Leto LXXTVM ŠL 5*
Lfvmlfasa, torek 11. nam 1941
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldn« tzvzemsi nedelje In praznika. — rrst & Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.60, od 100 do 300 mt 4 Din 1» veejl vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >81ovenakl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, aa mosfsnstvo Din
UREDNIŠTVO Df UPBAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljeva oBea št. 1 tl-22. H-«. «1-24, 21-25 kl 21-2«
Podrnlnlee: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE«, celjsko uredništvo: Stronsmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKNJ GRADEC, Slomškov trg S. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10 351.
r se le začelo s topoui, se mora
s topooi končati
Rimski odgovor na vesti o premirju na albanskem bojišču: Italijansko grška vojna se more odločiti samo z orožjem — V Rimu napovedujejo skorajšnje pomembne dogodke
Rim, 11. marca. AA. Diplomat ki urednik agencije Štefani niše med drugim: Na rimskih dobro obveščenih mestih p.avijo, da dogodki v celoti potrjujejo vzajemnost narodov. Id so pristopili k trojni zvezi. Neprestana porečila iz angleškega >. severnoameriškega vira o nekem premirju na albanskem bojišču smatrajo v Rimu k°t smešne. Italijansko grška rc more
odločiti samo z orož cm. Kar se je začelo s tf^pevi. Se mora prav tako s topovi tudi končati.
V zadniih časih so prispela poročila da bi Grčija sprejela pcffoje. ki jih vsebuje italijanska spomenica, izročena lani oktobra. Te vesti je treba smatrati kot dccela netočne. Grčija ima z Ifaltta ra'une in Jih bo tudi plačala. Ko bo Grčiji vrrm?gana, bo morala nositi posled'ee, k! .' i i bo narekoval zmagovalec.
Vsa ostala obvestila, ki Jih Siri angleška in severnoameriška propaganda, so brezpredmetna, prav tako pa tudi poročil- o razpoloženju v nekaterih balkanskih državah. Te vesti imajo namen ustvarjati spletke.
Rim, 11. marca, e Ital lanski listi napovedujejo veliko voino aktivnost na albanski fronti. Na stotine italijanskih letal bo na razpolago za bom b ar diran i e grških črt in da onemogočijo gibanje grške vojske.
V rimskih obveščenih krogih ?rt3vijo. da ne bo treba dol so čakati na pomembne do£ dke na tei fronti Živahno delovanie na albanski fronti se bo pričelo samo z italijanske strani, ne pa tudi z bolgarske meje. Šele pozneje, tako sodilo v Rimu. bo sledila diplomatska nemška intervencija, nato pa še vojaška.
Ve
Mm Mtka v teku
Po porc-illh iz Aten se grška ofenzivna akcija proti Te* pcfcnžfa nadaljuje — Grške čete so prešle v napad in
stalno prodirajo
Atene, 11. marca. A A. (Reuter) Atenski radio je snoči poročal, da se odigrava na osrednjem bojišču velika bitka, ki se je začela že v petek. Grške čete so prešle v napad in stalno prodirajo. Sovražnik ima velike izgube. Zajete so bile velike količine vojnega materiala, živil in sanitetnega materiala. Grki so zajeli nekaj italijanskih vojakov, med katerimi je tudi en major. V zadnjih treh dneh, odkar traja ta bitka, so bile vzete važne sovražnikove postojanke. Vsi italijanski protinapadi so bili odbiti. Grške čete se utrjujejo na novo zavzetih postojankah.
Atene, 11. marca. s. (Tass). List »Kati-merimi« poroča, da so Grki 8. marca na osredjnjem sektorju bojišča osvojila več novih utrjenih gorskih postojank v višini 1600 do 1800 m. Postojanke so bile opremljene s topništvom, strojniškimi gnezdi in bodečo žico.
Najvažnejše je bilo zavzetje 1800 m visoke postojanke severovzhodno od Tepe-lenija. Grki so naskočili to postojanko po temeljiti pripravi topništva. V napadu je sodelovalo na grški strani tudi znatno število letal. Grki so ob tej priliki zajeli več sto italijanskih vojakov, več protitankovskih topov, avtomatskega orožja itd. Na drugih točkah na istem sektorju so Grki zajeli nad 1000. Italijanov in mnogo vojnega materiala. V bojih so aktivno sodelovale eskadrile angleških letal
Grško vojno poročilo
Atene, 11. marca. s. (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 135. vojnem poročilu:
Po hudih bojih so naše čete zasedle nove močno branjene sovražne postojanke. Od nedelje dalje so Italijani razširili fronto svojih ofenzivnih akcij. Podvzeli so hude napade, ki pa niso rodili uspeha in so jim povzročili samo velike izgube. Zajeli smo okrog 30 italijanskih vojakov med njimi več častnkov. Italijanski napad izveden s podporo tankov je bil odbit En sovražni tank je bil pri tem. uničen V teku vseh teh operacij so grška letala z uspehom bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne postojanke. Vsa grška letala so se vrnila v svoja oporišča.
Ameriška porcčila
Atene, 11. marca, s (Ass. Press.) Po poročilih z bojišča v Albaniji se grška ofenziva proti Tepeleniju nadaljuje. Italijani so izvedli več močnih protinapadov, toda na tem sektorju bojišča se jim ni posrečilo iztrgati Grkom iniciative.
Grki so zavzeli dve važni novi gorski postojanki pri Tepeleniju. V boju je bil skoraj popolnoma uničen sedmi bataljon divizije Giulia. Skoraj vsi vojaki so padli, le manjše število jih je bilo ujetih. Med ujetniki je tudi član velikega fašističnega sveta Pellegrini. Pri nekem padlem majorju, čigar identiteta še ni ugotovljena, so našli v žepu osebno pismo ministrskega predsednika Mussolinija prosvetnemu ministru Botaiju. Zato domnevajo, da je padli častnik morda sam prosvetni minister.
Včeraj so se razvijali siloviti boji na vsej 130 km dolgi fronti od Ohridskega jezera do morske obale. Medtem ko so pri Tepeleniju napadli Grki. so izvedli Italijani protinapade predvsem ob obali in na severnem sektorju bojišča, ne da bi dosegli uspehe.
Iziava admirala Cnnninghama
Atene, 11. marca, s- (Reuter). List »Eth-nos*- objavlja izjavo, ki jo je podal nje-
govemu dopisniku vrhovni poveljnik gleške vojne mornarice v Sredozemlju admiral Cuninngham, ki je dejal, da bodo Angleži očistili nebo nad Sredozemljem.
Na novinarjevo vprašanje, če bo angleška vojna mornarica tudi še spomladi ohranila nadoblast nad morji, je odgovoril Cun-ningham: Mnogo pomladi bo še prešlo, pa še bomo gospodarji nad morji Cunnigham je izrazil tudi priznanje vlogi, ki Jo ima grška vojna mornarica v sedanji vojni.
Nemčija ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja
Monakovo, 1L marca, i AA. (DNB). »Munchner Neuste Nachrichten« analizi-žira j o diplomatsko pomladno ofenzivo in poudarjajo, da je Nemčija z zasiguranjem položaja v Bolgariji dospela do vzhodnih., obal Sredozemskega morja. V prejšnji svetovni vojni si je morala Nemčija z velikimi in krvavimi žrtvami priborili položaj na jugovzhodu Evrope,
Na Daljnjem vzhodu je Anglja doživela nov poraz, s sklenitvijo miru med Siamom in Francosko Indokina Potem list poudarja, da je Japonska svoje vojaške meje pomaknila proti jugu, in da je sedaj komaj sto km od Singapora. Med nemškimi predstražami v Atlantiku in Japonskimi predstražami na Daljnjem vzhodu leži venec britanskih oporišč, Gibraltar— Suez—Aden—Singapoc.
List zaključuje, da še nikoli v zgodovini ni bilo vojaških, niti političnh komb-nacij, ki bi zavzemale tako velik prostor.
Nemško vojaštvo
Rim, 11. marca. i. Prve nemške čete. ki so prestopile bolgarsko mejo. so že pred dnevi prispele na določene polož »je. toda še vedno prihajajo v državo pre*to Dunava nove čete. piše rimska »Tribuna«.
Med motoriziranimi kolonami it- opaženo ogromno avtomobilov in kamijonuv kakor tudi drugih prevoznih sredstev zaplenjenih lani v Franciji. Polea teg? prihaja mnogo tankov, ki so sodelovali v borbah na Poljskem, Belgiji in Fran< iji.
Nemške čete se premikajo ves dan in se ustavijo samo zaradi kosila. Nem?>k' vojaki prenočujejo v vojašnicah in šolah ter celo po džamijah.
Sovjetski glas o sedanji vojni
Moskva, 11. marca AA (Tass) V uvodnem članku, posvečenem drugi obletnici otvoritve XVIII. kongresa komunistične stranke SSSR piše »Pravda« med drugim:
Pretekli dve leti sta popdltioma potrdili predvidevanja v mednarodnih odnosa jih, o katerih je Stalin govori) na kongresu. Prav tako so potrdila sijajno upravičenost notranje m zunanje politike, ugotovljene na kongresu in uveljavljene pod Stalinovim vodstvom. Ko je zasedal 18. strankin kongres, je požar nove imperialistične vojne že objel četrtino sveta in ogenj je bil na poti, da zajame vso Evropo. Za netile i tega požara so se v glavnem opirali na načrt, da SSSR zapletejo v vojno v interesu an-gle3co-francoskih kapitalistov. Stalin pa jo spregledal ta imperialistični načrt.
Rezultat politike naše stranke je v tem, da nam je v teh 2 letih od 18. kongresa stranke uspelo ne samo ohraniti varnost svojih meja, temveč je še večji uspeh v tem, da smo svoje meje razširili na pet novih sovjetskih republik. To je največja zmaga politike naše stranke. Ob zaključku svojega članka prinaša »Pravda« bilanco razvoja narodnega sovjetskega gospodarstva v preteklih dveh letih in pravi:
Napetost v mednarodni situaciji v zadnjih dveh letih od 18. kongresa stranke ni popustila. Nasprotno, kakor je sodil Stalin v svojem poročilu kongresu, se je druga imperialistična vojna še povečala. Zaradi tega morajo biti Še z večjo vztrajnostjo izvedena Stalinova navodila glede potreb, da bo naš narod v stalni pripravljenosti in da se z vsemi sredstvi pojača borbena moč rdeče armado m vojne mornarice.
Angleško prodiranje proti abesinski prestolnici
Angleži so oddaljeni od Addis Abebe le še 300 km Obroč okoli Kerena se vedno bolj zožuje
rf/KALE
Karthum, 11. febr. AA. (Reuter). Angleške in abesinske dete «e vneto udejstvu-Jejo 04 severozapada pr»ti središča Abe-sinije. Dve najmočnejši koncentraciji itali ianskih čet se umikata od G*»dara Addis Abebi
Karthum, 11. marca. AA. (ReuterV Italijanske čete «e iz pokrajine Burije sedaj umikajo v smeri proti Addis Abebi. Z» nJimi prodirajo angleške čete. ki *o «edaj 300 km oddaljene od Addis Abebe.
ariglHfte Me v gorato I
predele. V krajevnih bitkah *o an^Teške čete zaplenile precej sovražne^ vojnega gradiva in je imel sovražnik veliki izgube. Pri Kerenu se obr©č okoM posadke vedno bolj zožuje.
Nairobi. 11. marca. AA. (Reutsr) Poveljstvo angleških imperialn h *;i] v Vzhodni Afriki sporoča- Naše naora lovnnje v Abesiniji in opera-i je se razviiajo po določenem načrtu. Naše čete so za-edle važno križišče Kabre Dare. ki ie 200 km v notraniosti Ab^sdniie.
Kairo, 11. marca AA fReutert Vrhovn* poveljstvo angle'ke vojske na Sred je^i vzhodu poroča: Libija in Eritreja: Položaj nesnremenien. Abesinija in Italijanska Somalija: Operacije se še dalie razvijajo uspešno.
Kairo. 11. marca. i. (Reuter) Abesi^ki cesar Haile Selassie ie na ozemlju blizu
Moralna sila našega naroda in slava naše vojske predstavljata danes brez dvoma dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh kombinacijah balkanske politike.
Slovita po svoji hrabrosti in svojih vojaškin sposobnostih v daljnji in bližnji preteklosti, uživa danes naša vojfka v svetu ugled, ki je v čast kraljevini Jugoslaviji.
Iz govora komandanta dravske divizije generala Lj. Stefanoviča
Tanskesa iezera proclasil svoi j vi: do nad Etiopijo.
Bcmbni napadi cia Malto
Kairo. 11 marca. s. (Fe; ter». Ve rai je bilo zopet izvedenih več letalskih nnn dov na Malto 2e zjutraj je bil ni otO d a-krat leta'ski a'arm. toda s; vražna letala se niso poiavila. PopV.dne so i t časno priletela nad Malto s treh smeri s v /na bombna letala. Ena formacija boirbn:,:ov, ki ie prišla z iužne smeri, ni me+nla bomb. pač pa sta dve drug formaciji d^o—otornih letal tipa Mes er chmitt s n-ojnišk m ognjem napadli cporiSee an T e k h M'ro-planov. Angleško protil talsko topništvo ie otvorilo silovit ogenj proti le*alcm, V teku popoldneva so sovražna letala zo^et ponovno prispelo do bližine Obalo Malte, toda niso metala bomb.
Zadnji stiki med Bolgarijo in Anglijo pretrgani
Izjava angleškega veleposlanika Redella ob njegovem
odhodu iz Sofije
Sofija, 11. marca. e. Snoči ob 23. je s posebnim vlakom stranske sofijske postaje Podujane pooblaščeni minister Anglije Rendell s hčerjo in osebjem poslaništva odpotoval v Carigrad. Z njim je odpotovalo tudi več angleških državljanov.
Na železniški postaji so se poslovili od veleposlanika Rendella ameriški pooblaščeni minister Earle, pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije Vladimir Mila-novič, turški poslanik Sefki Erker in grški poslanik minister Panajotis. Bolgarsko vlado so zastopali načelnik političnega oddelka Agrinov, šef protokola in pooblaščeni minister Belinov.
Pred odhodom vlaka se je Rendell nekaj časa prisrčno razgovarjal z vsemi tujimi diplomatskimi zastopniki in novinarji. Rendellova hči je jokala, ko se je poslavljala od Bolgarov, ki so prihiteli k slovesu.
Pred odhodom je poslanik Rendell izjavil: Zapuščam Bolgarijo z velikim in iskrenim obžalovanjem, da moja misija kljub naporom ni uspela. Rendella je spremil do meje ameriški veleposlanik Earl.
Carigrad, 11. marca AA. (Reuter). Pričakujejo, da bo Rendell, ki je snoči odpotoval iz Sofije, danes prišel v Carigrad. Z Rendellom bodo dopotovali tudi belgijski poslanik Monet. poljski poslanik Tarnov-ski, in odpravnik poslov nizozemskega poslaništva Debrej. Osebje teh poslaništev je že odpotovalo v Carigrad.
Sofija, 11. marca. e. (Tr. Pr.) V diplomatskih krogih je izzvala veliko zanimanje in pozornost intervencija poslanika Rendella, ki je zahteval, da izpuste na svobodo uradnika angleškega poslaništva Bolgara Radova, češ da je zaročenec njegove hčere. Po tej intervenciji je bil Ra-dov izpuščen ,toda takoj nato je dobil poziv, da se prijavi svojemu vojaškemu poveljstvu,
„Skandalozna izjava44
Rim, 11. marca. e. (Tr. Pr.) »Giornale di Roma« piše o izjavi, ki jo je podal ame. rški poslanik v Sofiji na poslovilnem banketu angleškemu poslaniku Rendellu, v kateri je izrazil upanje, da se bodo diplomati, ki sedaj zapuščajo Sofijo, v kratkem zopet vrnili kot zastopniki zmagovite Anglije.
List pravi, da se ta izjava najblažje rečeno lahko imenuje škandalozna. Izjava je bila podana v trenutku, ko so korakale nemške čete skozi Sofijo, navdušeno pozdravljene od prebivalstva.
Ameriški vojni ataše v Sofiji
TVashington, 11. marca. e. (CBC). Vlada Zedinjenih držav je imenovala za vojnega atašeja v Sofiji dosedanjega ameriškega vojnega atašeja v Rimu.
Položaj na Balkanu in v Podunavju
Budimpešta, 11. marca. e. Kljub raznim vestem, ki se po madžarskem mnenju širijo iz inozemstva, da bi se kalil mir na jugovzhodu Evrope, v Budimpešti položaj na Balkanu in v Podunavju razmotrivajo z velikim zaupanjem. Čeprav so uradni krogi rezervirani, sevendar dobi vtis, da bo po madžarskem mnenju nair na jugovzhodu Evrope še naadlje ohranjen, vsaj kolikor se tiče Madžarske in Jugoslavije.
V dobro poučenih budimpeštanskih krogih vlada prepričanje, da bodo še ta teden pojasnjene nekatere nejasne točke na jugovzhodu Evrope. Smatrajo celo, da bodo do konca tega tedna vsaj v načelu urejeni vsi sporni problemi. Vse to daje podlago za trdno upanje, da bo ta kočljiva doba minila brejz večjih škodljivih posledic v tem delu Evrope.
Cripps obiskal Višinskega
Moskva, 11. marca. p. Angleški veleposlanik Cripps je imel daljšo konferenco s pomočnikom sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Višinskim. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, je Cripps pri tej priliki obvestil Višinskega o stališču Anglije do dogodkov na Balkanu po navodilih, ki jih je dobil od Angleškega zunanjega ministra Edena o priliki sestanka v Ankari.
Slovansko jezikoslovje v Moskvi
Leningrad, 11. marca. AA, (Tass). Predsedstvo sovjetske znanstvene akademije je sklenilo, da oddelek za jezike izda razna slavistična filozofska dela. Izdali bodo tudi slovnice živih slovanskih iezikov in sicer srbskega, češkega in bolgarskega. Prav tako pripravljajo velik slovar akademije in sicer slovar za stare sic van ^ke jezike, akademik Deržavin na ie končal delo, ki obravnava glavna vprašanja slovanskega jezikoslovja.
Dograditev Omska
Moskva, 11. marca. AA. (Tas). Svet ljudskih komisarjev je odobril generalni načrt za dograditev Orn.ska. Po tem načrtu bodo področje mesta Omska zelo razširili. Vsredišču bodo zgradi b* palačo sov-jetov, pokrajinski dom, dom kulture in opero. Park bodo povečal za 700 ha površine, medtem ko znaša sedaj 19 ha. Zgradili bodo 98 šol, precejšnje število stro-
kovnih Šol ter več prosvetnih zavodov, tri domove kulture, dve gledališči, muzej, več stadionov, več vodovodnih naprav in dva cirkusa. Zgradili bodo tudi devet bolnišnic, 11 porodnišnic, 15 poliklinik, 12 dispanzerjev, in sicer vse v 15. letih.
Macuoka na poti v Berlin
Berlin, 11. marca. e. Kakor se je tu snoči izvedelo iz dobro poučenih virov, bo japonski zunanji minister Macouka že te dni z letalom odpotoval na uradni obisk v Berlin, kier Dričakujeio njegov orih d 20. t. m Že dajstvo, da bo potoval z letalom in tako najmanj za 10 dni skrajšal svoje potovanje, smatrajo v tukajšnjih po itič-nih krogih za jasen dokaz p:mena tega obiska, na katerem bodo direktna izmenjane misli med zunaniepo'itićmmi predstavniki držav trojnega pakta.
jNemci o obrambnih napravah v Gibraltarja
Algeciras, 11. marca. AA. (DNB) V Gibraltarju z mrzlično naglico grade obrambne naprave. Vse področje nasproti La Linei, razen nekaterih prometnih poti, se smatra za obrambni pas. Za vojni pas smatrajo tudi vzhodno obalno področje ter južni, tako imenovani Katalonski zaliv. Potnika, ki prihajajo iz Gibraltarja, potrjujejo, da je nervoznost v angleški utrdbi vsak dan večja in da pričakujejo usodnih dogodkov.
Stran 2
»8LOVENSKI NAROD«, torek, H. marca 1941.
Btev. 58
Roosevelt bo še ta teden izdal ukrepe
Velike vsote za vojni material in življenjske potrebščine Angliji in demokratskim državam
Washingtont 11 marca & (Ass. Press) Reprezentančna zbornica je včeraj sprejela sklep, da bo na današnji seji ponovno razpravljala o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala v obliki, kakor ga je sprejel senat Reprezentančna zbornica je odobrila, da bo debata o zakonskem osnutku danes trajala samo dve uri Gotovo je, da bo zbornica sprejela zakon brez vsake nove spremembe
Washington, 11. marca AA (Reuter) Takoj po podpisu sprejetega zakonskega načrta bo predsednik RotAevelt mogel še pred koncem tega tedna izdati ukrepe za pošiljanje orožja in vojnega materiala demokratskim državam. Kolikor se je zvedelo, je zdaj razpoložljivega za 1.3 milijarde dolarjev vojnega mater.ala Roosevelt bo nato od kongresa zahteval zelo velike vsote, ki jih bodo porabili za življenjske potrebščine.
Washington, 11. marca s (Ass. Press) Včeraj je bilo v Beli hiši več konferenc v zvezi z uvel javljen jem zakona o posojanju vojnega materiala Med drugim je konten ral s predsednikorn Rooseveltom predsednik reprezentančne zbornice Revburn. ki je pozneje potrdil novinarjem. Ha bo še v teku tega tedna predsednik Rocsevelt naprosil   kongres za   kredite  v  višini treh
milijard dolarjev za pesrditev vojnega materiala Angliji
Zgodovinski pomen Rooseveltovega zakona
Lvon, 11. marca A A Ha vas Zakon o podpiranju Angiije v celoti odgovarja političnim zahtevam Roo&evelta, pooblastila pa. ki jih je Roosevelt dobil, so najširša, kar jih je kdajkoli dobi! kak predsednik ameriške države — piše »Temps«.
Predsednik Roosevelt in njegovi podrejeni OTpani imajo zdaj pooblastilo, da er-zenali, vs-e tovarne in vse ladjedelnice lahko izdelujejo vojni material za vse tiste države, za katere smatrajo, da jih je treba podpirati v interesu Zedinjenih držav samih, bodisi, da jih podpirajo z nakupovanjem, posojanjem ali dajanjem v najem. Vse to predstavlja največjo možno podporo razen pošiljanja moštva tistim državam, za katere USA smatrajo, da jim je treba pomagali, to pa so zlasti Angjija, Kitajska in Grčija, Vsi dodatni predlogi, ki so zahtevali, da se pomoč tem državam zmanjka, so bili zavrnjeni.
Odslej je treba politiko USA gledati v luči zakonskih določb c posojanju in dajanju v najem, v luči izrednih pooblastil, ki jih je dobil Roosevelt. Roosevelt ima zdaj pravico v kakršnikoli obliki dajati pomoč tistim državam, o katerih \Vashing-ton misli, da služijo življenjskim inferesom Severne Amerike. Vse to daje Roosevel-t ove mu zakonu, čigar posledice bodo velike na polju mednarodne delavnosti, zgodovinski pomen.
Japonski komentarji: Na poti v svetovno vojno
Tokio, 11. marca AA. (Reuter) Glavni japonski listi koTnen^rajo glasovanje v Wa5hingtoTiu in »e v glavnem strinjajo v tem, da prehaja Amerika sedaj vedno bolj v vojno. »Hoči šimbun« objavlja komentar o tem glasovanju ped naslovom »Na poti v svetovno vojno«.
Tokio, H, marca & (A*. Pre%) Japonski listi ogorčeno napadejo Zedinjene države o priliki sprejetja zakonskega osnutka o posojanju vojnega materiala. Listi večinoma izražajo mnenje, da pomeni novi zakon odskočno desko, s katero nameravajo Zedinjene države poseči v evTfjp&ko vojno kot zaveznik Anglije, ne da bi pri tem napovedal o vojno.
Turška sodba
Carigrad, 11. marca s. (Reuter) List »Jeni Sabah«. ki je bil na nemško intervencijo za 24 ur ustavljen, je ie zopet izSeL V novi številki objavlja na uvodnem mestu članek k sprejetju ameriškega zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam.
List pravi, da se upanje osnib velesil, da ta zakon ne bo sprejet ni uresničilo. V totalitarnih državah v Evropi 9l, debato o tem zakonu v ameriškem senatu tolmačili
kot ameriško slabost. V resnic pa ie senat izvoljen po svobodm volji ameriškega nam da. Njegovi člani niso roboti, temveč osebnosti, ki so sposobne da same mtelijo. zato sprejetje teg« zakona po 17dnevni debati ni znak slabosti ali degeneracije.
Novi oboroževalni krediti
Washington, 11. marca a (Ass. Presa) Predsednik Roosevelt je včeraj brez pred hodne napovedi naprosil kongres za odobritev 300 milijonov dolarjev novih kreditov v oboroževalne »vrhe. 112 milijonov dolarjev iz tega zneska bo porabljenih ca nakup novih težkih topov in municije za vojno mornarico. 60 milijonov dolarjev pa za nakup tovornih ledij, ki bodo služile kot pomožne ladje vojne mornarice.
VPashington, 11. marca a. (A» Pre») Senat je včeraj odobril četrto serijo obrambnih kreditov v znesku 1530 milijonov dolarjev. Od te vsote bo 840 milijonov dolarjev porabljenih za nx>marioo\ ostalo pa
za kopno vojsko.
MornariSki minister Knox o moči ameriške vojske
Nev,' York, 11. marca a (Ass. Press) Mornariški minister Knox je dejal včeraj v nekem govoru v New Orleansu, da morajo Zedinjene države dobiti vojno mornarico na dveh oceanih, največje letalstvo na svetu, kakor rudi kopno vojsko, ki m bo zaostajala za nobeno drugo na svetu. Edini razlog, da Zedinjene države trenutno se niso ogrožene, je dejal Knox, je v tem, da ima Anglija premoč na morju ter močno letalstvo.
VTashington, 11. marca m. (Cohimbia B. S.) Po uradnih podatkih vojnega ministrstva je bilo včeraj v Zedinjenih državah pod orožjem 1,264.210 vojakov in častnikov, kar je rekordno število t stanju ameriške kopne vojske.
Po pet tankov na dan
New York, 11. marca a (Ass. Press) Zastopnik Crvslerjevih tvornic je sporočil, da bo podjetje od 1. junija dalje izdelalo vsak dan po 5 tankov s po 35 tonami za angleško vojsko.
Važna resolucija senata
Washington, 11. marca AA. (DNB) Sonat je glasoval včeraj o zgraditvi pomorskih in letalskih oporišč na področjih, krt jih je Anglija odstopila USA za 50 ameriških rušil cev.
Istočasno je senat »glasno sprejel tuđi resolucijo, da USA ne bodo pristale na odstopitev kakršnihkoli področij na zapadni polobli od strani kake ameriške dr-za\>e drugi neameriški državi.
Ta resolucija, ki jo je predlagal predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu demokrat George določa, da se Zedinjene države takoj posvetujejo z drugimi ameriškimi republikami, če bi se pokazali znaki, da bi do takšne odstopitve utegnilo priti. V tem primeru bi z ostalimi ameriškimi republikami sfclenile, kakšne korake bi bilo treba storiti, da se zavarujejo skupni interesi.
Francoska grožnja Angliji
Možnost novega nevarnega spora med bivšima zaveznicama, če bodo francoske vojne ladje ščitile francosko
trgovsko brodovje
Položaj Francije ▼ Sredozemskem morjn
N(wr York, 11. marca e (CBC) Zunanji minister Hirfl je brzojavno pozvaJ strokovnjaka ameriškega poslaništva v Vichvju Roberta Mercvja, naj pride v Washinjjton, da poda poročilo o položaju Francije v Sredozemskem morju Temu pozivu pripisujejo poseben pomen, ker sledi takoj po bivanju generala \Veyganda v Vichvju.
Ameriški dar francoskim otrokom
Vlehv, li. marca, s (Ass. Press.) Ameriško poslaništvo je snoči objavilo, da je prispel v Marseille ameriški parnik »Cold Harbour«, Id je pripeljal obleke in živila v vrednosti enega milijona dolarjev za francoske otroka Za prevoz je angleška vlada izdala Izrecno dovoljenje. Ameriški Rdeči križ bo sedaj oskrbel razdelitev oblek in živiL Poslaništvo javlja, da prispe v treh tednih še drugi ameriški parnik s podobnim tovorom.
' Nezadovoljstvo v Siriji
New York, 11. marca s. (Tass) Associated Press poroča iz Damaska da so tam ;zbruhnili veflik- nenvri in demonstreci je, ker je vrhovni franct«k; komisar v Siriji odred'1 zaplenitev vseh zalo^ plenice v Siriji z namenem, da bi bue poslane v Francijo.
Tudi »New York Times« peročajo iz Damaska, da je ta ukrep izzval med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo ter je celo
izbruhnila splošna stavke med prometnim osebjem.
Associated Press javlja- da je bilo o priliki demonstracij v Damasku v b-r jih s policijo ranjenih mnogo oseb. štiri osebe pa so bile ubite. Vrhovni komisar v Siriji general Dentz je o&ebnc odpotoval v Damask in Ailepo  Bejrut je zasedlo vojaštvo.
Letalska voji na zapadu
Angleški bombniki nad Nemčijo, nemški nad Anglijo
London. 11. marca. s. (Reuter). Letalsko nunlstrstvo javlja:
Preteklo noč so manjše skupine angleških bombnikov napadle cilje v zapadni Nemčiji. Druga letala so bombardirala invazijske luke v zasedenem sovražnem ozemlju.
Včeraj podnevi so angleška lovska letala izvedla tri ofenzivne colete nad Kanalom in zasedeno Francijo. Letala so pri tem naletela na močan Drot:letalski ogenj, niso oa srečala nobenega sovražiega letala. Eno angleško lovsko letalo s teh ope-racii pogrešajo.
London, 11. marca. s. United Press beleži, da ie sinoči večina nemških radijskih postaj prelrinila svoio oddajo verjetno zaradi angleških letalskih napadov
London. 11 marca. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju
Sovražna letalska aktivnost je bila preteklo noč usmerjena v Klavnem orati 1už-ni Angliji
Napadeno ie bilo Dredvsem neko mesto ob južni obali Na nad se ie pričel kmalu no nastoou mraka ter le traial 6 ur Bombe so povzročile neka i poza rov in so poškodovale nekal hiš vendar v pološnem škeda ni velika. Več oreb ie bilo Dri na-Dadu ubitih toda skuono število človeških žrtev ni preveliko    Bombe so hV.e vržene
tudi na več izoliranih točk drugod v državi Ti narjadi so povzročili male škode in malo žrtev.
Dva sovražna bombnika sta bila v teku noči nad An ali jo sestre1 je^a.
Berlin. 11. marca AA (DNB) Večia skupina nemških letal je v noč; od 10 na 11. marec izvedla napad na angleško ori-stanišče Portsmouth Kakor ie HNB izvedel, so ob tei orilik   bombe zadele važne
voine cilie Izbruhnilo ie veliko število večjih in manjših požarov
Otroške sestre negovalke in vz
o svojem poklicu in v odgovor na pojasnilo o poKlicu zaščitne sestre -
Zmagovalci z Jahorine so se vrnili
Na kolodvoru jih je pozdravil komandant pla ninske brigade general Lukić
New York, n. marca. s. (Columbia B. SO Kakor poročajo iz Washingtona, je včerajšnja izjava podpredsednika francoske vlade admirala Darlana, da bo po potrebi s francoskimi vojnimi ladjami zaščitil francoske trgovske ladje pred Angleži izzvala resne skrbi v ameriških mornariških in vojaških krogih, ki se boje, da bi lahko izvedba Darlanove grožnje povzročila novo hudo poslabšanje angleško francoskih odnošajev, ker bi nastop francoske vojne mornarice proti angleški pomenil ogrožanje Anglije, ki bi gotovo ne ostala ravnodušna. Da prepreči odprt konflikt, je baje ameriška vlada sedaj odločena posredovati v tej zadevi med Anglijo in Francijo.
Stališčer ki ga bo zavzela glede Darlanove izjave angleška vlada, še ni znano. Zaenkrat je komentiralo D ar lan ovo izjavo samo angleško blokadno ministrstvo« ki je snoči objavilo, da ne bo v nobenem prt-mero omililo blokadnib ukrepov glede Francije. Smatrajo, da bo angleška vlada tudi uradno odgovorila admiralu Darla-nu in da bo vlada o tem sklepala na posebni seji
Nekateri mednarodni opazovalci sodijo, da bi angleški mornariški krogi celo pozdravili če bi admiral Dar lan svojo grožnjo res izvedei Pravijo namreč, da se angleška admirali teta še vedno boji, da bi Francozi slej ali prej svojo vojno mornarico izročili Nemčiji. Zaradi tega bi angleški mornariški krogi pozdravili vsako priliko ,da po potrebi nastopijo proti francoskim vojnim ladjam, seveda v primeru če bi Francija sama izzvala tale nastop.
Angleški krogi v zvezi s tem opozarjajo zlasti na dejstvo, da je grožnjo v popolnoma istem smislu, kakor jo je izrekel včeraj admiral Darlan, ie. 24 ur prej objavil pariški radio, ki je* pod nemško kontrolo. V tem vidijo angleški krogi dokaz, da je francoska vlada v primeru Darlano-je izjave postopala po nemških navodilih.
Izjava angleškega blokad-nega ministrstva
London, n. marca. s. (Reuter). K včerajšnji izjavi francoskega podpredsednika vlade admirala Darlana, da bo Francija s svojimi vojnimi ladjami spremljala transporte živil, če bodo Angleži še dalje plenili in potapljali francoske ladje, je objavilo včeraj blokadno ministrstvo kratko izjavo, ki pravi, da bi angleška vlada pristala na dovoz živeža v Francijo, čebi dala francoska vlada zagotovila, da bo do uvožena živila porabljena tako, da ne bodo koristila sovražniku.
Doslej francoska vlada ni stavila angleški vladi nobenih predlogov v tem smislu. Nasprotno je francoska vlada kot eno osnovnih načel svoje politike sprejela čim ožje gospodarsko sodelovanje z Nemčijo.
Kar se tiče Darlanove pripombe, da so Nemci vrnili Franciji 2 milijona kvinta-lov žita namenjenega za nemško okupacijsko vojsko, ter da so s tem pokazali več plemenitosti kakor Anglija, pripominjajo v angleških uradnih krogih, da so vrnili s tem Nemci Franciji samo manjši del onih zalog živeža, ki so jih v zadnjih mesecih v Franciji sami zaplenili
Lord HaUai pri HuHu
New York, 11. marca. e. (CBCi Po informacijah iz Washingtona ie izjava admirala Darlana Izzvala v vseh političnih krogih veliko pozornost Ob tei priliki le po istih informacijah podanik loič Hali' fax obirrkal zunanjega nvnistra Cordslte Hulla. kateremu le nonovil lansko iziavo angleškega ministrske** orel-ednfka Churchilla, da Anglija ne more dovoliti prevoza živil V Francije, ker se t? živila rekviriralo sa nemško vojsko. Lord Hali-fax 1e dedal. da nobene grožnje ne bodo prisilile Anglije, da omili Mntraria
Ljubljana, 11. marca Dne 1. marca je izšel v »Slovenskem Narodu€ članek »Pojasnilo o poklicu zaščitne sestre«. Članek se na več mestih dotika tudi poklica otroških sester negovalk ter jih z nekaterimi povsem napačnimi trditvami postavlja v čudno luč. zato prosimo cen j. uredništvo »Slovenskega Naroda«, da objavi tudi naše »pojasnilo« o poklicu otroških sester negovalk in vzgojiteljic.
Našo javnost smo že večkrat opozarjali, da ie v oddelku za zdravstveno zašHto mater in otrok v Ljubljani CDečii dom kraljice Marije) ustanovljena enoletna šola za otroške sestre negovalke. Nikoli si absolventke te Sole. kakor nam je očital ocenjeni članek, niso lastile naziva -»zašči'ne sestre«, sai je naš poklic tako lep in vzvišen, da lahko z veseljem in ponosom nosimo tako svoje ime kakor tudi svoje uniforme in značke. V šoli se specializ ramo le za dečje domove in privatne službe in nikoli ne silimo kam drugam posebno pa ne v delokrog zaščitnih sester. Resnici na ljubo oa moramo omeniti da so prve ab sdventke šole za zaščitne sestre obiskovale šolo za dečje zaščitne sestre, ki ie trajala tudi eno leto in so sedai na vodilnih mestih šole za zaščitne sestre.
Za vstop v našo šolo sc ne zah'eva, kakor nam očita nadalie članek, samo o^nev • na šola. Večina naših goienk ie končala štiri razrede meščanske ali srednje £ole z malim izpitom, veliko na ie tudi tak:h, ki imajo veliko maturo. Najmanj, kar se zahteva, ie r>ač z odličnim u^ehom kenčana višja ljudska šola ter ljubezen do otrok, naravna inteligenca in srčna omika, t^rej lastnosti. Id si i:h ni mogoče pridobiti z nobeno maturo. §^la traja 12 mesecev nepretrgoma, brez vsakršnih počitnic in ie doslej končalo že okoli 80 gojeni:, ki so vse v dobrih službah.
Ljubljana, 11. marca Z brzim vlakom iz Zagreba so se pripeljali ob 11. uri zmagovalci s smuških tekem na Jahorini, kjer so najlepši smuški tereni Bosne. Od 4. do 9. t m. 90 trajale tekme naše hrabre vojske na Jahorini Vsaka armija je poslala svojo ekipo, razen tega pa so bili zastopani se planinci in gTaničarji, orožnlštvo in letalstvo- Zmagala je na tehmah ekipa naše planinske brigade, katere člani so se izkazali že v Cortini tn v Garmischu.
Na kolodvoru je zmagovito planinsko ekipo pozdravil komandant planinske brigade general Lukić s svojim adjutantom kapetanom Ciričem. Navzocnih je bilo tudi nekaj slovenskih športnikov in poročevalci ljubljanskih listov. Zmagovalni planinski ekipi sta poročnika Drago Crno-bor In Emil Kranj c ter podporočnik Jože Svigelj, naredniki Jazbec, Brumec in Pau-Uč ter redovi Pogačnik, štrukelj in Župančič. Vodil je ekipo major Milovanovič.
Na tekmah na 30 km s streljanjem je zmagala patrola planinske brigade, ki jo je vodil poročnik Crn o bori, člani pa so bili narednika Brumec tn Jazbec ter redov
Iz policijske kronike
Ljubljana, 11. marca Lojze M. Iz Tomišlja je sicer Se m?ad pohajač. vendar pa že zelo pokvarjen. Svoj čas je oblezel noč za nočjo vse ižanske vasi in kradel no hlevih in dvoriščih perutnino, ki jo ie v zgodnjih lutranjih urah nosil v Ljubljano na trg Ko so postali Ižand previdnejši in jeli paziti na dihurja, se te Lojze raje umaknil nevarnosti in pričel krasti po Škofljici in okolici. Nani so Postali pozorni tudi mitmč^ru na Dolenjski cesti in slednjič se ie kok~*šji tat ujel Lojzeta so aretirali, ker pa je Ml Se mladoleten. *a niso prehud obhodili. To ga je menda zapeljalo, da Je potem pričel znova krasti.
Nedavno 1e vlomil v neko hišo v doleni-skem okraju mesta in odnesel nad 1000 din. Lojze, ki ie nriŠel v hišo ponoči se
Pouk na šoli se deli v praktični In teoretični pouk. Praktični pouk obsega delo v Higijenskem zavodu oddelka za zaščito mater in dece. v mlečni kuhinji, na pod-kliniki prakticiranje v otroški bolnici, v domovih za predšolske otroke, na oddelkih splošne bolnice in v bclnici za ženske bolezni. Teoruetični Douk oa obsega predvsem nego zdravega in bolnega otroka, prehrano otroka, notel higijeno, dijetetično kuhinjo, nego bolnika, prvo pomoč, higijeno žene s posebnim ozirom na materinstvo, tuberkulozo, venerične bolezni kemijo in fiziko, gospodinjstvo, pedagogiko, alkoholizem, zakonodajo. Ze iz tega kratkega pregleda ie razvidno, da se gojenke temeljito pripravljajo za svoj poklic in da se v šoli nauče tudi marsikaj drugega, ne samo »nese in prehrane otrok«. Da imajo absolventke šole pravico do nameščenja »kje v otroških domovih in privatnih družinah«, smo že cmenile in tega se vse eo-jenke tudi dobro zavedajo. Zaščitne sestre sploh ne gredo v privatne službe, d oči m se naše teh ne branijo in neredko postanejo, posebno tiste, ki so vešče jezikov tudi vzgojiteljice otroku, ki so ea v nrvem in drugem letu negovale. Doslej smo bili ori nas navezani v glavnem le na tuje vzgojiteljice, francoske, angleške in nemške »guvernante«, odkar oa obstoja ta šoia. iih oovsod nadomeščajo domače moči. Letos obiskuje šolo 25 gojenk. komaj s'aba polovica vseh. ki so se bile jeseni prijavile, pa so morale biti zaradi pomanjkanja prostorov odkloniene.
Vse informacije onim. ki so se zanimali za šolo otroških sester negovalk, kakor rudi onim. ki bi hoteli snreieti v službo sestro negovalko, daje zavod za zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije). Lioičeva ulica "3. Ljubljana. Organizacija otroških sester negovalk in
Pogačnik. Ta patrola je zmagala tudi v
štafetni tekmi na 50 km. Na posameznih tekmah je zmagala s prvim mestom in ostalimi prvimi mesti ekipa planinske brigade. Prvo mesto si je priboril redov Pogačnik, ki je za letos prvak v naši vojski Veseli smo lahko, da so ai vsa prva mesta priborili Slovenci
Člani ekipe so nam poveetali, da so tekme potekle v najlepšem redu in da. so bile vzorno organizirane. Letošnji rezultati so mnogo boljši od lanskih. Pri tekmah s streljanjem so dosegli naši planinci največ zadetkov. Tekmovalci so bili do skrajnosti požrtvovalni in borbeni. Pri SO km tekmi si je narednik Jazbec izvtnil nogo, pa je kljub temu tekmoval naprej in je njegova patrola prifila prva na cilj. Ostale tekmovalne patrole s odosegle tudi lepe čase. Drugo mesto si je priborila ekipa kraljeve garde, tretje pa ekipa četrte armije.
Po prisrčnem sprejemu na ljubljanskem kolodvoru se je zmagovalna ekipa planinske brirade odpeljala domov v Skofjo Loko.
ni ustrašil niti izredno hudega in popadljivega psa, ker se je z njim že poprej nekoč seznanil in mu tako tudi ni bil nevaren. Lojzeta, ki ie žanra vi ial ukradeni denar po Ljubljani so spet izsledili detektivi in ga aretirali. Denarja se ie fant že povečini iznebii pač pa so policijski organi zaplenili v nekem skrivališču več koles, ki jih je nakradel Lojzeta so po zaslišanju spet oddali sodišču, kjer bo zaradi »vojega poč«tia prejel najbrž bujš^ kazen.
Policija je po daMŠem zasledovanju aretirala Hermana Mozetiča. Josioa Juretiči tn Varijo Ipavčevo. ki so Se skrivali neka i Saša do Novih Jariah, zadnle teine pa so stanovali nekje pri DM v Pol i u Vlamljali so v iedilne shrambe in kletne drvarnice, odkoder so odnašali živila, najraje pa mast in olje. Ipavčeva. ki je bila svoj čas uslužbeoa no raznih hišah v me-
stu kot postreinica. je suro ti informirala Mozetiča in Juretiča. kje. kdaj in kako oi se dalo z najmanjšim rizikom kai ukrasti. V zadnjih tednih sta obiskala kaluh dvajset jedilnih shramb, največ živil in posebno masti sta pa ukradla, med tem ko ie Ipavčeva stala zunaj na straži. Pri Maksu Hrovatinu na Bleiweisovi cesti sta vlomila dvakrat zaporedoma, dalie v hiši št. 4 na Bleiweisovci cesti, v Dalmatinov; ulici 1 in v dveh krajih v Šiški Ukra -ki živila sta razprodajala po gosti nah, seveda po ceno, denar pa so si sproti razdelili. Mozetič ie orav te dni snet pripravljal večji vlom, ko so ga nekje na uliti srečali policijski organi, ki iim ni mocel rx5begniti. Aretiranec ie izdal tudi Ipavčevo in Juretiča. ki so ju kriminalni organi tudi kmalu izsledili
Nase Gledališče
DRAM A
Začetek ob 20 url Torek, 11. marca: Cigani Red torek Sreda,  12.  marca:  Brez tretjega. Izven. Proslava   40-letnice   umetniškega dela Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške drame Četrtek, 13. marca: Brez tretjega. Kod pre-mierski.  Gostovanje  Hinka  Nučiča in Vike Podgorske Petek, 14. marca:  Brez tretjega. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske
OPERA
Začetek ob 20. url Torek, 11. marca: Rusalka. Red A. Gostovanje Josipa Gostita, tenorista zagrebške opere
Sreda, 12. marca: Sabska kraljica. Red sreda. Gostovanje Josipa Gostica, Leno-rista zagrebške opere
Četrtek, 13. marca: Hlapec Jernej. Red četrtek
+
Dvofakova »KusalUa«, katere predstava Do drevi za red A, je najlepše delo tega skladatelja in ena najboljših slovanskih oper sploh. Vsebina je polna najčistejše poezije, prepojene s čarom gozdov, narave in nad-zemskih bitij. Prav tako kakor dejanje je tudi glasba odmaknjena lz življenjske resničnosti v svet čustvene razgibanosti, mehkih zvokov ln barv. Rusalko bo pela Hevbalova, princa kot gost Jesip GohUc, Ježi-babo — Kogejeva, povodnega mo2a — Betetto, vile — Vidalijeva, Ivančiteva, Po-lajnarjeva ,tujo knežno — LaboScva, ku-harčka — Barbičeva, oskrbnika — Slado-ljev, lovca — Rakovec. Dirigent: N. Štri-tof. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. Golovin.
fae(e\nt ca
KOLEDAR Dane«: Torek, 11. marca: Sofronlj, Krištof
DANAŠNJE PRIREDITVE Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva: predavanje g. Joža Krcgarja o gojenju Čebulnic (tulipanov, narcis, gladiol in lilij) in gomolnic (dalij, begonij) in njih izboru za mali vrt ob 19. na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici
DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Iz Kamnika
— Meri Jurca odhaja ix Kamnika. Po službeni potrebi je iz Kamnika premeSče-na po več ko desetletnem službovanju učiteljica gdč. Meri Jurca, Pr^j je poučevala na ljudski Soli pri uršulinkah, zadnja leta pa na ljudski Soli v Nevljah. Izven 5 «!c. v svojem prostem času, se je namrrč Meri Jurca, posebno prejšnja leta, marljivo udej-stvovala pri tukajšnlom Sokolu. Pet let je bila načelnica ln obenem tudi vaditeljlca vseh ženskih oddelkov. Od leta 1935 do leta 1940 je bila tudi načelnica kamn'S^e-ga sokolskega okrožja ln je bili dobro usposobljena tehničarka, saj je imela društveni in župni prednjaški izpit. Vse delo v telovadnici je pri ženskih oddelkih do!go vrsto let slonelo na njenih ramah. Polt g dela v telovadnici pa se je pridno udeleževala tudi prosvetnega dela pri Sokolu ln tudi pri drugih društvih. Videli smo jo pri gasilcih, Rdečem križu, Jadranski straži, skavtih itd., in to v najrazličnejših funkcijah, kjer koli je bila pač potreba. Znto se ji na5a javnost ob odhodu na novo službeno mesto za vse njeno delo iskreno in prisrčno zahvaljuje, želimo, da bi vse svoic sile in sposobnosti tudi na novem službenem mestu prav tako koristno in uspešno uporabljala, kakor jih je v Kamniku.
_ Lovsko društvo v Kamniku je imelo
svoj tretji redni letni občni zbor v nedeljo 9. t. m v Kamniku. Udeležba je biLa zadovoljiva. Prisotni člani so pazljivo in z zanimanjem pokušali poročila društvenih funkcionarjev. Razprava je bila živahna in stvarna. Zbor je skoraj o vseh predlogih sklepal soglisno. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen g. dr. France Trampuž, odvetnik v Kamniku. Odbor je bil delno obnovljen iz izvolitvijo treh odbornikov, gg.: Pavla Hribarja, posestnika, v Palovčah: Ivana fekofira st.. pooestn:ka na Vrhpolju. ln Antona Vahtarja. posestnika in ključavničarskega moj«tra v Mengšu. Občni zbor je soglasno izglasoval tudi dve resoluciji za obrambo zajca in za zaščito našesra gozda. Za delegata za glavno skupščino zveze sta bila izvoliena gg. Josip Adamič, industrijec v Domžalah, in Ivan fikofic st.. posestnik na Vrhpolju. Za kandidata v odbor zveze pa je bil nominiran predsednik g. dr. Trampuž. Občni zbor je soglasno sprejel še več predlogov za zaščito koristne divjadi in za uspešno pokončavanje dlakastih in pernatih škodljivcev. Po Štirih urah se je zbor razšel v zavesti, da je oprsvil koristno delo,
— Zanimiva sodna razprava, sele v četrtek 6. t. m. je prvo sodšče Izreklo sodbo v kazenski pravdi cestarja Mihaela Ju-hanta zoper cestnega nadzornika Petra Borca zaradi lahke telesne poškodbe. Obramba toženca je stavljala sodišču številne obrambne predloge. Sodišče je širokogrudno ugodilo skoraj vsem tem predlogom. Končno ae je moralo prepričati, da je toženec kriv. Toženec je prijavil priziv in bo moralo o zadevi razpravljati in soditi Se okrožno sodišče, če si toženec rte bo premislil in priziva pravočasno umaknil.
KAR NARAVNOST
Fant: Gospodična ali bi vreli neumnega fanta, če bi imel mnogo denarja?
Dekle: To je pač odvisno od denarja. Koliko ga pa imate?
»SLOVENSKI  NAROD«,   torek, 11. marca 1341.
Stran 3
Ljubljanski trgovci so zborovali
Združenje trgovcev v Ljubljani je imelo v lanskem letu
občni zbor — Uspešno delovanje
Ljubljana, 11. marca
V Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici je bila snoci dobro obiskana redna letna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, ki so ji razen članstva prisostvovali tudi Številni zastopniki oblasti in sorodnih organizacij. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Viktor Meden, ki se je Po požara u spomnil med letom umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili z vzklikom, nato je pa prešel na dnevni red. Ugotovil je, da je ljubljansko trgovstvo povezano v svoji organizaciji že nad 106 let in je zato eno najstarejših v svobodni državi. Ce prelistamo zgodovino Združenja ter pregledamo vse borbe, vidimo, da so naši predniki šli skozi hude viharje in boje do razpada držav v svobodno Jugoslavijo, v kateri tudi ni šlo hr tz težav. Ugotavljam, je nadaljeval  prf k, da je trgovski
stan znal vzdržati \ o jih upravičenih borbah in da bo tudi v bodoče tak ostal in obstal.
Preteklo poslovno leto se je nadaljevalo v ozračju negotovosti in neprestanih skrbi. Te skrbi pa nas iz dneva v dan še bolj zajemajo. Da je v takih razmerah težke dosegati trajne uspehe, bo vsakdo razum Vendar tudi nevšečni časi niso upognili trgovcev in jim vzeli optimizma. Vse bolj se je članstvo strnilo okrog svojega Združenja,  Zbornice  in  Zveze.   Vsa mesta v upravi so častna mesta, povezana z delom in ljubeznijo do  trgovskega tovariša, za njegov dobrob't in napredek. Predsednik je izrazil  posebno toplo  zahvalo za naklonjenost Zbornici, zlasti referentu trgovskega odseka dr. Ivanu Plessu. Zvezi trgovskih združenj, posebno predsedniku g. Stanetu Vidmarju in tajniku dr. Pustišku. Zahvalil se je posebej še tovarišem gg. Vidmarju, Verbiču, Novaku, Cermelju in Ba-hovcu, ki so opraljali težko in odgovorno delo v davčnem  odboru ter g. Smrkolju, ki je bil v reklamacijskem odboru. Pohvalil je delo vodstva gremijalne šele, ki ji je stal načelu g. Rado Grum in omenjal požrtvovalno prizadevanje vsega učiteljskega zbora. Izrazil je nadalje svojo zahvalo tudi kraljevski banski upravi, mestni občini ter vsem merodajnim faktorjem, ki so šli Združenju na roko in končal s pozivom, naj trgovstvo ohrani vztrajnost, ki ne sme poznati malodušja,
Iz tajniškega poročila
Iz preglednega poročila zaslužnega tajnika g. Lojzeta Smuca sledi, da šteje Združenje v svojem delokrogu 26 strokovnih sekcij. Lani je imelo Združenje 15 sej, več sej gospodarsko redakcijskega odbora, skupno pa 134 sestankov pri čemer pa ni upoštevano še posebno sodelovanje članov uprave in nadzornega odbora ter predsednikov sekcij na anketah za ureditev avtobusnih postaj, dalje stalno sodelovanje v odboru za pobijanje draginje, pri anketah glede ureditve minimalnih plač, sedemdnevno zasedanje članov davčnega odbora ter končno niso upoštevane številne osebne i-^ tervencije predstavnikov sekcij pri »Prevodu-:, mestnem prehranjevalnemu odboru, referatu za kontrolo cen, obrtnem odelku itd.
Delovanje Združenja je bilo tudi lani uspešno. Njegovo poročilo se podrobno peča s številnimi ukrepi za pobijanje draginje, saj je sledila uredba uredbi tako, da je raznih predpisov naraslo do današnjega dne že 120. Pcsamenzlm strokovnim sekcijam je bilo razposlanih 61 obširnih okrožnic z vsemi pojasnili raznih predpisov, v katerih se je opozarjalo na odločitev maksimalnega kosmatega zaslužka, navodila oblasti itd.
Težave so tudi s prehrano. Letina ni bila taka. kakor smo jo pričakovali. Dobili smo uredbo o enotnem kruhu, ki je pozročila precej nezadovoljstva, vendar upamo, da se bodo nezadovoljstva, ki izhajajo iz tega naslova polagoma ublažila. Dobili smo tud: uredbo o kontroli cen ter seznam predmetov, ki spadajo pod kontrolo cen. Ta seznam vsebuje Že nad 94 predmetov, v zadnjem času pa je nova uredba pritegnila skoro vse važne;še predmete pod kontrolo cen. Trsrovina se polagoma ureja z raznimi nred^i in se omejuje njen svobodni razmah. Tajnik ie v np.d?l.injem omenjal vprašanje pomamkanja sol1'. petrv*eia in jedilnega ola ter je moralo Združenje v vseh teh stvareh često intervenirati. Veliko dela je dalo tudi urejevanje minimalnih plač. bol nroti naraščajočim režijskim stroškom, nroti oovfšan-tu davščin t^r drusro. Občinski svet linMianski je na reji razpravljal o novem občinskem proračunu, s knter^m so uvedene socialne davščine in napisna taksa
Umstfsiški lik Hiška Nučiča
Jutri bo slavil 40 letnico umetniškega dela v Beg© viče vi drami „Brez tretjega44 s soigralko Viko PoggorsKo
Ljubljana, 11. marca.
Nučič je kot Igralec markantna pojava, ki se ostro zariše vsakomur, kdor ga je enkrat videl, v spomin. Njegova odrska izredno ugodna zunanjost f lepi glas in velika umetniška darovitost, so mu že kot mladeniču pokazali pot do poklica. S temi evojetvi so mu bili dani vsi pogoji tako za igralca klasike kakor za moderni repertoar. Njegov dobro postavljeni in šolani glas je vedno nosilec resničnega občutja. Njegova posebna prožnost v vseh registrih mu daje veliko sugestivnost. Nučiče-va lepa postava, njegov plemeniti, izraziti profil, označba vseh odtenkov duševnih tresljajev, karakteristika oseb. katere ustvarja, vse to so odlike tenkočutnega oblikovalca človeških likov.
NučiČ je tipično čustveni igrale«. Čeprav obvlada igralsko tehniko kakor redko kdo. vnaša vendar v vsako svojo krea-cijo obilnost čustva v liričnih trenutkih in pravi vihar strasti v dramatičnih scenah. Zato je nepozaben v svojih tragičnih krea-cijah.
Kadar je treba v psiholoških, naturalističnih dramah dati likom plastične konture, je Nučič prav tako v svojem igralskem elementu. Po svoji naravni, prirojeni težnji, igra Nučič rad blage, plemenite, miroljubne in dobrodušne značaje. V njih prihaja njegova ganljiva čustvenost do polnega izraza. Toda kot pravi, rojeni igralec, umetnik po veri in instinktu, je našel v svojem bogatem registru prav tako potrebne akcente za oblikovanje trdih, neusmiljenih, ciničnih in celo podlih tipov. Presenetljivo je. kako je z vsemi sredstvi zmožen izpremeniti ne s-imo svojo zunanjost, masko in držo. temveč izražati tudi z glasrm invenciozno zasnovane, najmanjše odtenke. Ta svojstva je pokazal Nučič ne samo kot gledališki, temveč tudi kot filmski igralec nekoč v nemem in nedavno v zvočnem filmu.
Kadar je zato govor o Nučičevih kreacijah, tedaj nikoli ni slikati — sicer dovolj pogostoma grajano napako Igračev naj-odličnejših. sugestnmih kvalitet —, da je vedno enak.
Ne, Hinko Nučič ne samo da ni vedno enak. on je nasprotno vsakokrat tako različen, da ga Človek prvi hip na odru ne •pozna.
V teh in takih umetniških lastnostih je skrita tista čarobna moč. ki osvaja. To je tista magija, ki dsje gledališču privlačnost in igralcu osebnost; ta se s temi svollml neobič-rnim: lastnostmi razlikuje od navadnih ljudi in v trenutku svojega življenja na sceni zaživi vzvišena nad dru-
gimi. To Je vse tisto, kar elela Iz čToveka umetnika. Skozi vse svoje življenje, ki je bilo polno tegob, žrtev in dela. se je boril Hinko Nučič hrabro in neupogljivo, z edinim orožjem pravega umetnika: vero v lepoto svojega igralskega pokuca. In še potem, ko je že zdavnaj zmagal in potrdil svoj sloves kot nesporno močna igralska sila — borbe, žrtve in trpki dnevi niso prenehali. Toda vse to je prenašal v neomajnem zaupanju, da bodo n^stop.li lepši in veselejši dogodki. In prišli so. In zavoljo teh čudovitih trenutkov, ki jih daje poklic gledališkega umetnika, je treba trpeti veliko gorja, ki je ljudem v navadnem življenju največkrat prihranjeno. Ali to je pač tako in — kakor kaže skušnja — ne more biti drugače.
Eden izmed lepih trenutkov v življenju umetnika Hinka Nučiča naj mu bo njegov jubilej, 401etnica njegovega požrtvovalnega dela za gledališko umetnost, ki jo je prišel praznovat priznani igralec in režiser zagrebške drame, Slovenec mod svoje rojake. V tem svetlem trenutku, ko bo sredi med nami, naj pozabi na vse z.o, ki ga je spremljalo na težki poti, zaveda naj se, da bodo vsi njegovi tovariši v poklicu, kakor gledališka publika, znali ceniti redko slavja ki ga je privedlo k nam. Po dolgem času bo spet naša drama priča NučiČeve kreativnosti in v poslopju, ki ga je odprl on leta 1918. slovenski besedi, bo občinstvo s hvaležnostjo in toploto prisluhnilo utripu srca. ki bije samo za lepoto gledališke umetnosti.
Vika Podgorska
Hinko Nučič bo igral v Begovičevi drami »Brez tretjega« glavno moško vlogo, medtem ko bo njegova soproga gospa Vika Podgorska, ki je igro zrežirala, kreirala glavno žensko vlogo. Ta odlična igralka, in glavna opora zagrebškega ženskega ansambla, je osvojila ljubljansko publiko na njenem prvem gostovanju, v glavni ženski vlogi v Krležini igri »V agoniji«. Njen veliki igralski temperament in intenziteta njene igre, katere najizrazitejša lastnost je vedno navita vzmet živčnosti in čustva, daje Podgorski izrazito noto sodobne Žene in igralke. Značilnost njene igre je nadalje močna aktivnost in dramatika ter živa in močna strast. V idealnem sožitju združena umetnika Podgorska in Nučič. predstavljata tako na odru kakor v življenju par izredne harmonije. Njuno gostovanje bo dogodek In praznik, ki bi ga ne smel nihče zamuditi.
'ostani in Ostani član Vodnikov« druibe!
Združenje je po svojih predstavnikih pose-' tilo predsednika fin. odbora g. Dermastjo. mu objasnilo težkoče. ki jih preživlja trgovina, omiliti pa se je posrečilo le nekatere trdote mestnega proračuna.
Pri vprašanju pobijanja draginje so imel; vsi predpisi protitrgovsko tendenco. Ker se ni našlo pravega krivca so seveda našli in pokazali na trgovca, češ on je kriv draginje. Iz zapečka so prilezli tudi razni de-nuncianti, prave krivce pa je treba iskati drugod, saj se je pri nas bohotno razvila tudi ilegalna trgovina. Navzlic vsem težavam pa nikdar in nikoli ne smemo izgubljati vere. Nastopil bo zopet čas, ko se bodo razmere uredile in tedaj bo tudi trgovski svet spet pomagal utrjevati in urejati našo močno Jugoslavijo.
Trgovsko dobrodelno društvo „Potnoč"
Poročilo o trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč« je podal g. Ivan Bahovec, ki je omenjal, da je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo poseben pravilnik, ki bi v bodoče povsem onemogčal vsako pozitivno delo društva, ker bi se moralo 75 odstotkov od svoje rezerve vložiti v državne papirje. Občni zbor »Pomoči« je zaradi tega sklenil likvidacijo m na podlagi pravil prosil Združenje, da prevzame imovmo svoje roke. Uprava je soglasno osvojila predlog »Pomoči«. Društveno premoženje bivše »Pomoči« znaša okrog 150.000 din. Na snočnji skupščini je bil izvoljen poseben odsek, ki je prevzel agende »Pomoči« za izplačevanje posmrtnin, letna članarina pa je bila določena na 50 din.
Poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev je podal g. Janko Krek. Iz njegovih izvajanj sledi, da se bliža to vprašanje uresničenju, kar je plod vztrajnega dela in prizadevanj. Temeljito se je obdelavalo tudi poročilo o delu za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce in so bili soglasno sprejeti zadevni sklepi.
Na občnem zboru je bil soglasno sprejet sklep o podelitvi častnega članstva vele-trgovcu g. Andreju šarabonu, ki nima zaslug samo za napredek slovenske trgovine in trgovske organizacije, temveč ga šteje odbor za zgradbo zavetišča za svojega največjega dobrotnika. Andrej šarabon je mož ki ga slovenski trgovci z velikim ponosom štejejo med svoje tovariše.
Produkcija igralskih liaraščaffiiikov
Ljubljana, 11. marca.
V trnmskem gleOali.^ču in v šali režiserja Milana SkrbirLška sta imela avdicijo igralska gojenca Hinko Koša k in Anton Potušek. Nastopila sta z monologi in dialogi iz Cankarjevega ^Kralja na Betajno-vi^, Schi-lerjeve »Marije Stuart« ter Shakespearovega »Hamleta« in »Sna kresne noči«. Tudi v igralskem poklicu se kaže v zadnjem času naraščajoče število kandidatov, toda med njimi so zares sposobni še zmerom izjeme. Skrbmškova šola je nedavno predstavila H. Florjančlča, o čegar uspešni avdiciji smo poročali; dodatno še povemo, da je Florjančič med tem že sklenil poizkusilo pogodbo z Narod, gledališčem v Splitu za prihodno sezono. -
Zdaj smo vic-eli H. Košaka, naraščajnl-ka za ljubimske in mlade junaške uloge in A. Potužka za karakterno igralsko stroko. Oba sta fiz:cno za ta cilja usposobljena ter sta izkazala ustrezajočo inteligenco, Čustveno poglobljenost in pristen temperament. Koša k ima ugodno pojavo, privzgojeno uglajenost kretenj in zdrav, prijeten glas; treba je še sprostitve, odrske rutine in čim več govorniške vežbe- Fotu-šek se zdi, da je rojen igralec, ki zna že ustrezno označevati svoje osebe in z vidno blstrostjo čisto naravno učinkovati. Njegova govorica je jasna in lepa. Oba mla-dra igralca bi bila brez dvoma prav dobro uporabna pod skrbnim vodstvom pedagoškega režiserja. Oba kandidata sta resna in vztrajno stremljiva ter sta zbudila v gledalcih dobre naće v njun razvoj ob praksi na odru in kajpak ob vztrajnem nadaljnjem Šolanju. Fr. G.
Koncert ljubljanske »Save«
Ljubljana, 10 marca Menda si je to pevsko dru?t\o izbralo ime »Sava« zato, ker teče Sava do*ti vese-leje in dosti bolj burno kot zaspana Ljubljanica, ob kateri pevsko društvr domuje tam v štepanji vasi, kamor hoče prinesti velik kos pravega kulturnega življenja. Naj ugotovim, da živi ljubljanska *Sava« krepko življenje, ki pljuska ne samo ob Ste-panjce, temveč tudi ob Ljubljančane, jih drami in kliče na delo.
Kolikor me spomin ne vara. vodi pevski zbor »Sava« sedej že tretje leto g. Ventu-rini Fran, učitelj in komponist v Ljubljani, ki mere biti z uspehi svojega zbora popolnoma zadovoljen. Od lanskega koncerta je napredek očividen. Številčno se je zbor povzpel na 35 grl. ki so medsebr jno lepo izravnana in precej enakomerno barvana. Izgovor je skoro vzorno lep. snrsclno podajanje posameznih pesmi prav primerno, le čas nekaterih narodnih (Nikdar ne bom pozabil) mogoče prepočasen. Zboru se pozna, da so njegove pevske vaje dobro obiskane, zakaj le z vajami je mogoče doseči tako, da ne rečem zgledno, ubranost kakršno očituje »Sava«.
Spored je obsegal od devetih naših skladateljev 16 pesmi. Imena Schwab, Vogrič, Hajdrih, Ipavec, Žirovnik so priznana, Vremšak, Venturini. Mirk in Vrečer pa so na najboljšem potu, da jih pevci ne bodo hoteli pogrešati na nobenem sporedu. Naj poudarim, da je Vrcmšakova »Na vasi« izredno posrečena, da bo Venturini s svojim »Vasovalcem« užigal, kjerk li ga bodo ljudje čuli, da je njegova »Boljarka« pogodila pravi narodni način.. Skladatelj Mirk je izdal v založbi Mariborske tiskarne svoje podravske narodne pesmi. Sesali smo »Ptičjo svatbo*, ki očftuje izredno spretnost harmonizatevja za tenkočutno«*, ki Jo zahtevata besedilo in napev. Pevskim društvom priporočam, da sežejo po Mirkovih narodnih, imela bodo z njim' veliko veselja in veliko uspeha. Vrečerjeva »Kak
se koscu streže«, je ljubka kar se da. Želim, da bi našim pevcem Se večkrat postregel s podobnimi stvarmi.
Koncert je počastil s svojo navzočnostjo tudi predsednik Hubadove pevske župe g. dr. SvigeJj Anton, ki je pevce in Številno zbrane poslušalce nagovoril z izbranimi besedami, bodreč pevce k vztrajnemu delu. poslušalce pa pozivajoč k razumevanju pevskih stremljenj, ki so prav danes p-Jtrcbni podpore nas vseh. Doumeti moramo poziv pesnika in skladatelja »da orlom, rojenim na skali studeni, brcž svobode živ-
ljenja ni« in da moramo vsi po tem uravnati svoje življenje v današnjih težkih sih. Prav posebno je pozdravil tudi najsta-rejšeg-i aktivnega ljubi jam kega pevci ^. Janeza Završana. ki obišče sleherni ljubljanski koncert. Pevski vetcrai« se je za prisrčne ovacije gin j en zahvalil
Koncert ljubljanske »Save* je bil zelo lepa počastitev s!ovcn.-kc pesm- DruitvO in zborovodja sta nanj lahko pOOOSna.Il njega naj črpata s:ic za nove in še večje nap;re. Lajcvk Albin
Proti zvišanju ieleis&iš' tarife
vi*
Anketa Zbornice za TOI o sviSanSa tajita — Poročilo zborničnega tajnika I. Mohoriča na seji tarifnega odbora
Ljubljana. 11. marca Vprašanje zvišanja železniške blagovne tarife jc eno najbolj kočljivih, saj je gospodarsko življenje v veliki meri odvisno od cen prevoza. Prevoz podražuje posredno ali neposredno vse blago. Znan je primer, kako se podraži cela vrsta blaga, če se podraži premog zaradi podražitve prevoza: podraži se električna energija, cela vrsta industrijskih izdelkov in predvsem življenjske potrebščine. Podražitev prevoza pomeni vselej splošno podražitev življenjskih potrebščin. Dandanes m treba Se posebej pojasnjevati, kaj pomeni podražitev Življenjskih potrebščin in kakšen vpliv ima draginja na splošno gospodarsko življenje. Pristojne državne ustanove in krajevne oblasti si prizadevajo, da bi vsaj zavrle draginjo. Izdano je bilo nešteto ukrepov proti draginji, toda ostali bodo brez pomena, če ne bo onemogočeno tudi podra-ževanje blaga zaradi podražitve železniškega prevoza. Ljubljanska Zbornica za TOI je priredila anketo, čim so v javnost prodrli glasovi o nameravanem zvišanju železniške tarife. Anketa 1e pokazala, da bi ponovna podražitev prevoza silno prizadela vse gospodarsko življenje.
Posebno pa bi bila prizadeta dravska banovina, ker je pri izvozu z začetnimi tarifnimi postavkami relativno najbolj obremenjena in ker nima rečne plovbe. Razen tega mora dovažati zelo daleč. 400 do 1000 km, surovine, kar zelo podraži industrijsko produkcijo ter slabi konkurenčno sposobrtosi naših podjetij. To nam pokažejo že naslednji primeri. Les za Izdelavo celuloze morajo naša podietia devažati iz Gorska kotarja, pirit iz Srbije, boksit iz Bosanske Krupe, pepele za stekleno hadustrijo Iz Južne Srbije, železno rudo iz Eosanske krajine Ud. Eno naših največjih pedj^tii, Kranjska industrijska družba^, je plf».črde ic lanf zaradi zvišane tarife 8.9 milijona din ve?
za prevoz surovin in obrtnih potrebščin, zn prevoz svojih izde?kov pa 10.2 nv'1. din. Tc se pravi, da je samo eno podjct'e v Slo voniji bilo lani obremenjeno s podražitvijo železruškorra prevoza za 20 milijonov din. V zadnjih 2 letih je bila prevoznlna za
boksit podražena za 20"r. za žvepleno kislino 25r>. fluorit in premog 20rr itd. Značilno je, da znaša prevoznina cementa pri prevozu 250 km več kakor sama vredne-♦ cementa, kar pač dovolj jnsno kaže, k visoka je železniška tarifa ž^ zdaj. Vrednost 100 kg cementa znaša 33 din. prtVOS-nlea za 250 km pa 37 din. Mnogo predi Ig I je tudi prevoznina apna. ki pa Izvaža D L&a banovina. Apno velja 35 din, prevoznina 500 km daleč pa 16.1 din. Podražitev železniškega prevoza bo znatno zavrla tudi izvoz našega lesa. Naša lesna trgovina Je pa bila že doslej silno prizadeta, ker Jo Izgubila mnoga čezmorska tržišča. Prei I stavbnega lesa od Tržiča do Beograda J« veljal pred zadnjo podražitvijo 3 150 din za 10 ton. po 32T podražitvi pa 4 170 rhn. Stavbni les spada pod nadzorstvo nad conami in se ne sme podražiti. Kubični mi I stavbnega lesa velja na nakladalni i 7S0 din. če k temu priračvnamo 210 Alti prevoznine in 6r> poslovni d; vek, 57 din. velia les v Beogradu 1047 din.
Na seji tarifnega odbora je '   i lik 1 M -horlč dokazoval, da je novo zvišanje žel -niše tarife neupravičeno, ker ni zanj | računsko fiskalnih razlosrov, saj  kaze, đa se bodo železniški dohodki poveeali v tem proračunskem letu najmanj za 1100 mil nov din, ker so se v prvih treh (etri %* za S56.4 mil. din  Lani so predlagali 1 nemu odboru zviSnn-*« leleznlške t   • i kritje povečanih izdatkov v znesku 450 i l din, torei mnoro manj kakor j« bilo ženo. Upoštevati Je pa Se treba, da ^e ' ilo ieseni reduciranih rmego rentabilnih kov ter da  bi  biti  ielemiikl  dohodi i tn mnosro večji, 6e hi ti vlnki vo::ili   T- ] ■'' «
žoi«*7ni?ke uprave bo §e v 0 reeaecfl rnčim-ikesrn. leta poviVrll 1° zi 344.7 milijona din. kar pomeri da je bilo lani pravilna p rora čunano, da i~"~> v»e teto 460 din v*»Č izdatkov. Povečani dofc*»dkl Tjro izdatke v fi mesecih 71 c,ryj mil n, kar jasno đokazule   da  ei  ponovno zvišan fe tarifr* neupravičeno. Podražit«..... -
vom'ro M bila tuđi v nasprotju ml politike vlade, ker bi se podražili spi produkcijski stroški.
Koroški btrel so zfrssrovaii
V nedeljo jc bil na Jesenicah Cotevo obi&kan občni zbor krajevne organizacije LKB
Jesenice, 10. marca.
V nedeljo dopoldne se je ob nab to polni spodnji dvorani Kazine vršil peti redni občni zbor krajevne organizacije LKB za Jesenice in okolico. Na zbor so prišli stari borci z Jesenic, Javorndka, iz Koroćke Bele, z Dovjega, iz Mojstrane in iz gor-janskih vasi, da v teh resnih časih slišijo poročila svojih voditeljev.
Točno ob 10. je zbor otvoril predsednik krajevne organizacije g. Lovro Humer, ki je pozdravil navzoče borce, predvsem pa zastopnika oblasti, policijskega pristava g. Bajta In zastopnika glavnega odbora LKB g. Franceta Kristana iz Ljubljane. Govornik je nadaljeval: Prvi naš pozdrav pa naj velja Nj. Vel. kralju Petru II., ki bo letos prevzel v roke vladarske posle, in ministru vojake ln mornarice armijske-mu generalu g. Petru Pešiču. ki je tudi naš komandant. (Burni vzkliki Nj. Vel. kralju in vojnemu ministru.) Spomniti pa se moramo tudi naših borcev, ki so pred 22 leti dali življenje v borbi za veliko Jugoslavijo, in tovarišev, ki so med letom umrli. Danes se širijo med ljudstvom zelo vznenurljive vesti. Mi na take govorice ne damo nič, pač pa slovesno izjavljamo, da tujega nič nočemo, a tudi svojega nič ne damo. Naša država J*! bila zgrajena na stetisočerih kosteh najboljših jugoslovanskih s'nav. Narod, ki ne zna ceniti svoje nrcionalne svobode, svobode tudi vreden ni Predsednik ie svoj govor zaključi' z b°redami: »Tovariši, pokonci glave, nič malodufnosti. ne verjemite raznim govoric.m. pač pa bodite dobro pripravljeni na vse, kar utegne priti.c
Navzoči so govornika za lepe in od'očne besede nagradili z živahnim odobravanjem. Nato je predsednik prečital okrožnico glavnega odhora LKB katera se nanaša na vse de'o od leta 1918. do danes. Glavni odbor fs izvrš'1 veliko delo ln zahteva od pristojh h činitellev podelitev posebne spomenice kot vidno priznanje borcem, ki so se borili za osvoboditev severnih slovenskih kraiev. Večini članstva je bilo že priznano piirnanje nrhovih zaslug za domovino. Ko bodo priznanja prispela za vse borce, se jim bodo slovesno izročila. S temi odlikovanji bodo združene tudi razne ugodnosti. To pa ni bilo naše stremljenje. V borbo smo sli brez pričakovanja gmotnih dobrin, pač pa radi stvari same. Mladina naj vidi na teh priznanjih, da domovina ni pozabila borcev, ki ao se borili za veliko Jugoslavijo.
V imenu glavnega odbora je izčrpno poročal "zastopnik g. Kristan iz Ljubljane.
Tajniško poročilo je podal g. Humer. Med letom je bil 5 sej, 7 dobro oVskanih članskih sestankov in n. legionarski ples. Podružnica šteje 216 članov. Blagajnik g. Rudolf Markelj je poročal, da je imela podružnica v minulem letu 12.942 dm dohodkov in 8434 din izdatkov. G. Jakob Cegnar je poročal,- da so pregledniki našli vae blagamsko poslovanje v vzornem redu in predlagal blagajniku ln upravi raz-reftnico. ki je bila soglasno sprejeti.
Po poročilih se Je razvila zelo živahna in z^nmiva debati. G ValenMn Zupm se je zelo zavzel za on? t ^-a riše ki so se borili na severni meji le. Jo'gi leta krep-
ko sodelovali pri delavskih strokovnih ln kulturn'h organi acijah. pa ao sedaj oi-trgani od svojih družin.   G   Jurij -1 1 je zelo ostro nastopil proti wwem, ' neresnične in vznemirljive vesti, in priporoča] še bol  močno povezanost v cev v okviru družabaih prireditev. P e l-lagal je, di hi podružnica Čimprej p-rila koncert, na katerem bi koroški  pe d iz Ljubljane peli koroške narodne pe mi. Izrazil je tudi željo, da bi so vse đobro-voljske,  bojevniške, polvojaske  o ga niza-cije strnile v eno organizaciio pod skupnim imenom,   kir jo bilo r/n I  na ž \ n.i glavni skupščini LKB v Trbovlj ih.
V novo upravo so bili Izvoljeni: predsednik Lovro Humer. podpreds da k P< ( r Arnež, I. tajnik Franc Verge'j. IT. tajnik Ciril Pogačnik, blagajnik Rudolf Markelj; odborniki: Drago Višnar. Matija Bul Friderik Kernc. Jože Homan. .To?.e Ob!ak, Valentin Lukan. Pavel Klemenčič in Vinko Žužek. Namestniki pq: Pavel Roblč, Rudolf Kunčč, Jakob Cegnar, Gregor Visi »r in Franc Zurman. Člani častnega ra sodi-šča: Srečko Cop, Jurij Jerrm, Alojzij Fur-lan, Franc KeMh, Božidar Ifaleilč. Praporščak: Valentin Lukan.
Francoski krcžšk v škofji Loki
Škofja Loka, 10. marca. Četudi so prilike, v katerih mora ■:• •] -vati Francoski krožek, danes povsem drugačna kakor pred leti, je bilo vendarle življenje v loškem Francoskem krožku tudi lani prav živahno, kar dokazuje, da ima ta kulturna ustanova dovolj zasidranoeti med našimi prijatelji francoskega jezika in naroda. Letna skupščina je bila ob pol-noštevilni udeležbi članstva snoči v prostorih trgovskega gremija. Otvoril in vodil jo je prexlsednik g. ing. prof. Srečko 6abec, poročila pa so podali za tajništvo g. Ciro Lendovsek, za blo.gajno gdč. Ilze Hallada, in za knjižnico g. dr. Viktor Kocijančič. Delovanje krožka se je predvsem na nabilo na dva francoska tečaja. Predavala sta gg. ing. Konavjev in Janko Sicherl. Francoski krožek razpolaga z znatnim številom francoskih knjig, pa tudi revije in ilustracije so na razpolago ne samo članstvu, marveč tudi ostalim ljubiteljem farncoskega štlva in to proti malenkostni izporojevalninL V kolikor so razmere dopuščale, je deloval krožek na poglobitvi kulturnih stikov med našim in francoskim narodom, kot posebno uspešni pa so se izkazali konverzacijski večeri. Gostoljubno streho je našel krožek v prostorih trgovskega gremija, kjer so tudi potekali učni tečaji.
Delovanje krožka se v bodoče ne bo iz-premenilo. Stopal bo po sedanjih preizkušenih potih, tečaji se bodo ponovili, po možnosti bodo tudi predavanja in izleti, ki naj povežejo člane francoske družbe k se večji družabni skupnosti. Novi odbor je dokaj izpremenjen. Predsednik je prokurist Okrajne hranilnice Ciro Lendovsek, tajnica gdč. Ljr' 1 LendrvSkova, blagajničarka gdč HnTladova in knUžničar g. France Babic. Članarina z/iaša 3 din mesečno.
8tran 4
»8LOTENSKI rt A R O D «,
torek. Ti. mara 1041.
DNEVNE VESTI
— Slovenske zdravnice pri banu. Dosledno zapostavljanje zdravnic pri namestitvah v državnih in banovinskih službah je povzročilo složen nastop volonterk in stažistk za enakopravnost z z "ravniki. Deputacija mladih zdravnic se je te dni zgla-sila pri banu in mu pojasnila položaj in potrebe slovenskih zdravnic. Banu je deputacija izročila spomenico, v kateri zdravnice pouciarjajo, da gre za vprašanje, ki zadeva vso družbo. Pri podeljevanju služb imajo prednost moški, kar je v nasprotju z načelom ena kopi avnosti. Zdravnice ne morejo povzročati brezposelnosti, ker naše zdravstvo potrebuje še mnogo dobrega zdravniškega osebja, da dosežemo raven, katero zahteva sodobna higiena. Pogrešna je razdelitev z ravniških mest in pa kopi-Čeni služb v rokah posameznega zdravnika. Nelogično je dati ženski možnost do izobrazbe, nato ji pa onemogočiti izkoriščanje L-obrazbe. Neutemeljen je očitek, da trpi delo zaradi morebitnih porodnih dopustov poročenih zdravnic. Nihče ne sme in ne more očitati zdravnicam nesposobnost, kar bi edino moglo biti vzrok za zapostavljanje pri plačanem delu. Pri podeljevanju služb naj odloča sposobnost in ne spol in za enako deio je potrebno ena-
k plačilo.
— Težnjo naših profoRorJev. Zastopniki
Jugoslovenskega profesorskega društva iz vse države so se zbrali v soboto in v nedeljo v Beogradu na plenarni seji, na kateri so obravnavali vsa važnejša vprašanja šole in svojega stanu. Iz Ljubljane sta se udeležila seje prof. Fran Grafenauer in dr. Fran Novak. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri se z obžalovanjem naglasa težak gmotni položaj, v katerem žive poleg drugih .uradnikov tudi profesorji. Plenarna seja je pooblastila g-lavno upravo, da sporazumno z jugoslo-venskim učiteljskim udruženjem rsestavi in objavi izjavo, v kateri bodo izraženi pogledi profesorjev na sedanji njihov nacionalni položaj in na dolžnosti, ki jih jim ta položaj nalaga kot vzgojiteljem in rodoljubom.
— Olajšave za tiv°z sladkorja iz in«zem-sha. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o oprostitvi obdavčitve uvoženega sladkorja s skupnim davkom in znižanju državne trošarine. Te olajšave veljajo za uvoz 1.200 vagonov sladkorja v kockah in kristalu. Uvoziti gr> namerava državna tovarna sladkorja v Be'ju. Trošarina na uvoženi sladkor bo znižana toliko, da ta sladkor ne bo dražji od domačega.
— Kongres Združenja geometrov in geodetov. Letošnji kongres geometrov in geodetov jc bil v Skopi ju. kjer je v nedeljo zaključil svoje delo.  Za.  častnega člana
združenja He hil izvoljen profo-sor univerze v Moskvi Lav fSopotski, : daj uradnik našega finančnega ministrstva, znani učenjak na področju geodezije, matematike in mehanike. Za predi ednika združenja je bil izvoljen k* •..<-■* :-skj inspektor iz Beograda Sima Milačič. Oh zaključku je bila sprejeta daljša rezolucija, v kateri se geometri in geodeti v celoti pridi užu jejo javnim nameščencem v borbi za zboljšanje gmotnega položaja. Prihodnji kongres geometrov |n geodetov bo v Beogradu.
— Lep študijski uspeh. Te dni je bil diplomiran na juri-Včn: fakulteti zagrebške univerze mariborski rojak g. Anton Sim°n-čič, višji carinski kontrolor in vodja carinskega ocLsrka na PlanirJ pri Rakeku. Med tem, ko se je pripravljal na diplomo, je g. Simor.čič povrhu položil še dva izpita — za carmika in za carinskega kontrolorja in to oba z odliko. To je pač redka vztrajnost, ki mu je pa prinesla lep in zaslužen* uspeh. G. Srmončiču iskreno čestitamo.
— Ijevoz bauksita v nudijo, v nedeljo zvečer je prispel v Split ravnatelj odseka za rude in mineralogijo p. i sovjetskem poslaništvu v Beogradu Aleksander Petrovič-Antošin. s podjetjem ?Dinar« je sklenil večjo kupčijo za hauksit, s podjetjem »La Dalmatlen« pa za silicij. Prva pošiljka bauksita in silicija ho odposlana v Rusijo te dni s postajo žitn k pri Drnišu.
— Letovišča rji iz Madžarske že prihajajo. Iz Splita poročajo, da je prispela včeraj zjutraj piva skupna letošnjih madžarskih turistov, ki ostanejo v Splitu 20 dni. če ne bo rovih mednarodnih zaplet-liajev, bo letošnja turistična sezona v Dalmaciji še piecej ugodna. Največ pričakujejo madžarskih letovišče.rjev. Za velikonočne praznike prispe v Split skupina madžarskih avtomobilistov ki posetijo Trogir, kjer ho odkrita spominska plosca Beli IV. Letos mine namreč 700 let. odkar se je Dela IV. zatekel pred Tatari v Tiogir.
— Slapovi Krke naj postanejo narodni park. šibeniška občina je naprosila bansko oolast v Zagrebu, n^j hi se p:oglasili slapovi   Krke   kot   turistična znamenitost
za narodni park. V dolžini 60 km je Krka polna lepih slapov, med katerimi je sedem
velikih vodopadov. To je prava svetovna znamenitost. \
— Italijanski narniki v *ia?ih pristaniščih. V dubrovmško pristanišče ie priplul v nedeljo zvečer italjanski pamik »Nene-la^. ki krene s tovorom gradbenega lesa v San Giovanni di Medna. V dubrovniškem pristanišču staji tudi Italijanski trgovinski parnik -Giuseppe Maloglio-. Prispel je iz Metkoviča tudi po les, da ga odpelje v isto pristanišče.
— Beograjska Filharmoniji v Budimpešti. Snoči ie bil v Budimpešti koncert beograjske Filharmonije ki mu je dirigiral dirigent beograjske opere Lovro Ma-tačič. Na sporedu so b;la poleg nekaterih klasičnih skladb še dela skladateljev Hri-stiča in Gotovca, ki so bila tudi prvič izvajana v Budimpešti Koncert je uspel v vsakem pog'edu in Matačićevo d;rigiranie in izvedba članov Filharmonije so navzoči pozdravili z navdušenim ploskanjem. Na koncert so pr:š!e številne usiedne osebnosti, prišli pa so tudi jugoslovanski poslanik Rašič s soprogo. čl?ni poslaništva, prosvetni minister Homan itd. Po koncertu je madžarski prosvetni minister priredil banket na čart iueroslovanckim gostom in je bilo na banketu izrečenih več prisrčnih zdravic.
— Mira Pucova: obraz v zrcalu. Roman v petih delih. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 400 strani osmerke. Cena broš. 115 din. v platno vez. 130 din. v polusnje vez. 142 din. — Mlada pisateljica, ki se je takoj v začetku svoje literarne poti s prikupnim pogumom polotila velikega teksta, opisuje v svojem obsežnem romanu življenjsko dramo lepe meščanske žene Henrijete. Skoraj četrt stoletja je zaob-segla pisateljica v tem romanu. Njegov napeti potek ne osvetljuje samo osebnih usod. marveč tudi kos slovenskega socialnega življenja pred svetovno vojno, med
vojno in zlasti po vojni. Poleg glavne junakinje Henrijete in njenega moža Vitala,
poleg Henrijetinih ljubimcev Pavla, dr. Gr-koviča in Gorduna, poleg njene hčere Vite. spoznamo vrsto zanimivih oseb in človeških usod, ki so prikazane prav živo. Čitatelj z nezmanjšano radovednostjo sledi od začetka do konca zapletanju in razpletanju zgodbe, sreči in nesreči njenih junakinj in junakov. Roman se dogaja v slovenskem gradu, na Dunaju in v Ljubljani ter slika večidel meščansko okolje. Spisan je prav spretno, dejanje se razvija z mnogimi prepričevalnimi zapletljaji. značaji so orisani naravno in živo, tako da roman neugnano mika čitatelja in zabava njegovo domišljijo, obenem pa mu odpira značilne poglede v naše družabno življenje in v človeške duše. Roman, ki je delo nedvomno nadarjene pisateljice, kaže, kam vodi nenasitno hrepenenje po sreči in pohlep po bogastvu. Uvršča se med največje in najznačilnejše literarne stvaritve slovenske žene. Knjigo je okusno opremil slikar Miha Maleš, natisnila pa jo je Narodna tiskarna.
— Nov ffrob. Snoči ie do težkam troljeni u umrla v Ljubljani ga Katinka Primožič, roj. Veber. soproga Šolskega upravitelja g. Josipa Primožiča. Pokoinica
ie bila bi asa gospa. Id ie živela in skrbela samo za svojo rodbino. Pogreb bo jutri
ob 15.30 z Zal. kapele sv. Andrela k Sv. Križu. Blag ii spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
DaTovi. Za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim ji podaril 300 din g-Mihael Rožanc, Tržaška cesta 21, namesto cvetja na krsto g. Janka Jovana. Dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo odbor. — Za mestne reveže sta podarile 150 din ga. Fani in Ivanka Gestrin namesto cvetja na krsto ge. Karoline Freverjeve, mestni socialni urad je pa položil na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnicama najtoplejšo zahvalo tudi
v imenu podplranin. Počastite rajne z dobrimi deli!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, v jutrnjih urah zmerno hladno. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Beogradu, na Visu, v Splitu, Kumboru in Dubrovniku, Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 16. v Splitu in Kumboru 15. v Sarajevu 14. v Beogradu 13, v Ljubljani 12.2, v Mariboru 12, na Rabu 10. v Zagrebu in na Visu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1. tempe rat ura je znašal 1.0, na aerodromu —2.4, v Mariboru —2. na Visu 3, na Rabu 5. v Splitu 8. v Sarajevu 6, v Zagrebu in v Beogradu 7, v Dubrovniku 10, v Kumboru 12.
— Ne*reče. 321etni delavec France Ciber iz Tomišlja je šel včeraj v gozd. kjer je podiral drevesa. Podžagana smreka pa se je prezgodaj nagnila in oplazila Cibra. da je padel in si zlomil levo nogo. — Posestnikov sin Valentin Žnidaršič iz št. Vida pri Stični je na slamoreznicl rezal slamo. Slarnoreznca pa gar je zagrabila za levo roko in mu odrezala prste. — V rudniku v Kočevju je padel na delavca Jožeta PeČ-nika težak hlod in mu prizadejal notranje poškodbe. — Na Vrhniki pa je padel s kolesa mizar Peter Trček z Loga in se poškodoval na glavi.
— Sin nhil očeta. V Jesečih pri Somboru je 181etni Josip Sadecki v nedeljo zvečer ubil svojega očeta Mija. Oče in sin sta se sprla in oče je sina ozmerjal, da je brezposeln. To je sina tako razjezilo, da je potegnil iz žepa nož in zabodel očeta naravnost v srce.
— Sovraštvo preko groba. V Vrhpolju blizu Djakova so v soboto pokopali Franjo Bauerja in Katico Maer, ki sta skočila pri Slavonskem Brodu pod vlak. Bauerjeva mati je sinovo izvoljenko Katico tako sovražila, da jo je večkrat dejansko na-pad7a. Nekoč je svojega 191etnega sina v krčmi vpričo gostov pretepla in zapodila domov. Ko se je pomikal mimo Bauerjeve hiše pogreb nesrečnega dekleta, je skočila fantova mati pred hišo in zsčela sipati psovke na pokojno dekle in na pogrebce.
— Legar v Vojvodini. V občini Srbobran se je pojavila epidemija legarja. Zbolelo je že več sto ljudi. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemija zajezi.
— Samomor. V Somboru se je včeraj ustrelil obrtnik Anton Suderer. Vzrok samomora ni znan, vse pa kaže. da je šel Suderer v smrt zaradih težkih gmotnih iazmer in domačih razprtij.
— Na k©ruzno zrnce napisal tri °čenafie. Mornar Nikola Barbarič iz Dubrovnika je na koruzno zrao napisal tri očenaše. Pred tremi leti je v knjižici 15x2 cm napisal vse besedilo knjige »Ječa Stjepana Radića«. Nekaj mesecev pozneje je napisal najmanjšo knjižico na srvetu 8x10 in
v njo je spravil vse besedilo naše ustave. Z:aj je pa napisal na formatu 60x60 mm
vso zgodovino Jugoslavije, obsegajoč o 1,300.000 besed.
Iz Ljubljane
—lj Umrli so v UublJanf od 28. februarja do 6. marca: Ravnihar Terezija, roj. Tavčar, 73 let, vdova železn. uslužbenca; Kraker Uršula, roj. Leskovec, 79 let, vdova poštnega pod uradnika; Simoneič Uršula, roj. Mavric, 80 let. vdeva železn. v p.; Geiser Josip. 53 let. akviziter; Tumšek Stanislava, 9 mesecev, hči pcses'nice; Toplikar Ivan, 84 let. višji polic, nadzornik v p.; Celar Jožefa, roj. Grašič. 70 let. vdova čevljar, mojstra; Abunar Jožefa, 45 let, zasebnica; Jovan Janko, 62 let. vele-trgovec; Galjot Cecilija, roj Vidovič 51 let. žena delavca in pletilja. Savije; Suver Helena, roi Petričič. 75 le4 *°na ©dvet**^-ka; F rever Karla, roj. Kopriva, 71 let, vdova poštnega nadkontro'oria: GojSek Anton, 58 let. uradnik drž žel. v p.: Kli-manek Cecilija, roj Hmč*r. 53 let. vdova trgovca. — V ljubljanski rjebrci so umrli: Božič Irena, 1 leto. hči sklad:šrnfka; Krelj Marija. 66 let. zasebnica. Svetle; Brajer Rafael. 6 mesecev, sin delavca. Rožn* Vrti. obč Trebnje pri Novem mestu: Seme Matevž, 76 let. žel. uradnik v p.; Pasterk Marija, roj. Resman, 50 let. žena žand narednika v o.. Rožna dolina: Po*°k Ann 6 mesecev, hči cestarja, Ad'eš^či pri Črnomlju; Skrubei Anton. 61 let. po^—t-ik. Kcnfcfci vrh. obč. Luče: Struna CVga. 7 let. bči kočarja. Bojanii vrh, obč. Strčna; Kos Franc Bojan, 41 let. trg. rastop~?k; Kolnik Marija, roj. D rese k. vd Z?anjar, 77 let. vdova posestnika: Kotnik LrdvCc 63 let. fotograf: Rižner A sata. 50 let. žena uradnika. Vrhovci. obč. Dobrova; Brane Jedert. 60 let užitkarica. Gozd pri Kranjski gori: Panjan Drago. 17 let. klep. va-ienee. Črnomelj: Kramar Marila, rojena 2eleznikar. vd. Modic. H let zasebnica;
Jerico Zdenka, 4 leta, hči zidar, delovodje; Studen Franc. 65 let, zasebnik, Vižmarje.
—lj N*kii Knin'\ivuii ui i»u«\c».4i i*>u-spet izredno zadovoljni in veseli, ko bodo slišali v soboto dne 15. t_ m. zvečer ob 20. nastop svojega pevskega društva, ki s po-nosm nosi trne Krakovo-Trnovo. Vsi dosedanji koncerti tega društva, ki so se vršil po večini v veliki Filharmonični dvorani so bili izvrstno obiskani prav zaradi tega, ker je zbor v svojem domačem okolišu izredno priljubljen. Na koncert opozarjamo tudi ostale Ljubljančane, ki imajo v soboto se to priložnost, ca vidijo prekrasne prostore Sokoiskega doma v tem delu mesta. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Koncert na dveh klavirja sta z velikim uspehom Izvajali Osterc-VaijaK) Marta m HraSevec Silva v petek dne 21. II. t. 1. Ta koncert se bo ponovil kot mladinsko glasbeno predavanje v nedeljo dne lb. t. m. v veliki Filharmonični dvorani ob
11. Uvodno besedo bo govoril skladatelj L. M. škerjanc. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti mladini. Spored stane 3 din. 115—n
—lj Na korist Društva prijateljev Golnika bo v petek v veliki Filharmonični dvorani dobrodelna akademija pod visokim pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Na-tlačenove. Spored te akademije je Izredno bogat, nastopili bodo recltatorji, solistka,
instrumentalisti, godalni orkester Glasbene akademije in soloplesalea. Nuden nam
bo različen, zanimiv spored, za katerega
jamčijo vsi sodelovale!, da bo na visoKi umetniSlci stopnji. Ze iz tega razloga vabimo k posetu te akademije, ne glede na to, da čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe. Akademija bo v petek dne 14. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Filharmoni-čne družbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
—lj Po znani ln neznani srednjeveški Ljubljani nas bo popeljal v svojem predavanju na Ljudski univerzi (Kongresni trg, Mala dvorana Filharmonije) v sredo dne
12. t. m. ob 20. univ. prof. g. dr. Milko Kos. 144—n
—lj V vrtnarskem tečaju za lastnike malih vrtov, ki ga prireja podružnica SVD Ljubljana L bo danes predaval g. Kregar Jože o gnojenju čebulnic (tulipanov, narcis, gladiol in lilij (in gomolnic (daiij in begonij) ln njih izboru za m»l v1"*. Skiop-tične slike, kemijska predavalnica na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek točno ob 19. Vstop prost.
—lj Združenje trgovcev za srez Ljubljana okolica obvešča članstvo združenja, da bo 22. l'edna letna skupščina združenja v četrtek 27. t. m. točno ob 9. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom (čl. 17. pravil). — Uprava. 196-n
—U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO i —lj Kolo žen zadrugar k priredi v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani glasbenega društva > S loge« predavanje > Vzgojimo na-iod poštenjakov«. Predavala bo ga. Angela Vode.
—lj  ženska sekcija Jadranske straže
sporoča, da bo redni letni sestanek v sredo 12. t. m. ob 17.30 v damski sobi kavarne :Emone«. Članice prisrčno vabljene.
—lj Seznam najdenih pr*đmetovi prijavljenih upravi policije v Ljubljani v februarju: zlata damska zapestnica z gravuro na ime >Eda«, 2 bankovca po 100 din, kovanec za 50 din, rdeča usnja ta denarnica z vsebino 38.50 din, križec in od rezek krušne karte, rjava usnjata denarnica v obliki podkve, z vsebino 27.75 din. žepna usnjata denarnica z odpiračom in vsebino, kovanec za 50 din in ključ, črna usnjata denarnica z vsebino 37.50 din, žepna denarnica z vsebino 23 din, ženska rjava usnjata tortjica z manjšo črno denarnico z vsebino 38 din, robec, šal in še druge malenkosti, 1.25 m sivega suknja, par rjavih moških čevljev, boa-lisica, avto-veri ga za pnevmatike, snežna veriga od avtomobila, nabiialna pola, izdana od občine Kočevska Reka na ime Hutter Ignacij za pobiranje radi požarne nezgode, poslovna knjiga na ime Huseinović Rama Miha iz Zubrave, konjska oceja, sive barve in platnen pas za pripenjanje odeje. V železniških vagonih so bili najdeni sledeči predmeti: 2 denarnici z nekaj gotovine, ročna torbica z denarjem, ročna torbica s toaletnimi rx>trebščinami, zapestna ura, 4 zimske moške suknje, platnen jopič, damski plašč, 3 moški suknjiči, 10 moških in 2 ženska klobuka, 6 čepic, 18 moških in 14 ženskih dežnikov, 4 pare galoš, boa, otroške telovadne copate, 5 parov rokavic, 6 šalov, 2 para ženskih čevljev z nogavicami, par gamaš, nova otroška obleka, jopica, muf. 20 aktovk z različnimi predmeti, 4 kovčegi. 2 nahrbtnika, 3 ročne torbe, 2 turistovski torbi, 6 zavitkov z različno vseoino, star kožni ovratnik, krmilo za dvokolo, prazna    pletenka, par
smučk, vrč masti, violina, košara, lesen trikelj, 2 leposlovni knjigi, oficirski bodež in dva kipa iz mavca.
ienito delo za revno mladino v Celju
Uspešno delovanje Drž. krajevne zaščite dece in mladine
Iz Kranja
— Kondor razstavlja. Mnogo občinstva je že pose ti 1 o svojevrstno razstavo karikatur, ki je našega rojaka iz Prekmurja stala 15 let dela v 36 državah na treh kontinentih. Ker bo razstava v nedeljo 16. t. m. ob 13. uri zaključena opozarjamo na poset
— Ljudska univerza priredi v četrtek ob 20. v gledališki dvorani narodnega doma zanimiv večer, na katerem govori univ. profesor g. dr. Rebek o acetilenu-moderni surovini. Po predavanju bosta predvajana dva zvočna filma pod naslovom »Kemija v službi človeštva«. Blagajna bo odprta eno uro pred pri četkom. Vstopnina znaša 4 in 2 din,
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani In  Mariboru  ter SPD 11. marca 1941 Kranjska gora 810 m-. —4, jasno, 60 cm
snega, sr«nec Podkoren 800 m: —1, jasno, 70 cm snega srenec
P°kljuka 1500 m: —5, jasno, 180 cm snega, srenec
Dom na K°fcah 1500 m: —1, jasno, 180
cm snega, srenec Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, jasno, 30 cm
snega
Dom um K°mnl 1520 m: —3, jasno, 355 cm
snega, srenec Triglavska jezera 1685 m: —4, jasno, 310
cm snega, srenec Do rana Krvavcu 1700 m: —3, jasno, 190
cm snega, srenec K°cs n* Veliki planini 1558: —2. jasno,
170 cm snega, srenec
Celje, 8. marca. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je imela v četrtek zvečer redni >bčni zbor v Narodnem domu. Predsednica ga. Ela Kalanova je v začetku orisala pomen delovanja odbora zaščite in pozvala navzoče k intenzivnemu sodelovanju pri izvrševanju obširnih nalog v korist uboge celjske mladine. Predsednica se je navzočemu županu zahvalila za naklonjenost, ki ;o mestna občina izkazuje zaščiti.
Tajnik, šolski upravitelj v p., g. Janko Kramer je v svojem poročilu omenil, da je krajevna zaščita, ki stopa v 33. leto svojega plod on osnega delovanja, najstarejše humanitarno društvo v Celju. Zaščita je priredila lani na cvetno nedeljo uspelo prodajo zelenih oljk in barvanih butar. Poleg podpor banske uprave in- mestne občine so bili edini vir dohodkov razna darila, članarina in prostovoljni prispevki. Zaščita je priskočila na pomoč povsod, kjer koli je bila naprošena, da pomaga revni deci. Glavno delo je osredotočila na miklavže-vanje za revne otroke,   ko je naklonila
vsem štirim celjskim narodnim šolam nad 15.000 din gotovine ter blago za obleko in
obutev. Nad 200 otrok je bilo obdarovanih s čevlji, z blagom za obleko, perilom, nogavicami, rokavicami in čepicami. K tej akciji je celjska vojaška godba 5e posebej
prispevala 3000 din. Zaščita je posušila marsikatero solzo z lic mater, ubogi mladini pa je pripravila mnogo veselja in za-
dovoljstva Naloga dečje zaščite je odklanjanje vseh škodljivih vzrokov dečje bede in ustvarjanje povoljnih pogojev za vzgojo telesno in duševno zdravega otroka. Ni potrebno samo. da gradimo kaznilnice in domove za izboljšanje pokvarjene mla-idne, temveč je zlasti potrebno, da podpiramo vse vzgojne ustanove, da bo mladina sploh obvarovana moralnega padca in zločina. Zapuščeno mladino je treba dvigniti in vzgojiti ter jo usposobiti, da bo v bodočnosti izvrševala velike in težavne naloge, ki jo čakajo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala šolska upraviteljica v p. ga. I. Zupančičeva, je bilo razvidno, da so dohodki v preteklem letu presegali izdatke, čeprav ;e zaščita podpirala večje število otrok redno z mlekom in drugimi živili. Na predlog pregledovalca računov. Šolskega upravitelja v pokoju g. Frana Voglarja je prejel odbor razrešnico, blagajničarka pa pohvalo.
Na predlog majorja v p. g. Fona je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednico go. Elo Kalanovo na čelu. Učiteljica ga. Peč-
nikova se je iskreno zahvalila zaščiti za velike dobrote ,ki jih je zaščita lani izkazala ubogim šolarjem.
Predsednica je ob zaključku prosila udeležence, da bi storili vse. da bo mogla zaščita čim bolj podpreti našo revno mladino in da ji bo mogla v teh hudih časih izkazati vso skrb in čim več ljubezni.
Iz Celja
—c Zanimivo gostovanje v celjskem gledališču. Znana Klajićeva gledališka družina iz Beograda bo gostovala drevi ob 20. v celjskem gledališču in uprizorila Ko-čičevo učinkovito dvodejanko s.Jazbec pred sodiščem« ter Nušičevi enodejanki »Muha« in »Analfabet«. Predstava ie izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
—c Gori! V petek zvečer ie v Tiemeiju pri Celi u zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Štora. Ogeni ie bil oči-vidno podtaknjen, V nedeljo okros 23.30 pa ie nastal ogeni na podstrešju hiše Emerika Santla v Tovarniški ulici v Gaber ju. Neka stranka, ki stanu ie n& podstrešju, ie preveč zakurila železni štedilnik. Dimnik se ie zaradi tega tako razgrel, da se ie vnel strešni tram. Kmalu so prispeli celjski gasilci, ki so s sodelo-vaniem domačinov hitro pogasili o«eni. ki se ie bil že močno razširil. Skoda znaša okroe 2.000 din.
—c Novi predstojnik mestne policije v Celju gosp. Milan Wohinz. ki ie služorval doslei kot komisar na Jesenicah, ie v oo-
nedeljek prevzel svoje posle.
—c Tragična smrt. V petek okros 16. je neznan avto na cesti na Polulah pri Celju povozil starejšo, slabo oblečeno žensko in ji preklal lobanjo Ponesrerenko so prepeljali v celjsko bolnico, kier ie v nedelio izdihnila. Njene identitete še niso mogi ugotoviti.
—c Vlomilec povzročil 10.000 din škode.
V noči od sobote na nedelio ie bil izvršen drzen vlom v garažo g. Viljema Sulgaj-i, mehanika in lastnika avtod^lavnice na Cesti na grad v Celju. V garaži je bilo spravljenih več esebnih avtomobilov. Vio-milec i o odnesel več predmetov, med nii-mi tudi kolekcijo nekega trgovskega r><_t-nika. in nekai tapet ki jih ie i?xezai iz avtomobilov. Skoda znaša ok.og IOVjOO din Po sledovih sedijo, da ie stopil vlomilec po svojem deianiu k bližnii Vo^laini in zagnal nekai ukradenih predmetov v narasli potok.
—c Celjski šahovski klub priredi v sredo 12 t. m. v klubskih prostorih ka.ame ^ Evrope« mesečni brzi turnir za druso meštvo.
—c Težnje slikarskih mojstrov. V nedelio ie bil v Cel i u občni zbor Zveze sobnih in črkoslikarjev davske banovine .:i se ga ie udeležilo 24 delegatov Občn~mj zboru ie predsedoval g. Stojan Kololar iz Celja. Izvoljen ie bil nov odbor s predsednikom g. Josipom Marnom iz Ljub'ja-ne na čelu. Zborovalci so sogasno sklenili povišanje cenika sobnih in Črkoslikar-skih del za 30°V Razpravljali so tudi o sklenitvi kolektivne pogodb'?, ki nai to izvede zveza. V poseoni resoluciii zahte-
vajo nevelizacijo obrtnega zakonn. ustanovitev gospodarskega sveta s sodelovanjem obrtnikov, zatiranje šušmarstva in uvedbo starostnega zavarovanja obrtnikov.
—c Dimnikarski pomcčniki so zborovali.
V poslopiu Delavsko zbornice v Celju i^ zborovala v nedelio orgr.n^zaciia dimnikarskih pomočnikov za dravsko banovino. Zborovanja se ie udeležilo mn^go članov. Soglasno ie bila sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve: Cimoroi nai sc uredi delovno razmerje, ki danes nikakoi ni v skladu z zakonom. Plače dim dkar-skih pomočnikov ie treba zvišat:, ker ro še vedno iste. kakor so bilo ored draeinjo Oblastveno predpisane minimalne mezda malokdo upošteva. Povečati jc tr^ba število dimnikarskih okolišev in m -i:', ustanoviti v Celju še dva dimnik^rskn okoUša,
—c V celjski bolnici je umrl 441etnj sin kočance Alfonz Sigi iz Negonja pri Rogaški Slatini.
—c Tlakovanje hodnika za pCŠCC °n Mariborski cesti v Gaber Hi se od o n« deljka spet nadaljuje. Scdai betonirnio hodni'- orl
Aškerčeve ulice v smeri proti Sdk 1 tkerau domu. potem pa bodo hodnik asfVtirali.
—c Nesreča ori slatii^reznici. V Orli visi ori Braslovčah ie slamorozr.icn v i o' to zgrabila 401otnega pos:stnll:a Av*li 4:i Novaka za desno roko in mu odrezal i Štiri prste. Novak ro zdravi v celjski bolnici.
—c Umrla sta v ce'j.-k; bo!n:c: v nedeljo 801etni upokojeni rudar Franc Knčič iz Petrovč. v ponedeljek na 50Ietni dnin r Peter Drobež z Vranskega.
Iz Nov*«* m^stii
— Občni zbor Olepševalnega In tujslr"-prometnega dru&lva v Novem mestu bo jutri 12. t. m. ob 19.30 v sejni dvorani mestne posvetovalnice.
— Pes ga je popadcl. V vaa Praproče je prišel lakat dpla 41-letni brusač I>ako1e Jože, dema iz Gaberm na Primorskem. V vasi ga je pa popadel hud pes. ki ga |e ugriznil v levo nocro. kjer mu jo odtrgal skoraj vse meče. Mož je moral v bolnico.
Sorzna noročila
Curih, 11. merca. Bcog-i-ad 10, Pariz 7, London 17.10, New York 431, Brupclj 89, Milan 21.70, Madrid 37.50, Amster \am Berlin 172.50, Stockholm 102.575. Oslo 98 50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425. Lisa-bona 17.255, Budimpešta 85.50, Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 200, Hol.sia:;-fors 875 Buenos  Aires 98.50.
V PRFNOCISCU
Gospod krčmar pridite brž v mojo sobo pritožiti se moram .. .
— Nimam časa, vino pretakam. Toda prašek proti stenicam najdete v pre alč-ku-
Zahvala
Vsem, Id ste ob priliki smrti nase ljubljene soproge, mamice, stare mamice, tašče, tete itd., gospe
Helene Suyer
ro]. Petričić
i nami sočustvovali, ji podarili toliko krasnega cvetja ter jo spremil! na njeni zadnji poti, naša najiskrenejša hvala.
Maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra dne 13. t. m. ob 7. url zjutraj.
LJUBLJANA, dne 11. marca 1941.
Rodbine: dr. Suyerjeve in dr. Kavčnikova
Stev. 5g
> SL.OTENSKI NAROD«, tare*, TL marca M
Stran 5
Psihološki nasveti
za srečo v ljubezni, službi in družbi...
„Moj fant"
čiit odgovornosti je prav močno razvit. Vedno in povsod gleda predvsem resno in težko plat življenja in dogajanja v njem. Drujrače je dober odkrivate] js k} dnh s prav bistrim, naglim razumevanjem ter je poln originalnih misli in pogledov na svet in življenje ter v zvezi s tem malo podvržen mistiki in neki svojevrstni religioznosti.
Aktivnost in vodilno udejstvovanje na kakršnem koli verskem ali sorodnem področju kakor tudi v pravnih problemih ga vodi k uspešnemu spopolnjevanju samega sebe.
• piervesta44
Dekle ima uagonsko-strastno naravo s precej živahnim srcem ln čustvi. Iz pisave je razvidno, da resno poizkusa s samopre-magovanjem obvladati svojo burno in ki-pečo vihravost, a jo ta borba s samo seboj, ker jo izvaja na napačni podlagi in z zgrešenimi odnosi (polna je predsodkov) vodi le v popolno živčno razkrojenost.
„Ptujsld grad41
Mnogo resnega hotenja je v tej osebi, ki je sicer mirna ali vsaj k mirnosti, uravnovešen os ti in tehtnosti usmerjena. Polna je zadržanosti, odpornosti in strogosti. Duh z razmišljanjem jo vodi k ustvarjanju Iz aame sebe.
„čudovito bitje44
S svojim sigurnim in izredno prepričevalnim nastopanjem ima ta oseba prav velik vpliv na svojo okolico ter na ljudi, ki so lahko ali praznoverni, pobožni, religiozno odnosno filozofsko usmerjeni ter jih popolnoma nadvlada. Sodelovanje s takšnimi osebami lahko vodi k resnično višjemu in lepšemu notranjemu življenju ali pa tudi — in to je v tem slučaju bolj verjetno — k bolj čustveno zmedenim in nerealnim življenjskim načrtom.
Lastni razum in zdrava kritičnost »ta nujna predpogoja za vsakogar, ki se druži a taksnimi osebami.
„Poklič44
Sposobni ste izpolnjevati istočasno dva poklica ter deliti svoj čas in svojo pozornost na več področij. V teku nekaj mesecev boste zamenjali svoje dosedanje poklicno udejstvovanje z novim, ki vam bo nudilo možnosti neverjetno naglega razvoja in dvisra na vodilno mesto.
Obvladajte se v vseh primerih ter strogo pazite na simpatično zunanjost in fineso. Na tem področju največ grešite ln to vam je bila največja, ovira v dosedanjih stremljenjih.
„Dama41
Precej romantičnega razpoloženja in smisla za idealno ljubezen. Prav rada se igra s svojimi in ljudskimi čustvi. V vsem
njenem ravnanju se ponavlja tendenca za ločitvijo in raztrganjem prijateljskih vezi, in sicer vedno nenadoma in nepričakovano, deloma je vzrok v njenem pomanjkanju smisla za družabno sodelovanje, deloma
pa je vzrok v vašem pretiranem stremljenju po nadvladi ln podreditvi drugih vaši osveti« volji.
»Fantič"
Mnogo neizgrajenosti, prav Šibka volja
in moralno vrednotenje polno nezdravih motenj ter vplivov neprimernega okolja. Do vas nima še razčiščenega odnosa. Grafo-loška analiza njegovo pisave jasno ugotavlja, da niti najmanj ne misli in ne čustvuje tako, kakor je to z beredarni napisal. Izredno pretvarjanje ln spretna Igra drugačne vloge, kakor je njegova resnična notranjost.
%i Venera"
Ona vas ljubi in tudi prav močno ceni. Ne zna pa tega na zunaj pokazati, deloma se tudi sramuje, biti popolnoma odkrita. Po astrološkem študiju Smo ugotovili, da bo letošnje leto poteklo brez večjih neprilik in težav, ki sicer vedno bolj groze
večini.
„1. L. 17"
Malo preveč občuti ji vi ste in radi padate v močna čustvena nerazpolcženja. Drugače radi napovedujete in vplivate r±a svojo okolico, zato se vas vaši otroci branijo. Poizkušajte si na novo urediti družinsko skupnost ter se otresJte v*eh črnih rnl^li. Nadloge in neprilike spremljajo v teh dneh prav vs-e ljudi in tudi vi ne morete biti izjema. Zato pa: glavo pokonci!
Ž* O* S«44
Vašemu dekletu se le junaško približajte ter ji dajte razumeti, da jo ljubite. Nobeno dekle se ne bo lepega fanta branilo. Več korajžne živahnosti!
Zla tko in Sseguičica
Med vama ie precej srčnega razumevanja in harmonije, dasi odnosi niso povsem normalni. Zlatko ljubi spremembo v ljubezni in vodilno mesto. S svojo vztrajno pridnostjo se bo priboril do uspeha.
Snegnlčica je bila v mlajših letih precej vihrava, neurejena in črnogleda. Sonce zadovoljstva pa polagoma vzhaja na njenom  obzorju. Življenje   bo vedno  lepše in
prijetnejše.
„0. maj"
Žal med vama ni možna trajnejša harmonija. Preveč različna značaja sta. Vaš fant Je idealist, poln veli lah in svojevrstnih idealov. Nima pa dovolj smisla za trajne ljubezenske odnose.
Vi imate mnogo prav dobrih lastnosti. Ljubite nežnosti in poklone. Vaš strastni temperament pa prinaša z ljubosumjem disharmonije. Harmonirali boste še najbolje z onimi, ki so rojeni v začetku aprila ali decembra.
„Zakaj niste srečni?44
Vsak je sam svoje sreče kovač, tudi vi! Cemu vedno brskate po neprijetnih spominih ? Cemu vedno stokate in delate čemeren obraz? Takšnih ljudi se res vsi izogibajo: Hočete srečo? Potem •meh in dobro voljo v srce in oči, glavo pokonci in ?(prijaznost na vse BtranJ. Prinašajte vsem veselje in vsi vam ga bodo vračali!
„In moj odgovor?"
Žalca j še niste objavili odgovora na moje vprašanje? Mnogi se ne drže naših navodil, zato jih 5e enkrat objavljamo. Pošljite nam: 1. točne rojstne podatke zase in za vse osebe, za katere vprašujete; 2. točno označbo poklica, izobrazbe ter rokopis vseh; 3. točen in obširen opis zadeve, za katero želite nasvetov; 4. toliko kuponov z zadnjo številko, kolikor vprašanj stavita. Kdor je te pogoje točno Izpolnil, prejme v kratkem odgovore, žal moramo biti zaradi ozko odmerjenega prostora kratki ta jedrnati.
V »vojn, pismih bodite iskreni ter brez skrbi ran pa j te svoje težave, le tako vam lahko v celoti ustrefemo v našimi nasveti.
govarjali tudi v zasebnih pismih, če nam V nujnih in res važnih primerih bomo odprli ožite znamko za stroške. — Radovednežem bomo dogovarjali le. če nim bo preostajal čas. Naš namen je namreč, pomagati onim. ki so naših nasvetov In pomoči res potrebni.
Svoje pismo naslovite v zaprtem ovitku na naslov:
Uredništvo »Slovenskega Naroda«, psihološki nasveti, Ljubljana, K na fl jeva nI. 5.
Psihološki nasveti Kupon št. 13
Zbor četnikov dravske banovine
Za predsednika ljubljanskega pododbora »druženja je bil ponovno izvoljen Edo Roš
Ljubljana. 11. marca
V nedeljo dopoldne je imelo Udruženje četnikov dravske banovine, pododbor Ljubljana, svoj redni letni občni zbor, ki so so ga udeležili tudi zastopniki poverjeni-Štev in številnih bojnih organizacij. Občnemu zboru je predsedoval dosedanji posJe-vodeči podpredsednik Ros Edo. ki je po pozdravu predlagal, da se posije vdanost-na brzojavka Ni. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. s katero četniki izražajo svojo popolno vdanost in drugo brzojavko ministru vojske m mornarice armij-skemu generalu Petru Pešiču z izrazi vdanosti in ved ne pripravljenosti v obrambi domovine, kar so vsi prisotni z navdušenjem sprejeli.
V snojem govoru se je predsednik spomnil bratov četnikov, ki so padli na bojnih poljanah, nakar so jim zborovalci zaklicali trikratni »Slava!«. Omenil je še brate četnike, ki se niso mo-gli udeležiti današnjega občnega zbora, ker jih je klicala dolžnost domovine.
Nato je poročal o dosedanjem delu. zlasti glede naše mladine, ki jo moramo vzgojiti tako, da bo res prava naslednica svojih slavnih prednikov, bratov četnikov, padlih za svobodo svoje domovine. Vsak četnik se mora zavedati, da je čuvar naših meja in veren zaščitnik naših domov, zato mora stati zvesto na straži ter z naj-budnejšim očesom motriti vse ter tako čuvati ne le narodno lastnino, ampak tudi nesmrtno slavo četnikov in naše slavne nepremagljive vojske. Zato moramo četniki skrbeti tudi za trdno medse boj no povezanost, z:lasti v današnjih resnih časih, za kar pozivamo ves jugoslovenski narod, da v slučaju potrebe brani kakor en mož vsako ped naše svete, s krvjo priborjene zemlje, ker kar je naše, si ne pustimo vzeti nikdar in od nikogar! Mi četniki, nacionalisti, borci svobode, hočemo osftati zvesti Svoji sveti prisegi, pa naj se zgodi karkoli. Svojega kralja Petra II. m svoje domovine ne bomo zapustili nikdar!
Tajnik Masle Ivan je podal poročilo o poslovanju organizacije. Omenil je težaven položaj in nekatere oviro. Četniki 00 jih niso ustrašili, ampak se šli pogumno in neumorno na delo za kralja in domovino ter pobijali povsod malodusje. razburljivo vesti in skušali se bolj krepiti narodno samozavest, tako da bi imel ves narod vedno pred očmi Ie: zmago ali smrt! Radi nastalih nenadnih zaprek so izostali sestanki ter so bili le štirje, kljub temu so se pa odborniki zbrali na 21 odborovih sejah. Četniki so se udeležili odkritja spomenika pok. Viteškemu kralju Aleksandru I.
Delo kranjskih Kolašic
Kranj, 10. marca. Ob koncu preteklega leta je imela agilna podružnica Kola jugoslovanskih sester v Kranju, ki je najstarejša med po-sestrinami, pregled dela, ki izkazuje veliko požrtvovalnost v delu za svoje bližnje, zlasti še za mladino in dnižine s Številnimi otroci. Letošnjemu zborovanju je prisostvovala tudi delegatinja matičnega društva ga. Majaronova. Iz poročil od borni c je razvidno, da je delo obsegalo v veliki meri pomoč socialno šibkim slojem. Ob raznih prilikah se je obdarovalo preko 100 rodbin in nad 350 posameznikov. Go-tavo je, da je bilo treba za vse obdaritve požrtvovalnega nabiranja in dobro organiziranih božičnic itd. Naše agilne kola-šice so se v ta namen sestale na večih sejah in sestankih in organizirale n. pr. materinski dan, božićnico, v šoli pa skrbele za dodelitev mleka revni šolski mladini. Za Veliko noč je bilo obdarovanih 37 rodbin in 67 samskih oseb. Ob priliki materinskega dne je bilo iz izkupička tega
dne obdarovanih 51 mater 2 živežem. Ob priliki božičnice je bilo obdarovanih 230 učencev in učenk domače ljudske in meščanske šole in stražiške ljudske šole z nekaterimi gimnazijcL Ob tej priliki je bilo obdarovanih z živežem in blagom 74 rodbin in 63 samskih oseb. Denarno podporo pa je prejelo 9 oseb.
Razumljivo je, da so za vse te obdaritve bili potrebni ogromni denarni strožki,
ki jih društvo samo ne bi zmoglo, saj je že sam prispevek za mleko na obeh ljudskih šolah znašal skoraj 4000 din, Upoštevajoč prizadevanje širokega občinstva in nekaterih industrij, ki so se z razumevanjem odzivale akcijam Kola jug. sester in na ta način pripomogle do lepih uspehov, je bilo mogoče izpeljati vse obdaritve. Na koncu se je ponovno izvoljena predsednica ga. Sirceva iskreno zahvalila vsem darovalcem in izrazila upanje, da bodo dobrotniki priskočili na pomoč potrebnim tudi v bodočnosti
ŠAH
— Iz CSk. Drevi ob 20. bo v »Zvezdi« žrebanje in pričetek glavnega turnirja za prvenstvo Centralnega šahovskega kluba. Drugo moštvo Cška bo nastopilo g SK Triglavom v matehu na osmih deskah. Na prvenstvenem brzoturndrju 4. t. inje zmagal Puc pred Slško, Sorlijem, Arri-glerjem, Hermanom itd.
v Ljubljani ter odkritja spominske plošče dobrovoljcu Mihi Čopu. Priredili so tudi nekaj izletov in proslav, zlasti pomembno »Krstno slavo« z nadvse lepim sporedom.
Tudi v streljanju so se četniki prav pridno vežbali ter so imeli v prav kratkem času 39 strelskih vaj. Uspeh je b?l zelo dober, kar je pokazalo nagradne strelsko tekmovanje, ki je bilo dne 9. febiuarja letos.
Končno se je tajnik še zahvali? vsem dobrotnikom organizacije, kakor rudi uredništvoma »Slov. Naroda« in »Jutra«, ki sta bili četnikom vedno naklonjeni Polival je še bodočo upravo, da posveti strelskim vajam še večjo pažnjo ter gre tudi v naprej pogumno in borbeno na delo za kralja ter zedinjeno in nedeljivo Jugoslavijo, tako da se ne bodo četniki strašili nikoli in nikogar, temveč brez strahu pregazili vse zapreke z geslom: Svoboda ali smrt!
Blagajnik Poljšak Rafael je nato podal poročilo, ki izkazuje dohodkov 10.161, izdatkov pa 8700 din, teko da je ostalo v blagajni še vedno 1461 din čeprav si je organizacija nabavila precej inventarja.
V imenu nadzornega odbora je poda! poročilo preglednik Vacik Evald. n<Ucar so bile volitve in je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Roš Edo, podpredsednik Loboda Vinko, tajnik MasJe Ivan, blagajnik Stanko Ludvik. praporščak Mežnar Ludvik, revizorji: Knaus Jo^ko, Vacik Evald in Pičulin Ivan. odborniki: Poljšak Rafael, Bctžič Ivan in Emer Franjo.
Izvoljeni predsednik Roš Edo se je zahvalil za zaupanje, nakar je pozval vse, da skupno z našo slavno vojsko čuvamo svobodo Jugoslavije ter da naj nikdar ne pozabimo oporoke kralja Mučenika: »Čuvajmo Jugoslavijo!«
Pierre Carratuc: Gospodar teme
Gledališče mladih je uprizorilo v frančiškanski dvorani aodobno detektivsko komedijo
Naslov komedije, ki jo je napisal švicarski avtor iz življenja londonske policije, je zagoneten. Zato vzbuja morda radovednost. Gospodar teme. Kakšne teme? Ali nastopi hudič, ki je vendar najbolj priznani gospodar teme? — Ne, tema je. kadar se izključi električna razsvetljava zato, da nekdo lahko krade In ta tat je »gospodar teme«.
Tako se m is Ličnost, tajinstvenost in zagone t nost razblini v banalnost. Ostane le se vprašanje: kdo je tat. Pa se izkaže v teku druga drugi podobnih sedmerih slik, da je tat, ki ugaša svetilke, policijski uradnik, ki je ves čas pomagal zalotiti tatu, če bi bilo zanimivo ln originalno prikazano, kako »gospodarja teme« razkrinkajo, bi bil za izpremembo zadovoljen celo z duhovito detektivko. Ali švicarski dramatik niti približno ne zna ustvariti dejanja in značajev, kakor jih poznamo z imeni Conana Dovla, Sherlocka Holmesa ali Arsena Lupina.
Silno obrabljeno in neslano je, predstavljati uradnike londonskega Sootlanda Yar-da kot bedake in slepca Pa čisto sablon-sko, iznova kazati zasebnega detektiva, ki v svojem policijskem amaterstvu zgolj za lastno zabavo po iznajdljivosti in bistroumnosti nadkriljuje vse poklicne policiste. Vse to je torej močno zastarelo, prav nič več mikavno, ob zaključku naravnost medlo in popolno razočaranje.
Razloček je samo v tem, da so bile take detektivske komedije pred trideset leti bolje in krepkeje napisane v treh dejanjih, zdaj pa smo morali gledati kar sedem slik.
Skoda truda, ki ga je imela Tu£i Raj-
nerjeva s to plitko komedijo, ko jo je prevajala- Delo je opravila dobro. Opozoril pa bi jo, da je »sigurno« grda izposojenka za gotovo, zanesljivo in da. je »slučaj« drugo kakor >primer«.
Sintič Zvonimir je stvar izrežiral ob zelo nedostatnih sredstvih in z dekoracijami Fr. Scagnettija. ki so prostore za silo nakazovale. V 1. sliki na levi in na desni so rebusi, okna brez stekel, a tudi nadalje je več takih »sodobnih« nerazumljivosti ozir. nesmislov'. 2e stvarno ima torej Sintič velike ovire, a se večje so v osebnostih.
Polic, nadzornika je igral A. Oesko že z neko rutino, toda preveč enolično z vedno enako nervozo, istim glasom in vedno itim begranjem po odru. Trije polic- uradniki in zlasti general, ravnatelj se se niso povzpeli niti do stopnje diletantov. Morda se razvije v igralca E. Frelih, ki je igral zadovoljivo zlatarja, T. Ponikvarjeva, ki je z epizodo pokazala naravno komiko, pa oba slugi (Lovisček in Sintič), ki sta ustrezala in ulogi individualizirala.
Resnično sposobna igralka je Tuši R»j-nerjeva, ki je tajnico prav dobro poosebila z mirno, uglajeno igro, lepo, jasno govorico ln z vsem svojim nastopol dokazala okus in kulturo. Poleg nje smo radi gledali H. Florjančiča kot detektiva Toma, vidno vzvišenega nad okolico. želel bi si le več zivahnesti in zlasti očarljive prikupnosti. Florjančič je brez dvoma talent, ki se bo z rutino razvil
Dvomljivo je. aH ima to Gledališče mladih spričo vidne revščine v osebju sploh vsaj nekaj pogojev za razvoj. Danes pa se s Sentjakobčani niti približno ne more vzporejati. Fr. O.
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest. da je po mukapolnem trpljenju poklical Vsemogočni nešo dobro, zlato ženo. mamico, staro mamico in teto, gospo
Katinko Primožič, roj. Veber
soprogo šolskega upravitelja
previđeno večkrat s tolažili svete vere, dne 10. marca ob 18.30 uri v boljše življenje.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 12. t. m. ob     4. uri popoldne z 2aJ, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 11. marca 1941.
Žalujoči: JOSIP — soprog; LOJZE, učitelj — sin; JOŽICA, poročena KLAR L K, SILVA, učiteljica — hčerki; IVAN KLAKER — zet; ALMA, roj. KOšTlAL — snaha; VLASTA, JOŽICA, vnukinji in ostalo sorodstvo
MALI OGLASI
Beseda 00 par, dave* posebej. PreKiici, izjave beseda din Lr—
davek posebej. v-namlrr^ — Popustov za m«.ie oglase ne priznamo. 2a plamene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti
RAzrio
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši zneseK 8.— din
ČEVLJE v modi m kvaliteti dobite V trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T.
OGLAŠUJTE
male oglase »Slov. Narodu14
ker so najcenejši
SPET BOSTE MLADI,
KREPKI IN PREROJENI če boste stalno uživali »AMBROŽEVO MEDICO«
Dobite jo le v »MEDARNI«, Ljubljana, židovska 6.   13. T.
M O S K
PRI
ŽIVČNI SLABOSTI
poskusile OteaSOi/atfrfc |
Dotu m • *»*•
•tur« ^V^K«^ S
'"CELINI
&10&BAD-KNEZ MIMAJIOVA1
POROČNI PRSTAN -se je naSel v trgovini Kari Pre-iog, Ljubljana. Lastnik ga dobi tetotam. 626
TRAJNO ONDTJLACIJO
s 6-mesec no garancijo za din — Vam naredi salon Milan Tnrk, Trubarjeva 2, pri mostu v. Jakoba. 627
KUPIM
Beseda 50 par. Davek posebej
NajmaniSi znesek 8.— din
CVETLIČNI MED
sortiran, kupite vedno najceneje v medarni, Ljubljana, židovska ul. 6. 16. T.
KUPIM MOTOR
/ brezhibnem stanju do 200 cm8 za gotovino do 6000 din. Teran Mirko, Bistrica 1, p. Podbrezje — Podnart. • 620
JEKLENKE
•ftl se potrebujejo za plin metan za pogon motorjev, kupimo. Parna žaga Rog, Podstenica, p. Toplice na Dolenjskem. 625
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek S.— din
PRODAM HIŠO ~~
v kateri se izvrSuje stalno pekovska obrt, z vsem inventarjem. Hiša obstoji iz 4 stanovanjskih sob, kuhinje, komplet-ie pekovske delavnice ln drugih pritlklin. Cena din 100.000. Ponudbe enaslovite na: Roža Baje, pekarija v Mirni na Dolenjskem. 619
ENOSTANOVANJSKA HISA
s tremi sobami in priUklinami, podkletena, pred 10 leti zgrajena, s cca 200 kv. m vrta, tik iržavne ceste pri Brežicah, naprodaj za ceno din 60.000.— Vprašati na naslov: Anton VI-dovič, Sv. Peter v Sav. dolini.
624
SLUŽB E
Seseda 50 oar   dnvek posebej Najmanlsi znesek S- — din.
UPOKOJENCA
samskega, vajenega vrta, takoj sprejmem. Naslov pove uprava
628
Lepa nevesta pripoveduje, kako je našla
LEPOTOIN SREČO
Makulaturni papir
proda
.Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaSlJeva ulica štev. m
~Š# pred mesecem dni sem bila. neznatna in neprivlačna9
prav/gospa G..~
»S 25 leti tem se začela bati. da bom obsedela.  Mnogo sem hodila po plesih. • moški, tako js kazalo, m« niso opazili. Neka > teljics. ki te je bila lele pred kratki, poročila ln ki ]e bila mlajša od mene. ml Ja
zaupno povedala: »C« hoceg. da «e ti bodo divili m o 5ki. moral predvsem imeti svelo, cisto kolo ln lepo polt. Poizkusi tale presenetljivi recept ta lepoto.. .c In danes ml Vlado pravi, da fa it prav m nI g veži. dev kliSko sijajni Izgled najprej privlačil.
Glejta, kako tem ravnala: vsako noč sem uporabljala rožnato kremo Tok al on. hrano za kolo. Ta krema vsebuje dragocen ekstrakt kožnih celic, ki ga Je IznaSel neki dermatolog svetovneea slovesa. Ta krem* hrani ln lepfa Vo*o. ko spfte 2Jutra 1 sem uporabljala belo. ne mastno kreme Tekalen. V nekaj dneh ja mojo kožo napravila svelo, cisto ln velurno gladko. Rar^rjene pore. zajedale! ta pe*e »~ hitro fzjrlnfll «
Ali v AS molki smatrajo ca privlačno, zapeljivo? Cs ne, potem ie danes poskrbite, da olepšate svojo kožo. de svoji polti daste novega življenja ln privlačnosti e kremo Tokalon ca hrano kola Ne zamenjajte krema Tacalo« s navadnimi kremami sa obraa, ki ne vsebujejo nlkakfb življenjskih elementov na hrano kože.
Stran 6
»SLOVENSKI NARODc,
Stev 58
Uspehi ekspedicije na ledolomilca »Sedovu'
Tako rv
— V
Pred dobrim letam se Je vmll sovjetski Jedotomee Sodov s svoje vožnje po polarnih krajin, kamor Se ni prodrla pred njim nobena ladja. Vožnja je trajala 27 mesecev in oanogočila na krovu ledolomilca zbranim ruskim učenjakom nova opazovanja, s katerimi se je znatno razširilo znanje o polarnih krajih. Med vožnjo Sedova zbrano gradivo je bilo izročeno raznim znanstvenim zavaikam in v prvi polovici tekočega leta bo proučeno. Ze zdaj so pa znane nekatere zanimive podrobnosti o vožnji ledolomilca Sedova, ki se že zopet pripravlja na novo znanstveno ekspedicijo.
Proučevanje gradiva, zbranega po učenjakih na ledolomUcu Sedovu, je v prvi vrsti pokazala, da daleč gori na severa, koder je plul Sodov, ni nobene zemlje. Opazovanja posadke Sedova dopuščajo domnevo, d atucli v bližini severnega tečaja ni zecmlje. Dckaz za to trditev vidijo med drugim v tem, da so v vsem Severnem ledenem morju velike globine, segajoče do 5.000 m in Se več. Vožnja Sedova je jasno pokazala, da ni nikjer tako zvane Sanni-kove zemlje. Gre za otok, ki so ga baje večkrat videli v 19. stoletju severno od Novosibirskih otokov. O tem otoku so pa v znanstvenih krogih že davno dvomili, sedaj se je pa dokazalo, da so bili ti dvo-
mi utemeljeni Sadov je dvakrat plul skozi ozemlja, kjer naj U tU dozdevni otok, tokrat so preletela to krajino tudi ruska
letala, toda Sannikove zemlje   nihče nI opazil. Merjenje globine morja in premikanje ledu pa tudi ne dopuščata v tem delu Severnega ledenega morja nobene celina.
Vožnja sama Je bSa velikega znanstvenega pomena. Opazovanja ruskih učenjakov so potrdila tudi Nansenovo domnevo
na njegovi ekspediciji z ladjo >Fram« v teh krajinah, da se ledene gore v Severnem
ledenem morju stalno premikajo od obale vzhodne Sibirije in Aljaske po morju med
Gronlandijo ln Spitzbergi, torej v Grbn-lanskem morju. Dalje je bilo ugotovljeno, da gre premikanje ledai od smeri vetra 30 do 40 stopinj desno. Ker se pa obenem odmika jo vetrovi v zmernih in visokih širinah od smeri iz obar (črte na zemljevidu, ki vežejo kraje enakega zračnega pritiska za 30 do 40 stopinj levo, sledi iz tega, da se premika led ob izobarahin sicer tako da je središče povečanega zračnega pritiska vedno desno od črte premikanja ledu..
Opazovanja so dalje pokazala, da je bila hitrost plovbe Sedova za polovico večja
ladje >Fram<, kar hitrontl vetra. Hi-mad srednjimi Širinami ki polarnim ozemljem Je povzročila ▼ Arktfcfl tam toplejše podnebje. To Je ugotovite, pne—■ Sedova, zlasti Ido Je prknerjala različne toplote zraka med ekspedicijo Nanaenove ladje »Framc leta 1896 ln sedanjo rusko čeprav Je phil sovjetski ledDiomilec mnogo bolj severno ln vbodno kakor Nansenova ladja >Pram< m naj bi bil tudi aatoeieiM vec stopinj mraza, toplomer na Sedovu Je kazal najnižjo temperaturo —41.1, docim so zabeležili na »Framurc —52. Tudi temperatura toplih plasti Atlantskega oceana Je bMa adaj ▼Uja, kakor med Nansenovo ekspedicijo.
de bolj se pa pokaže, da Je postala ArkUda fcopiejsa, os primerjamo sedanje ledene gore x onimi med Nansenovo ekspedicijo. Dočim Je Nansen ugotovil, da Je 3.7 m debela ledena gora najdebelejsa, je naletel Seoov samo na 2.5 m debel led. Poleg tega Je posadka Sedova pogosteje videla živali in ptice kakor posadka >Fra-ma«, čeprav je plul Sodov mnogo bolj proti severu, kakor Naosenova ladja. Tudi to priča, da mraz v arktidi popušča odnosno, da Je tam vedno manj ledu.
Opazovanja ruske znastvene ekspedicije so prvič prinesla tudi točnejše podatke o živalstvu ln rasthnstvu v globinah Severnega ledenega morja. Hfcirobioloska proučevanja ao pokazala da se živalstvo na dnu Severnega ledenega morja znatno razlikuje od živalstva v drugih svetovnih morjih. Na tem polju doseženi uspehi dopuščajo domnevo, da Je dno Severnega ledenega morja zelo staro. Obenem lahko na podlagi teh dognanj trdimo, da tvorijo živali v Severnem ledenem morju med živalstvom posebne skupine.   Zanimiva je
tudi ugotovitev sovjetskih učenjakov, da v plasti gline na dnu Severnega ledenega
morja ni nobenih mešičkov morskih živali, živečih navadno v teh globinah drugih oceanov. Veliko zanimanje vzbujajo tudi uspehi magnetičnih opazovanj. Zdaj se je izkazalo, da se slika geografske razdelitve prvin ln zemeljskega magnetizma v srednjem delu Arktide znatno izpreminja. Zemljevidi Isogon, Isoklin in Isodvnamov, narisani po opazovanjih posadke Sedova Se močno razlikujejo od prejšnjih zemljevidov. Ta ugotovitev je veflikega pomena za proučevanje zemeljskega magnetizma, prav tako kakor zračnega in pomorskega prometa daleč gori na severu.
Na]đ&ljjše ravne proge
Mod najdaljše proge, ki so bile zgrajene brez civiukov, spada del železnice med Portom Pirie v južni Avstraliji in Kaibor-lio v zapadni Avstraliji. Na tej železniški progi je 528 km dclg odsek čisto raven. To je približna razdalja mod Berlinom in Erfurtom, Proga pa ni absolutno ravna, ker kaže teren, po katerem je speljana, nekaj višinskih razlik. Zares čisto raven je pa 330 km dolgi del argentinske želez-niSke proge med Juninorn in Mackeno v pokrajini Cordobi. V Združenih državah imajo 113 km dolgo ravno progo mod T Ogledom in Butlerjem v državi Ohio.
V Evropi je najdaljša ravna žlezniSka proga ona med  Leningradom  in Moskvo.
Proga je dolga 650 km in vodi skoraj povsod po ravnini. Samo 30 km te proge izkazuje vzpon 1:1660. Te ravne proge je bilo mogoče graditi v redko naseljenih krajih, kjer je šlo za najkrajšo zvezo med dvoma oddaljenima mesto-ma, V Evropi, polni mest in zelo hriboviti, je bilo treba graditi železniške proge z velikimi cvinki.
Milijoni ljudi brez strehe
VcMfcl ameriški dnevnik vMinneapolis Star Journal« je začel te dni objavljati serijo člankov svojega ravnatelja Johna Cow-lesa, ki je spremljal VVendella \Vilkieja na njegovem potovanju po Angliji, zdaj pa opisuje svoje vtise. V prvem članku, ki je bžl objavljen tudi v »NTew York Tiime-su«. piše:
Milijoni ljudi so ostali brez strehe, samo v Londonu preživlja 800.000 mož, žen in otrok neči v zasilnih bivališčih, šotorih in predorih podzemne železnice, v kleteh, na golih tleh ali pa v starih železniških vagonih. Mesto, ki je bilo nekoč največje na svetu, se ruši okraj za okrajem, hiša za hišo. Kljubovati ne morejc niti stene stare že već sto let, niti mederne konstrukcije rz betena, železobetorta in jekla. Kadar se sovražni Hetalski napad osredotoči na eno mesto, kakor je bilo Coventrv. kjer je
biflo izmed 67.000 poslopij porušenih ali poškodovanih 51.000, jo katastrofa popol-
na.
Uspehi nemških učenjakov
Ravnatelj zavoda za fizikalno kemijo iz elektrokemijo pri Društvu cesarja Viljema prof. dr. Thiessen je poročal eni dan o uspehih prizadevanja nemških učenjakov, ki proučujejo kovine in nove snovi v proizvodstvu. Po smernicah stiriletke je bila posvečena posebna pozornost proučevanju proizvodnje kovin, potem zboljšanja produkcijskih naprav, na drugi strani pa tudi proučevanje lahkih kovin in zlitin, ki jih uporabljajo pri naglo napredujoči motorizaciji vedno več. Tako jc bil prvotno aluminij, ko je bila njegova proizvodnja šele v razvoju, zelo nehvaležna snov in sede ko so bile znanstveno in poskusno ugotovljene vse njegove last nositi, je postal z novimi zlitinami dragocena snov. Podobno je bilo tudi z magnezijem, ki ga ima Nemčija posebno mnogo in iz katerega so izdelovali zelo važne zlitine.
Tudi obrabi kovin posveča veliko pozornost in to važne- vprašanje se stalno proučuje. Lahko rečemo, da je o notranji izgradnji kovin znano več kakor o zakonih njihove obrabe. Da se je pa tudi na tem polju storilo zelo mnogo, nam pričajo lahke zlitine, katerim ne morejo do živega razne kisline, morska voda itd. Za moderno tehniko m gospodarstvo so pa poli eg kovin zelo važne tudi snovi, ki nastanejo iz spojin ogljika. Te spojine uporabljajo zlasti v ameriški industriji.
O važnosti znanstvenega proučevanja produkcijskih surovin pričajo tudi uspehi, doseženi pri proizvodnji in uporabi umetne gume »buna«. V naravi nastaja guma kot zaščitno sredstvo proti ranam na drevju. Seveda pa naravna guma nima mnogih lastnosti, ki jih mora imeti recimo pnevmatika. Učenjak, ki pozna potrebne lastnosti produkcijske gmote lahko skoraj doslovno sestav' snov. ki tem zahtevam najbolj odgovarja. Zato je važno samo ta-
ko znanstveno delo, ki istočasno ne samo analizira, temveč tudi ustvarja, in s tem duhom je prepojeno vse nemško znanstveno delo.
Sokolski doni na Viču
Vič. 10, marca Društvo za zgradbo ki vzdrževanje So-kolskega doma na Viču ie imelo včeraj v posvetovalnici doma svoj XXI. redni občni zbor. ki ga je vodil predsednik br. Viktor Jeločnik. Po uvckinih formalnostih je brat predsednik pozdravil navzočne brate, nakar so poročali društveni činitelji. Tajnik br. Janez Horvat ie v daljšosn poročilu omenil delo društva, ki se ie tudi v minulem letu trudilo, d* bi izvršilo najnujnejše adaptacije sckclskega doma, žal prilike niso dopuščale večjih investicij. V oktobru ie di-uštvo opustilo gostilriiško obrt in preuredilo prostore v prosvetne namene. Tako ie nastala iz velike gostU-niške sobe lutkovna dvoranica, kjer ne-u gnani J ur čok ob nedeliah popoldne zabava sokolsko mladino. Društvo jo rmo!o med letom 9 se i in 1 sojo skupno z upravo sokolskega društva. Ob zaključku tajniškega poročila se je brat tajnik zahvalil tudi častnemu predsedniku br. Avgustu Praprotniku za naklonjenost, ki io idca-zuje društvu in nai bi bil tudi v bodoče naš podpornik. Poročilo brata tajnika je bilo soglasno odobreno. Blagajnik br. Karel Podlogar ie poročal o denarnem poslovanju društva in poudaril, da sna'a premoženje društva nad 600.000 dinarjev, nakar je predlagal v imenu nadzornega odbora br. Jože Mesec razrešnico br. bla- ' gajniku in pohvalil vzorno poslovan le. Zborovalci so soglasno izglssovaH razredni co br. blagajniku in upravi. Ko je bil nato soglasno snretet proračun za 1. 1941, ki izkazuje ca. 50.000 din dohodkov in izdatkov, so sledile volitve novega odbora za poslovno leto 1941. Soglasno ie bila izvoljena nastopna ukrava: rjcKJdsednik Viktor Jeločnik .podoredsednik Franc Luk-man st.. tajnik Janez Horvat, blDgajn'k Franc Lufcman mL. gospodar Karel Poc-logar. odborniki: Metod Paternost. Rudi Pižlar. Ivo Hartman. Mirko Knez, Karel
Perkon, Janez Gasperin, Rudi Marinčič. Bogomir Kemperic, namestnika tj« Jožo Zavašnik in prof. Lojze Merčun; nadzorvii odbor: Bruno Borštnik in Jože Mesec
Pri slučajnostih ie bil med drugim soglasno sprejet sklep, da ostane članarina tudi za tekoče leto 12 din. Nato se je razvila obširna debata   glede   prenovi i enJa
sokolskoga doma ki so bili storjeni potrebni sklepi, ki jih bo novi odbor skušal v sedanjih časih tudi uresničiti. Ob zaključku se ie predsednik br. Jeločnik zahvalil vsem bratom za lepo udeležbo na občnem zboru in pozval vse brate k vztrajnemu delu. nrkar ie bilo uspečno sokolsko zborovanje zaključeno.
Drobiž izpred sodišča
Ljubljana, 11. marca
ZARADI  »KRANJSKEGA JANEZA« S KOLOM PO GLAVI
Včasih smo Slovenci malo čudni, hkrati smo na nekaj lahko ponosni ali pa se čutimo užaljene v svojem narodnem ponosu. Kakor nam to pač po razpoloženju prinese. Ni mar pogosto slišati n. pr. kakega kalina, kako si potrka na svoje junaške prsi ln reče: >0, mi kranjski Janezi! Fantje od fars smo!«
Vedno pa ni tako. Kdo ve od kod so k nam zanesli, da se včasih tudi Čutimo prizadete? če pa do tega pride, zdraga je najmanj, kar se more zgoditi, navadno pa se več, V mestu se elegantno oklofutamo, na deželi junaško primemo za nož ali kol. Kar pač znamo bolj spretno vihteti.
Tako jo je nek nas južni brat gorko izkupil, ko se je ob Slovenca obregnil. Služil je vojake na Lescah in pravkar menjaval stražo za starejšim rezervistom Slovencem in kdo ve kakšna osa ga je pičila, da je zarentačil nad njim nekako takole: »Ej, ti kranjski Janez, zaveži trdnejše tvoj opasač!« E-eh, brate, slabo jo je izkupil! Stari rezervist slučajno ni bil sam na pozornici, rodni bratje so ga obdajali, pa je beseda dala besedo . . . Beseda sicer ni konj in tudi postati ne more, toda zaradi besede se je že marsikaj na tem božjem svetu lepega primerilo.
Na sodnijl smo zvedeli, da je zaradi slabo zapetega pasu »kranjskega Janeza« zapel kol po trdi glavi kadrovskega redova Mehmeda Miskiča in da je bil mladi mlinar Leopold Slanovec z Lesc tisti junak, ki ga je položil na Mehmedovo glavo. Položil ga je seveda tako, da je Mehmeda precej občutno poškodoval in mu izpustil dober liter krvi, sicer bi mladi Leopold ne moral pred ljubljanskega sodnika poedinca okrožnega sodišča g. Zorka. Nerodnost pa je bila tudi v tem, da so nerodnemu redovu izpulili tudi bajonet in puško in tako je solidarno čuteči Leopold prišel pod težo nerodne obtožbe v smislu § 92. vojaškega kazenskega zakonika.
Pred sodnikom mu je seveda šlo za nohte, kajti Leopoldova preteklost kar se tiče krirninala je bila doslej še povsem nepopisana. Vse je priznal, a zagovarjal se je, da se je le branil, ker ga je redov ogrožal.
Sodnik je razsodil tako, da Leopold sicer
ni zakrivil kakega zločina po vojaškem kazenskem zakoniku, temveč da se je pregrešil le proti § 181. k. z. zaradi težke telesne poškodbe in ga je zato v smislu tega paragrafa obsodil na 1 mesec zapora, zaradi dosedanje neoporečen osti pa mu je izvršitev kazni odložil pogojno za dobo 2 let. Vsekakor se bo moral vneti mlinar Leopold vsaj za to dobo izogniti vsaki priliki, kjer bi se mogla vneti njegova vroča kri.
ZA 2  STJLCA 15 DNI POSTA
Doslej se nekaznovani Ciril G. Iz S ostrega je sredi januarja vihtel ribarski bič na Ljubljanici nekje pod Kašljem, pa ga je pri tem zalotil čuvaj ribolovnega zakupnika Inž. Cirila Dimnika. Ujel je dva sulca in se s tem pregreSil leot ribji tat zoper imovino v smislu 5 322/1 k. z. Vse je odkrito priznal in po kratki proceduri mu je sodnik prisodil 15 dni zapora.
TOVARIŠA JE OKRADEL
Sodnik poedinec je zelo zameril samskemu rudarju Leopoldu iz Dol pri Litiji, da je okradel svojega tovariša prav tako brezposelnega zidarja Antona R oglja, s katerim sta se s svojimi revnimi bisagam/ podala preko nemške meje iskat zaslužka.
Obtožnica, ki jo je pred sodnikom g. Zor-cem zastopal državni tožilec g. Branko Go-slar, ga je dolžila, da si je prisvojil in nato pod ceno prodal od Roglja mu zaupano obleko in perilo nekako v vrednosti okrog 2000 din. V drugi točki obtožnice pa mu je bilo očitano, da se je nekaj časa pred svojo aretacijo iz delomržnosti tudi potepal okrog po vaseh in beračil.
Pred sodnikom se je med obtoženim in oškodovancem začel nekam mučen razgovor, ki je bil pravzaprav pridiga oškodovanega Roglja nevernemu tovarišu. Ko sta sredi zime v trdem snegu skrivaj koračila preko meje, sta v bližini začutila nemško patruljo, pa sta jo v strahu pred zajetjem naglo popihala vsak v svojo smer. Opremljena sta bUa vsak z enim kovčlcom, Rogelj je imel majhnega, pa v njem veliko obleke, Leopold pa velikega in takorekoč praznega. Da bi se imovina v malem ne tlačila, sta se preden sta stopila na pot, preložila Rog-
ljevo obleko iz malega kovčka v velikega. In tako jo je iz strahu pred nemškimi varuhi meje Leopold odkuril tudi z Rogljevo obleko. Oba so kmalu zajeli in ju pognali nazaj v domovino. Toda Leopold je izginil in z njim obleka, naknadno pa so ugotovili, da je vse skupaj prodal ln denar zapravil. O, hude očitke je stresal prizadeti Rogelj na Leopoldovo glavo. Saj, fant je trdo delal in ves zaslužek vtiltal v dostojna oblačila, da bi na tujem z njimi napravijo! dober vtis že na prvi pogled. Zdaj ga je
pa ta nepridiprav, ki mu je vse zaupal, spravil ob vse! In izkazalo se je, da tudi
njegov rodni oče ne misli prida o njem. Tudi on ga ima za postopača ln lenuha, pa se doma nista razumela. A na vse očitke je Leopold le medlo odgovarjal, silil je k besedi le tam, kjer bi bil mogel kaj razbremenilnega povedati zase. Tožbe tovariša Roglja pa, kakor je bilo videti, mu nikakor niso šle do srca. Kajti ko ga je sodnik obsodil na 2 meseca zapora in mu naložil tudi plačilo odškodnine za škodo, ki jo je Roglju napravU, je mirno ocLSel k svojemu novemu prijatelju iz zaporov, ki je tudi čakal na obsodbo, se z njim pomenljivo spogledal in skomignil z rameni.
Delo trboveljskega Rdečega križa
Trbovlje. 10. marca
Društvo RK v Trbovljah jc že v 17. letu svojega obstoja. Njegovo celo je b.lo v našem industrijskem središču izrazito karitativno. V današnjih časih je ta samaritanska organizacija pač ena najVai::ej^Lh in nihče ji ne bi smel odkloniti podpore in sodelovanja. Industrijski okoliš bi bil v danem primeru še prav posebno navezan na pomoč RK. Zadnja letna skupščina je žalibog pokazala, da je kljub izrednim prilikam, ki terjajo od nas polno zaščitno pripravljenost, med prebivalstvom bore malo zanimanja za Rdeči liriz. Občni zbor je bil, kakor vsa zadnja leta zelo sabo obiskan. Predsednik R. Omerzu ie v kratkem nagovoru orisal delo druživa v p e~ teklem letu in počastil spomin preminulega člana nadzornega odbora g. J. Iiauc'.--a in bolničarja Zibreta. Navzoče ie se. nanil s poslanico glavnega odbora in navodili, kako nai se v bodoče vrši društveno delo
Trboveljski RK šteje danes 3 stalne. 44 rednih, 137 pomožnih članov in 428 pod-mladkarjev. Diplomiranih je bilo 219 sa-marijanov (k) in 62 bolničarjev 'k). Ob priliki poplave ie društvo podelilo težko prizadetim poplavi i en cem deset podpor do 500 in 100 din. Društvo je poslalo 10 šolarjev na letovanje v Bakar in pcdcl lo počitnic ar jem meščanske šole večji znesek. V odboru za obrambo Trboveli pred napadi iz zraka ie sodelovalo 40 ran i ia-nov (k) in bolničarjev (k). Naj revne ši občani so prejeli podpore v obli.ki nak.nv.rJc na živila po 50 din. Iz tehničnih razlogov je izostalo uniformiranie samari ja nov. Društveni proračun izkazuje prebitek. Denarna sredstva pa so za tako veliko oblino in naloge, katerim bi moral RK biti. tu kos. mnogo ra^skromna. Tu bi bilo potrebno zainteresirati z vsem poudarkom tukajšnje činitelje, da delo RK podprejo moralno m gmotno. Za slične organizacije po drugih državah se baš v industrijalcih kraiih žrtvu i e mnogo več kakor pri nas,
V novi upravi so predsednik g. Omc-zu Karel, podpredsednik g. dr. Baumgarten Hugo, društveni zdravnik g. dr. Krasnik Virgil. tajnik g. Turk Jože. blagajni čarima gdč. Poznik Dagmar. predsednica domskega odbora ga. Oblak Draga. Odposlanca za sresko skupščino Omerzu, kot namestnik dr. Krasnik,
Novi delovni načrt predvideva ferialno kolonijo, bolrričarski tečaj, društvene humane prireditve, sodelovanje samari j anov pri obrambnih vajah pred napadi iz zraka in nabava tehnične opreme, v znesku 2000 din. Zdai ima društvo le eno nosilko z vsem priborom. Koliko več jih bo pač potrebnih recimo le v primeru zračnih napadov!?
Društvo bo naprosilo občino, da mu preskrbi lokal, kjer bo lahko hranilo opremo in arhiv. Predsednik 1e zakliučil zbor s pozivom, da bi tudi novi odbor poživil društveno delo! Poziv ie danes še nosebno umesten in ie nujno potrebno, da pri akciji RK v Trbovljah sodeluje vse prebivalstvo!
Pierre Mael:
ljubezen
Roman
Tako se ne moremo čuditi, da je bila temeljna poteza njenega značaja pretiran ponos, iz katerega se je sčasoma razvila še neomejena sebičnost. Središče vsega njenega neutešenega hrepenenja je bila le ona sama. Nikoli ni bila sita hvale in laskanja. Sanjala je o tem, kako bi vsakogar očarala z ljubeznijo, ne da bi pomislila, kakšen bi mogel biti konec tega.
Pri tem je pa vendarle ostala krepostna v pravem pomenu besede. Kadarkoli jo je potegnilo za seboj samoljubje, da je šla do skrajne meje, je vedno mislila na svojo čast in držala je na uzdi svoja čustva, da ni šla predaleč in da ni mogel nihče trditi o nji, da jo je zapeljal.
V letih, ko se v mladem dekletu zdrami ženska, se je pri njenem ognjevitem temperamentu zdramilo v nji častihlepje. Razkazovala je svojo lepoto, da bi se ji vsi klanjali. Mirno je sprejemala izzivajoče poglede, s katerimi postajajo mlada dekleta nevarnejša od najbolj izurjene virtuozinje svetske koketnosti.
TSTi bilo še dolgo tega. ko je bila s svojo sestrično Hermino v penzijonatu samostana Sacre Coeur in ie je doživela romanček. Bil je sicer zelo nedolžen,
vendar pa globoko občuten roman, ki je bil zadel z vso silo tragične ljubezni njeno neizkušeno srce.
Hermina je imela po materi za strica lepega, slo-kega mladeniča, ki je bil kakor ona sirota. Odločil se je bil za uradniško karijero kot sin in vnuk konzulov, ki so polagali veliko važnost na to, da so bili zastopniki Francije v tujih državah.
Rene de Mejan, doktor prava, je bil star komaj dvaindvajset let, ko je obiskal v samostanu svojo sestrično Hermino, da bi z njo malo pokramljal. Hermini je bilo takrat štirinajst let. •
Rene je spadal med tiste mladeniče, ki se Človeku na prvi pogled prikupijo in si pridobe njegove simpatije. Imel je nežne poteze in svetle svilene lase. Njegove sanjave, melanholične oči so izdajale občutljivo dušo, vneto za ideale in zvesto v svoji naklonjenosti
Jeanne, eno leto starejša od Hermine, je imela tako priliko seznaniti se z mladim uradnikom.
Ni bila sicer njegova sorodnica, toda po svojem prijateljstvu s Hermino je bila vendarle z njim v nekakšnem rodbinskem odnosu.
Seznanila sta se, ko sta gospod in gospa La Fou-gerave obiskala v penzijonatu svojo hčerko, obenem pa svojo mlado nečakinjo. Z medsebojnimi stiki in kramljanjem se je razvilo prijateljsko razmerje gerave. Rene je pose čal dražestno sestrično Her-med mladim Reneem de Mejanom in rodbino La Fou-mino, obenem je pa imel priliko ves Čas sestajati se tudi z lepo Jeanne. i   Pri svojem vročem temperamentu je bila Jeanne
takoj vsa navdušena za mlađega Renea. In ker se ni znala pri svoji mladostni živahnosti pretvarjati, ni prikrivala te študentovske ljubezni pred svojo »malo Hermino c — kakor je klicala dražestno, plaho dekle.
Hermina je v svojih otroških letih brez najmanjšega sum ni cen ja sprejela tajno svoje sestrične. Njena lastna duša je bila še zavita v meglo, ona še ni znala v nji čitati in razpletati mešanice svojih čustev. Jeannino naklonjenost do Renea je smatrala za nekaj samo ob sebi razumljivega. In ker je sirota ljubila Renea kot sestra, pri tem pa gojila prijateljska čustva do Jeanne, je smatrala za svojo dolžnost medsebojno zbližati ju. Postala je posredovalka med njima. Pri tem je pa opazila, da je bil Rene do Jeanne *em hladnejši, čim bolj je njegova sestrična podpirala Jeannino naklonjenost do njega.
Re-.eevi stiki - mladima dekletoma se niso omejili 3amo na gov ilnico v penzijonatu. čez leto dni je izsto *Ta Jeanne iz samostana in da bi ne ostala Hermina sama v njem, jo je vzela radbina La Fou-gerave k sebi.
Rodbina 7* Fougerave je stanovala bodisi v svojem krasnem gradiču v Hennebontu ali pa v hotelu v Lorientu. Rene de Mejan je imel zdaj pogosto priliko zahajati k tej rodbini in pridobiti si Jeannino ljubezen.
To se mu je tudi kmalu in v polni meri posrečilo, kajti mlado, šestnajstletno dekle še ne pozna življenja in ne zna kljubovati prvemu silnemu izbruhu svojega srca. In njegov uspeh je bil popoln, kajti mlado dekle nikakor ni prikrivalo, da vroče ljubi
tega mladeniča. Navadno mlada dekleta svojo prvo ljubezen prikrivajo.
Kdor je pa opazoval Reneevo vedenje, je lahko takoj spoznal, da ne deli Jeanninih ljubezenskih čustev in da ga prav nič ne mika kovati dobiček iz njene ljubezni.
In vendar bi bfl to zanj velik uspeh. Njegovo premoženje je bilo skromno. Dohodkov ni imel niti deset tisoč frankov. Nasprotno je bila pa Jeanne »briljantna partijac, kakor so zatrjevali ljudje, Ne glede na njeno telesno in duševno milino bi prinesla svojemu bodočemu ženinu za doto tristo tisoč frankov. Razen tega je bila edina hči in dedinja tako očetovega kakor materinega premoženja, ki se je lahko cenilo na tri milijone.
Za drugega moškega, ki bi bil v podobnem položaju kakor Rene, bi bili ti izgledi na bogastvo velika privlačnost in gotovo bi bil rad segel po ponuđeni sreči.
Rene pa ni spadal med moderne ženine. On se je hotel iz ljubezni poročiti z dekletom, ki bi mu obljubilo večno zvestobo. Vprašal je svoje srce in spoznal, da ga je njena lepota očarala, da je pa ne ljubi.
O zares, bila je lepa, lepa in zelo očarljiva, toda prav tega se je Rene bal. Pravega vzroka menda ni imel, da bi se je izogibal. Ne bil bi odklonil dekleta, »ker je bilo prelepo«, toda njegov ideal je bil drugačen. Sanjal je o preprostejšem, nežnejšem, manj vročekrvnem bitju, ki bi ga v opojnosti prvega objema aa vedno priklenilo nase.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani