipe v urgentni center. Tehnologija omogoča tudi videokonferenčni posvet med terensko ekipo in specialistom v zdravstvenemu domu, digitalizacijo obrazcev, vodenje statistike in izdelavo poročil. Prednost nove opreme je tudi, da navigacijske naprave zamenjajo iskanje lokacije dogodka na hišnem računalniku (TIS, Google Maps ...), kar skrajša čas prihoda do pacienta. POSODOBITEV OPREME VREDNA 18 TISOČAKOV Iz sredstev razpisa se financirajo upravičeni stroški v višini nekaj manj kot 15.000 evrov, DDV v višini dobrih 3000 evrov pa se financira v sorazmernem deležu iz proračuna vseh sedmih zgornjesavinjskih občin soustanoviteljic zdravstvenega doma. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 9 Iz občin, Oglasi VI• JAVNO PODJETJE V Komunala Mozir je Obvestilo uporabnikom - živalski stranski proizvodi - odpadki od kolin Spoštovani uporabniki storitev J P Komunale Mozirje. Kljub že do sedaj kar nekaj Letni praksi in stalnem obvestilu na koledarju zbiranja odpadkov, vas ?lede na aktualni letni čas, ko se po domovih v večji meri vršijo koline, še dodatno obveščamo, da je v delavnem čaju Zbirnega centra v Lokah pri Mozirju, za občane občine Rečice ob Savinji in Mozirje rta razpolago poseben zabojnik ¿a zbiranje živalskih stranskih proizviodotv i ŠSP> kat {živalski ostanki od kolin, zakola perutnine, drobnice in podobno). V sodelovanju med Občinama Rečica ob Savinji, Mozirje in JP Komunalo Mozirje ter koncesionarjem družbo Koto Jo dogovorjeno, da lahko občani Občine Rečica ob Savinji in Mozirje, živalske stranske proizvode, ki nastanejo pri zakolu za lastno domačo proizvodnjo predajo na lokaciji Zbirnega centra v Lokali pri Mozirju. Predaja omenjenih odpadkov je brezplačna, 2a plačilo vseh stroškov sta se zavezali Občini Rečica ob Savinji inMoiirje. Uporabniki se ob predaji morajo iEkazati s plačano zadnjo položnico za ravnanje z odpadki. V namenski zabojnik se žlvalJkl stranski proizvodi (ŽSPi, odlagajo brez embalaže ali izključno v posebnih 100* biološko razgrad Ij i vi h vrečka h za ŽSP. Hvala za razumevanje in v upanju, da se omenjene storitve v maksimalni meri poslužujete lepo pozdravljeni! iM.m noju* «mu. K.i.u on i mul. Vaše JPK Mozirje Bi W www.shop.vija.si ^ VSE ZA KOLINE MESARSKI STROJI, OPREMA IN PRIBOR TRGOVINA VIJA VI-JA d.o.o. i Gotovlje iiu l S!-33io Žalec Pon.-Pet.: 8.00 -18-00 i Sobota: 8-00 -12.00 03 710 23 30 i trgovina@vjja.si i www.vija.si 10 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Organizacije NAJVIŠJA PRIZNANJA PROSTOVOLJCEM V PLANINSTVU Med nagrajenci tudi Peter Kolenc in Jožica Podkrajnik Vsako leto Planinska zveza Slovenije (PZS) najbolj prizadevne planince prostovoljce počasti s podelitvijo priznanj za njihovo dolgoletno neutrudno in predano delo v planinstvu. Na letošnji svečani podelitvi, 4. decembra v Medvodah, je različna visoka priznanja prejelo 28 planincev, med njimi sta bila tudi dva Zgornjesavi-njčana, Peter Kolenc (PD Rečica ob Savinji) in Jožica Podkrajnik (PD Luče). PETRU KOLENCU PRIZNANJE ZA VSESTRANSKO DELO V DRUŠTVU PZS najvišja priznanja zveze podeljuje kot izraz spoštovanja in skromno pozornost posameznikom za dolgoletno predano prostovoljno delo na različnih področjih planinske dejavnosti, tako v lokalnem kot širšem družbenem okolju. Letos je svečane listine PZS podelila desetim zaslužnim posameznikom iz vse Slovenije, med njimi je bil tudi Peter Kolenc, član PD Rečica ob Savinji. Najvišje priznanje je prejel za vsestransko delo na različnih področjih v domačem društvu ter za delo z mladimi. JOŽICI PODKRAJNIK PLAKETA ZA ANGAŽIRANJE PRI GRADNJI KOČE NA LOKI Petnajst prizadevnih planincev je prejelo spominske plakete PZS, ki jih zveza podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo. Jožica Podkrajnik iz PD Luče je prejela plaketo za dejavnost pri gradnji koče na Loki po požaru, delo v različnih odborih in izobraževanje mladih planincev. Vodstvo PZS je podelilo še tri priznanja za posebne dosežke. Prejeli so jih Gorazd Hren (ŠAO Velenje), Gregor Milčin-ski in Jure Tičar. Tatiana Golob Planinska zveza Slovenije je Petru Kolencu podelila svečano listino za vsestransko delo v Planinskem društvu Rečica ob Savinji. (Foto: Marija Sukalo) FRISCHAUFOV DOM NA OKRESLJU Do prihodnje jeseni nov energetsko varčen planinski dom Gradnja planinskega doma na Okrešlju po uničujočem požaru novembra 2019 poteka po načrtih. Postavljen je montažni del objekta z vgrajenimi okni in vrati, je povedal Brane Pov-še, predsednik Planinskega društva Celje Matica, ki upravlja z domom. Projekt je sofinanciran iz državnih sredstev in sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj, poteka pa tudi zbiranje donacij, saj finančna konstrukcija še ni zaprta. Če bo šlo vse po načrtih, bo energetsko varčen objekt planincem odprl svoja vrata jeseni prihodnje leto. MATERIAL ZA GRADNJO DOSTAVLJALI S HELIKOPTERJEM Po sanaciji pogorišča, izdelavi načrtov in pridobitvi dovoljenj so pričeli z dostavo materiala, kar je bil svojevrsten izziv, saj se dom nahaja na nadmorski višini 1400 metrov brez dovozne poti. V pomoč jim je bila tovorna kabinska žičnica, glavni delež dostave materiala pa je opravila helikopterska enota Slovenske vojske in s tem bistveno pospešila potek gradnje. Za težko dostopno in oddaljeno lokacijo tudi iskanje izvajalcev del ni bila preprosta naloga. »Najbolj zahtevna je bila izdelava temeljne plošče, saj je bilo potrebno ročno premešati in vgraditi približno 150 kubičnih metrov betona,« je povedal Povše. DVIG CEN MATERIALA IN ENERGENTOV PODRAŽIL GRADNJO Zima na takšni nadmorski višini lahko postreže z debelo snežno odejo, ki se zavleče daleč v pomlad in oteži delo, čemur smo bili priča preteklo zimo. Jeseni jim je uspelo zapreti montažni Gradnja novega planinskega doma na Okrešlju kljub zahtevnosti zaradi odročne lokacije poteka po načrtih. (Foto: PD Celje Matica) del objekta in ga tako zaščititi pred zimo, uredili so tudi odvodnjavanje meteornih vod in vkopali cisterne za čistilno napravo. V jesensko-zim-skem času bodo nadaljevali z grobimi inštalacijskimi deli v notranjosti doma. Za pomlad načrtujejo ostala inštalacijska dela in postopno urejanje prostorov, še prej pa bo objekt dobil kritino. Kot navajajo, je povišanje cen materiala in energentov v zadnjih mesecih gradnjo precej podražilo. Ocenjena vrednost projekta znaša 1,2 milijona evrov. 300 TISOČAKOV DOBILI NA RAZPISU PD Celje Matica in PD Mozirje sta po uspešni prijavi na razpis Ministrstva za gospodarski ra- zvoj in tehnologijo za energetsko in okoljsko obnovo planinskih koč pridobili najvišji možni znesek, 300 tisoč evrov, ki morajo biti porabljena do konca prihodnjega leta. SLEDI GRADNJA KOCBEKOVEGA DOMA NA KOROŠICI Pod okrilje PD Celje Matica sodi tudi oktobra 2017 pogorel Kocbekov dom na Korošici. V društvu so se odločili, da sredstva in energijo najprej usmerijo v gradnjo novega doma na Okrešlju, ki je hitreje dostopen, bolj obiskan in vpet v lokalno okolje, nato pa sledi investicija na Korošici. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 11 Organizacije VDC SASA ZA VIŠJO KAKOVOST BIVANJA S prodajo unikatnih izdelkov do dodatnih sredstev V oktobru so zaposleni v Varstveno-delovnem centru (VDC) Saša pripravili dražbo izdelkov, z nakupom katerih so lahko dobrosrčni ljudje podprli višjo kakovost bivanja uporabnikov v vseh enotah njihove organizacije. Dražba se je zaključila 11. novembra, vsak, ki želi podpreti VDC Saša, pa lahko to še vedno stori z nakupom različnih praznično obarvanih izdelkov, ki jih ponujajo v svojih enotah in spletni trgovinici, prevzeti pa jih je možno enotah v Velenju, Žalcu in seveda tudi v Mozirju. JESENSKA DRAŽBA ZA VSE TRI ENOTE VDC Na dražbi so zaposleni ponujali širok asortiment okrasnih in uporabnih izdelkov, zbrana sredstva pa so šla za vse tri enote VDC. V enoti Ježek Velenje bodo sredstva namenili za terapevtski material za obravnavo uporabnikov, v enoti Maksi Žalec za opremo Kamrice -sobice za počitek, v enoti Vrba Mozirje in bivalni enoti Mozirje pa bodo zbrana sredstva v pomoč pri zamenjavi službenega vozila. NA VOLJO PESTER IZBOR PRAZNIČNIH IZDELKOV Tako zaposleni kot uporabniki se ves čas tudi sami trudijo pridobivati finančna sredstva za udobnejše bivanje in pestrejši dodatni program v njihovi organizaciji. V ta namen preko celega leta izdelujejo izdelke, primerne za darila ali za polepšanje lastnega doma. V predprazničnem času ponujajo tudi praznične voščilnice, adven-tne venčke za mizo in za na vrata, predpasnike z zimskimi motivi, okrasne sveče, darilne vrečke iz blaga in še marsikaj lepega. Tatiana Golob DOBRODELNA AKCIJA BOŽIČEK ZA EN DAN Dobrotniki na Rečici oddali skoraj devetdeset daril Majhna škatla ima čudežno moč, verjamejo vsi tisti, ki so v svoj »objem« sprejeli skoraj 13.400 otrok in starostnikov v vseslovenski akciji Božiček za en dan. Zbiranje daril za socialno šibke je potekalo skoraj ves november na več kot 60 mestih po Sloveniji, med njimi tudi v Medgen borzi na Rečici ob Savinji, kjer so zbrali 90 daril. Od tam so jih prostovoljci prepeljali v Ljublja- S prodajo ročno izdelanih predmetov za dom in daril uporabniki izboljšujejo bivanje in programe v VDC Saša. (Foto: arhiv VDC Saša) O ZDRAVEM LASIŠČU S TAMARO KADLIČEK Urejena pričeska, dobro počutje no in naprej do naslovnikov. Dobrodelna akcija, ki jo že desetletje vodi pobudnica Savina Go-ličnik, temelji tako na humanitarnem pristopu kot ustvarjalni žilici in osebnem pristopu darovalcev. Ti namreč ne obdarujejo povsem anonimnega obdarovanca, ampak ga izberejo s seznama objavljenega na spletni strani akcije. RŠ Tamara Kadliček je pomen ustrezne nege las podkrepila s pregledom lasišča s posebno napravo. (Foto: RŠ) V Medgen borzi na Rečici ob Sa- kim samozavest, obenem pa pozi- Zbiranje daril je potekalo na več kot šestdesetih mestih po Sloveniji, med njimi tudi v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. (Foto: RŠ) vinji so pripravili delavnico Zdravo lasišče, zdrav las, na kateri je o pomenu zdravega lasišča spregovorila Tamara Kadliček, ki ima frizerski salon v Nazarjah. Kadličkova je že v otroštvu sanjala, da bo frizerka, zdaj pa že več kot desetletje skrbi za negovane lase svojih strank. Kot je povedala, se ljudje pri tem zelo razlikujemo. UREJENA PRIČESKA IN NEGOVANI LASJE VLIVAJO SAMOZAVEST Namen delavnice je bil predstaviti, kako delujejo naši lasje in kako pomembno je, da je naše lasišče zdravo. V nasprotnem primeru so lasje brez leska, konice scepljene, kar vodi v slabo počutje lastnika. »Urejena pričeska in negovani lasje vlivajo tako ženskam kot moš- tivno vplivajo na splošno počutje. Pravilna nega las namreč poskrbi, da so ti bujni in zdravi. Kakšno je njihovo stanje, lahko ocenimo po tem, ali so prožni ali se lomijo,« je med drugim povedala Tamara Kadliček. PREUDARNO IZBIRAJMO, KAJ UPORABLJAMO ZA NEGO SVOJIH LAS Ob poplavi različnih preparatov, ki so na voljo na tržišču, je potrebno zelo preudarno izbirati, kaj posameznik uporablja za nego svojih las. Lasišča so namreč zelo različna. To dejstvo je predavateljica podkrepila s pregledom lasišča s posebno napravo, ki nazorno prikaže las od korenskega mešička po vsej dolžini. RŠ 12 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Zgodovina in narodopisje i Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (7) PETER WEISS Po raznovrstnih podatkih, ki jih je leta 1950 v Florjanu pri Gornjem Gradu zbrala skupina celjskih etnologov, je leta 1956, že po smrti vodja te skupine, doktorja Franceta Kotnika, izšel Kotnikov zbornik. Več avtorjev je napisalo prispevke predvsem o materialnem, pa tudi o duhovnem življenju v tej hribovski vasi ter o zgornjesavinjskem splavarstvu. Prispevka o požarjenju ter o setvi in žetvi je napisal Drago Predan. Nekoliko prirejena si ju po 65 letih prebiramo ponovno kot pogled v svet, kakršen je bil tu, med nami, še pred kratkim. - Dopolnitve v oglatih oklepajih so uredniške. mov semena). Po žetvi se frata na novo pogozdi. Tako požgane pasovnike (trebe, laze) kot tudi frate puščajo za nekaj dni nedotaknjene, da se zemlja na njih dodobra ohladi, nakar vse-jejo na pepel rž in ajdo. Pšenica rata (obrodi) le na apnenih tleh, na primer na Srnjaku. Sejejo ločeno, najprej rž (pemko), zatem pa ajdo. Prvo sejejo bolj redko, medtem ko ajdo gosteje. Sivo ajdo je treba sejati pred črno. »Lekš (Aleš) seje sivo ajdo, Magdalena pa črno,« pravi ljudski pregovor. Čim višje leži požar, tem prej je treba sejati. Če nameravajo vsejati samo rž, potem sejejo »na novino« (tudi »v novi-no«) približno mesec dni kasneje. Zaradi tega lahko požigajo požare za novino šele avgusta. Posejano ajdo in rž je treba spraviti v zemljo. To se zgodi na ta način, da ves požar z motikami plitvo prekopljejo. Ajda vzkali in zaze-leni hitreje od rži, pri čemer ju veli- kokrat ovirata hitro rastoča praprot in ostrogovina [= robidovje, robi-dovina]. Obojno nadležno podrast odstranjujejo s pletjem. Ajda in rž morata biti v zemlji do Jakoba [god svetega Jakoba je zdaj 25. julija, prej je bil 1. maja], kajti če sejejo ajdo le en dan po Jakobu, je teden dni pozneje zrela (Martin Pustoslemšek). »Jakobova ajda in Ožboltova repa je malokdaj lepa« (Gornek). Ajdo je treba vseja- ti v trebeh in na lazih (na požarih) v straškem tednu (Sveti Frančišek na Stražah). Ajda zori meseca oktobra, rž pa naslednje leto o svetem Jakobu. Pri žetvi ajde se požanjejo tudi vršiči rži, ki se pa kasneje lepo obrastejo. Ko požanjejo naslednje leto ob Jakobovem tudi rž, dobi požar spet svojo prvotno funkcijo: spremeni se v pašnik, ki bo služil svojemu namenu spet deset do petnajst let, nakar ga bo treba ponovno posekati, pripraviti na njem postate in požgati požar. Napisano po podatkih, ki so jih [leta 1950] dali: Jože Krivec, po domače Budna, Florjan 17; Franc Leskovšek, po domače Gornek, Florjan 16; Anton Stenšak, Florjan 5; Franc Prek, po domače Mavrič, Florjan 20; Tinče Pustoslemšek, rojak iz Florjana, ki živi zdaj v Mozirju. SETEV IN ŽETEV V območju katastrske občine Florjan pri Gornjem Gradu seje-jo oziroma sadijo naslednje poljedelske kulture: krompir, rž, pšenico, soržico, oves, proso, zelje, peso, kolerabo za krmo, ajdo, lan, črno deteljo, nekaj fižola in v nižjih legah tudi koruzo. Obe kulturi pa slabo obrodita, ker zaradi visoke lege redkokdaj dozorita. Sejejo tudi jaro pšenico in jari ječmen, ki pa tu- di slabo obrodita. Izmed vrtnin poznajo solato, medtem ko endivija ne uspeva. Zemlja je peščena, ilovnata, deloma pa tudi lapornata. Za obdelovanje je težka. Gnojijo skoraj izključno s hlevskim gnojem, čeprav narašča zanimanje tudi že za umetna gnojila. Gnoj vozijo na njive naravnost iz hlevov. Vso zimo ga puščajo pod živino; ta način ravnanja z gnojem poznajo povsod v goratih predelih. Tak gnoj je dobro predelan in prepojen z gnojnico, kar je važno zlasti zato, ker uporabljajo za nastel [= steljo] nasekane smrekove veje. Gnoj vozijo na strme njive na gratunah, na položnejše pa na ga-rah, to je na vozeh z dvema na leseni osi nataknjenima kolesoma. Orati začnejo vselej na spodnjem robu njive. Vse brazde obračajo navzdol, torej v eno smer, dokler ne nehajo zgoraj, na odoru. Ker odnaša voda redilne snovi iz zgornjih brazd na spodnje, je zemlja proti robu njive čedalje boljša. Zaradi nenehnega obračanja brazd na spodnjo stran se zemlja pomika vedno bolj navzdol. Zgoraj, na odoru, je rodovitne zemlje zaradi tega čedalje manj. Orjejo deloma s konji, deloma z volmi. V zelo strmih legah in na požarih kopljejo z motikami. Za oranje v strminah uporabljajo le dvolemežni plug, ki mu pravijo kuzla. Uporabljajo triletno kolobarje-nje. Prvo leto sejejo na del njive ječmen oziroma pšenico, na drugi del pa krompir. Drugo leto sejejo na isto zemljišče rž ali soržico, tretje leto pa oves, nakar kolobar spet in spet ponavljajo. Gnojijo v treh letih samo enkrat, in to za krompir oziroma za pšenico in ječmen. Pesi, kolerabi in zelju gnojijo vsako leto. Seme za soržico je treba vsako drugo leto dopolnjevati z dodatki pšenice, ker pšenica zaradi peščene zemlje peša, medtem ko rži v soržici ni treba obnavljati. POŽARJENJE (NADALJEVANJE) Če je pašnik zelo velik, gošča pa redka, potem ni mogoče zaradi pomanjkanja materiala vsega požgati. V takem primeru pustijo med posameznimi postatami tako imenovane mejnike (pravijo jim tudi menihi); to so prazne nepožgane postate. Najpogosteje namečejo na take »menihe« močno debelo vejevje, ki ga spravijo pozneje domov za kurivo. Drugi način požiganja požarov je udomačen v višjih legah, kjer prevladujejo iglavci, predvsem smreka. Tu posekajo površine z zrelim lesom na frato (golosek), ki jo nato požgejo. Pri tem zgori vsa suhljad z iglicami vred, pa tudi vejevje, če ga niso takoj po poseku odstranili, denimo za na-stil [= steljo], medtem ko se štori (panji) le osmodijo. Na take požare posejejo potem rž, ki zaradi odlične kakovosti zemlje imenitno obrodi (dvajset škafov na škaf, kar je približno petsto kilogramov na petindvajset kilogra- Požarjenje pri Mavriču: popravljanje ognja s krivljem (iz Kotnikovega zbornika) Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 13 Šolstvo, Organizacije, Oglasi GLASBENA SOLA NAZARJE Na klavirski delavnici Tjaše Šulc Dejanovic osem pianistov Glasbena šola Nazarje svojim učencem poleg rednega izobraževanja nudi dodatno izpopolnjevanje znanja v okviru mojstrskih tečajev in delavnic. Tako je zadnjo soboto v novembru v dvorani glasbene šole potekala delavnica s profesorico klavirja KGB Maribor Tjašo Šulc Dejanovic. Delavnice se je udeležilo osem učencev klavirja od 2. do 8. razre- da: Svit Hren, Gašper Lomšek, Stela Lončar in Ajda Julija Ozimic iz razreda Barbare Verhovnik ter Zala Zibret, Patricija Uzar, Lana Bolko in Lara Jur-jevec iz razreda Milanke Črešnik. Sodelovanje Glasbene šole Nazarje s pianistko Šulc Dejanovic sega v čas njenega študija, ko je v Nazarjah izvedla koncert, ki mu je kasneje sledila klavirska delavnica ter gostovanje njenih dijakinj klavirja. Po besedah profesorice klavirja na Glasbeni šoli Nazarje Milanke Črešnik so bili učenci navdušeni nad delom Šulc Dejanovice-ve, zato ni naključje, da sta se dve nekdanji učenki nazarske glasbene šole odločili za nadaljnje šolanje v njenem razredu. Priznana pianistka učencem podaja bogato znanje in v njih vzbuja zanimanje za odkrivanje različnih elementov v glasbi. Kot je še dodala, so ji učenci dobro sledili in bili delež- ni pohval. Takšna delavnica je za mlade neprecenljiva izkušnja, za učitelja pa priložnost in spodbuda za nadaljnje delo. Črešnikova je za začetek prihodnjega leta napovedala glasbeno poslastico, in sicer se bo v prenovljeni dvorani na Ljubnem ob Savinji 29. januarja s koncertom armenskega pianista Rubena Dali-baltayana zgodil eden vrhunskih glasbenih dogodkov pri nas. Barbara Rozoničnik ZAVOD STANISLAVA, HIŠKA PRINESI - ODNESI Praznične Med klavirsko delavnico s pianistko Tjašo Šulc Dejanovic (foto: arhiv Glasbene šole Nazarje) V mesecu decembru, mesecu praznikov in dobrih mož, je v hiški Prinesi - odnesi v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu mogoče oddati ali zamenjati otroške igrače in novoletno dekoracijo. Če so otroci odrasli, igrače pa ostale lepe, ali če si men|ave želite zamenjati kakšno igračo, le poglejte v hiško. Morda boste našli dekoracijo za smrečico ali oddali stare okraske. Možnosti je veliko. Rabljeno namreč postaja vedno bolj zanimivo, ekološko in dobrodošlo. ŠS ELPE C 'J f.'Bikt"; 5% popusta »tem k Up O M O ni E-KOLE www.elpec.si i - ZL____ r -- ■ T » Vi 1 ■ —- \V I ' - ■ - i !' ^ M 031 717 994 Tovarniška cesta £3. Šempeter v Savinjski dolini 14 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Kultura, Šolstvo ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE 27. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ Dan, ko nastale umetnine nagovorijo javnost Likovni izdelki septembrskih slikarskih študijskih dni, ki jih že skoraj tri desetletja pripravlja Jure Repenšek, idejni vodja projekta in predsednik Kulturnega društva Jurij Mozirje, so v petek, 26. novembra, doživeli predstavitev še na odprtju tradicionalne razstave v Galeriji Mozirje. Letos je v projektu sodelovalo osem umetnikov, njihove stvaritve si je v poslovnem času Knjižnice Mozirje moč ogledati do 20. decembra. CILJ JE ŠIRITI LIKOVNO KULTURO MED LJUDI Približati likovno umetnost občanom Mozirja, to je želja, ki jo Repenšek zasleduje že 27 let. Bolj ali manj uspešno, je dejal ob svojem nagovoru ob odprtju razstave v mozirski galeriji: »Prav je, da ljudje znamo prisluhniti tudi likovni govorici. Slikarji v septembru več dni ustvarjajo v Slomškovi dvorani, občani jih lahko obiščejo, spremljajo njihov delovni proces. Vse zato, da se likovna kultura počasi, a vztrajno širi med ljudi.« Umetniki se trudijo tudi v teh težkih časih ostati aktivni, in čeprav se zaradi razmer na jesenskem dogodku zbere manj udeležencev, je po prepričanju Repenška slikarsko srečanje še vedno kakovostno. VREDNO JE VZTRAJATI Z njegovim mnenjem se je strinjala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki umetniška srečanja strokovno spremlja že več let. Na odprtju razstave je predstavila likovna dela in avtorje, hkrati pa izpostavila velik pomen njihovih dolgoletnih srečevanj na slikarskih študijskih dnevih v Mozirju. Po njenem prepričanju ne gre zgolj za likovna dela kot rezultat druženja, izrednega pomena so skupna ustvarjanja »delitve mnenj, preko katerih se ostri poetika vsakega posameznika. So prijateljstva, utrjevanje starih in tkanje novih. Ta skupna ustvar- GLASBENA ŠOLA NAZARJE Orgelska maša za uvod v adventni čas Na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, sta učenca orgel Glasbene šole Nazarje Lina Ujčič Vrhovnik in Sven Jurkovnik s profesorico Barbaro De Costa popestrila praznično mašo v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju. Na velikih Jenkovih orglah so zazvenele liturgične orgelske skladbe in adventne pesmi kot uvod v pred-božični čas. Predstavili so dela francoskih in nemških skladateljev, mlada glasbenika pa sta spremljala tudi ljudsko petje. Barbara Rozoničnik janja so posredno globoko študijsko naravnana in človeško še kako pomembna.« Stibilj Šajnova je prepričana, da imajo mozirska srečanja likovnih ustvarjalcev toliko pozitivnih segmentov, da je pri njih vredno vztrajati. OBČINA GOSTOLJUBNA DO UMETNIKOV Razstavo je odprl župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki udeležence mozirskega ex tempora vedno z veseljem sprejme. Spremljajoči glasbeni program je izvedla Vokalna skupina Sončnice, dogodek pa je povezovala Vladimira Planovšek. Tatiana Golob Idejni vodja projekta Jure Repenšek je prepričan, da je slikarsko srečanje kljub skromnejši udeležbi še vedno kakovostno. (Foto: Tatiana Golob) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Rožnata pripoved mladih balerin Dvorana Doma kulture v Nazarjah je 3. decembra gostila učenke in učence plesne pripravnice in baleta Glasbene šole Nazarje. S predstavo Rožnata pripoved so ob izbrani glasbeni spremljavi in izvirnih kostumih pokazali pridobljeno plesno znanje. LEDENO KRALJESTVO ROŽ Plesalke in plesalci, od najmlajših s prvimi osvojenimi plesnimi koraki do pravcatih mojstrovin plesalk višjih razredov in nadaljevalnega programa, so ponazorili čarobno dogajanje na travniku. Pozno jeseni je poredni sončni žarek prebudil cvetlice, da so zaplesale po travnikih in poljih, v mrzli zimi pa je vila zamahnila s svojo čarobno palico in cvetlice spremenila v ledeno kraljestvo rož. TANJA PEČENKO TOKRAT V VLOGI KOSTUMOGRAFINJE Čeprav se nastopajoči tudi tokrat niso mogli izogniti kakšni karantenski odsotnosti plesalk, so manjkajoče spretno nadomestili in predstavo pod vodstvom pedagoginje Katarine Če-govnik uspešno pripeljali do konca. V vlogi ko-stumografinje se je tokrat izkazala Tanja Pečenko, vsestranska umetnica in nekdanja učiteljica plesne pripravnice ter baleta na nazarski glasbeni šoli. Barbara Rozoničnik Času primerno so plesalke Glasbene šole Nazarje uprizorile ledeno kraljestvo rož. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 15 p Organizacije, Ljudje in dogodki PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Novi prostori, priznanja zaslužnim in prevzem donacije Vodstvo Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Šmartno ob Dreti, predstavniki odborov in še nekateri člani so se v soboto, 4. decembra, zbrali v prenovljenih prostorih gasilskega doma s kar trojnim namenom. Najprej so podelili priznanja zaslužnim članom za leto 2020, ker običajnega občnega zbora zaradi izrednih razmer preteklo leto niso mogli izvesti, namenu so predali prenovljeno večnamensko dvorano in prevzeli donacijo Zavarovalnice Triglav. PRIZNANJA ZA DOPRINOS K DELOVANJU DRUŠTVA Priznanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) za doprinos k razvoju dela z mladino je prejela Darja Acman. Tomaž Farkaš in Ferdinand Weiss sta prejela priznanji za 40 let aktivnega dela v gasilstvu, priznanje druge stopnje GZ ZSD je prejel Dušan Lanišek, plaketo veterana Marjan Pavšek, plamenico druge stopnje Gasilske zveze Slovenije pa Miro Brezovnik. ZLATA PLAKETA ANTONU BASTLJU Zlata plaketa, najvišje priznanje, ki ga podeli GZ ZSD, je šla v roke Antona Bastlja. Bastelj, rojen leta 1937 je v gasilsko organizacijo vstopil leta 1965. V več mandatih je odgovorno op- 2.000 evrov je donirala Zavarovalnica Triglav za nakup novega avtomatskega eksternega defibrilatorja. ravljal dela tako v društvu kot v zvezi v upravnih in nadzornih odborih ter raznih komisijah. Bil je predsednik komisije za delo s starejšimi gasilci, v času, ko je opravljal delo tajnika v društvu, je nastala pregledna društvena dokumentacija. PREDLANI NOVA GARAŽA Junija 2019 so v PGD Šmartno ob Dreti pričeli z rušenjem dela gasilskega doma, ki je bil namenjen novi gradnji. Z donatorskimi sredstvi, pre-nekatero uro prostovoljnega dela članov in ob izdatni podpori Občine Nazarje so novembra istega leta predali v uporabo novo garažo. PRENOVA VEČNAMENSKE DVORANE, KUHINJE IN SANITARIJ Kljub izrednim razmeram, ki so se začele marca 2020 z izbruhom epidemije, niso obmirova-li. Odločili so se za prenovo večnamenske dvorane, kuhinje in sanitarij. Prenovljene prostore so na tokratnem dogodku predali v uporabo z mislijo na prihodnje leto, ko načrtujejo prenovo zunanjosti doma. Predsednica društva Darja Acman je izrazila zahvalo vsem sodelujočim in poudarila, da prenovljeni prostori niso namenjeni zgolj gasilski dejavnosti ampak vsem krajanom Šmartnega ob Dreti. NOVI DEFIBRILATOR BO NADOMESTIL IZTROŠENEGA Dogodek sta s predajo donacije v vrednosti 2.000 evrov za nakup novega avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) zaokrožila Robert Kvar in Alenka Zavšek iz Zavaroval- nice Triglav. PGD Šmartno ob Dreti je bilo namreč uspešno na razpisu za preventivo in je prejelo sredstva za nakup novega defibrilatorja ravno v času, ko obstoječemu že pojenjajo moči. Barbara Rozoničnik Prejemniki priznanj PGD Šmartno ob Dreti, prejemnik zlate plakete Anton Bastelj tretji z leve (foto: Barbara Rozoničnik) URŠLJA GORA Na 100 Uršk bo treba še počakati Leta 2018 si je znani planinski vodnik Marjan Karlovčec - Kara, sicer podpredsednik Planinskega društva Velenje, skupaj z nekaterimi soor-ganizatorji zamislil, da bi po vzoru 100 žensk na Triglav, na Uršljo goro privabili sto planink z imenom Urška ali različico tega imena. Prvega pohoda na Plešivec se je udeležilo nekaj čez 40 Uršk, leto za tem 66, lansko leto pa je pohod zaradi omejitvenih ukrepov odpadel. Letošnjega srečanja se je udeležilo 76 Ur- šk iz vse Slovenije, pet tudi iz Zgornje Savinjske doline. Po prijaznem sprejemu in nagovoru Uršule Menih Dokl so se nekatere pohodnice udeležile še svete maše v cerkvi sv. Uršule. Vpisane v posebno Urškino knjigo so udeleženke pohoda zagotovile, da bodo prihodnje leto ob boljšem vremenu pripeljale s seboj še več soimenjakinj, da bo zamišljena stotica čim prej dosežena. Jože Miklavc Urške so si obljubile, da prihodnje leto pripeljejo s sabo še več soimenjakinj. (Foto: Jože Miklavc) 16 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Ljudje in dogodki MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI Miklavž obdarovanje prilagodil aktualnim razmeram Miklavžev »drive-in« v Nazarjah V Mozirju Miklavžu pomagali skavti V Nazarjah je Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov letos obdaroval otroke po sistemu »drivein«, torej pripelji, vzemi in odpelji. Na miklavževanju so našteli več kot 140 avtomobilov, Miklavž pa je obdaril in osrečil več kot 200 otrok. Vanja Hofbauer, predsednica Turističnega društva Nazarje, ki je bilo organizator dogodka, je povedala, da so bili udeleženci zelo zadovoljni in da je dogodek kljub neugodnemu vremenu lepo uspel. Nastasja Kotnik Miklavž je v spremstvu parkljev in angelčkov obdaroval otroke na varen način. (Foto: Vesna Lešnik) Miklavž navdušil uporabnike mozirske enote VDC Saša Miklavž je razveselil tudi uporabnike mozirske enote Varstve-no-delovnega centra Saša. Njegov prihod s košem daril je povzročil neverjetno veselje. Pri obisku uporabnikov, ki so skozi vse leto pridno ustvarjali in si zato obisk prvega dobrega de- cembrskega moža vsekakor zaslužili, sta Miklavža spremljala župan Občine Nazarje Matej Pe-čovnik in predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer. Darila je prispevala Občina Nazarje. Tatiana Golob Miklavž se je s kočijo zapeljal po daril pa zaupal skavtom V mozirskem kulturnem društvu Jurij so tudi letos poskrbeli za brezplačno obdaritev najmlajših občanov. Zaradi ukrepov proti širjenju epidemije se prvi decembrski dobrotnik z otroci ni srečal v dvorani kulturnega doma, kot običajno, ampak se je s kočijo zapeljal mozirskih ulicah, razdeljevanje . (Foto: Benjamin Kanjir) po mozirskih ulicah, razdeljevanje daril pa zaupal skavtom. Slednji so darila pustili pred označenimi vrati domov. Otroci, ki živijo v bolj oddaljenih zaselkih, so bili obdarjeni pri cerkvah na Brezju, Lepi Njivi in v Šmihelu. Benjamin Kanjir Miklavž prižgal iskrice v očeh rečiških otrok Miklavž s spremljevalci med razdeljevanjem daril po rečiških domovih. (Foto: RŠ) Otroci na območju Občine Re- ti prostovoljci turističnega društva, Miklavž je razveselil obdarovance z uporabnimi in tudi zabavnimi darili. (Foto: Tatiana Golob) čica ob Savinji so Miklavževa darila prejeli pred vrata njihovih domov. Na ta način je bilo tradicionalno obdarovanje izvedeno skladno z navodili NIJZ za preprečevanje širjenja koronavirusa. Darila so Miklavžu pomagali pripravi- sredstva zanje pa so pripevali starši in donatorji. Vsi sodelujoči upajo, da bo naslednje miklavževa-nje spet mogoče pripraviti na re-čiškem trgu, a tudi tako je bilo bolje kot nič. RŠ Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Šport, Oglasi NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE V zadnjih treh krogih je članska ekipa Namiznoteniškega kluba (NTK) Savinja Luče zabeležila tri zmage in se utrdila na drugem mestu prvenstvene lestvice prve slovenske namiznoteniške lige, ki ga deli z ekipama iz Novega mesta in Puconcev. Na gostovanju v Novem mestu so fantje premagali ekipo NTK Krka, nato pa doma še ekipi NTK Vesna in NTK Kajuh Slovan. GLADKA ZMAGA V DOLENJSKI PRESTOLNICI V 7 krogu 1. SNTL so igralci NTK Savinja gostovali pri večkratnih državnih prvakih v Novem mestu, katerih doslej še nikoli niso premagali. Dolenjci letos nastopajo v pomlajeni zasedbi, kar je botrovalo temu, da so Savinjčani dvoboj zanesljivo dobili s 5:0, pri tem pa niso izgubili niti enega niza. Po dve zmagi sta zabeležila Patrik Rosc Tri nove prvenstvene zmage (Z leve) Jaka Golavšek, Brin Vovk Petrovski in Patrik Rosc so v treh krogih zabeležili polni izkupiček. (Foto: arhiv NTK Savinja Luče) in Jaka Golavšek, eno je dodal Brin Vovk Petrovski. GOSTJE IZ LJUBLJANE ZAHTEVEN NASPROTNIK V prestavljeni tekmi 6. kroga je v Luče prišla ekipa iz Ljubljane, NTK Vesna. Po tem, ko so v pretekli sezoni zanesljivo osvojili naslov pr- vaka v 2. SNTL, so Ljubljančani sestavili dobro ekipo za nastopanje v prvi ligi. Da bo dvoboj napet in izenačen, je pokazal že prvi krog treh tekem. Dvoboj so bolje odprli domačini, Brin Vovk Petrovski in Jaka Golavšek sta zmagala, nato pa je Filip Kolle presenetil domači- na Patrika Rosca. Za skupno zmago 5:2 so v nadaljevanju vsak po eno zmago prispevali vsi trije igralci iz Luč. ŠE ENA ZMAGA PROTI LJUBLJANČANOM Prvo decembrsko soboto je v Športnem centru Luče gostovala ekipa NTK Kajuh Slovan iz Ljubljane. Patrik Rosc in Brin Vovk Pe-trovski sta na prvih srečanjih zabeležila zmagi, medtem ko je Jaka Golavšek moral v napeti končnici priznati premoč Andražu Novaku. V drugem krogu so vsi trije domači igralci zabeležili zmage, Rosc in Golavšek z gladkih 3:0, Brin pa se je moral bolj potruditi. Proti Mihaelu Kocjančiču je izgubljal z 2:1, nato dobil igro za izenačenje na 2:2, v peti, odločilni igri pa je zmogel boljšo končnico in zmagal z 11:7. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Dober izkupiček zadnjih nastopov V dobrem tednu dni so članice OK KLS Ljubno odigrale kar tri prvenstvene tekme in zabeležile dve zmagi in en poraz. Zadnjo novembrsko soboto so gostovale v Šoštanju, kjer so morale priznati premoč domače ekipe, v Zre-čah so z zelo dobro igro premagale do takrat še neporaženo ekipo Weiler Volley, doma pa so suvereno nadigrale gostje iz Murske Sobote. ŠOŠTANJČANKE PREPRIČLJIVO BOLJŠE V Šoštanju so Ljubenke po izenačeni igri na začetku tekme prvi set izgubile z razliko dveh točk, v drugem setu pa so domačinke povsem prevladale na igrišču. V tretjem setu je bila igra izenačena do desete točke, nato pa so si gostje z Ljubnega priigrale štiri točke prednosti in razliko obdržale do konca seta. 2al takšne igre niso obdržale v četrtem setu in igralke ekipe Kajuh Šoštanj so se zasluženo veselile zmage s 3:1. ZMAGA NA GOSTOVANJU V ZREČAH V sredo, 1. decembra, so Ljubenke odigrale zaostalo tekmo 4. kroga v Zrečah pri ekipi Weiler Volley. V prvem setu je bila igra izenačena do enajste točke, nato pa so domače igralke povedle s štirimi točkami prednosti. To je očitno dalo krila gostjam, ki so z delnim rezultatom 5:0 obrnile set sebi v prid. Drugi set je bil izenačen do dvajsete točke, v končnici so bile zopet boljše igralke KLS. V tretjem setu so Ljubenke začele odlično, povedle s 5:0 in nato razliko držale do konca tekme. DOMA BOLJŠE OD PREKMURČANK Prvo decembrsko soboto so lju-benske odbojkarice na domačem parketu gostile ekipo iz Murske Sobote, ki je v lanski sezoni nastopala v 1. B ligi. Tekmo so domačinke začele zelo dobro in povedle s 5:0, nakar so z odločno igro v obrambi dobile prvi set. V drugem setu sta se ekipi menjavali v vodstvu do osemnajste točke, nato pa so gostiteljice zaigrale odlično in zanesljivo zmagale. V tretjem setu so bile gostje v vodstvu do končnice, pri rezultatu 18:22 pa so igralke KLS Ljubno zopet zaigrale odlično in z učinkovitimi napadi dosegle zmago s 3:0, s katero ohranjajo visoko 4. mesto na prvenstveni lestvici. KADETINJE IN STAREJŠE DEKLICE PRAZNIH ROK V tem času so bile aktivne tu- di kadetinje in starejše deklice OK KLS Ljubno, ki pa niso bile tako uspešne kot članice. Kadetinje so na turnirju drugega dela tekmovanj v Mislinji proti OK Braslovče in OK Prevalje obakrat tesno izgubile, starejše deklice pa so v drugem delu tekmovanj in v A ligi igrale v Mariboru proti OK Nova KBM in OK Formis iz Hoč in obe tekmi izgubile, čeprav niso igrale slabo. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 19 Oglasi www.spcrtnik-?gs.si Si Mercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK GIGAS d.o.o. 35 I 3J30hiuirj> Sta^gMOCRAD h^nt m CINKARNA ofimiNA 11 S »L l O M07JAJE Vinska klel Maram *»<■ B/S/H/ f "JAGER T uai STIČNA ii.yn.jA _ VLNOTOČ FAJFAtt loeitiiii Priprave na slovesno razglasitev v teku Tedni letijo proti koncu leta, ko bi moralo biti vse nared za slovesno razglasitev športnikov leta 2021 v športni dvorani Nazarje, a se zdi, da bo epidemija covida-19 potisnila termin izvedbe iz januarja v februar 2022. Glede tega bo vodja projekta Ivo Milovanovič sprejel odločitev v dogovoru z Občino Nazarje in tamkajšnjo osnovno šolo. Se pred tem se bo sestala strokovna komisija, ki bo pregledala rezultate glasovanja za najboljše športnike v Savinjskih novicah in na spletni strani www.sportnik-zgs.si. Medtem v naši rubriki še naprej gostimo zanimive sogovornike, ki nizajo svoja razmišljanja o tem, kaj jim pomeni projekt, kako ga podpirajo in kako naj bi potekal v prihodnje. Tomi Stankovic, športni pedagog, prihaja iz Gornjega Grada: IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV SPODBUDNO DELUJE NA MLADE »Občina Gornji Grad podpira projekt Športnik leta, prav tako tudi veliko športnih zanesenjakov in občanov. Razlog za to niso samo dosežki športnikov ampak tudi pripadnost zdravemu načinu življenja, ki je povezan s športno dejavnostjo. Seveda smo na naše »šampione« ponosni, zlasti na uspehe Frančka Gorazda Tir-ška, našega Nanija, ki nas od olimpijskih iger v RIHTER STE VER Mb^rnino gnan s lahko rečemo na vso mladino. Posledice so vidne tudi navzven, zaradi manj gibanja so mladostniki v povprečju pridobili kar nekaj odvečne telesne teže.« POMEMBEN VSAK GLAS, KAJTI VSAK GLAS ŠTEJE Tomi Stankovic glede glasovanja meni, da je pomemben vsak glas, kajti vsak glas šteje. Zdi se mu prav, da prireditev z razglasitvijo prejemnikov priznanj gostuje na različnih lokacijah, in podobnega mnenja je tudi Luka Potočnik iz Nazarij, šef gostišča Lesnika v Mozirju, ki nadaljuje družinsko podporo projektu, ki jo je začel njegov oče: ŠPORTNE DEJAVNOSTI PRI NAS PODHRANJENE »Vse, kar se mi zdi dobro, bom, dokler bo to mogoče, podpiral tudi sam. Športne dejavnosti so pri nas podhranjene, večina stroškov zato bremeni starše obetavnih športnikov. To ni pravi Tomi Stankovic (foto: Jože Miklavc) Londonu 2012 dalje razvaja z medaljami na velikih tekmovanjih. Projekt izbora najboljših športnikov spodbudno deluje tudi na mlade. Kot športni pedagog to opažam v praksi kot nekaj zelo pozitivnega.« NEGATIVNI VPLIVI EPIDEMIJE NA MLADOSTNIKE Na vprašanje, kakšen je vpliv ukrepov za zajezitev epidemije na mlade športnike, Stankovic odgovarja: »V zadnjih dveh letih se zaradi epidemije pojavljajo resne težave pri kontinuirani vadbi mladih športnikov. V tem času ne samo, da se je večkrat na daljavo selilo šolanje, prav tako so se na daljavo selili tudi treningi. Zaradi ukrepov je bilo težje priti do telovadnic. Vse skupaj negativno vpliva na kvaliteto razvoja mladih športnikov, a ne samo njih, Luka Potočnik (foto: Jože Miklavc) pristop, zato je potrebno z zgledom pokazati, kako je bolj prav. Tudi sam sem bil športnik, nogomet sem treniral petnajst let in bil član slovenske reprezentance.« SPOŠTOVANJE TISTIH, KI SE TRUDIJO ZA IZSTOPAJOČE REZULTATE »Poškodba mi je odvzela možnost nadaljevanja športne kariere, v meni pa je ostalo spoštovanje tistih, ki vložijo ogromno časa in energije za izstopajoče rezultate. Sem simpatizer vseh dinamičnih športov. Projekt Športnik leta v teh težavnih časih za gostinstvo podpiramo v okviru možnosti. Se vidimo na zaključni prireditvi v prihodnjem letu,« je svoje razmišljanje sklenil Luka Potočnik. Jože Miklavc Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 14. decembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika)_ Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRAŠOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H i P ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! 10 Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Timi Zajc odličen na ekipni tekmi V Wisli na Poljskem so se pretekli konec tedna skakalci pomerili na ekipni in posamični tekmi. Slovenci so na ekipni tekmi nekaj časa celo vodili, na koncu pa zasedli tretje mesto. Ti-mi Zajc je opravil dva odlična skoka in bil najboljši izmed četverice Zajc, Peter in Cene Prevc ter Anže Lanišek. Na posamični tekmi Zajcu ni šlo tako dobro. Po prvem skoku je bil 12., v drugi seriji pa je izgubil štiri mesta in se uvrstil na 16. mesto. Skakalci se bodo ta konec tedna pomerili v nemškem Klingenthalu. Štefka Sem Timi Zajc potrebuje le še nekoliko bolj stabilno formo. KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Visok poraz v Vojniku Varovanci trenerja Mihe Čmera so se v 10. krogu 3. SKL - vzhod pomerili z ekipo Vojnika G7 in izgubili z rezultatom 96:70. Nazarčani na lestvici s tekmo manj zasedajo osmo mesto. PO SOLIDNEM ZAČETKU SLABŠE NADALJEVANJE Prvi polčas v Vojniku je bil izjemno izenačen. Domači košarkarji so prvo četrtino dobili z rezultatom 22:20, polčas pa za tri točke. V drugem delu tekme nazarsko moštvo ni uspelo držati priključka z gostitelji. Tretjo četrtino so izgubili kar za petnajst točk, končni rezultat pa kaže razliko plus 26 za domačine. V nazarski ekipi je bil zopet najboljši strelec kapetan Lovro Blat- nik s 25 točkami, po enajst točk sta dosegla Žiga Plesnik in Aljaž Paulič. MLADI VSTOPILI V DRUGI DEL SEZONE Poleg članske ekipe so v Nazarjah aktivne tudi selekcije U-17, U-15 in U-13. Tekmovanja pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije so se že prevesila v drugo polovico. Nazarska ekipa U-13 je na domačem parketu z rezultatom 81:63 premagala goste iz Lovrenca, medtem ko so dve leti starejši vrstniki izgubili proti Dravogradu Koroški. Kadetska ekipa bo s tekmami drugega dela nadaljevala konec tedna. Primož Vajdl Nazarska selekcija U-13 je v domači dvorani premagala vrstnike iz Lovrenca. (Foto: arhiv KK Nazarje) Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 21 T Informacije POLICIJA SVETUJE Bodi zvezda - ne meči petard! Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči), moti živali in onesnažuje okolje. UPORABA DOVOLJENA LE OD 26. DECEMBRA DO 2. JANUARJA Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporab- ljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. de- Pokanje petard povzroča živalim velik stres. Neprevidna ali objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči hude telesne poškodbe. cembra do 2. januarja. Pri tem je potrebni upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini zdravstvenih ustanov, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih razvršča pirotehnične izdelke takole: 1. Ognjemetni izdelki - pirotehnični izdelki za zabavo: • Kategorija 1: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognje-metnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki: bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Kategorija 2: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki: rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Kategorija 3: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipični izdelki: rimske svečke, og-njemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd. • Kategorija 4: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam (za poklicno uporabo) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. 2. Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča: • Kategorija T 1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost. • Kategorija T 1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. 3. Drugi pirotehnični izdelki: • Kategorija P 1: pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost. • Kategorija P 1: pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem. PREDELAVA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV PREPOVEDANA Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. NEPRIMERNA UPORABA PIROTEHNIKE SKUPNI PROBLEM Zavedati se moramo, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov naš skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti ter možne posledice takega početja in s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. PREVIDNO PRI NAKUPU ... Kupci pirotehničnih izdelkov naj slednje kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. ... IN PRI UPORABI Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne bo »obnašal« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo, da se na črnem trgu prodajajo tudi pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi lahko zelo nevarni. SAMO POD NADZOROM Pirotehnične izdelke, ki so dovoljeni za mladoletnike, naj slednji uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Nepravilna uporaba pirotehničnih izdelkov namreč lahko ima za posledico hude telesne poškodbe in lahko zaneti požar. STARŠI, BODITE POZORNI! Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne. Starši, bodite pozorni! Po pooblastilu načelnika policijske postaje pomočnik načelnika Matjaž Sem, spec., policijski inšpektor I 22 Savinjske novice št. 49, 10. december 2021 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VZROK POŽARA NAPAKA NA ELEKTRIČNI NAPELJAVI Ljubija: V prejšnji številki smo poročali o obsežnem požaru na industrijskem objektu v Ljubiji, ki se je začel 29. novembra zjutraj, dokončno pa bil pogašen šele naslednji dan pozno popoldan. Nastala je velika materialna škoda, ki presega pol milijona evrov. Na kraju dogodka so kriminalistični tehniki in strokovnjaki nacionalnega forenzičnega laboratorija ugotovili, da je do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi na tovornem vozilu, ki je bilo parkirano v objektu. • DIMNIŠKI POŽAR Volog: 30. novembra ob 1724 so v Vologu gorele saje v dimniku stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so nadzorovali gorenje saj v dimni tuljavi, nato pa s termovizijsko kamero pregledali dimnik in njegovo okolico, prezračili kletne prostore ter odsvetovali kurjenje do prihoda dimnikarske službe. • GASILCI NA POMOČ REŠEVALCEM Spodnja Rečica: 1. decembra ob 15.54 so v Spodnji Rečici gasilci PGD Rečica ob Savinji nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu osebe iz reševalnega vozila v stanovanje. OZRK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na KRVODAJALSKO AKCIJO v sredo, 15. 12, 2021, od 3,00 do 12.00 v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji Obvezna je predhodna pnjava na tel. številko 051 389 270 ali 030 716 796 ali 051 671 14 J vsak delovni dan. S sabo prinesite osebni dokument s Fotografij i K 7 Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA Poslovila se je draga mama, tašča, stara mama in prastara mama Marija KOLAR Slatina 8, Bočna 25. 4. 1929 - 30. 11. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, svete maše in druge darove. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lep obred in ganljive besede slovesa. Hvala cerkvenim pevcem, govorniku Marku in vsem sosedom. Iskrena hvala dr. Ireni Blažič Lipnik in sestri Alenki za skrb in podporo v času njene bolezni. Vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna >fi MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 "^L nJ GSM: 041 672 115 E-mail: info(Simcirai>a.ji Stebluvw&HL )iftS# i) j (ti v.ici li, Ji 59 tAJ ti fctitrtinl I ™»itni9Ti^tjlgtr.™ni, A *r: ji vtljp: 1 odi 54p cd^p iliog ■ DOMAO PISCANEC Perutnina Ptuj ' ^ ikg SREBRNA RADGONSKA PEN IN A - Muškat ¡- Polsuha - Rose 0,75 L TATARSKI BIFTEK Poitreino m m iSO!-1 TAKOJ CENEJE IIHIH 7« DARILNI SET MEH 3/1 fosmetica fenatica AkL !iu¿IlirT:pJ Ak|tfflub!8»11 TAB StifSGe ^k ji"iu.Jtorji TopLa tNEftCV KuminmBtmii grrCT":a —IT . MajmuUtwj4 T4XMH IčiVh