NO. 216 'Ameriška Domovina Vs '»RICAN IN SPIRIT LANGUAOC ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR ■c CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1947 LETO XLIX-VOL. XLLX Razne najnovejše svetovne vesti CONCORD, N. H. - Tukaj se je ustrelil John G. Winant, PflbCŽdl jZ bivii ameriški poslanik v Angilji, star 58 let. Bil je trikrat gu- Dni jcIfA W LondOfl verner države New Hampshire. Bil je znan, da se je vedno pote- rW '* * fcvlIUVII goval za boljšo plačo delavcem. Tekom prve svetovne vojne je služil kot stotnik pri letalcih. Bil je republikanec, toda je podpiral Roosevelta za izvolitev. Bil je večkratni milijonar. Izjavna, da je bežal iz domovine, ker je bil zapisan smrti Tito je zopet udaril po Ameriki CIO vodi kampanjo, da bi kongres vpeljal kontrolo cen in racioniranje Washington. — Delavska u-London. — Stanislav Mikolaj- njja do je pričela z obširno BALTIMORE — Dnevnik Baltimore Sun prinaša članek ne aprilu ali maju. ^ # , ' I je, odkar je pobegnil iž Varša- CHICAGO - Čikaški svetovalni odbor za najemnino, ki ga ^^“Vzato' je postavil guverner Green, je včeraj pnporočal, da se dvigne na- ker je da je zaznamovan jemnina za 15% okrog 1,200,000 najemnikom v tem mestu. Ta- zft .,aodno obravnav„.. jn _ koj so dvignile protest delavske organizacije in tudi mestni od-bor je proti. za racioniranje živil, za obdavčenje velikih dobičkov. Unija je naročila podružnicam in vsem članota, da obsujejo člane kongresa in predsednika za gornje predloge. O tem naj izve kongres pred 17. no- I Mikolajčik je najprej zbežal (vembrom, ko se bo sestal k iz- LONDON - Letalo, ki je pripeljalo poljskega voditelja Mi- l “"“““L zasedbeno “no v rednemu zasedanju in nekaj u- kolajčika iz Nemčije na varno v London, je vodil poveljnik Depu- eB? !?'’ 0 .° ar ?a pr "es 0 rene 0 tem-tron, osebni pribočnik angleškega kralja. angleško vojaško letalo v Lon- • * * aon. LONDON — Ogrska vlada je izgnala dopisnika za Associ- Mikolajčik je bil v opoziciji ated Press, Jacka Guinn, ki se je nahajal na Ogrskem kot poro- kamun'stični vladi, zato je bil čevalec 22 mesecev. Komunistična ogrska vlada je storila podo- z^namovan za ‘čistko.” Ko je bno kot Jugoslavija par dni poprej, ko je izgnala dva ameriška s 188 ’ ,da mu namerava V'ada dopisnika. (Komunistični diktatorji ne preneso nobene kritike). odvzeti nedotakljivost, ki jo je _________________________________________užival kot član vlade, ter ga nato postaviti pred vojaško sodi- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Treta) , j vladi, je s par prijatelji zbežal v SLOVENCI, KI SO OSTALI ških Slovencev šel že 24. septem- Nemčijo in prišel po enem tednu POD ITALIJO bodo imeli brez dvoma težke čase. Italijanski šovinizem, ki je posebno v Gorici znan po svoji zagrizenosti, bo okušal tem Solvencem zagreniti življenje v Italiji. Tudi itali-. bra k podtajniku za notranje za- v angleško cono. deve, ko se je mudil v Gorici, in1 Reke| je, da je najboljše, da je mu povedalo slovenske zatheve. zbežal in s tem preprečil preli-Zastopstvo Slovenske demokrat- vanje nedolžne krvi. Njegovo ske zveze je posebej poudarilo amrt bi njegovi pristaši gotovo Ameriiki komunisti ne bodo pristopili k novi MM Pravijo, da je že itak preveč vse proti njim v Ameriki New York. — Ameriška komunistična sltranka naznanja, da se ne bo pridružila kominter-ni, ki so jo organizirali v Varšavi in katere glavni stan je v Belgradu. Ameriški komunisti pravijo, Toda istočasno je pognal iz Jugoslavije ameriškega dopisovalca samo zato, ker si je upal poslati v Ameriko nekaj neprijaznih besed o Titu. Washington. — Dpčim je Jugoslavija izgnala dva ameriška dopisnika, ker ata baje (zapisala nekaj neprijaznih Razne drobne novice Iz Clevelanda in ta okolica Poroka— Mr. in Mrs. Joseph Zaletel naznanjata, da se bo poročila njiju hči Elsie Lucille z Mrs. Michaelom Malinas. Poroka bo v cerkvi Brezmadež. Spočetja besed o Titu, je jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu na SuPerior in il-ce3ta v sob°-javno cirkuliralo govor, ki ga je obdržaval Tito in v katerem to 8' nov' ob 9 uri d°P°ldne- je zopet mlatil po Ameriki Ameriška dopisnika, ki sta bila 'izgnana jiz Jugoslavije, sta Arthur Brandel, dopisovalec za New York Times in njegova žena, ki je dopisovala za United Press. Belgrajsko zunanje ministrstvo se je izgovarjalo, da omenjena nista pisala stvari, ki bi “ustvarjale boljši sporazum” med obema državama. Govor, ki ga je obdržaval Tito in katerega je njegovo poslaništvo delilo uradno, slika Zed. države kot "dolarsko diktaturo,” ki sličijo nazijski Nemčiji. Tito obljubuje ameriškim delavcem “pravo svobodo,” o kateri se jim zdaj samo sanja. (Fantje pri Prosveti in Enakopravnosti, torej zdaj pa kar po vozne listke in pohitite k Titu, dokler so njegove besede e “pravi svobodi” še gorke). Razdeljevanje takega napada od strani kake ambasade je direktna kršitev diplomatskih obi- Vandenberg toži Sovjete, da ogrožajo Zvezo narodov Priporoča tudi separaten mir z Nemčijo, če bo Rusija nagajala Ann Harbor, Mich. — Senator Arthur Vandenberg, predsednik ameriškega senata, je imel v tem mestu govor, tekom katerega jle obdolžil Sovjetsko Rusijo, da si prizadeva na vse načine, da bi razbila Zvezo narodov. Dalje je Vandenberg svetoval, naj zavezniki sklenejo separaten mir z Nemčijo in sicer za ameriško, angleško in francosko cono, ako bo Rusija pri seji ministrov v Londonu kazala odpor za tako pogodbo. Vandenberg je udaril na Vso srečo jima želimo. K seji— Članice društva St. Clair Grove 98 W. C. naj se udeležijo seje v sredo 5. nov. ob 8 zvečer v navadnih prostorih. Vesela vest— Vile rojenice so se ustavile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Otonichar, 494 E. 114 St., ter jim prinesle krepkega sinkota prvorojenca v St. Alexis bolnišnici na 28. okt. Materino dekliško ime je bilo Mary Pike. Tako sta postala Mr. in Mrs. John Pike iz 6812 Edna Ave. že petič stari ata in stara mama. Srečni ata je pa sin Mr. in Mrs. Jack Zrnec iz Biwabik, Minn. Čestitke! K molitvi— Članice Oltarnega društva sv. Vida naj pridejo v Zakrajškov pogrebni zavod danes pop. ob 2, članice dr. sv. Neže št. 139 C. K, of O. pa nocoj ob 7:30, da pomolijo ob krsti pokojne sestre Jožefe Av; omens ne zaupa. Vendar morajo Sloven-j slovensko šolstvo na Primor- Preči, je pobegnil iz Varšave ter el, ki jih je usoda pridelila zopet skem, ki so ga poprej Italijani Pustil komunistični vladi proste Italiji, računati s tem trdim dej-!zatrli. Slovenska zahteva je, da roke. Prot* kateri itak ni mogel stvom. Zato je zastopstvo gori-1 ■ 1 - ■ L ' | Rusija ima drugačen načrt za Palestino kot Zed. države Vse izgleda, da Zveza narodov se ne bo rešila tega vprašanja New York. — Rusija se je oglasila proti načrtu Zed. držav za rešitev Palestine, kar je napravilo zmedo pri skupščini. Posledica tega nesporazuma bo morda to, da Zveza narodov letos še ne bo rešila tega akutnega vprašanja. Predlog Zed. držav je, da se razdeli Palestino v dve državi: arabsko in židovsko in sicer naj bi začeli samostojno poslovati s 1. julijem 1948. Do tedaj naj pa Anglija obdrži mandat nad Palestino, Rusija pa predlaga, naj se neha angleški mandat nad Palestino s 1. januarjem, do 1. maja naj Anglija odpelje vse vojaštvo iz Palestine, Palestina naj se razdeli v dve državi: arabsko in judovsko, ki naj bosta potem še najmanj eno leto pod nadzorstvom varnostnega koncila Zveze narodov. Ker so mali narodi izgubili skoro vse zaupanje v varnostni koncil, kjer kontrolira vsako odločitev vetiranje, najbrže ne bodo pripravljeni izročiti Palestine v roke temu koncilu, da ne bi prišla Palestina v politični ogenj med vzhodom in zapadom. Ako ne bo prišlo do kakega kompromisa med Ameriko in Rusijo zaraf toga vprašanja, bo ostalo vprašanje Palestine skoro gotovo nerešeno v tem zasedanju skupščine. (Dalje n« 3. »treni) Trgovinski tajnik je za to, da vlada obdrži kontrolo nad izvozom Washington. — Trgovinski nič opraviti. Kongresnik Feighan nas je obiskal Včeraj je posetil naše ured- tajnik Harriman je priporočal ništvo prijatelj Michael A. Feig-predsedniku Trumanu, naj bi han, kongresnik iz 20. okraja, vlada obdržala v svojih rokah Pravkar se je vrnil s potovanja kontrolo nad izvozom iz Ame- po Evropi. Obiskal je Anglijo, rike tudi po 29. februarju pri- Francijo,. Nemčijo, Švico, Av-hodnjega leta, ko ta kontrola strijo, Italijo in Španijo. poteče. Harriman misli, da je važno, Pravi, da je videl veliko pomanjkanje povsod, v Italiji pa da vlada kontrolira izvoz iz več ,Primeroma še najmanj. Na vsak razlogov. Eden je ta, da bodo!na6n moraJ° Zed- države P01”8' na ta način dobile potrebščine «8« zaPadni Evr°P‘ na no*«- * iz Amerike samo dežele, o kate-,re^e' Mr- Feighan, potem si bo rih vlada ve, da so najbolj po- P8 ^ sama P°ma28'8 naprej, trebne. To bi bile v prvi vrsti |T8m, kjer ne bodo kazali volje tiste dežele, ki so pristopile ki^° ne pr^e amen^ka Marshallovem načrtu. jpomoč. . Obiskal je mnogo begunskih ra,Z ?K Je ?a ,a’ fe ,a' taborišč, kjer je govoril z ljud-menška vlada ne bo kontroli-1 . _ : . ... , , rala izvoza iz dežele bo nrivat- im1, Povsod ]e vldeI vol,° d° de’ rala izvoza iz dežele, bo pnvat- , 3amo če bi imeli. Zato je na industrija izvažala vsevprek,' , . vsled česar bi cene poskočile odločno'f t0- M doma bi zmanjkovalo blaga ter beguncem vrata v Amen- raznega materiala. Tudi doma-j ^ Argentina, Brazilija n. .v- če poljedestvo bi trpelo, ako ‘T’ ^ voz n bo kontroliran, ker bi bila boljše ljudi v Amerik, se pa šla iz dežele umetna gnojila, kr- kongres obotavlja in ne ve, al. bi jim dovolil vstop v Ameriko ali ne. ma in semenje. Prvi sneg je že pokril prestolnico Rusije Moskva. — V soboto je šlo na ulice na stotine delavcev, da jih počistijo snega in ledu. Ko smo ga vprašali, če izgleda po Evropi, da bo komunizem kmalu vso preplavil, je kongres-nik rekel, da je po njegovem mnenju komunizem že dosegel svoj višek in da gre njegova moč V noči od petka na soboto je že vidno nizdo1- P°,8goma sicer> divjal nad Moskvo pravcati *;oda P°-ienjuje' snežni vihar. Ko smo ga vprašali, kaj je slišal o Rusiji, nam je povedal, da gre po Evropi glas, da v notranjosti Rusije ni vse tako rožna- Kanada je odpravila zadnje radoniranje Ottawa. — Kanadska vlada je odpravila racioniranje sladkorja in sirupa. To je bilo zadnje Bodite previdni, kadar gre-radoniranje živil, ki ga je še Ut preko etate. Prekoračite če- tam tudi lahko "kaj zgodi.” se pe evropskim zaenkrat ne bodo pridružili, ker je ob sedanjem času že itak silna histerija proti komunistom v Ameriki. Ako bi se zdaj ameriški komunisti pridružili še novi kominterni, bi to dalo samo povod za nove napade proti komunistom in njih sopotnikom, pravijo. Ta odlok ameriške komunisti- čen način kritiziral ameriški notranji položaj, pa je bil takoj obveščen, da ni tukaj več zaželjen. Tito je v svojem govoru oše-škal tudi komuniste, ki da niso vselej pograbili za oblast, ko so imeli priliko za to. Kaj takega se ne sme več zgoditi, je rekel Tito. “Ljudske fronte” se danes spojajo vsepovsod v borbeno “svietovno fronto” z “definiti- komunistov Izjavil je d., bodol ,?s „ eval Tr t t°mUnf, T™ “mednarodna reakcija bo zavpi-vodili borbo proti fašistom m , , , . . . , . . .. I la, da to nasprotuje takozvane- lmpenalistom ter dvigali prija- .X1 . . x.. . . , .Xl. . r, mu ameriškemu principu o sti- teljstvo med ameriškim m sov-! , JXv. i_ « i rj j . , ,. . , rih svobodšcmah. Rekli bodo, da jetskimi narodi. J. te ljudske fronte reprezentiraj() samo eno stranko, “Pa naj le vpijejo in tulijo,” je rekpl Tite, “koliko strank pa imajo v Ameriki? Samo dve, obe popolnoma enaki, ki se skupno obdržavata na površju samo potom vsemogočne dolarske diktature.” Disfalerije morajo kuhati naprej Washington. — Federalni sodnik Miller v Kentucky je razsodil, da vladna živilska komisija nima pravice ustaviti obratovanje distilerij, kot je to napravila za .dobo 60 dni, da se prihrani na žitu za Evropo, Sodnik je ukazal distilerijam v Kentucky, da morajo kuhati naprej, ker imajo tako pogodbo z razpečevalci žganja. Sodnik je mnenja, da vlada nima pravice prelomiti take pogodbe. Filipine svarijo pred novim viharjem Manila. — Ameriška vremenska postaja na otoku Guam je posvarila Filipine, da se je formiral velik morski vihar, ki se vali v smeri Filipinov. Zadnji teden je mors&i vihar potopil štiri ladje in povzročil smrt 7 oseb v tej okolici. Belgrad. — Ameriški poročevalec Arthur Brandel je odšel včeraj s svojo ženo v Trst, ker državah, kjer pridejo komunisti do moči. Ta govor voditelja republikancev ob času, ko se vrši besedna bitka med ameriško in sovjetsko delegacijo pri skupščini Zveze narodov, kaže, da je republikanska stranka pripravljena podpirati cilje Zveze narodov za dosego svetovnega miru, kar je tudi glavni cilj Zed. držav. Poizvedovalni količek Kruder Ivan bi rad zvedel za naslov svoje tete Julijane roj. Kruder, doma v Visoljah št. 27 pri Slovenski Bistrici. Naj mu piše na naslov: Ivan Kruder, D. P. Centre No. 4, Trani, Prov. Bari, Italy. Janez Kolenc, roj. v Srednjem Globodolu št. 8, občina Mirna peč išče svoje sorodnike. Pišejo naj mu na naslov: Janez Kolenc, D. P. Centre No. 9, Se-nigallia, Ancona, Italy. Truden Anton bi rad zvedel za naslov svojih stricev, Antona Truden in Johna Kotnik. coj ob 8 članice društva Srca Marije, jutri ob 7:30 članice dr. Jutranja zvezda št. 137 ABZ, ob 8 jutri večer pa'članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ, da.se poslo-ve od pokojne sestre Ane Erbežnik. sta dobila v soboto ukaz od jugo- Pišeta naj mu na naslov:'Slo- slovanske vlade, da morata odpotovati iz Jugoslavije v 24 urah. V nedeljo je sicer jugoslovansko zunanje ministrsctvo izjavilo, da je prejela Brandelova žena "pomotoma” ukaz, da mora oditi iz Jugosalvije, pa je vseeno odšla s svojim možem v Trst. Štirje naciji obsojeni ▼ Smrt Nuernberg. — Ameriška vote, kot zunanji svet misli in da se jaška sodnija je zopet obsodila. vodila vlada izza vojne. (to tamo pri signalni Ml! 4 bivše nacije od elitne garde v smrt na vešala radi vojnih zločinov. Spoznani so bili krivim, da so namenoma morili ujetnike v koncentracijskih taboriščih. 102 leti stara žena je umrla Columbus, O. — Tukaj je umrla Mrs. Frances Downey, ki bi na 28. decembra letos obhajala 102-letnico svojega rojstva. NOVI GROBOVI Ivana Tolar P o dolgi in mučni bolezni je umrla v Womans bolnišnici dobro poznana Ivana Tolar, roj. Gutman, stara 73 let. Stanovala je na 15623 St. Clair Ave. Bila je vdova, soprog Louis ji je umrla leta 1945. Tukaj zapušča otroke: Mrs. Sophie Pu-stover, v Imperial, Pa. Olgo, Louis ml., Frank, Joseph, Mrs. Pauline Sajovec, Mrs. Mary Laurič, John, 16 vnukov, brata Louisa v White Valley, Pa. in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Toplicah na Dolenjskem, kjer zapušča sestri Marijo in Ano ter več sorodnikov. y Ameriki je bila 44 let ter je bila članica št. 186 ABZ in 110 W.C. Pogreb ho v četrtek popoldne ob 1 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 152. cesti in na Lakeview pokopališče. Pogreb Ane Erbeinik Kaira V ŠMtih winltov Pogreb Za pok°ino Ano Er' Kaira. - V šeatih egiptov bežnik ^ žetrtek ob 9 iz Za. skih provincah je pobrala kole- , .X1 , a -u o« a u x ooaa kiaJskovega pogrebnega zavo- o-b. K vsakemu vTaku so idaj 1“vIT _! i» i j* ii •*! • v iici/uvActc ut* nuimes avc, pnpeli tudi en bolniški voz na vseh prograh v severnem Egiptu. venski socialni odbor, Via Dei Colli No. 10, Rome, Italy. Kolera je pobrala že 8,300 oseb Iz raznih naselbin . Duluth, Minn. — V bolnišnici Komunisti bodo ta me- je umrl Matthias J. Russ, star see praznovali 50 let, rojen v Sloveniji in po po-Moskva. — Ves ta mesec se klicu brivec. Podlegel je opekli-bodo vršile velike slovesnosti v nam, katere je dobil doma vsled Sovjetski Rusiji, Jugoslaviji in eksplozije oljne peči. Bessemer, Pa. — Po kratki bo- Naselniška kvota naj se napolni z begunci Washington. — Senator Mc- drugih deželah, ki so pokorne Grath, ki se je vrnil iz Evrope Moskvi. Slavnosti bodo ob pri- lezni je umrl Jakob Oblak, star predlaga, da se ameriška našel- liki 30-letnice boljševiške revo- '76 let, doma iz črnega vrha nad niška kvota napolni z begunci, ludje. . i' fhjfi Škofjo Loko, član ABZ. Bolan Svetjuje, da se postavi posebna ------o------| je bil samo teden dni. Tukaj komisija, ki bi odbrala begunce NAM JI tokaj dobbo. zato si zapušča ženo, v Chicagu pa si-za naselitev I *** VSAKI FUI4KI SPOMNI- za naseuwv. I no ha buuncs na, znanega Jožeta Oblaka. - anramfllTA DOMOVINA. NOVEMBER 4, 1947 mms£šS=sg^s=^,, im iimhimiiiihmi HM It. CWr An. »mm Ml ^uzsrjr' _ OrilMl A Ofc>» tundm »o(l ______ BESEDA I AARON IniiniiTf1.....“........■*........ NAROČNINA: Z, Ameriko n« im tlM'. m OleeeUnd In ssx-sr-sarra—» t*t kta «Sft »J.«*—'* pomrnu ttifflto tfm * BOBSORIFTION RATRS: United BUte. «« per 7«“; Clerelend end nfcrttWsE-«* Šrwžad^i£»*«ž»£ kjjjUg *”-£? peer. KOO tor d montne. AMO tor I mcmtne Blnele eoplee 8 eeote eeefa. M »e net OKloe et No. 216 Tues., Nov. 4> 1947 Nekaj o “warmongerjih” Od sovjetskih zastopnikov na zboru Združenih narodov ne slišimo zadnje tedne drugega kot vpitje o ameriških “vpjnih hujskačih,” “imperialistih" in “militaristih. Dokler so bile te obtožbe nove, smo se jim čudili, zdaj pa so že obrabile ter izgubile sleherno veljavo. Te dni je predložil Višinski resolucijo, v kateri zahteva, da bi se prepovedalo časopisju pisati to, kar misli in kar odgovarja dejstvom, češ. da je v tem pisanju mnogo propagande in hujskanja na vojno. V tej resoluciji diktatorska vlada, ki si je prilastila že tisoče štirjaških milj ozemlja z milijoni prebivalstva ter posega po še vedno nadaljnem ozemlju, ob-tožuje “vojnega hujskanja” one, ki so v preteklih letih storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi vzdržali mir v očigled neprestanih sovjetskih obstrukcij. Da bomo razumeli to postopanje Sovjetsov, ni treba drugega, kot da samo površno razumemo “znanstveni socializem, ’ s katerim se ponaša Rusija, ter da si pokličem,© v spomin manevre nekega drugega diktatorja, da bomo razumeli značaj in smoter tega vpitja. Willard, Wis. — Tu sta v nedeljo 26. oktobra praznovala 40 letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anton Trunkelj. Da sta oba zelo priljubljena med nami, se ,je videlo v nedeljo zvečer, ko »o jima priredili “surprise party” ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev In prijateljev. Mize v dvorani so bile obložene z vsemi dobrinami tega sveta. Predno pa smo vstali od miz, je pozdravil in čestital slavljencema naš domači župnik č. g. Father Bernard, ki je v kratkih in iskrenih besedah orisal njiju življenje v Ameriki. K besedi so se oglasili še: Frank Perovšek, Ludvig Perushek, Jdhn Trunkelj— (slavljenčev brat)) in John Champa. Vsj omenjeni so izrazili željo, naj ju Bog ohrani še mnogo let v sreči in zadovoljnosti. Nato pa se je še slavljenec v lepih besedah zahvalil vsem in za vse. Naj še omenim, da je Anton Trunkelj večletni predsednik društva sv. Družine KSKJ Kdor želi Baragovo pratiko, jo lahko dobi pri podpisanem Imam jih še par na rokah. Pratika ima prav zanimivo vsebino. Cena je primerno nizka, samo 50 centov. Ludvjg Perushek, zast. -o Lenin je icaci, ua je j/uiiv«..« . spletke in nezakonite metode, izbeganje resnici m njeno skrivanje,” da se izvojuje borbo za oblast, za katero nameni skrivanje, da se izvojuje borno za oDiasr, za naicm 1»™ posvečujejo sredstva. Komaj devet let je tega, ko je Hitler oblajal z “vojnimi hujskači” vse one, pričpši s Churchillom, ki so se postavili po robu njegovim zavpjevanjem ali pa so se “vmešavali” v zadeve onih narodov, katere je on poizkusil Ni Hvnma da kakor Hitler, tako tudi sovjetski “vmešavali” v zadeve onih narodov, katere je on poizkusil rftCas v Venezueli. Naj zato u-podjarmiti. Ni dvoma, da kakor Hitler, tako tudi sovjetski porabim še to zadnjo priliko Hiktomrii rintrehuieio strašil in bavbavov o inozemskih so- Vam. in Vašim čltateliem podjarmiti, im avoma, ua kukui iuwi, jj,iwtrobujeto.strgSjl in bavbavovo mozmggktha^ ' vražnTkiC^a naženejo svoje ljudstvo do večjih .prieade- _____■ I... ill. niihm/a nnliciiska država samo S vrazniKin ua iiaicuvju oiujw jjumbhw »*« 1------ vanj, kot jih more doseči njihova policijska država samo s surovo silo. Sporednice med metodami Hitlerja in Kremlja so tako identične in očividno, da je nemogoče, da bi ostale neopazne. Vladko Kos ob slovesu Vaše spremljanje in Vaša pomoč, nadvse prisrčne pa so bile Vaše besede po prireditvi. Teh zlepa ne bom pozabil. Upam, da se bova lahko še kdaj videla in še kakšno rekla. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so o moji stvari napisali članke za časopise ter mi tako.po svoje pripomogli k uspehu: G. Jožetu Grdini, g. Resniku, Mrs. Lah, g. štruklju iz La Sallea. Ker sem že pri La Salle, naj se zahvalim tudi še vsem tamošnjim rojakom in prijateljem, zlasti družini Furlan in Rev. Kasovichu za prisrčen sprejem. Enaka zahga-la gre tudi g. Stautu in njegovi ženi za nekaj prijetnih uric V Milwaukeeju, ter gg. Račiču in šabcu za članke in poročila v njihovih listih. Zadnji ste na vrsti pa Vi, g. urednik. Stokrat Vam “Bog plati,” kakor rečejo v Prlekiji, v katere metropoli — Ptuju — sem nekaj časa “gor rasel.” Napravili ste mi vstopnice ii programe in toliko dragocene ga prostora ste porabili zame ’ Vašem časopisu! Kar skrbelo me je, ko sem šel vprašat za račun, no, pa niste hoteli imeti niti beliča. Bog Vam povrni to dobroto, jaz Vam je ne morem. Vsem, prav vsem še enkrat prav iskren “Bog plačaj!” pa zdravi ostanite in čimprej na svidenje! Vaš vdani Vladko Kos. New York, 29- oktobra 1947. «- Dragi gospod urednik! Jutri zvečer ob takemle času ,me bo pa letalo že neslo proti mojemu sedanjemu cilju, v Caracas v Venezueli. Naj zato u- je pri naši newburški postojanki pokažejo naselbini in clevelandski slovenski javnosti, da je vsak dober katoličan tudi dober ameriški državljan. Zato se bo nedeljski program začel z blagoslovitvijo v cerkvi ob treh. Ob petih popoldne pa se bo vršil slavnostni banket v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, kjer bo govoril tudi naš bivši guverner Frank J. Lausche, ki je sam veteran prve svetovne vojne. Slavnost tega dneva pa bo zaključena s plesom zvečer v dvorani. Vsa društva v new-burški naselbini so bila obveščena o tem programu. Prosijo jih fantje-veterani, da se člani teh društev in drugi prijatelji udeležijo v polnem številu popoldanske parade ter slavnosti v cerkvi in v dvorani. Naj bi vsi pripomogli, da bi nedelja, 9. novembra bila res dan Katoliških veteranov. Rudolph Simčič, Commander Catholic War Veterans St. Lawrence Post 553. At PA ME Dan katoliških veteranov pri sv. Lovrencu Cleveland (Newburgh), O. - Druga nedelja v mesecu n Da bo potem gmah, je najboljše, da kar zdaj povem, ker sem ravno pri tem, kako jo voziva z Micko, odkar sva podpisala diplomatske zveze za vzajemno odpomoč v dobrih in slabih časih. Kadar bo enkrat to pospravljeno, bomo pa začeli kaj drugega. Saj ni to nobeno opravljanje, bi sodil, ampak so sami domači pomenki v enem velikem občestvu, kjer vsi drug drugega poznamo in cenimo, u-pam. Torej, da bomo šli lahko s kolono naprej, je potrebno, da naglo raztrobezljam, kako je sedaj doma pri nas, odkar je prišla ta mlada k hiši, ki je bila toliko časa brez dobre kuhavrii- Hubbardske novice Madison, 0. — Toplo sonce nam sije še kar naprej in če bo tako tudi za naprej do velike noči, potem še zime ne bo. Za to pa z našimi novicami ne morem čakati na deževne dneve, ker bj jih sicer ne bilo. Imeli smo birmo v naši fari. Lepo število otrok se je udele žilo, med njimi tudi dve iz Jakob Mavkotove družine z Dock Rd. Slavnost je bila veličastna in cerkev je bila polna vernikov. Številni gg. duhovniki so bili prihiteli v naš prijazni Madison. Med njimi sem opazil Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarja iz Collinwooda. Te slavnost; sem se bil udeležil tudi Naša Micka je zadnje čase v silnih skrbeh. Začela je namreč dobivati opomine za komičen, ki naj ga plača. Pravijo namreč, da mora Micka dati komičen, ker so ji pomagale, da ga je dobila — saj veste, koga. Trdijo, da Micki ni nikdar padlo v glavo, da bi se ozirala za dedci, dokler ni videla igre: Micki je treba moža. Dvakrat jo je šla gledat, ker prvič sama sebi ni verjela, da bi ji bilo res kaj takega v hasen. Ko je prišla drugič od igre, se je vsedla doma za mizo, si podprla glavo z obema rokama in se globoko zamislila. Po več urah hudega premišljevanja je vstala in si rekla: “Ne gre drugače, če mi ga je treba, ga mi je pa treba in dobila ga bom, saj tako govori igra.” Za h t. »M. »il*. -bto«“>«»■’ testa. t. ha. •s.nrssrajL. .h*,«.- ..-h- . p« -- —- š'1T1T..................-~L kjer prodajajo železne in druge lepe stvari, žančku sem rekel, naj mi pokaže kakšno lepo stvar, da jo bom kupil svoji ženi za rojstni dan. Pa kaj da bi rad kupil, je hitel John in začel razkladati, da imajo prekrasne perkolatorje, namizno orodje in orožje, razne mikser-je, brušene kozarce in biciklje. Cena po priliki, od $100 pa nazaj. Predrago, sem rekel, ki sem vedel, da je Micka skromna ženska, kadar ona kupuje. Po čim so pa biciklji, bi rad vedel. “Z dvema kolesoma so po $60, s tremi pa po $4.50,” pove John ceno. “Pa ji menda biciklja ne boš kupil, kali?” Morda bi res ne bilo pripravno derilo, sem priznal, čeprav bi se morda Micka na biciklju zelo postavila. "Koliko si se pa namenil zapraviti za prezent?” bi rad vedel John, ko mi je pokazal razne stvari, pa ki so se mi zdele vse predrage. “Well,” sem premišljeno'in počasi govoril, da se ne bi prenaglil, saj nismo tako še nakon-ci in nam ni treba gledati za vsak cent. Posebno kadar človek kupuje darilo, ne sme biti skopuški. Zlasti še, ker bo to njen prvi rojstni dan, ki jo bo zalezel pod mojo avspico, se moram pokazati, da sem dobrih rok in da ji pri meni ne bo sile. “Ajdonker, John,” sem rekel, “prav nič mi ni, če zapravim za darilo magari en. dolar, samo šim ulevelanacanom, ki so w um, », — tako lepo in tako prisrčno spre- goslovljpni ob treh popoldne v • i! • _____.lil! i_ žnlrn rv/\ a\T T ItVPOnflfl HVP Mi smo torej “warmongerji” . .. Zato, ker smo ‘war-mongerji” ali vojni hujskači, smo razpustili svojo enajst-milijonsko armado skoraj do zadnjega m,oža, dočim so v Rusiji in po državah, ki jih ona dominira, še vedno mobilizirane milijonske armade, katerih parade oziroma slike teh parad prinaša dan za dnem svetovno časopisje. Naši generali, kolikor jih je še ostalo v vojaški službi, so preprosto oblečeni možje, ki se skoraj ne razločijo od navadnih prostakov, dočim so generali in maršali Rusije ter vadnih prostakov, dočim so generan in marsau nusijc it. njej podrejenih držav obtoženi z redovi in kolajnami, izpod katerih skoraj ni videti njihovih krasnih, iz najboljšega suk- __i-J.LnlU nnifnriTi na izdelanih uniform... Naš general Eisenhower, ki je bil vrhovni poveljnik ameriških armad, s katerimi je izvršil invazijo Evrope, če bi ne bil ničesar drugega dosegel, je obesil oziroma bo obesil svoj vojaški suknjič na klin ter bo sedel za kateder vse-učiliškega dekana, je “warmonger,” naduti, ko petelini na gnoju razčeperjeni in z redovi in kolajnami okrašeni sovjetski in ostali maršali in generali, pred katerimi se vrše dan za dnem defilacije vojaštva, pa so miroljubni ljudje... Mi Amerikanci, katerih mladeniči imajo za svoj šport “baseball” in “football” ter telesno telovadbo na orodju, smo vojni hujskači, tisočglave legjie sovjetskih poljskih jugoslovanskih in bolgarskih ‘“fizikulturnikov, ki poplavljajo Rdeči trg v Moskvi in druge trge v ostalih prej imenovanih deželah, pp katerih korakajo s puškami in nasajenimi bajoneti V rokah, pa so miroljubna jagnjeta!... Takih nesoglasij bi lahko našteli še mnogo, pa naštevanja bi še neibilp konca. S temi in podobnimi nesoglasji pa se popolnoma strinjajo uredniki nekaterega slovenskega časopisa, ki stoje 100-procentno za vsem, kar pravi sovjetska vlada v Moskvi ali njeni zastopniki pri Zvezi narodov. Strinjajo se tudi z sovjetsko resolucijo o svobodi oziroma nesvobodi tiska, ampak sami hočejo imeti to svobodo, da lahko ob vsaki priliki zapišejo to, kar je v korist svetovnemu komunizmu in v škodo ameriški demokraciji ter našemu svetovnemu nazoru. Urednik ‘“Prosvete” ugotavlja, na primer, v novici o ruski resoluciji za obsodbo .vojnih hujskačev v Ameriki, da je sovjetski poslanik Zorin dejal, da je svoboda tiska v Ameriki bajka- Tako je sicer dejal sovjetski poslanik. Toda če tudi urdanik “Prosvete” deli ž njim (Zorinom) to zmotno nazi-ranje, naj kar prelista nekoliko po “Prosveti” ter pregleda svoje lastne uredniške članke, potem pa naj se vpraša, če bi take članke lahko pisal tudi v Moskvi ali Belgradu proti take članke lamco pisai xuui v 1 an J sovjetskemu ali Titovemu režimu . . . Na to vprašanje naj “Bohlonaj” dovolj?! tor eni nHonvnr nhiavi v “Prosveti.” G. Zorman, sedaj sovjetsKemu au 1 novemu numu . . . pošteno odgovori ter svoj odgovor objavi v Prosveti. jeli in pogostili in mi tako pomagali. Naj se vsem po vrsti naj lepše in iz srca zahvalim. Na prvem mestu se moram zahvaliti preč. p. Bernardu iz Willards, Wis. Ce bi njega ne bilo, bi jaz najbrž nikoli Amerike od znotraj ne videl. Pa se moram zahvaliti tudi tistima njegovima dvema pomočnikoma, ki sta mu posodila dolarje, da jih je lahko zame založil. Njunih imen mi ni nikoli sporočil, (saj res ni treba, da ve levica, kaj dela desnica), a kdor koli je, Bog mp povrni. Prav iskren Bog plačaj g. Grdini. G. Grdina, ko sva se zad njič poslovila, je bilo tako ne kam v naglici in tako običajno je zvenel tisti moj “Hvala!” in “Zbogom!”, da me je še danes sram zaradi njega. A kaj naj bi naredil? Taki slovesi so tako mučni, zlasti če ima človek polno srce, pa ne more najti pravih izrazov, pravih vrat, da bi jih odprl in bi se vse tisto lepo in plemenito občutje zlilo. Tako nekako je bilo meni. Naj Vam pa zato danes še enkrat, na tem mestu, izrečem prav prisrčno zahvalo za vse, kar ste mi storili. Bog Vam povrni prav po svojem reku: “Kar ste storili. .. ” Iskrena zahvala preč. Mons. Ponikvarju za šolsko dvorano ter Skupnim društvom fare sv. Vida za organizacijo tako uspe lega popoldneva. Ne vem, kako naj se zahvalim družini Mr. Kuharja, 1123 cerkvi sv. Lovrenca dve zastavi — ameriška in društvena. Ti dve zastavi bosta odslej naprej predstavljali dva ideala naših vojakov - doslužencev, namreč biti dober ameriški državljan 'in obenem tudi dober katoliški fant in mož. Ko so se proti koncu leta 1945 pričeli vračati veterani, so hoteli še nadalje ohraniti vezi, ki so jih vezale na bojnem polju. V ta namen so se dosluženci pri fari sv. Lovrenca organizirali v svojo lastno postojanko katoliških vojnih veteranov pod imenom “Catholic War Veterans, St. Lawrence Post No. 563.” Ta postojanka je sedaj ena izmed 1,500 sličnih skupin po celi Ameriki, ki imajo svoj glavni stan v New Yorku. Kolikor vemo,'je naša skupina pri sv. Lovrencu edina slovenska postojanka vojakov-doslužencev, ki ima izrecno katoliško podlago Fantje, ki so se borili v zadnji svetovni vojni, so dobro vedeli, da njih pravične zahteve ne bodo uslišape, če ne bodo mogli dokazati, da so združeni v teh svojih prošnjah. Ker ima ameriški katoličan svoje posebne probleme, so veterani, ki so obenem katoličani, hoteli imeti svojo lastno organizacijo, ki naj bi govorila za To je torej osnovni časa preobleči. Malo so v cerkvi metali oči po meni, pa nič zato; udeležil sem se pa le, ker če bi se bil moral še preoblačit, bi ne mogel biti navzoč pri tako lepih in pomenljivih obredih. Za prihodnjo birmo bo veliko več birmancev, kajti v zadnjem času so bili precej zaostali z mladino in zato pa sedaj toliko bolj hite, da se nadomesti zaostalo, in to se opaža vse povsod, ker že kar mrgoli “be-bičSkov.” Tako je tudi prav, da svet sam ne ostane in da bo dovolj vojakov, ki bodo branili deželo v prihodnji vojni. Se reče, saj takrat že mene več ne bo med živimi. Pa tudi nič zato, en človek več ali manj, bodo pa drugi; saj ta stara generacij a bi že lahko kar zginila, ko je pa tako prepirljiva. Ko bo prišla na površje mlajša generacija, bodo vsi sami dobri Amerikanci, ki se za komifni-zem ne bodo potegovali in tako bo vladalo zadovoljstvo in mir med njimi. To se vidi že sedaj, kako se ti mladi pari ljubijo med seboj. Marsikdo pravi: Kaj bo, kadar nas ne bo? Jaz pa pravim in rečem, da bo dosti boljše zanje, kot pa je bilo za nas naseljence. Addison Rd., k; me je čisto po možje. nje. To je torej osnovni na men “Katoliških vojnih veteranov,” da se skupno borijo za pravico, ki jih imajo kot voja- „ _ _________ ki-dosluženci in pa katoliški v svojih dobrih mislih Vse tako kaže, da bo prihodnji predsednik Zed. držav Ohaj-čan iz Cincinnatija in fa to Bob Taft, Tot ga navadno kličejo. Če je res tak, kot o njem piše časopisje v Columbusu, da je mož na mestu in da v prvi vrsti gleda za domačo deželo suknjo na mesečne obroke. Ih tiste, ki so bile v tisti igri, zdaj zahtevajo komišen. Brez njih, pravijo, bi bila Micka še danes ledig in frej, ne pa velika gospa, ki se ji vse klanja in ji od vseh strani frčijo čestitke in pokloni, ki je znala tako dobro v jeti. Za komišen sta se dozdaj oglasili že dve in sicer Branclova Francka in Tomaži-nova Metka in slišati je, da se bodo oglasile še druge, najbrže tudi Narobetova mama, ki so prvi spregovorili, da je treba Micki moža, drugače ne gre. Kako se bo Micka poravnala ž njimi, ni moja zadeva. Saj je že polnoletna, bo že vedela, kako in kaj. Vendar, da bi jo nekoliko razvedril in ji pregnal hude skrbi, sem oni dan sklenil, da ji bom napravil nekakšen suprajz. Slučajno sem namreč zvedel, da bo imela rojstni dan, kakor ga ima navadno vsak človek enkrat na leto. Pa ne bi vedel, če mi ne bi tega samsj povedala. Nekaj ji bom la^/eem si mislil in revco spravil v veselje, ki se mora zdaj toliko mujati s starim dedcem, ki ji je bolj za pokoro, Tot za radost in blaženo veselje, hruška posušena da bo stvar lepa in la en. dolar, ampak takole med 50 centi in dolarjem naj bi šlo.” “Ob vse boš!” mi je rekel John, pa nisem vedel, če res sočustvuje z menoj, ali samo tako pravi. “Eno krtačo za ribanje ji kupi, so samo po 35 centov, pa jo bo imela za dolgo. Lahko ji kupiš celo dve, pa še ne boš dal dolarja.” Pritrdil sem mu, da bi morda res ne bilo napačno, če bi ji kupil krtačo. Nak, ji moram pa,že kaj boljšega izbrati. Gori na stela-ži mi pade v oči lepa bela posoda, na kateri je bilo z veliko številko zapisano 89 centov. "Kaj pa je tista porcelanasta posoda tamle gori?” vprašam Johna. “O, tisto je pa posoda za star papir, nekakšen uredniški koš, je prav trpežna in dosti papirja se spravi notri.” “John, kar tisto mi daj. Micka je že večkrat rekla, da nima kam metati papirja, kuvert in takih stvari. Tistole ji bom kupil za rojstni dan in prepričan sem, da jo bom strašno razveselil. Praviš, da je 89 centov? Malo predraga je, pa ki bom moral dati še prodajni davek 3 cente. Veš kaj, da ne bova glihala inker bom plačal keš, za 85 centov mi jo daj, pa jBuacua. , nco, an cw v jv — Zmazal sem se torej iz ofica j0 bom kar s seboj vzel.” £ .1 .. ru»n/lolQmn 'Tl- _____»/miaI nnon/ln rt n in šel v Grdinovo prodajalno, čo deželo. In če bi se ne bilo zaobrnilo kot se je, bi že danes imeli drugo Moskvo v Washing-tonu. Mr. Truman se je na vnw gicu» ------- splošen pritisk vendarle posta- in njene državljane ter odločen v;| po robu in začel pometati z »t avoiiVi HfiHviVi mislili 7.R llO- .. ••_; nro/laarlnilr sinovsko in po bratovsko sprejela v svoje okrilje v času mojega clevelandskega bivanja. Ne vem. še jim bo kranjski V knjigi ‘“O Leninizmu” je zapisal Stalin Leninove besede • “Diktatura proletariata je oblast, ki se neposredno opira na nasi;je.” In Višinski, učenec Leninov in Stalinov, upa vreči miroljubnim Amerikancem v obraz: vojni hujskači! G. Zorman, sedaj ste pa V na vrsti. Kaj naj pa Vam .rečem? Tako lepo ste me poučili, toliko koristnih nasvetov nisem še zlepa dobil. Vaša pre-zentacija je bila lepa, odlično Ko je kardinal Spollman ob-iskal konvencijo Katoliških veteranov, ki ee je vršila junija meseca v Clevelandu, se je iz- za dobrobit te dežele, za katero je nas vseh dolžnost, da smo zanjo z dušo in telesom, kjer ei služimo svoj kruh, potem naj le postane Bob naš predsednik 1UVOVVH v, vyivi uv JV 1C yvowiiv ----—-— razil, da je njih organizacija in Bog ga živi. Saj smo se tu-zelo potrebna, ker ima nalogo, di z njegovim pukojnim očetom da prinaša pred ameriško jav-1 ko je bil predsednik, precej po-nost zahteve'iji načrte katoli-, voljno kontenali. ških mqž-vetcranov. 1 Zadnjih 16 let smo imeli Dan Katoliških veteranov 9. predsednike, ki so se za vse novembra ima namen, da fant- drugo bolj brigali kot za doma- njimi. Naš sedanji predsednik je na splošno jako dober človek, a vsem pa tudi on ne more ustreči. Jaz ga vpoštevam kot( ■dobrega in razumnega moža. Ampak, da bi pa prihodnje leto prodrl in bil zopet izvoljen predsednikom, je pa jako malo izgleda in tudi po ameriško ni, da bi bila vedno ena in ista stranka na krmilu. Treba je malo spremembe, pa magari če (Dalje na 3. strani) 'Pa sem nesel posodo za papir z veliko nežnostjo Micki v ofic. Ce b; jo vi videli, kako sem jo razveselil! Tako je bila tega prelepega in dragocenega darila vesela in tako iznenadena, da skoro pol ure ni mogla do besede. No, samo da sem jo storil srečno, ki je tako dobra z menoj. Čez nekaj časa sem se pa spomnil, da bo posodo rabila v oficu, torej da bo to za uradno uporabo. Zato sem šel v uprav-niško blagajno, si tam vzel 85 centov in jih zapisal med izdatke — za uradne potrebščine. Ampak ker sem dober človek, si nisem za pot do Grdinove prodajalne in nazaj nič računal. Nak, tak pa nisem! Krščen denar POVEST , Dr. Ivo Šorli Te misli so ga spreletele in da ne videl rad, če bi me kdo počasi, a bolj prijazno, nego za vami preganjal in iz teh jezno in zato to'iko bolj raz-1 prostorov podil; ali toliko, ko-dražiljivo je rekel: j likor je vredno, vaši žlahti rad “Kak oni? Kaj hoče ta žen- do zadnjega kracarja izpla-ska s tem reči? In kdo je?” Deklina ga je srdito pogledala in brada se ji je začela tresti. “Kak oni, hočeš vedeti? Tisti oni, ki se je pritepel od bog-ve kod in ki pravijo, da je znal našo teto preslepariti, da bo še čam." “Kaki žlahti? Kaj blebečeš?” I'no, zakaj bi pa ne govoril? To ni blebetanje. Ce bi se zgodilo, da bi vas Bog vzel, bi prišli vendar vaši ljudje —■ ali eden ali deset njih, to je vse-! eno. In da bi z mano ne imeli ob vse prišla! Zdaj veš, ca-'usmiljenja, to ste pravkar vi-pin, kdo si ti! Kdo sem jaz, tej deli. Vse se lahko zgodi na pa nič ne briga!” Metu . . .” Ženska je vse te besede vpi-1 “Pa to se ne bo! Saj sem že la. Martin Je bil takorekoč j dolgo mislila, a zdaj bom tudi s hrbtom opazil, da stoji tista |storila: še jutri pojdeva v trg vaščanka, ki jo je bil ravno:k notarju, da te zagotovim. Sa-odpravil, še vedno za vrati in J mo od smrti . . je pristavi-da prisluškuje. In to mu je! la, kakor da se že zopet pomiš-bilo ljubo. Imel bom vsaj 1 ja. pričo, kako sem se obnašal “Do smrti želim jaz sam, da jaz in kako ta ženska tu, si je j ostanete vi gospodinja v tej hi-rekel. In oglasil se je zelo ši in če boste hoteli pa tako na-mirno. j praviti, da me ne bodo drugi “Mati, to pa vi razsodite,! mogli več ven poditi, se vam ali sem priteptel ali se nisem, J ne botreba kesati, to vam pred ali bom vas ob vse spravil ali Bogom obečam!” ne, ali to žensko kaj briga, čel “Bomo že pri notarju govo-bi vas ali ne! In'ali sem capin' rili, kako napravimo,” je odgo-ali nisem. Jaz se ž njo ne bom|vorila. “A na vsak način ta-prepiral, ker je ne poznam.' ko, da mi ne pride nobeden teh A po njenem govorjenju bi re-'sleparjev več blizu.” kel, da je kaka vaša sorodnica! In drugo jutro sta se odpeta da se boji, da ji bom jaz’ljala na zgodaj v trg. Ime-11 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) (Nadaljevanj« s l. strani) pač ta, da bi Slovence hitro po-to slovensko šolstvo ostane, poitalijančili, da se otvorijo tudi tam slovenske O UGRABLJENJIH. — Pisa-šole, kjer jih zavezniki še niso: « ™o že o številnih slučajih Na Jazbinah pod Cerovem, v Me- j ugrabljenj. Titovi tajni policaji dani pod Plešivom ter v Lečniku.! so povsod ]Jo Primorskem nadzi-Tudi o zahtevah po slovenskih, ra'‘ vaake£a človeka. Kdor jim je bil radi svojega dela ali vpliva nevaren, takega je bilo treba kako odstraniti. Eno sredstev je bilo tigrabljenje. Mnoge zavedne Slovence so tako zgrabili in izročili v ječe na jugoslovanski strani. Danes naj dodamo le še neka, slučajev iz dobe malo poprej, kot so partizani zasedli vso deželo, ki po mirovnih pogodbah pripade Jugoslaviji. V Gabrovki blizu Trsta je bil 27. julija ugrabljen po organih Ozne Marij Črnigoj obenem s šolah v slovenski Benečiji so govorili slovenski zastopniki. Nadaljna zahteva slovenskih zastopnikov je zahteva po slo-venksih uradnikih in slovenskem uradovanju. Odposlanci so pred-očili vladnemu zastopniku, kako naj urede občine sedaj, ko so meje spremenjene in občine razbite na dve državi. Tudi o vprašanju državljanstva je stavilo slovensko zastopstvo svoje zahteve. Poleg drugega gre tudi za državljanstvo onih tisočev beguncev iz Goriške, ki so zbežali kaj odjedel. Vi govorite zdaj,!!a sta tudi nakupiti raznega mati, jaz ne rečem nobene j blaga doli. več!” j In ob devetih zjutraj sta bila “Oho, kaj vas ima že tako:pri notarju. Povedala sta vse na vrvici, da vam kar ukazu- natanko, kako sta drug z dru-je, teta?” se je zasmejala dek-jgim, in kmalu so bili edini, ko lina. Hotela je teto gotovo j je bil Martin z vsem zadovo-nahujskati proti«njemu s temi ljen, kar je notar starki na ko- besedami. A Martinu je, kakor se reče, že zavriskalo srce, ker je zdaj vedel, da jo je ženska ravno s tem polomila. In res so se starki zabliskale oči kakor razljučeni mački in vsa tresoča se je zavpila: ( do ima mene na vrvici? Ali se mi pobereš takoj iz hiše, ti capinka ti? Ti, ti si ca-pinka, ne on, ki si se tri leta capinila po Trstu in prišla zdaj raztrgana in lačna prežat na mojo smrt. Ti------------” Da še malo podžge, jo je Martin prekinil: “Nikar se ne jezite toliko na njo, mati — saj vidite, da je morala svoje novice, kako vas jaz ob vse spravljam, kje drugod pobrati. Najbrže so jo pri Močniku naučili teh molitvic ________»» “Naj so jo, kjer so hoteli— ven naj se pobere, nesnaga! Alo, kar pojdi, da te ne vidim nikoli več!” je kričala starka in celo porinila je nečakinjo ven. Padlo je še nekaj nelepih besed med njima, potem so se zaloputnila vrata in v hiši je bilo zopet tiho. Le ostra starkina .sapa je pričala, kako se je razjezila. Nekoliko čašasta oba molčala. Potem je rekel Martin: “Vidite, mati, nazadnje je škoda vsega tega prepira. Jaz , gotovo nočem nikomur odjesti. Povem vam odkrito, da bi seve- Sez mejo Kaj se je z njima kasneje zgodilo, ni znano. Drujri slučaj se je dogodil 23. avgusta. Lucija Trirčič je b! a odvedena :z tržaškega predmestja, črn avto se je ustavil ob njej, Iz njega so skočili oznovci in jo zgrabi!':. Gra je vpila na porno.* toda nihče ji ni mogel pomagati. Ljudje, ki so pritekli so mogli le pridati, da je bila dekle odpeljana. Bila je proti komunistom. ZMOTILI SO SE. — 30. avgusta so prav na podoben način zgrabili neko uradnico, ko je šla domov iz službe. Ko so jo vrgli na avto, so ji vrgli na glavo krpo namočeno v kloroform, da je padla v nezavest. Zbudila se je v Ajdovščini. Tam pa so dognali, da ni prava. Iskali so drugo. Imela je srečo, da so jo izpustili. Zagrozili pa so ji, da jo ubijejo, če bi jih izdala. Zato njeno ime ni prišlo v liste. MATERIJA. — Kako je z gos- HUBBARDSKE NOVICE (NMtalJewnJe z J. strani) ni najboljša, saj za vse ne bo nobena, ampak na vladi imeti 16 let eno stranko, je pa že dovolj, če že ne malo preveč. In ker živimo v republiki, je lepo in'morda tudi koristno, da se Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati malo spremeni, da ne bomo kot'kuriti avtomatični stoker. Plača pod kraljem. j je $50 na teden. Zglasite se po Kljub sedanjemu lepemu 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) vremenu pa se nam kar z veliko naglico približujejo mrzli zimski dnevi in so, bi rekel, že------------------------------- kar pred pagom. Pripravil Moški in ženske za delo sem si že vso zimsko bendu- ro,” ker premrzovat pa nočem, Potrebujemo osebe za finiša-če si lahko pomagam. Ubogi »J« lesa- Predznanje ni potreb-so tisti in katerih ni malo po n°- P>a&.ure in PWa °« k°-svetu, ki nimajo kaj obleči. Kdor ima kaj odveč, je res do- ______ ... --------------------svojim 60 letnim očetom. Ime-1 ________________ ________ na italijanski teritorij, da se Jovani Marij je bil narednik pri 'pekarstvom pod komunističnim umaknejo pred jugoslovanskimi zrakoplovstvu v Zemunu. Ker ni rejsjmon)j prjj spisal IVAN ZOREC o < > o o O hrusta Janeza, krojač Šlivec pa se je ves bled tresel od togote. mo to nam Je zaupaj, ali tebe res Se mara katera.. “Marsikatera, o, dobro slu- "Anti že veS, kako je prav po jbo imam. Le jaz ne maram kmečko,’’ je mesar potepijal vsake, take že ne, ki zaradi nje Janeza. “A dokler sem jaz tu, {i0Vek zgubi glavo.” -ii-i—x v-i” “in ki z okna gleda na mo- rišče, ko se nejgova glava trklja s tnala!” “Hoj, glej ga, Turjačanovega žejna!” bemjavsa!” se je mizar Bobnar zasmejal Komarju, ki je vstopil z Janezom. “Spet je tu, ni ga še poln!’’ “Ali sem že kdaj bernjal pri tebi, ki doma še močnika nimaš zmerom,” “Nič ne maraj, perogrizec,” je čevljar Ogrizek miril, “kar prisedi in se nalij, kolikor še “A ti, suhoritec, ki te vsega ni za dobro mojo pest, lepo na miru pusti kmetavsa, ki ti noče nič!” je Janez rasel izza mize. “Kako pa govoriš z menoj? Ali veš kdo sem?” “Prazna ljubljanska srajca, vem in vidim; le ti ne veš, ti, da sem svobodnjak, ki je vsaj manjka, saj imaš, bi dejal, pla- tolikšen gospod, kolikršen je plačnika s seboj.” Ikakov mestni močnikar!” “Tako ga Agata to pot ne j “Tale dolenjski one one— požene ven,” se je mesar Ko- ne vem, kako bi mu rekel? zoderec smejal. “Z menoj je velmož svobodnjak, kmečki gospod, ki vas vse dene v koš,” je peresar te žalil nihče več ne bo!” “Pri nas vsaj ni take šege, da bi kdo kar tako pikal gosta. Pa jaz sem, saj ste slišali vsi, neumen kmetavs in ne morem vedeti, da imate v mestu drugačne navade.” “Vidiš, v lepo luč nas postavljaš, siratka zelena!” je tudi mizar karal ljubosumnega krojača. “In zmerom napraviš ka-kovo grdo zabavo zaradi Agate in ji odganjaš goste!” “Pa res!” je še Agata Zavrela. “Kaj neki misliš? Ali že imaš mojo besedo, ka-li? Nič več kakor vsi, ki pijo vino pod našo streho. Pokaj se ujedaš, kakor da bi mi bil že mož ali vsaj ženin? O, kaj nekj misliš? Možili me bodo z možem, ne pa s takole senco!” Krojač je le pobesil glavo, “Čudna pravica!” se je še Janez oglasil. “Davi sem videl tistega človeka.” “Ni ga škoda, jud je bil. Sodba je bila pravična.” “Kako če je sodila samo na “Tako bi kmalu bili ob vse, kar raca v ženskem krilu!” se je mesar smejal. ‘“Ljubljanke “Mlad, vem pa vendarle, da med nami takih moških šlev res ni! Živa nikomur ne more je IIICBtU »IllCJOt. lijuuijoiinc ICO Jli ; /JI V O JIUIVHiu. ---------- so vse kar nore na tujce. Saj čez hrbet zaradi takega greha.” X- Irt neS Alftiralr tola __________ « ■ t L«. eno plat? Zakaj ne sodi tudi si ji všeč!” še tebe, ki si naš človek, tale Agata gleda čisto mokro, tako ženske, kj je morda bila kriva največ?” -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride revskal. “Prišel je z vitezom žužemperškega grofa, vi pa česnate, pastirji na paši ne tako!” Pivci so se v zadregi spogledali, sram jih je postalo. “O, svobodnjaku se res vsakemu godi že otorej.da mu ni treba klepati nezabeljenega močnika,” je Bobnar nerodno gladil; “še vino lehko daje takile gosposki sneti, če je neumen zadosti.” “Da te bes opali — zakaj delaš kaliž,” je Komar grdo pogledal in ,z Janezom sedel med kačjepičneže. Iz stranskih vrat je zdajci prišla mlada krčmarjeva hči Agata, ki ji je bilo streči žejne goste, in se za trenotek vede-čno zagledala v nenavadnega gosta Janeza. ___ “yina pinesi prej, devica mukam bi nemara rad skupil katero!” je krojač kričal. “Doma hodi -------------- _ bos do kolena, tu pa se ščeperi, zameril ni, saj mu je Agata že kakor b; kupoval vso Ljublja- no!” "Glejte no, z bikom bi se rad bol!” so se gostje smejali hudemu krojaču. “O, kar daj se, Sivec, saj bomoiradi gledali!” “Pisar Komar,’’ je Janeza pogrelo, “povejte jim, da ne iščem tepeža. A če bo kdo še kaj bezal vame, mu podrobim koščice, da mu jih vsi šivankarji tudi na sodni dan ne steknejo več!” j Agata je zamaknjeno gledala večkrat povedala še hujših. “Jaz pa tako smilim, da se v tej druščini lasali ne bomo!” je čevljar udaril ob mizo." Kdor misli drugače, naj pove, da ga poženemo venkaj!’’ “O, pijmo, veseli bodimo in ženske ljubimo tukaj in tam!” je pisar že pel in dvigal kozarec. “In se rajši moško menimo — pokaj bi si življenje težili!” “Vidiš, prav pametno si razdrl!” je čevljar hvalil. “Sa- w