= Bo naša reprezentanca Izletnikove težave zaradi ml hit tega prvenstva? str. 44 neurejenega lastništva str. 5 90,6 95,1 95,5 100,3 On Boris Zrinski o nekoč čudoviti košarki ob Savinji Zaupate nam že 68 let Št. 33 / Leto 68 / Celje, 18. julij 2013 / Cena 2,50 EUR i Dobjc Če hočemo kaj narediti, moramo sodelovati str. 12-13 Borovo bo zapiralo Zlata tržna niša trgovine in odpuščao Rezultati splošne mature so zlat lesk prinesli tudi na celjski konec. Sprašujemo pa se, kam izginejo zlati maturanti. str. 2-3 NASA TEMA Po vozniški izpit le v večja mesta str. 16 RECICA OB SAVINJI H Zakaj miruje projekt LetOŠČ? str 8 Ste na prednostni listi A za stanovanje? str. 6 V pričakovanju sodbe v zadevi Istrabenz str. 22 Po težki bolezni še bolj polno življenje str. 40 CELJE - Kmalu prenovljen Dom ob Savinji str. 7 Najtežji dve minuti v užitek str. 34 NA KOLESIH STIRINOZCI Uspel prvi Pilihov memorial str. 53 Na počitnice brez psa str. 51 ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled I A) /"^ft cf\ in za informacije na telefon: I U3 DtU 7/ OU Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. 2 AKTUALNO UVODNiK BISERKA POVSE TAŠIČ Zlata tržna niša Kaj prodati in česa ne? To je zdaj vprašanje za enega od manjkajočih milijonov evrov v naši državi. Tako težkih vprašanj si ni treba zastavljati tistim, ki razmišljajo o preživetju z odkrivanjem tržnih niš. To je tisti ciljno usmerjen del trga, kjer majhni lahko preživijo ob konkurenci velikih in močnih. Kaj bi lahko bila tržna niša ob promociji knežjega mesta med bližnjim evropskim košarkarskim prvenstvom? No, prepustimo iskanje odgovorov strokovnjakom turizma. Saj se v Sloveniji res prepogosto dogaja, da predvsem o treh stvareh - medijih, turizmu in Tešu - vsi vse vemo. Je pa dobronameren razmislek o odkrivanju niš, ki bi nam olajšale življenje in omogočile višjo kakovost preživetja, zagotovo na mestu, tako ob omenjenem športnem dogodku kot ob tokratnih zlatih maturantih. In se sprašujem. Kdo so fantje in dekleta, ki maturo opravijo ne le z odliko, temveč celo s kar vsemi možnimi točkami in prejmejo na koncu spričevalo s pohvalo - summa cum laude? Pri razmisleku mi pomaga ena od udeleženk spletnega omrežja, ki je zapisala nekako takole: »Sem zlata maturantka izpred 15 let. Iz moje generacije večina zlatih maturantov ni poniknila, postali smo zdravniki, pravniki, učitelji...« In je požela val kritik, češ, da to ne pomeni, da drugi, prav tako dobri srednješolci, niso bili uspešni. In ali je samo to zlato pogoj za uspeh v življenju? Pa jim je sporočila in z njo se strinjam: »Ni res, da lahko samo zlati maturanti kaj dosežemo v življenju, hotela sem povedati, da nam nihče na čelo ne vtisne tega dosežka, očitno pa smo si izborili nek način dela, razmišljanja, ki nam je pozneje v pomoč .« Vsem zlatim in tudi tistim, ki jim je morda zmanjkala kakšna točka do tega vse pohvale vrednega dosežka ob koncu srednje šole, želim vse najboljše na nadaljnji življenjski poti in tudi, da bi jim sistem morda le pomagal unovčiti pridobljeno zlato. Šolam pa ... naj končno najdejo zlato tržno nišo. Ja, že dolgo smo tako mediji, ki ne moremo prodajati »starih jajc«, in tudi šole na trgu. In zato sem nehvaležno silila v kolegico, naj vendarle povpraša ravnatelje: »Ali spremljate kariere svojih zlatih maturantov? Jih morda povabite vsako leto na srečanje v okviru kakšnega alumnija? Se kot šola tržite s sporočilom, da so vaši zlati maturanti dosegli . to in to v športu, kulturi, gospodarstvu .? Ali morda povabite zlate maturante, naj o svoji izkušnji dela v srednji šoli spregovorijo prišlekom v prvem letniku? Vam fakultete posredujejo odgovore, če jih povprašate, kako gre vašemu lanskemu zlatemu maturantu?« Oh, pri slednjem se menda vse ustavi. Saj veste, sistem. Varovanje osebnih podatkov jim menda česa takšnega ne dopušča. V državi, kjer tako rekoč skoraj vse predpišemo, še malo in bomo normirali, ali je dovoljeno lulati v levo ali desno, pač nek sistem utečenega odzivnega poročila ne bi smel biti problem. Če bi srednja šola zaprosila katero od fakultet za informacije o študijski in karierni poti svojega zlatega maturanta, bi jih morala za lastne potrebe tudi pridobiti. Bistvo tržne niše je namreč v usmerjenosti na kupce, v primeru šol so to bodoči dijaki. In o zagotavljanju vsaj pozitivnega poslovanja, če ne dobička, in rasti morajo razmišljati tudi srednje šole kot podjetja. Nekatere so pri tem že danes zelo uspešne, druge pa ... »Ali imate kot ravnatelj srednje šole podatek o tem, da vaših zlatih maturantov ni med prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje? Tudi takšno vedenje bi lahko bila vaša konkurenčna prednost pri snubljenju novih srednješolcev. In zakaj se ne šteje in ovrednoti, kaj dejansko v smislu čustvene inteligence, sistema učenja, delovnih navad pomeni zlata matura in kako bo le-ta koristila ob navajanju referenc ob zaposlovanju?« V poprečni javnosti je splošna razlaga ta, da je to pač »piflar« ali priden dijak. Zagotovo so mnogi med njimi še kaj dosti več od omenjenih posplošitev. Naj zlati maturant postane nova, ovrednotena in jasno opredeljena dodana vrednost za dijaka in koristna tržna niša za srednje šole, ki jih »proizvajajo«. Čeprav je zlatih letos na ravni države manj kot lani, so dosegli več točk. Ali to pomeni, da so se torej več naučili ali so bila lažja vprašanja kot lani .? Ah, kot pravijo taoisti: »Vedeti je treba, kdaj se umolkne in neha spraševati.« Zlato tržno nišo v šolstvu pa le sistemsko uredimo s preglednim sledenjem, z odzivnimi poročili o nadaljnji karieri »zlatih«, z vrednotenjem njihovega dosežka v nadaljnji študijski in karierni poti. Matura odpira nc Rezultati splošne mature podobni lanskim - V Sloveniji 318, na Celjskem 45 zlatih : Čeprav so se za maturante počitnice začele že pred slabim mesecem, je bil šele v ponedeljek z objavo rezultatov splošne mature tudi zanje res konec šolskega leta 2012/13. Dokončno pa si bodo oddahnili 25. julija, ko bo tudi znano, ali so sprejeti v študijske programe, v katerih želijo nadaljevati šolanje. Za tiste, ki v spomladanskem roku niso bili uspešni, se bodo prvi izpiti jesenskega ma-turitetnega roka začeli 24. avgusta. Splošno maturo je v Sloveniji v spomladanskem roku prvič opravljalo 6.759 gimnazijcev, ki so letos uspešno končali 4. letnik. Na Celjskem je izpite opravljalo 839 kandidatov. Splošen uspeh je v povprečju znašal 20,04 točke in je bil malce slabši od lanskega (20,21 točke), zato pa je bila uspešnost 93,5-odstotna in je maturo opravilo pol odstotka več maturantov kot lani. In še povprečje ocen - pri slovenščini 3,33, za 12 stotink je bilo boljše povprečje pri matematiki, pri angleščini 3,56 in pri nemščini 3,92. Med 439 kandidati, ki splošne mature niso opravili, ima približno polovica eno, dobra četrtina dve, preostali pa tri ali več negativnih ocen. Kandidati z do dvema negativnima ocenama bodo lahko opravljali popravne izpite iz negativno ocenjenih predmetov, preostali pa bodo morali maturo ponovno opravljati v celoti. imamo 3 od 19 diamantnih V vseh gimnazijah na Celjskem so z letošnjim uspehom zadovoljni. V Sloveniji je letos 318 zlatih maturantov (julija lani 378), ki prihajajo s 44 od 85 gimnazij; kar 45 jih je Državna komisija za splošno maturo vsako leto pripravi tudi pregled maturantov, ki so dosegli največje število točk pri predmetih skupnega dela splošne mature. Med njimi so tudi trije Celjani - diamantna maturantka GCC Lucija Bizjak je dosegla 99 odstotkov na izpitu iz biologije, vseh možnih 100 odstotkov pri matematiki na višji zahtevnostni ravni pa sta dosegla Jan Spolenak in Luka Zlatečan (I. gimnazija), pri čemer se Luka Zlatečan ni »prebil« med 28 zlatih maturantov te šole. anketa občutek je lep, a Med letošnjimi zlatimi maturanti s Celjskega smo iskali recept za uspeh. Zanimalo nas je, kako so prišli do tako dobrih rezultatov in kako so zastavili svojo življenjsko pot. Odgovori so bili sicer različni, a iz večine je mogoče razbrati, da lahko uspeš le, če se za tisto, kar želiš, močno potrudiš. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA na ED [ME aBElE HE] taBEHE Sara Razgoršek, Zado-brova, 30 točk: »Veliko smo se na maturo pripravljali že med poukom, doma pa sem ponavljala, brala zapiske in znanje preverjala na starih maturitetnih polah. Največ preglavic mi je povzročala angleščina, drugje nisem imela težav. Študij bom nadaljevala v Ljubljani, izbrala sem den-talno medicino, saj me že od nekdaj zanima biologija človeka, pa tudi ta poklic se mi zdi zanimiv. Matura je vsekakor prelomnica, ki na nek način pomeni odraščanje, hkrati pa je priložnost, da dosežeš to, kar si želiš. Upam, da bom sanje lažje izpolnila tudi zato, ker sem zlata maturantka.« Maruša Pečovnik, Vransko, 33 točk: »Bolj intenzivno sem se pripravljala zadnji teden ali dva, da na koncu ni bilo strahu, pa so bile odločilne priprave v vseh štirih letih. Študirala bom farmacijo, saj imam rada matematiko in kemijo, farmacija pa se mi zdi odlična kombinacija obeh ved. Menim, da mora vsak izbrati študij, ki ga veseli, in ne nekaj, kar od njega pričakujejo drugi. Da se uvrstiš med najboljše v generaciji in postaneš zlati maturant, je le še dodatna spodbuda za naprej. Vsak dober rezultat, ki ga dosežeš, je dobrodošel.« Mojca Hunski, Podčetrtek, 32 točk: »Po mojem je najboljši recept sprotno delo, tudi domače naloge štejejo in ne le učenje. To je prišlo malo bolj v ospredje zadnji mesec. Gimnazija mi bo ostala v spominu zlasti po odnosu profesorjev do dijakov, se mi zdi, da skušajo biti vsi čim bolj osebni, prijazni so in se >potegnejo< za svoje dijake, če je treba. Rezultat me je presenetil, če sem poštena, sem pričakovala okrog 28 točk. Čaka me študij laboratorijske biomedicine, delala bi rada v kakšni bolnišnici, skratka v laboratoriju za mikroskopom. Ne razmišljam o tujini, vidim se doma, v Sloveniji.« Eva Medved, Laško, 33 točk: »Na maturo sem se začela pripravljati že kar dolgo časa nazaj. Dijaki I. gimnazije imamo zelo dobro predznanje, zelo mi je pomagalo, da smo se intenzivno pripravljali tudi v 4. letniku in da so profesorji pogosto preverjali, kaj smo se naučili. Med predmeti me je na maturi najbolj presenetila angleščina, s katero sicer vsa štiri leta nisem imela težav. Zdela se mi je kar težka, a sem na koncu na izpitu vseeno dosegla 96 odstotkov. Študirala bom medicino, saj rada delam z ljudmi in nimam težav z učenjem. Trud, ki sem ga vložila v to, da sem zlata maturantka, pa je najverjetneje kar dobra popotnica za študij.« Jan Mlakar, Slovenske Konjice, 34 točk: »Učil sem se iz učbenikov in zapiskov, delal sem vaje za matematiko in kemijo. Želel sem si, da bi maturo dobro pisal, nisem pa pričakoval, da bom zlati maturant, kaj šele, da bom imel vse točke. Ko sem zjutraj pogledal rezultate, sem bil zelo presenečen. Izpiti se mi niso zdeli preveč zahtevni, morda je izstopala druga pola pri slovenskem jeziku. Vpisal sem se na medicinsko fakulteto v Mariboru. Lep občutek je, ko vem, da sem tako dobro opravil maturo, dolgoročno pa od tega ne bom imel konkretne koristi. Da bom kaj naredil iz sebe, bo treba še veliko dela med študijem, do oktobra pa bom užival in se družil s prijatelji.« Veronika Krašek, Celje, 33 točk: »Pripomogle so priprave na maturo skozi vse leto, pri nekaterih predmetih sem učno snov le ponovila, nekaj tednov pa sem izkoristila za vaje. Dobro podlago sem pridobila v vseh štirih letih gimnazije. Najtežji se mi je zdel izpit pri slovenščini, kjer je bilo glede na težavnost po mojem na voljo premalo časa, ampak mi je kljub temu dobro šlo. Vpisala sem se na medicinsko fakulteto v Ljubljani, saj bi rada delala z ljudmi, prav tako sem navdušena nad človeškim telesom, ki je pravi čudež. Da si zlati maturant, po mojem prispeva k pozitivni samopodobi, saj dokazuje, da se trdo delo obrestuje.« AKTUALNO 3 >va vrata maturantov z gimnazij s Celjskega. Med zlatimi je tudi 19 diamantnih maturantov (julija lani 31), ki so dosegli vseh možnih 34 točk - in kar trije so s celjskih gimnazij. A te številke še niso dokončne, saj lahko maturanti, ki s svojim rezultatom niso zadovoljni, v treh dneh zaprosijo za vpogled v izpitne pole. Državni izpitni center jim določi datum vpogleda, in če odkrijejo, da je pri ocenjevanju prišlo do napake, lahko v treh dneh vložijo ugovor. Ta mora biti razrešen v 60 dneh in vsako leto doslej je bilo kar nekaj sprememb pri maturite-tnih rezultatih. Gneča v »čakalnici« Po deležu zlatih maturantov je na Celjskem vodilna I. gimnazija v Celju. Maturo je v spomladanskem roku opravljalo 229 dijakov, uspešnih je bilo kar 98,3 odstotka prijavljenih. Imajo 28 zlatih maturantov, dva z vsemi 34 točkami, a število se lahko še spremeni po ugovorih na ocenjevanje, saj je kar 11 maturantov doseglo 29 točk. Med zlatimi maturanti sta 34 točk dosegla Sara Jeromel in Jan Mlakar; s po 33 točkami sledijo Anže Godicelj, Veronika Krašek, Lara Anja Lešnik, Eva Med- ved, Maruša Pečovnik in Jan Spolenak; po 32 točk so dosegle Katja Čehovin, Mihaela Pušnik in Maša Zupančič; po 31 točk Luka Brenko, Kristina Camloh, Tomaž Krajnc, Karmen Kraljič, Eva Pavčnik in Nina Šket; 30 točk pa imajo na maturitetnem spričevalu zapisanih Anja Cestnik, Lena Gabršček, Marko Kočevar, Eva Kovačič, Valentina Pevec, Nejc Planinšek, Eva Pod-bregar, Veronika Prtenjak, Matevž Razboršek, Sara Razgoršek in Aleš Turk. Morda še na kakšnega zlatega maturanta računajo tudi v gimnaziji Slovenske Konjice. Maturo je opravljalo 61 kandidatov, ob 93,5-odstotni uspešnosti pa imajo 2 zlata maturanta. Amadeja Založnik in Primož Tič sta dosegla 30 točk, dva maturanta z osvojenimi 29 točkami pa sta zaenkrat še v »čakalnici«. IVANA STAMEJČIČ, TV Foto: Grupa, LUKA ROJNIK Razlogi za zadovoljstvo Gimnazija Celje - Center, kjer imajo 9 zlatih maturantov, beleži 93-odstotno uspešnost maturantov splošne in umetniške gimnazije. Zlato z diamantnim sijem je za osvojenih vseh 34 točk pripadlo Luciji Bizjak; 33 točk je osvojila Anja Plaznik; po 32 točk Gašper Marinšek, Mojca Hunski in Anže Lamut; 31 točk Anja Poljanšek; po 30 pa Nina Fridrih, Alja Polšak in Žan Žurič. Maturo na Gimnaziji Velenje je letos opravljalo 106 dijakov, od tega je bilo 85 maturantov splošne gimnazije s športnim oddelkom in 21 dijakov umetniške gimnazije 98,1-odstotno uspešnih. Zlati maturanti v Velenju so z osvojenimi 32 točkami Rok Dacar, po 31 točk sta osvojili Polona Barber in Eva Hrovat; po 30 točk pa Veronika Slemenšek in Katja Šopar. V gimnaziji Rogaška Slatina so imeli v 4. letniku letos 44 dijakov in vsi so tudi opravljali maturo. Spodletelo je le enemu, tako da so bili 97,7-odstotno uspešni, s 30 osvojenimi točkami pa imajo tudi zlato maturantko Barbaro Volarič. Z uspehom v spomladanskem roku letošnje splošne mature so zadovoljni tudi na Gimnaziji Lava, ki je letos edina gimnazija na Celjskem brez zlatega maturanta. A splošno maturo je od 130 dijakov uspešno opravilo 126, kar pomeni 97-odstotno uspešnost, ki je povsem primerljiva s preteklimi leti in nad državnim povprečjem. Do 25. julija bo znano, koliko maturantom se bo izpolnila prva študijska namera. Matevž Razboršek, Velenje, 30 točk: »S profesorji sem se največ pripravljal v šoli, doma sem tik pred izpiti le ponovil. Malo treme je bilo, saj sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Mariboru in za sprejem potrebujem dober rezultat. Pričakoval sem nekoliko slabšega, a se je dobro izšlo, rezultat pa sem preveril že ob 5. uri zjutraj. Študij medicine sem izbral, ker sem po duši naravoslovec. Zanimajo me biologija, fizika in delovanje človeškega telesa, v poklicu bi rad pomagal ljudem. Da sem postal zlati maturant, ni najpomembneje v življenju, je pa vsekakor pomembno, je nekaj pozitivnega in vesel sem, da mi je uspelo.« Tomaž Krajnc, Celje, 31 točk: »Zadnje dni se nisem najbolj intenzivno pripravljal, bolj sem le pregledal snov, saj sem največ dela opravil v štirih letih. Prav to, da sem delal sproti, se mi zdi najpomembnejše za tako dober rezultat. Težji sta se mi zdeli preverjanji pri slovenščini in angleščini, ostali izpiti so bili zame dokaj enostavni. Močno sem upal, da bom dosegel dober rezultat, predvsem zaradi študija. Najprej sem se vpisal na akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, a ker nisem opravil sprejemnih izpitov, se mi je izpolnila druga želja in študiral bom psihologijo. Se pa še vedno vidim v gledališču, če ne profesionalno, bo to vsekakor moj pomemben konjiček.« Veronika Prtenjak, Celje, 30 točk: »Nisem se pretirano učila, priprave so bile nekaj srednjega. Pričakovala sem veliko slabši rezultat, po opravljenih izpitih nisem imela najboljšega občutka, saj so bile izpitne pole sestavljene malo drugače kot pretekla leta. Zato sem zdaj toliko bolj zadovoljna. Študirala bom pravo, saj se rada borim za pravico. Naziv zlati maturant po mojem ne pripomore veliko k uspehu v življenju, vsak se mora vsakič znova dokazati, pri tem pa ni pomembno, ali si na maturi dosegel vse točke ali pa si jo komaj opravil. V življenju po mojem uspeš, če se za tisto, kar želiš, močno trudiš.« Luka Brenko, Celje, 31 točk: »Doma sem utrjeval snov, ki smo jo predelali že pri pouku. Po tihem sem upal, da se bom dobro odrezal, in želja se mi je uresničila. Rezultate sem pogledal takoj zjutraj, ko so bili objavljeni, saj to noč nisem šel spat. Študiral bom meteorologijo na fakulteti za matematiko in fiziko, odločal sem se sicer med družboslovnim in naravoslovnim študijem in slednji je morda prevladal tudi zaradi trenutnega stanja v Sloveniji. V prihodnosti se vidim v tujini, a menim, da je tudi doma precej dobrih priložnosti, kar se tiče raziskovalne dejavnosti na področju podnebja.« Lucija Bizjak, Celje, 34 točk: »Potrebno je učenje, zlasti pa to, da te zanima snov, ki se je lotiš; moja najljubša predmeta sta biologija in kemija. Sicer sem bila ves čas odličnjakinja, a v zadnjem letu je bilo le malo več učenja. Vpisala sem medicino v Ljubljani, saj me ta poklic res veseli. Ne razmišljam še o tem, kje bom delala, a res bi rada pomagala ljudem. Na gimnazijo mi ostajajo lepi spomini, dobro vzdušje je bilo v šoli in to, se mi zdi, veliko pripomore tudi k uspehu. Sicer pa na teh 34 točk gledam kot na spodbudo za naprej, zlasti pa sem vesela, ker mi odpirajo vrata na fakulteto.« Gašper Marinšek, Petrov-če, 32 točk: »Veliko truda in tudi učenja je potrebno. Ni lahko, ampak če delaš sproti, potem tudi ni težko. Priprave na maturo niso bile nič posebnega, le ponovil sem. Bil sem samozavesten in nisem pustil, da bi me premagal stres. Potem je šlo, saj tudi izpiti niso bili težki. Vpisal sem kemijo, sicer sem razmišljal tudi o dentalni medicini in matematiki, a kot najbolj perspektivna je pretehtala kemija, ki je tudi najboljša kombinacija teorije in prakse. O prihodnosti ... kaj pa vem, morda se znajdem v farmaciji, zlasti pa bi se rad preizkusil tudi v tujini.« Kam izginejo zlati maturanti? Najti je treba sistemsko rešitev Na gimnazijah, kjer so na svoje zlate maturante še posebej ponosni, z njimi praviloma zelo hitro izgubijo stik. Le redki se namreč v »svojo« staro šolo še vračajo, druge, ki tudi naprej v življenju dosegajo lepe uspehe, lahko spremljajo le v medijih. »To je narobe, treba bi bilo poiskati sistemsko rešitev, da bi jih tudi naprej lahko spremljali,« je prepričan dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju, ki je po številu zlatih maturantov vsako leto v samem vrhu slovenskih gimnazij. Na I. gimnaziji so se tako vanje takšnih podatkov v na- v preteklosti že obrnili na posamezne fakultete z vprašanjem, kako uspešni so kot študenti njihovi maturanti. Prav z nobene niso dobili konkretnega odgovora, pojasnila v smislu, da je posredo- sprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, pa je po Šepetavčevem mnenju navaden izgovor, da se fakultete izognejo dodatnemu delu. Sami se na primer z veseljem odzovejo na prošnje osnov- nih šol, ki jih prav tako kot njih usoda nekdanjih gimnazijcev zanima, kako napredujejo »njihovi« devetošolci. »Sam pa lahko >naša< imena iščem vsak četrtek v Delu, ko so objavljeni novi doktorji znanosti. Da jim šola lahko pošlje vsaj čestitko,« pravi Šepetavc in dodaja, da so vsaj malo resnejši pregled nekdanjih gimnazijskih maturantov, ki so v desetletjih postali uspešni na različnih področjih, naredili ob 200-le-tnici šole. »A še zdaleč nismo našli vseh.« Zlato kot vstopnica, ne porok Pri gimnaziji s tako dolgoletno tradicijo je to praktično nemogoče, saj je tudi starostni razpon nekdanjih maturantov temu primeren. V takratni jubilejni zbornik, ki ga je uredil prav Šepetavc, so zajeli nekdanje maturante z vseh področij - od znanosti, kulture, športa, politike do gospodarstva. Nekoliko bolj natančno so v eni od šolskih raziskovalnih nalog obdelali »svoje« literate, zdaj pa se bodo malo bolj načrtno Alumni klub sedanjih in nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center in njenih predhodnic v stavbi ob Kosovelovi ulici v Celju so v šoli ustanovili ob nedavnem praznovanju 100-letnice šolske stavbe. Kot pravi pobudnik ustanovitve kluba Gregor Deleja, se je ta doslej že izkazal zlasti v dragocenem posredovanju izkušenj nekdanjih dijakov zdajšnjim. Tako so, na primer, letošnjim maturantom že predstavljali posamezne poklice in iz prve roke ponujali povsem konkretne študijske izkušnje. lotili nekdanjih maturantov, ki so postali uspešni športniki. Kot pravi Šepetavc, pa so vse to vendarle samo poskusi - odvisni od pripravljenosti posameznikov, da se sami oglasijo ali od tega, da za posameznikov uspeh praviloma naključno izvedo v šoli - če bi obstajala sistemska rešitev, pa bi tovrstni podatki ne bili odvisni zgolj od včasih vse preveč varljivega spomina. Kajti, kot pravi Šepetavc, v gimnaziji želijo ohraniti stik z vsemi nekdanjimi dijaki; kot kažejo dosedanje izkušnje, namreč veliko čisto »povprečnih« gimnazijcev zraste v izjemno uspešne in uveljavljene strokovnjake na svojih področjih. Po drugi strani pa je naziv zlati maturant zgolj vstopnica, ne pa tudi porok za uspešno nadaljevanje študijske in kasneje poklicne kariere. IS 4 GOSPODARSTVO Spet revizija Teš 6 Sklepi vlade in razprava poslancev Ta teden je spet v znamenju gradnje šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj. Tokrat sta o naložbi, ki je dosegla za mnoge nedopustnih 1,44 milijarde evrov, govorila vlada in državni zbor. Poslanci so se v torek na zahtevo poslanske skupine SDS zbrali na izrednem zasedanju, vlada pa je na dopisni seji o Teš 6 sprejela več sklepov. Najpomembnejša med nji- vanje korupcije in za pregon mi sta zagotovo dva. Vlada računskemu sodišču predlaga, da v okviru svojih pristojnosti izvede revizijo investicije v šesti blok, državno pravobranilstvo pa bo moralo v treh mesecih v sodelovanju z ministrstvi za infrastrukturo in za finance pripraviti poročilo o zakonitosti ravnanj vodilnih v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in ga poslati organom pregona. Pristojni organi za prepreče- kaznivih dejanj morajo storiti vse, da bi ugotovili odgovornost vseh vpletenih v morebitna protipravna ravnanja, ki so povzročila zamudo pri gradnji in višjo ceno, so zapisali v vladi. Vodstvu TEŠ je vlada naročila, da mora najpozneje do 30. oktobra pripraviti novelacijo investicijskega programa, ki mora zajemati tudi analizo občutljivosti investicije za spremembe v ceni električne energije in premoga. V HSE morajo do istega datuma pripraviti poročilo o vplivu projekta Teš 6 na likvidnost in poslovanje holdinga ter termoelektrarne. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je dobilo še eno nalogo. Prav tako do 30. oktobra mora najeti tujo neodvisno svetovalno družbo, ki bo pripravila pregled možnih nadaljnjih korakov glede projekta. Priporočila poslancev vladi Državni zbor je pozno ponoči po večurni razpravi zaključil izredno sejo o problematiki Teš 6. Predsednik Janko Veber jo je sklical na zahtevo največje opozicijske stranke SDS. Državni zbor je najprej sprejel koalicijsko usklajen amandma, ki podpira sklepe vlade o tej problematiki, nato pa so po več zapletih in nesklepčnosti pri glasovanju poslanci v četrtem poskusu sprejeli še priporočilo v celoti. Tako so Teš in vsi ostali vpleteni dobili na voljo več časa, kot bi jim ga odmerila SDS. V tej poslanski skupini so namreč kot predlagatelj izredne seje pripravili svoja priporočila. Zahtevali so, da vlada, Teš in HSE v 30 dneh predstavijo ekonomsko upravičenost naložbe in vpliv spremenjenih razmer (podražitev projekta in nižje tržne cene električne energije) na poslovanje Teša in HSE. JI, IS Borovo bo zapiralo trgovine in odpuščalo Na udaru tudi trgovina v središču Celja Borovo Trade, hčerinska družba hrvaškega Borova, je v začetku leta prodalo vilo v Trubarjevi ulici v Celju, kjer je imelo svoj sedež. Z denarjem je poravnalo del obveznosti do ene od bank, vendar s tem še zdaleč ni rešilo svojih hudih finančnih težav. Sodišče je prejšnji teden v podjetju začelo postopek prisilne poravnave, ki naj bi prinesla kar nekaj korenitih sprememb, predvsem pa manj trgovin in manj zaposlenih. Prisilno poravnavo je predlagalo podjetje, ker je trajneje nelikvidno in dolgoročno plačilno nesposobno. Med vzroki za težave vodstvo navaja, da je bila in je še vedno večina njihovih poslovalnic v mestnih središčih. To je bila včasih prednost, danes pa ni več, saj takšne lokacije niso več zanimive za modernega potrošnika. V zadnjih letih so zato nekaj trgovin odprli v trgovskih središčih, vendar želenih učinkov ni bilo. Dodatna težava slovenskega podjetja, ki se mu izgube kopičijo že nekaj let, a ga je hrvaški lastnik z odpisom terjatev nekako ohranjal nad vodo, so tudi ogromne zaloge čevljev. Bilo naj bi jih za kar 1,9 milijona evrov. Borovo je še pred štirimi leti imelo po Sloveniji petdeset prodajaln, trenutno jih ima 33. Med prvimi so zaprli prodajalne, ki so bile v najetih prostorih. Na širšem celjskem območju Borova ni več v Šoštanju, Radečah in Laškem. V regiji je ostalo še sedem prodajaln, od katerih so tiste, ki so v lasti podjetja, večinoma pod hipoteko. V dokumentih, ki so jih poslali sodišču, vodstvo podjetja navaja, da bi upnikom v štirih letih poplačali polovico navadnih terjatev, ki so konec marca znašale 2,8 milijona evrov. Do denarja naj bi prišli tudi s prodajo tistih trgovin, ki ne poslujejo pozitivno. Na seznamu naj bi bila tudi trgovina v središču Celja. Z zmanjševanjem števila trgovin bo Borovo Trade zmanjšala tudi število zaposlenih. V podjetju zdaj dela 106 ljudi, odpustili naj bi jih do 40. JANJA INTIHAR Foto: TimE Bo trgovino Borovo izgubilo tudi Celje? NA KRATKO Delnice Voca spet na dražbi Stečajna upravitelj ica propadlega gradbinca Ceste mostovi Celje Milena Sisinger je za danes, v četrtek, razpisala drugo javno dražbo, na kateri bo poskušala prodati dve tretjini podjetja VOC Celje. Po mnenju nekaterih prva dražba ni uspela, ker naj bi prodajo zaviralo dejstvo, da je dobra četrtina delnic v rokah podjetja Ahac oziroma njegovega lastnika Romana Moško-tevca. Moškotevc je od lani tudi direktor Voca. Podjetje Ahac naj bi blokiralo spremembe v nadzornem svetu in upravi, zaradi česar novi večinski lastnik naj ne bi mogel uveljaviti upravljavskih vzvodov v kupljenem podjetju. Cena nekaj več kot 66-odstotnega paketa delnic VOC-a znaša tokrat 609 tisoč evrov ali dobrih 8 evrov za delnico. To je kar je za 30 odstotkov manj kot na prejšnji dražbi. JI HTZ tudi v Nigeriji Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba HTZ med ustanovitelji slovensko-nigerijske gospodarske zbornice. HTZ Velenje z Nigerijo že posluje. Ob pomoči partnerja so v to afriško državo izvozili prve količine plastenk AquaVellis z vgrajenim mikrobiološkim filtrom, dogovarjajo se tudi za sodelovanje na področju energetike in obnovljivih virov energije. Kot so še sporočili iz Velenja, se v Nigeriji odpirajo velike poslovne priložnosti tudi za slovenska podjetja. Država, ki ima bogata nahajališča nafte in plina, je v razvojnem zamahu in se ji obetajo velike gospodarske spremembe. JI danes najiepše Za prijavo še nekaj časa ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je za teden dni podaljšala razpis za izvajalca del pri 16 milijonov evrov težkem projektu oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle. Ponudbe tako zbira še do torka. Pri projektu, ki med drugim prinaša hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema ter izgradnjo novega vodovoda, je moči združilo pet občin šmarske upravne enote, poleg Šmarja pri Jelšah še občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje. Nanj se pripravljajo že več let, pridobile pa so tudi okoli deset milijonov evrov sofinanciranja Evropske unije. Šmarska občina, ki je nosilka projekta, je razpis po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Petra Planinška podaljšala zaradi več dodatnih vprašanj zainteresiranih ponudnikov. Interes za sodelovanje pri projektu je, kot je poudaril, velik, izbran pa bo najugodnejši ponudnik ali najverjetneje celo več ponudnikov. Planinšek upa, da na izbor ne bo pritožb in da bodo stroji zabrneli še letos. V projektu sicer sodeluje tudi občina Šentjur, a svoj del vodi ločeno od ostalih občin. AD Rebalans brez kredita REČICA OB SAVINJI - Na zadnji seji pred dopusti so svetniki sprejeli rebalans proračuna, v katerem je predvidenih nekaj manjših sprememb. Tako so zmanjšali postavke za investicije in vzdrževanje nekaterih cest ter vzdrževanje in sanacijo brežin, na novo pa so se odločili za naložbi za razširitev in rekonstrukcijo dveh lokalnih cest, ki imata za domačine velik pomen. Nekaj več denarja so zagotovili za obnovo Tavčarjevega dvora, prav tako so povišali postavko za plačilo bivanja varovancev v domovih starejših občanov, saj je vse več tovrstnih potreb. Največja sprememba je v tem, da ne bodo najeli 130 tisoč evrov kredita, ki so ga nameravali porabiti za gradnjo meteorne kanalizacije. US GOSPODARSTVO 5 Zaposleni bi spet bili lastniki Gorenjska banka prodaja delnice Izletnika - Viator&Vektor celjskemu podjetju prinesel le težave Če bi v celjskem Izletniku vedeli, kaj jih čaka, bi pred šestimi leti gotovo stokrat premislili, preden so delnice podjetja prodali Skupini Viator&Vektor. »Verjeli smo, da je Viator&Vektor uspešen in stabilen sistem in da bomo z njim dobili dobrega strateškega lastnika,« pravi danes direktor podjetja Darko Šafarič. Delnice Izletnika so zdaj spet na prodaj. Nakup je zamikal tudi nekaj več kot 300 zaposlenih, skupaj z vodstvom, vendar denarja za to nimajo. Delnice Izletnika, gre za malo več kot 91-odstotni delež, prodaja Gorenjska banka. S tem želi poplačati del terjatev, ki jih ima do propadle skupine Viator&Vektor. Viator&Vektor, ki je Izletnik kupil leta 2007, je delnice celjskega podjetja zastavil leta 2010 za zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki. Ko je šla skupina v stečaj, je banka v stečajni masi uveljavljala ločitveno pravico in jo tudi dobila. Postopek prodaje se je pred kratkim začel in 12. julija je potekel rok, do katerega so zbirali pisma o nameravanem odkupu. Ali je prišlo kaj ponudb, v Gorenjski banki ne želijo razkriti. Na naše vprašanje so odgovorili le, da je zbiranje ponudb le prva faza nameravane prodaje delnic Izletnika Celje, ki ji bodo sledile še druge. Zato v skladu z bančno zakonodajo in dobro poslovno prakso postopkov, ki še niso zaključeni, javno ne pojasnjujejo in ne komentirajo. Zaradi molka v Kranju tudi še ni znano, kolikšna bo izklicna cena za delnice, neuradno je slišati samo to, da naj bi bila dražba v septembru. Bivši direktorici ni uspelo Lastniška sestava Izletnika je bila v letu 2006, pred zamenjavo lastnikov, prava redkost v celjski regiji in tudi v Sloveniji. Nekoč državno podjetje je bilo namreč v 100-odstotni lasti zaposlenih in upokojencev. Preden je delnice kupil Viator&Vektor, je svoje lastništvo v podjetju, da bi ga, kot je takrat pojasnjevala, ubranila pred prevzemom, hotela povečati takratna direktorica Ana Jovanovič. Svojemu 5-odsto-tnemu deležu je želela dodati še 20 odstotkov delnic, ki bi jih kupila od upokojencev in tistih, ki so bili tik pred upokojitvijo. Za delnice je ponujala skoraj petino več denarja kot Viator&Vektor, vendar ji namera ni uspela. Zgodba se je namreč končala tako, da so Jovanovičevo po 25 letih brez obrazložitve razrešili z direktorskega mesta, Izletnik pa je za 4,5 milijona evrov kupil Viator&Vektor. Celjski Izletnik si počasi »liže rane«, ki mu jih je povzročil nekdanji lastnik Viator&Vektor. Težave zaradi neurejenega lastništva V Izletniku, kjer so bili pred šestimi leti prepričani, da jim bo novi lastnik omogočil ugodnejše pogoje poslovanja, danes pravijo, da jim je Viator&Vektor prinesel predvsem težave, zaradi katerih si še vedno niso povsem opomogli. Zaradi finančnih mahinacij, pri katerih je Vi- ator uporabljal tudi celjsko podjetje, so v Izletniku leta 2011 imeli kar 4,2 milijona evrov izgube, ki so jo pokrili iz kapitalskih rezerv, na sodišču teče tudi nekaj tožb. Za kako velike »posle« je šlo, priča tudi podatek, da je Izletnik v stečajnem postopku Viator&Vektorja prijavil za kar 11,5 milijona evrov terjatev. Direktor Darko Šafarič pravi, da so lani poslovali dobro. Ob dobrih 16 milijonih evrov čistih prihodkov od prodaje so ustvarili 20 tisoč evrov čistega dobička. Pozitivno poslujejo tudi letos, vendar imajo zaradi neurejenega lastništva še vedno kar nekaj težav pri najemanju posojil in pri dostopu do drugih virov financiranja. Ko so lani iz uporabe morali izločiti 13 vozil za prevoz potnikov, jih niso mogli v celoti nadomestiti z novi- mi. Kupili so jih lahko le sedem. »Avtobuse kupujemo na lizing in zaradi slabega ugleda, ki nam ga je prinesel in pustil Viator&Vektor, nam je kar nekaj lizinških hiš obrnilo hrbet. Letos so se razmere izboljšale, dobro pa bo šele takrat, ko bomo končno dobili zares pravega strateškega lastnika,« pravi Šafarič. JANJA INTIHAR Foto: TimE Samozaposlitev kot rešitev Gospodarski kazalci v občini Žalec se počasi obračajo navzgor - Razloga za pretiran optimizem še ni Vsesplošno slabo gospodarsko stanje v državi je v lanskem letu terjalo davek tudi na območju Občine Žalec. »S poslovanjem gospodarstva v žalski občini v letu 2012 v primerjavi s predhodnim letom tako ne moremo biti preveč zadovoljni,« menijo v Razvojni agenciji Savinja Žalec, kjer so pripravili pregled gospodarskega stanja v občini. A kot je poudaril direktor agencije Stojan Praprotnik, rezultati kljub temu kažejo na določeno izboljšanje. »Zadnja tri, štiri leta smo ves čas zaznavali upad zaposlenosti in prihodkov, tako da je bila dohodkovna razlika ves ta čas negativna. Do lanskega leta je več podjetij poslovalo negativno kot pozitivno. V letu 2012 pa se je ta težnja obrnila nekoliko na bolje,« pojasnjuje direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik. V preteklem letu je bil neto finančni rezultat gospodarskih družb v Občini Žalec tako spet pozitiven in celo nad ravnjo iz začetka krize v letu 2009. Pri primerjavi ekonomske moči gospodarstva občine Žalec, Savinjske statistične regije in celotne Slovenije so po besedah Praprotnika opazna določena pozitivna odstopanja. Tako beležijo nekoliko hitrejšo rast števila podjetij in počasnejšo rast brezposelnosti. Hkrati je mogoče zaznati tudi nekoliko hitrejšo rast prihodkov in na drugi strani manjšo rast odhodkov, kot jo beležijo na državni in regijski ravni. Veča se tudi rast poslovnega izida podjetij. Se je pa zaposlenost v podjetjih po besedah Pra-protnika v zadnjem letu še nekoliko zmanjšala, čeprav se je v letu 2012 precej povečalo število podjetij. Ni še čas za optimizem Tudi v preteklem letu je bil opazen porast mikro podjetij oziroma samostojnih podjetnikov. »S samozapo- slovanjem se posamezniki z inovativnimi pristopi borijo proti krizi. S tem rešujejo osebni ekonomski obstoj, poskrbijo za vsaj minimalen dohodek in tako niso odvisni od socialne pomoči,« rast števila samostojnih podjetnikov komentira Praprotnik. Ob tem dodaja, da se moramo zavedati, da nihče, ki je sposoben za delo, ne želi sedeti križem rok in da so »social-ke« za ljudi lahko tudi precejšnje psihološko breme. V žalski občini je bilo tako leta 2012 registriranih 815 samostojnih podjetnikov s skupaj 735 zaposlenimi in malo manj kot 73 milijoni čistih prihodkov od prodaje. Čeprav je vsako leto tudi pre- cej tistih, ki zaradi zmanjšanega obsega dela ne uspejo več kriti stroškov samostojne dejavnosti, je, kot je zatrdil Praprotnik, še vedno več tistih, ki se na samostojno podjetniško pot podajo. Nekaj je k temu prispevala tudi država z olajšavami pri plačevanju prispevkov za prvi dve leti delovanja. Praprotnik je prepričan, da nas čaka še nekaj gospodarsko težkih in zahtevnih let, a se v primeru, da se bodo sicer majhni pozitivni kazalci nadaljevali tudi v prihodnje, v naslednjih letih vendarle lahko nadejamo zmanjšanja brezposelnosti v občini, dolini in posledično tudi v regiji ter državi. LEA KOMERIČKI Plače nižje od povprečja Na območju Savinjske regije je v letu 2012 povprečna mesečna bruto plača znašala 1.336 evrov, kar je dva odstotka manj kot leto prej. Še vedno pa plače tako na območju občine Žalec kot v celotni regiji zaostajajo za povprečno plačo vseh gospodarskih družb v Sloveniji. 6 INFORMACIJE Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11; v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105-06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 40-12-ZUJF in 57/12-ZPCP 2D, v nadaljevanju ZUPJS) Nepremičnine Celje d.o.o., Miklošičeva 1, Celje O B J A V L J A Prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe uvr. priimek in ime točke člani 1 LEJIČ Tatjana 440 4 2 MUSTAFIČ Musa 435 5 3 KOVAČEVIČ Nada 420 3 4 DŽAJA Mirko 420 1 5 DUGA Emina 420 4 6 LAZAR Davor 420 4 7 CURRI Halil 410 1 8 VUKOVIČ Svetlana 410 3 9 LUSKAR Neli 400 2 10 GUZIJAN Branko 400 3 11 JEVŠENAK Viktor 400 3 12 TURK Karl 400 3 13 HRASTNIK Milena 400 3 14 TAD Angela 400 3 15 ROMIH Sabina 400 4 16 KOLAR Romana 400 4 17 GLOJNARIČ Boris 400 5 18 JASHARI Rifet 395 6 19 DRLJAČA Ranko 390 3 20 KRHLANKO Martin 390 4 21 ŽUČKO Mirjana 385 2 22 STARČEVIČ Dragan 385 4 23 FAZLIU Timi 380 1 24 RADIČ Vesna 380 4 25 DURONIČ Milovan 380 1 26 ŠOPAR Gabrijela 380 1 27 ILIJOSKA Svetlana 380 2 28 DJURIČIČ Milica 380 2 29 BRKOVIČ Edin 380 3 30 PLEVNIK Marija 380 4 31 KLJAJIČ Marica 380 4 32 JURAS Miran 380 1 33 ŠIŠARICA Dragoslav 380 4 34 FILIPOSKA Sanja 380 3 35 BIZJAK Aleš 370 4 36 DOHRANOVIČ Nedžad 370 4 37 TOPIČ Anita 370 4 38 LOVIČ Nermin 370 4 39 HRASTNIK Edita 360 3 40 KODELA Nives 360 1 41 VOUK Adela 360 1 42 RIZVANOVIČ Redžo 360 1 43 KURNIK Sonja 360 2 44 MIKULAN Vilma 360 3 45 KAMPUŠ Anica 360 3 46 MENA Kani 360 4 47 PRISTOVNIK Tomo 360 2 48 VIRANT Marjan 360 2 49 FLUHER Milena 360 3 50 ZAJŠEK Jožica 360 3 51 TURNŠEK Jana 360 1 52 PANTOVIČ Tanja 360 2 53 VALANT Jože 360 2 54 VELENŠEK Ivan 360 1 55 REZAR Helena 360 4 56 CVELFER Bojan 360 1 57 FARTELJ Peter 360 1 58 POPOVIČ Nevena 360 2 59 DRNAČ Robert 360 1 60 THAČI Nazmi 360 5 61 DEDIČ Mirela 355 3 62 ŠUMIGA Nataša 350 1 63 KRAJNC Sergej 350 1 64 BORDON Špela 350 4 65 ILIČ-ŠKRIJELJ Dušica 350 2 66 IMAMOVIČ Abdulah 350 4 67 MAHMUTOVIČ Nijaz 350 4 68 HUBER Dijana 350 3 69 KARIČ Dijana 350 3 70 SAKELŠEK Merita 350 3 71 LAH Robert 350 5 72 JOSIFOVSKI Orhideja 340 5 73 SKALE Nina 340 3 74 MIŠA Žana 340 3 75 AMIDŽIČ Safet 340 2 76 SOTLAR Aleš 340 1 77 ZEMLJIČ Metod 340 1 78 BODIROŽA Cvijeta 340 2 79 LONČAREVIČ Aleksander 340 4 80 ZUPANC Aleš 340 3 81 GLINŠEK Svetlana 340 4 82 NEMET Sandra 340 3 83 KRČMAR Branka 340 3 84 SOFTIČ Mirzet 340 3 85 ČREPINŠEK Darko 340 3 86 NOVAK Darko 340 1 87 MUJANOVIČ Mirza 340 4 88 HAŽIČ Barbara 340 4 89 BLAŽAN Danijela 340 3 90 PRODANOVIČ Peter 340 4 91 BILAJAC Elvisa 335 3 92 HRVATIČ Darja 335 4 93 BILALLI Teuta 335 4 94 ZUKA Hasan 330 4 95 ANTLOGA Alenka 330 2 96 ZONTIČ Milan 330 1 97 ZUPANEC Peter 330 2 98 BOŽIČ Radinko 330 2 99 ČALASAN Desimir 330 1 100 PODERGAJS Aleš 330 1 101 AŠKERC Jožica 330 2 102 IMAMOVIČ Muhamed 330 3 103 BOKIČ Stevan 330 5 104 RAMŠAK Brigita 330 1 105 KOLAR Silva 330 1 106 JANŽEK Mitja 330 1 107 ŠTARKEL Matej 330 2 108 VARLJEN GADJAN Stefan 330 3 109 HORVAT Marija 330 2 110 BOMBEK Uroš 330 2 111 SEVŠEK Samira 330 2 112 MALIČ Milijana 330 3 113 KOPRIVŠEK Roman 330 2 114 DELIJA Afrim 330 4 115 OBREZ Vesna 320 2 116 PINTARIČ Janja 320 4 117 SELIČ Marija 320 3 118 RAMIČ Maida 320 2 119 KERIČ Boro 320 1 120 KOJANOVIČ Ranko 320 3 121 STOJANOVIČ Dejan 320 1 122 HROVAT Gregor 320 1 123 TRNOVŠEK Dušan 320 1 124 POKLŠEK Maja 320 3 125 RKMAN Milan 320 4 126 SLAPŠAK Lidija 320 2 127 PANTNER Marija 320 3 128 HEGIČ Mediha 320 4 129 MEHIČ Suvada 320 4 130 KRAJNC Elisam 320 3 131 BOSINA Urška 320 3 132 JERKOVIČ Nataša 320 2 133 ŠPILJAK Tanja 310 2 134 ŽIŽAK STEGNJAJA Sanja 310 3 135 LORBEK Daniela 310 1 136 KASESNIK Slavica 310 3 137 JURIČKI Draga 310 2 138 VILENDEČIČ Gordana 310 2 139 VOLFAND Rok 310 1 140 LIVNJAK Kosova 310 1 141 ČOŠKOVIČ Kata 310 1 142 VRTAČNIK Danica 310 2 143 ANTONIČ Zlatka 310 1 144 CHILTON Nataša 310 3 145 BEKIČ Stanko 310 5 146 PETECIN Dejan 310 1 147 BOGATOVIČ Boštjan 310 1 148 RADOSAVLJEVIČ Dejan 310 1 149 DOBROTINŠEK Denis 310 1 150 GORENŠEK Greta 310 2 151 MILUTINOVIČ Gordana 310 1 152 ŽIVKOVIČ Duško 310 1 153 KEZIČ Goran 310 1 154 LOVASIČ Tomislav 310 2 155 LUPŠE Luka 310 1 156 MARJANOVIČ Dejan 310 1 157 RIBIČ Gregor 310 1 158 GOLUBIČ Mirjana 310 2 159 MAŠIČ Alen 310 2 160 ROMIH Danijel 310 2 161 AŠANIN Stefan 310 2 162 AŠANIN Aleksandra 310 1 163 MIHEVC Janko 310 1 164 ROMIH Vojko 310 1 165 PETROVIČ Vesna 310 1 166 HAJRIČ Mirsad 310 3 167 SMODEJ Matejka 310 2 168 ZORKO Matjaž 310 1 169 RIZVIČ Alma 310 3 170 HAUKO Neda 310 3 171 ŠABANOVIČ Edina 310 3 172 PAUNOVIČ Ivana 310 3 173 TRUPEJ Estera 310 5 174 KOVIČ Simon 310 3 175 ČATER Dejan 310 5 176 MLINAR Maja 310 5 177 TRNOVEC Barbara 300 2 178 POČKAJ Mojca 300 1 179 IVANČOV Danijel 300 2 180 SCHNEEBERGER Miran 300 1 181 OČKO Jože 300 1 182 NEZIČ Mirzet 300 3 183 FILIPIČ Drago 300 1 184 HODŽIČ Saud 300 1 185 GAVRIČ Nevenka 300 1 186 FORJAN Siniša 300 3 187 KOLAR Estera 300 3 188 MANČIČ Vanja 300 2 189 PETROVIČ Dragana 300 3 190 FARTELJ Janja 300 4 191 RUMPF Mojca 300 4 192 ZALOKAR Barbara 300 3 193 ČERNECMojca 300 4 194 LES Marko 300 4 195 HUSKIČ Jasmina 300 3 196 VUKOVIČ Mirko 300 4 197 PLANKAR Mira 295 1 198 BERIŠA Nurije 295 3 199 ILIČ Dalibor 295 4 200 KRAJNC Urška 290 2 201 POPOVIČ Daniel 290 2 202 MESAREC Jana 290 3 203 FIKET Verica 290 1 204 BORLAK Verica 290 1 205 POLANEC Srečko 290 1 206 KOPRIVNIK Bogdan 290 1 207 TERŽAN Franc 290 1 208 LAJLAR Klavdija 290 209 DOBRAJC Silvia 290 1 210 STRAŠEK Marko 290 1 211 DIVJAK Ivan 290 1 212 JEROVŠEK Srečko 290 1 213 LOVŠIN Sergeja 290 214 OBLAK Vilma 290 1 215 LAVBIČ Mihaela 290 1 216 ŽIČKAR Silvija 290 2 217 SREBOTNJAK Staša 290 2 218 PALISLAMOVIČ Emina 290 3 219 KEKEC Robert 290 3 220 TURK Andrej 290 3 221 BURIČ Boris 290 3 222 PAVLOVIČ Nenad 290 3 223 KERŠ Karmen 290 2 224 RICHARD Dejan 290 1 225 MAJCEN Urška 290 2 226 GORŠEK Manja 290 3 227 VREJIČ Goran 290 3 228 ZORNIČ Anita 290 4 229 BURIČIČ Nedeljko 290 4 230 IVAČIČ Jožef 290 1 231 KOŽEL Daniel 290 1 232 MILUŠIČ Stanko 290 4 233 SOBOČAN Dušan 290 1 234 VREČKO Uroš 290 4 235 LAMPRET Miša 290 2 236 KOSMAČ Sonja 290 2 237 PERČIČ Darja 290 3 238 PEJIČ Sanja 285 3 239 BRANKOVIČ Miladin 280 1 240 DESPOTOVIČ Despot 280 1 241 MAJCEN Cvetka 280 1 242 KALŠNIK Aljoša 280 1 243 ZUPANEC Mateja 280 1 244 ČREPINŠEK Rok 280 2 245 BRKIČ Elmedin 280 3 246 ŠUBARAŠ Damijan 280 3 247 MOČIČ Dejan 280 3 248 OSMANOVIČ Nisvet 280 3 249 ČUŠ Tea 280 3 250 ZRNIČ Dalibor 280 3 251 VREČER Vesna 280 3 252 BEVC Ingrid 280 2 253 ČRETNIK Nataša 280 3 254 JUKIČ Damira 280 3 255 SOPIČ Mojca 280 3 256 LOLIČ Edin 280 4 257 GALIČ Anita 280 5 258 BOŽIČEK Franc 270 1 259 POSEDI Diana 270 1 260 ROŠER Jerneja 270 2 261 ZORIČ Radenko 270 2 262 VILENDEČIČ Biljana 270 2 263 SLAVIC Vlasta 270 1 264 TODOROVIČ Milan 270 1 265 KOSIČ Drago 270 1 266 NOVAKOVIČ Milenko 270 1 267 LEDNIK Alojz 270 1 268 VREČKO ŽOHER Sonja 270 2 269 DAKIČ Radovan 270 1 270 DRLJAČA Marko 270 2 271 MALIQI BILALLI Egzona 270 1 272 KOPINŠEK Franjo 270 3 273 ŽMAVC Jan 270 3 274 LORENČAK Karmen 270 2 275 CIGLAR Aljoša 270 3 276 STOJNIČ Dijana 270 3 277 SIMIČ Sanja 270 3 278 MOSORKA Slavko 270 3 279 AŠKERC Miha 270 1 280 HOCHKRAUT Aleš 270 3 281 ANTLEJ Simon 270 3 282 STOKIČ Lilijana 270 2 283 LEVAR Simon 270 1 284 LUTOLLI Hysen 270 3 285 KESER Dejan 270 3 286 STJEPANOVIČ Milena 270 3 287 BLASUTTO Žana 270 3 288 NIKOLIČ Suzana 270 2 289 KUKOVIČ Martin 265 3 290 GARTNER Uroš 260 1 291 CVIKL Matej 260 1 292 BOŠTJANČIČ Hedvika 260 1 293 KOTAR Brigita 260 1 294 DOBERŠEK Bogomil 260 1 295 TRKMIČ Danijel 260 1 296 KRIZMAN Urška 260 297 STOJNEV Radoslav 260 1 298 ŠTUHEC Luka 260 299 KOLAR Petra 260 1 300 KOCIPER Boštjan 260 1 301 ZUPANC Urška 260 302 LONČAR Maja 260 1 303 DOBRIJEVIČ Marko 260 1 304 ŽIČKAR Boris 260 1 305 VREBAC Gabrijel 260 1 306 MILANKOVIČ Zorica 260 1 307 MAHMUTOVIČ Haris 260 2 308 ŠTIKIČ SUVAJAC Božana 260 3 309 KOROŠEC Boris 260 2 310 FIŠTER Mira 260 2 311 LORBEK Klavdija 260 1 312 VUČIČ Slaviša 260 2 313 TANBANOVIČ Valentina 260 1 314 DUGA Kujtese 260 3 315 POLAK Vesna 260 4 316 VREČKO Aleš 260 3 317 KOPRANOVIČ Daniel 260 3 318 KOPRANOVIČ Dragica 260 2 319 SLOVENEC Sladana 260 4 320 PADEŽNIK Aleš 250 2 321 KITIČ Daniel 250 3 322 ELIAŠ Jolanda 250 2 323 KOPRIVŠEK Renaldo 250 3 324 HORVAT Lolita 250 2 325 ZONTIČ Denis 250 3 326 ROŠER Simona 250 2 327 ČEHAJIČ Sabina 250 2 328 KREJIČ Marinka 250 2 329 DUJIČ Zoran 250 3 330 CELESTINA Lucija 250 3 331 RAKIČ Marko 250 3 332 RANČAN Marin 250 2 333 HADŽIČ Fahrudin 250 4 334 EMUŠIČ Hasan 250 4 335 KOCEN Rebeka 250 3 336 KOPŠE Katja 250 2 337 ROTAR Tjaša 250 4 338 DURAČAK Amir 240 1 339 IVŠIČ Miroslav 240 2 340 KERANOVIČ Almira 240 1 341 IRMANČNIK Anja 240 3 342 JOŠT Branko 240 1 343 REGORŠEK Jernej 240 1 344 RECKO Tanja 240 1 345 JAHIRI Suzana 240 1 346 ZAGORC Amerita 240 1 347 BOMBEK Darko 240 1 348 ANTOLIN Eva 240 1 349 HODNIK Andrej 240 2 350 ROMIH Robert 240 1 351 KREBS Jože 240 2 352 JERANKO Igor 240 3 353 ARČAN Ines 240 1 354 SPREM Eva 240 1 355 ALAŠEVIČ Danica 240 1 356 ANGELOVIČ Andreja 240 1 357 BUHINJAK Irena 240 1 358 VUDRAG Mario 240 2 359 KOVAČIČ Dragica 240 2 360 RAZGORŠEK Mihaela 240 2 361 BUZINA Denis 240 2 362 AJDINI Albana 240 2 363 STOPAR Simon 240 1 364 IMAMOVIČ Kadro 240 3 365 RAUŠER Mitja 240 1 366 GUČEK Robert 240 1 367 PEČNIK Matjaž 230 1 368 VELADŽIČ Amela 230 2 369 DOBRAJC Jure 230 1 370 ŠABANI Vjolca 230 1 371 NITAJ Liridona 230 2 372 DŽAIČ Ifeta 230 2 373 BRAČEK Tjaša 230 1 374 SIKOŠEK Lubo 230 1 375 PAŠIČ Sabina 230 1 376 BURASEVIČ Vanja Marija 230 1 377 CVIJANOVIČ David 230 1 378 LUTOLLI Hajrije 220 1 379 KRAČUNOVIČ Slaviša 220 1 380 RIZMAN Lilijana 220 4 381 ŽELJEŽIČ Goran 220 1 382 KOŠTOMAJ Bojan 220 1 383 KOS Martin 220 1 384 ŽOHAR Aljoša 220 2 385 MALBAŠA Tanja 220 1 386 GROBELŠEK Aleksander 220 1 387 PIRC Darja 220 1 388 ZUPANC Mateja 220 2 389 MILJEVIČ Buro 220 1 390 KOVAČIČ Klavdija 220 1 391 KOKANOVIČ Radomir 220 2 392 ČATER Sergej 220 1 393 NOVAK Grega 220 2 394 KESER Ana 220 1 395 ŠPAN Irma 220 1 396 LEŠEK Andreja 220 2 397 PUŠNIK Lidija 220 1 398 ARNŠEK Nina 220 1 399 MIKULAN Petra 220 1 400 BAJRAKTARI Arben 220 1 401 JUKIČ Damir 220 1 402 LEŠNIK Slavica 220 1 403 KIKANOVIČ Nikola 220 1 404 ŠEŠKO Tomaž 220 1 405 GOBEC Klavdija 220 1 406 ZUPANC Tadeja 220 1 407 MOČIČ Dragan 220 1 408 MESARIČ Gorazd 220 1 409 NIKOLIČ Nenad 220 1 410 KNEŽEVIČ David 220 2 411 PRODANOVIČ Nataša 220 2 412 PEZELJ Siniša 220 1 413 KENDA Sonja 220 1 414 SMUKAVEC Sanja 220 1 415 BREZNIKAR Mojca 220 2 416 KNEŽEVIČ Sladjana 220 2 417 ŽNIDAREC Metoda 220 2 418 TOVORNIK Jure 210 1 419 EJUP Emin 210 1 420 PRODANOVIČ Svetlana 210 1 421 MEHMEDOVIČ Bevad 210 2 422 PETIJEVIČ Vaso 190 1 423 SAJNKAR Ivica 190 1 424 ŽUPANEC Rajko 190 1 425 VELER Srečko 190 4 426 ŠABIČ Jožef 190 1 427 DUSPARA Kristina 190 2 428 KOBAN Marjana 190 1 429 ŠPEH Tamara 185 1 430 DJAKOVIČ Daniel 170 1 431 ZAVEC Blaž 170 1 Prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo uvr. priimek in ime točke člani 1 AŠANIN Sladana 400 3 2 ŽAGAR Irena 390 3 3 KRAJNČAN Majda 350 2 4 ŠERTOVIČ Marizela 310 2 5 TOMAŠIČ Denis 310 2 6 NEŽMAH Ciril 280 2 7 KELAVIČ Marijo 280 2 8 PAPRICA Nina 270 2 9 MARCEN Benjamin 270 1 10 MLEJNIK Vanja 270 1 11 PRISTOLIČ Nena 270 1 12 FORJAN Darko 270 2 13 FAJS Nika 260 2 14 KLOPOTAN Leon 250 3 15 GOLINAC Slaviša 250 3 16 POPOVIČ Dragoljub 250 1 17 KOCA Kada 240 1 18 DURANOVIČ Selma 240 2 19 DOBOVIČNIK Irena 240 2 20 GOLIČNIK Darja 240 1 21 DŽAFIČ Mersad 230 1 22 PLAVČAK Jasna 220 2 23 KESER Goran 220 2 24 JOSIPOVIČ Igor 220 2 25 DŽAJA Andrej 220 1 26 ZIDANŠEK Andrej 220 1 Razpisnik bo stanovanja dodeljeval upoštevajoč prednostni vrstni red po posameznih seznamih, odvisno od velikosti gospodinjstva in velikosti razpoložljivih stanovanj. V Domu ob Savinji končujejo celovito obnovo. Tako so v preteklih dneh urejali prostor za gospodinjsko skupino, kar bo v domu novost. Pred koncem dolgoletne prenove Stavbi Doma ob Savinji so celovito prenavljali več kot desetletje in dodali prizidek CELJE - V Domu ob Savinji se v teh dneh končuje celovita obnova obeh domskih zgradb, ki je trajala več kot desetletje. V ustanovi za najstarejše občane, ki deluje že štiri desetletja, obnavljajo še zadnji dve nadstropji starejše zgradbe. Obnavljati so ju začeli maja, stanovalci naj bi se začeli vseljevati zadnji teden tega meseca. »V gospodinjskih skupinah bomo poskrbeli, da bi bilo življenje posameznega stanovalca čim bolj podobno življenju, kot ga je imel v domačem okolju,« pravi o skorajšnji novosti Doma ob Savinji direktorica Bojana Mazil Šolinc. Med celovito obnovo obeh nadstropij zdravstveno negovalne enote I. so - podobno kot prejšnja leta v drugih nadstropjih - zamenjali stavbno pohištvo in vodovodne ter električne inštalacije, uredili sanitarije, poskrbeli za sestrski klic in klimatiza-cijo, postavili novo sobno pohištvo ... V preteklih dneh so opravljali različna obrtniška dela, med njimi polaganje talnih oblog. Celovita prenova obeh nadstropij in celotnega stopnišča zgradbe bo stala 580 tisoč evrov in bo iz lastnih sredstev doma. V domu so si za letos zadali še eno nalogo, to je ureditev domskega parka in zunanje terase dnevnega centra. Tudi gospodinjske skupine Prenovljeni nadstropji bosta po novem prilagojeni bivanju dementnih stanovalcev, v njih pa naj bi uvedli tudi nov način dela v gospodinjskih skupinah. V njih bodo skušali stanovalcem omogočiti življenje v prostorju, kjer se bodo počutili kot doma in bodo v njem tudi lahko izvajali dnevne aktivnosti, na katere so bili vajeni vse življenje. Po besedah direktorice Bo- jane Mazil Šolinc se bodo tako lahko stanovalci po svojih možnostih vključevali v različna dnevna gospodinjska opravila. V Domu ob Savinji so pred nekaj leti najprej postopoma obnovili vseh šest nadstropij novejše zgradbe, kjer bivajo predvsem nepomični stanovalci. Zgradili so velik prizidek doma, prav tako je že bilo celovito obnovljeno pritličje, kjer so med drugim prostori dnevnega varstvenega centra, delovne terapije in fizioterapije. Nato je bilo na vrsti nadaljevanje obnove starejše zgradbe in to od zgoraj navzdol. Pol leta čakanja V Domu ob Savinji, ki je bil dolga leta med tremi najbolj obleganimi v Sloveniji, še ne opažajo, da bi se stanovalci zaradi krize odseljevali. Dom je med najcenejšimi v državi, zato opažajo povečano število premestitev iz dražjih zasebnih domov v njihov javni dom. In koliko znaša trenutno cena oskrbnine za enega najcenejših slovenskih domov? Povprečna cena mesečne oskrbe v sobi za pomičnega stanovalca znaša trenutno 540 evrov, za nepomičnega, ki je potreben stalne neposredne pomoči, je 950 evrov. Kljub temu del svojcev oskrbnino za svoje najdražje težko (do)plačuje. »V domu pri plačevanju oskrbnine opažamo težave, vendar jih z zavezanci za plačilo večino uspešno rešujemo sproti,« pravi domska računovod-kinja Sabina Rakuša. Zavezance za plačilo usmerijo na center za socialno delo oziroma se izjemoma dogovorijo celo za obročno odplačevanje dolga. V Domu ob Savinji je trenutno 235 stanovalcev, zaradi celovite prenove novih od marca niso sprejemali. Čakalna doba je različna, najdaljša je za občane z demenco, povprečna znaša okoli pol leta. To je seveda velika razlika od starih časov, saj je bilo treba (še pred tremi leti) čakati na sprejem v Dom ob Savinji najmanj dve leti. Še leta 2010 je bilo za sprejem sedemsto čakajočih, trenutno imajo bistveno manj, to je 268 vlog. Takšnih prosilcev, ki se želijo vseliti takoj je trenutno »komaj« 62, med njimi je le deset nepomičnih. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Spretne roke žanjic ROGAŠKA SLATINA - Društvo žena Sveti Florijan je v svojem kraju poskrbelo za pester konec tedna. Pripravilo je že drugo tekmo žanjic in tako obudilo stare običaje. Na prireditvi so čas zavrteli v preteklost, v čas babic in dedkov, in pokazali, kakšna je bila žetev takrat, ko je bilo delo na kmetih še ročno. Da je bilo dogajanje karseda pestro, je bil prikaz tudi tekmovalnega značaja. Med osmimi sodelujočimi žanjicami iz društev žena s Svetega Florijana, iz Rogatca in z Donačke gore pa je največ spretnosti pokazala domačinka Martina Kitak. Bila je ne le najhitrejša in z največ povezanimi snopi, temveč pri delu tudi najbolj natančna. Ker se kmečke žene dobro znajdejo tudi v kuhinji, na prireditvi, ki ji je vreme letos v nasprotju s preteklim letom dobro služilo, seveda ni manjkalo niti številnih domačih dobrot z jerpico na čelu. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki so jih zasrbele pete, sicer pa predsednica društva Alojzija Ferčec že za september napoveduje še prireditev Mladi se predstavijo. AD Na Zbelovem odprto ali zaprto? SLOVENSKE KONJICE - Letno kopališče na Zbelovem, v vasi med Slovenskimi Konjicami in Poljčanami, je letos prvič zaprto. To vzbuja nezadovoljstvo krajanov, ki so se organizirali in s pomočjo delovne akcije bazen temeljito očistili. Kot so povedali v krajevni skupnosti, je pred nekaj dnevi čistilo okoli trideset krajanov, ki so s čiščenjem med drugim želeli zavarovati plastični del bazena pred propadanjem. Po nekaterih informacijah naj bi krajani kopališče celo odprli, sanitarije naj bi redno čistile vaščanke. Predsednik KS Zbe-lovo Peter Koren nam je odgovoril, da kopališče ni odprto. »Zaradi tradicije kopališče krajanom veliko pomeni, voda je termalna in zdravilna, vendar za ureditev ni bilo nikoli dovolj denarja. Pozna se, da smo na repu občine,« je dodal predsednik Ks. Kopališče na Zbelovem sta konjiška komunala in občina letos zaprli, ker obratuje že vsa leta brez uporabnega dovoljenja. V občini in v konjiškem komunalnem podjetju se namreč bojijo morebitnih poškodb kopalcev, za kar so lahko odškodninsko odgovorni. BJ Srečanje so preimenovali PODČETRTEK - V kulturnem domu v Pristavi pri Mesti-nju je bila v soboto prireditev z novim imenom, Prijatelji zapojmo, naj pesem doni v Pristavi. Na odru se je zvrstilo dvanajst nastopajočih, od ljudskih pevcev in godcev do pevskega zbora. Prireditev, ki je bila doslej enajstkrat pod imenom Srečanje ljudskih pevcev in godcev, so preimenovali, saj želijo povabiti še druge nastopajoče, med njimi pevske zbore. V soboto je tako nastopil mešani pevski zbor iz Logatca, prišle so prav tako pevke iz Savinjske doline, drugi so bili iz različnih krajev Kozjanskega, vse do Šentjurja. Iz Pristave pri Mestinju so nastopile Vaške pevke, ki so nastopile z županom Petrom Misjo, ki je z njimi pel in igral (z županom bodo v teh dneh posnele še glasbeni videospot). Med nastopajočimi so bili še Obsoteljski slavčki, ki jih sestavljajo člani iz Pristave in Podčetrtka. Med večjimi prireditvami Kulturnega društva Pristava pri Mestinju je še tradicionalno srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov. BJ Na Hudinji so peli in igrali VITANJE - Na Hudinji je bilo pri cerkvi sv. Vida v nedeljo srečanje ljudskih pevcev in godcev. Med desetimi nastopajočimi skupinami so bile tudi iz sosednjih Zreč in Mislinje. Prireditev, ki sta jo pripravila vaško Kulturno-turistično društvo sveti Vid in gradbeni odbor za obnovo cerkve sv. Vida, je bila tretje leto. Začela se je z mašo celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, ki je bila na prostem. Škof je ob tej priložnosti blagoslovil križ cerkvenega zvonika sv. Vida, ki so ga simbolično namestili. Prav tako so pripravili blagoslov konj in traktorjev, s petintridesetimi konji ter veliko traktorji. Med prireditvijo so pripravili srečelov v korist obnove cerkve sv. Vida. Trenutno je zvonik te podružnične cerkve že pokrit, streho cerkvene ladje bodo začeli pokrivati s skrilom v prihodnjih dneh, fasada cerkve naj bi bila dokončana do konca avgusta. BJ Boj na sodobnem požiralniku Kdo je kriv, da projekt Letošč, ki bi omogočil varno pitno vodo več kot 10 tisoč odjemalcem, miruje? MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI - V Zgornji Savinjski dolini več občin črpa vodo iz zajetja Letošč, s katerim upravlja JP Komunala Mozirje. Ker je vodovodni sistem star, s petino azbestnih cevi, se vse bolj pogosto kvari in prinaša 35 odstotkov izgub, so se v občinah pred časom odločili za obnovo. V projektu Letošč se vse bolj zapleta, menda miruje že pol leta, na zadnji seji občinskega sveta v Mozirju pa so za to, da dela ne napredujejo, kot so pričakovali, obtožili Občino Rečica ob Savinji. Kot je opozarjal eden od mozirskih svetnikov, naj bi rečiška občina nasprotovala gradnji, ker ni sprejela dokumenta identifikacije investicijskega projekta - t. i. DIIP. V Mozirju ocenjujejo, da so si želeli na Rečici na tak način kupiti čas in zamakniti projekt za nekaj let. Slišati je bilo mogoče tudi očitek, da se v Občini Rečica ob Savinji o trasi in drugih podrobnostih niso dogovarjali z izvajalci, kasneje pa so izrazili željo, da bi vodovod v njihovo občino speljali preko Bočne in ne iz nazarske strani, kot je pred- videno. »To bi projekt podražilo za pol milijona evrov,« pravijo v Mozirju, zato naj bi na naslednjo sejo občinskega sveta povabili predstavnike rečiške občine, ki naj bi pojasnili, zakaj projekt Letošč že mesece miruje. Neprimerni različici? Problematiko so obravnavali tudi na občinskem svetu Rečica ob Savinji, kjer so prepričani, da je projekt Letošč že od vsega začetka zastavljen precej lahkomiselno in površno ter je povrhu vsega še slabo voden. »In to so pravi razlogi, zaradi ka- terih smo lahko vsi skupaj resno zaskrbljeni,« poudarja župan Vinko Jeraj. Če poenostavimo, na Rečici trdijo, da občina Mozirje ni izpeljala vseh nalog, ki jih je določilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, in da niso izdelane študije različic, kar je predpogoj za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU. Menijo tudi, da je predlagana različica, ki je v obdelavi in je bila osnova za pripravo DlIP, ena najslabših in finančno neizvedljiva. Prepričani so, da bo podobno tudi mnenje odgovornih za sofinanciranje iz sredstev kohezijskega sklada. V projektu Letošč, ki ga sicer vodi Občina Mozirje, sodeluje pet zgornjesavinjskih občin in Občina Šmartno ob Paki. Gre za obnovo in širitev vodovodnega omrežja Letošč. Naložbo ocenjujejo na približno 21 milijonov evrov. Razdelilnik stroškov so glede na porabo vode v posameznih občinah pripravili v mozirski komunali, seveda pa pri tem pričakujejo tudi izdatno pomoč kohezijskega sklada. Seveda želijo s prenovo vodovodnega sistema zagotoviti neoporečno pitno vodo v vseh gospodinjstvih na območju občin soinvestitoric, kar bi jim omogočila gradnja primarnega in sekundarnega cevovoda. Tako bi omogočili zadosten pretok za obstoječe uporabnike, a tudi priključitev novih, ki doslej še nimajo javnega vodovoda. Občina Rečica ob Savinji bi morala za projekt Letošč do konca leta 2015 zagotoviti 1,8 milijona evrov, kar ni izvedljivo, na Rečici pa še trdijo, da je izračun stroškov glede na število prebivalcev za druge občine ugodnejši. Zato menijo, da je nekaj narobe s predlagano rešitvijo ali pa s ključem za delitev stroškov. Sicer dodajajo, da so zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja še posebej zainteresirani za obnovo vodovodne infrastrukture in s tem za zagotovitev bolj varne oskrbe s pitno vodo. Zato bodo naredili vse, da skupaj s strokovnjaki poiščejo najbolj primerno, ekonomsko upravičeno in tudi finančno izvedljivo različico projekta. »Upamo, da nas pri teh prizadevanjih ne bo kdo oviral ali po nepotrebnem obtoževal za namerno zavlačevanje. Če namreč ne bo mogoče pravočasno poiskati rešitve, ki bo omogočila, da bo Občina Rečica ob Savinji sploh lahko odgovorno sodelovala pri skupni naložbi, bomo namreč Rečičani dobesedno prisiljeni, da odstopimo od projekta Letošč,« so sklenili svetniki. URŠKA SELIŠNIK Milijon spominskih kovancev CELJE - Leta 2014 bodo tudi v knežjem mestu proslavili 600-letnico kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico, med drugim bo na trg prišlo milijon spominskih kovancev. Program prazničnih dogodkov še ni določen. Ob strokovnih srečanjih in predavanjih, na katerih bodo skušali čimbolj osvetliti podobo izjemne Celjanke, bo za širšo javnost zanimiva izdaja spominskih kovancev. To je prejšnji teden potrdila slovenska vlada z uredbo o izdaji priložnostnega kovanca ob 600. obletnici kronanja dotedanje ogrske kraljice Barbare Celjske še z nemško krono. Za spominski kovanec za 2 evra je Banka Slovenije na javni anonimni natečaj prejela 62 idejnih osnutkov. Posebna komisija je izbrala osnutek ljubljanskega Studiabotas, vlada pa je določila videz spominskega kovanca z odložnim pogojem. To pomeni, da mora zdaj pred izdajo milijona spominskih kovancev v prihodnjem letu z motivom na kovancu soglašati še Svet Evropske unije. IS (V ENERGETIKA CELJE Jezero privlačnejše za obiskovalce ŠENTJUR - Občina bo uredila del turistično-kolesarske ceste ob Slivniškem jezeru na odseku Zgornji Rakito-vec-Tratna. Omenjeni odsek ceste v dolžini 600 metrov, ki se odcepi od križišča z javno potjo Tratna-Ribiški dom, bo dobil asfaltno prevleko in bo po prenovi privlačnejši za kolesarje in poho-dnike. Vrednost pogodbenih del znaša dobrih 79.440 evrov z DDV. Občina Šentjur je na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja pridobila sofinanciranje v višini 40.000 evrov. Stroji so zabrneli minuli ponedeljek po podpisu pogodbe z izvajalcem del, samostojnim podjetnikom Antonom Kladnikom, čigar podjetje naj bi obnovo končalo do 31. avgusta. Kot je dejal župan mag. Marko Diaci, si občina želi posodobiti še preostali del ceste in z asfaltno prevleko povezati pot okoli celotnega jezera. Tega v svojem dolgoročnem razvojnem programu in programu razvoja turizma opredeljuje kot eno nosilnih turističnih vsebin v prihodnosti. TV Trinajst ni nesrečna številka DOBRNA - V kraju so pred nekaj dnevi pripravili sejem, ki je na ploščadi pri občinski stavbi vsakega 13. v mesecu. Nov redni mesečni sejem, ki je še brez imena, so začeli aprila. »Z obiskom smo zelo zadovoljni, sejem se je dobro uveljavil,« ugotavlja direktorica javnega Zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna Marija Švent. Celodnevni sejem pripravlja podjetje z Dolenjskega, ki se ukvarja s sejmarsko dejavnostjo in na Dobrni postavi po več kot dvajset stojnic. Na njih se pojavljajo sadje, zelenjava, bižuterija, mesnine, tekstilni izdelki, obutev in podobni izdelki. Za kmetije, društva in ustanove iz občine Dobrna je udeležba na sejmu brezplačna, Dobrnčanke se pojavljajo predvsem s svojimi pekovskimi izdelki. Na Dobrni prav tako pripravljajo Martinov sejem, ki je bil že dvakrat, še en vsakoletni sejem pripravlja turistično društvo. BJ NA KRATKO Ohranjajo suhe travnike KOZJE - Zavod Kozjanski park iz Podsrede in kmetija Kožar sta pripravila prireditev Ročna košnja, ki je bila na tako imenovanem suhem travniku na Ravnem Logu pod Orlico. Suhi travniki so negnojeni travniki, kjer je košnja pozna, zato da cvetje lahko odcveti in da ptice odletijo. Na košnji, ki se je začela ob štirih zjutraj, se je zbralo štirideset koscev in grabljic, ki so pokosili dober hektar suhega travnika, kjer med drugim cvetijo encijani in orhideje. Ravni Log je na približno osemsto metrih nadmorske višine, seno so v dolino spravili s konjsko vprego. Prireditev je bila sedmo leto. BJ Na brezplačno kopanje VOJNIK - V začetku tedna je bilo za otroke organizirano prvo letošnje brezplačno kopanje na bazenu na Frankolovem, ki so ga povezali z učenjem plavanja, ustvarjalnimi delavnicami in igranjem odbojke na mivki. Otroke je pripeljal šolski kombi, ki je vozil na progi Vojnik-Nova Cerkev-Socka-Frankolovo. Brezplačen dogodek, ki so ga pripravili v sodelovanju med občino in Mladinskim društvom Frankolovo, bodo ponovili danes, v četrtek, 18. julija, in še 23. in 25. julija. Frankolovsko letno kopališče upravlja domače mladinsko društvo, njegova pogodba z občino se bo iztekla konec prihodnjega leta. Na občini so bili z edinim kopališčem v občini dolga leta nezadovoljni in so ga obravnavali kot finančno jamo brez dna. Zato so se pred desetletjem odločili, da vanj ne bodo več vlagali, vendar se je v zadnjem obdobju to spremenilo. Odkar ga vodi frankolovsko mladinsko društvo, je kopališče postalo središče poletnega dogajanja v tem delu občine, mladinci so veliko postorili s prostovoljnim delom. Na občini so se zato lani odločili za nakup naprave za merjenje in uravnavanje klora in avtomatskega defibrilatorja za oživljanje, kar je stalo približno osem tisoč evrov. Kopališče je odprto vsak dan, vstopnica za odrasle stane tri evre, za otroke evro in pol. BJ Poletje s knjigo PREBOLD - V občinski knjižnici so v času poletnih počitnic pripravili številne knjižne aktivnosti za stare in mlade. Tudi tistim, ki bodo poletne dni preživljali večinoma doma, ne bo dolgčas. Poleg številnih športnih in pohodnih aktivnosti, ki jih pripravljajo v lokalnih društvih, so za pestro julijsko in avgustovsko dogajanje poskrbeli tudi v občinski knjižnici Prebold. Kot je povedala direktorica medobčinske knjižnice Žalec Jolanda Železnik, je letošnji poletni program v Preboldu zaradi izdatne podpore občine in pomoči dijakov, ki pri njih opravljajo poletno delo, še toliko bolj pester. Najmlajši lahko tako vsako sredo dopoldne na preboldskem bazenu prisluhnejo pravljicam, rešujejo knjižne uganke ali razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Vsako prvo in tretjo soboto se bralno-ustvarjalno dogajanje preseli še na preboldsko tržnico. Ljudje so, kot pravi Žele-znikova, še posebej navdušeni nad izposojo časopisov in revij ter družabnih iger, kar so ob ponedeljkih, četrtkih in petkih omogočili obiskovalcem bazena. Torki in četrtki pa so, kot je še povedala direktorica, namenjeni odraslim, ki prozo in poezijo prebirajo kar pod krošnjami dreves pred občinsko knjižnico. LK Kakšna prihodnost čaka govedorejce? BRASLOVČE - Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan se je prejšnji četrtek na Gomilskem udeležil okrogle mize z naslovom Govedoreja 2020 v Sloveniji. Rejci priznanih rejskih organizacij črno-bele, lisaste pasme in skupina rejcev rjave pasme želijo v okviru reforme skupne kmetijske politike postaviti realne cilje za razvoj kmetij in kmetijstva na področju govedoreje in mleka. Agrarni ekonomist Stane Kavčič je, v polni dvorani Doma krajanov na Gomilskem, predstavil videnje novih neposrednih plačil v govedoreji in nekaj možnosti govedoreje v okviru programa razvoja podeželja. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete je med drugim spregovorila tudi o realnih ciljih, ki bi jih morali na tem področju doseči do leta 2020. Predstavnik mlajše generacije slovenskih govedorejcev Gašper Napotnik pa je zbranim predstavil nekaj možnosti, kako bi lahko mladim, s predpisi, omogočali hitrejši razvoj. LK S peticijo do preplastitve? VOJNIK - V Občini Vojnik so prejeli peticijo občanov, ki zahtevajo prepla-stitev ceste Pristava-Razgor-Bovše. Od konca maja jo je podpisalo 252 občanov iz Bovš, Razgorja, Gradišča, Marija Dobja in dela Pristave, ki opažajo, da je cesta v slabem stanju. Občane posebej motijo luknje na cestišču. Koordinator peticije Matjaž Pečar opozarja, da so jo podpisali v vseh gospodinjstvih v teh vaseh, vsega skupaj jo je podpisalo skoraj šestdeset odstotkov vseh polnoletnih tamkajšnjih kraja- nov. S peticijo želijo doseči, da bi občina to naložbo podprla in jo za prihodnje leto obravnavala kot prednostno. Cesta je trenutno na nekaterih odsekih res v zelo slabem stanju. In kako odgovarjajo v občini? Župan Beno Podergajs pravi, da je ta cesta že v rednem načrtu obnov po hudi zimi. Na območju celotne občine so najprej med drugim opravili večja obnovitvena dela na cesti proti Šmartnemu v Rožni dolini in v KS Nova Cerkev ter Franko-lovo. »Težave na cesti, glede katere so krajani podpisovali peticijo, poznamo in jo želimo v prihodnosti v celoti obnoviti,« odgovarja župan. Za zdaj imajo v občini denar za sanacijo tudi te ceste po hudi zimi, medtem ko morajo za njeno celovito obnovo denar v občinskem proračunu še zagotoviti. Župan še omenja, da ga je peticija presenetila, saj imajo občani za izražanje svojih potreb na voljo občinskega svetnika Vilija Hri-bernika in Ivanko Plešnik kot članico sveta krajevne skupnosti. Prav tako odgovarja, da so občanom vrata njegove pisarne stalno odprta. BRANE JERANKO Šolarji proti podnebnim spremembam VELENJE - Pred dnevi je Evropska komisija ob evropskem tednu trajnostne energije podelila prvo nagrado v kategoriji Izobraževanje projektu Euronet 50/50, v katerem kot partner sodeluje tudi Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško oziroma Zavod Kssena. Glavni namen nagrajenega projekta je ozaveščanje otrok o boju proti podnebnim spremembam. Prestižna nagrada je dokaz, da je ideja dobro zasnovana in da so že ter bodo z njo še veliko dosegli. Zavod Kssena v projektu sodeluje od leta 2009, vanj pa so vključeni partnerji iz devetih držav oziroma 43 lokalnih skupnosti in 58 šol. V šolah je bilo v prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije vključenih približno 7 tisoč učencev, učiteljev in hišnikov. Kar 40 šol je doseglo prihranke pri rabi energije, pri čemer je povprečen prihranek na šolo zanašal 2.100 evrov. S Celjskega so sodelovale osnovne šole Antona Aškerca, Mihe Pintarja Toleda in OŠ Šalek iz Velenja ter OŠ Frana Roša iz Celja. Ker je projekt v teh šolah dobro zaživel, so se v Zavodu Kssena lani zavezali, da bodo v prihajajočem šolskem letu vanj vključil najmanj 30 osnovnih šol in 3 druge javne zgradbe. Prijave šol še zbirajo. IS Ob Savusu drevored češenj RADEČE - Na obrežju Save, v neposredni bližini novozgrajenega Turistično-rekreacijskega centra Savus, je zrasel nov drevored okrasnih japonskih češenj. Idejo za zasaditev dreves je podprlo tamkajšnje hortikul-turno društvo, ki letos praznuje 50 let. Okrasne japonske češnje so že posajene poleg reke Sopota, ki teče mimo Radeč in se izliva v Savo, zato so enako vrsto dreves zasadili tudi ob centru Savus. 12 dreves so posadile članice hortikulturnega društva, ki so jim na pomoč priskočili tudi predstavniki občine na čelu z županjo, drevesa pa skrbno zalivajo zaposleni v Komunali Radeče. Hortikulturno društvo bo svoj jubilej proslavilo 20. septembra, ko bo podelilo priznanja za sodelovanje na tekmovanju najlepše urejenih hiš, kmetij in krajevnih skupnosti, ki ga organizira v sodelovanju z občino. TV Odgovorno čiščenje okolja LAŠKO - Tamkajšnje ulice bodo odslej čistejše tudi po zaslugi novega okolju prijaznega električnega vozila. Z novo pridobitvijo bo Javno podjetje Komunala Laško zagotovilo bolj pogoste obhode in čiščenje najbolj izpostavljenih točk v mestnem središču in njegovi bližnji okolici, sprva v Laškem, kasneje tudi v Rimskih Toplicah. Vrednost novega vozila znaša 10.880 evrov, Komunala Laško pa je na razpisu Eko sklada za nakup pridobila 2.000 evrov nepovratnih sredstev. Vozilo odlikujejo nizki stroški vožnje, ki znašajo manj kot evro na 100 kilometrov ter predstavljajo stroške električne energije za polnjenje baterije. Direktor Komunale Laško Tomaž Novak je poudaril, da bo z novim vozilom močno olajšano delo zaposlenega, ki je podjetju zvest že od leta 1988, leta 2006 pa je prebolel možgansko kap in svoje delo vestno opravlja kljub tretji kategoriji invalidnosti. TV NA KRATKO Na Rogli so raziskovali ZREČE - Na Rogli je bil tretje leto interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor, namenjen srednješolcem in tistim, ki odhajajo v srednjo šolo. Z otroki so delali v treh skupinah, v geološki, ornitološki in botanično-ekološki. Geološka skupina je raziskovala opuščene kamnolome v zreški okolici, kjer je preučevala kamnine in značilnosti različnih mineralov. Ornitološka skupina si je ogledala ptice od Zreč v dolini do vrha Rogla, botanična je med drugim ugotavljala razliko med rastjem v dolini in na vrhu Pohorja. Enotedenski tabor, ki ga je pripravila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, sta finančno podprla Občina Zreče in zreški Unitur. Med udeleženci so bili nagrajenci te zveze. BJ Cenejši skok v zakon POLZELA - S prvim avgustom bo grad Komenda postal tudi uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez. Tako je z izdanim sklepom na podlagi soglasja ministrstva odločila načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter. Na Polzeli, kjer so junija sprožili postopek za pridobitev uradnega dovoljenja za sklepanje zakonskih zvez, so s hitro in pozitivno rešeno vlogo zadovoljni. Kot pravi strokovna sodelavka pri Zavodu za kulturo, turizem in šport Polzela Lidija Praprotnik, to pomeni manj stroškov za pare in posledično več porok. Pari, ki bodo v zakonski stan po prvem avgustu skočili na malteškem gradu Komenda, bodo tako prihranili 170 evrov, kolikor znese doplačilo zaradi poroke izven uradnega prostora. V lanskem letu je na prenovljenem gradu usodni da dahnilo 11 parov, v tem letu štirje. Po besedah Praprotnikove je povpraševanja precej, avgusta pa bodo na gradu poročili še dva para. LK V znamenju medu GORNJI GRAD - Člani turističnega društva so minuli konec tedna uspeli izpeljati že 26. čebelarski praznik. Na prireditvi so med drugim pripravili etno popoldne z domačimi in gostujočimi skupinami, sicer pa je bilo veliko dogajanja v znamenju medu in čebel. Tako so se med drugim merili v vlečenju vrvi za pokal strdi in podelili priznanja za najboljši »ajdnek«. V večernih urah sta veliko zanimanja vzbudila tekmovanje plesnih parov in izbor medene kraljice. US Zemljišča kot javno dobro LUČE - V občini iščejo različne načine, da bi uredili problem lastništva zemljišč, na katerih so ceste. Zato so na zadnji seji svetniki potrdili sklep o vzpostavljanju javnega dobrega v upravljanju občine. S sklepom bi radi na nekaterih parcelah, ki so v naravi javne ceste, vzpostavili grajeno javno dobro lokalnega pomena. Zakon o graditvi objektov določa, da objekt pridobi status grajenega javnega dobrega lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Pravnomočna odločba se posreduje s sklepom na zemljiško knjigo, kjer se zemljišče vpiše kot grajeno javno dobro lokalnega pomena v lasti oziroma upravljanju občine. US Navdušite nas s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. julija 2013. Objavljati jih bomo začeli 1. avgusta. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. Potopise bomo oštevilčili in jim dodali kupon za glasovanje. Glasovanje za najboljši potopis bo trajalo ves avgust, ko jih bomo tudi objavljali. Septembra bomo razglasili zmagovalca. Avtor bo prejel nagrado s pridihom po potovanjih, med bralci, ki boste glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. Torej: vsi, ki ljubite potovanja in - pozor, to je pogoj za sodelovanje - živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik, ter ste obiskali katerikoli kotiček sveta, lahko sodelujete v akciji. Za dodatna pojasnila pišite in povprašajte na e-naslovu tednik@nt-rc.si. Potopise je treba oddati v elektronski obliki na omenjen naslov. Posebej priložite tudi fotografije v čim večjem formatu. Pripišite še svoje podatke, tudi kraj bivanja. 100 250 000 000 obiskovalcev popilo vrčkov piva V Jagočah prihodnje leto še več programskih vsebin LAŠKO - Z Ohcetjo po stari šegi in s koncertom pihalnih godb se je v nedeljo končal festival Pivo in cvetje. Letošnja prireditev je postregla z nastopom vrhunskih glasbenih izvajalcev in z bogatim spremljajočim programom. Organizatorji so našteli približno sto tisoč obiskovalcev, med katerimi je bilo letos mnogo glasbenih navdušencev iz tujih držav. Letos v Laškem obeležujejo 50-letnico prve prireditve, ki je do danes odpadla le enkrat, ko so obnavljali most čez Savinjo. V štirih dneh se je ob pestrem dogajanju na ulicah in trgih mestnega središča na štirih festivalskih prizoriščih zvrstilo 37 glasbenih skupin in njihovih gostov iz Slovenije in tujine. Glasbeni izbor je bil prilagojen najrazličnejšim okusom, nastopili so izvajalci zabavne in narodnozabavne glasbe, folk in etno glasbe, rok in pop skupine. V kulturnem centru so gostili koncerte lahkotnejše klasike, v mestu ob Savinji pa je bil prvi »DJ party« v zgodovini prireditev. Pivo in cvetje so obiskali številni glasbeni navdušenci iz tujih držav, zato si organizatorji prireditve obetajo, da se bo ta v prihodnjih letih še trdneje umestila na zemljevid mednarodnih glasbenih festivalov. Novost je bila vstopnina za festivalski del dogajanja. Kot je pojasnil vodja prireditve Matej Oset, ta ni negativno vplivala na celoten obisk, saj je skupno število obiskovalcev ostalo podobno kot v najboljših letih doslej. »V le- tošnjem letu smo infrastruk-turno uredili festivalsko prizorišče v Jagočah, ki ga bomo v prihodnjih letih nadgradili z zanimivimi programskimi vsebinami, ki bodo ponudile najboljše razmerje med ceno in kakovostjo,« je še dodal. Zadnja leta je strmo naraščalo število tistih, ki so festival obiskali za več dni in prespali v šotorih. Letos so jih našteli okoli tisoč, organizatorji pa so poskrbeli za izboljšave kampiranja, na treh lokacijah so zagotovili osnovno infrastrukturo, sanitarije in tuše. Tradicionalni ognjemet in vodna simfonija sta na sobotni večer ponovno navdušila množico ljudi in pregnala temne oblake. Spremljevalni program so med drugim bogatili številni etnografski in kulturni dogodki, razstave in športne aktivnosti. Za pestro dogajanje niso bili prikrajšani niti otroci, ki so uživali v Otroškem živžavu z različnimi nastopi, delavnicami in poligoni. TV Foto: TimE NA KRATKO Spet v trgovino ŠOŠTANJ - Topolšica, drugi največji kraj v občini, je bila dlje časa brez trgovine, kar je povzročalo težave tako domačinom kot gostom v zdravilišču. Od ponedeljka je drugače, saj je Kmetijska zadruga Šaleška dolina preuredila prostore nekdanje trgovine, ki je zdaj občanom spet na voljo. Novo trgovino, ki je za kraj velikega pomena, bodo uradno odprli 25. julija. US Gori, doli, sem in tja SOLČAVA - V koordinaciji Centra Rinka nastaja nova publikacija, v kateri so zapisane števile zgornjesavinjske pripovedke. Knjiga nosi naslov Gori, doli, sem in tja, nastala pa je ob pomoči starejših Zgornjesavinjčanov, ki so v domačem jeziku pripovedovali zgodbe in dogodivščine iz preteklosti. Teksti so zapisani v zgornjesavinjskem narečju, kar predstavlja poseben izziv. Prvič bodo knjigo predstavili konec meseca v okviru tradicionalne prireditve Solčavski dnevi. US Most z novo ograjo VRANSKO - Nekateri Vranšani opozarjajo, da je leseni most čez Bolsko v Brodeh v zelo slabem stanju, zato si želijo, da bi ga obnovili, saj postaja njegova varnost čedalje bolj vprašljiva. Kot je pojasnil župan Franc Sušnik, most v osnovi ni slab, poškodovani so namreč le robni venci. V občinskem gozdu so v maju že posekali 26 kubičnih metrov lesa, od tega tudi 8 kubičnih metrov kostanjevega, ki je že razrezan in pripravljen za obnovo ograje na mostu. ŠO PONEDELJKOVO DOPOLDNE mmMmmmm^k Odpirajo ga s Flosfestom LJUBNO - Flosarski bal na Ljubem je ena najstarejših tradicionalnih turističnih prireditev, ki jo domačini vsako leto zelo etnografsko obarvajo. Flosarski bal, s katerim obudijo spomin na čas, ko so po Savinji pluli splavi, že več kot pol stoletja pripravljajo prvi konec tedna v avgustu. Kot napovedujejo, bo letošnje dogajanje še posebej pestro, sklop prireditev pa se bo začel v petek in soboto, ko bodo pripravili turnir v odbojki na mivki v Radmirju in večerni Flosfest na prireditvenem prostoru v Vrbju. US V znamenju dediščine MOZIRJE - Še danes in jutri v osrednji knjižnici pripravljajo poletne pravljične delavnice, namenjene otrokom, starim od pet do devet let. V času šolskih počitnic tako organizirajo zabavna srečanja, v okviru katerih otroci poslušajo pravljice in spoznavajo ustvarjalnost dedkov in babic. Delavnice pripravljajo v prostorih muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani v dopoldanskem času, otroci pa med drugim lahko spoznavajo tudi različne ljudske otroške igre. US Najboljši iz Paški vasi ŠMARTNO OB PAKI - Letošnje že tradicionalne Vaške igre, ki jih pripravlja turistično društvo, so popestrile dogajanja ob praznovanju 110. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki. Povabilu organizatorja se je odzvalo kar osem ekip, igre pa so znova dodobra ogrele lepo število njihovih navijačev in drugih obiskovalcev. Pomerile so se ekipe vaških skupnosti Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Skorno, Podgora, Slatine, Gavce - Veliki vrh, Podgora in Mali vrh. Čeravno so tekmovale po olimpijskem načelu, »ni pomembno zmagati, pomembno je sodelovati«, je končni seštevek točk po vseh igrah pokazal, da je bila najbolj uspešna ekipa iz Paške vasi. US Na Prihovo prihaja Jager NAZARJE - V občini so začeli postopek za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta Prihova. Gre za območje industrijsko-obrtne cone, kjer je podjetje Jager kupilo zemljišča, ki so bila prej v lasti podjetja Ga-mit. OPPN Prihova spreminjajo tudi zaradi sprememb na območju bivšega Elkroja, kjer so zemljišče in stavbe v lasti podjetja Pfeifer. Kot je znano, so v eni od stavb zavetišče našli varovanci VDC Mozirje. US Vežica bo še počakala DOBJE - Občani si želijo prestavitev poslovilne vežice na mirnejši kraj. Obstoječa vežica je namreč tik ob lokalni cesti in v neposredni bližini kmetije, zato je neprimerna za pogrebne svečanosti. Občina je pred tremi leti sicer odkupila zemljišče za parkirišča, kjer bi, kot pravi župan Franc Leskovšek, lahko zgradili novo vežico. Vendar občinski svet v proračunu za leto 2013 še ni zagotovil denarja za njeno gradnjo, saj imajo prednost druge naložbe. Bo pa morala lokalna skupnost po besedah župana še prej poskrbeti za razširitev tamkajšnjega pokopališča, kjer je prostora za pokope le še za nekaj let. TV Še naprej samostojna oddelka TABOR - Občina bo v Podružnični osnovni šoli Tabor prihodnje šolsko leto že tretje leto zapored financirala dodatnega učitelja. Zaradi premajhnega števila otrok je tudi za prihodnje šolsko leto v skladu z normativi namreč predpisana kombinacija bodočega 3. razreda, v katerega je vpisanih devet, in 5. razreda, katerega bo obiskovalo deset učencev. JVIZ Osnovna šola Vransko-Tabor je tako na taborsko občino naslovil prošnjo za ponovno sofinanciranje ločenih oddelkov. Svetniki so na včerajšnji seji potrdili dodatnega učitelja v samostojnem 3. razredu, za katerega bo občina mesečno namenila okrog 1.800 evrov. ŠO V petek so odstranili večino tlaka pred Rimljanko. Kot pojasnjuje lastnik dveh lokalov v Rimljanki Bogdan Baburski, ki si je sredi prejšnjega meseca močno prizadeval, da se sočasno z obnovo Savinove ulice uredi tudi območje pred vstopom v stavbo, zdaj ostaja še približno metrski pas problematičnega tlaka v sami Rimljanki. »Tudi ta tlak po vsej širini stavbe bo treba odstraniti, ko bo spet kaj denarja na razpolago,« pravi Baburski in dodaja, da bi bilo sicer najboljše in tudi najcenejše, če bi ga že minuli teden. Za to morajo poskrbeti lastniki objekta sami, a glede na to, da je celotno območje vhoda v Rimljanko v steklu, bo poseg kar zahteven, da ne bi počile šipe pri vhodu. Kot še pravi Baburski, zaenkrat v Rimljanki še ne vedo, kdaj jim bo dokončno uspelo urediti vhod, vsekakor pa je prepričan, da bo potem Rimljanka spet zanimiva za obiskovalce. Rimska cesta s kovinskimi vložki Odstranjen tlak pred Rimljanko - Obnovljen tudi vodnjak Do zaključka del ne bo znano, koliko bosta nova predstavitev rimske ceste ter obnova med prenavljanjem komunalnih vodov v starem mestnem jedru odkritega enega od štirih mestnih javnih vodnjakov podražili obnovo tega dela starega mestnega jedra. So pa v mestni občini veseli, ker so k pobudi in sofinanciranju delno pristopili tudi lastniki objekta Rimljanka. CELJE - Predstavitev rimske ceste pred poslov-no-stanovanjsko stavbo Rimljanka v Savinovi ulici sredi mesta je bila v izredno slabem stanju. Že več kot dve desetletji so se nad obstoječo ureditvijo pritoževali lastniki in najemniki poslovnih prostorov ter obiskovalci lokalov v tej stavbi. Kot smo že poročali, so se v Celju zdaj odločili za sodobnejšo predstavitve poteka rimske ceste. K temu je botrovalo tudi to, da so med obnovo Savinove in dela Prešernove ulice odkrili, da je območje rimske ceste iz časov nekdanje Celeie precej obsežnejše, kot je bila stroka prepričana doslej. Označitev bo tako zdaj izvedena na podlagi projekta in skladno z zahtevami celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, vsekakor pa na mnogo bolj prijazen način za sprehajalce. Potek rimske ceste od Savinove ulice proti Gosposki bo označen točkovno s kovinskimi vložki, oblikovanimi kot izbočene kroglaste površine v novem kamnitem tlaku. Označbe bodo razpo- rejene v Savinovi, Prešernovi in Ozki ulici. Območje rimske ceste bosta označevali tudi v tlak umeščeni kamniti plošči z napisom »Rimska cesta« v latinskem, slovenskem in angleškem jeziku. V nadaljevanju Prešernove ulice proti mestni zvezdi bo po zahtevah zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavljen tudi delno ohranjen vodnjak z vgravirano letnico 1781. Ohranjene kamnite bloke zdaj obnavlja izkušen restavrator in izdelati je treba še manjkajoče kose vodnjaka, ki bodo narejeni iz naravnega kamna. Vodnjak je sicer sestavljen iz kamnitih blokov in t.i. baze vodnjaka, ki bo izdelana iz »štokanega« betona. Približno na višini enega metra bo na vrhu zaključen s kovano mrežo in v mestni občini pričakujejo, da bo ob novo tlakovani mestni zvezdi v stičišču Prešernove in Sta-netove ulice ter Glavnega trga postal nova znamenita točka središča mesta. IS, foto: GrupA NA KRATKO Delavni gasilci ŠTORE - Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas je pripravilo za domačo gasilsko mladino tabor za Kopah, kjer so se usposabljali za čina pionir in mladinec. Udeležilo se ga je več kot dvajset otrok. V Prožinski vasi se trenutno prav tako pripravljajo na gradnjo večnamenskega gasilskega doma. Med petdnevnim izobraževanjem so otroci med drugim spoznavali gasilsko opremo in orientacijo v naravi. V gasilskem društvu v Prožinski vasi mladini nasploh posvečajo veliko pozornost, saj je med 140 člani več kot štirideset mladih. V društvu imajo dolgo gasilsko zgodovino, saj je bilo ustanovljeno leta 1938, ko so leto pred tem vaščani nemočno opazovali, kako je povsem zgorelo gospodarsko poslopje. Trenutno se v Prožinski vasi pripravljajo na gradnjo večnamenskega doma gasilcev, saj je v obstoječi stavbi prostorska stiska. Gradbeno dovoljenje so pridobili v tem tednu, graditi naj bi začeli konec prihodnjega meseca ali v začetku septembra. Gradili bodo v sodelovanju med občino in gasilci, ki bodo delno pomagali s prostovoljnim delom. BJ Izobrazili so mentorje BISTRICA OB SOTLI - V mladinskem društvu, ki je nosilec projekta Semena prihodnosti - spodbujanje podjetništva mladih, so izobrazili sedem mentorjev podjetniških delavnic, ki so iz osnovnih šol in mladinskih centrov. Mentorji so iz več občin posavske in savinjske regije. V okviru projekta, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, so Bistričani pripravili tridnevno usposabljanje s poudarki, kako mlade motivirati za podjetništvo, kako podjetniško zamisel prijaviti, kako opraviti podjetniški načrt in kako podjetniško idejo tržiti. Mentorji, ki so jih izobrazili v Bistrici ob Sotli, bodo prejeli potrdilo in priročnik s povzetki z usposabljanja, ki jim bo v pomoč pri vodenju podjetniških krožkov in delavnic. Med drugim delom projekta bodo prav tako oblikovali model učnih kmetij, kjer bo lahko kmetovalec kot dopolnilno dejavnost opravljal izobraževanje otrok iz osnovnih šol in vrtcev. Prvi del projekta Semena prihodnosti - spodbujanje podjetništva mladih bo končan konec prihodnjega meseca, ko bo prav tako končana analiza spomladi opravljene ankete o poslovnih izzivih mladih v teh občinah. BJ Obiskal jih je Parzival ROGATEC - Na dvoru Strmol se je včeraj ustavil Parzival. Njegovo zgodbo so v treh jezikih pripovedovali v okviru mednarodnega simpozija pripovedovanja. Parzival je glavni junak znamenitega viteškega epa Wol-frama von Eschenbacha. 16 knjig dolga zgodba predstavi pot človekove preobrazbe od naivne mladosti preko dvoma v univerzalnega človeka, na poti iskanja smisla pa se je Par-zival, mladenič plemenite krvi, ki je odrasel v gozdu, med številnimi deželami in kraji ustavil tudi v Rogatcu. Tako so Rogatec včeraj obiskali tudi udeleženci simpozija, ki zgodbo o Perzivalu sicer že vse od nedelje pripovedujejo na Ptuju. Del epa so na dvorcu Strmol poleg slovenskega predstavili še v angleškem in nemškem jeziku. AD Zgolj 49 tisočakov po poplavi VELENJE - Poplave, ki so novembra lani prizadele velik del Slovenije, so veliko škode povzročile tudi v mestni občini, kjer so škodo ocenili na skoraj 3 milijone evrov. V skladu s sklepom o začetku ocenjevanja škode na stvareh zaradi posledic neurja je komisija ocenjevala samo škodo na kmetijskih zemljiščih, objektih in na infrastrukturi, ne pa tudi na drugih površinah oziroma infrastrukturi. Dejanska škoda je bila torej bistveno večja od ocenjene. Stroški intervencij so znašali okoli 250 tisoč evrov. Poleg tega so nastali tudi stroški, vezani na nujno sanacijo plazov. Naročiti so morali geološko poročilo s predlogom sanacije, kar je pomenilo 100 tisoč evrov dodatnih stroškov. Obljubljene državne pomoči vse do prejšnjega tedna ni bilo, v preteklem tednu pa so v poplavah najbolj prizadete občine od države prejele 14 milijonov evrov sredstev za sanacijo škode po poplavah. Od tega zneska je Mestna občina Velenje prejela malo več kot 49 tisoč evrov. US PRILOGA Če hočemo kaj narediti, moramo sodelovati Z županom Francem Leskovškom ob 14. občinskem prazniku Prvi mož občine meni, da Dobje kljub manjšemu kupčku državnega denarja gospodarske krize v preteklih letih še ni občutilo v polni meri. Bo pa izvajanje investicij zagotovo otežil povišan davek na dodano vrednost, zaostrene razmere pa po prepričanju Leskovška vplivajo tudi na razkrajanje vrednot. Ob občinskem prazniku bosta v tamkajšnjem kulturnem domu v nedeljo svečana seja in krajši kulturni program. Za pogostitev vseh udeležencev bo tokrat poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Dobje. Že kar nekaj let sprejemate proračun sredi poletja, ko ga ima večina občin že lep čas pod streho. Če proračun sprejmemo v začetku gradbene sezone, običajno ni potreben rebalans in s tem seveda prihranimo veliko časa. Letos bo rebalans najverjetneje potreben zaradi sprememb, ki jih pripravlja vlada. Kaj pozno oblikovanje občinske malhe pomeni za financiranje društev, razpisov, javnih zavodov? Društva res dobijo finančno pomoč nekoliko kasneje, a imajo pogosto prenos iz prejšnjega leta in zato njihova dejavnost ni ogrožena. Smo pa ravno v tem mesecu zaključili kmetijski razpis, za katerega je bilo veliko zanimanja. Vse odločbe smo že izdali in mislim, da zaradi kasnejšega sprejema proračuna ni škodljivih posledic. Prva tri tromesečja pa imamo začasno financiranje, pri katerem upoštevamo realizacijo iz prejšnjega leta. Pred tedni se je v vaši občini začela energetska prenova osnovne šole. Katere so še druge večje investicije, za katere ste namenili denar v proračunu? Pred tednom dni je občina objavila še javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo prvega dela ceste Repuš-Suho. Gre za gradnjo 500 metrov makadamske ceste, pred dnevi pa je bilo tudi drugo odpiranje ponudb za skupen projekt gradnje vodooskrbe v naši občini in sosednji občini Šentjur. Omenili ste gradnjo ceste Repuš-Suho. Ali to pomeni, da se gradnja ceste Repuš-Jezerce le premika z mrtve točke? Cesta Repuš-Jezerce je dolgoletna želja prebivalcev vzhodnega dela občine. Investicija je vredna več kot milijon evrov, ki jih občina v enem zamahu ne more zagotoviti. Evropska sredstva za regionalne spodbude za namen gradnje cestne infrastrukture v tej finančni perspektivi niso na razpolago. Zato smo se odločili, da bomo sami postopoma gradili to cesto. Lani smo prvi odsek že posodobili, zdaj bomo gradili z druge strani, kjer je zemljišče že javno dobro. Čaka nas še pridobivanje gradbenega dovoljenja za nadaljevanje gradnje ceste, pred tem pa moramo poskrbeti za odkup zemljišč od treh lastnikov.« Leta 2010 sta občino prizadela tudi dva večja plazova. Kako je z njuno sanacijo? Letos smo prejeli sklep pristojnega ministrstva, da lahko za plaz ob cesti Škarnice-Salo-bir, ki sanacijo potrebuje najprej, izvedemo razpis za izbiro izvajalca. Kot je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan, je vlada pri rebalansu na tem področju oklestila višino predvidenega denarja, zato ga do danes žal še nismo dobili. Se mi pa zdi velika škoda, da vlagamo denar v dokumentacijo, nato pa ne moremo nič narediti in se rešitev samo odlaga. Tudi lani so se v občini ob neurjih sprožili trije manjši plazovi. Denar, ki bi ga sicer dali za pripravo dokumentacije, smo raje porabili za sanacijo in sami popravili škodo. Več let ste se trudili, da bi začela obratovati čistilna naprava v središču občine. Jo zdaj dobro izkoriščate? Čistilna naprava v Dobju deluje, niso pa nanjo priključeni vsi predvideni objekti. Na napravo, ki ima zmogljivost sto enot, je trenutno priključenih pet hiš in občinska stavba. Ne bom dejal, da je čistilna naprava prevelika, ampak je zgrajena za potrebe naselja, ki se bo še širilo. Podjetja s sedežem v Dobju imajo najvišjo povprečno plačo v regiji. V čem je skrivnost tega uspeha? Pri nas intenzivne proizvodnje ni, večje podjetje v naši občini, ki dobro posluje, je podjetje Hrib, imamo pa še nekaj samostojnih podjetnikov. Mislim, da so skrivnost pridni ljudje, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, zato je prav, da imajo tudi dobre plače. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek Letos ste podelili le priznanja osnovnošolcem, ki so izstopali s svojim uspehom, medtem ko občinskih priznanj ne boste podelili. Res je, a to ne pomeni, da naši občani ne zaslužijo priznanja. Mislim, da so tokrat nekoliko zaspali predlagatelji, ki so zamudili rok za oddajo predlogov. Ob nastopu županskega mandata se je zdelo, da vas čaka težko delo, saj v občinskem svetu nimate večinske podpore. Začetek mandata je bil dokaj težek, nato smo se poenotili. Dejstvo je, da so svetniki doumeli, da moramo stopiti skupaj, če hočemo kaj narediti. TINA VENGUST Foto: SHERPA SPODBUDNA ZGODBA Poslovno priložnost poiskal v preteklosti Bojan Guček iz Dob ja si zadnji dve leti služi kruh z restavratorstvom starih domačij, kozolcev, zidanic in s kritjem streh s slamo. V obrteh, ki izumirajo, je prepoznal potencial, ki ga zadnja leta s pridom izkoriščajo ponudniki turističnih storitev, nad njim se navdušujejo tudi ljubitelji kulturne dediščine. Vse skupaj se je začelo s Kozjansko domačijo, ki smo jo na straneh Novega tednika že predstavili. Ob njeni obnovi je mojstrom prinašal orodje in ker ga je njihova obrt zanimala, jih je pri delu še podrobneje opazoval in za kakšno opravilo poskušal poprijeti tudi sam. »Ko sem želel prenoviti večjo hišo, nisem dobil mojstra, priganjal me je čas, omejen sem bil z denarjem in imel sem le dve možnosti - ali se obnove lotim sam ali je sploh ne bo,« se spominja. Ko je domačija postala prepoznavna širše, so njegovo delo opazili tudi drugi, ki si želijo dediščino prednikov ponesti v svoje okolje. Obnoviti staro, postarati novo Kot pojasnjuje Guček, so na Kozjanskem nekoč hiše prislonili ob hrib, ravnino pa so izkoristili za njivo. Zato so »Ponosen sem, da mi uspeva to, v kar ni na začetku verjel nihče, razen mene. Vsi so mislili, da nisem čisto pri pravi, po desetih letih pa sem dokazal, da se da preživeti s starimi obrtmi,« pravi Bojan Guček. Bojan Guček je pisarno zamenjal za delovno mesto pod milim nebom in dokazal, da se da preživeti s starimi obrtmi. bile hiše zaradi razgibanega terena, kjer so jih postavili, v kletnem delu večinoma narejene iz kamenja, stene pa so gradili iz lesenih brun, »špi-rovcev« in tramov. Za delo s kamnom je sogovornik vzor iskal pri očetu, stricu in sosedu, obdelovanje lesa pa mu je na nek način v krvi, saj je to material, s katerim najraje dela. Hkrati s slamo-krovstvom, ki se ga je učil pri mojstrih, od katerih se večina bliža 80. letom, dotrajanim stavbam znova vrne prvotno podobo. »Pri tem mi pomagajo načrti oziroma navodila, le prebrati jih je treba znati. Razkrijejo se, ko začnem razdirati objekte in vidim, kako so gradili nekoč, ter se hkrati učim,« pojasni. Naravno je najboljše Na domači njivi pridela slamo za kritje enega manjšega kozolca, ostalo dokupi pri okoliških kmetih. V kvadratnem metru 25 do 30 centimetrov debele slamnate strehe je približno deset tisoč slamic in okoli 88 odstotkov zraka. Dovolj, da bo pozimi pod tako streho toplo, poleti pa prijetno hladno. Pri pripravi slame ne uporablja premazov, saj mora streha dihati. Njena življenjska doba je bila včasih tudi petdeset let. Danes pa zavetje daje približno tri desetletja. Dediščina je »in« v turizmu Povpraševanja je dovolj, pravi Guček, saj ljudje vse bolj cenijo dediščino. Za obnove se velikokrat zanimajo ljudje, ki bi objekte v starem stilu radi uredili za potrebe turizma. Slamnata streha, ki je bila nekoč najbolj razširjena naravna kritina, se znova vrača na paviljone, terase in počitniške hišice. Dejavnost vsekakor ima tržno nišo, ker pa takšna obnova ni poceni, vsako povpraševanje ne obrodi konkretnih naročil. Je pa Guček s svojimi rokami omejen tudi pri tem, koliko naročil lahko izpolni v letu. Medtem ko je gradnjo Kozjanske domačije načrtoval, je obnovo stavbne dediščine in prekrivanje streh s slamo začel popolnoma spontano. Pred dvema letoma, ko so obveznosti prerasle njegov prosti čas, je Guček, ki je po izobrazbi elektroinženir, pustil službo. Naročniki so sicer lahko zahtevni, prizna, a ker so opravila specifična, do rezultata ne morejo brez pravega mojstra. Predpogoj za dobro sodelovanje sta po njegovem prepričanju poštenost in spoštovanje dogovorov. Preden je čas za račun, pa je treba krepko pljuniti v roke in biti na strehi tudi, ko je zunaj 40 stopinj. »Možnosti je ogromno, ko bom enkrat tako daleč, da bom lahko zaposlil sodelavca, se bom obnašal še bolj tržno, svoje storitve bom ponudil zavodom za varstvo kulturne dediščine, občinam indrugimciljnimskupinam. Kljubkrizimenim, da bosta država in Evropa še naprej podpirali obnove.« TINA VENGUST Foto: GrupA DOBJE PRAZNUJE 13 Tudi v Dobju na mladih svet stoji Utrip občine smo spoznavali v njenem strogem središču V Dobju smo se oglasili dan pred praznikom župnije. Na škapulirsko nedeljo so se mladi že pripravljali na čiščenje in krašenje cerkve, člani gasilskega društva so ta dan tekmovali na sosednjem Kalobju, čebelarji pa so se podali na delo v svoje čebelnjake. Mladi na podeželju so med poletnimi počitnicami, ko šola zapre svoja vrata, željni druženja in dogajanja. Združeni pod okriljem mladinskega društva so uredili travnato igrišče in poskrbeli za nogometne užitke. Poleg veselic in tradicionalne prireditve Pokaži, kaj znaš pa se zadnjih pet let množično udeležujejo oratorija. Takrat se jih v središču občine, v župni-šču in pri cerkvi Karmelske Matere božje, zbere več kot 60, družbo pa jim dela okoli 20 animatorjev iz vse Slovenije. Oratorij je v domačem kraju prvič organiziral Janez Puhan, nedeljski duhovni pomočnik, ki je kar 30 let deloval na Madagaskarju kot misijonar. Ker je med bivanjem na črni celini izgubil sluh, je na pomoč v Do-bje povabil sestre usmiljenke, ki so prav tako kot on duhovne potomke sv. Vincencija Pavel-skega, ustanovitelja usmiljenk in misijonske družbe. Sestre v župnišče prinesle pesem »Oratorij je dom, ki sprejema, župnija, ki evangelizira, šola, ki uči za življenje, in dvorišče za prijateljstva. Program popestrimo z delavnicami, s petjem, z igrami, delom po skupinah,« je pojasnila sestra Vlasta, ki živi v Šmartnem pri Litiji in v Dobje redno prihaja s sestro Polono iz Mengša in sestro Marto iz Ljubljane. S svojimi poklici defektologinja, delovna terapevtka in zdravnica nudijo pomoč ubogim, hkrati pa se z vsem srcem razdajajo v Dobju, kjer so ustanovile mladinsko vokalno skupino in otroški zbor, vsako leto pa poskrbijo za nastope in prireditve ob božiču, materinskem dnevu in skrbijo za župnijska dela, kot sta verouk in delo z ministranti. Čebelarijo v neokrnjeni naravi Mladi so tudi gonilna sila Čebelarskega društva Dobje, ki mu predsednikuje Matija Koštomaj. Temeljno poslanstvo društva je skrb za izobraževanje in obveščanje članov ter spodbujanje sodobnejšega način čebelarjenja, tako imenovanega nakladnega čebelarjenja. »V Sloveniji čebelarji v več kot 90 odstotkih uporabljajo AŽ-panje, prednost nakladnih panjev pa je prilagajanje velikosti glede na potrebe čebel, delo z njimi pa je v takem panju lažje, hitrejše in bolj pregledno, saj poteka na prostem,« je dejal Koštomaj in pojasnil, da je nakladni panj pravzaprav standardni panj, ki ga uporabljajo v svetu. Člani dobjanskega čebelarskega društva nimajo svojega čebelnjaka ali društvenega doma. Srečujejo se pri čebelnjaku in panjih na Kozjanski domačiji, sicer pa največkrat komunicirajo kar s pomočjo elektronske pošte. Da je bera drobnih pridnih delavk bogata, je zaslužna predvsem neokrnjena narava, kjer ni intenzivnega kmetijstva. Čebele zato lažje najdejo pašo in potrebujejo manj pomoči čebelarjev. Svetla prihodnost gasilstva Je pa po besedah predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Dobje Branka Udu-ča prav zaradi 45 pionirjev in mladincev svetla tudi prihodnost tamkajšnjega gasilstva, v katerega vrste je sicer vključenih sto članov, med njimi 33 operativcev. V društvu se posvečajo predvsem izobraževanjem, tekmovanjem in delu z občani. Ti se na gasilce največkrat obrnejo poleti, ko potrebujejo prevoz vode, sicer pa znajo tudi oni prisluhniti potrebam gasilcev. Ker slednji skrbijo za preventivo in že jeseni začno obveščati o požarni varnosti, na srečo z intervencijami nimajo veliko dela. PGD Dobje bo čez tri leta praznovalo 40-letnico, do takrat pa želijo člani razširiti gasilski dom. Tako bodo pridobili ustrezen prostor za shranjevanje zaščitnih sredstev in bodo še bolje pripravljeni na klice Dobjanov. Gradbeno dovoljenje za investicijo, ki je po prvih ocenah vredna okoli 110 tisoč evrov, že imajo, izvajalca del pa bodo najverjetneje izbrali prihodnje leto. TINA VENGUST Foto: GrupA V župnišču so nas gostoljubno sprejeli sestra Marta, Simona Romih, Urban Uduč, ki je na sončno dopoldne raztegnil meh harmonike in Tamara Volasko. Številni mladi so bili tokrat na počitnicah, bodo pa svojo energijo v središče občine prinesli avgusta, ko se bo začel oratorij. Čebelarsko društvo, ki mu predsednikuje Matija Koštomaj, šteje osem članov. Ker gre za mlade čebelarje, med katerimi sta tudi dva dijaka, ne preseneča, da so naklonjeni sodobnejšemu načinu čebelarjenja z nakladnimi panji. 11 d.o.o. tfeden starih obrti in o b i ča\ ev^/^pobju OD 20. DO 24. AVGUSTA 2013 NA KOZJANSKI DOMAČIJI Tudi letos bo zanimivo, starinsko, otroško, kuharsko, umetniško. Plesalo se bo, pelo in igralo. S ponosom najavljamo, da bo v petek, 23. avgusta, ob 18. uri pri nas gostoval legenda RTV SLO MITO TREFALT s svojo KOŠNIKOVO GOSTILNO. Ob njem bodo nastopili: Šentjurski muzikanti, Mladi korenjaki, Vokalna skupina Grič, Paridolski pevci, Folklorna skupina Folklora 63 in Fošnerjeva Milica s harmoniko. V soboto, 24. avgusta, bodo na veselici po končanih prikazih ^ starih obrti in običajev igrali MLADI KORENJAKI._ Takorekoč vsa leta nam finančno ali kako drugače pomagajo: Občina Dobje, Hrib, d. o. o., Kea, d. o. o., Jože Vrečko (PPS Prizma d.o.o.), Jože Gračnar, s.p., Cvetko Gračnar (Grales, d. o. o.), Darko Gračnar, s. p. (Darles), Polje, d.o.o., Dejan Mulej, s. p., Marjana Felicijan, s. p., Kulturno društvo Dobje ter Branko Uduč, s. p. KD Dobje prireja 42. tradicionalno prireditev POKAŽI. KAJ ZNAS v nedeljo. 28. julija. ob 15. uri v Dobju - na prostem. Prijave za nastop sprejemajo do 20. julija. Informacije na 03/579 61 83 in 03/748 70 02. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Veseli Begunjčani. VABLJENI! Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje 14 KULTURA Na odre ponesli Že sedmi seminar, posvečen muzikalu blišč kabareta Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Celjskega doma, je lahko uživalo v dobro uro dolgi predstavi. Vocal BK Studio in Hiša kulture Celje sta med 6. in 14. julijem organizirala mednarodno poletno pevsko delavnico, namenjeno muzikalu. Delavnico so udeleženci in mentorji sklenili s koncertno turnejo The Broadway I Love v Šentjurju, Olimju in Celju. Pobudnik delavnice Boštjan Korošec je pojasnil, da gre za edini tovrstni seminar na Celjskem, kjer je program posvečen izključno muzikalu. Lani so udeleženci spoznavali skladbe iz muzika-lov Walta Disneyja, tokrat pa so se posvetili kabaretu. »Vsako leto poskušamo za seminar pripraviti nekaj novega. Z večino udeležencev se že poznamo, saj se na nas pogosto obrnejo po kakšen nasvet. Poskušamo jim dodeliti skladbe, ki so najbolj primerne za njihov glas, z izbiro pa jih poskušamo tudi motivirati, da se naučijo nečesa novega.« Tokrat so organizatorji s skladbami iz različnih muzikalov, ki jih sicer povezuje podoben stil, napisali novo zgodbo, ki pokaže, da ima vsak zaplet dve plati. V predstavo so vpletli hudomušnost in humor. Petje, ples in gledališka igra Vse plati glasbenega gledališča, petje in ansambel-sko petje (zbor), ples, igro in seveda tudi občutek, kako je stati pred občinstvom in predstaviti svoje znanje na koncertu, so ljubitelji muzi-kala spoznavali s pomočjo predavateljev iz Slovenije in tujine. Plesni del delavnice je vodila Anka Rener, za zbor je letos skrbela Marjeta Sojar, za dramski del mlada študentka drama-turgije Lea Kukovičič, za skupni glasbeni del Simon Dvoršak, Željka Predojevic in Boštjan Korošec pa sta udeležence učila vokalne tehnike in interpretacije. Mednarodno poletno pevsko delavnico je tudi letos pospremila manjša koncertna turneja Broadway I Love 2013. Deset nastopajočih je na odru spremljala skupina glasbenikov pod vodstvom Simona Dvorša-ka. Mladi in njihovi mentorji so svoje delo minuli petek pokazali na letnem vrtu Ipavčeve hiše v Šentjurju, v soboto so nastopili v Termah Olimia, v nedeljo pa v polni dvorani Celjskega doma. Celjski koncert je bil zaključek prvega dela poletnih prireditev Hiše kulture Celje. Prireditve se bodo nadaljevale v drugi polovici avgusta, ko bosta sledila koncerta tango kvinteta Gamma in zasedbe Funk Express ter tradicionalni Poletni nocturno. TV, foto: TimE Zdraviliški park odličen navdih Šest umetnikov se je v torek zbralo v Rogaški Slatini, da v enem dnevu na slikarska platna ujamejo podobe Zdraviliškega parka in okolice. Uspelo jim je in slike so še isti dan postavili na ogled v Anino galerijo. Vodja likovne kolonije, domača umetnica Erna Ferjanič Fric, je na kolonijo, s katero umetniki med drugim počastijo občini praznik Rogaške Slatine, povabila pet svojih prijateljev, kakovostnih slikar- jev iz Slovenije in tujine. Tako so sodelovali Slovenci Matjaž Duh, Rado Jerič in Milovan Valič, Avstrijec Helmut Bla- žej in Japonka, sicer živeča v Sloveniji, Keiko Vahčič Miyazaki. Čeprav je ustvariti sliko v le enem dnevu precejšen zalogaj, slikarjem ni bilo pretežko, kot so povedali, predvsem zaradi obilice navdiha, ki ga je mogoče najti v znamenitem Zdraviliškem parku. V njem se pretakajo barve celotne mavrice, tudi arhitektura je izjemna, Primorca Valiča je na primer navdušila slatinska zdravilna voda, ki jo je na svojevrsten način prelil na platno. Tudi večina ostalih slik, ki so nastale, je abstraktnih, v prav vseh pa se na ta ali drugačen način zrcalijo elementi Rogaške Slatine. Ustvarjalnost umetnikov, ki jo je pobližje spremljal tudi likovni kritik Mario Berdič, si je mogoče ogledati do 12. avgusta. AD Foto: TimE Umetnike, sodelujoče na drugi poletni mednarodni likovni koloniji v Rogaški Slatini, smo ujeli, ko so šele pripravljali svoja platna, čopiče in palete. Za ustvarjanje so imeli na voljo le kakšnih osem ur, a dovolj, da so nastale kakovostne slike. Glasbeno poetični dogodek CANTADORA - PRIPOVEDOVALKA ZGODB Četrtek, 25. julij, ob 20.00, VODNI STOLP Nastopa: Vesna Prevolšek, celjska ulična glasbenica z gosti Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu. KONCERT: NANA MILČINSKI Petek, 26. julij, ob 20.30, STARI GRAD CELJE Vabljeni na After Party v Branibor Club Celje. V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu. Z GLASBO DO VRELIŠČA ... Sobota, 27. julij, ob 20.00, ATRIJ CELJSKEGA MLAD. CENTRA ... s skupino Manouche in članoma Dua Anpladd, ki sta letos nastopila v oddaji Slovenija ima talent. Za ogrevanje bo poskrbel DJ Kuky. Vstop prost. 2013 Poletje v CELJU, knežjem mestu Več info TIC Celje, www.celeia.info 9 Ml ZAVOD CELEIA CELJE NE PREZRITE V prihodnji številki Novega tednika: Ker je spomin še živ, se zdi novejša zgodovina samoumevna E-knjige še bolj dostopne in prijazne bralcem zvočne slike kulture VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ftpJHHI www.radiocvlje.com M.1 1 j 1 100.3 | 00.0 MHz KULTURA 15 BUKVARNA Celje Fokus, ena največjih slovenskih fotografskih delavnic, je v mesto ob Savinji letos privabila 22 fotografov iz vseh koncev Slovenije. Ti bodo vse do sobote, 20. julija, kronisti današnjega časa in mesta, ustvarjali bodo fotografske zgodbe in pridobivali znanje s področja kreativne avtorske fotografije. Kot pojasnjujejo organizatorji, je to še posebej pomembno v sodobnem času, ko so fotografije, ki pomembno sooblikujejo naš vsakdan, dobile besedo. »Fotografija se ves čas spreminja. To je še bolj izrazito v zadnjem času, saj v poplavi digitalnih medijev nastaja ogromno število fotografij. Pri tem je treba izluščiti, kar i, • i je dobro, ustvarjalec mora v vsej tej ustvarjalnosti najti samega sebe,« pravi Matej Gorjup, vodja projekta v Zavodu Fokus. Edinstven pristop k avtorski fotografiji, ki ga razvijajo na omenjeni delavnici, je še pomembnejši, saj fotografira kar polovica Zemljanov. Zato je po besedah sogovornika v ospredju vprašanje, kako bomo kot fotografi izstopali, da bomo kot avtorji naredili »nekaj več«. Ü f THQMASA VINTERBERGA iwlHff» mčfcnt filma LOV J .>60*5 Ji fofflpttitien Do 21. julija, samo v Metropolu! Fotoaparat kot medij za sporočilo Vse od prve delavnice pred šestimi leti organizatorji spodbujajo tudi retro tehnike analognega fotografiranja na film in ohranjajo dediščino starih fotografskih mojstrov. Sodelujejo tudi s Pelikanovim ateljejem, v času delavnice pa poleg modernega studia ponujajo tudi temnico, v kateri lahko udeleženci sami razvijajo fotografske filme. Gorjup poudarja, da ni toliko pomembno, s kakšnimi fotoaparati fotografiramo, ampak kako nrinorcHB) V Zavodu Fokus poudarjajo, da je fotografija v sodobnem času eden izmed vodilnih medijev, odnos do nje pa pomembno vpliva na naše razumevanje sveta. Ko fotografije dobijo besedo Šesta delavnica Celje Fokus med terenskim delom in predavanji s fotografijami pripovedujemo svojo zgodbo o svetu in družbenem dogajanju. »Zato se skušamo izogniti, da bi na delavnico vabili samo tiste, ki delajo analogno, tiste, ki delajo digitalno, ali tiste, ki delajo samo s profesionalnimi fotoaparati. Pomembno je, da damo prosto pot vsem, saj je fotoaparat le orodje za dosego nekega cilja, pri čemer največkrat potrebujemo le domišljijo in dober koncept.« V soboto bo sledila razstava Poleg fotografiranja delavnico sooblikujejo številne aktivnosti, ki so namenjene najširši javnosti. Med njimi so zanimiva brezplačna predavanja. Domačim mentorjem Jaki Babniku, Emini Djukic, Niku Jarhu, Petru Rauchu, Jožetu Suhadolni-ku in Antoniu Živkoviču se bosta pridružili gostji Olja Triaška Stefanovic s Slovaške in Nidaa Aboulhosn iz Libanona. S pomočjo poglobljenih predavanj, ki se bolj kot s tehnikami ukvarjajo z vsebinskimi pojmi, mentorji udeležence popeljejo skozi ves ustvarjalni proces. Rezultate svojega dela bodo udeleženci to soboto pokazali na razstavi v Celjskem mladinskem centru, razstavo pa bo pospremila projekcija nastalih fotografskih zgodb. TV Foto: TimE To za spodobne ženske ni bilo »V teh novelah najdete zabavne in trpke ljubezenske zgodbe in druge usodne dogodivščine, ki so se pripetile v novejših in starih časih,« je zapisal v uvodu svojega Dekamerona mojster Boccaccio, ki je veljal za utemeljitelja novele kot književne zvrsti. Dekameron je začel nastajati davnega leta 1348 (torej preden je bil rojen grof Herman II. Celjski), vendar imajo Boccaccievi junaki lastnosti, ki so večne, aktualne še leta 2013. Dekameron, ki ga Slovenci poznajo predvsem po večno priljubljeni televizijski nadaljevanki, je v knjižni obliki seveda drugačen. Saj veste, kako se je začelo, v Firencah je razsajala kuga, strahotna nadloga je množično morila ljudi tako, da je začelo zmanjkovati krst in na pokopališčih prostora za pokop. Sedem deklet in trije mladeniči, ki so se zbrali na obrobju mesta, so si v desetih dneh pripovedovali sto zgodb. Začelo se je z zgodbo o goljufivem gospodu Ciappel-lettu, ki s krivo izpovedjo prevara svetega redovnika in slabega človeka, vendar ga imajo ljudje po smrti celo za svetnika, za svetega Ciappelletta. Zbrani so poslušali zgodbo o pariškem Židu, ki ga prijatelj nikakor ne uspe prepričati, da bi prestopil v katoliško vero, zato se Žid želi najprej odpraviti v Rim. Tam spozna izjemno pokvarjenost precejšnjega dela papeškega dvora, kar ga močno prepriča v to, da takoj prestopi h katolištvu. Žid to utemeljuje s tem, da se vrh katolištva s svojim življenjem na vso moč po svoje trudi, da bi to vero uničil, vendar se katolištvo kljub temu širi. To pripisuje moči in vodenju svetega Duha, kar ga končno prepriča, da židovsko vero zapusti. Ljubezni, takšne ali drugačne v Dekameronu seveda ne manjka. Telesne ljubezni je manjkalo v nekem samostanu z osmimi mladimi redovnicami in njihovo opatinjo, ki je dolgo slovel po svoji svetosti. Vse dokler ni prišel v sveto hišo za vrtnarja Masetto, ki se je zbal, da ga svete žene ne bi sprejele, ker je bil mlad in postaven. Naredil se je nemega, zato se v samostanu niso zbali, da se bo šalil z mladenkami, ki so zavezane k zaobljubi čistosti. Ob neki priložnosti, ko se je delal, da spi, sta si postavnega fanta začeli ogledovati dve mladi redovnici. »Večkrat sem slišala od žensk, ki so prišle k nam, da so vse sladkosti tega sveta dim v primeri s tisto, ki jo nudi ženski občevanje z moškim,« je pripovedovala ena drugi. In sta te sladkosti okušali z »nemimi« vrtnarjem v živo, nato pa so hotele to izkusiti še druge redovnice, na koncu opatinja, ki ga je vzela v sobo kar za več dni. »Nememu« vrtnarju, ki je postal telesno izčrpan, je prehudo izobilje užitkov začelo presedati, zato je pred opatinjo spregovoril. Ljudem so konec vrtnarjeve molčečnosti pojasnili s čudežem, sramoto pa so preprečili tako, da so nune vrtnarju ponudile mesto oskrbnika. Tam je veliko samostansko skrivnost skrbno varoval vse do svoje pozne starosti. BRANKO JERANKO O AVTORJU Giovanni Boccaccio je bil italijanski renesančni pisatelj in pesnik, rodil naj bi se 16. junija 1313, umrl pa 21. decembra 1375. Kraj rojstva in imena staršev nista najbolj jasna, odraščal pa je v Firencah. V takratni katoliški cerkvi je bilo veliko nepravilnosti, ljudje se za samostan največkrat niso odločali zaradi svojega prepričanja in tako niso bili Bogu zvesti. Boccaccio, ki se je desetletje po pisanju Dekamerona celo spreobrnil nazaj h katoliški veri, je tako napake duhovništva in meništva ostro bičal. Po vrnitvi v katoliško vero mu je bilo njegovega pisanja Dekamerona žal, posebej ga je odsvetoval spodobnim ženskam. Kot omenja literarni zgodovinar Janko Kos, je Boccaccio, ki se je iz koristoljubnega zbiranja krščanskih relikvij zelo norčeval, na koncu postal celo njihov vnet zbiralec in jih je pred smrtjo zapustil nekemu samostanu. Imajo ga za človeka, ki je nihal med skrajnostmi. 16 NAŠA TEMA Po vozniški izpit le v večja mesta Po novem vsi državljani do izpita v enako zahtevnih pogojih - S posodobitvijo do boljšega znanja »Dejstvo je, da bodo morali nekateri odslej na izpitno vožnjo v nekoliko oddaljen kraj, kjer bo imela komisija možnost, da preveri vse elemente vožnje. O tem ne moremo več razpravljati in odlašati. V Sloveniji se vedno odpira vprašanje lobijev, vsak brani svoj vrtiček, ne da bi bil pripravljen karkoli spremeniti,« pravi Franc Pojbič. Številni iz krajev na Celjskem so se doslej odločali, da vozniškega izpita kljub bližini ne bodo opravili v Celju, temveč na primer v Krškem, na Ptuju ali v Trbovljah. Marsikdo namreč meni, da je tam mogoče lažje in prej priti do izpita kot v Celju. Ali to drži, je verjetno težko dokazati, želijo pa v javni agenciji za varnost prometa s poenotenjem pogojev za opravljanje izpita izkoreniniti tovrstno mišljenje in doseči, da bodo kandidati po vsej državi izpit opravljali v enako zahtevnih pogojih in da bodo do izpita prišli šele, ko bodo pokazali vse zahtevano teoretično in praktično znanje. Tako se bo posledično izboljšala tudi varnost na cestah, ki je še kako odvisna tudi od kulture vožnje, ki je številnim Slovencem, roko na srce, španska vas. V slovenski javnosti v zadnjih tednih prah dviguje napoved Javne agencije Rs za varnost prometa o reorganizaciji in posodobitvi izpitnih centrov. Z ukrepi želi agencija zagotoviti enake pogoje za opravljanje vozniškega izpita v vseh regijah in posledično doseči izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Na tem področju namreč po mnenju agencije stanje ni dobro. Vršilec dolžnosti direktorja javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič pravi, da ne gre za ukinjanje nekaterih izpitnih centrov, kot pišejo številni mediji, temveč za njihovo reorganizacijo in modernizacijo. Tovrstna ukrepa je, kot smo pisali tudi v Novem tedniku, prav na novinarski konferenci o stanju prometne varnosti na Celjskem napovedal že marca. Agencija ju zdaj uresničuje. Računalniški testi Modernizacija predvideva opravljanje teoretičnega dela izpita z elektronskim preverjanjem znanja. Pole z vprašanji se tako poslavljajo. »Smo edini v Evropi, ki imamo še papirnat sistem, ki sega v leto 1982. Ugo- tavljamo, da je znanje na področju cestnoprometnih predpisov slabo, kar je potrdila tudi raziskava iz leta 2011, ki nas med državami Evropske unije uvršča na zadnje mesto,« razlaga Pojbič in poudarja, da se to odraža tudi v kulturi voznikov. Ni več skrivnost, da pole krožijo med inštruktorji vožnje in kandidati, ki se tako naučijo le odgovore na nekaj deset vprašanj. Prav v Celju je, kot pravi Pojbič, teoretični del izpita na primer naredila Albanka, ki ne zna slovensko, kar je nedopustno. Kandidati bodo tako odslej morali znati več, saj bo v računalniškem sistemu okoli 2.500 sicer javno dostopnih vprašanj. Preverjanje vseh elementov vožnje Tako teoretično kot praktično znanje cestnoprome-tnih predpisov mora biti pri vseh državljanih preizkušeno na enak način in pod enakimi pogoji. Izjeme so nedopustne, a pri nas po besedah Pojbiča že dolgo vendarle so. Slovenski pravilnik o izpitnih centrih je tako kot pole z vprašanji iz leta 1982, ko so bili izbrani kraji, kjer se dovoljuje preizkušati znanje. Kot trdi Pojbič, v vseh krajih državna izpitna komisija dandanes ne zmore preveriti, ali kandidat za vozniški izpit resnično pozna in obvlada vse elemente vožnje. V nekaterih krajih na primer nimajo niti enega večjega semaforiziranega križišča, drugje ne krožišča. V teh krajih tako po novem ne bo več mogoče opravljati praktičnega dela vozniškega izpita. ANJA DEUČMAN »Šolam vožnje, ki delajo dobro in ki imajo dober ugled, se ni treba bati, da bi zaradi reorganizacije izgubile posel, saj bodo še naprej lahko svoje delo opravljale tako, kot je treba. Ostale šole vožnje pa naj se raje potrudijo in opravijo vse potrebno, da bo kandidat že prvič opravil izpit, ne pa da ga na izpit pošiljajo po dvakrat ali trikrat in ga po domače povedano obirajo,« meni v. d. direktorja javne agencije za varnost prometa Franc Pojbič. »Dvomim, da je zagotovitev učilnice in določenega števila računalnikov za elektronsko testiranje tako velik problem, da bi lahko Velenje zaradi tega ostalo brez izpitnega centra na področju teoretičnega preverjanja znanja prometnih prepisov,« je prepričan župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Praksa doma, teorija pri sosedih? Na Celjskem sta dva izpitna centra, v Celju in Velenju. Delo celjskega - razen seveda uvedbe računalniškega preverjanja teoretičnega znanja - ostaja po zagotovilih nespremenjeno. Obeta pa se reorganizacija v Velenju. V agenciji načrtujejo, da bi tam ohranili le praktični del vozniškega preizkusa, teoretično preverjanje znanje pa bi morali kandidati opraviti v katerem od sosednjih izpitnih centrov. Rešitev lahko morda ponudi lokalna skupnost. Franc Pojbič razlaga, da bodo potrebovali izpitni centri, ki delujejo pod okriljem agencije za varnost prometa, za izvajanje teoretičnega dela izpita primerno učilnico s praktično vedno dostopnimi računalniki. Nakup 15 računalnikov za posamezno učilnico, ki bi jo morali v Velenju vzeti v najem, je, kot pravi, za agencijo strošek, zato se odgovorni sprašujejo o učinkovitosti takšne naložbe v kraju, kjer naj bi na leto opravljalo izpit manj kot tisoč kandidatov. Učilnico bi zagotovila, a pogovorov še ni bilo Agencija po besedah Pojbiča vseeno že išče rešitev, ki bi Velenjčanom in prebivalcem okoliških krajev še naprej omogočala opravljanje teoretičnega dela izpita v velenjskem izpitnem centru. Računa na pomoč lokalne skupnosti, ki bi lahko izpitnemu centru omogočila souporabo učilnic, ki jih občina, zavodi ali organizacije že uporabljajo za druge namene. Na ta način bi lahko morda tudi tehnično zadeve uredili tako, da bi se na že obstoječih računalnikih dalo izvajati tudi izpite iz cestnoprometnih predpisov. A kot nam je povedal velenjski župan Bojan Kontič, do konkretnih pogovorov še ni prišlo. Ob tem je dodal, da občini ne bi predstavljalo velike težave, da bi zagotovila primeren prostor in v njem nekaj računalnikov, če je to glavni razlog za nezmožnost preverjanja teorije v velenjskem izpitnem centru. V interesu ji je namreč, da njeni občani ne bi bili oškodovani in prikrajšani. Kljub temu meni, da bi za opremo moral nesporno poskrbeti izvajalec, ki kandidatom med drugim zaračunava stroške izpita. Reorganizacija pomeni centralizacijo Kontič je sicer prepričan, da mora Izpitni center Velenje še naprej ostati v neokrnjeni obliki, saj da je Šaleška dolina skupaj z okolico velika lokalna skupnost. »Ne vem, kako si v agenciji predstavljajo, da bodo prebivalci iz petega največjega slovenskega mesta hodili opravljat del izpita v drug kraj. Pred časom je bilo veliko kritik na predloge prejšnje vlade, da centralizira Slovenijo s tem, ko bi ukinjala posamezne lokalne izpostave. Ona je to le napovedovala, sedanja pa želi to tudi storiti,« pravi velenjski župan. Upa, da bo občini odgovorne za reorganizacijo uspelo z argumenti prepričati, da ukinitev opravljanja teoretičnega preizkusa znanja v Velenju ni pametna poteza. A župan ob tem poudarja, da občina zaenkrat nima nobenih vzvodov, s katerimi bi lahko preprečila tovrstno reorganizacijo. Ključna bodo tako nadaljnja pogajanja. ŠO, AD Kandidati iz oddaljenih krajev plačujejo več Šola vožnje center Prah ima več podružnic, sedež pa je že vse od ustanovitve v Rogaški Slatini. Tam vozniški izpit opravljajo številni kandidati z Obsotelja in s Kozjanskega, ki nista povsem blizu samega izpitnega centra v Celju. Kljub temu jih, kot zagotavljajo v šoli vožnje, na mestno vožnjo dobro pripravijo. Kdaj lahko kandidat prvič pristopi k opravljanju vozniškega izpita, njegov inštruktor vožnje oceni na podlagi pokazanega znanja in sposobnosti, večina pa, kot razlaga vodja dejavnosti šole vožnje Robert Mašera, potrebuje med 30 in 43 ur šole vožnje. Večino ur, okoli 80 odstotkov, opravijo prav v Celju in njegovi okolici. V natrpan avto ali na javni prevoz Rogaška Slatina nikoli ni imela svojega izpitnega centra, zato kandidati iz občin šmar-ske upravne enote izpitno vožnjo že vseskozi opravljajo v Celju, nekateri tudi na primer na Ptuju ali v Krškem. Šolo vožnje so bili tako že od nekdaj primorani organizirati tako, da kandidati dodobra spoznajo ceste, križišča in vse ostale elemente mesta, v katerem kasneje opravljajo izpit. Le manjši del voženj je tako na cestah Obsotelja in Kozjanskega, večinoma vozijo po Celju, spoznavajo avtocesto, odpravijo se tudi na poligon. Z organizacijo, kot pravi Mašera, ni težav, opozarja pa, da kandidati iz nekoliko oddaljenih krajev za izpit gotovo porabijo nekaj več denarja in časa kot na primer Celjani. »Dva ali tri bodoče voznike poberemo na primer v Rogaški Slatini. Med vožnjo proti Celju in po Celju vsak odvozi dve uri, zatem se vrnemo. Posamezen kandidat tako po- »Naša avto šola kandidatom ne daje pol z vprašanji. To nam ni v interesu tudi zato, ker pripravljamo svoje tečaje cestno prometnih predpisov. Se je pa že zgodilo, da nam kandidati te pole sami prinesejo, saj se do njih ni težko dokopati, češ, zdaj jih boste lahko posredovali naprej,« razlaga Robert Mašera, ki uvedbo računalniškega sistema preverjanja teoretičnega znanja podpira, saj pravi, da je dobro teoretično znanje osnova za zanesljivo in varno vožnjo. rabi kar veliko časa. Če želijo privarčevati čas, pridejo v Celje z javnim prevozom, kar pa pomeni dodaten strošek.« Ob plačani uri vožnje - Gospodarska zbornica Slovenije ceno ure vožnje priporoča pri okoli 25 evrih - vsak dodaten strošek za marsikoga gotovo ni zanemarljiv, a brez takšnega načina dela kandidata ne bi bilo mogoče dovolj kakovostno pripraviti za udeležbo v prometu. Ma-šera pravi, da se najdejo tudi šole vožnje s precej nižjimi urnimi postavkami, a tam je kakovost, tako kar se kadra in voznega parka kot načina dela tiče, zelo vprašljiva. AD AKTUALNO 17 Tudi tokrat nas je v akciji naše medijske hiše spremljal policist, in sicer prikrito. »Glede na to, kar ste opazili v akciji, lahko ocenimo, da ljudje resnično premalo skrbijo za varnost svojega premoženja tudi v mestih. Tatvine koles so zelo pogoste, ravno zato ves čas opozarjamo ljudi na zaklepanje vhodov, kleti in koles,« nam je ob zaključku novinarskega poskusa tatvin dejal policist Policijske postaje Celje Franci Toplišek. Policist Policijske postaje Celje Franci Toplišek s kolegi dobiva vsak dan številne prijave tatvin koles in ostalih stvari iz kleti. Glede na izkušnje je njegovo opozorilo kratko in jedrnato: »Zaklepajte vhode v stanovanjske bloke in vrata kolesarnic ter kleti!« Kljub napisu na vratih smo ravno v to klet prišli popolnoma brez skrbi in iz nje bi lahko odpeljali popolnoma novo nezaklenjeno gorsko kolo!« Zanimivo je, da smo v akciji opazili, da največkrat ljudje sploh ne zaklepajo koles, ki so vrednejša in novejša, čeprav imajo ključavnice, ki so kvalitetne in bi zagotovo tatove odgnale. Tokrat smo se »spravili na« stanovanjske kleti in bloke Priporočamo: zaklepajte ... Najmanj 30 vrednejših koles, več skirojev, pet otroških vozičkov boljše cenovne znamke, fitnes napravo, invalidski voziček, tri pralne stroje, dva sušilca, dva štedilnika. To vse bi nam samo v dobri uri in pol uspelo odnesti iz blokov. Pretekli teden smo opozorili na (ne)pazljivost ljudi na podeželju glede varnosti premoženja. Za to številko Novega tednika pa smo se sprehajali po nezaklenjenih stanovanjskih blokih in kleteh. Obiskali smo jih več kot deset, lokacije ne bomo izdali. Tudi v tej akciji smo pre- češ da kaj dostavljamo ali mo- izkušali naivnost ljudi. Ti so nas brezskrbno pustili v kakšen blok, ko smo pozvonili na naključno izbran zvonec, ramo le k nekomu, ki se nam ne oglasi na domofon. Pri nekaterih vratih smo čakali, da je kdo prišel iz bloka, da smo lahko smuknili v notranjost. Najbolj smo se - tako se tudi tatovi - razveselili tistih blokov, kjer so bila vhodna vrata na stežaj odprta. Stanovalci »prezračujejo«, a bi jih takšno početje lahko drago stalo. Ponekod v stanovanjskih blokih delavci opravljajo kakšna vzdrževalna dela in vrata so - kar odprta. Razen v enem bloku nas popolnoma nihče ni vprašal, kdo smo, zakaj se v bloku zadržujemo, zakaj hodimo po kleteh, čeprav smo v nekaterih blokih zavili narav- nost v kleti in sploh ne na stopnišče, kot je to ponavadi, če gre kdo h komu na obisk. Prepričani smo bili tudi, da če bi koga prosili, če nam pomaga iz bloka v avtomobil odnesti kakšen pralni stroj, ki smo ga našli na hodniku ali kleti - bi nam iz prijaznosti ustregel, če seveda ne bi naleteli ravno na lastnika stroja. »Kolesa največkrat kradejo ravno iz kleti in blokov, a tudi izpred trgovskih centrov in trgovin, kjer jih lastniki pustijo le za kratek čas. Dokaj V Sloveniji je letno ukradenih okoli 2 tisoč koles. Lastniki, ki so ostali brez njega in imajo zapisano serijsko številko, lahko preverijo na spletni strani policije, ali so ga morda kje našli. Policija namreč podatke o najdenih kolesih (in ostalih vozilih) dnevno vnaša na svojo spletno stran. pogosto se dogaja, da nekdo kolo ukrade v mestu le za prevoz na obrobje in ga tam zapusti,« je razložil policist Policijske postaje Celje Franci Toplišek. Lastnikom svetuje dosledno zaklepanje, tudi fotografiranje kolesa in zapis njegove številke, saj to dvoje pride zelo prav v primeru tatvine. S temi podatki kolo tudi laže izsledijo v primeru, da ga komu zasežejo oziroma najdejo kje odvrženega. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Smešno, toda nekatere kleti kar kličejo po tatvinah. Mi smo le pogledali in odšli. Tatovi se - zagotavljamo - ne bodo kar tako obrnili. Odnesli bi lahko tudi fitnes napravo! Bili smo presenečeni, koliko bele tehnike, od pralnih in sušilnih strojev do štedilnikov, imajo ljudje odložene kar po hodnikih in kleteh. Težko verjetno je, da je res vsa »pokvarjena« in so jo samo zato odložili tam, kjer so jo ... Če bi bili pravi tatovi, bi lahko iz te nezaklenjene kleti odnesli marsikaj. Polne police so kar vabile! Nekdo je imel na enem od hodnikov zaradi selitve kar stvari in predmete iz stanovanja ... Koliko bi dobili zanj? 18 ŠPORT Obramba dvakrat zaspala: adijo, Evropa Nogometaši Celja so doma izgubili povratno tekmo 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo (0:2) in tudi celotni dvoboj s Tromsojem, ki je bil boljši s 3:2. Celjani, ki jih je bodrilo tri tisoč gledalcev, so storili tri grobe napake v obrambi, dve sta bili usodni, že v 4. in 16. minuti. Od 81. minute so imeli Celjani igralca več, izključen je bil branilec Ciss, toda v podaljšek se jim ni uspelo prebiti. Vzor drugi polčas Poznala se je odsotnost poškodovanega vezista Blaža Vrhovca, tudi Mihe Zajca, ki je zaigral v drugem delu in povsem z leve strani močno streljal pod prečko, toda vratar Sahlman je žogo odbil: »Podobno kot na prvi Benjamin Verbič pred norveškimi vrati tekmi smo začeli krčevito. Pritiska smo se otresli v na- Nogometaši velenjskega Rudarja so prijetno presenetili svoje navijače in v uvodu 1. SNL pred le 400 gledalci zmagali v Ljubljani z 2:1 (Kašnik 12., Eterovic 64. - 11 m). To je idealno povabilo na sobotno tekmo v Velenju z Mariborom (19.00). »Tudi mi želimo na naš štadion privabiti čim več gledalcev, zato bodo vstopnice po pet evrov,« pravi tehnični vodja članske ekipe NK Rudar Velenje Miran Jalušič. Rudar je lani štartal z remijem v Murski Soboti, predlani s porazom doma z Domžalami, pred tremi leti pa, zanimivo, z zmago v Šiški proti Olimpiji s 3:1, ko je dvakrat zadel Bratanovič, enkrat Tolimir, moštvo pa je vodil Bojan Prašnikar. daljevanju, vendar sreče nismo imeli.« Od skupno 180 minut jih je eden najbolj obetavnih slovenskih nogometašev Zajc žal odigral le 50, kajti na prvi tekmi so ga tekmeci poškodovali že v uvodu. Teden kasneje je bil njegov gleženj še vedno rdeč in moder, močno otečen. A vendar je bil v drugem polčasu avtor nevarnih akcij. Med obleganjem norveških vrat je najbolje sodeloval z Benjaminom Verbičem: »Ko smo si začeli natančno Celjski nogometaši skoraj 80 minut lovili podaljšek - Domačo sezono bodo začeli v soboto v Zavrču 60. minuti je močno sprožil z 22 metrov, spodletelo pa mu je deset minut prej: spremljal je odličen prodor Vidmajerja, toda ko je čakal na žogo, ga je nehote malce oviral Žagar Knez in sledil je slab strel iz zelo ugodnega položaja. Premalo nesramni Devet celjskih strelov iz kotov je bilo vselej pospre-mljenih z navijanjem, večino jih je izvedel Sebastjan Gobec, tokrat v vlogi vezista: »Slabo smo začeli in se dolgo pobirali po zaostanku z 2:0. V drugem polčasu se je ponovila stara zgodba. Odigrali smo tako, kot je treba, imeli pobudo ob kratkih podajah. V državnem prvenstvu bomo stremeli proti vrhu, želimo znova v evropsko tekmovanje.« Kapetan je v 43. minuti v glavo zadel Bajdeta, žoga se je odbila od stičišča prečke in vratnice v polje ... Gledalci so se v 75. minuti prelevili v navijače, bodrili svoje ljubljence, pritiskali na slabega romunskega sodnika, toda nagrade v obliki gola ni bilo. »Lahko smo zadovoljni, da je zgolj ena žoga končala v naši mreži. Povratna tekma bo še trša. Če bomo prikazali vse, kar znamo, imamo upanje za napredovanje proti zelo kvalitetnemu moštvu,« je opozarjal trener Miloš Rus po vrnitvi s severa Norveške. Imel je prav. Po razpletu je priznal, da ni prav dobro razpoložen: »Manjka nam izkušenj, da bi lahko uspešno kljubovali izrazito tekmovalni ekipi, kot je Tromso. Glede na naš izbor igralcev se nam je odsotnost Vrhovca in tudi Zajca zelo poznala. Z našo ekipo smo sicer zadovoljni, z njo smo pripravljeni delati, tudi napreduje, toda v odločilnih trenutkih tekme, ko ne odloča zgolj tehnična kvaliteta, smo v prvem polčasu prikazali premalo agresivnosti, odločnosti, tudi nesramnosti.« Rus je še dodal: »Igrali smo proti izrazitim profesionalcem, ki niso bili tako dominantni kot na prvi podajati, je bilo veliko bolje. V našem ozkem kadru se vsaka odsotnost zelo pozna. Upam, da nas bo v prvenstvu krasila igra, ki smo jo prikazali v drugem polčasu. Lepo je bilo igrati pred tolikšnim občinstvom, neprimerljivo s tekmami, ko je gledalcev tudi desetkrat manj. V 1. slovenski ligi se želimo znova zavihteti v zgornji del razpredelnice, si priigrati tudi evropsko tekmovanje in v tretjem poskusu vendarle zaigrati v drugem krogu. Zavrč je zelo neugoden, toda pojutrišnjem bomo odločno zaigrali na zmago.« V prvih minutah je »Beni« zapretil z udarcem z glavo, nato je imenitno asistiral Bajdetu, ki pa se osamljen v kazenskem prostoru ni znašel. V Razpored parov v 3. slovenski nogometni ligi vzhod je bil določen na žrebu v Lendavi. Že uvodni krog bo 24. avgusta postregel z regijskim derbijem Dravinja - Šmarje pri Jelšah, ko bo Fosilum Šentjur gostoval na Ptuju pri Dravi. Težko pričakovani lokalni spopad med Šmarčani in Šentjurčani bo 12. oktobra. V dosedanjih 24 evropskih tekmah so celjski nogometaši dosegli 37 golov, prejeli pa so jih 24. Po štiri gole sta dala Robert Koren in Oliver Bogatinov, po tri Domen Beršnjak in Dragan Čadikovski, po dva Aljoša Sivko, Sebastjan Gobec, Marko Križnik, Mitja Brulc in Andrej Kvas, po enega pa Sešlar, Kamberovic, Šu-mulikoski, Jožef, Lungu, Gorenak, Robnik, Maletic, Budimir, Plastovski, Baldo-valijev, Vršič in Žurej. tekmi, toda hitro so dosegli dva zadetka. Z bolj napadalno igro smo skušali preobrniti rezultat, bilo je dovolj kombinatorike in pritiska, ustvarili smo si nekaj priložnosti, a zadeli nismo.« V Slovenskih Konjicah je bil žreb tekmovalnih parov v Štajerski nogometni ligi, v kateri bo nastopalo pet moštev s Celjskega. 24. avgusta bosta Kovinar Štore (proti Radljam) in Mons Klaudius (Pesnica) igrala doma, Šoštanj (na Ravnah), Zreče (Ruše) in Žalec (Slovenj Gradec) pa bodo gostovali. Negativno razmerje Po 97 minutah igre so si Norvežani stekli v objem. Bilo je očitno, da so trepetali v finišu. »Dvoboj bi se lahko odvil tudi v drugo smer, obenem pa je dejstvo, da si je v seštevku moje moštvo priigralo več priložnosti. Fantastično se je odzvalo, ko je imelo igralca manj in v napeti končnici prikazalo herojsko predstavo. Res je, da smo se pomaknili nazaj, vendar to ni bil naš načrt, v to so nas prisilili Celjani. Poznala se nam je utrujenost zaradi zgoščenega ritma tekem,« je pripovedoval trener gostov Agnar Christensen. Celjani bodo torej morali še vsaj leto dni počakati na 25. evropsko tekmo. Pred tednom dni so doživeli deveti poraz v evropskih tekmovanjih. Ob sedmih remijih so osemkrat zmagali (Maccabi Haifa 1:0, Aarhus 7:1, Petržalka 5:0, Be-lasica 7:2 in 5:0, Sloboda 2:1, Levski 1:0, Tromso 2:1). DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Tudi mladi Nejc Plesec že obvlada »stranske« prijeme povratna tekma 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo Celje - Tromso 0:2 (0:2) CELJE - Arena Petrol, gledalcev 3.000, sodnik Sebastian Constantin Coltescu (Romunija). Strelca: 0:1 Andersen (4.), 0:2 Moldskred (16.). CELJE: Kotnik, Krajcer, Korošec, Žitko, Vidmajer, Jugovic, Gobec, Žurej, Verbič, Bajde (46. Žagar Knez), Plesec (46. Zajc). TROMS0: Sahlman, Fojut, Čauševic, Koppinen, Ciss, Bendiksen (15. Moldskred), Andersen (73. Drage), Johansen, Pritchard, Kristiansen, Prijovic (79. Ondrašek). Rumeni kartoni: Gobec, Vidmajer; Ciss, Prijovic. Rdeč karton: Ciss (drugi rumen, 81.). Prva enajsterica NK Celje ŠPORT 19 Ambrož Krajnc na vrhu VIP-tribune »Zanimanje za Zajca, Bajdeta, Jugoviča« »Za naše mlade fante je bila tekma pretežko psihološko breme. Mirili smo jih, toda pritiski medijev, prošnje za vstopnice, številni klici in nenazadnje tudi pogled na dobro obiskano tribuno so očitno storili svoje.« »Zavedamo se, da nas čaka težje delo kot v prejšnji sezoni, saj nas nihče ne bo več jemal z levo roko.« »Neuradno se z mednarodnim tekmovanjem spogleduje tudi novinec Zavrč. Mi smo odločni, da bomo napredovali v igri, pri posameznikih in tudi glede uvrstitve.« Za Ambrožem Krajncem je drugi zaporedni štart v sezono v vlogi športnega direktorja Nogometnega kluba Celje. Lani je bil grenak, po minimalnem porazu v Ki-šinjevu je celjsko občinstvo pričakovalo precej, toda moldavska Dacia je ponovno zmagala. Sledila je dobra, s stališča mladosti moštva celo zelo dobra sezona. Pozimi je odšel trener Marijan Pušnik, ki si ni hotel kvariti ugleda s še bolj pomlajeno ekipo. Krajnc se je odločil za Miloša Rusa. Znova je zadel v polno. Peto mesto v DP in uvrstitev v finale pokala sta bila na nek način presežka, nagrada pa uvrstitev v »drugoligaško« evropsko tekmovanje, ki je prineslo tudi 120 tisoč evrov od UEFA. Neugoden žreb - po tekmovalni in logistični plati - je terjal vsaj tretjino pridobljene vsote za drago potovanje na sever Norveške. Celjska zmaga z 2:1 je bila močan magnet za gledalce pred povratno tekmo. V četrtek vam je uspelo izpolniti vsaj en cilj, in sicer da je bilo v Areni Petrol tri tisoč gledalcev, kar je eden najboljših obiskov na domači klubski tekmi. Glede tega ste zagotovo zadovoljni? Pogled na tribuno je bil izjemen. Šlo je za našo malo zmago. Dobili smo nagrado za storjeno v zadnjem letu. Menim namreč, da je nemogoče napolniti tribuno zgolj zaradi naše dobre tekme v gosteh in zato, ker gre za evropski obračun. Ljudje so pač prepoznali, da smo v zadnjem obdobju opravili veliko dela in da naši mladi fantje stalno kažejo željo, da bi razveselili gledalce. Poraz z 2:0 je bil seveda najslabše, kar se vam je lahko zgodilo. Kar se rezultata tiče, seveda. Bi se dalo kaj spremeniti, bi bilo drugače z Blažem Vrhovcem, zdravim Miho Zajcem ali če bi slednji zaigral že v prvem polčasu, čeprav je bil njegov gleženj otekel, moder in rdeč od hudega udarca v Troms0ju? Zagotovo je nogomet športna panoga, ki dovoljuje, da manjši izloči večjega. Nam bi se morale prekriti vse pozitivne stvari, da bi izločili zelo neugodno norveško ekipo. Za uvod je načrte prekrižal zdravstveni bilten. Za težavo Vrhovca smo izvedeli šele na dan tekme. Vso pripravljeno strategijo smo morali spremeniti. Glede Zajca pa smo vedeli, da mu le čudež lahko omogoči igro. Zato vsa čast, da je stisnil zobe in v drugem polčasu veliko doprinesel h kakovosti naše igre. Priznati je treba, da ste imeli srečo in na Norveškem zmagali z 2:1 po dveh strelih oziroma enem, toda tekmecem je nato isto uspelo v Celju. Povedli so z 2:0 po dveh - sicer imenitnih - akcijah! Vsekakor lahko razloge za prejeta zadetka pripišemo v določeni meri tudi norveški športni sreči. Toda akciji sta bili izvedeni brezhibno. Po treh zaporednih porazih so zaigrali suvereno. V trenutku so se naši cilji sesuli. Vse bi bilo drugače, če bi se pred odmorom žoga po našem strelu odbila od vratnice v mrežo in ne v polje. Rezultat 1:2 bi puščal odprte vse možnosti, gostje bi morali igrati bolj napadalno, tako pa so se z izkušeno taktično postavitvijo obranili in se zasluženo uvrstili v 2. krog. Za naše mlade fante je bila tekma pretežko psihološko breme. Mirili smo jih, toda pritiski medijev, prošnje za vstopnice, številni klici in nenazadnje tudi pogled na dobro obiskano tribuno so očitno storili svoje. Tekma 1. kroga 1. SNL z Domžalami bo v Celju šele 31. julija. Pobuda je prišla iz NZS, ki je dovolila Domžalčanom WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje igranje prijateljske mednarodne tekme z Leeds Unitedom. Dogovorili smo se, da se bomo srečali, ko bomo oboji izpadli iz evropskega tekmovanja. Žal se je to zgodilo takoj in določen je datum, v sredo, zadnji dan tega meseca. Zadnja novica iz vašega tabora je prišla s treninga - spet jo je skupil nesrečni Tadej Gaber. Šlo je sicer za običajno vajo, pri kateri si je zlomil gleženj, in še isti dan so ga operirali v celjski bolnišnici. Okrevanje bo predvidoma trajalo tri mesece. Zelo mi je žal zanj. Že lani je imel smolo, v letošnjem pripravljalnem obdobju se je nato vrnil na stare tirnice in opozoril nase. Toda vem, da je borec. In nenazadnje, star je komaj 21 let. Kader se je zmanjšal, na povratni tekmi je bil v zapisniku med rezervnimi igralci tudi Nace Ermenc. Ste priključili še koga od mlajših igralcev? Ermenc je vezist, ki je pri nas končal mladinski staž. S člansko ekipo vadi tudi vratar Domen Rozman, prav tako rojen leta 1994. Letos bosta dvojno registrirana in bosta igrala za nižjeligaška kluba. Naš pogoj je, da ves čas trenirata z nami. Med vašimi novinci je tudi Ivan Jovanovic. Je hrvaški napadalec pripravljen za debi v soboto v Zavrču? Upam, da je ... Je zelo motiviran, tudi zaradi tega, ker ni imel pravice nastopa na evropski tekmi. Predvidevam, da je lačen igre. Preostala nova imena? 23-letni vezist Nejc Kolman iz Tolmina je z nami od začetka priprav. Prve prvoligaške korake je napravil pri ajdovskem Primorju, lani je igral v bolgarski drugi ligi, še prej pa dve sezoni pri španskem nižjeligašu Composteli. Zdaj je tudi zdrav, čakali smo tudi, da se mu je iztekla pogodba z Bolgari. Dogovorili se bomo še s Sinišo Borenovičem iz NK Bravo. Z vami Dragan Čadikovski ni zgolj treniral, temveč se je tudi vsaj malo pogovarjal o možnostih ponovnega sodelovanja. Med vadbo je dokazal, da bi lahko bil izjemna okrepitev za naš klub. Žal, za nas, ima Dragan višje cilje in je na pragu podpisa pogodbe v tujini. Največja vaša okrepitev bo nedvomno tisti, ki so ga mnogi že pozabili, namreč Marijo Močič. Kdaj ga lahko pričakujemo na zelenici? On je moja velika želja in upanje pri krepitvi moštva. Zaradi njegovih stalnih zdravstvenih težav smo previdni, zato nismo hiteli. Pričakujemo, da se nam bo priključil čez mesec dni. Trenutno vadi odlično in je velik optimist. Boste morali koga prodati? Povpraševanje obstaja. Sam si najbolj želim, da ne bi nikogar prodali in da bi ostala ekipa skupaj. Najbolj omenjana imena? Največ je zanimanja za, seveda, Miho Zajca, a tudi za Gregorja Bajdeta, v zadnjem času tudi za Igorja Jugoviča. Če dobro igraš, potem neugodnega žreba ni, toda: v soboto pot v Zavrč, kjer po dobri igri v Ljudskem vrtu vlada določena evforija, nato lokalni derbi z Rudarjem, naslednji tekmeci pa Domžale, Koper na Obali, ranjena Olimpija, nato še gostovanje v Mariboru ... Resnično si težjega žreba ne znam predstavljati. Strinjam se, zadeva je zelo neugodna. Zavedamo se, da nas čaka težje delo kot v prejšnji sezoni, saj nas nihče ne bo več jemal z levo roko. Dogovorili smo se že, da je evropska tekma lanski sneg in da gre v pozabo, vse ostalo pa je borba na vsakem treningu in tekmi. Do kam bi se lahko zavihteli v državnem prvenstvu, ko je treba priznati, da ste dve sezoni zapored imeli precejšnjo srečo pri žrebu v pokalnem tekmovanju? Pot do evropskega tekmovanja bo izjemno zahtevna, kvalitetni vrh se je še bolj okrepil, utrdil. Kandidatov je zame šest, sedem. Neuradno se z mednarodnim tekmovanjem spogleduje tudi novinec Zavrč. Mi smo odločni, da bomo napredovali v igri, pri posameznikih in tudi glede uvrstitve. Morda lahko poveste še kaj o ceni vstopnic? Nimamo realne podlage, da bi povišali ceno vstopnic. Pri nas so najbolj ugodne. Za pet evrov si lahko namreč tekmo ogleda celotna družina, kajti ženske, dekleta in otroci do 14. leta imajo brezplačen vstop. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 20 ŠPORT Številne spremembe Do starta državnega prvenstva pri košarkarjih je še ogromno časa. Nova sezona se bo začela oktobra, so se pa v zadnjih dneh v ekipah s Celjskega zgodile številne spremembe. V Laškem so prekinili sodelovanje s trenerjem Milošem Šporarjem, ki je sicer izpolnil cilj, ko se je s člansko zasedbo prebil v polfinale, vendar so med sezono laški košarkarji z nekaterimi predstavami in izpadom iz pokalnega tekmovanja razočarali svoje privržence. Tudi klima v slačilnici ni bila prava, Šporarjeva izbira igralcev pa je bila vse prej kot dobra. Stanje v Zlatorogu bo zdaj poskušal na bolje obrniti Predrag Jačimovič, ki je v Sloveniji že deloval, ko je bil trener Parkljev. Bo pa imel sila zahtevno nalogo, saj mora praktično v celoti sestaviti prvo moštvo Zlatoroga. Kot zadnja sta odšla Jaka Brodnik, ki je sicer pogodbo imel še za leto dni, a si je sam poplačal odškodnino in prestopil v Union Olimpijo, in Luka Lapornik, ki se mu je pogodba iztekla, pri čemer je okrepil vrste Krke iz Novega mesta. Zaenkrat v dresu Zlatoroga še ostajata Žiga Dimec in Miha Lapornik, ki trenutno dobre predstave kažeta v dresu reprezentance mlajših članov. V Laškem pa Predsednik KK Elektra Peter Šlutej in novi trener Ivan Smiljanič se lahko zgodi tudi menjava na položaju športnega direktorja. Dosedanjega Miljana Goljovi-ča bi lahko zamenjal še en nekdanji »pivovar«, Celjan Goran Jurak. Slatinčani z visokimi cilji V Rogaški Slatini imajo za novo sezono višja pričakovanja. Kot prvi je v domači kraj prispel trener Damjan Nova-kovič, ki je v preteklih letih zelo dobro deloval v Šentjurju, zdaj pa zamenjal okolje. S Slatinčani je pogodbo podpisal za tri sezone. S trenerskim stolčkom Tajfuna je javnost povezovala Ivana Stanišaka, Gašperja Potočnika in Miloša Šporarja. Pričakovati je bilo, da bo mesto glavnega trenerja zavzel Potočnik, a na koncu bo šentjurskim košarkarjem, za marsikoga presenetljivo, dirigiral Stanišak, ki je nazadnje v prvoligaški druščini vodil Elektro. Menjava tudi v Šoštanju Trenerja so zamenjali tudi pri Elektri. Po Sebastjanu Krašovcu jo je nazadnje vodil Rajko Rituper, zdaj ga je zamenjal srbski trener Ivan Smiljanič. Kot košarkar je med drugim igral za Crveno zvezdo, Vojvodino, Košice in Žilino, aktivno igranje pa končal leta 2001, ko je začel trenerski poklic. Nazadnje je vodil KK Gradanski Bijelina v 1. ligi Republike Srbske, ki je z osvojitvijo 1. mesta napredovala v Premier ligo BiH. MITJA KNEZ Dve trojki nad Nastjo Govejšek kot simbolika za dve tretji mesti na mladinskih evropskih prvenstvih Tokrat bron na 50 m delfin Kar ni plavalki iz Griž Nastji Govejšek na mladinskem evropskem prvenstvu v Poznanju na Poljskem uspelo na 50 prosto, ko je osvojila četrto mesto, in na 100 prosto, kjer je bila peta, ji je na 50 delfin. Osvojila je bronasto medaljo, z izidom 26,99 sekunde pa je članica velenjskega kluba izboljšala absolutni državni rekord. Že v polfi-nalu je najmlajša slovenska olimpijka z lanskih iger v Londonu s 27,06 odvzela rekord Urški Slapšak s SP 2001 v Fukuoki. V predtek- movanju je s 27,22 postavila tudi nov mladinski rekord, v finalu pa postala prva Slovenka, ki je 50 delfin preplavala v manj kot 27 sekundah. Zmagala je Rusinja Nasretdinova pred Čehinjo Svečeno. »Tukaj mi je šlo vsak dan boljše. V zadnji disciplini nisem pričakovala preveč, a vedela sem, da sem v dobri formi, zato sem bila zelo sproščena. Seveda pa sem kolajne zelo vesela,« je dejala Govejškova, ki je na lanskem mladinskem EP osvojila bron na 50 prosto. Slovenija bi morala na koncu nastopiti še na 4 x 200 prosto, a je bila slovenska četverica zaradi birokratske napake diskvalificirana. Govejškova je imela med obema nastopoma namreč manj kot 15 minut in po krajšem razplavanju je niso več spustili na štart. »Sama tega nisem vedela, trenerjev niso spustili k meni. Žal mi je zaradi ekipe in vsem se oproščam,« je dodala Na-stja, čeprav naša štafeta ni imela objektivnih možnosti za odličje. DŠ Nina odšla, Alma poškodovana Pregled z magnetno resonanco je pri košarkarici celjskega Athletea Almi Potočnik razkril poškodbo hrustanca pogačice in zato bo slovenska kadetska reprezentantka po artroskopiji kolena morala počivati 45 dni. CINKARNA Beno v svojem slogu Po Erazmu Lorbku se je nastopu v državnem dresu na evropskem košarkarskem prvenstvu v Sloveniji odpovedal tudi Beno Udrih. Nekaj dni pred začetkom priprav je Šempetran direktorju članskih reprezentanc Mateju Avanzu poslal SMS-sporočilo, v katerem je zapisal, da se je po premisleku odločil, da ne bo branil barve Slovenije na EuroBaske-tu. Namesto Udriha je na priprave povabljen Nebojša Joksimovič (pred leti je igral tudi za laški Zlatorog), ki je takoj potrdil prihod. Na Košarkarski zvezi Slovenije so obenem priznali, da zaradi dolgoletnih izkušenj pri Udrihovih odpovedih več kot očitno nima smisla, da muhastega Šempetrana še kdaj vabijo v reprezentanco. Tako med šestnajstimi kandidati od košarkarjev s Celjskega ostaja le Šentjur-čan Luka Lapornik, ki pa po mnenju poznavalcev ob normalnem razpletu nima prav veliko možnosti, da bi se znašel med dvanajstimi izbranci. DŠ Tomičeva vzdržuje formo pred SP Potočnikova je tako morala žal predčasno zaključiti priprave s kadetsko reprezentanco Slovenije, ki jo v mesecu avgustu čaka nastop na evropskem prvenstvu B-divizije na Portugalskem. Organizatorka igre Nina Gabrovšek pa ni več članica celjskega kluba, s katerim je sporazumno prekinila pogodbo. Za dve sezoni se bo preselila v Grosuplje. DŠ Na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani je članica celjskega Kladi-varja Marina Tomič potrdila normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Moskvi. Zmagala je v teku na 100 metrov ovire s svojim drugim najboljšim časom sezone 13,06 sekunde, ko je pihal veter v prsi. Na mitingu v italijanskem Lignanu pa je nastopil njen klubski kolega Mitja Krevs. Bil je šesti v teku na 800 metrov. Poglavitno je, da je izboljšal svoj osebni rekord. Letos je CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Marina Tomič bi se ob bolj ugodni smeri vetra tudi v Ljubljani spustila pod 13 sekund. v Velenju tekel 1:48,53, v torek pa je bil za 43 stotink hitrejši (1:48,10). Krevs, letošnja okrepitev AD Kla-divar Celje, bo naslednji teden dopolnil 24 let. Na univerzijadi v ruskem Ka-zanu je bil trinajsti v teku na 1.500 m. DŠ RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI ANS. DONAČKA: Pravi kavboj ATOMIK HARMONIK: Življenje je kakor reka NOVI SPOMINI IN MAMA MANKA: Natočim cvička POSKOČNI MUZIKANTI: Objemi me NAVIHANI MUZIKANTI: Glasbeni problem 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE FT. T. I., PHARELL (5) 2. LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH (6) 3. DUSTY MEN - SAULE FEAT. CHARLIE WINSTON (2) 4. WAKE ME UP - AVICII FEAT. ALOE BLACC (4) 5. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN (1) 6. RISE UP - BEYONCE (5) 7. ONLY YOU - CEE LO GREEN FEAT. LAURIANA MAE (4) 8. L. A. STORY - SAMMY ADAMS FEAT. MIKE POSNER (3) 9. SUN - BELINDA CARLISLE (2) 10. BEAUTIFUL - MARIAH CAREY FT. MIGUEL (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZNUCANA - KATARINA MALA (4) 2. HVALA ZA RIBE - TABU (2) 3. ODPRI OČI - NEOMI (5) 4. DANAJA - POLONA KASAL (3) 5. MARS IN VENERA - TINKARA KOVAČ (1) 6. PELJI ME - DA PHENOMENA (5) 7. OD LJUBEZNI ZADET - DASA (4) 8. STARA GARA - I. C. E. (3) 9. KAKO LEPO TE SREČAT - E. V. A. (2) 10. VSE JE LJUBEZEN - ALENKA GODEC (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TIE IT UP - KELLY CLARKSON BEST I EVER HAD - GAVIN DEGRAW PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČEŠNJEV CVET - PANDA OBJEM (RMX) - PAPIR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Obkrožena s kulturo Poletje v Rogaško Slatino že tradicionalno prinese posebej bogato dogajanje, združeno v prireditvi Poletje z Ano. Tako v mestu poskrbijo za počastitev občinskega praznika, hkrati pa domačinom in številnim turistom popestrijo dneve in večere. Poletje z Ano poleg zabavnih in športnih prireditev oblikujejo predvsem kulturni dogodki. Prav kultura ima v Rogaški Slatini tudi sicer pomembno mesto, za kar skrbi predvsem domači zavod za kulturo. Ob 10-letnici delovanja in skrbi za razvoj kulture bo prejel priznanje občine. Že pet let je na čelu Zavoda za kulturo Rogaška Slatina mag. Klaudija Redenšek, ki bo v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom podrobneje predstavila aktivnosti in poslanstvo tega javnega zavoda. Spoznali boste tudi njen odnos do kulture nasploh, znanka, ki izhaja iz Boštanja pri Sevnici, pa bo razkrila tudi, kaj jo je sploh prineslo v mesto stekla in vode. AD, foto: TimE Kako do boljše prometne varnosti? Agencija za varnost prometa je napovedala reorganizacijo izpitnih centrov. Med drugim bo prinesla opravljanje teoretičnega dela izpita prek računalniškega sistema, ki bo zamenjal zastarele pole z vprašanji. Na agenciji prav tako pravijo, da izpitne vožnje ne bo več mogoče opravljati v nekaterih manjših krajih. Tako naj bi zagotovili bolj enakovredne pogoje za vse kandidate in predvsem poskrbeli, da se vsi naučijo vožnje v tudi težjih pogojih in večjih križiščih. Na Celjskem se spremembe obetajo v Velenju, saj je možnost opravljanja teoretičnega dela izpita v tamkajšnjem iz- pitnem centru pod vprašajem. Zakaj je reorganizacija pomembna, kako bo zagotovila večjo varnost v cestnem prometu in kako jo komentirajo v šolah vožnje, bomo preverili v tokratnem Odmevu, za mnenje pa seveda prosili tudi vas. V četrtek po 12. uri na Radiu Celje. BREZPLAČNI PROMETNI VSAK ČETRTEK ob 12.15 radiocelje I VdAI\ I K I EIV OK d mev POGLED! mejiš K; ■ www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 18. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovesnke gorice) NEDELJA, 21. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, mag. Klaudija Redenšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, mag. Klaudija Redenšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 23. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 24. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 22 KRONIKA Šrot je v svojem sklepnem govoru še enkrat zanikal storitev kakršnega koli kaznivega dejanja in omenil, da je nedopustno, da se mu v tem kazenskem procesu sodi zaradi dejanj drugih, ki jih tožilstvo ne more preganjati. Ponovno je poudaril, da ni oškodoval Pivovarne Laško ampak, da jo je videl kot >svojo firmo, ter da se je vedno boril za njen napredek in dobiček<. »Tega procesa v normalnih okoliščinah ne bi bilo,« je še dodal. Odvetnik Boška Šrota Blaž Kovačič: »Ta postopek uteleša nekakšen boj proti tajkunom. Leta 2007 bi zagotavljal, da ne bo obsodilne sodbe, danes pa zaradi okoliščin, ki so v družbi znane, tega ne morem trditi. Pričakovanje javnosti in slabe ekonomske socialne razmere so danes v škodo obtožencev. Družbena klima je takšna, da je sodišču težje izreči oprostilno kot obsodilno sodbo. Na to nakazuje tudi izjava generalnega državnega tožilstva, da je kar 85 odstotkov vseh sodb obsodilnih. To samo po sebi pove veliko.« Šrot torkovega dogajanja na sodišču ni veliko komentiral, niti visokih predlaganih kazni: »Zame je irelevantno, ali gre za mesec dni ali 15 let predlaganega zapora. Ves čas trdim, da sem nedolžen in da nisem storil očitanih kaznivih dejanj. Ni dokazov in na tem vztrajam. Vse to razumem kot pritisk na sodišče, da nas obsodi.« Je pa višino predlaganih kazni komentiral njegov odvetnik: »Obramba je pričakovala, da bo tožilstvo v takšni zadevi predlagalo zelo visoke kazni. Menim, da so dokazni postopek in zaključne besede pokazali, da obtoženim ni mogoče očitati storitve kaznivih dejanj.« Jutri izrek sodbe zaradi prodaje Istrabenzovih delnic Tožilec Jože Kozina predlagal visoke kazni, obtoženi upajo na oprostilno sodbo Tožilec Jože Kozina (levo). Med zaključnimi govori odvetnikov je pogosto imel na obrazu ciničen nasmeh. Na desni odvetnik, ki zastopa Pivovarno Laško, Valter Bogataj. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bodo jutri izrekli sodbo obtoženim za sporno prodajo delnic Istrabenza leta 2007. Oprostilno ali ob-sodilno sodbo bodo prebrali nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, nekdanjemu predsedniku uprave Istra-benza Igorju Bavčarju, nekdanjemu predsednika uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu in nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu Kristjanu Sušinskemu. Tožilec Jože Kozina je zanje predlagal visoke zaporne kazni. Če bi sodišče sledilo njegovemu predlogu, bi Šrotu in Bavčarju vsakemu posebej izreklo kar osem let zapora! Naj spomnimo, da gre za preprodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško takrat za 23 milijonov evrov prodala hčerinski družbi Plinfin. Nato je pivovarna za 7.500 evrov Pin- fin prodala Sportini, ta pa nato za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Isti dan je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49.2 milijona in s tem zaslužil 24.3 milijona evrov. Skoraj ves dobiček naj bi nakazal Bavčarju, okoli 20 milijonov evrov, in Kristjanu Sušinskemu 3,5 milijona evrov. Bavčar bi moral vrniti denar Tožilec je za Boška Šrota pravzaprav predlagal sedem let zapora za kaznivo dejanje zlorabe položaja in leto ter šest mesecev zapora za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin. Oboje je združil v enotno predlagano kazen osem let zapora. Za Bavčarja, ki naj bi storil kaznivo dejanje pranja denarjain Šrota napeljal k zlorabi položaja, je predlagal prav tako enotno kazen osem let zapora. Za Kristijana Sušinskega pet let zapora, za Nastjo Sušinskega pa štiri leta in šest mesecev zapora. Za vsakega je tudi predlog stranske kazni - plačilo 35 tisoč evrov. Tožilec je v svoji sklepni besedi za Bavčarja predlagal tudi, da mora plačati še 21 milijonov evrov, za Kristjana Sušinskega pa plačilo 3,5 milijona evrov. Za toliko naj bi se namreč s kaznivimi dejanji okoristila, zato bi morala po mnenju tožilca ta denar vrniti. »Dokazni postopek je meni v prid, zato upam na oprostilno sodbo,« je komentiral Igor Bavčar. Daljši je bil njegov zagovornik Marko Bošnjak, ki je v zaključnem delu postopka govoril dobri dve uri. »Ne obstajajo prav nobeni dokazi, da bi Šrot storil kaznivo dejanje ali da bi ga storil naklepno. Vsaka namigovanja v tej smeri so neresna in jih sodišče ne sme upoštevati,« je govoril pred sodnico. Njegovemu klientu, Igorju Bavčarju, namreč očitajo, da je Šrota napeljal h kaznivemu dejanju. »Pivovarna Laško s poslom z delnicami ni bila oškodovana in razprava o tem je nepotrebna,« je še dodal. V zaključni besedi se je opiral tudi na pričanja izvedencev v sodnem postopku. Odvetniki o nezakonitih dokazih Nekoliko krajši v zaključni besedi je bil Blaž Kovačič, odvetnik Boška Šrota. Meni, da so bili ključni dokazi v sojenju pridobljeni nezakonito in da je s tem kršena pravica do zasebnosti. »Govorim o prilogah h kazenski ovadbi, ki jo je vložil Zoran Jankovič. Nekdo je s tem, da je skopiral dokumente o poslu z delnicami in jih nato anonimno poslal Jankoviču, storil kaznivo dejanje. Dokazi so torej pridobljeni na protipraven način. Sodišče bi jih moralo izločiti iz kazenskega spisa. V kolikor tega ne naredi, gre za kršitev,« je omenjal ob koncu sojenja. Šrotu ni mogoče očitati, da je Pivovarno Laško oškodoval. »V takšnih očitkih gre za nepoznavanje trgovanja z delnicami in takšno razumevanje teh poslov je zgrešeno,« je še dodal in tu meril predvsem na tožilca. Ni res niti, da bi Šrot skrival opcijske pogodbe o poslu z delnicami, saj naj bi za te papirje vedelo več ljudi v pivovarni. »To se je potrdilo tudi skozi pričanja oseb na sojenju,« je pojasnil. Večkrat pa je v svoji zaključni besedi omenil tudi nekdanjega Šrotovega finančnega svetovalca Roberta Šego, ki naj bi bil odgovoren za posel z delnicami in »pri izvedbi posla vztrajal«. Šega je na sojenju pričal, vendar na sojenju ni bil ničesar obtožen. Tudi Kovačič je ovrgel očitke, da je bila Pivovarna Laško s tem poslom oškodovana: »To je pokazala izredna zunanja revizija na podlagi sklepa skupščine.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA »Ne gre skupaj« Tožilec Jože Kozina je v zaključnem govoru trdil, da so obtoženi kazniva dejanja storili po skrbno načrtovanem scenariju. Šrot naj bi poskušal prikriti povezave med pivovarno, Kristijanom Sušinskim in Igorjem Bavčarjem s tem, da naj bi skrival opcijske pogodbe o prodaji delnic. Pivovarna Laško naj bi da do oškodovanja ni prišlo, bila s poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov. Ravno to je med sodnim postopkom najbolj motilo odvetnike obtoženih. Ti namreč vsi po vrsti trdijo, še več, trdijo, da naj bi pivovarna s tem poslom imela dobiček. Na prostoru za priče na sodišču so v preteklih štirih mesecih najbolj privili sedanjega predsednika upra- ve Pivovarne Laško Dušana Zorka, ki je sprva trdil, da pivovarna ni bila oškodovana, ko pa je obtožnica postala pravnomočna, pa je pivovarna priglasila premoženjsko pravni zahtevek, kar pomeni, da so v podjetju svoje mnenje naenkrat spremenili. »Tožilec se pri svojih očitkih obtoženim sklicuje na oškodovanje pivovarne, pivovarna pa pri višini škode na očitke obtoženim, kar ne gre skupaj,« pravi odvetnik Kovačič. AKCIJE 23 Izberite naj knjigo Poletne bukvarne! Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna. Glasovali boste lahko za knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone. Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika Glasovanje se začenja! ZAP. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1. Alma M. Karlin Urok Južnega morja Biserka Povše Tašic 2. Arto Pasasilinna Prikupna struparka Saška T. Ocvirk 3. Berta Bojetu Filio ni doma Tatjana Cvirn 4. Dan Ariely Predvidljivo nerazumni Anja Deučman 5. Dr. Miro Cerar Pamet v krizi Ivana Stamejčič 6. Drago Jančar Severni sij Brane Jeranko 7. Florjan Lipuš Zmote dijaka Tjaža Branko Jeranko 8. Franc Saleški Finžgar Sama Šplea Ožir 9. Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey Za ducat ceneje Anja Deučman 10. Gari Kasparov Kako življenje oponaša šah Urška Selišnik 11. Hans Hellmut Kirst Noč dolgih nožev Biserka Povše Tašic 12. Ivan Cankar Na klancu Simona Šolinič 13. Ivan Minatti Nekoga moraš imeti rad Urška Selišnik 14. Kathryn Stockett Služkinje Tatjana Cvirn 15. Kerstin Gier Klub vražjih mamic Saška T. Ocvirk 16. Lee Carroll The Journey Home (Potovanje domov) Simone Šolinič 17. Maruša Krese Vsi moji božiči Urška Selišnik 18. Mila Kočevar Bel oblak Saška T. Ocvirk 19. Nada Gaborovič Objokuj jutro Biserka Povše Tašic 20. Stephan S. Stepsky-Doliwa Sai Baba govori zahodu Biserka Povše Tašic 21. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar Pod južnim križem Branko Jeranko 22. Zorko Simčič Poslednji deseti bratje Urška Selišnik 23. Žarko Lauševic Leto mine, dan nikoli Tatjana Cvirn tedniku Navdušite s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? ___ Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. julija 2013. Objavljati jih bomo začeli 1. avgusta. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. Potopise bomo oštevilčili in jim dodali kupon za glasovanje. Glasovanje za najboljši potopis bo trajalo ves avgust, ko jih bomo tudi objavljali. Septembra bomo razglasili zmagovalca. Avtor bo prejel nagrado s pridihom po potovanjih, med bralci, ki boste glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. Torej: vsi, ki ljubite potovanja in - pozor, to je pogoj za sodelovanje - živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik, ter ste obiskali katerikoli kotiček sveta, lahko sodelujete v akciji. Za dodatna pojasnila pišite in povprašajte na e-naslovu tednik@nt-rc.si. Potopise je treba oddati v elektronski obliki na omenjen naslov. Posebej priložite tudi fotografije v čim večjem formatu. Pripišite še svoje podatke, tudi kraj bivanja. J* vsajrza^en »n dan! Že drugo poletje zapored akcija, ki jo je predlagala Simona Šolinič. Tudi letos se bo podala z vami na teren. Vrata k novim šefom vam bo odpirala na prav poseben način: s Tednikovo dovolilnico! Z njo lahko spet za en dan zamenjate svojega šefa in se skupaj z nami podate v spoznavanje poklica, ki vas je že od nekdaj veselil, pa se morda niste mogli ali upali odločiti zanj. Lani smo bralcem omogočili, da so za en dan postali policist, gasilec, igralec, laborant, tv voditelj in tajnica. Komu vse bomo tokrat uresničili željo in jim polepšali poletje? V Novem tedniku boste tudi letos našli kupone, ki jih izpolnite in nam jih pošljite na naš naslov. Ne pozabite opisati, zakaj vas določen poklic, v katerem bi se radi preizkusili vsaj en dan in na svoji koži občutili novega šefa,pravzaprav tako neizmerno privlači. Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do 31. julija 2013 Sicer pa ... saj veste že od lani: tednikova dovolilnica Skupaj z vami bomo preživeli dar», v katerem koli p0klicu si boste zaželeli. »Kdor prej ride, prej elje!« Med prispelimi ku| bomo izbrali le tiste, ki nas boste z odgovori najbolj prepričali. Kdo ve, morda boste tako »padli v izbrano delo«, da boste po krivdi Tednikove dovolilnice celo zamenjali službo. Ali pa jo dobili. Zakaj pa ne? 24 RAD DOBRO JEM Vse, kar prihaja iz globin morja, je dobro in to zna odlično pripraviti Tomaž Majcen, v. d. direktorja v Stiku Laško. Z lignji je navadno tako, da ko jih pripravljamo doma, vse poka in olje brizga po kuhinji, na koncu pa so zaradi predolge priprave še gumijasti. In ko jih jemo kje zunaj, obstaja možnost, da jih niso dovolj očistili, kar spet ni dobro. Ravno zato Tomaž Majcen rad in z veseljem kuha sam. Potovanja izkoristi za spoznavanje lokalne hrane in spoznavanje okusov živil, ki so res nepozabnega in drugačnega okusa. Podobna zgodba ga veže na Kubo injastoge, na skandinavsko ribjo tržnico, kjer je ogromno vrst rib in morskih sadežev, zato je mogoče marsikaj poskusiti. Za vas je pripravil spodnja recepta. Dober tek! A PAELLA Sestavine: peteršilj, česen, čebula, paprika (rdeča, rumena, zelena), lignji, sipa, raki (škampi, kožice), školjke (vongole, klapavice), piščanec,zajec, riž, oljčno olje, sol, poper, žafran Priprava: Papriko in čebulo narežemo na kockice, lignje in sipo na trakove oziroma kolobarje. Če dodamo morda piščanca ali zajca, to meso narežemo na manjše kose. Školjke damo v hladno slano vodo in jih kuhamo tako dolgo, da se odprejo. Meso damo iz lupin (nekaj jih prihranimo za dekoracijo). Vodo od školjk uporabimo za zalivanje riža. Rake damo na ponev v vroče olje, jih popečemo in vzamem ven. Enako naredimo (kar na istem olju) z lignji in s sipami. Zamenjamo olje v ponvi in vanjo damo papriko, čebulo, česen, meso in riž ter zalijemo z vodo, v kateri so se kuhale školjke. Začinimo in na koncu, ko je paella kuhana, okrasimo s školjkami v lupini in s kakšnim večjim škampom. Potresemo s peteršiljem in jed serviramo v posodi, v kateri smo jo pripravljali (originalna posoda za to je paellera). SKAMPI Sestavine: škampi čebula česen paradižnik belo vino maslo drobtine poper sol Priprava: Škampe splaknemo. Na olje damo čebulo, malo česna in svež paradižnik, ki ga olupimo. Na to vržemo škampe in zalijemo z bolj kvalitetnim belim vinom. Počasi kuhamo v pokriti posodi in ko voda precej povre ter raki postanejo rdeči, dodamo malo masla in drobtin, da zgostimo jed. Potresemo s peteršiljem, malo posolimo, popramo in postrežemo. Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje! ŠIRNI NAMAZ Sestavine: 25dagnaribanegasira 2 stroka česna vrečka majoneze Priprava: Vse sestavine dobro vmešamo in namaz postrežemo s toplim toastom. Zraven se prlleže kozarec piva ali vina S tem hitro pripravljenim prigrizkom lahko lepo postrežemo tudi nenapovedanim gostom. DVA RECEPTA II NAŠIH KUHARSKIH BUKEV: JAJČEVCI KOT HLADNA PRILOGA DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA —J Priprava: Jajčevce olupimo, jih narežemo na pol centimetra debele kolobarje, malo posolimo in pustimo, da se odtečejo. Popečemo jih na vročem olju in odcedimo. Nato jih zlagamo v kožico, sproti začinimo in prelijemo z marinado olja, česna in sesekljanega peteršilja. Tako pripravljeni jajčevci so lahko priloga mesu na žaru. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA KUPIM TRAKTOR Ferguson, Zetor, Deutz, Ursus ali podobno kupim. Telefon 041 680-684. p POSEST PRODAM KUPIM RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 145 STROJI PRODAM MANJŠO kmetijo z gospodarskim poslopjem in vinogradom, primerno za rejo drobnice, prodam. Telefon 031 211874, 051 482-188. 2146 ZAZIDLJIVO parcelo, 2.100 m2, v Rimskih Toplicah, Pot na Kopitnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 818677. 2187 GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, 90 m2, z vrtom 30 m2, prodam za 100.000 EUR. Telefon 041 708-196. 2233 MOTOKULTIVATOR s prikolico prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 640-415. 2283 KOSILNICO Alpina prodam. Telefon 041 710-193. 2294 PUHALNIK za seno, z motorjem, lepo ohranjen, prodam za 420 EUR. Telefon 041 290-613. 2310 KROŽNO brano, širina 2 m in samonakla-dalko, 17 m3, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 041 822-830. 2316 NOVE vile za prenos okroglih bal prodam. Telefon 031 278-786. 2331 TRAKTOR Zetor 5245, letnik 1992, prvi lastnik, odlično ohranjen, 2.500 delovnih ur, prodam. Telefon 031 525-909. 2332 PRODAMO ali ODDAMO PISARNO V CELJU velikost 30 m2, 4/4 nadstropje, dvigalo, protivlomna vrata, lasten. el. priključek, trojček, klima, zahodna stran. V račun vzamemo tudi novejše tovorno vozilo - kombi ali parcelo za vikend. Tel: 041 80 70 60 Aleš Grum, s.p., Ul. XIV. divizije 12, Celje V CELJU prodam ali oddam v najem manjšo mizarsko delavnico, primerno tudi za skladišče, trgovino ali kakšno drugo dejavnost. Telefon 031 334-977. 2281 VIKEND za bivanje na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2314 PARCELO, 1 km iz Laškega, 940 m2, po 15 EUR/m2, Mariborska cesta 177, Škofja vas, prodam. Telefon 031 683798. 2318 POSLOVNO stavbo, na lepi, ugodni lokaciji na Mariborski cesti v Celju prodam. Poslovno prostor oddam. Telefon 041 262-063. 2326 CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n U-mmiim.HJHtl IZPLAČILO TAKOJI 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Znider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor CELJE. V Kulturniški ulici v novi obrtni coni prodam urejeno gradbeno parcelo, 1.350 m2, za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta, nehrupne dejavnosti, cena 60 EUR/m2. Vpogled dokumentacije in vse informacije samo osebno: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, soba 15/A, Rogaška Slatina, po 15. uri. 2222 V BLIŽINI mesta Laško prodam manjšo stanovanjsko hišo z dodatno zazidljivo parcelo. Telefon (03) 573-2070. 2240 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Naše kuharske Mye vm Mo pri trn v pome! J- ■ / wdLttje! e t,n male 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompleto» treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročij dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod ! (+ poštnina). \ izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). ! varna vožnja uubecna CPP: 29. 7. in 5.8.2013 ob 10. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 24. 7., 27. 7., 31. 7. in 2.8.2013 Varna vožnja za izbris točk, ponovno pridobitev, in odložitev vozniškega dovoljenja: 18. 7., 5. 8. in 26.8.2013 ob 16. uri J » CENTER www.zsam-celje.si • 031618 926 VOŽNJE VARNE VOŽNJE V CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine skupno 413 m2 stavbnega zemljišča priključki: elektrika, voda, kanaliza cija, kabelska TV, za 149.800 EUR Informacije po telefonu 041 708-198 n ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, cena 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198. n CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, cena 149.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. firnnr™ i astrologinja 0906430 a pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ODDAM PRODAM CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Do 36 mesecev m ono« OD, pokojnhe: PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14, : 03/4257000 ! 02/2341000 POSLOVNI lokal v Laškem, v izmeri 46 m2, primeren za trgovino ali storitveno dejavnost, oddam v najem. Telefon 040 681-441. 2206 GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, oddam v najem za 500 EUR/mesec. Telefon 041 708-196. 2233 HIŠO na Planini s 4 sobami, 1979, oddamo s septembrom 2013 za 180 EUR/ mesečno. Možen tudi nakup na obroke ali menjava za stanovanje. Teps, d. o. o., Celje, telefon 041 653-378. n STANOVANJE StaiMta Romuni 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 LjuMjana ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n mmm astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE GSH 041404 935 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ODDAM Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.d.O., Prešernova 19, 3000 Celje Podpis: TRISOBNO stanovanje, 57 m2, z balkonom, na Hudinji, zgrajeno v 80. letih, prenovljeno, v drugem nadstropju, vseljivo takoj, prodam za 62.000 EUR. Ugodno. Telefon 041 653-378; www. teps.si. n STANOVANJE v pritličju, 40 m2, blizu avtobusne postaje, trgovine, šole, vrtca, lepa lokacija, zelo ugodno prodam. Telefon 070 833-760. 2275 OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 70 m do plaže, pogled na morje, klima, ugodno. Telefon 041 783-982. 2165 GARSONJERO s posebnim vhodom oddam samskemu ali mlademu paru. Telefon 5453-193, 041 255 280. 2271 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 2293 V CENTRU Celja oddamo neopremljeno garsonjero v velikosti 36 m2. Informacije po telefonu 031 481-685. 2312 STANOVANJE v Rimskih Toplicah, trisobno, obnovljeno, vseljivo takoj, oddam ali prodam. Kličite samo resni, telefon 041 764-642. 2317 OPREMLJENO garsonjero z balkonom, v Vojkovi ulici, oddamo. Telefon 031 229-955. 2336 NUDIM BREZPLAČNO bivanje nudim ženski ali paru, ki bi v zameno pomagala pri domačih opravilih. Pogoji: čistoča, poštenje, ljubezen do rastlin in živali. 15 km j. od Celja. Telefon 5733-317. 2301 PRODAM NOV hladilnik, 60 l, ugodno prodam. Telefon 031 682-918, 041 213-542. 2201 NIZEK, temno rjav, lepo ohranjen regal, dolg 3 m, visok 70 cm, z vitrino, usnjen dvosed, fotelj temno rjave barve in mizico prodam za 300 EUR. Trosed podarim. Telefon 031 411-934.2300 UGODIMO 'jeklena strešna KRITINAl OD 6,60 EURzddv GSM: 040 349 992 www.lindap.si NOVI vzmetnici Vitaline, 80 * 200, prodam za 200 EUR. Telefon 040 466532. 2307 PRALNI stroj, hladilnik, prenosno klimo, steklo keramični štedilnik, pomivalni stroj in zamrzovalno omaro prodam. Telefon 070 639-029. 2309 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 2185 KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472070. p BURSKE koze z mladiči in odrasle z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414. Š 123 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 35 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 166 BREJO kravo prodamo. Pokličite v večernih urah, telefon (03) 573-8080. 2269 KOZLIČKE, stare 10 tednov, prodam. Telefon 5794-208. 2286 n 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE VINO šmarnica in izabela ter kosilnico Sip 215 D prodam. Telefon 031 480-510. 2319 OBRAČALNIK Bori, širina 3,40 m, tračni zgrabljalnik, širina 2.20 m in seno v kockah prodam. Telefon 031 383-162. 2328 LESENI okrasni mlin na veter, za dekoracijo na vrstu, višina 130 cm, prodam za 120 EUR. Telefon 041 372-378. L 101 KLEŠČE za ročno stiskanje aluplasta, fi 16 in 20, prodam. Telefon 031 611-745. 2334 DRVA, suha, bukova, kratko žagana, za centralno, po 40 EUR/m2, prodam. Telefon 031 747-930. 2335 BREJO kravo, ls pasme, prodam. Telefon 041 763-726. l 98 TELIČKO in bikca, stara 14 in 30 dni, simentalca, 5 mesecev staro telico limuzin in mlado kravo s teletom ali brez, prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282. 2155 TELIČKO simentalko, izredno lepo, staro 7 mesecev, težko 270 kg, prodam. Telefon 041 914-286. 2289 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p BIKA simentalca, težkega 450 kg, prodam ali menjam za visoko brejo telico simentalko. Telefon 040 524-780. 2308 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 312-070. 2313 ŽREBICO haflinger in teličko simentalko, odstavljeno, prodam. Telefon 041 318144. 2312 PUJSKE, od 20 kg naprej, lahko tudi odoj-ke, domača hrana, okolica Laškega, prodamo. Telefon 031 850-214, (03) 5730-898. 2327 KRAVO simentalko, mlado, v osmem mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 271-377. 2333 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p VSE vrste krav in telic za zakol, telice 1,70 EUR/kg žive teže, prodam. Telefon 031 832-520. 2223 PRODAM OVES prodam, lahko ga sami naberete v čistem okolju. Telefon 041 766-216. 2266 SENO, žganje in rdeče vino prodam. Telefon 041 866-611, 041 805-118.2284 EKOLOŠKE jedilne buče, krompir in solato prodam. Cena 1 EUR/kg. Telefon 051 616-356. 2290 ZELO dobro črno vino črnino prodam po 0,70 EUR. Telefon 031 415-810. 2302 VINO, belo in rdeče, prodam, cena 0,50 EUR/liter. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535. 2303 VINO jurka ugodno prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316. KUPIM OSTALO DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 DVA bika, za nadaljnjo rejo, 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 2179 PRODAM SKORAJ nov pomivalni stroj Beko 45 za polovično ceno in nov električni žar Gorenje prodam za simbolično ceno. Telefon 070 490-655, (03) 541-2201. 2263 KOSILNICO Alko, greben 80 cm, dobro ohranjeno, dve novi zložljivi postelji in bazen, 3 * 0,80 m, prodam. Telefon 041 927-409, 070 612-705. 2282 BUKOVA drva, 2 klaftri, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 246-561. 2298 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1748 OKNO, 160 * 125 cm, kupim. Telefon 031 415-810. 2302 ODDAM MALO rabljen ženski krzneni plašč v sivi barvi, številka 42, brezplačno oddam. Telefon (03) 5722-323. 2337 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold 2306 20 m mešanih metrskih drv prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 241540. 2213 BELI kamen za podporni zid, stopnice, kamin prodam. Telefon 070 833-760. 2275 PEČ za centralno na trdo gorivo, 30 Kw, staro 12 let, za 150 EUR, peč na olje, 30 Kw, gorilec, rabljeno 3 mesece, za 200 EUR in cisterno za olje, 2.200 l, prodam za 100 EUR. Okolica Prebolda, telefon 041 783-333. 2299 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n GRANITNE stopnice, zunanje, dolžina 131, širina 33, debelina 3 cm, prodam. Telefon 5798-401. 2311 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n TRAVNIK za vzrejo dveh telic, za nedoločen čas, oddam. Za simbolično ceno prodam tri omare s kredenco, starejše izvedbe. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 2188 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po težki bolezni v 67. letu prezgodaj zapustila predraga žena, mama, babica in tašča MILICA OCVIRK roj. Hribernik iz Škofje vasi pri Celju Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v tolikšnem številu izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Javšnik in prijateljici Tilčki za vso nesebično pomoč, ki so nam jo v teh težkih trenutkih nudili. Zahvala tudi g. župniku mag. Srečku Hrenu za slovesno opravljen obred in sv. mašo, pevcem, pogrebni službi Veking in cvetličarni IN. Žalujoči: mož Janez, hčerki Simona z možem Darkom in Alja s Sašem ter vnuka Žiga in Nino 2345 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976. 2232 radiocelje ■J^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Srovi' li NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA A IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let - novi tednik INFORMACIJE 27 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Niti roke v slovo nam nisi dala, a za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Zapustila nas je VIDA BREZOVŠEK iz Šmiklavža (20. 2. 1944 - 23. 6. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Hvala tudi za darovane svete maše. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in praprababice NEŽE DEŽELAK iz Lipnega Dola pri Jurkloštru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala velja župniku g. Hanžiču za lepo opravljen obred, somašnikoma g. Neradu in g. Raščanu, moškemu pevskemu zboru iz Rimskih Toplic, solistki in pianistki prof. Marjeti Sojar Kozmus, trobentaču za odigrano žalostinko in g. Doberšku za besede slovesa. Hvala velja tudi zdravstvenemu osebju ambulante Rimske Toplice, pogrebni službi Komunale Laško in vsem ostalim, ki ste ji izkazali spoštovanje. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sinovi Vlado, Branko, Milan in Marjan ter hčerki Rozalija in Vida z družinami Poroke Celje Poročila sta se: Tanja ZU-PANC in Boris GRIL, oba iz Celja. Laško Poročili so se: Andreja VIDIC iz Tovstega in Matej ZAJC iz Šentruperta, Dušica DUKIČ in Sladan TOPIC, oba iz Štor, Maja JELEN in Aleš BOŽIČ, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Jožica MAČEK iz Laškega in Dejan MEŠEL iz Spodnje Rečice. Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, je spomin nate... ZAHVALA Z žalostjo v srcih smo se poslovili od ANTONA RATA JA iz Šentjurja (2. 6. 1950 - 4. 7. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma, pevkam in pevcem, govorniku za besede slovesa, pogrebni službi za lepo opravljen obred ter gospodoma za odigrano žalostinko. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete JOŽEFE BUSER iz Štor, Razgledna ulica 9 (1938 - 2013) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, molitve in nudeno pomoč. Zahvala g. župniku Mihi Hermanu za opravljen cerkveni obred in mašo ter Mateju Mastnaku za odigrano Tišino. Žalujoča: sin in hči z družinama Minilo je leto žalosti kar sveče ti v pozdrav gorijo. Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN Ljubi ženi, mami, stari mami, tašči ROZALIJI GRAČNER iz Lokavca, Rimske Toplice (19. 7. 1942 - 16. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo imate v lepem spominu. Žalujoči: mož Frido, sin Miro in snaha Veronika, hčerka Darja, zet Lado ter vnuki Bogdan, Valentin in Mitja Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne. V srcih naših huda je bolečina in v hiši velika praznina. A le spomini so ostali na srečne dni, ko bila si z nami, draga, ti. V SPOMIN Danes, 18. julija, mineva leto žalosti, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče, obiskujete in darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači Žalec Poročili so se: Brenda Sue GEORGIEVSKI in Gligur GJORGIEVSKI, oba iz Amerike, Helena BLAZINŠEK in Peter ZUPANČIČ, oba iz Dobrovelj. Mozirje Poročili so se: Eva KOVAČ iz Lesc in Boris SUŠEC iz Podkraja pri Velenju, Vesna BLAŽEVIČ in Marko HRIBAR, oba iz Ivančne Gorice, Milka STERNAD iz Nove Štifte in Tomaž ŠPEH iz Krnice. Velenje Poročili so se: Meliha ŠABANOVIČ iz Živinice in Alen OMEROVIČ iz Žalca, Janja VODOVNIK iz Šoštanja in Klemen KLEMEN iz Kamnika, Urška PRITRŽNIK iz Velenja in Klemen TURINEK iz Žalca. Smrti Celje Umrli so: Vida BEZOV-ŠEK iz Žalca, 80 let, Janez STROJANŠEK iz Dobrovelj, 74 let, Ljudmila VEDENIK iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, 87 let, Jožef BEZGOVŠEK iz Spodnje Rečice, 88 let, Pavla GOLČER iz Laškega, 69 let, Miroslav LESKOŠEK iz Topolšice, 60 let, Angela KLADNIK iz Kostrivnice, 87 let, Stanko GORIŠEK iz Ra-dobelj, 55 let, Viljem KOLAR iz Zlateč pri Šentjurju, 85 let, Joško PRELOG iz Celja, 80 let, Olga ZUPAN iz Celja, 80 let, Jožefa BUSER iz Štor, 75 let. Laško: Umrla sta: Neža DEŽELAK iz Lipnega Dola, 100 let, Ivan KNEZ iz Strmce, 81 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Antonija ŠTE-FUR iz Hrastja ob Bistrici, 93 let, Katarina FRANGEŽ iz Rogaške Slatine, 61 let, Ljubomir EMERŠIČ iz Loč, 80 let, Marjeta PAVLIČ iz Grobelnega, 94 let, Terezija JAGER iz Rogaške Slatine, 95 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Anton RATAJ iz Šentjurja, 63 let, Jožef PFODER iz Goričice, 63 let. Žalec Umrl je: Franc ŠKODA iz Ljubljane, 78 let. Mozirje Umrli so: Forti ERMENC z Ljubnega ob Savinji, 39 let, Martin HAJDINJAK iz Mozirja, 91 let, Gregor ENCI iz Nove Štifte, 87 let. Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in tasta FRANCA ČREMOŽNIKA iz Celja (13. 2. 1931 - 2. 7. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili trenutke žalosti, izrazili sožalja, darovali svečke in cvetje ter se od njega poslovili. Vsi njegovi Velenje Umrli so: Anton ŠINKOVEC iz Braslovč, 66 let, Vin-cenc MAJCEN iz Vojnika, 69 let, Ladislav PREŠIČEK iz Kozjega, 72 let, Hedvika GREGORIN iz Ljubljane, 95 let, Jožef PIRNAT iz Šentjanža pri Dravogradu, 86 let, Leopoldina Elizabeta LUKIČ iz Velenja, 79 let, Rudolf KER-ZNAR iz Nazarja, 60 let, Regina BRATINA iz Krajnske Gore, 62 let, Franc STRNIŠA iz Radeč, 81 let, Ivan PAVLIČ iz Prebolda, 70 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI I POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | L 100 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA (C+E), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.7.2013; ZINKLOG, LOGISTIKA IN PREVOZI, D.O.O., RONKOVA ULICA 4, 2380 SLOVENJ GRADEC LIČAR "LIČAR II - M/Ž; IZVAJANJE DELOVNIH POSTOPKOV RAZMAŠČEVANJA, ODPRAŠE-VANJA, IZPIHOVANJA IN DRUGE PREDPRIPRAVE POVRŠIN ZA LAKIRANJE, LAKIRANJE TER DRUGA DELA IN NALOGE SKLADNO Z DELOVNIMI NAVODILI IN ORGANIZACIJSKIMI PREDPISI. DNEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV. ČIŠČENJE DELOVNEGA OKOLJA. DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA." DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; VSA DELA ŽELEZO-KRIVCA, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI., NEDOLOČEN ČAS, 26.7.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA PO SLOVENIJI - M/ Ž; DNEVNI PREVOZI PO SLOVENIJI, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; GRATOURS PREVOZI - TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 30 C, 3211 ŠKOFJA VAS AVTOMEHANIK DELO NA AVTO ODPADU, PREVOZ AVTO-VLEKE - M/Ž; DELO NA AVTO ODPADU, PO POTREBI PREVOZ IN DEŽURSTVO AVTOVLEKE. OSEBA MORA BITI IZ BLIŽNJE OKOLICE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.7.2013; AVTOHIŠA ŠKORJANEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK "ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL." DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 31.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/ Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, SPREMSTVO, TRANSFER MATERIALA, VODENJE EVIDENC ... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2013; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 3, 3220 ŠTORE LABORATORIJSKI TEHNIK LABORATORIJSKI TEHNIK III (E045007) - M/Ž; PRIPRAVA IN IZVAJANJE LABORATORIJSKIH OPRAVIL PO POSTOPKIH V OKVIRU SPREJETIH METOD IN DRUGIH SAMOSTOJNIH POSTOPKOV V POSAMEZNI ENOTI, ODČITAVANJE IN VREDNOTENJE REZULTATOV SKLADNO Z MATRIKO USPOSOBLJENOSTI, SPREJEM IN RAZVRSTITEV KUŽNIN IN DRUGIH VZORCEV ZA MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE, ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE LABORATORIJSKIH APARATUR, INSTRUMENTOV, DELOVNIH POVRŠIN. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE, IPAVČEVA ULICA 18, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.7.2013; ELTELLINŠTA-LACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG "PSIHOLOG - DELO Z OSEBAMI S PSIHIČNO MOTNJO - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE, SOCI-OTERAPEVTSKO IN PSIHOTERAPEVTSKO OBRAVNAVO POSAMEZNIKOV IN SKUPIN PACIENTOV, USPOSABLJANJE ZA UPORABO RAZLIČNIH PSIHODIAGNOSTIČNIH IN PSI-HOTERAPEVTSKIH METOD IN TEHNIK, - IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA, SODELOVANJE V PSIHIATRIČNEM TIMU PRI CELOSTNI OBRAVNAVI PACIENTA, PSIHOLOŠKO OCENJEVANJE OSEBNOSTI, OPRAVLJANJE DRUGEGA DELA S SVOJEGA STROKOVNEGA PODROČJA PO NAVODILIH MENTORJA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2013; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK, CELJSKA CESTA 37, 3212 VOJNIK DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V ZD CELJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOSNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE DRUŽINSKE MEDICINE V ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE,BETONIRANJE, POLAGANJE ROBNIKOV, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 26.7.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA FERDINAND HERCOG, S.P., TEVČE 8, 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE - RUSKO GOVOREČI TRGI - M/ Ž; POMOČ PRI IZVEDBI KOMERCIALNIH IN IZVEDBENIH AKTIVNOSTI, AKTIVNOSTI S PODROČJA IZVOZA, ADMINISTRATIVNA DELA TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST ZA RUSKO GOVOREČE TRGE - M/Ž; TRŽENJE PRODUKTOV IZ PODROČJA HLADILNIŠTVA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, PRIPRAVO PONUDB, FINANČNO REALIZACIJO POGODB, SAMOSTOJNO IZVAJANJE DEL, SODELOVANJE PRI RAZVOJU IN UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG, TEH OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) DIREKTOR DRUŽBE - M/Ž; PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE DRUŽBE,VODENJE POSLOVANJA DRUŽBE, OBLIKOVANJE VIZIJE, STRATEŠKIH CILJEV IN RAZVOJNE STRATEGIJE, POSLOVNE POLITIKE TER SPREJEMANJE UKREPOV ZA NJIHOVO IZVAJANJE, SKLEPANJE POGODB, IMENOVANJE DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI, SPREJEMANJE IN IZVAJANJE ODLOČITEV, POVEZANIH Z UPRAVLJANJEM DRUŽBE, IZDELOVANJE IN SPREJEMANJE LETNIH PLANOV DRUŽBE, SKRB ZA RAZVOJ SISTEMA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM, PREDLAGANJE INVESTICIJSKEGA NAČRTA, KOORDINIRANJE DELA V PODJETJU, SKRB ZA IZVAJANJE PROJEKTNIH IN RAZVOJNIH NALOG ZNOTRAJ PODJETJA, ZAGOTAVLJANJE IN OPTIMIRANJE ČLOVEŠKIH IN MATERIALNIH VIROV, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 20.7.2013; DEMIT, PRODAJA TO- PLOTNO IZOLATIVNIH FASAD, INŽENIRING IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, D.O.O., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE STRUGAR STRUGAR-ORODJAR - M/Ž; STRUŽENJE DELOV ZA ORODJA IN PRIPRAVE, REZKANJE, BRUŠENJE IN SESTAVA KALIBRIRNIH ORODIJ, OSNOVNO ZNANJE PROGRAMIRANJE STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; KLS LJUBNO D.D., SPECIALIST ZA ZOBATE VENCE, LOKE 36, 3333 LJUBNO OB SAVINJI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA (DELO V AVSTRIJI) - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.7.2013; SOMMY, ZASEBNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN KOOPERACIJO, D.O.O., NOVE LOKE 46, 3330 MOZIRJE AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST UČITELJ FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE IN S POUČEVANJEM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 31.7.2013; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37, 3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINSTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTRINSTALACIJSKA DELA, POLAGANJE ELEKTRIČNE NAPELJAVE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.7.2013; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI PO SLOVENIJI IN EVROPI MADŽARSKA ČEŠKA, POLJSKA,AVSTRIJA, HRVAŠKA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO MARTIN ROŽANC S.P., OKROG 20, 3232 PO- ZIDAR POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV,VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOGSKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVDRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR PROFESOR DEFEKTOLOGIJE UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE UČENCEV V ODDELKU PRILAGOJENEGA PROGRAMA DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM, NEDOLOČEN ČAS, 13.8.2013; OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR, ULICA SKLADATELJEV IPAVCEV 2, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI NA GRADBIŠČU -DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. DO KONČANJE PROJEKTA, 18.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKUL-TURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/ Ž; MANTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. DO KONČANJE PROJEKTA, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTI-KULTURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2013; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE INDUSRIJSKIH KOVINSKIH KONSTRUKCIJ Z ATESTOM ALI BREZ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. DO KONČANJE PROJEKTA, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKULTURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VRTNAR VRTNAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA, VZDRŽEVALNA DELA NA TERENU, VRTNASKA DELA V OBJEKTU, DELO V RASTLINJAKIH, VZDRŽEVALNA DELA NA TERENU. DELO DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKULTURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK - M/Ž; TEHNIK STROJNIŠTVA Z ZNANJME IZOMETRIJE-CEVAR, TIG VARJENJE Z VELJAVNIM ATESTOM, DOLOČEN ČAS, 1.8.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA, ORGANIZACIJA DELA NA GRADBIŠČU, KOORDINACIJA NADZORA, PODIZVAJAL-CEV IN INVESTITORJEV, NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2013; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2013; AR PLANE, KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE IN PRAVNA PISARNA, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2013; RIZA-NAJGRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BEVČE 19 A, 3320 VELENJE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA; PLESKAR BO OPRAVLJAL SAMOSTOJNO DELO NA TERENU, ZAŽELJENE DELOVNE IZKUŠNJE MINIMALNO 5 LET, VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE, SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/SLIKOPLE-SKARKA-ČRKOSLIKARKA, R, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 26.7.2013; SLIKOPLESKARSTVO PANN, DAMIR PANN S.P., ŠALEŠKA CESTA 20 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJU -M/Ž; ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJIH, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE INŠTALATER VODOVODNIH IN CENTRALNO OGREJEVALNIH NAPRAV - DELO V NEMČIJI - M/Ž; INŠTALACIJA VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2013; E.M.-TIM, VARILSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠALEK 93, 3320 VELENJE VARILEC- DELO V NEMČIJI - M/Ž; VARILSKA DELA (VARJENJE CEVI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2013; E.M.-TIM, VARILSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠALEK 93, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE "KOORDINATOR DEL MED ZAGONOM - M/ Ž; - KOORDINIRANJE DEL NA OPREMI, KI JE V FAZI ZAGONA, IZDAJANJE DOVOLJENJ - ""PERMIT TO WORK"" IZVAJALCEM, ZAVAROVANJE OPREME ZA VARNO DELO, NADZOR IZVEDBE DEL NA OPREMI V ZAGONU", DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 18.7.2013; ALSTOM POWER SYSTEMS GMBH, MANNHEIM, PODRUŽNICA V SLOVENIJI, CESTA LOLE RIBAR-JA 18, 3325 ŠOŠTANJ UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD DO ZAKLJUČNEGA SLOJA, OSTALA DELA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.7.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA IVAN MEŠKO S.P., ARJA VAS 6 A, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TESAR - M/Ž; TESAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., LETUŠ 110 E, 3327 ŠMARTNO OB PAKI NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, RAZVOZ HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE PROMETNI TEHNIK PROMETNIK, TRANSPORTNI KOMERCIALIST - M/Ž; RAZPOREJANJE VOZNEGA PARKA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVE ANALIZ, VNOSI PODATKOV, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; FERME, PREVOZNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LIMOVCE 7, 1222 TROJANE PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA PROJEKTNI VODJA - TUJINA - M/Ž; IZPELJAVA ŠE PRIDOBLJENIH PROJEKTOV, PRIDOBIVANJE NOVIH PROJEKTOV V SODELOVANJU S TUJIM POSLOVNIM PARTNERJEM, IZDELAVA GRADBENE KNJIGE IN NJEN ZAGOVOR PRI NAROČNIKU,ITD, NEDOLOČEN ČAS, 23.7.2013; PRO TALENT NALOŽBE, STORITVE IN SVETOVANJE D.O.O., MIGOJNICE 18, 3302 GRIŽE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA KERAMIČNIH IZDELKOV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU NABAVA SUROVIN, NEDOLOČEN ČAS, 31.7.2013; KERAMIKA LIBOJE, KERAMIČNI IZDELKI D.O.O., KASAZE 34, 3301 PETROVČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO PREDVSEM ZNANJE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA PRAVA: TOŽBE V GOSPODARSKIH SPORIH MED GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI, PRIPRAVA AKTOV, STATUSNIH ZADEV IPD., PREGLEDOVANJE IN SESTAVO POGODB S PODROČJA GOSPODARSKEGA PRAVA, VODENJE IN IZPELJAVA SODNIH POSTOPKOV, VODENJE POSTOPKOV V ZVEZI Z ZAVAROVANJI, VODENJE OSTALIH POSTOPKOV (NAKUPA IN PRODAJE, POSTOPKOV PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, VKNJIŽBO LASTNINSKE PRAVICE ...), SODELOVANJE Z ODVETNIKI IN NOTARJI, DRŽAVNIMI ORGANI ..., PRIPRAVA, IZVEDBA IN SPREMLJANJE PRAVNIH AKTOV PRAVNO SVETOVANJA IPD. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.8.2013; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC Zaupate nam že —68 let— K Spored od 18. 7.- 24. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Drzni par - akcijski, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 17.45, 20.10 petek, sobota: 15.20, 17.45, 20.10, 22.40 Duhovnikovi otroci - drama, komedija od četrtka do srede: 18.25, 21.05 Krila - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 13.30, 16.15 Napad na Belo hišo - akcijski, drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.40, 21.20 petek: 16.00, 18.40, 21.20, 22.55 sobota: 12.35, 13.20, 16.00, 18.40, 21.20, 22.55 nedelja: 12.35, 13.20, 16.00, 18.40, 21.20 Ognjeni obroč - akcijski, avantura četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.05 petek, sobota: 16.05, 22.30 Ognjeni obroč - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 18.30, 21.10 Osamljeni jezdec - akcijski, avantura, komedija od četrtka do srede: 18.20, 21.15 Pošasti z univerze - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25 sobota, nedelja: 13.00, 15.25 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 12.40, 16.10 Pr'konc sveta - akcijski, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.35, 21.00 petek: 16.20, 18.35, 21.00, 23.15 sobota: 12.50, 16.20, 18.35, 21.00, 23.15 nedelja: 12.50, 16.20, 18.35, 21.00 Prekrokana noč 3 - komedija od četrtka do srede 18.50 Pripravnika - komedija od četrtka do srede: 20.00 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka od četrtka do srede: 20.25 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - drama, grozljivka četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25, 17.50 sobota, nedelja: 12.30, 13.40, 14.25, 16.25, 17.50 niciro|iol ČETRTEK 20.00 Submarino - drama PETEK, SOBOTA 19.00 Submarino - drama NEDELJA 19.00 in 21.00 Submarino - drama SREDA 20.00 One - drama Kino pod zvezdami (projekcije so brezplačne) PETEK 22.00 Začetniki - komična drama SOBOTA 22.00 Rimu z ljubeznijo - komična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Prekrokana noč 3 - komedija 21.00 Otroci Sarajeva - drama SOBOTA 19.00 Otroci Sarajeva - drama 19.30 Madagaskar 3 - animirana komedija 21.00 Prekrokana noč 3 - komedija NEDELJA 16.00 Madagaskar 3 - animirana komedija 18.00 Prekrokana noč 3 - komedija 20.00 Otroci Sarajeva - drama Ploščad ob Domu kulture Velenje: Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije ob ponedeljkih PONEDELJEK 21.30 Vaje v objemu - slovenska romantična drama TSSSUS ROGAŠKA SLATiNA Letni kino NEDELJA 21.00 Vse je šlo k vragu, Pete Tong - komedija PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 7. 16.00 Pokrajinski muzej Celje Izdelajmo čelado rimskega vojščaka otroška delavnica 20.00 Pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec Mi smo iz prihodnosti film iz cikla projekcij ruskega filma 20.00 Terasa pri Kulturnem centru Rogaška Slatina Fotografska razstava Viljema Klemenčiča ter monodrama Moj misterij 20.30 Atrij Velenjskega gradu Aleksander Mežek koncert 21.00 Stari grad Celje_ Radio Ga-Ga komedija v izvedbi Saša Hribarja, Tilna Artača in Jureta Mastnaka 21.00 Terme Olimia Poletni večeri a capella pesmi 21.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje Maroko - dežela kontrastov potopisno predavanje Mateje Mazgan PETEK, 19. 7. 10.00 do 12.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 17.00 Hotel Smogavc Zreče Stres in depresija predava Smajo Safič Gupta 19.00 Mestna plaža Celje Zavrti hula hop obroč in zapleši s čarobnimi poi delavnica za otroke in odrasle 19.00 Vila Bianca Velenje_ Irena Tratnik Dosso koncert 20.00 Mestna četrt Nova vas Kako ponovno prebuditi človečnost? delavnice osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna Večer slovenske glasbe Nataša Loborec - Perovšek, sopran; David Kostanjevec, klavir 20.30 Pred Domom kulture Velenje Mihael Hrustelj trio koncert 21.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2013 večer z Rok'n'Bandom in Ivanom Zakom SOBOTA, 20. 7. 9.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje - ploščad pred knjižnico Sejem unikatnih izdelkov cART predstavitev mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Jagoda lutkovna predstava Teatra za vse Jesenice 15.00 Gobarska koča v Brezovcu pri Polju Srečanje slikarjev s Kozjanskega 15.00 Bazen v Šentjurju CiciMoyuta druženje mladih družin, organizirane delavnice, predavanja, lutkovna predstava 17.00 Virštanj - Banovina Virštanjska noč Godba Orlica, Kaja Humski, virštanjske družabne igre... 17.00 Muzej na prostem Rogatec Likof na taberhi etnografska prireditev 18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Jezerske in morske pošasti ponirkove otroške delavnice 19.00 Gasilski dom PGD Rogaška Gasilska veselica s srečelovom in Ansamblom Poljanšek 21.00 Celjski mladinski center Celje Fokus 2013 razstava in projekcija 21.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2013 nastopajo: Kačji pastirji, Leteči odred, Bajaga nedelja, 21. 7. 11.00 Mestna plaža Celje Odiseja čarovniška predstava za otroke; nastopa Sam Sebastian 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Citycenter Celje Metka Veter in Peter Šilček pravljična ura 16.00 pri Kulturnem domu v Radmirju Veselo druženje ob domačih igrah ponedeljek, 22. 7. 10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan Celje Počitniški ustvarjalni dopoldnevi od ponedeljka do petka 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v knjižnici VODNIK 29 17.00 Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Zgornja Savinjska dolina skozi čas odprtje fotografske razstave skupine Objektiv 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjaj, ločuj, z naravo zmaguj eko ustvarjalne delavnice izvaja Bojana Komplet torek, 23. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v knjižnici 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Male lepljene umetnije poletje na travniku - torkove igrarije 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 19.00 Cerkev sv. Elizabete, Ljubno ob Savinji Večer orgelske glasbe izvajata Ema Korpnik in njena profesorica Andreja Golež 20.00 Dvorana Doma kulture Velenje Oxfordshire school's senior orchestra koncert mladinskega orkestra iz Anglije sreda, 24. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda presenečenja za otroke 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v knjižnici Društva vabijo PETEK, 19. 7. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem sobota, 20. 7. 8.00 Atrij centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem 9.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica Žalec 18.00 Mestni park Celje Brezplačna vadba joge NEDELJA, 21. 7. 9.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Turistična tržnica Na Anino 10.00 Rogla_ Tradicionalno srečanje šoferjev in avtomehanikov slavnostni govornik Borut Pahor, za zabavo bo poskrbel ansambel Show band Klobuk radiocelje ",^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Razstave Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Levstikova dvorana celjske knjižnice: fotografska razstava Kulturna dediščina Francija Horvata, do 21. 7. Kvartirna hiša Celje: razstava Gala zajtrk Čarlija Grmiča, do 5. 8. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9. Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8. Železarski muzej Štore: razstava Valjarna, do 10. 9. Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12. Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Ška-pin, do 1. 9. Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9. Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava enodnevnega mednarodnega slikarskega srečanja: Helmut Blažej (Avstrija), Keiko Miyazaki Vahčič (Japonska), Matjaž Duh, Rado Jerič, Milovan Valič (Slovenija), do 11.8 Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI «t Hš J P lTj» i r t i fi POIŠČITE in POKLIČITE 1 2ÄTA&r/Y0 UJNSEK Romana Tajnšek - Korošec Ginvr trg !? 30Q0 iVj»-OJ SM /7 /J £M/ Ü34 1 IŠČETE MOJSTRA? DOVOLITE, DA GA MI POIŠČEMO ZA VAS"1 "pokličite 031 692-860 \ V TftcrdLo. .rn ./*nim ^ Anika Martinen: s.p. | Slanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za use generacije, od športnih do visok« elegance blagovne znamke Lira Akcijski popust do-50% na izbrane artikle ŽLEBOVI GRIČ PftOlTVÖbNJA IN PRDDflJ« VSEH Vfttr UHIK ATHIH1 Pf STAHDA RDHtH KROTSKD KLEPARSKIM I2DELK0V www.gric-z.com 1 ■■■ 11 LESOV 1 G R1C d. o,o., 1 r g a «na - prsi i vodil j i If' ,'imy m [£jxsc^lsrgri ignri, l^iftrf j? 11 hft t^ijflitf ŽLEBOVI. OBRUfiE.CEVl. KOVINSKE STREHE, VIJAKI.KOVKE.SILIKONI. ORODJE... i IrtiJratB Lrfiko med Številnim maEeriaJi 1 :ulutlMiii,b4kW.Cif>VöliL ire*. . . . ' pocinh^i pl^eviimt poslovalnica Celje Gaji 42/b tel: OB 1S? 210 f fat:: 06/20 57 211 e- mal 1: ztebovl .gdc.H govina£^ čol.fiet j Lepotni center Mercator center St Ba ore , WrfflptJe venaga Jiry^^Dte opremidtenift /hTBrsÄ^JrstilionDV, 1 PjersevwoKwfcäesMn*itoimifresfcrfw ' in(Hifflsfl po ugodnimi 041/675-556 ffflMfEEfflBMflflBWI SWSVM &ÄSJ3, WimSKA tltiCA3.32flSm STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin &. > OKNA - VRATA - STEKLO OD PROIZVODNJE, DO&AVt DO KVALITETNE KUPON ;ob naročilu oken do 31.7.2013 vam v okna GRATIS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE PE VtMrtJ« (0J1 677 708) In PE 4*0« |M» »10 >SS) r CVETLIČARNA ( .ARILNI BUTIK ^ Natjii Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šernjijr-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-SO in 03/ siBooBPinsiim prasnd mvmt VSEH ÜBST KDUiN HITRO, KVALITETNO IH UGODNO! t. ^^^ glede , j ni cjj ni tn na "uranala «M ni o« * k>™an|e po BAL- ttstvlci- P0S-E6 NI EFEKTI! www.strojeplastika.si ; g^^^P"*0*" naMaioj PRI UflfDITIfl Gfl OBOI/, DELO BREZPUČNO! BREZPI/1CNÖ SI/FTOI/ANJE KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA IgorGOMIHSEKsP Ložnica pri Žalcu iib, 331g Žalec GSM" 031 592 573; E-MAiL; JGDR3KG@GlvtAIL.CDM AKCIJA! Do-35% popusta no iho kritino d o m o f i n a I _ GSM: 041 756668" ■ tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdela va nadstreška v - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK (KIA) KIA MOTORS avt(f)hlSa skorja nec ^^^^ flu Aiüuw M ti muhi" ■ 2m strešnih cevi MM PODARIMO pri namenja vi stresne kritine- Tht Panter loSutpiii* Mariborska 115,Celje. 03/426 OBÄ4, 031 609 416 Posebna ponudba: Kontrolni pregled va šega j J S™ vozila pred dopustom: I lt)€ * Pregled zelema 12 kontrolnih točk. Pted do pus lom opremil«! vaše vozilu z nos i ki in kovčki f || || |Lf- Ltuaj«^, HL: 03 /73^57-00, (lil 56ti 262; {PUT; WWJTTULSt; v-poSta: magren BREZPLAČEN orteopatski pregled hmmi n»« IDdlFI Z vami že 20 LET. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■ NAPELJAV TER SANAOJA KOftUNIC ■ KllUCIIEimovin d.O.». Pioiiruki vas 3fajf kabinet<, prave >štiklce<, vredne ogleda,« pravi sogovornik. Med njimi je tudi 14 takih, ki so izdelane ročno. pipe pa so okrasili s posebnimi vložki iz bisernice ali školjčne lupine, a tudi iz kovine. Kot je dejal Rems, smo bili Slovenci v preteklosti nasploh dobri izdelovalci pip, ki so bile znane vse od Bavarske do Dalmacije. Stara gorjuška čedra, ki je še po skoraj 180 letih videti kot nova, Remsu v mislih prebudi tudi nostalgijo na znanega va-ščana Franja Drolca, ki si je tobak, ki je bil na voljo po vojni, izboljšal tako, da ga je odišavil s kumarinom, z zdravilom, ki so ga uporabljali za redčenje krvi. Zaradi značilnega vonja so Laščani vedeli, da je po ulicah hodil, tudi ko ga že nekaj ur ni bilo več na spregled. TINA VENGUST, foto: GrupA V gostilnah so bile nekdaj nepogrešljive družabne igre. Da so jih imeli gostje na voljo, so poskrbeli kar gostinci sami. Stari Laščani se še dobro spominjajo domačinke, gospe Komes. Gospa, ki je bila nekoč lastnica polovice Laškega, je imela zelo dolg jezik, znana pa je bila tudi po svojem stilu oblačenja. Nosila je moški klobuk, dolgo krinolino, gležnjarje, moški »lajbič«, sprehajalno palico iz slonovine, njen zaščitni znak pa je bila tudi pipa ali »cigaretšpic«, ki je prav tako del razstave Fajfa in pir, pa imaš mir. 46 PODLISTEK / INFORMACIJE Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (11) Konzerviranje Konzerviranje hrane ali spravilo pokvarljivih pre-hrambnih izdelkov za kasnejšo uporabo je bilo v kuhinji večen problem. Do iznajdbe modernih električnih zamrzovalnikov so gospodinje problem pokvar-ljivosti reševale na različne načine. Živila so solile, dimile, sušile, kisale, kasneje tudi segrevale in če je bilo mogoče, celo hladile. Pri mesu je bilo dolga stoletja najpreprostejši način konzervacije soljenje, nato so ga dimili in kasneje še posušili. S tem so meso in izdelke iz njega poskušali ohraniti za kasnejši čas. Na podoben način so konzervirali tudi ribe. Bolj problematična je bila zelenjava. Ker je hitro pokvarljiva, je v surovem stanju niso mogli ohraniti dlje časa; izjema so bili krompir, zelje, solata in nekaj vrtnin, ki so jih lahko za kasnejšo uporabo shranili v zemljanko ali klet. Edina prava možnost konzervacije je bilo kisanje, ki se je kot postopek ohranilo do danes. Poleg tega se je uporabljala še konzerva-cija s soljo ali sušenjem. Sušenje sadja Problem je predstavljalo tudi shranjevanje sadja, zato Deža za mast so ga veliko posušili. Najprej so ga sušili na lesah v pečeh ali na pečeh, kasneje pa tudi v posebnih sušilnicah, ki so jih kot samostojne objekte postavljali večji sadjarji v celjski regiji. Sušeno sadje je bilo predvsem na podeželju vedno dobrodošlo. Gospodinje so ga hranile za čase, ko ni bilo druge hrane, saj so lahko iz njega delale močnik ali pa so ga postregle kar suhega. Poleti je bil iz suhega sadja dobrodošel kompot kot sestavni del dopoldanske malice. Merice za tekočine Segrevanje in hlajenje Segrevanje hrane in njeno spravljanje v nepredušno zaprte posode imata nekoliko krajšo tradicijo, saj je poseben problem pri tem predstavljala posoda. Šele ko so se v ta namen pojavili stekleni kozarci, ki jih je bilo mogoče pokriti s pergamen-tom in kasneje s steklenimi pokrovi, se je omenjeni način bolj razširil. Pri konzer-vaciji hrane s segrevanjem ne smemo pozabiti še načina zalivanja pečenega mesa v mast in hranjenja mesenih klobas z zalivanjem v masti ali olju, ki je bilo v navadi tudi pri nas. Hlajenje tudi danes predstavlja najuspešnejši način konzervacije, vendar je bil ta način za večino gospodinj uporaben le pozimi, ko so bile naravne temperature pod le-diščem. Zamrzovanje Zamrzovanje kot način konzervacije se je množično uveljavilo sicer šele v drugi polovici 19. stoletja, ima pa starejšo tradicijo. Že stavba Stare grofije v Celju ima na načrtu, ohranjenem iz leta 1832, vrisano ledenico, mnoge pa so izpričane iz še starejših obdobij (Gornji Grad, Žička kartuzija ...). Bolj množično se je ta način konzervacije začel uporabljati šele, ko so se komore za hlajenje zmanjšale na velikost omare ali omarice in ko so si led čez poletje lahko zagotovili sami v posebni ledenici ali pa ga je dovažal ledar. Led je po obnovi v letu 1937 naročnikom zagotavljala tudi celjska mestna klavnica. UMMMM^wto cenejei i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI plzzetia/ ^VeAxmcu SKIHAUT SMUČARSKA lom C E L j S K A i nforjm ti jp Goberšek Milan .. TT! M TI HERMANA dc HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI TT! Celjska Mohorjeva družba lesnina ixxH GORIŠKA BRDA golte Slovenija avt^phiša škorjanec (jciTy) KIA MOTORS jfhrfhfitih* sfrft/j/am - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na nase lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve -THERMANA. D.D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunceva 10, Celje - 10% popust -LESNINA D.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. -TOP-FIT D.O.O.. Ipavceva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO NAGRAJENCI NAGRADNEGA RAZPISA Barve spremenijo dom. križanke, katere pokrovitelj je družba JUB iz Dola pri Ljubljani. Objavljena je bila v Novem tedniku 4. julija. Nagrajenci: 1. nagrado, 2-krat Jupol Trend, prejme Jože Lamper, Griže 117, Griže. 2. nagrado 1-krat Jupol Trend, prejme Dušan Ilovar, Miklošičeva 3, Celje. 3. nagrado, majico Jupol, prejme Marjana Kolar, Marija Dobje 12, D ramlje. Pri žrebanju smo upoštevali vsa štiri pravilna gesla, ki smo jih na dopisnicah prejeli do ponedeljka, 15. julija 2013. Nagrajenci lahko prevzamejo nagrade na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje, od srede, 24. julija 2013. t Setveni koledar 18. ČE 19. PE 20. SO Čas za presajanje je do 20. julija ob 3. uri. cvet do 14. ure, od 15. ure list list list do 8. ure, od 9. ure cvet plod do 10. ure od 10. do 16. ure plod, od 17. ure korenina korenina 24. SR korenina do 13. ure, od 14. ure cvet 21. NE 22. PO 23. TO Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Prejeli smo Zgodovinska poteza ministrstva za finance Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o o davku na nepremičnine, po katerem bi bile obdavčene tudi vse cerkvene nepremičnine. S celotnim nepremičninskim davkom naj bi država letno pridobila okoli 250 milijonov evrov prihodkov. Ministrstvo za finance je s predlagano obdavčitvijo vseh cerkvenih nepremičnin storilo zgodovinski korak, zaradi česar mu je treba čestitati. Končno je nek državni organ zmogel toliko poguma, da je podal predlog za obdavčitev vseh cerkvenih nepremičnin. Predlog je pravičen, pošten in v skladu z ustavo, še posebej s 7. členom, ki ne dopušča nobenih cerkvenih privilegijev, torej tudi davčnih ne. Očitno upošteva tudi neizmerno bogastvo Katoliške cerkve; v Sloveniji je vrednost tega vsaj kakšno milijardo, pri čemer je vrednost cerkvenih nepremičnin po uradnih podatkih okoli 800 milijonov evrov. Izjemno bogata je cerkev tudi po svetu, samo v Italiji se vrednost njenih nepremičnin ocenjuje na več kot tisoč milijard, celotna vrednost cerkvenega premoženja po svetu pa na več tisoč milijard evrov. Na predlog za obdavčitev vseh cerkvenih nepremičnin je reagirala Katoliška cerkev in predlagani davek zavrnila, kar je pričakovano. Ni pa bilo za pričakovati, da se bo proti davku postavilo tudi ministrstvo za kulturo, ki predlaga izvzetje sakralnih objektov in samostanov, pri čemer pravi, da verske skupnosti ne bodo zmogle plačati davka in da bo zaradi tega oteženo ali celo ogroženo njihovo delovanje ter da graditev in posest verskih objektov sodita v sklop človekove pravice do verske svobode. Namesto da bi ministrstvo za kulturo podprlo ministrstvo za finance, ki se trudi najti čimveč sredstev za prazen državni proračun, mu je »zasadilo nož v srce«. Postalo je »odvetnik« super bogate cerkve, ki lahko vsak nepremičninski davek z lahkoto plača. Če mora ta davek plačati lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki brez te nepremičnine sploh ne more biti, saj je to edini dom zanj in njegovo družino, je pravično in pošteno, da za vse svoje nepremičnine, tudi sakralne, plačajo davek tudi verske skupnosti, vključno s cerkvijo. Če verske skupnosti spornega davka ne morejo plačati, naj na primer nepremičnine prodajo. In še to: po nauku cerkve je bog v človekovi notranjosti in lahko vsakdo vzpostavi stik z njim v svoji notranjost, kar tudi pomeni, da cerkev kot objekt sploh ni nujno potrebna. Nujno pa je potreben dom za družine v Sloveniji, saj pod drevesom ni več mogoče živeti. Za nujen objekt davek, za nenujen pa ne! Kje živimo? Ali je to pravično? Ministrstvo za kulturo celo namiguje, da gre v tem primeru tudi za kršitev verske svobode. O kršitvi verske svobode govori tudi cerkev, nekateri njeni laiki pravijo, da obdavčitev sakralnih objektov posega v Modri telefon Brezplačen odvetnik Bralec, ki ima postopek na sodišču, je že dlje časa brez zaposlitve in brez rednih dohodkov. Zanima ga, kakšni so pogoji, da lahko pridobi brezplačnega odvetnika. Iz kabineta ministra za pravosodje odgovarjajo: Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (http://zakonodaja.gov.si/ rpsi/r05/predpis_ZAK01265. html), ki v 10. členu opredeljuje, da so upravičenci: - državljani Slovenije, ki v državi stalno prebivajo; - tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Sloveniji; - drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; - nevladne organizacije in združenja, ki delujejo ne-profitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo (v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene); - druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določata, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj ustavno zagotovljeno pravico do verske svobode, z omejevanjem individualne in kolektivne svobode, kakršno predstavljajo predlagane spremembe davčne ureditve, pa se zanika človekovo dostojanstvo. To so zanimive trditve, vendar neutemeljene! Ali je katoliku, ki gre k maši v obdavčeno cerkev, zaradi te obdavčitve kratena individualna in kolektivna verska svoboda? Saj obdavčitev cerkve maše ne bo odpravila! Ali katolik v verskem objektu zaradi obdavčitve le-tega ne bo mogel več moliti? Saj obdavčitev le-tega molitve ne bo prepovedala! Ali v cerkvi zaradi obdavčitve objekta ne bo mogoče več izvesti krsta, obhajila ...? Saj obdavčitev objekta ne prepoveduje krsta ali obhajila! Predlog ministrstva za finance o obdavčitvi vseh nepremičnin verskih skupnosti podpiram in upam, da ga bo podprlo čim več ljudi in državnih organov in da bo sprejet. Če pa bo predlog o obdavčitvi vseh cerkvenih nepremičnin padel, pa bi bilo pošteno, da izpad sredstev, ki bo zaradi tega nastal in ga bo občutilo ljudstvo in ne bogati, zapolnijo tisti, ki sporni davek minirajo, tudi ministri in cerkveni kleriki in laiki osebno! VLADO BEGAN, Šmarje pri Jelšah in glede na finančni položaj svoje družine - brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine - ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve (Zakon o socialnem varstvu). Oseba, ki je po zakonsko določenih pogojih upravičena do takšne pomoči, jo lahko uporablja za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilec vloži praviloma na okrožnem sodišču, pristojnem za prosilca, glede na naslov stalnega bivališča, in sicer pisno na obrazcu. Obrazec dobijo prosilci pri strokovnih službah za brezplačno pravno pomoč, ki delujejo v okviru okrožnih sodišč, in v knjigarnah ali na povezavi http://www.sodisce. si/sodni_postopki/obraz-ci/2009021217292200/. Prosilci se lahko v primeru dodatnih vprašanj in informacij obrnejo na službo za brezplačno pravno pomoč (BPP) pristojnega okrožnega sodišča. Vsako okrožno sodišče ima organizirano službo za BPP, ki v času uradnih ur (ponavadi trikrat tedensko) sprejema prosilce za BPP in jim pomaga tudi pri izpolnjevanju prošenj za BPP. Informacije o brezplačni pravni pomoči najdete tudi na spletni strani sodstva http://www.sodisce. si/sodni_postopki/brezplac-na_pravna_pomoc/. BRANE JERANKO 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 48 BRALCI POROČEVALCI Pohodniki v Lurški jami Pohod po Emini romarski poti Kozjanski park je v soboto, 29. junija, že sedmo leto zapored organiziral pohod po Emini romarski poti. Tokrat smo izbrali 12 km dolgo traso Emine poti med Planino pri Sevnici in Pilštanjem. Zbralo se je 43 pohodnikov in na pot smo se podali ob 8. uri zjutraj. Najprej smo se s Planine vzpeli mimo kapelic križevega pota do cerkve sv. Križa, od koder je čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. Nato nas je pot vodila mimo Šentvida pri Planini in Podpeči pri Šentvidu čez potok Leniška do Zagorja. Po ogledu Lurške jame v Zagorju, ki nam jo je predstavil predsednik Kulturnega društva Zagorje Dani Zalokar, smo nadaljevali pot mimo Gabrja in Lesičnega vse do cilja na Pilštanju, kjer naj bi se po legendi rodila sv. Ema. Najprej nas je v cerkvi sv. Mihaela sprejel župnik Jože Hriber-nik in imeli smo krajšo mašo. Nato so nam člani Kulturnega društva Pilštanj ob 75-letnici imenovanja Eme za svetnico v čudovitem okolju pod vaško lipo odigrali dramsko igro o življenju kneginje Eme. Pohod smo končali s toplo malico in si polni lepih vtisov obljubili, da se vidimo ob letu osorej. NINA-KLAVDIJA LOJEN Blagoslov koles in kolesarjenje V soboto, 29. junija, je Športno kolesarsko društvo Nova Cerkev v okviru krajevnega praznika organiziralo 6. tradicionalni blagoslov koles. Opravil ga je Vinko Kraljič. Po opravljenem obredu smo se podali na kolesarjenje po poteh KS Nova Cerkev. Cilj smo imeli pred gasilskim domom, kjer so domači gasilci priredili tekmovanje v kuhanju golaža, zato smo se tudi mi z njim okrepčali. Podelili smo kipce kolesarja, in sicer za najmlajšega, najstarejšega, najtežjega in polžka. Žrebali smo tudi štartne številke udeležencev in jim podelili nagrade. Najlepša hvala Krajevni skupnosti Nova Cerkev za nabavo kipcev in zahvala vsem, ki ste se udeležili tega kolesarjenja. ŠKD NOVA CERKEV Vuzenico V počastitev praznika KS Vojnik Z neba so nas pozdravljali poletni žarki, pod šotorom na igrišču telovadnice OŠ Vojnik pa je bilo živahno. Zdenko, Drago in Stane so pripravljali juho za dobrodošlico članom medobčinskega društva delovnih invalidov, ki so prihajali na druženje. Ekipa strežbe je bila pripravljena, prav tako oder z Razigranimi muzi-kanti. V uvodu sem vse navzoče pozdravila in jim zaželela prijetno druženje. Še posebej sem bila vesela, da sta se srečanja udeležila naš nov mlad član Tilen, ki je preživel hudo prometno nesrečo, in Andrej Pegan iz Ljubljane, ki je predstavil svojo knjigo, v kateri opisuje trnovo pot, ki jo je prehodil po nesreči. Zbrali smo se, da bi se poveselili, družili in počastili tudi praznik krajevne skupnosti Vojnik, saj je več kot sto naših članov doma prav v Vojniku. Pozdravil in nagovoril nas je župan Beno Podergajs, ki rad prisluhne in pomaga invalidom. Poudaril je pomen druženja in tkanja prijateljskih vezi ter izmenjavo izkušenj. Gostja Maja Založnik nam je zapela nekaj pesmi in popestrila dan. Člani in obiskovalci smo si lahko ogledali razstavo ročnih del naših Člani sveta KS Mestinje smo 15. junija obiskali Občino Vuzenica. Da smo izbrali prav to občino, ni naključje. Tamkajšnji častni občan Lojze Gobec namreč izvira prav iz Mestinja in prav v teh dneh je praznoval 80. rojstni dan. V Vuzenico se je preselil leta 1954. Kar 31 let je bil ravnatelj tamkajšnje osnovne šole in za svoje delo na vzgojnem področju prejel najvišje priznanje, Žagarjevo nagrado. Bil je ustanovitelj in vodja pionirske zadruge ter ustanovitelj šolskega hranilništva, ustanovil in vodil je likovno kolonijo v Vuzenici, na kateri je ustvarjalo preko 2000 otrok iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Lojze Gobec se je okitil še s številni priznanji, najbolj mu je pri srcu priznanje Von Pistor za življenjsko delo, ki so mu ga podarili njegovi učenci, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu pa mu je na letošnji koloniji podelila visoko nagrado, Drabosnjakovo priznanje. Njegov učenec, današnji župan občine Vuze-nica, Franc-Franjo Golob, ki nas je prav tako sprejel, pravi, da Vuzenica brez Gobca ne bi bila, kakršna je. Sicer pa Lojze Gobec s svojo ženo Zinko še dandanes večkrat obišče Mestinje, svojega brata Stanka, sestro Maliko in svakinjo Tončko, ki je letos praznovala 90 let. Iskrene čestitke in veliko zdravja vsem v imenu sveta KS Mestinje. Ob krajevnem prazniku pa iskreno čestitam in želim vse dobro tudi vsem ostalim krajankam in krajanom. JANEZ COLNERIČ Zvončnic. Ob ubranih zvokih smo zapeli in zaplesali, v kuhinji pa je že dišalo po pečenih dobrotah. Pogumni pari so se preizkusili na modni reviji. Ob klepetu, dobri hrani, pijači, petju in plesu je dan kar prehitro minil. Morali smo se posloviti in za nami je bil še en lep in nepozabno preživet dan. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, da smo se imeli lepo. Zopet smo dokazali, da skupaj zmoremo marsikaj, da potrebujemo drug drugega in smo družba, ki nam je potrebna in jo imamo radi. DRAGICA MIRNIK AMON BRALCI POROČEVALCI 49 Festival Romanica Antiqua Laško znova navdušil Nastop učencev poletne glasbene šole Laško je s svojo znamenito romansko cerkvijo, z župniščem in s kartuzijo v bližnjem Jurkloštru uvrščeno v umetnostno-zgodo-vinsko evropsko povezavo Transromanica. Prav ta je leta 2010 spodbudila misel za organizacijo festivala, ki bo v svojem programu združeval glasbo in arhitekturo. Od začetne zamisli o osredotočenosti predvsem na glasbo starejših obdobij je festivalski koncept prerasel in se razširil tudi na interpretacijo glasbe ostalih umetniških obdobij s poudarkom na izvedbah slovenskih skladateljev. Festival je zasnovan v obliki poletne glasbene šole violine, viole in violončela ter ciklusa koncertov priznanih slovenskih glasbenih pou-stvarjalcev. Letos se je glasbenega poletnega izobraže- vanja udeležilo trinajst učenk in učencev, ki so zadnji teden junija pod mentorstvom violinista in violista mag. Kristi-ana Kolmana, violončelista Aleksandra Kuzmanovskega in korepetitorja Benjamina Govžeta intenzivno spoznavali zakonitosti in skrivnosti glasbenega poustvarjanja. Da je na zaključnih koncertih v Kulturnem centru Laško in kartuziji v Jurkloštru njihov nastop potekal sproščeno, je z delavnico o premagovanju treme poskrbela Tina Anderlič. Koncertni del festivala Ro-manica Antiqua Laško so odprli člani Celjskega godalnega orkestra pod taktirko Nenada Firšta, ki so s soliti preigravali bogat, a lahkoten program, s katerim so v Laško ponovno pripeljali zvoke klasične orkestralne glasbe. V kulturnem centru so zazvenela dela Pa- chelbela, Bononcinija, Go-unoda, Bravničarja, Schönberga in Sibeliusa. V drugem delu festivalskega programa pa je Tio Romanika izvedel navdušujoč koncert z naslovom Tango za trio in Astor Piazzolla. Četrti festival je znova dokazal, da glasba nima meja. Močno izražena povezanost med mladimi glasbeniki, ki svoj pogled in dojemanje glasbe šele oblikujejo z visoko usposobljenimi glasbeni- mi pedagogi in izkušenimi ter priznanimi glasbeniki, daje festivalu navdih in polet za nadaljnja leta. TM Na Možnici košnja po starem Na 14. tradicionalnem srečanju koscev 29. junija ob 4. uri pri Lovski koči Bohor-Planina se je ročne košnje trave udeležilo okoli 30 koscev vseh starosti. Najstarejši je štel kar častitljivih 83 let. Zbrani so si ob jutranjem šilcu domačega žganja in pršjači izmenjali izkušnje o ročni košnji trave. Padale so besede o načinu, kot se je delalo nekoč - brez strojne mehanizacije, ki v novodobnem svetu krajša in lajša delo. Nekoč so z veseljem hodili kosit travo k sosedom, dandanes pa se izgublja stik z ljudmi in skorajda ni več veselega druženja po opravljenem delu. Sklepane in nabrušene kose so med hojo dvignjene počivale na ramenih veselih mož, ko so šli proti štartu. Kuharjem se je ogenj razplamtel, a kosci so z vso vnemo zarezali v travo. Po travnikih so dišale cvetoče rastline, v rezu so šumele kose, trava je v valovih padala po tleh. Košnja na hribovitem območju še danes velja za naporno in dolgotrajno opravilo, zato je bilo treba kose pogosto brusiti. Da bi bolj rezale, so si nekateri prilili v štork nekaj kapljic kisa. Po končani košnji so pripravili kuharji odlično pojedino s kozarcem rujnega vina. Ob raztegnjeni harmoniki so kosci peli stare pesmi in obujali vesele spomine ter pripetljaje še dolgo v dan. PZ Odstopajo od povprečja Župan občine Dobje Franc Leskovšek je ob koncu šolskega leta sprejel najbolj uspešne učence tamkajšnje osnovne šole, ki so s svojimi dosežki odstopali od povprečja. To so letos Urban Uduč, Anamari Guček, Katja Kolman in Nejc Selič. Župan je poudaril, da je uspešno zaključena osnovna šola ključ do uspeha v srednji šoli in pri študiju ter nasploh v življenju. Osnovnošolce, ki so bili odlični vseh devet let, je nagradil z darilom, čestitkam sta se pridružili tudi ravnateljica Suzana Plemenitaš in razredničarka Janja Polenšek Davidovski. TV, foto: MN Najboljši učenci v družbi župana Franca Leskovška, ravnateljice Suzane Plemenitaš in razredničarke Janje Polenšek Davidovski. __ v v ■ v v ■ Mmmm, češnje, češnje ... Ni lepšega kot na sončni dan sedeti v krošnji in obirati češnje naravnost z drevesa. V sredo, 18. junija, smo se s stanovalci Pegazovega doma odpravili na Male Rodne nabirat češnje. Rdeče češnje, debele, hrustljave, so kar same vabile ... Najprej smo se jih do sitega najedli, nato smo jih nabrali še za ostale stanovalce, ki niso mogli z nami in so ostali v domu. Najbolj nas je privabila manjša češnja, ki nam je bila na dosegu rok. Gospod Matevž se je opogumil in in splezal visoko v krošnjo velike češnje, kjer so se skrivali najbolj sočni in rdeči sadeži. Ko je bila želja po češnjah potešena, smo sedli v hladno senco, se okrepčali z domačimi dobrotami, nazdravili z žlahtno kapljico in zapeli. Vzdušje je bilo enkratno, družba razpoložena, zato se še enkrat zahvaljujemo Kseniji Zobec za gostoljubnost. LUCIJA ČERKUČ 50 POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE Gremo v Baško na morje V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in dosežkih zamenjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj sevam zanimivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili okLPočit n i š keji og od i v« Bilo je sredino jutro in že smo se z nasmehom na ustnicah in s pričakovanjem novih dogodivščin odpeljali proti Baški. V naših glavah so se porajala vprašanja: bo lepo vreme, kako bomo spali, bomo zelo pogrešali starše, ali je morje mrzlo, bomo stkali nova znanstva in prijateljstva? Po začetnemu spoznavanju drug drugega so otroci poimenovali svoje skupine z izvirnimi imeni, ki označujejo morje, lenarjenje in dobro počutje. Spoznali smo mesto, obiskali cerkev svetega Ivana, si ogledali pokopališče, nabirali storže, kamne in brskali za školjkami. V akvariju pa smo videli čudoviti morski svet v živo. Seveda smo se peljali tudi z ladjo Explorer, ki ima zastekljeno dno, in opazovali vrvež pod vodo, pisane ribe, školjke in rakovice. Otroci so z zanimanjem sodelovali v jezikovni šoli, kjer so spoznali nove besede v nemščini in nizozemščini, vodil in pomagal jim je vzgojitelj Gabrijel Dečman. Deklice so izdelovale zapestnice in verižice v ustvarjalni delavnici, pa tudi likovna delavnica je iz otrok pričarala morsko obarvano umetniško izraznost. Za pričeske je poskrbela vzgojiteljica, frizerka Darja Kolar. Z njimi bi bili konkurenca marsikateremu svetovno znanemu frizerskemu mojstru. Čas po kosilu je bil namenjen počitku in prebiranju knjig iz knjižnice v Celjskem domu, ki vsebuje zanimivo čtivo, kjer vsak najde nekaj zase. Večeri pa so bili v znamenju športnih, tekmovalnih in rajalnih iger za najmlajše. Baška je pokala po šivih, ko smo izbirali naj frajerja na šovu Baška ima talent, mistra in mis Baške, navdušil nas je Srčkov ples in zaključni večer s podeljevanjem nagrad za dosežene posebne uspehe na športnem področju, v izvirnosti, pridnosti, urejenosti sob ... Najlepša hvala vsem v Celjskem domu in vzgojiteljem Jerneji, Darji, Gabrijelu, Mojci, Nevenki, Mojci, Mateji in Romani. Vse je bilo odlično Taras Mastnak je svoje vtise zapisal v morski pravljici: »Nekje v morskih globinah, tam kjer je celo voda tiha, je živel morski deček z imenom Aztek. Bil je agent tajne morske enote Kit. Ustaviti je moral morskega psa na obali Baške. Bitka je bila dolga in neizprosna, a na koncu je zmagal Aztek.« Jan Jelen pravi, da mu je najbolj bilo všeč obilo prostega časa, igranje odbojke, namiznega tenisa, plesanje, plavanje na mizo in obisk mesta. Nini Krejic je bilo všeč lepo vreme in plavanje do mize, všeč so ji bile tudi večerne animacije, sprehodi v mestu in delavnice. Maja Felicijan pove, da ji je všeč, ker smo 2-krat na dan na plaži, Deja Adamič, da je hrana zelo dobra, Lara Felicijan pa, da ji ni všeč, ker morajo vstajati že ob 7.30 zjutraj. Nika Lozen bi rada šla bolj pogosto v mesto nakupovati. Najmlajši dečki, skupina Tigri, pa so takole strnili vtise: Ianu in Svitu je všeč, ker so šli na sladoled, se kopali in sprehajali v mestu. Deshanu je lepo, ko spoznaš nove prijatelje, ješ tako okusno hrano. Dominiku je bilo všeč, ko je v morju delal salte, Aljažu in Tianu pa večerni ples. Skupina Mačke je v en glas menila, da je v Baški super. MATEJA KOS, pedagoška vodja Uživali brezskrbne počitnice V nedeljo, 30. junija, se je končala že osma humanitarna akcija Mikova karavana otroškega smeha. Letos je zajela sto otrok iz socialno šibkih družin spodnjega Podravja in celjske regije. Letovanje je bilo tokrat prvič pripravljeno v obliki športnega tabora v Kozjem. Otroke so v Miku izbrali s pomočjo svetovalnih služb v osnovnih šolah in od 105 prijavljenih otrok se je 25. junija na pot odpravilo točno sto otrok. Že po nekaj urah druženja so padle vse ovire in zadrege in stkala so se prijateljstva, ki bodo pustila pečat za vselej. Da ni bilo prevelikega do-motožja in so otroci varno preživeli počitnice, so s pestrim programom skrbeli mentorji iz Kluba mladih Kozje in vodja humanitarne akcije Teja Vrečko Luknar iz podjetja Mik. V petek, 28. junija, so mlade počitnikar-je v spremstvu novinarjev obiskali predstavniki podjetja z generalnim direktorjem Francijem Pliberškom na čelu. Dan, poln norčij in zabave, so popestrili tudi igralci ameriškega nogometa Maribor generals, ki so predstavili osnove tega športa in z otroki odigrali tekmo. TVL Otroci ob tabornem ognju ŠTIRINOŽCI 51 Na počitnice brez psa Zanj lahko poskrbijo v enem od hotelov za hišne ljubljenčke Če se te dni odpravljate na dopust, ste kot odgovoren lastnik zagotovo pravočasno poskrbeli tudi za svojega štirinožca. Še najbolj enostavno je, če ga lahko vzamete s seboj na počitnice, kar pa vedno ni izvedljivo. V tem primeru vam morda na pomoč priskočijo sorodniki ali prijatelji, ki poskrbijo zanj. Če nimate nobene od teh možnosti, vam ostane še varstvo v katerem od hotelov za živali. Na našem območju izbira ni ravno velika, saj takšno varstvo in oskrbo ponujajo v okviru Zavetišča Zonzani v bližini Dramelj, v Hotelu Miša v Panečah pri Jurkloštru in Canis hotelu v Kaplji vasi pri Preboldu. Slednjega smo tudi obiskali. Matjaž Verdev je že vse življenje povezan s psi. Vselej so bili pri hiši, že pred desetletji se je ukvarjal z vzrejo čistokrvnih nemških ovčarjev, kot vodnik službenih psov je deset let delal z njimi v policijskih vrstah, zadnja leta pa ima doma hotel za hišne ljubljenčke. To pomeni, da z družino poskrbi tako za pse kot druge živali, ki jim lastniki med počitnicami ali ob drugih priložnostih ne morejo zagotoviti varstva in oskrbe. Med »hotelskimi gosti« so se tako znašli ne le mački, zajci, hrčki in ptiči, temveč celo podgana. Družina ima rada živali, prostora ob hiši na robu gozda je dovolj, poleg tega hči Ajda razmišlja, da bi tudi svojo poklicno pot zastavila v povezavi z živalmi. Zato odločitev o hotelu ni bila težka. Lajež in glasba Ob prihodu nas je pozdravil glasen lajež. Matjaževa žena Natalija je s sprehoda pripeljala enega od psov in vrnitev v »hotelsko sobo« mu ni bila všeč, saj je ves čas glasno protestiral. Lovski nagon ga je vlekel v bližnji gozd, poln vabljivih vonjev, žal pa so bile vmes rešetke. Počakati bo moral do naslednjega sprehoda. Njegov sosed na desni je mirno in brez razburjenja opazoval direndaj, mlad črno-bel kuža na levi pa bi se rad igral in je pričakujoče skakljal ob rešetkah ter pustil, da smo ga malo »počohali«. Bolj v ozadju, na mirnejšem mestu, je glede na željo lastnice bival pes, ki so ga pripeljali iz Ljubljane in ni navajen takšnega vika in krika. Trije domači psi, nemška ov-čarka in dve bordojski dogi, so se v teh letih očitno že navadili na obiskovalce in niso bili videti prav nič vznemirjeni. Zanimivo, da se je iz radijskega sprejemnika ves čas slišala glasba. Na vprašanje, ali jim vrti kakšno posebno zvrst, Matjaž Verdev in njegov štirimesečni varovanec je Verdev v šali odgovoril, da jim zvečer zavrti malo klasike, da lažje zaspijo. »Radio je prižgan zato, da se nekaj dogaja, saj tudi sicer pri lastnikih nimajo polne tišine,« je pojasnil. Tolažba v stanovanju Večinoma bivajo živali pri Verdevovih kakšen teden ali več, včasih jih pripeljejo tudi za krajši čas. Največ zanimanja je poleti, nekaj tudi med zimskimi počitnicami. V hišici z boksi je tudi prostor za pripravo hrane, v njem ima Matjaž Verdev pripravljen seznam s potrebami vsakega psa. »Lastniki povedo, kaj in koliko jedo, kakšne priboljške naj jim dam. Hrano prinesejo običajno s seboj, lahko pa jim jo tudi sam pripravim ali jim skuham tisto, česar so vajeni.« Za psa je že sprememba okolja DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ lahko stresna, zato pri hrani v takšnih trenutkih ni primerno uvajati novosti. Včasih se zgodi, da pes kakšen dan po prihodu sploh ne je ali je tako potrt, da ga zato vzamejo v stanovanje, kjer tudi prespi in se počuti manj zapuščenega. Večinoma so namreč psi vajeni življenja v stanovanju, z družino, zato je lahko takšna sprememba kar precejšnja. Matjaž Verdev lastnikom svetuje, da psa pripeljejo že prej, da se počasi navaja na novo okolje. Žal ta nasvet upošteva le malo ljudi. Če je prihod težak, pa očitno kosmatincem vmes ni hudega, saj se je že zgodilo, da pes ni hotel v avto k lastniku, ko je ta prišel ponj ... Kar nekaj imajo tudi stalnih gostov, ki sicer prihajajo z različnih koncev Slovenije. Sicer pa lahko vsak nenapovedano pride na obisk in si ogleda pogoje, v katerih bivajo psi. Za mnoge namreč odločitev o tem, da psa prepustijo v tujo oskrbo, ni enostavna in prav je, da se lahko seznanijo s pogoji bivanja živali. TC Foto: GrupA »Pri delu s psi so pomembni izkušnje in občutek. Nekateri stika ne morejo vzpostaviti, pes ve, če se ga nekdo boji. Imel sem primer, ko naj bi enkrat tedensko sprehajal nemško dogo. V teoriji je bilo enostavno, v praksi pa je nastala težava. Žena je šla k hiši, odklenila, noter pa ni uspela priti, saj je bil pes preveč hud. Sam sem odklenil vrata, gledal v zrak in hitro vstopil ter obstal pri vratih. Po uri in pol renčanja se je pes umiril, lahko sem vzel povodec in sva šla na sprehod. Okradli vas ne bodo, sem nato rekel lastniku.« »Ko smo pazili hišno podgano, je lastnica povedala, da je žival navajena, da jo izpusti iz kletke, ko gre v službo in potem na kavču gleda televizijo.« Ajda bi se rada v življenju ukvarjala z živalmi. Dobro popotnico za to je dobila v družini. Na sliki s svojo ljubljenko nemško ovčarko Čaro. V Canis hotelu vam bodo za dnevno oskrbo psa s sprehodi in nego zaračunali 11 evrov, ob tem da prinesete svojo hrano. V Hotelu Miša, kjer imajo trenutno osem varovancev, boste plačali 12 evrov na dan, če prinesete svojo hrano, pa 11 evrov. V ceno sta vključeni tudi sprehajanje in krtačenje. V Zavetišču Zonzani imajo trenutno šest psov v poletnem hotelskem varstvu in za dnevno oskrbo morajo lastniki plačati 11 evrov s hrano vred. Za sprehod morajo plačati posebej, in sicer 2 evra. Natalija večkrat poskrbi za sprehode pasjih gostov. Počasi spozna njihove navade in tudi oni so po večkratnih obiskih že domači. 52 ZA ZDRAVJE »Temna sončna očala niso garancija za kakovost. Sicer zaščitijo pred svetlobo in človek lažje gleda, a če stekla nimajo tudi UV-filtra, ne odbijajo nevarnih UV-žar-kov in naše oči v resnici niso zaščitene. Še več. Uporaba očal brez UV-zaščite je za oko še nevarnejša, kot če sončnih očal sploh nimamo. Ker je pred očmi temno, se zenica razširi in pravzaprav sprejme še več ultravijoličnih, torej slabih žarkov,« razlaga oftalmolog Zdenko Zelič. H V Vi g ■ g ■ Vi i Zaščitite svoje oci! Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu sončnih očal? Ultravijolični sončni žarki ne predstavljajo nevarnosti le za človekovo kožo, temveč lahko poškodujejo tudi oči. Uporaba sončnih očal z zadostno UV-zaščito je zato nujna. A strokovnjaki kljub temu še vedno ugotavljajo, da veliko ljudi ne uporablja sončnih očal. Številni uporabljajo očala slabe kakovosti, ki so za oči še bolj škodljiva, kot če jih sploh ne bi imeli. Tako imenovana vidna svetloba obsega sevanja z valovnimi dolžinami med 380 in 780 nanometri in očesu ni nevarna. Nevarna je, kot pravi oftalmolog iz celjske bolnišnice Zdenko Zelič, ultravijolična svetloba nižjih valovnih dolžin, ki sega od 100 do 400 nanometrov in je ne čutimo in Sončna očala niso le za vroče in sončne poletne dni, temveč so še kako dobrodošla tudi pozimi, predvsem v visokogorju. Sneg namreč po besedah oftalmologa Zeliča močno odbija svetlobo in tako še stopnjuje delovanje ultravijoličnih žarkov. Podobno je z vodo, s peskom in na primer svetlimi zidovi. zaznamo. Škoduje vsem očesnim strukturam, od veznice, roženice in leče do makule oziroma rumene pege. Posledice vidne dolgoročno Ena od posledic dolgotrajnega izpostavljanja sončnim žarkom brez zaščite s sončnimi očali je siva mrena, ki je bila po besedah Zeliča nekoč posebej pogosta predvsem pri mornarjih in tudi danes se z njo sooči marsikdo. Dandanes oftalmologi sicer opažajo največ okvar rumene pege, majhnega dela v očesu, s katerim izostrimo vid, nemalo pa je tudi okvar veznice. »Naštete težave sicer res opažamo predvsem pri starejših, tudi zaradi starostne degeneracije, ampak dokazano je, da ultravijolični žarki škodujejo tudi mladim. Posledic morda res ne bodo čutili jutri ali čez eno leto, dolgoročno pa zagotovo,« razlaga oftalmolog in poudarja, da morajo tako sončna očala nositi tudi majhni otroci. Nakup s certifikatom Po odgovor, kako vedeti, ali so določena sončna očala kakovostna ali ne, smo se odpravili k optiku Borisu Gleščiču. Kot pravi, je garancija za kakovostna sončna očala mednarodni certifikat z oznako CE. Ta zagotavlja, da so očala prestala določene teste in da nudijo zadostno stopnjo zaščite. Drugo zagotovilo je po besedah Gleščiča nakup sončnih očal v registriranih optikah. »Četudi je na obmorskih tržnicah mogoče kupiti očala z oznako CE, ne morete vedeti, ali je certifikat pristen. V optikah pa vedno dobite garancijo, prav tako smo podvržene strogemu nadzoru in dvomim, da bi katerikoli optik skušal kršiti pravila.« Naš sogovornik ob tem dodaja, da za kakovostna sončna očala ni nujno treba odšteti več sto evrov, temveč je očala s stekli, ki nudijo potrebno zaščito, mogoče dobiti že za 40 evrov. Cene, kot pravi, ne povišajo stekla, temveč kakovost okvirjev in model. In prav slednjemu, kot ugotavlja, ljudje posvečajo več pozornosti kot zaščiti. UV-zaščita zadostna, kakovost vseeno vprašljiva Tako Gleščič kot Zelič sicer ugotavljata, da sploh v času krize vse več ljudi sončnih očal ne kupuje v za to usposobljenih trgovinah, temveč na tržnicah in pri prodajalcih, ki očala prodajajo celo za manj kot deset evrov. Zveza potrošnikov Slovenije je lani testirala sončna očala različnih cenovnih razredov in ugotovila, da tudi tovrstna, najcenejša očala nudijo potrebno UV-zaščito. Tudi Gle-ščič pri meritvah, ki jih sam opravi s posebno aparaturo, ugotavlja, da večina cenenih sončnih očal dosega UV-zašči-to 400, kolikor je predpisana, a vseeno dvomi v kakovost tovrstnih očal. »Ni tako redko, da nam ljudje na meritev prinesejo očala, ki so jih za malo denarja kupili na tržnici, pri čemer ugotovimo, da ustrezajo predpisom, a uporabniki kljub temu pravijo, da jih, ko Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Preventiva je tudi pri zaščiti oči prav tako pomembna kot pri skrbi za zdravje nasploh. Z operacijo sive mrene je sicer mogoče povrniti dober vid, okvare rumene pege pa na primer še ni mogoče popolnoma pozdraviti, temveč le zajeziti nadaljnje propadanje živčnih celic. Vid tako ni nikoli več takšen, kot bi moral biti. jih nosijo, pečejo oči ali boli glava. S temi očali torej očitno nekaj ni v redu, kaj, pa še nisem uspel dognati. Kdo ve, iz katerih materialov so ta očala,« pravi Gleščič in dodaja, da pri kakovostnih očalih do tovrstnih težav ne prihaja. Oftalmolog Zelič ob tem še pristavi, da je poškodovana, opraskana stekla nujno treba takoj zamenjati, saj zaradi odstranitve UV-zaščitne plasti ne služijo več svojemu namenu. 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 jI www.pirnat.si V^_Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29. Maribor_ J Tisti, ki potrebujete korekcijska očala, si lahko dandanes omislite tudi korekcijska sončna očala, ki so prav tako kakovostna in oči tako varujejo pred svetlobo in UV-žarki kot uravnavajo vid. Danes so sicer na trgu tudi klasična korekcijska očala z UV-zaščito in korekcijska očala, ki na svetlobi samodejno potemnijo. UV-zaščito pa imajo tudi kontaktne leče, a ker ne pokrijejo celotnega očesa, je tudi za osebe z lečami priporočljivo, da nosijo sončna očala. OPTIKA OČESNA AMBULANTA - pogodbeni partnerji ZZZS - brezplačna kontrola vida - večkrat tedensko priznani zdravnik okulist, ki opravua kompletno diagnostiko vida na zalogi mesečne kontaktne leče ßauch&lomb - velika izbira modnih korekcijskih okvirjev - video sistem izbire očal in izdelava na najsodobnejših strojih - v službi dobrega vida že 29 let - Prvi pridobili SQ cerfitikat za kakovost tel.: 03 / 492 3410 Gregorčičeva ul. 4,3000 Ceue v P.e. Šentjur, tel.: 03 / 74911 90 C- Leona Dobrotinška 3 »Dejstvo je, da so sončna očala določenih blagovnih znamk kakovostnejša od drugih. A ne gre toliko za razliko v kakovosti stekel, tukaj neke revolucije ni, je pa bistvena razlika pri obliki okvirja, torej modelu, in pri kakovosti plastike ali kovine. Pri zares priznanih znamkah so očala še po 20 letih skoraj kot nova. Zamenjati je morda treba le nosnike,« pravi optik Boris Gleščič. Ne glede na to, kakšno obliko sončnih očal in katero znamko boste izbrali, prepričajte se, da imajo očala certifikat, ki zagotavlja primerno zaščito oči. (Foto: GrupA) Ste vedeli? Za oči so nevarni UVA- in UVB-žarki. UV-žarki so razporejeni v tri skupine, poleg UVA- in UVB-poznamo še UVC-žarke. Slednji za človekove oči niso nevarni, saj jih obsorbira atmosfera in tako ne dosežejo Zemlje. Zavarovati se je tako treba pred UVA- in UVB-žarki. Sončna očala morajo po evropskih standardih odbiti med 95 in 100 odstotkov UV-žarkov. ANNE KLEIN GUCCI VERSACE GMHFEANC© FERRE LUNETTES VUILLET VEGA ChristianDior OVDgUE GD ' VALENTINO .fa NA KOLESIH 53 Uspel prvi Pilihov memorial Nenavadna kolona v Šmartnem Lepotec, ki mu skoraj ni para. Člani sekcije ljubiteljev starodobnih vozil Društva ljudske tehnike iz Šmar-tnega ob Paki so pripravili srečanje starodobnikov in ga poimenovali po dolgoletnem predsedniku društva Marjanu Pilihu. Prvega Pilihovega memo-riala se je udeležilo več kot petdeset avtomobilov in motornih koles, med njimi tudi nekaj predvojnih edinstvenih primerkov, ki so edini v Sloveniji. Z najstarejšim avtomobilom se je pripeljal Mirko Rems iz Celja, ki vozi forda A iz leta 1928. Z najstarejšim motornim kolesom BSA 420, letnik 1940, pa je prišel Martin Skubic iz Žalca. Po opravljeni promenadni vožnji so se udeleženci srečanja v Martinovi vasi v središču Šmartnega preizkusili še v spretnostni vožnji. Prvo mesto med avtomobilisti je zasedel Darko Ocepek iz Velenja z golfom, letnik 1983, med motoristi pa Ivan Caj-ner z Rečice ob Savinji, ki je vozil zelo redek primerek dirkalnega motocikla Puch 250 SG SSS. Organizator je posebej nagradil še najstarejšega voznika Franca Fužirja iz Mozirja, ki vozi NSU princa, letnik 1962, in najstarejšo voznico Tatjano Arčan iz Šmartnega ob Paki, ki ima avtomobil Golf cabrio, letnik 1979. Posebno nagrado za najboljšo kombinacijo letnika vozila in oblačil pa sta si prislužila zakonca Poklič iz Vitanja v avtomobilu Peugeot iz leta 1932. Tudi s starodobnikom se daleč pride. Organizatorji, ki so poželi pohvale vseh udeležencev, napovedujejo, da bo Pilihov memorial odslej tradicionalno srečanje starodobnih vozil vsako leto prvo soboto v juliju. US Foto: arhiv društva WIQfKfflöDöSatMOV® ®BüD®Vffl fEflTJUR C.leona Dobrolin/ko 17 smniuG R«90/ka ec/ta J6 t /o3 >746 1100 I Več kot S 0 let z d.o, Memorial za motoriste Bližnjica/do dobrega/ curtomobilcu 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Nekoč so Franza Liszta povabili, da dirigira v majhnem Altenburgu. Na vaji je oboist ves čas igral preglasno. Končno se je Liszt razjezil: »Ali sploh ne znate igrati tiho?« »Maestro, če bi znal igrati tiho, ne bi bil tu, v Altenburgu,« je žalostno dejal oboist. MODROSTI Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Skoraj odklop od Slovenije Nič mu ne pomaga Tujec je ustavil dva Savinjčana: »Do you speak English?« Savinjčana odkimavata. »Parlez-vous fran^ais?« Spet nič. »Parla italiano?« Nič. Zadnji poskus: »Habla usted espanol?« Tujec obupan odide in eden od Savinjčanov pravi: »Si videl tega, štiri jezike zna, neverjetno!« Drugi pa pravi: »Pa kaj? Kot da mu je to kaj pomagalo!« Dvojčka Huso dobi dvojčka. Vprašajo ga, kako jima bo dal ime. Huso: »Tale bo Mujo, tale pa Mujo.« Pa se ljudje začudijo in vprašajo: »Kako pa jih boš razlikoval?« »Saj ni važno, ampak zamisli si tole: poletje, vročina, ležiš v senci, in rečeš: Mujo, prinesi pivo! in glej, dve pivi!« Kaj je bolje? So vprašali starejšo gospo, kaj bi raje imela, če bi morala izbirati: parkinsonovo ali alzheimerjevo bolezen. Gospa modro odgovori: »Parkinsonovo, zanesljivo, ker je bolje, da polijem pol kozarca dobrega vina, kot da pozabim, kje imam steklenico.« (Iz glasila mladih PUM Celje) Nič razkošja Prvi šolski dan železničarjevega sina. Ko se sin vrne domov, ga ata vpraša: »Sinko, kako je bilo prvi dan v šoli?« Sinček odgovori: »Ej, ne moreš verjeti, na šolskih vratih piše 1. razred, notri pa same lesene klopi.« Ni pravi Potrka volk na vrata sedmih kozličkov. Kozlički vprašajo: »Kdo je?« »Jaz sem, vaša mama, ki vam je prinesla toplega mleka!« odgovori volk. »Nisi, poslali smo jo po mrzel pir!« odvrnejo kozlički in ne odprejo vrat. V življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot. Čas, da slediš svojim sanjam. Čas, da razviješ jadra svojih prepričanj. (S. Bambaren) Spraševali smo vas, kako se imenuje serija zgodb o uspešnih podeželskih gospodinjah, ki smo jo imeli že lani. Pravilen odgovor se glasi: Dobrote slovenskih kmetij. Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejela Milena Fluher, Zg. Pohanca 21, Sromlje. NAGRADNO VPRA7ANJE I Katere dneve bodo v Celju tekme letošnjega EuroBasketa? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika V Termah Olimia se po novem ponašajo z menda najbolj divjim toboganom v Sloveniji, ki so mu v duhu modernih tujih poimenovanji nadeli ime King kobra. Kraljevska kobra bi bilo res preveč provincialno ... Tobogan je hiter in adrenalinski, zato pa je internetna povezava v tamkajšnjem hotelu še vedno tako počasna, da si z njo težko kaj pomagaš. Morda bi bila lahko to ena njihovih prihodnjih naložb. Imamo predlog imena: Speedy net! Nujna posodobitev Janja Intihar je bila dlje časa odsotna in po vrnitvi v službo je med pregledovanjem imenika v svojem mobilnem telefonu ugotovila, da ga bo morala posodobiti. »Večina je namreč pokojna ali pa v zaporu ...« REŠITEV SUDOKU 58 1 4 6 9 5 2 7 8 3 7 9 5 8 1 3 4 2 6 8 3 2 4 6 7 1 9 5 6 7 9 2 3 1 5 4 8 4 2 3 7 8 5 6 1 9 5 1 8 6 4 9 2 3 7 9 5 7 3 2 4 8 6 1 3 6 4 1 7 8 9 5 2 2 8 1 5 9 6 3 7 4 Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 23. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado. 6 4 7 3 2 7 8 5 2 2 1 3 5 8 4 1 7 8 9 6 9 2 1 5 3 Saj veste, kako je. Prve dneve dopusta preživimo predvsem v pripravah na odhod na morje in si prizadevamo izklopiti vse, kar je povezano z obveznostmi v službi, in po novem nas je vse več takšnih, ki izklapljamo tudi vse tisto, kar se dogaja v naši državi. Ta že dolgo ni več sončna stran Alp, temveč za vse več ljudi dnevni stres in senca za nedoločen čas. In sem se k Hrvatom odpravila tudi sama in postavila na hladno nedavni dvig stopenj DDV, ki je nekaterim slovenskim podjetjem odnesel tudi po 20 odstotkov prihodkov, abstrahirala, kako je Virant ohladil Pličaniča ali obratno, nekako sem odmislila, da slovenski dolg predstavlja že 75 odstotkov vsega, kar v naši državi ustvarimo, kar menda, tolaži finančni minister, ni tako hudo, kajti bogati v EU so zadolženi še bistveno več. Razlika je le v tem, da pri nas nič kaj dobro ne kaže z oživitvijo vse bolj mrtvega gospodarstva. Ah, pravi balzam za dušo tam na Bolu, dokler nisem ugotovila, da bo tale odklop od Slovenije kar težka stvar. Začelo se je že na avtocesti. Kako, za vraga, je Hrvatom uspelo zgraditi toliko viaduktov, zelo svetlih in širokih, dobro preplastenih predorov, več kot zgleden avtocestni križ od Zagreba do morja, mi pa ... Res je, da so mi domačini razburjeno pripovedovali, kako bodo zdaj, evo, ko so vse zgradili, oblastniki podelili koncesije tujcem. Prvi obroki najetih posojil za zgrajene ceste namreč trkajo na vrata, a tudi hrvaška državna blagajna je tako kot naša vse bolj prazna. Prizanesel mi ni niti Timon, ki je navdušeno vzkliknil: »Mami, poglej koliko vetrnih elektrarn imajo!« Ja, mi pa samo eno,« sem seveda nadaljevala v mislih. In smo se ob prihodu na želeni otok ustavili na pijači. »Evo račun, shranite ga, prosim!« Aha, tožiti pa Hrvatom, tako kot našim v okviru brezplačnega pošiljanja MMS s fotografijami prejetih računov, le še ni treba. Sicer je vzdušje glede davčnih blagajn podobno. Beseda da besedo in nasvet, naj se danes ne odpravimo na splitsko tržnico, ker nihče nič ne prodaja, pojasni razmere. Ponudniki na tržnicah so pripravljeni plačati pavšalni davek, davčne blagajne pa so višek, ki posega v njihovo svobodo trgovanja. Pristojni v hrvaški vladi pa se ne dajo in želijo na ta način narediti konec prav tako vse bolj razbohotenemu prekupčevanju na tržnicah in menda tudi sivi ekonomiji. In je prišel čas kopanja. Dopoldne je še šlo, ob pihljanju burje, večnih vetrov na Zlatem ratu, tudi opojno hladna morska voda in prijetni sončni žarki so naredili svoje. Ampak samo poležavanje, preskakovanje valov in še animatorska vloga štirim pobalinom ne zaleže. V roke je treba vzeti kakšno knjigo ali še bolje, na plaži se prileže kakšen časopis. In sem začela brati . na trenutke sem se vprašala, če morda le nisem katapul-tirala nazaj na slovenski konec, kajti problemi so na moč podobni. Kar skrbi me, da bodo Hrvati, odslej v skupni evropski družini, naredili enake napake, kot smo jih v Sloveniji. Morda bi se le kaj naučili od nas. In je prišel še čas za kakšen požirek domačega vina in lovljenje ribic na enem od ribiških turističnih izletov. »Ja, fino, da smo zdaj skupaj v EU,« se spodbudno oglasi ribič, turistični gostitelj na barki. Ampak so rekli, da novih ribiških dovoljenj ne bo, tisti, ki imamo registrirano ribiško dejavnost, jo bomo ohranili, novi pa ... Ampak iz Bruslja moramo dobiti čim več denarja iz različnih skladov, pa bomo na konju, tako kot vi v Sloveniji, a ne? No, ampak zakaj pa ste Drogo prodali Srbom, Argeta in Barcaffe sta bila pa ja vedno slovenska. Pa Mercator bo menda od Konzuma. Ja, veste, tudi on ima težave .« Joj, jaz bi v zalivčku, kjer gojijo tune, ki jih bo hrvaško podjetje potem prodalo Japoncem, samo lovila ribice, daleč proč od slovenskega konja. In na koncu še hrvaški slovesen vstop v EU. Razprtije ob proslavi so bile tako na moč podobne našim, o tem, kdo je bil povabljen, kdo ni bil, je bila prava ikonografija ali ne, kdo se je pri vsem skupaj okoristil . Ja, res imamo nekaj skupne dediščine so-bivanja. Ameriški sorodniki, s katerimi smo tokrat dopu-stovali skupaj, so pripomnili, da sem se po pravcati odklop od Slovenije morda odpravila malce preblizu. Čeprav, Brač je čudovit, pot do tja in nazaj, kjer te na vsakih nekaj kilometrov opozorijo table, kdaj boš lahko dotočil bencin na naslednji bencinski črpalki, pa na moč pomirjujoča. Pravo nasprotje tistega, ko se po Dolenjki pelješ proti Ljubljani in isti Američani zaskrbljeno sprašujejo, kdaj bo kje kakšna bencinska črpalka. BIBA RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka ADOLF BAEYER NASILNA TATVINA SLOVENSKI NOGOMET. SELEKTOR KATANEC NATANČEN IZDELEK O DOLOČENEM VPRAŠANJU ŠPORTNI NOVINAR TAMŠE SLOVENSKI PISATELJ (MIHA) NEKDANJA RIMSKA PROVINCA ELEKTRIČNI VOD PEČATNI PRSTAN HERCEGO-VEC 24 DEL OBRAZA IVO VAJGL Ne obupaj, draga! Na morju je še veliko ... Povsod zvami NEKDANJI ŠVEDSKI TENISAČ (STEFAN) SLOVENSKI PEVEC ARHAR PRILOGA DELA AMERIŠKA IGRALKA MINNELLI LJUBLJANSKI NOGOMETNI KLUB STARO-AVSTRIJSKA DENARNA ENOTA PREUCE-VALEC OKOLJA 22 NEKDANJI SLOVENSKI TROPSKI PREDSED- LES NIKTÜRK GLAVNO MESTO ITALIJE 13 KONEC ŽIVLJENJA DERIVAT AMONIAKA 16 KNJIŽEVNIK BOR AVTO-MOTO DRUŠTVO DUŠEVNA, VEDENJSKA, ČUSTVENA PLAZILCI BREZNOG SREDNJEŠOLSKI INTERNAT VOLNENA TKANINA TELOVADNA PRVINA PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE IZDELO-VALNICA STOLOV AMERIŠKI GANGSTER (AL) ROČNO OROŽJE 23 VEK KDOR ODVAŽA SMETI KrižamKe & ugamKe DRUGA NEZNANKA VENAČBAH KRAJ BLIZU ČATEŠKIH TOPLIC PUCCINIJEVA OPERA GLASBENO PELO ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN ANGLOAM POLŽ. MERA DEŽEVJE ZVETROM SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO ŽENSKA, KI KAJ GOJI SIN (ARABSKO) NEKP.SL. TEDNIK PRZAVNA PRISTOJBINA SRČNA KAP IT. KIPAR (NINO) PRIPADNIK LJUDSTVA NAGA JAREK NAZORANI NJIVI MESTOV DALMACIJI MOČAN DEŽ MESTOV ZAHODNI ALŽIRIJI PISANA ŽOLNA HOKEJU PODOBNA IGRA PRIPRAVA ZASEKANJE GLASBENA ZVRST TRUSC (STAR.) ODPRTINA V STENI NAJVEČJI PTIČ 10 KRALJ ITAKE OTOK, ZAHODNO OD UGUANA ŽIVAL Z BODICAMI NOVINARKA KOREN NEMŠKI ZOOLOG (LUDWIG) STIKALISCE DVEH PLOSKEV ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE ALMA KARLIN ANGLEŠKI PISATELJ (HERBERT) IZVRŠNI SVET NAFTA (ANG.) KARLOVAC DURI 19 4.IN8. ČRKA GORAZD LOGAR SVETOVNO MORJE NIŽJI PROGRAMSKI JEZIK OKENCE (EKSPR.) KOVANEC ZA5PAR SIMBOL DRŽAVE MESTOV SEVERNI ITALIJI 15 20 Nagradni razpis 1. nagrada: štiri vstopnice za kopanje na bazenu v Šentjurju 2. nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju 3. nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu v Šentjurju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 23. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 32 Vodoravno: ČLAN, OTOK, RELIGIOSO, NAKLO, TAM, ADA, ZMOTA, VE, IDA, NR, GARTH, RTIČ, BES, ATOMIKA, GRAVURA, BLAGOR, REDILO, TREVOR, MS, AVIANO, RACER, DOL, NE, MAKSIM, CELOTA, DRVA, SALON, KAMIN, IZOLA, TERA, VIKI, JANTAR, UTRINEK, VON, ČIN, MRENA, OBIRALEC, APATIK, LIKA, LAKOTA, ZL, UL, KUHARICA, GORA, HIMERA, IME, KAKAV, ACETILEN, NAIROBI, RADENSKA, ARHIVAR. Geslo: Zvezdnik kantri glasbe Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Cirila Suša, Pod gradom 1, Laško. 2. nagrado, bon za gostilno Gušt, prejme: Anita Kolaržik, Pepelno 18, Šmartno v Rožni dolini. 3. nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut, prejme: Milena Peperko, Šmiklavž 2a, Ljubečna. Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Prejeli boste novico, ki vas bo več kot razveselila, saj se vam bodo odprle možnosti, o katerih ste lahko do zdaj samo sanjali. Novico boste delili tudi s svojim partnerjem, kar vam bo le še polepšalo teden. On: Res je, da vam mečejo polena pod noge, vendar se to dogaja zato, ker pri iskanju resnice tudi vi mnogim stopite na prste. Izogibajte se prepirom, ki vam lahko prinesejo samo kup težav, in skrbite za miren ton. Ona: Telefonski klic, ki ga že dlje željno pričakujete, vam bo razjasnil prenekatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pride. On: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki bodo vsekakor prišli. Saj veliko slabše, kot je, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Čeprav boste na zunaj precej pomirjeni, bo v vas divjal pravi vihar ljubosumnosti. Nikar ne pustite, da vas zanese predaleč, saj vam partner tega ne bo zlahka odpustil, a tudi prijatelji se bodo norčevali iz vas. On: Nekdo v vaši bližini bo vsekakor čutil obžalovanje za krivico, ki vam jo je storil, vendar vam tega ne bo upal izpovedati. Kaj kmalu boste opazili njegovo zadrego in mu s prijazno besedo stopili nasproti. msm Ona: S partnerjem boste sicer imeli nekaj težav, vendar utegne pameten razgovor urediti marsikatero stvar. In še preden se boste dobro potolažili, že vam bo z dobro idejo razveselil srce. Realizacija te pa je seveda stvar obeh ... On: Zmanjšajte količino popite kave, saj negativno vpliva na vaš krvni tlak. Raje čim prej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega. DVOJČKA ** . STRELEC # Ona: Poskušajte se pomiriti, kajti s slabo voljo ne boste veliko dosegli. Upoštevajte nasvet, ki ste ga dobili od prijatelja, saj vam s tem želi samo najboljše. Na skrbi raje kar pozabite in jih preložite na kasnejši čas. On: Znančevo nezaupanje vas bo na prvi pogled sicer prizadelo, vendar se bosta na koncu ponovno spoprijateljila. Je že tako, da včasih vaša čudna dejanja naletijo na nezaupljive reakcije. Ona: Prizadevali si boste, da bi se pobotali s partnerjem, saj je zamera povsem brez potrebe. Na začetku vas bo sicer pustil malo v negotovosti, vendar se bo na koncu vse skupaj dobro končalo. On: Neka oseba špekulira, da bo v svojo korist obrnila nekatere vaše slabosti. Nikar se ne spuščajte v nesmiselne intimnosti. Bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšnim starim trikom, ki je do zdaj še vedno prinašal rezultate. Ona: Nikar preveč ne hitite, saj se lahko pri tem prav hitro izgubite. Vzemite si raje malo več časa zase in za partnerja, ki ga že skoraj prevečzanemar-jate. Vsekakor vam bo to povrnil na najlepši možni način. On: Pogum vas bo rešil pred nečim, kar se vam v tem trenutku zdi neizogibno zlo. Ozrite se malo okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot se vam zdi. Ne pozabite, življenje gre dalje. KOZOROG Ona: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju ljubezenskega cilja, ki vam ne gre iz glave. Potrebna bo predvsem odločnost, kajti ravno to je tista lastnost, ki jo ta oseba najbolj ceni. On: Prevzeli boste neko obveznost, ki vas bo skoraj spravila ob živce, toda kaj hitro si boste opomogli in se znašli v novi situaciji, s tem pa se bo pokazala tudi nova priložnost za vaše skrite načrte. Ona: Nikar ne zadržujte čustev v sebi, ampak izpovejte ljubezen prijatelju, ki vam že kar nekaj časa ne gre iz misli. S tem boste naredili uslugo tako sebi kot tudi njemu, ki na nek način samo čaka na vašo potezo. On: Nikar ne oklevajte s kakšnim tednom dopusta, saj ste več kot izčrpani. Kasneje bo vse nekako laže, saj si boste dodobra napolnili baterije. Pričakujete lahko pomembno novico, ki vas bo potolažila. DEVICA Ona: Posvetite se bolj tistim zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil. Toda nikar se preveč ne pritožujte, saj ste si to skuhali povsem sami. Seveda obstaja prav imeniten izhod... On: Prijatelji vam pripravljajo prijetno presenečenje, vendar ne bi bilo dobro, če bi za to izvedela tudi vaša partnerka. Naj tudi za njo to ostane presenečenje. In kasneje kot bo zvedela, bolje bo za vas. VODNAR Ona: Pred vami je precej naporen teden, vendar boste tokrat pri delu celo uživali, ponudila pa se vam bo tudi nepričakovana priložnost, da izboljšate svoje finančno stanje. Tako se bodo začele zadeve končno postavljati na pravo mesto. On: Še vedno vam iz spomina ne bo šel nekdo, ki ste ga nedavno tega grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče iz tega nekoč še nekaj bo ... Ona: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča le z glavobolom, kar nikakor ni prijetno, zato imejte pri vsem pravo mero. Obeta se vam manjši prepir s partnerjem, ki pa se bo kaj hitro spremenil v nekaj povsem drugega. On: Nikar ne bodite nenehno napeti zaradi osebe, ki vam zadnje čase kar nekako preveč buri domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odločiti, da bi naredili konkretno potezo. Sprostite se in videli boste, da vam bo uspelo. 2 3 4 5 6 8 7 9 11 12 14 17 18 21 56 RUMENA STRAN Za vse okuse Razlog za veselje I. gimnazija v Celju pri zlatih maturantih nadaljuje tradicijo množičnosti. Nič čudnega torej, da se je ob podeljevanju spričeval 28 najboljšim in vsem ostalim, ki so bili uspešni na letošnjem spomladanskem roku, ravnatelju dr. Antonu Šepetavcu le smejalo. NC, foto: GrupA Za pogum in varnost Poslanec Vinko Gorenak in župan občine Podčetrtek Peter Misja sta nazdravila z eminentnim vinom šmarske kmetijske zadruge. O čem sta ob tem poklepetala, lahko samo ugibamo, sumimo pa, da je Misja prav 25. obletnico zadružne kleti v Imenem izkoristil za nabiranje poguma. Še kako ga je potreboval za spust po velikem novem toboganu v domačih termah nekaj dni kasneje. Mu je nekdanji notranji minister morda podal kakšen varnostni nasvet? Ker je bil spust uspešen, je gotovo prav prišel. AD, foto: SHERPA Franca iz Dobja Prvi mož dobjanske občine Franc Leskovšek (levo) in nekdanji dolgoletni župan Franc Salobir sta velika zagovornika samostojnosti malih občin in dobra prijatelja. Medtem ko je prvi z vsem srcem vpet v politiko, se drugi v zadnjem času bolj posveča poslu, za dušo pa najraje raztegne meh harmonike. Ker so imeli svetniki na zadnji seji kar nekaj težav z idejami, kako s čim manj stroški sestaviti program ob občinskem prazniku, ki ga bodo obeležili to nedeljo, bi jim s kakšno glasbeno točko gotovo z veseljem priskočil na pomoč. TV, foto: SHERPA Med množico nastopajočih na letošnji prireditvi Pivo in cvetje so bile tudi številne zasedbe in glasbeniki s Celjskega. Vsak po svoje so razgibali občinstvo, ki je lahko prisluhnilo tako narodnozabavnim Modrijanom kot raperju 6pack Čukurju, vmes pa še zasedbi Mi2. Foto: arhiv organizatorjev Ugledni gostje Tribuna za posebne goste na štadionu Arena Petrol je bila v četrtek skoraj polna med tekmo Celja in Tromsoja. Dobro je bil razpoložen selektor Srečko Katanec, ki je obračun spremljal v družbi nekdanjega generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije Daneta Jošta, pred tremi leti delegata v finalu lige prvakov, ko sta se v Madridu pomerila Bayern in Inter. Desno od Jošta je Nenad Protega, bivši nogometaš in funkcionar. Levo zgoraj je Marjan Vengust, dolgoletni predsednik NK Celje, ki še vedno ne izpusti nobene tekme v Areni Petrol. DŠ Foto: GrupA