POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 32 CENA 10 DIN Ureia o redni š k; odbor -- Glavni urednik Štrukelj Karel - Naslov uredništva n uprave; »Posavski tednik«. Videm-Krško 1 — čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev 615-T-145 - Tiska Mariborske tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200 četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izbaj* enkrat tedensko K K S K O, dne 14. avgusta 1954 nnmm Bf yl l iudiwSkb knji-nica 1 M m m A Milana vanca F O m m M p. -Lvc mesto f WM\AJO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KksKO 7 in’ po s*i etui DEVETI AVGUST L. 1954 bo I v zgodovini balkanskih narodov zapisan z zlatimi črkami. Pogodba o zvezi, političnem sodelovanju in vzajemni pomoči, ki so jo zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije podpisali ta dan na Bledu, ne pomeni izredno pomembnega dogodka samo za te tri države, temveč tudi za vso ostalo Evropo, v precejšnji meri pa tudi za splošno mednarodno politično življenje. O pomenu Balkanske zveze smo pisali že prejšnji teden. Kakor kaže besedilo pogodbe, bodo njene članice v primeru napada na eno od njih ali na vse skupaj nudile druga drugi pomoč. Poseben organ Balkanske zveze, njen Svet, bo redno zasedal dvakrat na leto, v primeru, da se bo položaj na Balkanu ali v svetu zaostril, pa tudi večkrat. Ta organ, ki bo v praksi urejal medsebojne odnose na vseh področjih medsebojnega sodelovanja, bodo sestavljali trije zunanji ministri, njih namestniki in še nekaj članov nacionalnih vlad. Trije zunanji ministri pa so tudi predložili vladam, naj ustanove Balkansko posvetovalno skunščino, ki bi jo sestavljalo enako število članov parlamenta iz vseh treh držav. To bo organ, ki bo razpravljal o vseh mogočih vprašanjih medsebojnih stikov in svetoval nacionalnimi vladam, kaj naj store, da bo balkansko sodelovanje še tesnejše in obširnejše. Posvetovalna skupščina bo torej pomagala nacionalnim vladam oziroma Svetu, da bo svoje naloge laže in uspešnejše izpolnjeval. Pogodba o Balkanski zvezi velja 20 let, po tem roku pa se avtomatično podaljša za eno leto, če države-podpisnice nimajo nobenih pripomb. Prav tako pušča popolnoma svobodne roke Grčiji in Turčiji do njihovih obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Atlantski zvezi, medtem ko naša država v primeru napada na katero od ostalih članic Atlantske zveze odloča po svoji uvidevnosti. Večji del mednarodne javnosti je pogodbo o Balkanski zvezi ocenil predvsem z vojaške plati kot organizacijo, ki bo odločno branila mir in varnost na Balkanu in s tem tudi v Evropi sploh. Potrebno pa je pri tem omeniti še nekaj, kar ima še bol; mednarodni pomen: Balkanska zveza je delo malih držav, v kateri imajo njene članice popolnoma enake pravice. V njej ni »vodilne« države, niti ne države ki bi sj lastila iz kakršnih koli razlogov kakršne koli posebne pravice. Ta enakopravnost, ki jo v ostalih paktih podobne narave ne najdemo, lahko služi tudi ostalim državam, k; iščejo pod okriljem Združenih narodov rešitve proti nevarnosti agresije v združevanju vseh svojih sil, za vzgled. ITALIJA je po podpisovanju pogodbe o balkanski zvezi zmanjšala svojo rovarjenje. Uradni krogi so sedaj celo izjavili, da niso v bistvu nikoli nasprotovali takemu združevanju balkanskih držav, pač pa so to vprašanje povezovali s tržaškim zaradi »nacionalnih interesov«. Kljub temu pa skušajo Balkansko zvezo minirati na drug način. Sedaj na široko govore in pišejo o tem, da Zveza brez udeležbe Italije ne bo mogla izpolnjevati svojih nalog (tri balkanske države imajo predolge meje!). Resnica je, da pušča pogodba o Balkanski zvezi odprta vrata za vse tiste, ki žele enakopravnega, poštenega in odkritega sodelovanja. Italija pa mora najprej z dejanji dokazati, da si vec ne lasti nadvlade nad Sredozemljem, kakor si ga je lastila vse doslej. Eden od dokazov spremembe uradne rimske politike bi lahko bi] ta, da sedaj pristane na podpisovanji; sporazuma o Trstu in da ga ne zavlačuje. Dobro obveščeni krogi v Rimu sicer trde, da vlada zavlačuje podpisovanje samo zaradi opozicije, predvsem kominformistov, monarhistov ter (Nadaljevanje na 2. strani) S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Okrni ni družbeni plan Ed I. 1954 se povoLno Izvaža Planirani narodni dohodek je bil v prvem polletju dosežen 56-odst., družbeni produkt pa 50,1-odst. KRŠKO. 12. avgusta 1954. Danes se je vršila XVII. seja Okrajnega ljudskega odbora. Na prvem mestu je bilo poročilo in razprava o izvajanju družbenega plana v prvem polletju 1954. Iz poročila predsednika Gospodarskega sveta tovariša Nunčiča posnemamo, da Se okrajni družbeni plan za letošnje leto pravilno razvija. Čeprav poročilo ni zajelo gospodarskega razvoja v zadružnem in privatnem sektorju niti kmetijstva v celoti, je bilo pa vendarle razvidno, da je gospodarski načrt za letošnje leto dokaj realno postavljen. Količinska izvršitev plana glavnih proizvodov v prvih 6 mesecih izgleda takole: Celuloza 50,6"/«, strojila 51,S°/e, rjavi premog 54,l°/e, termoenergija 58,9°/», kremenčev pesek 63”/o, zidaki 54,1"/« itd. Mnogo slabše Se je izvajal plan v lesni industriji, v proizvodnji strešne opeke, trikotaže itd. kjer so ostali povsod izpod 50°/e. Celokupna industrija, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo in obrt v Krškem okraju je v prvem polletju izvršila letni proizvodni plan za 50,1 "/o. Mnogo boljše Pa izgleda plan v finančnem oziru, saj je planirani narodni dohodek v letu 1954 že v prvih šestih mesecih dosežen s 56 odst. K temu je v prvi vrsti doprinesla večja storilnost in deloma nove oz. povečane kapacitete podjetij. | Iz tega sledi zaključek, da bo letni plan (kolikor do konca leta ne b; nastopile kakšne večje motnje) prav gotovo dosežen oz. v finančnem oziru znatno presežen. Kakor samo izvajanje družbenega plana, tako so podjetja normalno odvajala tudi finančna sredstva. Obresti na osnovna sredstva so se napram letnemu planu odvedla 50 °/i>. prometni davek 53 %, davek na dobiček 69,7«/., udeležba OLO na dobičku 64.5 % itd. Kaže torej, da je bil ob sestavljanju družbenega plana pri nekaterih podjetjih dobiček prenizko planiran. Tudi kmečka dohodnina je v prvem polletju realizirana s 43, obrtniška pa s 47 #/o itd.Za-radi tega je bi! tudi sklad za kreditiranje dosežen s 97,6 %> in komunalni sklad s 445 %. Iz poročila je bilo razvidno, da so se v prvem polletju zelo slabo črpala sredstva, namenjena za investicije, tako v gospodarstvu kakor v zdravstvu in prosveti. Angažirano je bilo le 8.848.000 din. Kakor vedno so bili tudi letos vzroki v pomanjkanju dokumentacije za gradnje. Nič bolje niso bila črpana sredstva določena za elektrifikacijo podeželja. Od 30,600.000 din je bilo v prvem polletju izkoriščenih le 4,629.500 din. Okrajni odborniki so se v razpravi močno zavzemali za to, tla bi se ustvarjena sredstva tu. d, smotrno in v celoti porabila. Zato je tovariš Nunčič predlagal. 1. Odgovornost za izvedbo plana investicij naj se prenese na pristojne občinske ljudske odbore. Oni so dolžni voditi evidenco o črpanju investicij na svojem področju ter nuditi investitorjem vso potrebno pomoč. 2. Da se za 2 osebi razširi sistematizacija delovnih mest pri OLO in nastavi dve strokovni osebi, ki bosta prevzeli vodstvo, kontrolo in obračunavanje vseh Investicij v okraju. 3. Naj OLO pooblasti gospodarski svet, da lahko poleg sredstev, določenih za investicije v prosveti črpa še kredit v znesku 2,000.000 din. Porabljena "sredstva se bodo naknadno upoštevala pri dodatnem prora čunu za prosveto. Predlog tov. Nunčiča je bil soglasno snrejet. O ostalih zaključkih XVII. seje OLO bomo poročali v prihodnji številki. V nedelio je bil na Vetrniku zbor Kozjanskega odreda V okviru proslav »Štajerska v borbi« je bil v nedeljo na Vetrniku zbor Kozjanskega odreda. Preživeli borci KO so prišli !’ia Vetrnik že v soboto zvečer, kjer so ob tabornem ognju obujali spomine na NOB in peli partizanske pesmi, da je odmevalo daleč naokrog. V nedeljo zjutraj so prišli še ostali gostje in senovška godba. Kaj žalosten je bil pogled na zbor odreda, kjer se je postrojilo okrog 80 borcev predvsem če pomislimo da je oktobra meseca leta 1944. štel KO 800 mož. Krivdo za tako slabo udeležbo lahko pripišemo le OOZB in množičnim organizacijam, ki niso poskrbele za zadostno propagando. Zbora se je med drugimi udeležil nekdanji sekretar okrožnega komiteja KP za Kozjansko Miha Berčič, prvi komandant odreda Marjan Jerin, načelnik štaba odreda Janez Rožman ter ljudski poslanci Mica Marinko — Šlandrova, Vinko Sumrada, Helena Borovšak, Olga Vrabič, predsednik OLO Celje R*ko Jerman in drugi. Slavnostni govor je imel Miha Berčič, o borbah Kozjanskega odreda in o njegovem razvoju pa je govori] Marjan Jerin. Slavnosti se je udeležilo okrog 250 ljudi. A. k. ’ Trije zunanji ministri podpisujejo pogodbo o zvezi, političnem sodelovanju in vzajemni pomoči treh držav Mesto vseh borcev, aktivistov in ostalih državljanov je 19. september na Ostrožnem ¥«iša© obvestil©! Okrajni odbor SZDL Krško obvešča vse aktiviste v okraju, da se vršijo prihodnji teden sektorske konference, o vprašanju priprav za Ostrožno. Konference se bodo vršile: V PONEDELJEK. 16 avgusta, ob 18. uri na Paki. „ V TOREK, 17. avgusta, ob 19. uri v Krškem (Rdeči kotiček). na Bizeljskem ob 18, uri in v Brežicah (Prosvetni d°m) ob 19. nri. V SREDO. 18. avg., ob 19. uri v Sevnici (Občinski ljudski odbor), Krmelju ob 15. uri in v Kostanjevici ob 19. uri. Na konferenco naj pridejo: vsi predsedniki občinskih odborov SZDL, ZB. najmanj trije čiani občinskega štaba za Ostrožno, predstavniki Občinskega ljudskega odbora, sindikalnih in drugih organizacij ter društev. Udeleženci naj pridejo na tisto sektorsko konferenco, ki jim je najbližja, vendar tako, da bodo z ene občine skupaj. S seboj prinesite potrebna poročila o zbranih prijavah prodanih značkah, o popisu borcev aktivistov, internirancev itd, OKRAJNI ODBOR SZDL KRŠKO V soboto je bila v Krškem konferenca vseh predstavnikov občinskih zvez SZDL, predsednikov ZB in predsednikov štabov za zbiranje prijav udele- 'eži čimveč otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki Iz poročil, ki so jih podali na konferenci zastopniki orgn- žencev te proslave, septembra. Konferenca je bila sklicana zaradi temeljitega pogovora o nalogah, ki stoje pred nami in ki jih moramo v najkrajšem času izvesti, če hočemo, da bo tudi krški okraj častno zastopan na eni najveličastnejših proslav, ki so se do sedaj vršile v slovenskem merilu. Do 25. avgusta je namreč treba zbrati podatke o vseh borcih, aktivistih in internirancih ter jih poslati okrajnemu štabu. To je potrebno zaradi tega, ker se bodo vsi ti bivši borci, aktivisti in interniranci zbrali na Ostrožnem okoli svojega štaba tiste enote, v kateri so sodelovali za časa NOV. Na konferenci so zastopniki množičnih organizacij tudi sklenili, da se naj te proslave ude- bodo imeli na Ostrožnem tudi j nizacij, je razvidno, da je zani svoj prostor. Podjetja, ustanove ‘ manje za to proslavo v našem n organizacije naj prispevajo okraju zelo veliko in kaže. da b0 število 13.000 ljudi, ki je nekako predvideno za naš okraj, ki bi se udeležili proslave, vsekakor doseženo, če ne preseženo. Seveda pa je potrebno, da vse množične organizacije pravilno pristopijo k delu in da do 25. avgusta zberejo vse prijave in jih dostavijo okrajnemu štabu. Do sedaj so se tega dela kar dobro oprijeli v Brežicah, Čatežu, Dobovi, Senovem. Studencu in še ponekod; upamo pa da tudi ostali kraji ne bodo držali križem rok, saj vedo za kako veliko stvar gre Ob zaključku konference so se zedinili,' da je 19. septembra mesto vseh borcev, aktivistov in ostalih državljanov našega okraja na Ostrožnem, kjer bomo vsi skupaj ponovno manifestirali veliko zmago nad okupatorjem in velike uspehe pri gra- na Ostrožni) Ha Planini pri Sevnici bodo v nedeVo* 15. avg., proslavili obletnico osvoboditve Planine Občinski odbor ZB na Planini pri Sevnici se že dalj časa pripravlja za proslavo 10. obletnice osvoboditve Planine. Ta nadvse pomemben dogodek iz časa NOB so si izbrali tudi za svoj občinski praznik. I Danes zvečer bodo uprizorili dramo »Celjski grofje«, organizirali so Pa tudi razstavo goveje živine in najrazličnejših izdel. kov gospodinjskega tečaja. Jutri, 15. avgusta, bo kulturni spored pred spomenikom in na starem gradu. Na proslavi bo igrala sevniška godba na pihala. Občinski odbor ZB Planina je na svečanosti, ki bo ob 10. obletnici osvoboditve Planine in ob občinskem prazniku, povabil vse stare borce in aktiviste iz NOB. ki so se tu zadrževali na Planini m v bližnjih krajih ter tudi pričakuje številen obisk. denarna sredstva za prevoz in prehrano teh otrok kakor tudi za tiste, k-; se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne bi mogli udeležiti proslave. Omogočimo jim, da bodo videli ta lepi predel naše slovenske zemlje in pa človeka, ki so mu tako pri srcu. To je našega-ljub-j ditvi socializma v naši državi, ljenega maršala Tita. _r- V čast proslave na Ostrožnem -podelitev odlikovanj Te dni zbirajo občinske zveze borcev podatke še o tistih borcih NOV, ki do sedaj niso prejeli nikakega odlikovanja, ker so bili pač iz kakršnih koli /razlogov že do sedaj prezrti. Da so bili taki primeri v našem okraju, je razvidno iz predlogov, ki kar dežujejo te dn, na Okrajni odbor ZB NOV Do sedaj jih je komisija za pretres predlogov prejela preko 250; med njimi so tudi taki, za katere se ve, da so bili res hrabri borci v NOV, pa nimajo še nobenega odlikovanja. P0 čigavi krivdi? So pa med temi predlogi tudi taki, ki so povsem neutemeljeni in ki so morali romati v koš. občinskim zvezam borcev pa v opozorilo, da je treba stavljat: predloge tako in za take ljudi, ki imajo v resnici pogoje za odlikovanje, da se ne bi res dobrim borcem v tem pogledu godila krivica Smatramo, da so občinske zveze borcev dodobra pretresle vse primere na svojem območju, saj je to zadnja možnost prejeti odlikovanje za priznano delo v času narodnoosvobodilne vojne- Ta odlikovanja se bodo verjetno delila na Ostrožnem, ako jih ne bodo prejel: že pre;. da jih bodo ponosno nosili na svojih prsih že ob samem odhodu na to veličastno proslavo. -r- !9. septembra vsi na Ostrožno! KULTURNI PREGLED Staut Srečko: Ljudska gledališča na Bavarskem Nemška gledališka tradicija na podeželju je mnogo starejša od naše. Razvila se je iz Kmečkih gledališč (Bauemtheater), povod zanje pa so dale verjetno — vsaj na Bavarskem — pasijonske igre, v katerih 50 nastopali diletanti. Oberammer-gauske • pasijonske igre so slovele svoj čas daleč po evropskem kontinentu. Zato sem sklenil, posvetiti nameravano potovanje na Bavarsko predvsem v želji, seznaniti se podrobno z organizacijo in umetniško vrednostjo tamkajšnjih ljudskih gledališč (Volkstheater). Zanimala me je njihova dejavnost zlasti zato, ker sem želel dognati, koliko je dejavnost le-teh podobna našim stremljenjem: posredovati gledališko umetnost širokim delavskim in kmečkim množicam in s tem med njimi širiti kulturo in prosveto, ali pa, če so ta ljudska gledališča le ustanove. kjer najde nemški podeželan edinole ceneno razvedrilo. Bavarško sem prekoračil pri obmejnem, slikovitem tirolskem mestecu Kufstein, ki leži ob reki Inn ter ob vznožju veličastnega Kaisergebirge.' Na prvi bavarski obmejni postaji Kie-fersfelden sem za kratek čas izstopil. Kiefersfelden je lep in snažen trg, kj že na prvi pogled pove, da živi kraj pretežno od tujskega prometa. Pogoje za to mu nudi prekrasen pogled na mogočne tirolske in bavarske gore, prijazna dolina reke Inn, lepe asfaltirane ceste in romantični sprehodi po bližnjih planinah (Alm). Za oko so posebno privlačne značilne bavarske hiše, katerih okna krase pisane cvetice, obdane pa so s skrbno negovanimi vrtovi in cvetličnimi gredami. Izrabil sem prvo priložnost in s; ogledal gledališče Flinsch-bach, kamor me je napotil zgovorni Bavarec, ko si žal nisem mogel ogledati gledališča v Kiefersfeldnu. V ta namen sem se zglasil pri sedanjem umetniškem vodji g- Hansu Reith- Sredi vasi stoji velika lesena stavba. Mogočen napis na njenem pročelju pa pove, da je v tej stavbi Ljudsko gledališče (Volkstheater). G. Reithmeier mi je takoj spočetka najinega razgovora potrdil, da je bilo gledališče ustanovljeno leta 1662. Tako daleč nazaj segajo podatki, po ustnem izročilu pa je gledališče baje še starejše, vendar pa. za to trditev nimajo dokazov. Zgradba sama je skoro prav toliko stara, vendar pa so jo stalno popravljali in obnavljali. Ljudsko gledališče upravlja Gledališko društvo (Theaterver-ein), ki skrbi za gospodarsko stran gledališča, umetniško plat pa vodi umetniški vodja (Spiel-leiter). Igralci so domačini, preprosti kmečki in delavski fantje ter dekleta. Naštudirajo naenkrat več gledaliških del in s tem izpolnijo repertoar kar za dva meseca. Predstave so navadno samo ob sobotah zvečer, po potrebi in zanimanju pa tudi ob nedeljah popoldne. Delo v gledališču je načelno brezplačno. Gledališče se vzdržuje samo od pobrane vstopnine, k; je zato za naše pojme pa tudi za tamkajšnje žepe kar visoka, saj znaša od 1.50, 1.80 do 2 DM. Po odbitku stroškov se porabi ostanek deloma za nove investicije, deloma pa se izroči igralcem v obliki nagrade ali pa se porabi za skupno večerjo oz. za družabni večer gledališkega kolektiva. Avditorij zavzema približno polovico zgradbe in ima 350 sedežev, ostalo polovico pa zavzema oder. Avditorij je zadaj dvignjen in se znižuje proti odru. Poleg parterja ima tudi prostran balkon. Za sedeže služijo navadne klopi in so sedeži oštevilčeni. Prostor pred odrom je pogreznjen in služi za potrebe orkestra. Oprema odra za naše pojme ni sodobna. Zavesa je pestro poslikana in se odpira navzgor. Sceno postavljajo na zastareli način in za zdaj ne uporabljajo reflektorske razsvetljave. Po zatrdilu umetniškega vodje pa imajo vse to v načrtu. V pododrju so lepi prostori za garderobo s tekočo vodo in prho. Vse to pa so napravili šele zadnje čase. Gledališče razpolaga z velikim arhivom in dragoceno muzejsko zbirko, ki se nanaša na delovanje gledališča in sega nazaj skoraj do same ustanovitve. Do pred vojne je razpolagalo tud’ z bogato garderobo. kj pa jo je vojna vihra skoro povsem uničila. Ogledal sem si veseloigro v treh dejanjih Maximiliana Vi-tusa »Thomas auf der Him-melsleiter«, kar bi se lahko po naše imenovalo »Tomaževo potovanje na oni svet«. O delu samem in kako je bilo podano, bom pa poročal v prihodnji številki. Brezobrestno posoplo zn obnovo po neurju bodo prejeli... Pisal; smo že o tem, da je bil popis najbolj prizadetih gospodarjev po spomladanskem neurju. Tudi o tem, da bodo le-ti dobili posojilo za obnovo ob nezgodi porušenih hiš in gospodarskih poslopij, je »Posavski tednik« že prinesel vest. Danes prinašamo imena gospodarstev, kj bodo lahko najela brezobrestno posojilo pri Narodni banki v Krškem. Po popisu in cenitvi škode, povzročene na hišah, gospodarskih poslopjih in drugih objektih, so občinski ljudski odbori poslali Okrajnemu štabu predloge, komu naj se odobri posojilo. Predloge so podpisali tudi predsedniki občinskih odborov SZDL in s tem potrdili, da so navedeni do tega posojila res upravičeni. Okrajni štab za pomoč po poplavi je potem odločil, da se iz fonda za pomoč poplavljen-cem izloči 2,795.000 din, od koder bo delila Narodna banka brezobrestno posojilo za dobo največ desetih let. Po predlogih. ki so jih dali občinski LO. lahko najamejo posolilo za obnovo v občini Artiče: Zorko Jakob Dolenja vas, do 100.000 din, Verstovšek Alojz, Anovec, do 50.000 din, Mertl Ivan. Mali vrh, do 30.000 din in Kos Gregor. Mali vrh, do 40.000 din. Za obnovo v občini Podsreda: Zorenč Mihael, Podsreda 87. do 70.000 din. Za obnovo v občini Veliki Trn: Pavlin Vinko. Vrhulje 9, do 20.000 din. Rostohar Ana. Ženje 15, do 30.000 din. Za obnovo v občini Brežice: Še nekaj o 500 mili enih za socialno zatmranms e Zelo zanimiv članek o tej zadevi je bil objavljen v zadnji številki Posavskega tednika. Res je potrebna skrb vse družbe za gospodarjenje s sredstvj socialnega zavarovanja. Pisec navaja, da ne moremo zagovarjati posameznih krutih in neživljenjskih predpisov naše socialne zakono- meierju, ki me je sprejel zelo j daje, da pa je le-ta kljub temu prijazno in mi prav rad razka- j še vedno najbolj napredna in za.l gledališko poslopje, oder,! najbolj širokogrudna na svetu, garderobe, arhiv in mi dal vse Res je širokogrudna, v nekaterih podatke, za katere sem ga ozirih celo preveč, v drugih pa prosil. zopet premalo. Vsa tista skrom- (HiskemM srna temi... Povojna leta je naša šola preizkusila marsikakšno spremembo. Še nobena pa ni bila tako z veseljem sprejeta kot ta, da dobimo v naše šole zo-' pet ročno delo. Saj smo ga v 3. in 4. razredu že imeli, toda tam, kjer bi naša dekleta največ pridobila — to je v višjih razredih — ročnega dela ni bilo. Ročnega dela se veselijo starši in starejši učitelji. Kaj pa mlada generacija učiteljev? Tudi, toda kako bomo učili druge, ko se tega še sami nismo učili ne v gimnaziji ne na uči- teorije. Teorijo za višje razrede osemletk ali nižjih gimnazij pa nam je posredoval tov. Krenčič. Pri njemu smo se naučili tudi najvažnejše, kar je treba vedeti pri zbornem petju. Pred pričetkom pouka smo imeli vsak dan pol ure zbornega petja, kjeX smo naštudirali program za zaključek tečaja. Pri urah pevskega pouka smo se naučili tudi okrog deset plesov in simboličnih vaj, primernih za šolsko mladino. S temi naj bi poživili programe, naših proslav. Ce odkrito rečem, teljišču? Splošno ročno delo ; moram reči, da smo imeli petje smo imeli v I. letniku učitelji- j najraje. Pesem nas je sprem-šča in to bi prišlo v poštev de- ljala tudi pri ostalih predme, loma pr; moškem ročnem delu. tih, kjer petje ni motilo poznanje ženskih ročnih del pa je uka. interesa posamez- odvisn-o od niče. Zadrego je rešil SPK pri | OLO v Krškem, ki je organiziral tečaj, da v enem mesecu za silo nadomestimo to, česar nismo bili deležni ne po Svpji krivdi. Ker pa so v naših šolat risanje, petje in telovadba marsikje zapostavljeni in za. nemarjeni predmeti, pa so tečaju ročnega dela priključili še petje in risanje. Nekaj učiteljev se je javilo prostovoljno, ostale so pa poklicali po potreb; iz vsake šole vsaj po enega.: Nekateri so prišli nevoljni, češ da bo s tem izgubljen en mesec počitnic. Kmalu se je »vreme spremenilo«. Ze prve dni sm0 vsi spoznali, da mesec ne bo izgubljen, temveč bomo marsikaj pridobili. Pri petju", ki ga je poučeval tov. Krenčič, smo mnogo pridobili. Zbrali smo okrog 100 pesmi — primernih za vse razrede osnovne šole. Če bodo.učitelji svoje znanje, vsak na svoji šoli, posredovali ostalim stanovskim tovarišem, bodo naši učenci in dijaki po končani šolski obveznosti znali 100 narodnih in umetnih, mladini primernih pesmi. Predelali smo tudi snov pevske teorije. Za nižje razrede osnovne šole nam je snov podal profesor Peter Potočnik iz ljubljanskega učiteljišča, ki je izdal tudi prvo povojno metodiko za poučeva- Ročno delo smo imeli deljeno: žensko in moško. Kot ženske smo se z veseljem lotile vsega, kar nam je posredovala iz bogate zakladnice svojega znanja tov. Stuparjeva. Pri moškem ročnem delu smo se zlasti z veseljem učili cepiti — okulirati. Pri risanju smo imeli več predavateljev; največ smo pridobili pr; profesorju Radu Klemenčiču iz Ljubljane, ki je tudi že izdal metodiko risanja in moških ročnih del. Vodja tečaja tov. Zupe v c je organiziral več poučnih izletov- V lepem spominu nam bo ostala ekskurzija v Kostanjevico. Zadnji dan tečaja smo pripravili razstavo — kar se je razstaviti dalo. Največji uspeh pa bo, če bomo vse pridobljeno znanje posredovali učencem po naših šolah. Po programu smo imeli zaključek. Tu se je izkazal tov. Medved kot izvrsten priložnostni kuhar s svojimi čevapčiči. Pod kostanjem, zbrani ob ognju smo se lepo poslovili od vseh, ki so nas v tečaju poučevali in od tistih, ki smo ga obiskovali. Vsem, ki sm,o bili na tečaju, je bil to mesec dni življenja v prijetnem kolektivu in niti malo ne »izguba počitnic«. Tisti, ki se pozivu za tečaj niso odzvali, naj jim' bo kar žal! Mnogo so zamudili. Vsi tečajniki se vodstvu in predavateljem tečaja prisrčno zahvaljujemo zn njihov t"'d na administrativna kontrola Zavoda in še manjša kontrola družbe je usmerjena edino v to, če kdo neupravičeno prejema kakšne prejemke. Nasprotno pa so tisti, ki bi mogli imeti pravice ter so potrebni pomoči, zaradi neživljenjskih predpisov, često prepuščeni sam; sebi. Zavod za socialno zavarovanje v Krškepi je na primer na trikratno pismeno vlogo za izredno podporo težko bolnemu ' invalidu dela šele po štirih mesecih odgovoril, da ni zakonite osnove za podeljevanje izrednih podpor. Zakaj tako dolgo čakanje na tak odgovor? Navedba pisca kaj prejema delovni človek od družbe takrat, ko za pridobitno delo ni več sposoben, velja le za čas prejemanja hranarine. Ob upokojitvi bolezenskega invalida pa se stanje občutno poslabša. Navajam primer: Za 2 meseca manj kot 15 let delovne dobe, pri nad 75% trajni nesposobnosti je priznana le minimalna pokojnina 4.500 din mesečno. To pa je komaj ena tretjina izgubljenega zaslužka. V tem je največja pomanjkljivost, da takšni, ki so popolnoma in trajno nesposobni, ne dobivajo tudi popolne oskrbe s popolno pokojnino oziroma invalidnino. Ni vseeno, če kdo še lahko kaj zasluži z delom, ali pa ni več sposoben za nobeno delo. Ni vseeno, kakšni invalidi bodo prejeli 10 milijonov na račun invalidnine. Mislim, da b, vendar ne smelo biti razlike, če se kdo ponesreči pri delu ali pa če zaradi prenapornega dela počasi boleha in postane zaradi bolezni invalid. Ali niso taki bolezenski invalidi, ki morajo ležati, večji reveži od tistih, ki zaradi pohabljenega uda še vsaj lahko hodijo in še kaj malega delajo? him Vsakovrstne ugodnosti so pri-znane zavarovancem: dragocena zdravila, draga oskrbnina v zdraviliščih in bolnicah, popravila zob, potni , stroški itd. Nj pa predvideno, da bi težki invalid dela bil v domači o-skrbi gmo.tno oskrbljen vsaj z eksistenčnim minimumom, ne pa samo s 4.500 din. Ali ni oskrbnina v zavodih ie zelo draga? Če je denar za drago oskrbnino, ali ga res ni mogoče prenesti v obliki podpore v domačo oskrbo? Imamo koristnike, kj prejema jo od družbe kar po tri vrste dajatev: invalidnino, pokojnino soc. zavarovanja in otroške doklade. Na ta način znaša razpon prejemkov od najnižjih 4.500 din do skoraj 30.000 din. Torej ni nobene razlike v tem, kakšne so dejanske možnosti preživljanja posameznikov. Dolžnost družbe bj bila, da bi te razlike med posamezniki zmanjšali. Tako se ne bj čutili zapostavljene tisti, ki bi radi delali, pa so onemogli. — Značilno je tudi pri otroških dokladah to, da višina službenih prejemkov ne vpliva na višino doklad, pač pa le dohodki od zemljišča. Da je pri nas toliko nesreč pri delu, je kriva predvsem malomarnost in brezbrižnost nekaterih podjetij do varnostnih predpisov. Ge bi podjetja za svoje ponesrečence morala posebej več plačevati, bi mogoče kaj- pomagalo. Potrebna je propaganda, da bi vzbudiij prepotrebno zanimanje celotne družbe za pereča vprašanja socialnega zavarovanja in zaščite. Kaj če bi poskusih z množičnimi sestanki zavarovancev v posameznih večjih krajih, kjer bi dobivali zavarovanci potrebna pojasnila in navodila? Marsikaj bi se lahko ob takih priložnostih razjasnilo. M. J. Volčanjšelt, dediči, Brežice, do 50.000 din, Kotte Evgenija, Brežice, do 230.000 din, Kos Miroslav, Brežice, do 17.000 din, Poljanšek Ignac, Brežice, do 140 tisoč din. Za obnovo v občini Blanca: Abram Ivan, Rožno 46, do 30 tisoč din, Radej Jože, Blanca 8, do 50.000 din, Radej Herman, Blanca 46, • do 50.000 din, Udovič Alojzija, Čanje 15, do 30 tisoč din, Urh Alojz, Čanje 37, do 40.000 din, Klavžar Dominik, Krajna brda 14, do 40.000 din. Fakin Alojz, Blanca 54, do 15 tisoč din. Rumpret Barbara, Stranje 13, do 20.000 din. Za obnovo v občini Senovo: Hiter Ivan, Senovo 71. do 20 tisoč din. Brili Ivana, Dobrava 57, do 15.000 din, Šerbec Albin, Veliki Kamen 69, do 20 tisoč din, Pečnik Maks. Veliki Kamen 16. do 40.000 din, Šerbec Ivan, Senovo, do 50.000 din, Škoberne Stanko, Dolsko, do 50.000 din Za obnovo v občini Leskovec: Kerin Ivan, Leskovec 36. do 50.000 din. Za obnovo v občini Brestanica: Sluga Peter Brestanica, do 100.000 din, Pavlovič Janez. Stolovnik. do 80.000 din. Jug Franc, Brestanica, do 100.000 din, Lackovič Jože, Brestanica, do 50.000 din, Jeriček Blaž, Brestanica, do 60.000 din, Brilej Jože, Brestanica, do 20.000 din. Za obnovo občine Zabukov-je: Novak Anton, Podgorje 46, do 50.000 din, Božič Franc, Podgorje 35, do 50.000 din, Božič Rudolf, Zabukovje 66, do 60.000 din, Jazbec Anton, Ped vrh 50, do 30.000 din, Žveglič Jože, Str-žišče 4, do 40.000 din, Mencin Jože, Zabukovje 65, do 20.090 din. Za obnovo v občini Sevnica: Pcžun Stanko, Sevnica 146, do 50.000 din. Jančič Franc, Sevnica 206. do 50.000 din, Zupanc Franc, Sevnica 208, do 50.000 din. Ivnik Anton, Šmarje 6, do 50.000 din, Kolman Karel, Šmcr-je 5, do 30.000 din. Kolm-n Ivanka. Šmarje 8, _ do 30.0 lO din. Gajdcš Ivan. Šmarje ’ 7, do 50.000 din, Avguštin Mar l, Metnj vrh 38. do 30.000 d" t, Kozinc Jože. Metni vrh 6. do 50.000 din. Okrajni in občinski otib 'J bodo nadzirali, da se bodo dodeljeni krediti resnično uporabljali za obnovo In ♦'y,i pravilno črpali. 0 priprovoh perspektivnega plena lesne ndustr je m gozdarstta Okra; Krško zavzema glede na obseg lesne industrije prvo mesto v naši republiki. Tq ni posledica možnosti oskrbovanja te industrije s surovino v neposredni bližini, ampak je to posledica centralne iege savske doline v Sloveniji in lege glede na ugodne prometne zveze z ostalimi deli države. Kapitalisti, ki SjO iskali ugodne lege za svoje industrijske obrate, so imeli razen navedenih razlogov pred očmi tudi dovoz surovin iz Hrvatske in Bosne, za kar je ravno Savska dolina na področju tega okraja imela najbolj ugoden položaj v ekonomskem in komercialnem pogledu zaradi nižjih stroškov prevoza po železnici tako surovine kakor tudi gotov-h izdelkov, katerih večji del trošijo ostali deli naše države. Kakor vsaka industrij a tako tudi lesna ne sme zaostajati v svojem razvoju in je treba neprestano vlagati nova sredstva za nabavo boljših strojev, za nove investicije, iti bodo izboljšale proizvodni proces, ter za preusmeritev produkcije proizvodov, ki so cenejši, boljši, popolnejši in bolj iskani. V kapitalistični dobi in v kapitalističnih državah se ta proces vrši bolj po občutku in razgledanosti vodstva podjetja. V socialistično urejeni državi državno vodstvo planira tak razvoj na osnov; znanstvenih ugotovitev ob sodelovanju strokovnja? kov in pod predpostavko, da je surovinska baza naše skupno bogastvo in vsak obrat in tovarna last delovnih ljudi. Tak način odrejanja smeri razvoja industrije bj moral voditi k boljšemu uspehu. Tudi naš okraj je postavil komisijo strokovnjakov, ki so se lotili izdelave perspektivnega plana lesne industrije in gozdarstva. Sestava tega plana bo razdeljena na tri dele, t. j.: splošni del z ekonomskimi analizami in podatki; plan razvoja lesne industrije; plan razvoja gozdarstva. To veliko delo. pri katerem bo sodelovalo večje število stro- nje osnovnih pojmov pevske in potrpežljivost. M. B. Gradnja stanovanjskih rus na Vidmu je v polnem teku kovnjakov, je v teku. in bo dalo razvojno smer naši lesni industriji ter vsem potrošnikom lesa. Obenem bo to delo dalo podatke, s katerimi bomo mogli ugotoviti stanje naših gozdov in način izboljšanja gospodarjenja. Žagan les predstavlja 5-kratno vrednost drv, parket! 10-kratno, kopita 15-kratno, vezane plošče 15-kratno, celuloza 24-kratno vrednost. Iz tega lahko vidimo, koliko škode imamo, če trošimo za kurjavo 54% lesne gmote. V Sloveniji znaša delež lesa pri kurjenju (v kalorične namene) 88°/o, medtem ko v Švici samo 21%, čeprav mora Švica uvoziti ves, premog in ima razmeroma večje površine gozdov kakor mi. Jasno je, da rešitev tega problema ni odvisna od administrativnih ukrepov, ampak predvsem od razvoja naše lesne industrije, ki bo s proizvodnjo čimbolj iskanih in dovršenih proizvodov bolj po vrednotila les ter izboljšala cene za les slabše kvalitete. Le na ta način bo mogoče, da bodo sirotke ljudske množice začele uporabljati za kurjavo premog in elektriko namesto drv. Zaostalo kmetijstvo in predvsem konservativna mentaliteta našega kmeta je največja ovira pri razvoju našega gozdarstva in s tem posredno tudi lesne industrije, ker troši ogromne količine lesne gmote za kurjavo. Razen tega ne dajejo ogromne površine privatnih gozdov onega prirastka, ki b; ga morale dati, ker se gozdovi ne gojijo ali pa se seka les v nedozorelem stanju zaradi potrebe po kurjavi in se grabi stelja. Cene lesa so tudi malokdaj bii’e take, kakor bi morale biti. Sečnja v privatnih gozdovih se namreč vodi anarhično, to je, da posestnik seka takrat, kadar je dobra cena ali kadar potrebuje denar. Zato je tudi les največkrat predmet špekulacij, ker ga ni treba sekati tako, kot pobirati druge poljedelske proizvode. S perspektivnim planom v gozdarstvu bi moralo biti urejeno tudi to tako, da bi vsi proizvajalci bili vezanj na letni posek, k: bi ga z ureditvijo izračunali gozdarji. Le tako gospodarjenje bo omogočilo solidno osnovo in tudi možnost plačila na j višjih cen za les. Važnost sestave tega plana je posebno za našo republiko prvenstvena, ker je več kot 25% prebivalstva neposredno vezanega na zaslužek od lesa. Ing. Anton Šetinc 7 dni po si e n (Nadaljev&r-je s 1 strani) fašistov, ki zahtevajo najprej razpravo o Trstu pred parlamentom in groze z izrednim zasedanjem skupščine, če bi vlada ne poslušala njihovih nasvetov. Celo stvar torej namerava narediti »na tiho«, brez kakršne koli posebne objave javnosti. Kako bo to mogoče narediti, sicer še nihče ne ve. Vsekakor pa bomo spremembo njene politike — kolikor bo do nje v resnici prišlo —sodili le p0 dejanjih. K M C n J Q K I RA ž G L C D I | Novice in dopisi iz našiti krajev m i.m.i.immiiiiitiiiiiiiiiitiitMmiiii um m m mirni niti mil uti timtti iiii.«iitiimiiiti(iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim!tlliiiiiiiiiiii:iiMliiiiiiiiifilfiiimiiiillftlliMllfllinilttlfltlltlll(Ilfll1lll>Hllt * II!I>!!!!!!!IIII!I!!I!!I!1II1I!!III!!!I!!I!I1I!I!1I!I!I!IIIII!I!I!!II1IIII!I!I1!!1III!IIIIIIII!I lllh:!llllll!il!llillilll[llllll!lll!llilllil!!!llll!ililllll!l!!illllllllli:ill!lli!ll]!i!lllll!ll!l!l!lll!!ll!!!ll!llilllllllllll!l!l!!llll!lllinilll!ltll!l Utacur ar|if čudni so vaš računi Vse to se da roma odstraniti. , POSTANITE RAČUNARJI! I popraviti ozi- Poletje prinaša kmetovalcu I dela čez glavo in ni čudno, če j . je kmet polno zaposlen že. pri | Računajte za nekaj let naprej živini, na polju in v vinogra- j Kaj, ko bi pustili takole propadih. Kakor po naključju pa PP- 'J~*~ zabija na sadno drevje, kj je danes v večji nevarnosti, kot je bilo kdaj koli poprej. Zimsko škropljenje še ne ozdravi sadnega drevja, ker je precej bolezni in škodljivcev, ki jih zatiramo le poleti oz. spomladi. In prav ti škodljivci in bolezni s kaparjem, zavij Bičem in šfcrlu-pc-rn na čelu s'abšajo kvaliteto sadju in redčijo že itak redko in revno »naše sadje«. Kaj naj napravimo? Za sedaj samo poseben sprehod v sadovnjak. Res. poseben sprehod s posebno nalogo in ramenom. Res, sadno drevje je letos zaradi neugodnega vremena v času cvetenja prazno ali skoraj prazno, toda vseeno bo dosti opariti in račun bo kar prav prišel, pa naj bo zaključek tak ali tak. Opazili boste suhe veje (ki so v glavnem znak propadanja drevesa zaradi kaparja), opazili boste škrlupaste pege na listih in plodovih, cele veje s kodravi-vimi listi, — opazili boste marsikje spomenike, ki ste jih sami zasadili in ki so zdaj priča vašega negospodarskega gospo, darjenja ter lahko bi rekli — zrcalo vaše notranje podobe. Opazili boste, da je zimsko škropljenje pomagalo, da je pri poškropljenih drevesih listje bolj zdravo in da so plodovi manj okuženi, opazili boste, da premočno okuženim drevesom tudi škropljenje s popolnimi škropivi ne pomaga več itd. dati svoje bogastvo, ki zanj plačujete davek — nimate pa od tega bogastva nobenega pravega dobička. Ne silim vas v to, da priznate, kar je. Dejstvo je, da sadno drevje ni tako, kot bi moralo h'ti. Kaj, ko bi se enkrat zavzeli za to propadajoče vaše in narodno bogastvo ter se s sosedi, z zadružniki vključili tudi vi v sadjarske odseke pri kmetijskih zadrugah ter začeli reševati svoje in naše sadje. To je možno in to je potrebno. Potrebno je poživiti sadjarske odseke pri kmetijskih zadrugah, ki v večini primerov obstajajo le na papirju. Kmetijske zadru- ge vam bodo pomagale v organizacijskem in strokovnem pogledu — treba pa je, da te »papirnate odseke« oživite. Obnova sadjarstva je težavna naloga — nič ne de, če bo sedaj glavno orodje sekira, pozneje bo žaga, še kasneje pa v glavnem škropilnica z ostalim sadjarskim orodjem, ki je prizanesljivejše od sekire. Potrebno je, da v sadjarskem odseku obveljajo vaši predlogi, vaše mnenje in vaše razumeva, nje. Sadjarski odseki bodo postali tako zgovoren dokument vas samih in ko bo tak dokument pričal o vaši dejavnosti, bo vaš sprehod v sadovnjak prijetnejši — imeli boste pred seboj lažje naloge, za seboj pa čiste račune. Brez vaših prizadevanj bodo ostale kmetijske zadruge le trgovine — to pa ni niti namen zadruge niti vaš namen. Vse želite, kar sj bojite priznati in kar sramežljivo (samo morda) začenjate — postanite nezmot Ijivi računarji. m. p. Mrš"» ims V naši vasi, ki je ne bom imenoval, opazujem že dalj časa razne pomanjkljivosti. Vaščani naj mi pri tej konstataciji ne zamerijo, kajti ni moj namen, da bi komu kaj očital, želja moja je, da bi se stanje v vasi pooravilo. Stanovalci naj ne mdčejo raznih odpadkov kratkomalo čez plot. Videl sem, da marsikdo meče nesnago v potočno strugo, kamor ne spada. Ob plotovih je razna šara, rastejo po en meter visoke koprive. Ob poslopjih so posušena drevesa, ki tudi niso v okras. Ob potoku najdemo razne razbite steklenice, ponošene čevlje, razne črepinje itd. Take odpadke bi lahko prodali nodietiu »Odpad« in bi zanje Senovo se vidno lepša... SENOVEM GRADIJO NOVO POSLOPJE OBČINSKEGA LO, KI BO V PONOS RUDARSKEMU KRAJU Senovo je šele po vojni, v novi socialistični državi začelo preraščati iz nekoč malo večje rudarske vasi v skoraj največji industrijski kraj krškega okraja. Stara kapitalistična oblast v bivši Jugoslaviji Senovemu ni posvečala nikake pozornosti. Prebivalstvo, v ogromni večini navezano na rudnik, je ob slabem zaslužku težko preživljalo vanjskih hiš, kjer imajo rudarji lepa, sončna in prostorna stanovanja. Tudi v dolini, tik ob upravi sta zrasli novi stanovanjski poslopji. Pred let; je bila tudi dograjena sindikalna kino dvorana, kj omogoča Senovčanom, da se udeležujejo ■ številnih kino predstav, zborovanj, predavanj, akademij in drugih prireditev. domačega prebivalstva. Tudi park pred spomenikom padlih žrtev iz NOB se vidno lepša. T0 mesto pa bo postalo Senovčanom še mnogo bolj priljubljeno, ko bodo v parku postavljene klopi in ko bo urejen tudi vodomet. Vse to in še več si je začrtala Zveza borcev ter upa, da bo s potrebno pomočjo občinskega ljudskega odbora in podjetja v bodoče tudi uspela. Z vsakim dnem se spreminja fice Senovega. Izginjajo stare, o.}!!tka količek /x Gasilstvo v novem gefeu (Nadaljevanje) V Amerik^ So že primeroma zgodaj prišli do spoznanja, da se more le z organiziranimi gasilci požar ustaviti oziroma se mu ne more uspešno postaviti v bran. Benjamin Franklin, znani izumitelj strelovoda, piše leta 1737 v svoji avtobiografiji, da je neki članek o nezgodah in nemarnostih pri po žarih ter o zadevnih njegovih opozorilih, predlogih in ukrepih redil takoj ta pozitivni uspeh, da se je jz početmh razgovorov izkristaliziral načrt ustanoviti družbo za medsebojno pomoč zlasti pri gašenju požarov, pa tudi sicer pri reševanju tuje imovine, ki je °gr°" žena. Kmalu se je zbralo 3U članov, ki so se obvezali, da J>o imel vsak nekaj usnjatih čebrov ter močnih vreč in košar vedno pripravljenih za uporabo. Sklenili so tudi, da se bodo vsak mesec enkrat sešli in pri družabnih večerih razpravljali o raznih mislih in predlogih o zboljšavah. ki se _pojavijo v zvezi s kakšnim požarom. Splošna korist teh institucij se je bolj in bolj uveljavljala in na pobudo teh članov _ se je ustanovilo več takih družb, ki so si polagoma nakupile brizgalne, mačke, lestve in drugo orodje- Praktične uspehe pa so te organizirane družbe tud: zaznamovale toliko, da v mestih, kjer so delovale, nikdar ni pri enem požaru zgorelo več kot eno ali dvom poslopij. Prva taka od B. Franklina ustanovljena gasilska organizacija se je nazivala »Požarna družba Unije« 35 let pozneje kakor v Ameriki te prostovoljne gasilske družbe nahajamo na Francoskem, in sicer v Parizu poklicno gasi’stvo. Leta 1772 je uvedlo mesto Pariz za svoj mestni teritorij gasilske stražarje, tako imenovane pampi er-je. ki so povečini bili iz vrst zidarjev, tesarjev in dimnikarjev. Imeli so svoje stražnice-kasame, kjer sc se urili za svoj posel, posluževali pa so se pri požarih razen brizgaln tudi mokrih odej. Poročila pravijo, da je bilo. njihovo delovanje zelo uspešno in so to institucijo zaradi tega uvedla tudi nekatera večja mesta. S kadrskim zako- nom z dne 13. marca 1875. leta je bilo to pariško poklicno ga- j redka, silstvo uvrščeno v redno vojsko in je tvorilo poseben polk pompierj ev z 12 četami. .Vse stroške za vzdrževanje tega polka je nosilo mesto Pariz, oficirji so bilj vzeti iz raznih polkov redne pešadije, moštvo pa se je rekrutiralo iz samih prostovoljcev; ta polk pri obrambi domovine ni imel nič i j dobili še nekaj denarja. Stare čevlje najdeš tudi na njivah, j kamor so jih prenesli z gnojem. I Taki predmeti ne gnijejo tako hitro, zato ostanejo tam po več let. Uničena obuvala vrzimo raje v štedilnik. Ograje ob glavni cesti bi bile dosti lepše, če bi bile povsod enako visoke. Potočna in mlinska struga naj bi bila očiščena vsake navlake, obrežja nevšeč-nega grmičevja. Tudi nekaj poslopij je v zelo kritičnem stanju. Ali se to res ne da popraviti? Treba je le malo dobre volje in vas bo postala prikupna in vabljiva. Al: ne bi bilo na mestu, da bi se uvedlo nekakšno tekmovanje s strani občinskih LO med vasmi v lepotnem oziru in bi se razdelilo tudi nekaj nagrad. Prepričan sem, da bi bil to velik doprinos k lepši zunanjosti naših vasi. P. Nasveti za gospodinje Ščurke odpraviš, če zmešaš polovico zmletega boraksa in polovico sladkorja v prahu ter ga večkrat natreseš na mesto, kamor prihajajo ščurki, najboljše pred njihova izhodišča. Boraks se v želodcu mrčesa strdi in mrčes pogine. Ponavljaj to večkrat in kmaiu se znebiš ščurkov. Lak za železo si lahko narediš sama Nad ognjem raztopi nekoliko asfalta in mu pridaj toliko petroleja, da postane tekočina Ta lak ie zelo dober in lep Kruti ostane dalj časa svež, če ga hraniš v lončeni posodi, ki jo pokriješ z vlažnim prtičem. Cino blago, da obdrži barvo in da se ne krči. peri v slani vodi. Zgoščeno črnilo razredčiš, če mu priliješ kis, ne vode. Semena se hranijo najbolje v tedanje čase. Živelo je v tesnih in nezdravih stanovanjih ter bilo odtegnjeno slehernemu kulturnemu razvedrilu. Ljudje so se v obupu še najraje zatekali v zakotne gostilne in »Sanke«. Razen šolskega poslopja ni imelo Senovo poštenega prostora za kulturno, javno in politično delovanje. Tudi stara občinska oblast je po-d bivšo Jugoslavijo uradovala nad Seničevim hlevom ... V povojnih letih pa se je na Senovem marsikaj spremenilo. Zrasle so nove, moderne stanovanjske hiše za rudarje, ki so v ponos delovnemu kolektivu, saj si jih je tudi zaslužil., Nad bivšo »staro kolonijo« na griču se dviga blok lepih novih stano. Končno so lansko leto dobiti tudi težko pričakovano kino-aparaturo, š čimer se je kulturno in prosvetno življenje na Senovem še bolj dvignilo, še vedno se kaže potreba po večji dvorani, ki bi naj zamenjala uporabo šolske dvorane za dramske prireditve. Verjetno bo z dograditvijo občinskega doma rešeno tudi to vprašanje. Kolikor bodo finančna sredstva dovoljevala, nameravajo poleg skoro dograjenega občinskega doma zgraditi tudi moderno dvorano. Tako se zunanjost Senovega, z n.j.o vred pa tudi javno, politično in kulturno življenje na Senovem razvija. Sadovi se že kažejo v vse večji razgibanosti HZ VIDMA opraviti. (Dalje prihodnjič) i škatlic; za vžigalice Na .Kardeljevi cesti stanujeta starčka Ivan Ocepek in Marija v hiši svojega sina in snahe. Oče je 9. avgusta dopolnil 82. leto starosti, mati pa je na poj slepa, stara 74 let. 12 otrok se je rodilo v njunem zakonu, izmed katerih sta sedem sinov dala izučiti ključavničarske obrti. Oče je bil kretničar z majhnimi dohodki, družina številna, bolezni otrok itd. Koiiko je bilo truda, skrbi in neprespanih noči teh dveh zakoncev je znano tsem Videmčanom. Izčrpana in oslabela tavata danes vsak s svojo palico, ne- da dva ju zaničujeta in drugim ljudem na grd način opravljata. V nedeljo se je sin Tone, verjetno nahujskan od svoje žene, celo lotil svojih staršev. Udaril je mater po obrazu, češ kdo mi kaj more, če vaju spravim s sveta? 82-letni oče je branil ženo pred sinovo nasilnostjo, nakar ga je sin podrl na tla, ga pretepal in suval ter mu prizadejal po glavi precejšnje poškodbe. To je bilo menda sinovo darilo za rojstni dan, ki ga je drugi dan oče praznoval Ali je tako početje z onemoglimi ljudmi dopustno? Kaj pravi- nezdrave barake, rastejo pa nove stavbe in poslopja, novi prostor; za sodobnejše javno, ku -turn0 in Ostala življenje senov-skih delovnih ljudi. K. zmožna za vsako deld. Sin in sna- i j0 na to vaški odbor SZDL in or ha sta do njiju brez obzirna. Star- j gani oblasti? čka sta odvisna največ od pomoči | Marija Podlesnik izven hiše.' v kateri stanujeta. Mla- v ono vi so odzvonili, Simon pa je hitel po močno izvoženi poti proti vasi. Zvonik vaške kapelice je blestel še v zadnjih žarkih zgodnjega pomladanskega sonca, ki je tonilo za gore, vaške bajte pa so le še v medlih obrisih kazale svoja iica prihajajočemu. »Odkar je na Svetinovinj zagospodaril Koščarjev Janez, odraz je tujec sedel na gospodarjevo mesto, odkar je na Svetinovim zagospodovalo Koščarje-vo ime — sem tujec, tujec, ki nima pravice sejti za očetovo mizo. Domov, na dom svojega očeta se vračam in zahteval bom svoje pravice, pravice do svojega imena!« Korak mu je zastal, ko je stopil na rodni prag preko katerega se je utrujen od dela vračal vesel, poln življenja m upov, da bo ta prag%nekoč njegov. Ponosno je stopil preko praga, odrinil vrata in vstopil. Ne da bi pozdravil, ne da bi se ozrl na svojo sestro, na njenega moža je vstopil, sedel za mizo za katero je posedal, preden -e prišel v hišo Koščar. Smrtna tišina je vladala v sobi. le tiktakanje ure jo je ‘rgalo »Si se premislil? Tisoč kron n hrano dobiš « ga je piči! Kočar s svojim hreščečim glasom. »Naj bo!« je jezno odgovoril 'imon. 2 Vso noč ni spal V glavi mu e brnelo- »Tisoč kron dobiš in ’>rano!« »Hlapec na svojem!« .. Sve-in. hlapec na Svetinovim!,_ je •ovoril sam S seboj z obupnim. a pol blaznim glasom »Svetin na Svetinovini — hla- pec!« se je iztrgalo iz obupno span- obrazi deklet so _ se po-in drzno se dvigajočih mu prsi. kazali iz njih, on pa je šel skozi Glave je zaril v žuljave dlani vas in pel. in bridko zaihtel. Sonce je vstajalo izza gora, prvi žarki so pozlatili hiše. a Simon je bil že na polju. Delal je kot da dela zase. lepo je ravnal z živino kot da je njegova Pa tudi živina ga je poznala in oral je brez poganjača »Ko so fantje proti vasi šli...« in ko lačna, hlapec pa leži. Denar s1 izposodim in poženem ga. —- Se danes!« ji je odgovoril in odšel. Marjana si je zakrila obraz z je prišel pod okno Mal- rokami in jokajoče tarnala. vžr- — i. _ i — _i. >>Od" - tx^"! rt rt o in rwr> l in nas!« »Če bo še dolgo tako, kot je zdaj, se ne bom vrnil nikoli, tudi ti se ne boš in ne oče, pa tudi otroka ne.« »Lojz, ne govori tako! Cuj, zaradi otrok te prosim, zaradi Lizike in Anice . . .« Lojz je sikni! grdo kletev in se 1 zvalil na ležišče. Kmalu so možje začeli siliti k ženskam. Mnoge so se jih otresale v bojazni, da se ne poveča njihova beda, a tudi oni moški, ki so jih ženske pri luči, ki je gorela vso noč, pustile k sebi, si niso utešili ; želje po ljubezni. Počasi, počasi so minevali dnevi, tedni in meseci.. . Lepega majskega dne so Spet prišli kamion; ponje. Osojnik je šele med potjo opazii, da je nastopita pom’ad. Stirnel je v prostrane njive pšenice in krompir- ja, toda videl je svojo njivo na rebri, ki je bila vsa obsijana s soncem, gledal je širne travnike, kjer ni bilo nitj grma, videl pa je svoj hriboviti travnik, ki je bil ves zasajen s sadnim drevjem. Videl je svojo reber vso v zee-nju in cvetju in slišal je cvrke-tanje ptičev iz sadovnjaka in gozda. Sredi popoldneva so jih pripeljal; v star Samostan, ki se je skrival pod veličastnim hrasti. Osojnika in njegove so spravili s kakimi tridesetimi družinami v kapelo, ki je b;la opremljena s prav takimi posteljami kot barake, osta'e pa v celice, kolikor jih je bilo še praznih. 2e naslednjega dne so odšli moški na delo, a ne v tovarno, marveč na polje. Čez n-kij dni pa so odšle tudi ženske. V samo stanski kapeli je ooleg otrok in starega Osojnika o-ia'a še devetdesetletna starka, ki je ves dan v molitvi a'; v joku preždela v postelji. Zgodnjega jutra, ko še ni n:V če vstal, se ie Osojnik odpravi! iz kapele. Nikamor se ni oziral, ko je prekoračM « trudnimi m--tvlmi koraki dvorišče in prišel v hrastov naj Tam je malo ros tal. se ozrl na vse strani nplrn vi odbite’ p-afi l-rp- k; ir ‘m ] spodnje veje nižjo kot o tali.