LES wood 51 (1999) 3
Raziskave in razvoj
49
UDK: 674:658.5
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Razmeš~anje delovnih naprav pri delavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje)
Layout planning at intermittent process Mirko TRATNIK*
Izvle~ek
V prispevku so prikazane nekatere metode razmeš~anja delovnih naprav (Layout planiranje), ki jih lahko uporabljamo pri ti. delavniškem proizvajalnem na~inu (prekinjan proces, serijska proizvodnja). Podrobno obravnavamo primer izboljševalnega hevristi~nega postopka, kjer s postopno sistemati~no zamenjavo parov delovnih naprav na mo`nih razmestitvenih lokacijah iš~emo rešitev, ki je boljša od izhodiš~ne. Kot kvantitativni kriterij za presojo ekonomskih u~inkov razmeš~anja jemljemo skupne spremenljive transportne stroške med delovnimi napravami, v dolo~enem ~asovnem razdobju transportiranih koli~in materialov, obdelovancev in polizdelkov. Metoda je uporabna tudi za na~rtovanje razmeš~anja strojev in naprav v nekaterih specifi~nih lesnoindustrijskih proizvodnjah.
Klju~ne besede: Layout planiranje, delavniški proizvajalni na~in, kvadratni problem razmeš~anja naprav, hevristi~ni postopki razmeš~anja naprav
Abstract
In the article some layout planning methods, which are useful at so called intermittent processes, are presented. We discussed in details about improved heuristic treatment where with progressive sistema-tic exchange pairs of working devices on strong displaceable locations we are looking for a solution, which is better than starting one.
As qantitative criterion for audit of economical effect of displacement we are taking whole changeable transportation costs between working devices in determined time period of transportation quantities of materials, workpieces and halfproducts. Method is also useful for planning of displacing machines and devices in some specific timber industry productions.
Keywords: Layout planning, intermittent process, square problem of displacing devices, heuristic methods of displacing devices
1. UVOD
S smotrnim razmeš~anjem delovnih naprav (strojev, tehnološke opreme) npr. znotraj tovarniške hale, poskušamo ~im bolj zni~ati stroške ravnanja z materialom, torej spremenljive stroške transporta materialov, obdelovan-cev in polizdelkov med delovnimi napravami. Na~in razmeš~anja delovnih naprav pa je v veliki meri pogojen tudi z vrsto proizvodnje. Glede na tok izdelkov razlikujemo linijsko (teko~o), prekinjano (serijsko, delavniško) in projektno (posami~no) proizvodnjo; glede na na~in naro~anja izdelkov pa izdelavo izdelkov na zalogo ter izdelavo izdelkov po naro~ilu kupcev. ^e
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1001 Ljubljana, Slovenija, E - mail: MIRKO TRATNIK@ UNI-Lj.SI
prou~ujemo proizvodni proces v konkretnem industrijskem podjetju, imamo v najve~ primerih opravka z ve~ raznovrstnimi organizacijskimi tipi proizvodnje. Tako lahko npr. nekatere izdelke, ki jih potrebujemo v velikih koli~inah za nadaljnje stopnje izdelave, izdelujemo po linijskem sistemu (sistemu teko~e) proizvodnje, druge vrste, po katerih povpraševanje zelo niha, lahko izdelujemo v razli~nih oddelkih po prekinjanem (delavniškem) proizvodnem na~inu, kon~no monta`o izdelkov pa lahko npr. opravljamo v ve~ proizvodnih celicah. Ti proizvodni na~ini znotraj posameznega podjetja so lahko medsebojno povezani z materialnimi in informacijskimi tokovi.
Kadar istovrstna delovna sredstva (stroje, delovne naprave), s katerimi opravljamo enake tehnološke operacije, prostorsko zdru`ujemo v oddelke
oz. “delavnice”, govorimo o operacijskem tipu proizvodnje. Zanj je zna~il-no, da je proizvajalni proces ob~asno prekinjan (an. intermittent process) zaradi proizvodnje posameznih serij istovrstnih izdelkov, zato tovrstni proizvajalni na~in imenujemo tudi serijska proizvodnja. Ker istovrstna delovna sredstva prostorsko zdru`ujemo v oddelke oz. delavnice (an. work centers, nem. die Werksttäte), imenujemo ta proizvajalni na~in tudi delavniški (an. job shop, nem. die Werkstattproduktion). Na sliki 1 je predstavljen delav-niški proizvajalni na~in. Delovne naprave (stroji) za opravljanje tehnoloških operacij stru`enja (S), vrtanja (V), rezkanja (R) in brušenja (B) so prostorsko zdru`ene v štirih oddelkih (delavnicah). Shematsko je prikazan materialni tok za dve skupini obdelovan-cev. Prvo skupino (serijo) tvorijo obde-lovanci, na katerih moramo opravljati
LES wood 51 (1999) 3
Raziskave in razvoj
50
vse štiri tehnološke operacije v naslednjem zaporedju {S, V, R, B}, drugo skupino pa obdelovanci, na katerih opravljamo samo tri tehnološke operacije v naslednjem zaporedju {S, R, B}. Prostorska razporeditev oddelkov (delavnic) bolj ustreza prvi skupini ob-delovancev, ker se zahtevano zaporedje opravljanja tehnoloških operacij ujema s prostorskim razporedom oddelkov in je zaradi tega materialni tok enosmeren, gladek, brez povratnih transportov. Pri drugi skupini pa se morajo obdelovanci po tehnološki operaciji rezkanja (R) vra~ati v nasprotni smeri na operacijo (V).
Delavniški proizvajalni na~in je zelo prilagodljiv (fleksibilen), tako glede mo`nosti proizvajanja pestrega proizvodnega sortimenta kakor tudi glede velikosti proizvodnih serij, je pa v primerjavi z drugimi proizvajalnimi na~ini (npr. v primerjavi z linijsko, mno`insko proizvodnjo) ekonomsko manj u~inko-vit. Zaradi prekinjanih operacij proizvodne zmogljivosti ne morejo biti polno izkoriš~ene, visoke so vmesne zaloge obdelovancev in polizdelkov in daljši so tudi izdelavni ~asi za izdelavo enote izdelka v okviru posamezne proizvodne serije. Zaradi tega je izredno pomembno, na kakšen na~in v posameznih delavnicah (oddelkih) prostorsko razmeš~amo raznovrstne delovne naprave (an. facilities, nem. die Betriebsmittel, die Betriebseinheiten). Pri razmeš~anju delovnih naprav lahko upoštevamo kvantitativne kriterije razmeš~anja, ki so dolo~eni z merljivimi veli~inami, kot so npr.: stroški ravnanja z materialom, transportni stroški ipd., ali pa kvalitativne kriterije, v tistih primerih, ko med “napravami” ne moremo dolo~iti mer-
ljivega toka materiala, gostote toka zaposlenih ipd. Metode razmeščanja naprav, ki temeljijo na kvantitativnih kriterijih odločanja, se seveda razlikujejo od metod, pri katerih uporabljamo kvalitativne kriterije odločanja.
2. KVADRATNI PROBLEM RAZMEŠČANJA NAPRAV
Za delavniški način proizvodnje, ki ga načrtujemo na novo, moramo na najboljši možni način razmestiti n delovnih naprav določene vrste (skrajšano naprav N), na n možnih mest, mikro-lokacij (skrajšano L) npr. v proizvodno halo, tako da je na možno lokacijo L lahko razporejena samo po ena naprava N. Kot kvantitativni kriterij razmeščanja naprav uporabimo skupne spremenljive transportne stroške med delovnimi napravami, v določenem časovnem razdobju transportiranih količin surovin, obdelovancev in polizdelkov. Najboljša naj bo tista razmestitev naprav, pri kateri bodo skupni spremenljivi transportni stroški materialnih tokov med delovnimi napravami N, razmeščenimi na posamezne možne lokacije L, čim nižji oz. po možnosti najnižji. Delovne naprave N lahko simbolizirajo stroje in naprave, ki jih razmeščamo znotraj oddelka/-delavnice; lahko tudi oddelke/delavnice, ki jih umeščamo v tovarniško halo; lahko so raznovrstna skladišča znotraj tovarniškega tlorisa ipd.
Transportno razdaljo med lokacijama L k in L l označimo z d kl , ki je lahko izmerjena kot najkrajša zračna (evklid-ska) ali pa kot pravokotna razdalja. Zaradi poenostavitve na začetku domnevamo, da so vse lokacije L, kamor lahko razmeščamo naprave N, enako
Preglednica 1. Matrika razdalj (v metrih)
od/do	L 1	2	3	4	L 5	6
L 1	0	20	40	60	80	100
L 2	20	0	20	40	60	80
L 3	40	20	0	20	40	60
L 4	60	40	20	0	20	40
L 5	80	60	40	20	0	20
L 6	100	80	60	40	20	0
velike in da so pravokotne oblike, razdalje d pa naj bodo pravokotne raz-kl
dalje med te`iš~em lokacije L in
k
te`iš~em lokacije L . Razdalje med l
posameznimi pari lokacij lahko pri-ka`emo z matriko razdalj, kakršna je za naš namišljeni primer prikazana v preglednici 2.
Med posameznimi N je evidentiran tok materiala (surovin, obdelovancev in polizdelkov) v nekem ~asovnem razdobju (npr. dnevno, tedensko, me-se~no, letno), kar je razvidno iz matrike transportiranih koli~in med napravami N. Obseg pretokov materialov med posameznimi N je znan; lahko ga npr. ocenimo na temelju na-~rtovane/planirane koli~ine proizvodov oz. proizvodnega sortimenta in preteklih izkušenj; prika`emo ga v matriki transportiranih koli~in. Za naš namišljeni primer so podatki o transportiranih koli~inah materialov zbrani v preglednici 2.
Preglednica 2. Matrika transportiranih koli~in (v tonah)
od/do	N 1	N 2	N 3	N 4	N 5	N 6
N 1	0	20	40	60	80	100
N 2	20	0	20	40	60	80
N 3	40	20	0	20	40	60
N 4	60	40	20	0	20	40
N 5	80	60	40	20	0	20
N 6	100	80	60	40	20	0
Slika 1. Tok materiala za dve skupini (seriji) obdelovancev pri delavniškem na~inu proizvodnje
Poznamo tudi spremenljive transportne stroške, ki zavisijo od vrste uporabljenega transportnega sredstva; izra`amo jih v denarnih enotah za ko-
LES wood 51 (1999) 3
Raziskave in razvoj
51
li~insko enoto, transportirano na enoto razdalje. V primeru, da za vse premike materialov med napravami uporabljamo istovrstna transportna sredstva, so spremenljivi transportni stroški proporcionalni s (transportnimi) razdaljami med napravami N, lociranimi na lokacijah L. Višina skupnih spremenljivih transportnih stroškov se torej spreminja le odvisno od na~ina razporejanja naprav N na mo`ne lokacije L. ^e izhajamo iz podatkov, zbranih v matrikah razdalj in transportiranih koli~in, in vzamemo, da znašajo spremenljivi transportni stroški za fi-zi~no enoto transportirane koli~ine na enoto razdalje 1 DE (denarno enoto), lahko za izhodiš~ni razpored naprav N na lokacijah L {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} izra~unamo skupne spremenljive transportne stroške z mno`enjem elementov matrike razdalj (zbranih v preglednici 1) in elementov matrike transportiranih koli~in (zbranih v preglednici 2). Rezultat je prikazan v matriki transportnih stroškov (v preglednici 3); skupni spremenljivi transportni stroški za navedeni namišljeni izhodiš~ni razpored naprav znašajo 18240 DE.
Preglednica 3. Matrika spremenljivih transportnih stroškov za izzhodiš~ni razpored naprav
cij = spremenljivi transportni stroški za koli~insko enoto na enoto razdalje transportirane koli~ine, v DE.
Minimizirati moramo skupne spremenljive transportne stroške vseh materialnih pretokov med vsemi napravami N. Spremenljivi transportni stroški cij za transport ene koli~inske enote med napravama Ni in Nj pa zavisijo le od lokacije naprav, ki pa še ni znana. Za dolo~anje stroškovno najbolj ugodnega razporeda naprav moramo ciljno funkcijo (1) preoblikovati v funkcijo, ki upošteva lokacijo posameznih naprav. Transportne stroške med dvema napravama N lahko dolo~imo, ~e poznamo njuno medsebojno oddaljenost, to pa je mo`no samo v primeru, ~e lahko vsako napravo razporedimo na dolo~eno, eno samo potencialno mesto, lokacijo. Uvedemo spremenljivko u , ki ima vrednost 1 v pri-ik
meru, ~e je naprava Ni na lokaciji Lk . Transportne stroške med napravama Ni in Nj, ki sta locirani na Lk in Ll, lahko definiramo z naslednjo ena~bo:
upoštevaje naslednje omejitve:
IX = 1
k=l
u. ^{0,1}
k = 1,2,...,J,
i = 1,2,...,I,
i = l,2,...,l; k = 1,2,...,J.
(4) (5) (6)
Pri tem so podatki:
cij = c * dkl * uik * uij, kjer je
(2)
od/do	L 1	L 2	3	4	L 5	6
L 1	0	1700	800	1080	480	1300
L 2	600	0	60	40	300	720
L 3	1280	0	0	0	0	120
L 4	2160	280	0	0	20	0
L 5	720	660	0	80	0	20
L 6	2700	2640	480	0	0	0
Z elementov matrike = 18240 DE
Če pa želimo določiti stroškovno najbolj ugodno tj. optimalno razmestitev naprav N, moramo poiskati minimum naslednje ciljne funkcije [2]:
Min. Z = ttmij.ci], kjer je         (1)
mij= transportirana količina (surovin, obdelovancev, polizdelkov) med napravama N, in N;,
c = spremenljivi transportni stroški za koli~insko enoto na enoto razdalje transportirane koli~ine, v DE,
dkl = razdalja med lokacijama Lk in Ll,
uik = 1, ~e se naprava Ni nahaja na lokaciji Lk,
ujl = 1, ~e se naprava Nj nahaja na
lokaciji L . l
Pri odlo~anju o stroškovno najbolj ugodni razmestitvi delovnih naprav moramo dolo~iti spremenljivke uik. Rešitev problema optimalne razmestitve n naprav na n mo~nih lokacijah je mo~na s t. i. kvadratnim modelom razmeš~anja naprav [2], ki je v nadaljevanju prikazan kot “model LAYOUT”.
Model LAYOUT
Minimiziraj ciljno funkcijo
(3)
I       I       J        J
■T. I I I m -c-du-u^-iij
i=l j=i,j*ik=ll=l,I*k
c = spremenljivi transportni stroški za količinsko enoto na enoto razdalje transportirane količine, v DE,
dk, =   razdalja med lokacijama Lk in
I, J = število delovnih naprav, ki jih razmeščamo oz. število možnih lokacij; I = J,
mi: = transportirana količina materiala (surovin, obdelovancev, polizdelkov) med napravama Ni in
in spremenljivke
uik =  1, v primeru, da lahko napavo
Ni razmestimo na mesto Lk, uik = 0, v vseh preostalih primerih.
Rešitev problema najugodnejše razmestitve naprav je zaradi množice res-trikcij (omejitev), ki jih moramo upoštevati pri reševanju praktičnih problemov razmeščanja, težko rešljiv problem. Zaradi tega so razvili številne hevristične postopke [1, 2, 3, 4, 5].
3. HEVRISTIČNI POSTOPKI RAZMEŠČANJA, PRI ENAKI VELIKOSTI VSEH MOŽNIH LOKACIJ
Razlikujemo dva postopka, prvega imenujemo otvoritveni postopek, s katerim oblikujemo neko začetno dopustno razmestitev naprav, in izboljše-valni postopek, s katerim postopoma iščemo izboljšavo neke že znane izhodiščne razmestitve naprav. Domnevamo (zaradi poenostavitve), da so vse možne lokacije L, kamor lahko razmeščamo naprave N, enako veliki kvadrati ali pa pravokotniki. Dve lokaciji sta sosedni, kadar imata skupno stranico ali vsaj del skupne stranice, če pa imata skupno samo oglišče, nista sosedni. Na sliki 2 sta sosedni
LES wood 51 (1999) 3
Raziskave in razvoj
52
A		B
C		D
E	F	
Slika 2. Sosedne potencialne lokacije
npr. lokaciji A in C, kot tudi C in E, ne pa lokaciji A in D ter C in B.
3.1. Otvoritveni postopek
Pri otvoritvenem postopku razporedimo po vsaki od n zaporednih iteracij, samo po eno še nerazporejeno napravo N, na po eno še nezasedeno mesto, lokacijo L. Mno`ico `e razporejenih naprav N imenujemo jedro K. V preglednici 4 so
Preglednica 4. Pravila razmeš~anja naprav za otvoritveni hevristi~ni postopek
Kriteriji za izbor (še nerazporejene) naprave N	Kriteriji za izbor (še nezasedene) lokacije L
Al. Tista N i, ki ima do vseh n N najvišjo vsoto transportiranih količin materialov: ^Zy •	BI. Tista lokacija k, ki ima izmed vseh še prostih najmanjšo vsoto razdalj: 2X/'
A2a. Tista N i, ki ima glede na zadnjo razporejeno N j, najvišjo intenziteto transporta %ij • A2b. Tista N i, ki ima v primerjavi z vsemi N j jedra K najvišjo maksimalno intenziteto transporta:   msKJsKXij .	B2. Tista lokacija, kije sosedna z zadnjo že zasedeno lokacijo.
A3. Tista N i, ki ima v primerjavi N j jedra K najvišjo vsoto intenzitet transporta: Y, jsKXu.	B3a. Takšna lokacija, da bo vsota transportnih stroškov znotraj nastalega jedra minimalna. B3b. Kot pri pravilu B3a, vendar z vključeno možnostjo izboljšave, s katero poizkušamo z zamenjavo lokacij na novo razporejenih N s sosednimi N še dodatno znižati transportne stroške.
Preglednica 4a. Matemati~na formulacija izboljševalnega hevristi~nega postopka razmeš~anja nnaprav na nmo`nih lokacijah
Korak 1:
Za vse pare (i, j) naprav Nizra~unamo stroškovno spremembo DZ (i, j), ki je posledica zamenjave lokacije naprav.
Korak 2:
Izmed vseh zamenjav parov naprav, ki so povzro~ile zni`anje stroškov izberemo tisto, pri kateri je zni`anje najvišje, torej:
(i* J *) = (i ,j(min{Az(i, j}| AZ(i, j) < O]
v primeru, da ni nobenega takšnega N- para, STOP;
v tem primeru zamenjamo lokaciji obeh naprav Ni* in j* in za~nemo s korakom 1.
zbrana pravila, po katerih na še nezasedene lokacije L, razporejamo še nerazporejene naprave N. V praksi so poznane razli~ne metode, ki upoštevajo navedena pravila, kot so npr. CORELAP (Computerized Relationship Layout Planning) in druge [3].
3.2. Izboljševalni postopek
Ve~ina izboljševalnih postopkov temelji na na~elu postopne sistemati~ne “zamenjave lokacij parov naprav”. Pri tem lahko upoštevamo naslednje kriterije oz. pravila [3]:
Pravilo I. Izbor parov naprav N, ki jih nameravamo razporejati na mo`ne lokacije L:
(a)preizkus vseh mo`nih parov,
(b)preizkus delne mno`ice izmed vseh mo`nih parov,
(c) preizkus slu~ajno izbranih parov izmed vseh mo`nih parov.
Pravilo II. Izbor para naprav, pri katerem nastopi zni`anje skupnih spremenljivih transportnih stroškov:
(a)ko smo se odlo~ili glede obsega preizkušanih parov (upoštevaje pravilo I), iš~emo takšno kombinacijo razmestitve, tisti par, ki bo pov-zro~il najve~je zni`anje spremenljivih transportnih stroškov (“izbor najboljšega para”);
(b)kakor hitro najdemo, upoštevaje pravilo I, par, ki je zni`al skupne spremenljive transportne stroške v primerjavi z izhodiš~no razmestitvijo, je za nas problem rešen, oz. je za nas rešitev zadovoljiva (“prvi par z izboljšavo”).
^e za reševanje našega primera uporabimo hevristi~ni izboljševalni postopek “zamenjave lokacij parov naprav” (uporaba pravila I b: preizkus delne mno`ice izmed vseh mo`nih parov naprav), moramo za kombinacije zamenjanih parov naprav prikazanih v preglednici 5 izra~unati spremembe skupnih spremenljivih transportnih stroškov v primerjavi z izra~unanimi skupnimi spremenljivimi transportnimi
LES wood 51 (1999) 3
Raziskave in razvoj
53
Preglednica 5. Kombinacije zamenjanih parov naprav za prvo iteracijo
{N2 - L1, N1 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N3 - L1, N2 - L2, N1 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N4 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N1 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N5 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N1 - L5, N6 - L6} {N6 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N1  - L6}
{N1   - L1, N3 - L2, N2 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N6 - L6}
{N1   - L1, N4 - L2, N3 - L3, N2 - L4, N5 - L5, N6 - L6}
{N1   - L1, N5 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N2 - L5, N6 - L6}
{N1   - L1, N6 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N2 - L6}
{N1 - L1, N2 - L2, N4 - L3, N3 - L4, N5 - L5, N6 - L6} {N1 - L1, N2 - L2, N5 - L3, N4 - L4, N3 - L5, N6 - L6} {N1  - L1, N2 - L2, N6 - L3, N4 - L4, N5 - L5, N3 - L6}
{N1 - L1, N2 - L2, N3 - L3, N5 - L4, N4 - L5, N6 - L6} {N1  - L1, N2 - L2, N3 - L3, N6 - L4, N5 - L5, N4 - L6}
{N1  - L1, N2 - L2, N3 - L3, N4 - L4, N6 - L5, N5 - L6}
Preglednica 6. Izra~un sprememb spremenljivih transportnih stroškov, ki jih povzro~a sprememba razmestitve parov napravacije zamenjanih parov naprav
ij     Stroškovna sprememba		
1	2	16320 - 18240 = -1920
	3	14280 - 18240 = -3960 i* = 1, j* = 3
	4	16340 - 18240 = -1900
	5	16400 - 18240 = -1840
2	6	18840 - 18240 = -600
	3	18080 - 18240 = -160
	4	18560 - 18240 = 320
	5	21860 - 18240 = 3620
3	6	20720 - 18240 = 2480
	4	18000 - 18240 = -240
	5	18840 - 18240 = 600
4	6	16640 - 18240 = -1600
	5	18880 - 18240 = 640
5	6	17040 - 18240 = -1200
	6	17120 - 18240 = -1120
Preglednica 7. Najbolj ugodna razmestitev naprav po prvi iteraciji (primerjaj s preglednico 6)		
Lokacija (L)		12        3        4       5      6
Naprava (N)		3       2        1        4       5      6
stroški za izhodiš~no razmestitev: {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} znašajo 18240 DE. Tabelarni izra~un stroškovnih sprememb je podan v preglednici 6 (izra~un je mo`no najhitreje opraviti z enim od programov za obdelavo preglednic, v našem primeru z EXCEL - programom). Ma-temati~na formulacija pravil izboljševal-nega hevristi~nega postopka je podana v preglednici 4a.
Razmestitev naprav {N3-L1, N2-L2, N1-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} pov-zro~i najvišje zni`anje spremenljivih transportnih stroškov (14280 -18240 = - 3960 DE), kar pomeni v primerjavi z izhodiš~no razmestitvijo naprav {N1-L1, N2-L2, N3-L3, N4-L4, N5-L5, N6-L6} 21,7 odstotno zni`anje skupnih spremenljivih transportnih stroškov. V naslednji iteraciji bi lahko poiskali mo`no dodatno zni-`anje skupnih spremenljivih trans-pornih stroškov glede na novo izho-diš~no razmestitev, 14280 DE skupnih spremenljivih transportnih stroškov. V primeru dodatnega zni`anja skupnih spremenljivih transportnih stroškov, bi se seveda odlo~ili za novo, ugodnejšo razmestitev naprav.
4. UPORABLJENI VIRI
1. GÜNTHER,H.O/TEMPELMEIER,H. 1995. Produktionsmanagement. Einführung mit Übungsaufgaben, 2. Auflage. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, Tokio. Springer - Verlag, 447
2. GÜNTHER,H.O/TEMPELMEIER,H. 1997. Produktion und Logistik. Dritte, (berarbeitete und erweiterte Auflage. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, Santa Clara, Singapur, Tokio. Springer - Verlag, 315 s.
3. NEUMANN, K. Produktions- und Operations-Management. 1996. Berlin, Heidelberg, New York, Barcelona, Budapest, Hongkong, London, Mailand, Paris, santa Clara, Singapur, Tokio. Springer -Verlag, 368 s.
4. SCHROEDER, R. G. 1989. Operations management. Decision Making in Operations Function. Third Edition. New York, St. Louis,..., Toronto. McGraw-Hill Book Company, 794 s.
5. STEVENSON, W. S. 1993. Production/operations management. Fourth Edition. Homewood, Boston. IRWIN. 916 s.
Les in moderni ~asi
Moderni ~asi razumevajo les predvsem in skoraj izklju~no kot surovino, pri kateri so najpomembnejše tri stvari: cena, koli~ina in kakovost. Cena lesa mora biti sramotno nizka, koli~ine neizmerne, kakovost najboljša...
...V pogovoru bi morali pred izreko te besede pomembno premolkniti, ali pa jo izgovarjati ~isto poltiho in šepetaje. Smisel lesa za~utim takrat, ko se iz te snovi nekaj naredi, kar ima v sebi duhovno dimenzijo in civilizacijski smisel po najvišjih mo`nih kriterijih.
Prof. Janez Suhadolc, iz knjige ^ar lesa
s.