r I a i Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i GLAS ■v T r Thm largest Slovenian Daily ia' the United States. Ust; slovenskih idelavcev v Ameriki. except Sundays tj and Legal Holiday«. 75,000 Readers. J TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 23, 1925. — SREDA. 23. SEPTEMBRA 1925. VOLUME XXXTTT — LETNIK XXXHI. ZA IZPREMEMBO 1$. AMENDMENTA Liga narodov in Apponyi-jev načrt Pivovarnarji upajo, da bo prodaja piva postavno dovoljena. — Tajnik zveze pivovarjev ne vidi nobenega razpoloženja za kompromis z Antisalon- j sko Ligo. — Uradnik Antisalonske Lige je za- 1 nikal pogajanja z mokrači. Liga podpira načrt Ap-ponyi-ja za razorože-nje. — Takojšnje priprave bodo storjene za slučaj, a po mnenju Dočim je državna Anti^alonska Liga potom svo- sveta ne b o sklicana jega super intendenta Da visa včeraj poudarjala ab- konferenca, dokler ne surdnost kateregakoli kompromisa med pivovar- j bo varnost zagotovlje-narji in Antisalonsko Ligo ter navedla v dokaz opo- na. zicijo nekaterih pivovarnarjev, je postalo jasno, da! je temeljila opozicija pivovarnarjev proti vsaki kup- j čiji z Antisalonsko Ligo v glavnem na prepriča- Strahovit zločin v New York City. Morilec je vrgel -mlado žensko živo v žarečo peč. — Rekel je, da je mislil, da ga je hotela ženska zastrupiti. S.tražvn izloči 11 sc je z«vršil vC*c-1 a j zjt'traj v t vernici za oIhIcIo-vanje lesa na Lewis Street. v dolt :ij< ni o je hiši. ko je «Vni driisri krik. še močnejši m presun-Ijivejši. Sfk«H'il je ]>pIo plota, ki objavil, da je bil dose- deli dvnrUtV <>rl c.'^e tcir videl Z EXE V A, Švica. 22. M-ptemlwa. Lipa narodov bo takoj pričela s pripravami za razo rože nje, a kon- nju, da bo javno mnenje eventualno izsililo modi- j ferem a ne bo sklicana, dokler 110 fikacijo Volsteadove postave. j1,0 -««atral svet varnowri za za- t t j o d , A .. gotovl.iene, — je rekel ve raj an- United States Brewers Association se bo se-ijru-ski dciejrat. baron Cecil. stala v četrtek. Dočim je tajnik zveze, Hugh Fox, j tv«ii priznal, da se bo najbrž razpravljalo o vpraša- ižni i*1!105'«1 flo?ovop v poti ko™ i-1 >W.i okno pritličja, v katerem se 1 • a , • i 1 1 • j • ' teju. ki >e je vič kot en teden naliajajo ]>eči. nekega mo5kesrat nju kompromisa z Antisalonsko lieo, vendar ni , . . . „ 1 . .. • . t ■ .. J 1 r -ill- 1A1 » - - ! prerekal g-b-de prenllogra španske- J v.apo -bmega prt peci. Ko sto a A.n«rli.ja le razorojeva lno tudi pretil« in la ni ne^rai^iivno-. ob Krnil Svmuk jiroti East Rivwju. Policist je otbla1. za njim par strelov, in m< ž so je ustavil. Ko pa* >•" j(> Herriek približal. «ra j ■ k in močan, napasti ter 11»u iztrirati orožje. 1'ncil se je ljut hoj tekom katerega je Svmuk ugriznil policista v roko. Na .srečo pa sta prihitela na lice me->ta dva dotfktiva. ki stn čula strele i.11 t »'in a -e j«' ]>or»ii ičilo vkleniti Odvedli .so era nazaj v klet. P« zorno.-1 jvol ieistov pa je bilji obrnjena na vrata peči. ki so bila napol odp;:j 1 in ob katerih je stala lopata. Odrrli >0 vrata in nudil -e j'i;n je >':.!"ašcn prj/or. Y peči kžalo tnuqdo žen sike. ki j.' go- Pogajanja glede francoskega dolga. Pogajanja za uravnavo francoskega dolga se bodo pričela v četrtek v Washingtonu. — Edina sporna točka konference med skupino Cail-lauxa ter Amerikanci se bo tikala obresti. WASHINGTON, D. I'.. 22. sep. Zakladnika tajnik Melllou je določil prvi skupni sestanek ameri-Cke in firaiieosdoe komisije glede fra.n-cortkeg'a dol^a na prihodnji čeitrtc-.k popeldnci. ker upa. da bodo do enega časa francoski finančni minister Caillaux in njegovi tovairiši pripravljeni ze grupira vse i'rane« >ke obFigacije jiod eno za-♦rlavje obejiem z dogovori, n* k;:ikšen načhi naj se vi-še pogaja^ 11 ja. \'čeraj jic poslalo oči vidno, da bo sklenjen hiter dogovor glede časa, tokom kač rega naj Francija odplača dolg. Re*anična sporna t« ka detJa fnndiranja ]>a se bo tika.!a ttbre ti. Predlog frajicoskega finančnega minijtra. naj prične Francija s plačili mi glavnico leta 1926 in tla se kitala odplačila veča, je bil FRANCOZI PRIPRAVLJENI NA ODLOČILEN BOJ Osemdeset bataljonov bo naskočilo maroške črte v bližini Taze. — Španska sila v velikanskih zadregah. — Obupno se drži svojega slabotnega oprijema v Alhucemas zalivu. — Španci niso izza svojega ikrcanja nič napredovali. — Uspehi ameriških avijatikov. relo. L e z največjo ttsžavo se p^rečilo potegni ti truplo iz peči iu šele tedaj j«' podal Ryimrk ^vo-ie priznanje. Re'kel j<> policistom, da era je vč".r>j zjutraj, kot že dalj časa. zopet obi-ikala let stara "poročena Sofija Polivki, stanujoča na izročili enajsti cesti. Prinesla mu je dve steiklraiei vina. Takoj je PARIZ, Francija, 22. septembra. — Bližajoča e francoska ofenziva proti vstaškim Rifcem je bi-a započeta v velikem obsegu, soglasno s poročili z Maroka. Osemdeset bataljonov se bo udeležilo operacij, kojih namen je vreči čete Abdel Krima iz njih pozicij severno od Taze. Razventega, da bodo prisilili k predaji veliko število vstaških plemen, upajo, da bo zmaga pred Ki-fane omogočila Francozom zmanjšati razdaljo, ki ločuje čete pred Kifane od španskih čet, ki drže Asib de Midar. Ta bo prvi korak pred ustanov-ljenjem dejanske zveze med četami obeh narodov. Ta pretnja spojitve francoske zone pri Tazi ter španske zone pri Melilli bo prisilila Abdel Krima, da umakne čete s španske fronte ter tako olajša pritisk na španske zbore, ki se oprijemajo rtov Jeu-"ne in Vieux Maure ob Alhucemas zalivu. Velik strah je opaziti v Franciji glede španskih :et, ki so se izkrcale pri Morro Nuevo, in Francozi bodo morali najbrž v bližnji bodočnost izpremeni-ti svoje načrte, ker se Spancem ni posrečilo izvesti pričakovane odvrnit ve v Aždir okraju. Izza svoje- deležen ■odoibra.vanja (zakladniškill__■ i____• , i - £ • i . . uradnikov, ki načdjujejo pogaja-'^ ^ 9 S° °Stah SPailC1 skopani ter niSO niC njem. Poročil francoskih li,-tov | napredovali. «rlcl«» francoskih namenov se ne, V bližini Casadilla so Spanci v zadostnih števi- smatra oficijelaito. jvendar pa^ se da vzarže reden stik med brodovjem ter silami ' ic pHvtliairilo, da se jrlasi stamsce | /s . . 1a Kopnem. C_ete trpe vsled pomanjkanje vode, a izkrcalo se je kondenzacijski aparat, da se bo od se- • daj naprej lahko rabilo morsko vodo. QUEZZAN, Moroko, 22. septembra. — Ameriki avijatiki v Maroku so se pretekli petek najbolj obnesli izza časa, ko so dospeli na fronto. Na vse zgodaj so vrgli tri tone bomb na maroška koncentracijska taborišča, in popoldne so vprizorili številne polete. General Naulin, francoski poveljnik, je ji. Poljaki. Belgiji "m dragim dolž- J pohvalil ameriško eskadrilo radi sijajnega rekor- nikon, Poročila z Francije so na-i ^ katerega je dosegla> odkar se je pridrUžila če- JV 1>« Amerikaneev. da ^e uporabi i.-ite načrte likvrd'iraT>ja kot se jih je uporabilo pri o>italih dolgovih. V mcriiiioraiidu. katerega je od-n« sel s stiboj v Francijo .Tules Juftjserand. prejšnji dolgoletni francoski potslauik v Združenih državah. >*e je obrazložilo, da je trJba likvidirati dolg v dva hi šestdesetih letih, torej te^kom časa. katerngia se Je dovolilo Angli- ... .. .vl l;ivo kritike »rlode gotovih delav- j^aziti, da sta vest in inteligenca ameriškega naro- 11 mpa,M (la ima pjTa.( bežnih sužnjev. O kongresniku Upshawu je rekel: u je. nobenega namena tried'' arbitraeije. varnost T. obotni kraval tika- 1 { joč se mc*-ail^<»ga mejnega spo-' ra. ki ju bil izročen svetovnemu i sodišču, nadaljuje Liga s svojim — Glede stranke, ki me je izzvala, imam pra- p^ku-om za uravnavo. Sveto\-no vico do izbire orožja in jaz sem si izbral molk. Tab1"** bil° "a-i 1 -t . 1 * .v i .1 • .. '*" tanek izvanredneniu zaKetlanju kongresni k ocividno ne ve ničesar o prohibicij-L p ]>ola ,vojo mnenje kakorhi_ skem vprašanju. V7 Georgiji ga imenujejo trn mogoče. O*Pshaw. j BERLIN. Nemčija. 22. sopt. — | Nemški »kabinet je posv<«til vče- BALTIMORE, Md., 22. septembra. - Neufield i raj *koro -tri ure proučevanju poročila dr miigavala. da bo pr< -en*aittda temelj fran| tam na irontl. coskih prvidlotgov. Zakladnišiki uradniki so lifumig- Friderika Gau^sa glede zadnje konference juri sto v v lioaidonu. tikajoče se po^jtavnih ;;li juridičnih strani predlaganega vavnof-tn ga dogovora. Kon;v.na odločitev bo dosežena na konferenci, kateri bo predsedoval predsednik von Hinden-burg. ki ni bil navzoč na včeraj- T. Jones, prejšnji načelnik agentov za izvedenje jr prohibicije, katerega procesirajo tukaj radi kršenja prohibicijske postave, je včeraj tekom križnega zaslišanja obtožil kolektorja notranje carine v New Yorku ter njegov uradniški štab, da so s pomočjo "vijugastih" transakcij spravili vsako leto dobiček sedmih do devetih milijonov dolarjev. Izjavil je, da je tekom svojega delovanja kotl5"^*" s^anku. vladni špicelj izvedel za velikanski "butlegarski! J^-*?™1 * fancier Luther. r J v . ,11 . 1 C <^prav .te mogotre ze sedaj ugo- gratt ter skusal zvabiti doticnega kolektorja v;(oviti, da bo povabMo sprejeto, je past. Nadalje je baje poslal v Washington poro- treba uravnati še več vprašanj, tičalo o svojih ugotovitvah ter posvaril komisarja j kai°/ih >e oblikp ter r*-i •. ii , j splošnih t^iktlk. Dosti vzroka jr1 za Blaira, da stopa ob robu propada ter se sam izpo-|flomm.vo da ni me<1 f.la7li sta v! j a nevarnosti resnih obdolžb, če ne bo nasto- j ta n občine večje razlike v mnenjn. Olo oni. ki se odločno zavze-inajo za varno-stiii dogovor, bi ga ne hoteli kupitti na stroske novih ver«>g za Nemčijo. Z d rušam i be^ s;'ki ami rečeno morajo za- vezniki maierijalne p:vJmot»ti, vključno izprazmit^v Ko/lina v bližnji bodočnosti ter skrčenje do- pil roti temu graftu, ker se pečata s preiskavo senator Couzens iz Michigana in pomožna generalna tajnica, Mrs. Mabel Willebrandt Walker. Jonesa je večkrat posvaril sodnik Soper, kjer je dajal izbegljive odgovore ter se večkrat zapletel v nasprotja. Ameriških avijatikov ne vznemirja odredba državnega departmenta, da kršijo postave Združenih držav. Za to odredbo državnega departmenta so I obseg pa na j bi postajal vedno j izvedeli letalci iz poročil Associated Press. Avija- nili. da so pripravljeni pristarti v lahka odplačila od pričetfka. kojih ča čuden oikus. Povsem mirno je n ri t o izjavil: — Mislim, da me je hotela babnica s tem "škofom* za-tntpjti. Udaril jo s sttskle-; ... . . . . , , ^ ' »i - • • i - j •. . .v., •ico po x»to s™ io skušal ^ x'l>oWku 1 ol"to?tH\nlo s>e je. tla .je brez- pM! plodno špekulirati pred podaja-Po T>r\-i rprei^kavi trupla -o uiro-, . , „ , ... . ^ ..... i n p glede Hbrestne nifire. Vsaka tovili da je bila ženska, ki nne-i ... . , . , . ,, , , . ^ 1 popustljivost, katero bi |>oika'zala ia petlrttnetera «ina. se živa. ko io • . . ... , , . 1 v ... - It« vlada, bi »e tekala obrestne me- ic morilec vtaknil v pec, kier ie ■ . . , . . re in steer obrestne mere za prvi seveda nato takoj izdihnila. , , - i i. A i i del ea>=ovne (lr»be. tekom ka.t^ire naj bi >t>tlobne?a. Kongresa.111 rc-oy-aj- -o se naoneravali udeležiti Joseph i ( eprav -o Srebrnič. goriški Slovenec, posla-1(lclžlie koi»"tsije to poročilo, s noc TVilfan in za-topnik an.fcti-!vendar no »>riC'a*ku^- tla imt4 topnik ranih Nemcev Carlo Tinzi. Srcbrniču ni hotel da>ti potiieua lista. Tudi Wilfanu in Tinzi ju bo brez dvoma tHlal t»ke težkoče. da se ne bosta mo^la udeležiti konference. be hiozecnKke nadvlade v ostalih zasedenih ozemljih. Pripravljenost Čehoslovaške, ga pijani-sta Leopolda G'«h1o\v-»kc^a. ki meet koc ke > svojo zea.o. * D opisi ki je ravnokar dospela iz Rima, bo gotovo vzbudila vse > .■> 11 o pozorno,:. Mussolini, bandit »ki načelnik vseh vladnih fa->i?:o\. se je pridružil svojemu vse easti vrecbieniu anmriškcnmi pred-iiodipku t« r odrekel »potni list komunističnemu parlamentarnemu <..e»topniku goriškega okraja. Srebrnfou. Srebmie, ki se je hode! ude-nziii kot elan italijanske parlamentarne delegacije me d pari amebic nt kontermee, ni se ho v kratkem sestala v Washingtonu. t\o, da je Mussolini prepovedal političnemu nasprotniku poto-vanjt v inozemstvo. — kajti temu se ne bo nikdo čutil, kdor le ko-licfedj 'pozna razmere a- Mussolini j i. Važno ud tem poročilu pa je. da si je drznil načelnik italijanskih fasi>4ov storiti ta koraik šele potem, 'ko sta mu nudila vzgibi predsednik Zdrun niii držav ter njegov državni tajnilk To je nad \ ie važna in v veliki meri značilna točfca. Brez |M»velja Kcllojrga na ameriškega generalnega kbarzula \ Londonu, naj prekliče viziranje inozemskega pot»«.ga linta za an-glebko-indij-skega konrunLsta Saklatvalo, bi Italiji, — niti pod kr-va.\o iias ino vlado fašistov, — nikdar ne padlo v glavti, da pre.po-m svojim komunističnim parlamentarcem potovanje v inozemstvo. Nekoč je bila Nemčija, ki je prva čila t sM tu v kar je bi- lo nirrodajno na }*>lju reakcije. Danes pa so predele to hitigtorni t< r I»I prišel na E5Lt> Island "z redno vziranim potmn. list.m. brez pardona pridržan /a deportacijo, ter tudi de{X>rtiran. \ tem poglodu ne moremo niti maio dvomi it i o resnih namenih Združenih dizav. \ t m oziru ne opravljajo v Ameriki nikakejra polovičnega de-ia. Noben komunist ne sme v to prosto demokracijo."Na drugi strani pa "o d "b rod oil i eari-ti, fašisti. Ilortianci in ostala morrlna so- dr^a. • Kaj pa je resnični vzrok vseh teh reakeijonarnih odredb, tegi pov.stm očividnegrt omalovaževanja temeljne postave Zdnuž-aiih dr-/.a . ki ja no i jo piost: go-\ or in prosto zJliorovaai je * \/rok lici v \"dno naraščajočem strahu veleikapitala. da -se bo d«ia\dvi razred končno predramil ter zahteval dy-lei -pri tem, kar proj/.\aja. me-to da bi »e zadovoljil; k»rt (svetopisemski Lazar, z od-padKi z mize bogatinov. Delavski razred pa se n»> more nikdar sam predramiti, temveč poti huje iuieijative mi Kimaj, vodstva mož, ki .poznajo položaj ter >o pripravljeni boriti se za pravice delavstva. Sedanji delavski voditelji v Ameriki niso nič »drugega kot pri-ga.ijači kapitalistov. ki -e zadovoljujejo z majhnimi koncesijami ter se puste pognati \ kozji rog. kadarkoli je treba odločati o kakem veej ,ni vprašanju. Delavski razred kot tak jm se sle|M s fra«zo. da se nudi vsakemu prdika povspeti se visoko, če ima re.sno -violjo ter je neumorno zaposlen. da »i izboljša s. oj gmotni j»oložaj. • Med tisoči in tisoči delavcev se pot-U.či to mogoče le enemu a"li d vi m a in ta dva s^ sta\i'drugim kot vzgled. Ne navede pa se (bni-gd\ ki so postali žrtve indu-trijatnega pehanja, ki so rzgubiJi svoja življenja v rovih, plavžih, v tovarnah in drugod. * * Merodaji.i kapitalistični krigi se bbjet da bi pri5ln r^^iiea na t**mbra pomenljiva slavno^t v na5i naselbini. Blagoslovili smo namreč zastavo. k«i-teno 'kupilo dni-tvo Marije Pomagaj, št. 78 K..S. K. .L Ob tej priliki je bil tudi banket, in kot ponavadi, iso bili tudi rastni jrovor- ker sem mu rediia čita Iz Jugoslav'ije prihajajo vesela in žalostna poročila. Tako na«primer poroča jo staro-kraj»ki listi, da se je Strpan Radič či>/to z a veroval v jugoslovanskega kralja in da kralj >4koro brez njega biti ne more. Skoro pri si Iherni 'kraljevski pojedini je trudi Radič navzoč, in jugoslovanska kraljica se je enkrat celo javno izrazila, da je go-spodiu Radič ja-ko zabaven člo- Jugoslovanski kralj mogoče uživa v Radičevi družbi. Kot so naprijiu-r uživali v Srednjem veku kralji ini eesi rji v družbi dvornih nnrcerv. Dvorni norec j/' bil na srednje-Aejktcn dvoru običajna prikazen. Imel .je doMtop vsepovsod in je celo kralju lahko segal v besedo, ne da bi ga zadela kaka kazen. Zgodovina je ipa dokazala, da so i imeli dvorni norci izredno raz;vi-i smo ^ j>a,m,|t in ^ 0b vsaki priliki koraj ee%-> kralje m cesarje uATt§ke razmere. Lou s Žlaipah. doma iz Studenca Kdo je vreden večjega pomilo rri Stični. Bolehal je 2 leti na je- Vam;1: Rad:« ali kralj? liki. jZadnjith 10 mesecev je bil^ v S F. Hospital. Truplo Nino mi vzrli oia Oakland in ga dostojno j Nadalje i>oročajo iz .Jugoslavije, pokopali. -On ni imel tir.kaj svojih (,a ><} >e pojavili po kraljevini po ljudi. V (levHand. O., zapušča 2 ™»rej Jii st^Klinai-ski bankovci.* brata. Hvala jima za vso skrb.) To je. znamenje prosperitete ii: Pokojni je bil dobro poznian v dobrega finančnega stanja mlade je Wv< -mir»<lo za-• 1923. — da -ta predsednik Taft pisal. In najbrž jih tudi ne bo. trli vstajo, katere se udeležujejo in njegov državni tajnik Eliliui Bolgai-ski kralj Boris je u zor en. demvačini. Nadaljna 'njih naloga Root zasnovala ter izvedla to na-' preanišljen in (preudaren kralj, je vbiti domačinom v splošnem v [ sil {Najbrž se je tudi v njem iMvrodilo glavo rešpelvt pred ameriško za stavo. POLITIKA V GDANSKU Na želijo Roota je dal Taft leta i>rnj>ričanje, 1 ^»"J^rs predsedniku Zapustil štiri številke za loterijo. V|H-kojeni sodnijski pisarniški uradnik Kajetan Alori v Fircnzi se je ol>esil. Pokojnina je bila majhna in jvrodajalnica i likerji, k; jo je otvoril j5 šla slabo. Zapustil je pismo in napisat svojcem štiri številke, katere naj stavijo v loterijo. One o obešencu ne smejo pozabiti. Najstarejši angleški general. Najstarejši angleški general Higginson je obhajal pred kratkim'svoj 99-roijftfni dan. Služil je •pod petimi kralji m najstarejši njegov spomin sega v ddbo kralja Jurija IV.. ki je viadal od leta 1820 do Ka 1830 ter ga je po-trepljal po rami. Ciganska zveza v Rusiji. Cigani v Rusiji -so u«4anovi1i svoje društvo, ki hna namen ščititi njrhov? interesa. Organizacija s? bo barija proti beračenju, tatvinam. klateštvu in ciganskim čarovnijam. ki so Ijndem samo v nadlego. daljnim slučajem, prav nič temu primerno obnašali tef ne morejo vs'ed t«*>ga domačinov. Dne 4. avgusta tefkočega leta je umaknilo iz gla\Tiega mesta i Niearague ameriško stražo, koje naloga ji »bila ščititi osebo ame-r ^kega ix>slankka ter ^krtbeti za mir in red. Sto ameriških mornarskih Vojakov. — torej cela ameriška. popadka glavnega mesta Mana.gue se je vkrcala ter zapustilo deželo v nam nu, da ^ ne ■\Tnejo nikdar več. kot se je javljalo in (trabentalo iz Washing-tona po celem svetu. Na mesto ameriških mornariških vojakov naj stopila straža, obstoječa iz domačinov. Še »predno pa j? poteklo pet ftednov. je poslal stric Sam. "rej nujno prošnjo prebivalcev Manague. ki potrebujejo pomoči "T svojo stražo zopet nazaj. Araeriaki kapital je brez dvoma ostro nastopil v Swampscortu tT prisilil predsednika, da je razveljavil svoje povelje, tikajoče se odpoklican ja čet. Sedaj ravno ob pravem času. rpa je Panameriška deJav.«ka federa-Icija v" Wasjhingitonu objavila več- število dokumentov, ki kažejo, ti njim odstavljeni predsednik. V tej zbirki dokumentov, katedro je poslal že leta 1923 pokojni Coolidgu. se je nahajalo tudi ofi-cije'.no iporočii!o poveljnika anic- Y Wa-ihinghtonu se bo začela ite dni lnc.dparlam en tarna konfe-r. 'ilea. N Na konferenci bodo zastopani parlamentarci vseh držav. V tem oziru bo konfcrcoica še precej po-X> -!na. E-.linole komunistov ne bo. Ker pa nji bodo zastopane vse stranke, bo konferenca enostran- Jrlštkkh čet ter ameriškega ™orna>lia' I,l Usi nJeni skl'!Pi boda euo } rišk ga oddelka, admirala Sou-tlierland. v katerem *'avne čine ameriških zavojevalcev. Ameriški admiral. — zastopnik dežele, ki živi z Nicaraguo v božjem miru, — govori v poročilu o ^ ovraTniku" Opisuje bojno črto. Pripoveduje. orcieije. katere je enkrat zavzel. Skuša -si -pridobiti novih lavorik ter vprizarjati nad-nlj-ne grozote, — vse v imenu demokracije in pravičnosti. št ranski. Kajti tisti, ki namenoma noče v sedMijem času noče komunistov v po.* te vat.i. se je s pametjo skregal. Neiki obtoženi uradnik je izjavil. da je ibilo lansko leto v New Vorku naodlagi te s vote se da prav lahko izračunati prohibrcijsko stanje mesta New Yorka. Plačanega .je bilo torej deVet milijonov dolarjev grafta. Pijača, ki so jo prodali, je bila vredna mrk a j nad cH° vet deset tisoč dolarjev. Tisti, ki so pijačo prodajali in kupčeva H ž njo. so spravili najmanj devetdeset milijonov dolarjev. Vlada ni dobila ničesar, ker v jyrohLbicitjsiki dobi ni treba plačevati ne od žganja, ne od vina in ne od piva nofceaiih davkov. Znano je, kako napeto razmerje je vladalo vtsa povojna leta med upravo svobodnega mesta Gdansk in republiko Poljsko; i>onovno je prišlo do konfiliiktov. ki so imeli svoj izvor v očitnih tendencah \'Jade v Gdan^ktu. potk a zali ob sleherni priliki, da si* le prisiljena drži v mejah obstoječih mirovnih pogodb, sicer pa da gre njeno «4rmeljenje k Berlinu, k rest it u-ciji predvojnega stanja. In rz tega so izvirali neprestano večji ali manjši spo>ri s Poljsko, ki ima do ločene, nad oblasti v Gdanisku. Taka politika j'- bila im-goea ker >o imeili v senatu v Gdanskii. ki tvori mestno vlado, večino t ks-! rem n i nemški nacionalisti. Toda Gdansk je pristaniško mesto, katerega gospodarsko ozadje tvori pač — Poljska in politika večnih afro nt o v proti poljHkim interesom ie morala ime>ti za posledico ob-L'U'tno i ikouomsko škoo se |K>kaza.le kmalu. Sahni. preflsednik senata, ki je stal na ovojem nn>tu. je podaJ v senati :menom vcčmv deklaracijo, s katero je poljska javnost zailovolj-ia. Izjava, ki se bistveno razliku-it od dosedanje politike, ki se je vodil* v Gdansk«, pravi, da je treba organizirati med Svobod-"ii;m livHtom in Poljsko solidne od nr.šaje. temeit.ječe na goMpodars-kili ootrebah. Senat se bo lojalno postavil na stališče versaill>ike nii-ro\me pogodbe in konvencij, sklenjenih v rnje izvrševanji. Vprašanja, ki bi nastala Lz teli pogodb, r.aj is"- rešujejo z diroktnimi potra-ian.ii med obema strankama v čiin najbolj prijateljskem duhu. Senat bo nastopal z vso vnemo proti vsakršnim macionalr--tičn:.m pro vckaeijani. To so najmarkaiitnejše to«"'ke iz ileklaraeije novega senata v (i,lan sku. ki očitno kažejo novo razpoloženje. Poljsko časopisje jih komentira z zadovoljstvom : 'opozarja sicer, da nova w eina ni trdna in da treba pacati na to. ka.fco be kljubovala bodočim napadom šovinistične nacionalne opozicije. Vrh tega. da je treba še počakati. da besedam -vlede in dejanja.— Vsekakor pa je izvršena sprememba ugod in znak rastoče l:on--oUdaeije, ki jo je opaaiti tudi n« I»o!j-kih mejah: zbudila bo zadovoljstvo ne le v najbolj zainteresirani Pol.jski. marveč tudi v os- ZDRAVLJENJE PARALIZE f)«si so učenjakr že pred. 70 leti domnevali, da je med sifilisom in progresivno paralizo neka zveza. smo morali čakati do toenej-ših podatkov o tem problemu do l im'). odnosno 1. 1912. ko sta Wassernvann in Japonec Noguchi dekazvi'a. da so s^virohete v bolnikovih možganih in da je ta nevarna. vi č inoma smrtonosna bolezen posledica (sifilisa. Progresivna pa-• aliza se pojavi najvoč pri moš-ivih od 30—."»0 h-ta. včasih tudi n-i otrocih. Spirohete uničijo živ-*no siibs-lanco. Vprašanje je. za-^aj ni mo«^»ee Ječiti te bolezni s -al v:vi-7:moiu ali živim srebrom, 'n je sicer najboljše sn^lstvo pro- sifilisu v prvmr stadiju Znameniti monakovski 4>sihija-ter Kreppelan je skušal nedavno odgovoriti na to vprašanje in je prišel do zelo razveseljivih rezultatov. Prepričal se je. da se stanje loVrani. Smrt vsled električnega toka. I*ri drž. žrilenici v ^Zagrebu nameščeni elcktričiar Mijo Milič je b'tl zaposlen pri transformatorju v kurilnici. Ko je odstranil izolator. ga je zadel električni tok 3000 voVtov aiapeitosti. .Milič je bil t;ikuj m nt e v. Ponarejeni 100-dinarski bankovci. Lz Beograda poročajo, da so finančni organi v Brodu ugotovili, da krožijo v prometu ponarejeni 100-dinarski b-i.ti>kovei. ki so zlep- jtni Lz polovice lOO-dinans-ki 'sra in i . .... polovice 10 'bankovca, emisije i'Z leta 1893 in lOOo privilegirane na- i i ilne banke Kraljevine Srbije. tali Evropi, ki si želi trajnejšega miru.- Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih ce-% nah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. T VT G. K. CHESfBtttdN: ' ' : ? 1 ČETRTEK. Poslovenil Oton Župančič. (Nadaljevanje.) jeze — Gregory je bil zopet, h rope«*, skočil kvišku. — Tovariši, — je zavpil, — jiz nisem blazen! — O, o, — se je rogal Witlier-spoon. — Nisem blazen, — je ponovil Gregory s tako preplašeno iskre-nontjs, da je zborovalee za treno-tek omajal, a dam vam svet, ki ga imenujte blaznega, če hočete. Ne, saj ni svet, ker vara ne morem navesti zanj vzroka. Imenujem ga lika/. Recite, da je blazen ukaz. a ravnajte se po njem. Bijte me. a poslušajte me! Ubijte me, a ubogajte me! Ne izvolite tega moža! "Resnica je tako strašna, eelo v sponah, da se je Svmeova šibka in blazna zmaga za hip zamajala liki tr*t. A v Symeovih mrzlih modrih očeh tega ni bilo zaznati. Rekel je samo: — Tovariš Gregory ukazuje — Car se je razdrli in eden anarhistov je zaklieal Gregory ju : — Kdo pa ste, saj niste Nedelja! In drugi je pristavil s se težjim glasom : — Niti Četrtek niste! — Tovariši, — je zavpil Gregory z glasom muiVnca, ki od pre-silne bolečine ne čuti več bolečine. ■— kaj to meni, če me črtite kot tirana ali kot roba ! Ako ne marate mojega ukaza, sprejmite moje ponižanje. Na kolenih sem pred vami. pred noge se vam mečem, milo vas prosim, ne izvolite tega človeka ! — Tovariš Gregory, — je spregovoril predsednik po mučnem premolku, — to pa res ni več dostojno. Prvič ra«! razpravljanjem je nastal za nekaj trenotkov resničen molk. Gregory je omahnil na svoj sedež. bled. potrt ostanek moža, in predsednik je ponovil kakor nanovo navita ura: — Gre za to, ali izvolimo tovariša Svinca na izpraznjeno mesto Četrtkovo v Osrednji Odbor. Zešumelo je kakor morje, roke so se dvigale kakor gozd, in tri minute za tem je bil izvoljen gospod Gabrijel Sv me, član Tajne Policije, za Četrtka v Osrednji Odbor Evropskih Anarhistov. Vsak v dvorani kakor da je čutil ladjo, ki je čakala na reki, palico 7. b<niih srfmim rdečim očesom. Ko je stopal na krov, se je Svme obrnil proti Gregorvju, ki je široko odpiral oči. — Držali ste besedo, — je rekel prijazno z obrazom v senei. — Poštenjak ste, hvala vam. Držali ste jo prav do konca in v vseh podrobnostih. Obljubili ste mi bili od začetka nekaj prav posebnega, in to ste mi ob sklepu tudi res dali. — Kaj hočete reči ? — jc vprašal zbegani Gregory. — Kaj sem vam obljubil? — Jako zabaven večer, — je odgovoril Svme in je po vojaško pozdravil s palico-bodaloin, ko jc ladja splavala. ČETRTO POGLAVJE. Zgodba detektivova. Gabrijel Svme ni bil samo detektiv, ki se je delal poeta; bil je res poet, ki je postal detektiv. Tudi ni bilo v njegovem sovraštvu do a-narjiije niti trohe hinavščine. Bil je izmed tistih ljudi, ki jih tira presenetljiva divjost velike večine revolucijonarjev v prenapet kon-servatizem. Do njega ni dospel po tradiciji. Njegovo spoštovanje zakonitosti je bilo samoraslo in n^ nadno, upor proti uporništvu. — Bil je iz čudaške rodovine, katere najstarejši člani so imeli vse najnovejše znanje. Eden njegovih stricev je hodil vedno brez klobuka, drugi je poizkušal — seveda brezuspešno — hoditi okrog samo s klobukom brez vsake druge oprave. Njegov oče se je bavil z umetnostjo in uveljavljanjem svojega jaza; mati je bila zavzeta za preprostost in higijeno. Zavoljo tega otrok v svoji nežnejši dobi ne poznal druge pijače nego dvoje skrajno si nasprotujočih: absint in ka-kao; oboje se je njega zdravi naravi studilo. Čimbolj je pridigala mati več nego puritansko vzdržnost, tembolj se je ratfprezal oče v več nego poganski razsipnosti: in dočim je mati zabičevala vegetarijanstvo, je oče malodane zagovarjal ljudožerstvo. Izr.a mlada živeč sredi vsega mogočega kljubovanja in upiranja, se je moral tudi Gabrijel upirati, in tako se je upiral v prid — zdravega razuma. A v njem je bilo ravno dovolj fanatične krvi, da mu borba za zdravi razum ni mogla biti popolnoma pametna. Njegov srd proti sodobni brezzakoni- ki sek'i>in iMKPhnnm suii-m m /msc io : nekem posebnem slučaju. Zašel je nekoč v neko ulico ravno v trenot-ku. ko se je tam razpočila bomba. Za hip je oslepel in odrevenel. in ko si* je dim razkadil, je zagledal razbita okna in krvave obraze. — Po tem dogodku je živel kot po navadi — miren, uljiulen, skoraj mil: a v njegovem duhu je bilo mesto, ki ni bilo popolnoma v redu. On ni smatral anarhistov, kakor jih smatramo večinoma, za peščico bolehnih ljudi, združujočih nevednost z intelektualizmom. Gledal je v njih silno in neizprosno nevarnost, podobno kitajskemu navalu. Neprestano je izlival v liste in uredniške koše cele plohe pripo-vedek, stihov in ostrih člankov, svareč pred tem vesoljnim potopom barbarstva in zanikanja. Toda pri vsem tem se je izkazalo, da ne more doseči svojega sovražnika, in kar je bilo še vse huje. dostojnega stališča v življenju. In kadar se je izprehajal ob Temzi, z grenkobo grizoč najcenejšo cigaro in premišljajoč o napredku anarhije, ga ni bilo anarhista z bombo v žepu tako besnega in tako zapuščenega kot je bil on. Resnično, zmerom je i-mel občutek, kot da je vlada osamela in v obupnem položaju, pri-tisnjena ob steno. V njem je bilo preveč Don^Kihota, da bi jo bil drugače sploh ljubil.' Nekoč se je šetal po nabrežju • ob mračno-rdecem solnčnem zahodu. V rdeči reki se je zrcalilo rdeče nebo, in Svmeu se je zdelo, kakor da odseva iz vode in z neba njegova jeza. Nebo je bilo res tako mrko in blesk na reki tako temačen. da je biln videti voda v skoraj bolj divjem plamenu nego zahod, še tako neutemeljene, so marsiko-»dinjenje vsega nemškega naroda lijoinov se trajno ne da pokoriti."' mu najpristnejša čustva; iz Sv-j't ost ran in onstran črno-rdeče žol- Izj^am rajhovskih politikov so tih državnih mejnikov. krepko sekundirali avstrijski po- Letos pa se je situacija, kakor j litiki. Dr. Stolper je svoja izvaja-vse kaže, bistveno izpremeuila. O- nja zaključil ^-emfatienim vzkli-čividno so Nemci začutili, da veje kom: "Samo edina politika je za dati* s v politiki drug veter iii da Avtsrijo, politika, ki vodi v Nemčijo." Še izrazitejše je govoril du- lavq. — Vem, — je rekel svečano, — vem, da nisem vreden. — Pa zakaj ste šli k policiji? — je vprašal Syme z brezobzirno zvedavostjo. ^ jim ni treba več skrivati svojih taj nili misli in načrtov. Dočim so prej nemški in avstrijski odgvor-ni državniki z ogorčenjem zavračali vsako podtikanje, da bi imeli nemška% iii avstrijska vlada kakrš- Približno iz istega vzroka, iz nekoli stike s propagando in agita-Jiaterega jo vi grajate, — je pov- eijo za združitev Nemčije in Av- zel oni. — Spoznal sem, da se v tej službi odpira torišče tistim, katerih skrb za človeštvo se ozira bolj na zablode znanstvenega razuma nego na normalne in. kljub svoji pretiranosti, opravičljive izbruhe človeške strasti. Upam, da ke izražam jasno. — Ce hočete reči. da izražate strije, le letos nemši minister dr. Streseniann v parlamentu od&rito izjavil, da teži nemška državna' |>o litika, ne glede na ovire, ki se danes stavljajo, po združitvi Nemčije z Avstrijo. Stresemannova izjava v evropski javnosti ni našla onega odločnega d pora, kakor se je pričakovalo. Francoski in an- svoje misli jasno, — je rekel Sy-|gleški, predvsem pa italijanski pome. vam rad verjamem. Da bi pa litični krogi so, skoraj bi rekli. bili pojasnili sebe in svoje ravnan-' molče prezrl Strescmanovo cnun- je — kratko in malo ne. Kako je ciacijo. Ni se potem čuditi, da mogoče, da mož, kot ste vi, razla- je ta molk na nemški strani tolma-ga pod modro čelado na temškem čil, kakor da smatrajo merodajni obrežju filozofijo? | politiki in državniki na zapadu — Očivi^no niste poučeni o naj- pokret za ujedinjenje Nemčije in novejšem razvitku našega policij-1 Avstrije kot nekako potrebno zlo. skega sistema. — ga je zavrnil ki se mu ni mogoče trajno upirati stražnik. — Temu se niti ne čudim, j Posledice te angleške, predvsem Prikrivamo ga izobražencem, za- ^ pa francoske in ne v manjši meri kaj baš v tem sloju imamo največ italijanske popustljivosti, so se ta-sovražnikov. Vam pa, se mi zdi, se koj pokazale. Vsenemški pokret — gibljejo misli ravno v pravo smer. j to je v bistvu propaganda za nem-Mislim, da bi lahko pristopili k sko - avstrijsko ujedinjenje — je najski podžupan Emmerlin, ki je zaključil svoj govor tako-le: "Večina vseh političnih strank želi u-jedinjenje. Mi hočemo vse meje porušiti, hočemo biti en enoten narod združenih bratov." Ne prihaja nam na misel, da bi vse te politične govore jemali kot Miho zlato in iz njih sklepali, da je preces ujedinjenja Avstrije in Nemčije ntiposredno na pohodu, mnenja pa smo, da so dunajske de mopstracije in manifestacije sim-ptomatične. ker izpričujejo, da je nemškem narodu, tako v Nemčiji kakor v Avtsriji. krepka volja in neukrotljiva težnja, da pride preje ali sleje do ujedinjenja avstrijskih alpskih pokrajin z nemško republiko. nam. — Pristopil 'k vam? Kako? je vprašal Svme. (Dalje prihodnjič.) mogočno narastel, in baš te dni so priredili politiki ir državniki vseh struj in barv iz Nemčije politično romanje na Dunaj, da tu na naj izrazitejši način pred Vsem svetom demonstrirajo za idejo, ki je da-faes prešinila ves nemški narod, to je za priklopitev Avstrije k nem Angleški parnik potopljen. Ie Havra (poročajo, da se je pripetila na krovu angleškega par-nika " Oource*' esk^tazija. ki je ški republiki. razbila pa-mrk aia dva dela. Par-j Da je bil vomteij tega roraar-nik je začel »goreti in se je poto-' skega izleta iz rajha na Dunaj pil. Neka^j oseb se j(T rešilo. j predsednik nemškega parlamenta SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO IVAN CANKAR otvori svojo sezono v nedeljo, 27, septembra S SIJAJXO KMETSKO TRI DEJ A S SKO KOMEDIJO VDOVA ROŠLINKA Predstavo popoldne ob 2. in zvečer ob 8. uri. v Slovenskem Narodnem Domu CLEVELAND, OHIO :VIED ODMORI PETJE IN GODBA! PO VEČERNI PREDSTAVI PLES! Cena popoldne 50c; zvečer 50c, 75c, $1.00. CLEVELANDCANI IN OKOLIČANI! To bo prva predst< va te nove slovenske komedije v Ameriki! PRIDITE SE NASMEJATI Nova zarota v Italiji. RIM, Italiji! 20. septembra. — Italijanke obRa-sti so baje za-sledi-le novo kommnisttično zaroto, ko-je namen je \t>il strmoglaviti ita-lijan-iko vlado. Glavni sit An zaroftmikov je bil v istem poslospju kort: je tajništvo italijamske komunistične stranke. Policija je razeretega preiskala nad d'\i sto privaitinih stanovanj ter preiskala 158 sumljivih oseb. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE. TRO-BOJNICE. ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUQH, PA. 223.000 lir za loterijo na teden. V Trstu vržejo v loterijo vsak dan okoli 180 tisoč lir. Loiter i ja dobi iz Istre 25.000 lir. iz foirla\n-Kke province 15,000 in iz kvairner-13.000 lir. i ite. Herbert je občutil to či-to leputo kol nekako razodetje. Ob ist'-ui r-a-u j m tudi »poznal, da je ta deklica osebnost, katero s-c izplača boljše pognati. Igranje Ilrite pa ni privezalo na>e le Ilenborta. temveč tudi vxe »►»tale, ki >o !»ili navzoči. To je bila godba, ki jv prihajala iz srea ter govorila xnsi. Gosjia Klavillna j< opazila z zadovoljstvom. kakšen uti» je napravilo igranje Urite in pono»»'ii smehljaj -e je pojavil na njenem obrazu /Aru >c ji j,«. ko< da prrdxtavflja del te d' -klice, s katero je f»IH)j«na s ti.l mi vezmi. Tako hitro je namreč premagala Brila Lo»»en srce ti* ponosne zen-tke in »ieer radi t« ga, k r j<* bila hčerka Kurt Los»en:i in radi »voje lepite. Ko jr Urila konraia. -o ji \-i navdušeno ploskali. Teo se je -klonil k njej l r ji za s \\n t:il v svoji uadnti faniilijarnosti: Ni vem. kaj naj b'.lj oi oudujetni. vašo Lepolo ali vase igranje. gospodična. V« - prevzot »• m. — na mojo čas*t! Trikot na čelu Brile se je poglobil, kar je dalo njenemu obrazu trd izraz. — \ občudovanje me malo briga. gosjKnl poročnik. Prosim, ne p*-zii.il i t v. da -1 užim v tej hiši — i:i da se v»'led tega ne morem braniti proti žaljenjem. — J\IiIo»ii jiva gospodična, zakaj -te tako huda? Ali ne smem izreči >vojega priznanja — Povdarek u-tfarja godbo, gospod poročnik. Ker sem muzi-kiilična. znam razlikovali pri-t.n in nepristne glasove. — je odvrnila odločno. Oba ni-ia zapazila, da »e j.- medtem približal Herbert Pre a sen. 1'ul jr zadnji* b'»ed»- liii:.* 'n obraz »lednje je razodeval, da so ji bil- neprijetne pripombe Teona On -am ni vedel, zakaj »e je naenkrat dvignil ter šel proti klavirju. Ob ditigih prilikah se ni brigal zi galantne manevre svojega sorod n :ka. a »i daj >o ga neprijetno dirnrli. Slabo -i opravil svojo stvar, Teo. Dovolite, milositljiva gospodična. da me»to »voj ga bratranec' obračam note. — je rekel, navidezno povsem hladno. Brita je dajšano vzdilmila. a rrkla hitro: Hvala. go>p».d doktor, v a jem a. sem opraviti v»e to sama. Ilerlu ti *• e je priklonil, prije! -vojrga bratranca pod pa.idnho ter ga odvleki !. — Kaj J i pade v giavo; — j > jet7.no zasikal Teo. II. rbert ]>a je o>tal j>opolnoma miren. — Le pojdi, gospodična Lossen naju ne pertrebuje. Teo je napravil skrajno aroganten obraz. — Mogoee tebe ne. — Tudi t be ne. Teo. — Izpusti me. nočem zapustiti -vojega mesta. — je za šepeta! T« o, razk.ičen. Herbfrl j a ga je držal ko' z želranimi vezmi. K'.'-i : ho.*-« 111. «!;i ot' žk< čaš stališče mlade dame s tem. da jo napraviš - »vojimi gsdantei-ijami za središče splošno pozornosti. Ni 'im 110-1. Ker obračani note? Ali ni.»i hostel storiti i-to tudi ti Sarka»tičeii -mebljaj -e je pojavil krr-g ust. Herbert a. — (1 delata dva isto š davno ni isto. Jaz ne vzbujam nikake IGRALČEVI HČERKI UNDERWOOD t UNDmuiOOD. M.>/ Znani ameriški igralec Fred Stone je kupil v državi Connecticut ogromno posotvo. ki je v vseh ozirih podobno veliki za pa dni renči, .slika nam predoča njegovi dve hoari. Bra nisi a v Nušič: • v r ovišanje. T.o as je zgodilo tedaj, ko sniQ lom (pero je že pomočil) ko je mi vsi bili mali: v tisti srečni do-. vstopil počasi tajnik v pisarno, bi. ko železnica še ni presekala "Dober dan. gr. Simo." ... v 'I njiv in žepov ko so okrajni načel- I "No. kaj je to res, g. pomočnik, niki bili očetje »vo.jega naroda, ko da misli g. načelnik letos v Beo-so advokati mirili prepirajoče se, grad?" vpraša tajnik uljudno. da ne bi prišlo do sodišča in so ( "Rr«. res"— odgovori važno g. svečeniki zato imeli globok žep, da i pomočnik. "Mora iti. pravil mi je bi mogli bednimi pomagati in jilijio tem, mora iti." prehraniti. jI "Seveda, seveda!" doda tajnik Težko je bilo tedaj uradniku ;in se vrne v svojo pisarno in pono- odločiti se na pot do Beograda; to je bila dolga pot, dva ali tri dni 11a vozu po dolgih in nedoslednih cestah ; človek »i je vse žepe izpraznili in plača za dva ali za tri mesece je šla rakom žvižgat. Ako si hotel tedaj v Beograd, »i se odločil za to že začetkom leta in rekel svoji ženi in prijateljem: "11m, to leto pa, če le Bog da. poj dem v Beograd." I11 potem si položil vsak mesec 11a stran po pet dukatov za to potrebo, štiri mesece prej pa »i prosil za dopust. I11 celo mesto je tedaj vedelo in ko si prišel na trg. te je vsakdo vprašal: "Ali je res, da mislite to leto v Beograd?" 'Kdaj mislite." vi i-ti posel, ki sta ga že izvršila načelnik in pomočnik in komaj po sreba prvi požirek kave, vstopi pisar in prinese spise pod pazduho. "Kaj je, gospod Pero4 kakšni spisi so to?" vpraša tajnik. "Nič nujnega," pravi g. Pero. "Lahko še leži. pridem pa pozne-je." "Pa dobro, dobro . . . prinesite torej kasneje." "Kaj sem hotel reči . . . ako dovolite . . . ali je res, da misli g. načelnik letos v Beograd? "Res je, g. Pero. malo prej mi je to povedal g. pomočnik. Pojde, pojde." Pisar jo pobriše obenem s spisi vala » pab ■ - T j 11 i pr»_rb di. Na splošno x< ljo jr Br:ta drugič zaigrala Herbert, ki »e je nasanjal 11a kamin, se je nemortVno udajal uiitku. Take vr-te godbo je ljubil. Mali prizor med Brito ter obema bratrancema je opazila razven go.p. M !ia lis 1 udi go-pa Klavdina. Z zadovoljstvom je zrla slednja na ki-li obraz Teona. Poznala ga je ter je bila v naprej prepričana. da bo -kii~.il nje'i Brito v svoje mreže. Raditega jo je tudi posvarila. Opa/.ovala pa je tudi Herbert a. Ko je pričela Brita na splošno iVljo peti. zapa,/iia. da tn Herbert odmaknil svojih oči od nje. To jo jr ve-e!ilo. ne da bi vedela zakaj. Ko jo Brita končala svoje predavanje. se gostje napotili v obedno dvorano, kjei j.- -tal lx»gaio obložen bufet. Gospodje so naj-prvo poskrbeli /a dame. vredno »o mislili nase. Gospa Klavdua je poklicala lirito k --bi ter -edla za majhno mizo. z gospo Frensen ter Ilerbertom. Pri siran-ki m./i je », dela gtKpa Miliaelis v družbi svpjega moža ter »e par drugih. IIerb(.:-t I'fit-en je le m.i'o govoril z Brito. Neprijeten občutek pa ga je pi evze! v-aki pot., kadar se je ozrl na svojega bratranca. Brita pa .i domnevala, da je Herbert preveč ponosen in da mu ni ljubo, da -edi ona i-to mizo. Kljub temu pa jc večkrat radovedno ozrla v njegov izraziti obraz. Tu i; pogbda <-beb -t;; vcčkra.t srečala in Brita je imela, mogoče prvikrat v svojem življenju, oni fczprva neprijettni občutiMk. kateregn v/hiuli \ člove-kmi srcu bitje, k kateremu ga vleče nepoznana -da . . . Ko »o istega več ra godlje zapustili lijšo. je položila go»j>a Klavdina roko na ramo Brite. — Ali ste zelo 1 rudna, gospodična Brita? — Ne. mtlo»tIjiva L'o»pa. niti malo ne. — Poj-m nit »premite v mojo sobo,dtjer bova še nekoliko pokram-Ijali. Ne mor m takoj za>p»ti. kadar -enj imela krog sebe toliko Jjudi. Mopili -ta v budoir go^v Klavdine. precej veliko ter elegantno opieiulj jio »olko. Go<-pa Palčič je prinesla gospej Klavdini čašo limonade. To pijačo j - namreč redno /avrivala po sprejemih, da pomiri svoje živce. Pii vr.itiii stran-ke »olie je pojavile sobarica ter vprašala 'jo-spo Klavdiuo, če se želi preobleči. — Prosim, gospodična Brka. čakajte par minut name. da se preolil*«>m, — je rekla gospa Klavdina ter izginila skozi vrata. (Dalje prihodnjič.) it i. In potem »o prihajali skozi ce-jv svoji pisarno, sede za mizo in se li mesec razni obiski onih. ki ima-1 zamisli in tako se zamisli, da mu jo sorodnike v Beogradu; eni sojdogori cigareta do prstov. Ko ga prinašali blago, drugi pisma, t ret-j to zdrami, zapazi kraj vrat v svoji lišal pozornost,. I voja zadnja ljubezen, lepa go.»pa Miliaelis, vaju je ho- $ s0 pošiljali pozdrave. Ko pa si sobi praktikanta S ret a. Niti sli tela prebosti - -voj.r, Ijubo-ruunim.. jeznnni pogini. še odpravil na pot, so šli prijate- ni, ko jc odprl vrata in vstopil. Ieo je pogledal proti »voji lepi prijateljici, ki ga je zasl k1o- jjj in znanci daleC. ven iz mesta s -Kaj je, g. Sreto?" teboj in se poslovili od tebe. Tako je bilo nekdaj. e -j Tedaj, ko je še tako bilo, pravi nekega dne g. Stojali, okrajni načelnik, svoji ženi, gospe Persi: "Hm, to leto pa. ako Bog da. pojdem na dopust v Beograd." Te besede g. Stojana so še takoj isti dan prišle do sosedov, odtod v drugo ulico, drugi dan pa na trg. Na trgu pa. čim je kdo stopil v to ali ono štacuno. da kraj mize svojega prijatelja izpije črno kavo in malo pokramlja, se je začel sledeči razgovor:. "Ali si slišal, kaj se govori . . . G. Stojan misli to leto v Beograd.' Pa tudi v okraju samem se je vodil ta razgovor. G. načelnik je prišel v pisarno, porezal si nohte, očistil ustnik, navil cigareto, naročil kavo in se ni še odločil, ali naj začne 7. delom ali ne še, ko je vstopil počasi g. pomočnik in voščil z dobro jutro. "Dobro jutro, gospod Laza!" "Kako gospod načelnik, kako? Ali je to res?" je vprašal prijazno pomočnik. "Kaj pa. gospod Lazo?" "Pa to, da mislite letos v Beograd." Hm ..." se je obotavljal g. načelnik. "Mislim, g. Lazo. Nisem bil že sedem let. Nimam nobenega posla, ali hočem iti, da obiščem g. ministra, imam tudi nekaj sorodnikov, pa tudi za hišo moram marsikaj kupiti . . . "Gotovo, gotovo, g. načelnik." 1 Pomočnik je šel nato v svojo pisarno, navil si cigareto, naročil kavo in — že je hotel začeti z de-i "Nič, prosim, prišel sem, ako je kaj dela ?" "Pa ... bo že, bo že, Vas že pokličem. "Prav — odgovori Sreta in odstopi. odpre vrata, prekorači prag in se 'zaustavi pri odprtih vratih. "Kaj pa je?" vpraša pisar. Ali 1111 imate še kaj reči?" "Prosim, če smem?" "Pa povejte." Sreta se vrne, zapre vrata in stopi k pisarjevi mizi. "Pravijo, da misli g. načelnik letos v Beograd." "Pa?" "Pa, hotel sem samo vprašati, ali je to res?" "Kes je, g. Sreta?" "Hvala vam, srčna hvala, oprostite, da sem tako prost." In tudi Sreta jo mahne v svojo pisarno in ni treba niti omeniti, da je to novico sporočil tudi pandu-rom. * * * Gospod Sreta, praktikant. si je kuhal tisti večer v svoji sobi sam kavo v piskru in je tako-le razmišljal : "Saperiot, glej ga no, g. načelni kgre v Beograd in bo govoril tam z g. ministrom, denar ima. dopust ima in pozna se z g. ministrom. Blagor njemu. Če bi hotel tudi zame le izpregovoriti dve, tri besede. Oe bi le hotel ..." Pisker je prekipel, začel je pihat in naglo mešati, potem pa ga je vzel z ognja, dobil mrzle vode in pokril s pokrovčkom, da se je kava polegla. Potem je naslonil glavo na roke in začel razmišljati: "Trinajst let že sem prakti- SAMO 6 DNI PREKO « ogromnimi parallel a« olj* FRANCE — 3. okt. PARIS 17. oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabin« tretje K* r&sreda. s umivalniki ln tekoSo voda za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja ln piJaCa. cfrenehJfrie IS STATE ST.. NEW YORK all lokalni agentje. Cretanpanika« - Shipping New septembra: Paria, Ham; Pre«. Roosevelt. Bre- kant. Nikdar nisem bil kaznovan, prav bi bilo, da bi me povišali, kaj nisem boljši od mnogih drugih ? Kaj me niso že tolikokrat pohvalili, kaj mi ni g. načelnik rekel nekoč pred vsemi, da sem najboljši uradnik ?" In tako je g. Sreta razmišljal in razmišljal, dokler se ni domislil kave. iki se je že ohladila in jo je na "novo pristavil k ognju. * * * Drugi dan pa je vzel g. Sreta spise, ki jih je včeraj prepisal in jih nesel k pisarju za primerjanje. Primerjalo se je, čitalo, popravljalo. delalo in koneeno dovršilo. Ko pa se je dovršilo, je začel Sreta z govorom, ki si ga je bre že snoei pri knlianju kave pripravil. "Hotel sem Vas nekaj vprašati, g. Pero." Pisar se nekoliko odmakne in ga pogleda izpod oči. "Kaj je?" "Povejte mi iskreno, prosim vas; ali ste zadovoljni z mano; ali služim pošteno in dobro?" "Jaz sem zadovoljen z vami, g. Sreto." "Xo, lepo je to, ali pa jc prav, da stanem tako eelo svoje življenje praktikant?" "Prav ni, ampak . . . saj veste, kako je . . . usoda." "To ni usoda, ampak prilika. Ako se le prilika najde. Jaz pa mislim. da boljše prilieik kaikor je sedaj. ne bo nikoli več." "Kakšna pa?" "Xo, poglejte, g. načelnik potuje v l?eo-io-riti?" vpraša pisar iznenaden. "Mogli bi. mnogo bi mogli, samo da bi hoteli. Recite g. tajniku zame dve ali tri besede. Pisar se je malo zamislil, potem je veselo pokimal z glavo. "Bom," g. Sreto, porecem mu. da vas povišajo, povsem pravično je. Porečem mu takoj bodite prepričani, da se zavzamem z vsemi silami za vas." Sreto se dvigne in gir* naravnost k tajniku. "Imel bi prošnjo do vas, g. tajnik." SO. septembra: AquiUuila, Cherbourg; Pres. Hardin m, Bremen. 1. oktobra: Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen; Cleveland, Hamburg; De Grasse, Havre. 3. oktobra: Leviathan, Cherbourg; MaJ stlc, Cherbourg; France, Havre. 6. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg. 7. oktobra« Berengarla. Cherbourg. 8. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; And&nia. Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretania, Cherbourg; La Savoie, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra* Aquitania, Cherbourg;* Suffren. Havre; America, Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Tres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg. * 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. Cherbourg. Bremen Cherbourg: I>e Gras- Anlwcrp; Mount Clay, 3. novembra: Pres. Harding, 4. novembra: Mauretania. se. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 10. novembra: Georjte Washington, Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitaniii, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France, Havre; Andania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: ^Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeelaud. Antwerp; Westphalia. Hamburg. 21. novembra: Olympic. Cherbourg: Republic. Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, 25. novembra: Mauretania, beau, Havre. 26. novembfta: Albert BalUn. Trst; Berlin. Bremen Cherbourg; Rocham- Hamburg. 28. novembra: Homeric. Cherbourg, Suffren, Havre; America Bremen. TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnlk na svetu", Olympic, Homeric, Belgen-lanrf, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnet« v ZdruSene države z nmeriSkiin vlndnlm dovoljenjem. Vpra-iajre pooblaščene r.gen te ali WHITE STAR LINE BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK Prav po jugoslovansko. ZAGREB. Jugoslavija, 21. sep. Danes zjantnaj bi morala biti "obešena morilca Sujtlarie in Sovok Privedli so ju pocl v i sire o. kjer sta va:kala isvo-.^e nisodo. Čakala sta pa dolgo in dolgo. Slednjič se je »pa pojavil jeitmiaki ravnat«'!j ter rekel. d«:i je bil dobil od rablja Mausorja brzojav. da je prehla-jen in da prea je še vedno renčala nad njim. Neraeoumlnivo! Ali $»te bili morda v kaki trgovini z divjačino? Tudi aie. — je odvrnil tujec. ž— jaz se pišem Zajec t-t ali je morda to?!.—« —To fho, to, — jc odvrnil Gaibillofi, ves sreefen. /i POZDRAVI. Pred od'hodom v staro domovino s pamiikom "Mauretania". pozdravljam vse Slovence v Forest C ity. Pa., posebno pa Franka G^r-stel. .Joe Lavriča, Fr. Tekavoa in Franka Menarft. ki so me spremili v Brondale. Ostanite zdravi! Matt rigale. * Prvi odhodom v stari kraj na pa r n Lk.it '' Man retail i a * \ pozd ra v-l.jam nai.jpirej pewko društvo 'Na-j prej', ki mi je za.pelo iza odhod-nieo, vse prijatelje, ki so me spre-jnili na kotodvor, posebno pa družino Ignaca Kastelie. Franka De-l>evca. Franka Povheta, l.-ouisa Vidovca in sploh v-j^ prijatelj«* in znanee po Ameriki. John Jakelj z družino. Kako se potuje v stari in nazaj v Kdor Jo namenjen potovati v ctarl kraj. je potsebno, da j« na c&nčno poučen o potnih listih, prt Ijajjl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki ram jih aamorcak dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* cike. ki Imajo kabine tudi t LLL raaredu. Glasom nov« naseliil&ke postav« ki je stopila v veljavo s 1. julljea 1924, samorejo tudi nedržavljap? dobiti dovoljenje oeLatl v domovin «no leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja Izdaja pent ralnl naselniSlcl komifear v Wasb 'ngton, D. C. ProSnjo za tako cl< voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odr«>tovanJem. tei •s pošlje prosilcu v stari kraj tla ioni nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJGB IZ STAKEOA KRAJA Kdor Celi dobiti sorodnika al »vojca i* starega kraja, naj aart prej plSe ea pojasnila. 7a Jugosla vije bo prlpufičenih t prihodnji! treh letih, od 1. julija 1024 napre ▼■•ko leto po 671 priseljencev. AmeriSkl državljani pa samorej dobiti sem žene In otroke do 18. !* ta brea, da bi bill Stetl ▼ kvoto T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Stariš! ln otroei od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvotL PUHU ■ pojasnila. Prodajamo vosne liste aa vsa «e; tudi preko Trsta aamorejo J»-gcslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St.. New York MOŠKI! ZaKlttte Proti ntkttajv nI nftjboljf.o r.iBS »o PREPRE».BA « MOsKF. Velik« tabaSBc. Kit (4 s) $1 Vn hkunrji tli S»i».YJCit Dept: B BE Boekzaan St.. New Tark PIHt* r* n*rr«>*niro. PRIPOROČILO. Rojakom v Kesno^ha tu Racine. "Wis., naznanjamo, tbi jih bo ob-f.kal na-š zais^o.pnik JOHN JUST ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Na.roda in ga rojakom ^oplo priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". Rad bi izA'ez Malega Gašbra, I>o-lenj-sko. Laarsko VrAo v avgustu se je nalvajal v Pueblo Goto., potem jc pa šel na vxhod. Kdor rojakov kaj ve o njeni, naj mi po-roea.'aii naij