rtak «uo ras« in prunikoT. A Saturdays, »sto' ** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnlàkl i« uprarallkl pro« tort: (657 South LawndaU Ava. Offlea of Publication: 6667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4W4 ------Mttor jUMIT 1«, lMt, tl lb* »HUtflM «t Chicago. IlM»ofc. und« Um Act of Otwiw of March I. 111«. CHICAGO. ILL* PETEK. 7. JULIJA (JULY 7). 1939 Subscription »«.00 Yearly ÖTEV.—NUMBER 1.11 Acceptance for «nailing at special rate of poetage pwMdad for in eeottoa HQS. Act of Oct 6. 1617, authorlied on June 14, 1616. inglija obljubila finančno zavezniškim državam Poljska, Rumunija, Grčija in Turčija bodo l dobile po.ojilov vsoti pol milijarde dolarjev,\RoOSeVeltOVd da bodo lahko kupovale orožje in drugi bojni material v Angliji. Chamberlain ni hotel od- L g j govarjati na vpraaanja poslancev glede za-| 5 ocmuiu ,toja pogajanj o »klenitvi vojaške zveze z Ru- Pred.ednikova ,ijo. Razprava o .rtuacij. v Gdanaku | izjemna obla,( podaljšana kadon, 6. jul.—Člani Cham-fcinovegs kabinete so se siti sestali na izredni seji in pravljali o apelih Poljske, ¡unije, Grčije in Turčije . posojila in raztegnitve (¿¡tov v svrho ojačanja svoje oroiene sile. Po seji je bilo jnjeno, da bo Anglija dala i državam, ki tvorijo z Veli-Britanijo in Francijo tako-Bi mirovni blok v Evropi, gojilo v vsoti pol milijarde jarjev, da bodo lahko kupole orožje in bojni material v igli j i. Neko poročilo pravi, bo posojilo znašalo $702,000,-I. Namen nove ekonomske poli je povečanje angleške zu-Bje trgovine in oborožitev tav, katerim je Velika Bri-lija garantirala pomoč v slu-iu agresije, ki bi ogražala h neodvisnost. Finančne mi-e iz ¿tirih držav, katerim je iberlainova vlada obljubi-protekcijo, so prišle v Lon-i, da dobijo posojila in eko-msko pomoč, toda pogajanja se zavlekla. Voditelji polj-idelegacije so se zadnji teden lili v Varšavo, da tam dobijo instrukcije. litifnl krogi so naznanili, I bo načrt glede posojila za-ikim državam predložen Skemu parlamentu v odo-Ta vsebuje garancijo, ne bo noben industrijec ali alec blaga v države, kate-je Chamberlainova vlada [ljubila finančno pomoč, trpel včerajšnji seji Chamber-ovega kabineta je bila tudi Prava o zastoju pogajanj i sklenitve militaristične in nbne zveze s sovjetsko Ru-in o situaciji v Gdansku. iier je potem izjavil v par-ntu, da člani njegovega karta študirajo ruski odgovor j «adnjo angleško noto, ni ho-1 P« odgovarjati na vprašanje "Mcev, ki so zahtevali, naj «ni vzrok, zakaj so bila po-UMja glede sklenitve pakta z 'Njo pretrgana. Waahington, D. C., 6. jul. — | Senatna zbornica je sinoči sprejela poročilo konferenčnega odbora in podaljšala Roosevel-tovo oblast nad denarstvom s 43 proti 39 glasovom. Dasi je Rooseveltova izjemna blast nad denarstvom v smislu zakona potekla zadnji petek, ko se senatorji niso mogli zedini | glede poročila konferenčnega . Zadnje vesti | WASHINGTON, D. C—Senatni justični odsek Je včeraj glasoval o resoluciji za nov dodatek k ustavi, ki določa* da odslej vaak predsednik Združenih držav alu-ži samo en termin, ki pa traja šest let. Odaek je glasoval o tej resoluciji 7 sa ia 7 proti. Kljub temu, da je bila resolucija ubita z enakostjo glasov, je odaek členil, da jo vseeno predloži senatu. DETROIT, MlCH. — Stavka mehanikov pri družbi General Motor se ftlrlfc dbalej je zastav-kalo okrog 4000 delavcev, ki ao člani unije CIO. WASHINGTON, D. C. — Administrator WPA je dal stavkar-jem pri relifnih delih ultimat, ki se glaai, da ae morajo v petih dneh vrniti na delo ali pa bodo odslovljeni. PARIZ.—Anglija in Francija nameravata spet poavarlti Hit lerja, da ga čaka vojna, ako izzove puč v Gdanaku. MOSKVA. —Sovjetska vlada poroča o veliki smagi nad Japon ci na meji Mandžukuja in Mon goli je; 800 Japoncev ubitih. Ja so ig- ADF sovraži komu* nizem, pravi Green Borba za ohranitev demokracije Boston, Masa. — William Green, predsednik Ameriške de- lavgke federacije, je v »vojeml^^;;"^;^;'^"-: govoru na iborovanju organize- L m? ? m . .in cije Kiwanis dejal, folije; 800 Japoncev unit -rt .TZ^^limlTr^ Republikanci in nekateri Pon»ka poročila o zmagah ^^o ^ila proti fiSTil^^ vsem ki bi radi napravili iz sod^oSi merike totalitarno državo. Q legalno8ti ftkcjje y Mnfttu Da. "Ameriška delavska federaci- hje pravijo, da bo to vprašanje ja, to veliko delavsko gibanje, igralo veliko vlogo pri prihod-je demokratična po svojem u- njih volitvah, stroju in bo odločno vodila bor- Frank Murphy, justični taj bo proti vsem silam, ki ograža- nik, je izjavil, da senat lahko jo demokratično formo ameriške vsak čas podaljša predsedniko-vlade in vse naše svobodne usta- Vo izjemno oblast nad denar-nove," je dejal Green. 'To je Ltvom. Na podlagi včerajšnje razumljivo, ker organizirani de- akcije v senatu lahko predsed-lavci visoko cenijo svobodo go- nik odredi nadaljnjo devaluaci-vora, tiska in zborovanja ter ve- j0 dolarja od 59.06% na 50%. •M-" Kljub zahtevi Rooseveltove Green je dalje omenil, da so administracije, da mora biti diktatorji Hitro spoznali, da de- nevtralnostnl zakon revidiran v lavske organizacije spoštujejo tem zasedanju, je senatni od-demokratična načela. Iz tega sek za zunanje zadeve odglaso-razloga so naprej udarili po njih val za odložitev razprave o tem in jih uničili. * vprašanju. Nižja kongresna "V komunistični Rusiji, ftfl- »bornfca J® **** stični Italiji, nacijski Nemčiji in\^reje\n načrt, ki določa em-drugih totalitarnih državah de- h*Jgo za izvoz ameriškega o-lavci ne smejo zastavkati," je ™žja državam, k so zapletene nadaljeval Green. "Pravica do v vojni. Roosevelt zdaj zahte-stavke proti krivicam je bila de-| va preklic embarga, lavcem odvzeta. Tudi v Ameri- MAVERICK SVARI DEMOKRATE Domače vesti VELIKE JAPONSKE IZGUBE V BITKAH Z RUSI Garner zaveznik reak cijonarjev BERLIN.—Bolgarija noče biti zaveznik nacijake Nemčije. ŠANGHAJ. — Včeraj, ko sta pretekli dve leti nenapovedane japonske vojne ■ Kitajsko, ao japonski letalci metali bombe na Cungking, sedanje glavno mesto Kitajske, i» Ubili 50 prebivalcev. Japonci nimajo sreče pri napadu na Fučov. Stavke relifnih delavcev sg širijo Unije protestirajo proti podaljšanju delovnih ur ki dostikrat tajno in javno pro-\ Parada amenikih testiramo proti stavkam, toda I narfjeV V NeW Jerseyju vedeti moramo predvsem to, da stavke in demokracija gredo Andover, N. J., 6. jul.-Clani skupaj. Veliko bolje je, da ima- Nemško-ameriške zveze so vče-mo stavke v Ameriki, čeprav jih raj paradirali v nacijskih uni-bi naši nasprotniki radi odpra- formah v svojem taborišču pri vili kakor pa uničenje svobode Nordlandu, čeprav je bil spre- prevzel vodstvo v ustavitvi de-in demokracije in podvrženje av- jet zakon, ki prepoveduje nošo I ja prj relifnih projektih. Patrlck Chlcago, 6. jul.—Organizirani delavci, ki so uposleni pri grad nji relifnih projoktov, so okli cali stavke v znak protesta proti podaljšanju delovnih ur brez zvišanja plače. Voditelji unij pravijo, da podaljšanje delov nih ur, ki ga je odredil kongres pri vseh projektih WPA, pome ni, da morajo delavci delati za nižjo plačo nego jo določa unij-ska lestvica. CikaŠki svet stavbnih unij je I Tri deklice utonile I West Newton, Pa. — Velika nesreča je zadela rojaka Fran-nom DADA7AM ka Morelo, člana društva 64 I IVLU rUIVALUmisNPJ. zadnjo nedeljo (2. julija) popoldne, ko so mu utonile tri hčerke v raki Youghiogheny. I Bo/||iJ • ^ Harbmu Tri sestre, 23-letna Louise, 21- letna Anna in 17-letna Eleanor natrpane Z ranjena , Morela, so za kratek čas veslale POTREBA DEL A V- P° rekl v "*kem HUrem RUSKI DIPLOMAT SKE ENOTNOSTI t M« t\ ODPOTOVAL letna Margaret Skrjanc, soseda DOMOV Houaton, Tex.—(FP)—Nomi- in prijateljica treh deklet. Sredi nacija podpredsednika Johna N. L^e se je pa čoln prevrnil In ^anghaj. 6. Jul—Tujci ki Garnerja za predsednika Zdru- vae |tiri dekUce so psdle v vtnio. prihajajo sem Iz Mandžurije, ženih drlav bi rezultirala v po-kkrjančeva je s težavo pripis- poročajo, da so bolnišnice' v razu demokratske stranke, je VÄ|Ä k bregu, toda tri Moralove Haitinu natrpane z Japonski-mnenje progresivca in bivšega hčere A0 utonile in njihovih tru- mj vojaki, ki so bili ranjeni v kongresnika Mavericka. On je |)e| Äe na|U do tega poroči- bitkah z ruskimi in mongolskl-bil nedavno izvoljen za župana ha> vse tri ponearečenke so bile m| Mami ob meji mini Man-v San An toni u z veliko večino. SNPJ in poleg žalostnih džurjo In Zunanjo Mongolijo. Maverick je izrekel svarilo na staršev zapuščajo brata in štiri xÄ |xiročila |H)trJujejo prejšnje konvenciji unije filmskih ope- druge sestre. vesti o srditih bitkah v zraku ratorjev. Dejal je, da ima Gar- Mllwauàke novice in obmejnih krajih, ki so se pri- ner oporo pri konservativcih In Milwaukee. - Videk Staut,N* P^ štirimi tetini in se še nazat njakih v demokratski I r ^ ^ in nJ(|tfOV ^j^jj nadaljujejo, stranki in pri onih, kii sovra- Rrw|n Rj|jtnft aUr ,et §u Celo Jmpofl|lk| urtadnl krogi so žijo R^osevelta in demokrarcljo l ^ junjj|| JH>naiire0na> k<) »ta zdaj priznali, da so Japonci u-in ljubijo nacizem in fašizem. I voxj,H f motoi.ik|om> Trčila tr|)ell velike izgube v bitkah z V apelu za enotnoat v delav- „ta z nekim avtom na križišču Rusi in Mongolei. Jaiponska skih vrstah je Maverick po j as- h n odletela z vozila. Njune po- armada brani Mandžurijo, Ru-nil, da pod besedo "enotnost" on ikodbe k sreči niso nevarne In si pa ozemlje Zunanje Mongo-misli, da bi morali voditelji „ta bila le tri dni v bolnišnici, lije. AI )K in (K) prenehati z napadi. Vldek 8taut je sin Rada Stauta, Japonske avtoritete poroča-Za vzgled naj bi si vzeli želeinl- lidajatelja In urednika Jugoslo- h0( da so japonski letalci zrna-ške bratovščine, ki so že več- venskega Obaora—Dne 20. ju- gll|| v bitki z ruskimi letalci, v krat demonstrirale, da delavci „Ija je umrl 57-letnl I/ovrenc kateri Je bilo zavojevanih 150 lahko nastopajo skupno, čeprav RriltanIč, rojen v Ljubnem na bojnih letal. Poročilo pravi, da so člani separatnih organizacij. S|K)dnjem Štajerskem. V Ame-L„ Japonci uničili 5 ruskih letal. "Najmanj trideset najboljših riki je bival H5 let in dolgo let (Rimko poročilo je v konfllk-prljateljev delavstva je bilo po- je vodil pekarljo in grocerijo. tu t jMp<)imi(jmi To pravi, da raženih pri novembrskih voli- Zapušča ženo, sina In dve hčeri. ^ bJj() H00 JaiHmsklh vojakov tvah zaradi konflikta med ADF U- Poroke: Eugene Sandrl in I ubltlh v obmejnih bitkah v zad-in CIO," je rekel Maverick. Louise Korošec, William Bar bo- nJih twh d||eh in da so ruski In "Med temi Beml bil tudi jaz. To rlč In Ruth Radtke ter Frank monfoUkl j§uW „«„trellll več da človeku misliti. Kaj koristi Amsic In Frances Ferlltsch. —I JMftionasklH letal. Dalje so Rusi osebi, če vselej in povsod brani V sosednjem Sheboyganu sta ^ Mung0|cl un\m §o japon-pravice delavcev, potem pa do- Mike Pavel In žena, Ilaatnlks I Rih Unkoy |fJ fmm ^„jj^ih živi poraz zaradi svojega preprl- znane restavracije, te dni praz- bku Amoyju ln v Ti„nt. kandidiral za kongresnika in P^' | nizaclja, ki je poalovala 36 let,L,nu Kitajska, kjer so blokirali * ............ " ..... ne ekslstlrs več. Njena združi-L,^,^,, koncesijo. Jaismci tev s Hrvatsko bratsko zajednl-L^htevajo večjo reprezentacljo oo je bila Izvršena 1. julija In L, v|H(u mednarodne naselbine, od tega dneva Je okrog 1000 čla- |-tl)iMr,0 pM m ustavili dovoz nov te organizacije, večinoma m||4ka in drugih živil v angloško Hrvatov, včlanjenih pri HHZ, ki koncaaljo. ima svoj glavni urad v Pittsbur- fl ju| _ Konštantln yhuL_ _ Iflmetsnin, upravitelj ïk»sIov so- Nov grob v Indlanl yjetskaga fH)slsnlŠtva v Toklju, Indianapolls. — Zadnja dni Je jt, HjIU)ij odpotoval v Moskvo, tu umrl Fr. fconta, stsr 66 let ()ll drugim članom po- in doms Iz Potovrha na Dolenj- tem za župana, a on Je kljub te-mu še prijatelj ADF, železniških bratovščin in Kongresa In-dustrijskih organizacij- Bolgarski premier pri Hitlerju Berlin, 6. Jul.—Dr. Jurij Kio seivanov, liolgarskl premier, J« dospel v BerlU, kjer je konferi tokratični kontroli, ki vlada totalitarnih državah." foDfl stavka i tnih delavcev Unija cio predložila zahteve Mich., 6. jul.—Ze dol-stavka inženirjev in Kurjenih delavcev v to-4h *orPoracije General Mo-l^ičela včeraj, ko je klavcev <,rai'ie v Ohiu in Bi J: N"^t..ri delavci so ™ *l»rtinove frakcije, veči-? "Ma v unijo CIO. Av-'^rar.jH w je obrnj|a na ^ ni oHavuki rstlsjr z ape-volitve, pri ka-^vel (Kipijo, kate- " " ^ rfpre/entira pr r»"'trajanjih. 1 (10 Je vferaj bulala p j^ iHidpisa ' Heuthrrj direktor te vsebuje zahteve ^«•ujrim določajo pritikline, i zdel ^neral Moti »rs Unija godbenikov podprla Rooeevelta ■i m*d -"Varn takih uniform. Avtoritete bodo morda zdaj nastopile proti voditeljem nacijske organizacije. Korporaci ja General Motore zahteva volitve «la naivna v zgodovini «^ ^^^^^„„T Udeležilo »e Je je vei »to dele- reprw„tira veiino de- g»U>v ki »o repreientirali 140,- J»^ k| ¡^ up0H,mi v nJe„|h 000 članov. 600 irtev praznovanja neodvienoeti Sullivan, načelnik sveta, Je de jal, da bodo delavci raje odložili orodje kot pa se pokorili novim regulacijam, katere je uveljavil kongres. Stavke relifnih delavcev so bile okllcane ne samo v IlllnoU su, temveč tudi v drugih drŽavah. V Wisconsinu je zastavka-lo 2200 delavcev, med temi 1300 v Milwaukeeju. Tisoč delavcev je zastavkalo v Kochesterju, N. Y., 300 v Coshoctonu, O., In 200 v Fort Dodgu, Ia. Uradniki WPA v New Yorku pravijo, da bo 10,000 izurjenih delavcev zastavkalo pri relifnih projektih samo v tem, mestu. nikov in drugih izurjenih delavcev v tovarnsh korporscije v tovarnah. Ta akcija je prva te vrste, odkar je delavski odbor revidirsl regulacije tako, da lah-ko tudi delodajalci zahtevajo , razpis volitev v gotovih slučsjih. Chicago, 6. jul.-^Smrt je ime- ju podajanj bo morda ~ i^Uni Ia bogato žetev s proslavami) ,tavka inženirjev, meha-!Michiganu, Ohiu in Indianl. praznika ameriške neodvisnosti. __——.— Poročila se glasijo, ds Je okrog 600 ljudi izgubilo življenje v avtnih nesrečah in pri streljanju po vsej Ameriki. Dvsnajst lju di je bilo ubitih v člkaškem o-krsju. ral s Hitlerjem In drugimi ns-ijn domjl |R ,,otovrha na polenj-1 alantkaga štaba, ki so že prej cijskimi voditelji. Po konferenci Zapu4ča len0t dva sinovaL1|)0tovsll v Rusijo. Nikolaj je bilo naznanjeno, da bo Hitler||n dvB I,alov. ia>možnl tajnik. Is. podpiral zahteve, da Bolgarija dobi nazaj ozemlje, ki ga Je mo rala odstopiti Rumunlji in Gr člji. Teroristi napadli unijeka uradnika Texerksns, Ark. — Ollle l/> gan, predsednik tukajšnjega sveta delavskih In strokovnih unij, In J. E. Bennett, tajnik, \Velike povodnji v Kentucky ju Generalov, |a>možtii tajnik, ls> zdaj vodil (HMlaniske posl«. Rusija nima poslanika v Toklju od 5. Junija preteklega leta, ko Je bil poslanik Mihael Hlavutski pozvali domov, ča mora biti zvišana najmanj 10 centov a uro. Nadaljnja zahteva unije je, da mora korpo-racija plačevati plačo In pol za čezurno delo in dvojno plačo za delo ob nedeljah in praznikih. William S. Knudson, predsed nik General Motors Corp.. je dejal, da bo stavks izurjenih delavcev ustavila produkcijo v drugih . departmentih in da bo okrog 100,000 drugih delavcev < um;«ki znak. Pia- izgubilo zaslužek. Clnclimstl, O*--Unije združe-I^KlnirtiHi Kv 6 Jul.—Naj- nih čevljsrsklh delavcev (CIO) «t« bila m.nJ^Mjadl J« utoni..... ko LL v,„II» ..Ml» ,-ro.l «ei.,y Hh«- r^riS U. iNitoki pre.tT.plll »voj.- Co.. ki ima tovarno v l'ort.-p,, terori. Ih. ko atajlM » «M«>f» ,. ^ „blai, 1'orUmouthu. O. V totl.i ».hie- in »lita v..i v 'm>.Jv. »I». maka rn.ln.ga b.. in mor.ll m g. oop.lj.ti ()(J||>)(|(( fn „,„ hll Ulovnlk. .u.pll v v.lj.vo, C- Nad.ljnjih -dem-aJ-t ljudi i«» T Je utonilo v Keeku, «> drugih| deloenHiden 40 ur. pa t» pogrnAajo. Tu «idljo, d. Imlniinico. I'olicija I« nI »retl r»la napadalcev, da«l ao JI tnana njih imena. ^„..gWklk drf..cv pr»i«tlr.Jo proti ivitaai« » d.«o«trKiJ^i v |»M |»" 'H' J"» • - -""i" — I , ,, , * . Is» število žrtev naraslo na sto. Afacf/I izganjajo Clearfield, Industrijska vasica, \poljMhe d rutine j« tudi issl vodo. Koliko ljudi I je utonilo v tej vasi, še ni znano, ker reševalci n« morejo blizu. Oblak se je utrgal ponoči, ko ljudje apali. Mnogo oseb VsrAsva, Poljska, 6. jul.—U-radtil kro/i |s>ročajo, da s<» nacl-JI Izgnali že 5 |M>ljaklh tlru- IIn Iz Vzhodne Pruslje. Te'ao Ki, ljudje spali, «nogo >vh|„ v ,,||||ni poljake meje. aploh ni moglo H>egniti iz svo • , jih hiš. ko m) pričale nara^ati M oljaki sorioor. y v «sle In zalile nižine v »»»kaj ml- obretju, loči Vzhodno PruaiJo od Nemčije. nutah. Walter lieaton, š^rlf okraja] Breathitu, Je dejal, da je |k> ! *n> m4 C«n«4a to v to •»■»nrfmto m bo noto». MokupUi lli«r»r»« vatolM (trtUo. po-««u. éromo. pmmi 114 i m ptohtomj* r .totoju. 4« to prttoAU u«At»'l«" A4v«rU»lt>( nlM mi «r««»BL- ÜMNMlipto et txmtmuui-f.lim, «tiitoklUd «rtlrlM «III to b( rrt..ri»«d Otto» mmmertpi*. »urh M «torto., ptojr», formo. oU.. Will U rrturn«! » -„tor »Uly »tou vt*omuou»4 kf Hr.».»« »W MMIM •• vw. I" IM • • FROHVETA SMT-M Uo. L»»»«toUA,«., CkU—o. MKMSKB Of THK I KliMATKU Pto— v «Al opotm m prlmw (Jul* »1. MM). Ms Ihm m seto mMm. rta« to prmioifoo. to m im Mto m wto rt —-TP— 131 Fašistični barbarizem ^fed tem» ko je nacijsks grožnja a pučem v Gdansku spet v ospredju in ko je dunajski kardinal InniUer spet dobil plačilo v obliki klo-pptcev za avojo ljubezen do nacizma, je prišla iz Kima vest, du sta Hitler in MuaaoJUii "rešila" vprašanje tirolskih Nemcev, Znano je, da je Italija po vojni anektlrala okrog 260,000 Nemcev na južnem Tirolskem in Mus-solini je nekoč kratil te tirolske Nemce za "ostanke barbarske invazije." Odkar pa je Mussolini začel gangeško pobratimijo s Hitlerjem — tirolski Nemci seveda niso več barbari. Kako sta Mussolini in Hitler "rešila" vprašanje južnotirolskih Nemcev? Na ta način — kot se glasi jioročilo — da se Jjodo ti Nemci iz-aelili v Nemčijo! Izselitev bo menda prostovoljna. Kdorkoli se hoče izseliti, dobi prostor in delo na Nemškem, kdor pa hoče ostati doma, lahko ostane, toda prepustiti se bo moral po-italijančenju. Opuščene prostore na južnem Tirolskem posedejo Italijani. ♦Ali ni to zanimivo? Na tu način bi Hitler rad rešil češko vprašanje, ki si ga je sam u-atvaril in katero mu /daj leži v želodcu kot težek kamen. Toda Cehov je sedem milijonov in poselitev tegu velikega števila po nemških krajih ni tako luhka reč kot je 250,000 tirolskih Nemcev. To nasilno preseljevanje ljudstev je pri Nemcih v navadi že od burburskega srednjega veka; na ta način so nemški dcHpotje uničili velik del slovenskega naroda, ko so ga mešali z nemškimi priseljenci. Ce bi bili Slovenci od časov svoje prvotne poselitve živeli v miru in svobodnem razvoju, bi bili danes vsi krujl Gornje štajerske, Koroške. Salcburške, Tirolske, Nižje in Gornje Avstrije ter večjega kosa Bavarske lahko kompaktno slovenski. Nacijski barbarizem, ki hoče čez noč uničiti vse uenemško življenja ob svojih novih mejah, je pa nasilnejšl in kqjejši kot so bile vse allč-ne kampanje nemških mogotcev v vseh prejšnjih vekih. Italijanski fašistični barbarizem ni nič bolji. Kuj namerava Mussolini s primorskimi Jugoslovani? Cez noč jih ne bo poitalijančil, to je gotovo, zu masno preselitev jih Je pa preveč. Boda izjavili, da ae je Tom Mooney upregel v voz komunistične propagande, da Je ameriško fašistično gibanje danes aktivno na dvanajstih frontah, da ameriški nuciji in komuuiati prejemajo finančno l»od|ioro iz inozematva in du Je organizirana vera precej odgovorna za današnji go*|>odar-ski kaos. Konferenco je vodil Ixuiia Waldman, znani socialdemokrat iz New Vorka In glavni govorniki pole« omenjenega Jezuita Tallsits, ki je zastopal katoliško mita), so bill Algernon l>ee, ameriški maialist, Gerhart Heger, socialist iz 9 Nemčije in bivši poKlaitec v rajhstngu, ki Je poliegnil Iz koiiretrarijskega taborišča, Fernando de I/a* Kios. bivši (Mislanik španske republike v Wiishingtonu in tudi socialist, Leon H. Hirkhead, vodja Prijateljev demokracije, demokratski kongresnik Jerry Voorhis iz Celi* fomije in drugi. Nova organitacija The (ommittee for Cultural Freedom krepko napreduje. Vedno več ameriških intelektualcev (»odpisuje program te orgunizarije, katera ae je izrekla za svolmd-no kulturno gibanje, ki mora biti prosto vsake totalitarne ideologije. Mladinaka organizacija Tho/American Youth (Daljs v sadnjl kolesi.) Vej*t i iz JJrid(j< por ta Hridgeport, O. — Društvo 13 in aogješko poslujoče društvo 640 SNPJ se pridno pripravlja za proslavo 35-k'tnice jednote, ki se bo vršila dne 28. oktobra. >'a tej slavnosti bo sodeloval Vati-nalov kvartet iz Clevelanda 7 novim koncertnim programom Več točk bodo podali tudi člani obeh društev v obeh jezikih. Seveda je še dolgo do 28. oktobra, ampak za take stvari Je potreben č»a, posebno pa se je treba požuriti, ako hočeš dobiti Vad-nalove, ker so angažirani za nastope daleč naprej. Freda Snoy, 12-letna dvojčica in hčerka podpisanega, članica mladinskega oddelka SNPJ, se nahaja v opasnem stanju v bolnišnici v Martins Ferryju. I-mela je majhen mazulj na desni nogi pod kolenom. Ta mazulj se je ognojil in ko se je odprl, ga je sosed stisnil. Ker se je pa prehitro zacelilo, je nastalo zastrupi jenje krvi po vsem telesu. Štiri tedne se že muči in poskusili smo vse, to je zdravnik, ki je končno odredil, da mora v bolnišnico. Kakšne bodo ostale posledice, se še ne ve. Dali ji bodo transfuzijo krvi, ker ji je vročica vso kri sežgala in jo ima danes komaj 50% od normale. Kot pravijo zdravniki, so za slabokrvne otroke v takih slučajih slabe posledice, ker nimajo gonilne sile v sebi. Pravijo, da bi «Uril morali paziti In večkrat dati otrokom kri preiskati, ker so na razpolago pripomočki proti slabokrvnosti. Tu nasvet lahko upoštevajo staršiVker jaz dobro poskušam bolezni s sabo in v družini. Na zadnji konferenci Prosvetne Matice dne 25. junija je bilo sklenjeno, da se Slovenci v teh krajih skupno organiziramo in skupno nustopamo pri oblastih za svoje pravice, kjerkoli in kadarkoli bo potrebno. Ta korak so .zastopniki soglasno odobrili. Izvoljen je bil odbor sedmih oseb, ki se snide skupaj 11. julija v društveni dvorani na Boydsvillu in izpopolni program, ki je bil predložen konferenci. Dne 23. julija pa se vrši skupna seju vseh zastopnikov ob 10. uri dopoldne pri br. Josephu Škofu, tam, kjer se je vršila konferenca. Ta seja bo formirala stalno organizacijo. Vabljena so vsa društva brez ozira, če spadajo k Prosvetni Matici ali ne, da pošljejo svoje zastopnike na to važno sejo. Kot tujezemci smo večkrat zaustavljeni in prezifani, seveda ne na dan volitev, ko je vse sladko ko med, ampak takoj drugi dan pa je Že drugače. In s skupnimi nastopi bomo lahko temu mnogo odpomogli, ker bodo v našem imenu govorili sastopniki naše organizacije. Pridite na sejo k Škofu in se boste seznanili s cilji in smernicami te organiza cije, ker prišel Is» lahko Čas, da jo bomo kot Inozemci potrebo-vall. Delavske razmere so v teh krajih zelo slalie. Hov na Blainu, ki je edina oporn naših ljudi v tej dolini, obratuje le en dan na teden. Tudi nekaj govore, da bodo v rovu Instalirali nove, moderne stroje, ki bodo izpodrinili delavce. Koliko je resnice na tem, ne vem. liarlojuki rov, ki. je pričel i obratom predzadnji teden, je tudi omejil delo. Brezposelnost na podpora pri onih rovih^^i so bili zaprti pred 1. aprilom, jp že zdavnaj potekla, pri rovih, ki so bili zaprti s 1. aprilom, pa j< publikanci nipo hoteli izplačati. Ker je zaprtih tutfi več ¿ovgrn, izmed katerih ne bodo nekatere velike nikdar več obratoval", vlada tukaj ogromna brezposelnost. V nedeljo dne 16.. jyjija se vrši redna seja kluba Naprej št. 11 JSZ. Članstvo je urgirano, da se te seje gotovo udeleži. Ns dnevnem redu bo poročilo o konferenci PM in diskuzija o bodočem zboru JSZ, kakor tudi več drugih važnih vprašanj, tikajo-člh se našega bodočega gibanja. Seja bo torej važna in je potrebno, da ste vsi navzoči. Kot je razvidno jz poročil v Pros veti, se povsod vrše proslave 3&-le t nice jednote z dobrimi uspehi. To kaže, da se Članstvo po naselbinah zanima za svojo organizacijo. V Pittsburghu pa se bolj zanimajo za slovenski dan. Bi bilo res vredno zanimati se, ako bi stvar imela pošteno lice. Ampak poglejte, kakšna zmes je to, ker povabili so vsake vrste govornike, le delavskih ne. Za delavsko zavest je torej vse skupaj brez pomena in za-vajalno. .Nerodno je to, ker so pustili rabo imen obeh federacij v zapadni Penni, katere sedaj izrabljajo tisti v svoje namene, ki bi še danes najraje u-ničili Prosveto, ako bi jo mo^li. Je to res — "demokracija". Posamezni člani le naj delujejo na svojo pest, ne smelo bi se pa rabiti imena SNPJ v prid nasprotnikom, ki pod plaščem kujejo svoje ambicije na škodo SNPJ. Joseph Snoy, 13. Zidan&kovo poročilo Sharon, Pa. — $e vedno prihajajo iz raznih naselbin pisma, v katerih me prijatelji pozivajo, da bi še kaj poročal v Prosveti, ker nimajo kaj Čitati, odkar ni mojih dopisov. S tem se jaz ne strinjam, saj pišejo drugi dopisniki. Vedno vidim vse kolone napolnjene z dopisi, katere fsd čitam. Povem vam, da sem prepustil svoje kolone v Prosveti tistim, ki so me kritizirali, češ da pišem le o klobasah, oni pa hočejo kaj bolj podučnega. Ker pa nisem profesor, da bi pisal podučite članke, keHnisem po gimnazijah hlač trgal, moram pač pisati o svojih vsakdanjih skušnjah. Za kravjega pastirja to že zadostuje in tisti čitatelji, ki so z menoj vred prizadeti, so zadovoljni z mojimi dopisi in me pozivajo, naj še kaj pišem. Cital sem tudi dopis br. Johnu l/ingerholca iz Johnstowna, ki vprašuje br. Snoyja, Valentin-čiča, Barbiča in podpisanega» če smo se ustrušili Keržetove kritike. Hr. Ira-tom in sestram, ki me pridno obiskujejo in donašajo raznovrstna darila iti jestvine. Na moj 74. rojstni dan so me kr^-kočasiJi br. Valentinčič in njegova soproga ter Jacob Trojar in njegova ženica. Uganjali so vsa-^tMlifc* imuMike. kovrsine šale in nam je čas hitro potekal. Hvala za prijazen poset in lepa darila. . Nekaj dni pozneje me br. Va-lentinčič zopet obišče z zetom in hčfrko. To pot je Valentinčič vzel blagajno s seboj in mi je naštel 79 goldinarjev, povrhu, pa izročil še štiri flaške piva. Vsi so mi želeli, da bi se kmalu pozdravil in jih obiskal v Slovenskem domu, kjer sta Joe in Jo-sephina Godina za natakarja in oskrbnika. , Na 4. junija sta me obiskala John Novak in njegova soproga. Obljubila sta mi, da mi pošljeta neke medicine, ki mi bodo bolečine olajšale. Cez par dni pa zagledam, ko se mlada gospodična pripelje s kolesom k moji hiši. Seveda je nisem poznal. Sodil sem ji kakih dvajset let, ker je telesno krepko razvita. V resnici pa je bila to 12-letna Novakova Milka, ki me je pozdravila v lepi slovenščini in pravi, da mi je prinesla medicin. Na vprašanje mi pove, da je sestra Frances Novakove, ki poučuje v igrah in petju. "Pred enim tednom smo vprizorili koncert, pa vas nismo nič videli," mi pravi. Ves gi-njen sem se pogovarjal z mlado Milko v lepi slovenščini. Moja žena se ji čudi, ker tako gladko govori slovenski jezik, ona pa odgovori, da morajo doma vsi govoriti slovenščino, ker angle-ščin^etak ne bo nikdar pozabila, njgtnin jezik pa se ji najlepši zdi. Srečni starši, ki imajo take otroke in srečni otroci, ki imajo take starše. Par dni pozneje pa me ohtfče Milkina sestra Frances Novak, o kateri sem že večkrat poročal, da je učiteljica tukajšnjega mladinskega krožka. Je zelo prijazna in marljiva deklica. Prinesla mi je velik zavitek zelo okusnega peciva, krofov, na vse načine zrezljane. Nisem vedel, če jih je shekljala ali izštrika-la. Ko sem jih djal v usta, so se kar raztopili. -No, kaj takega še nisem zavžil vse življenje. Prijazno me vprašuje, kako se kaj počutim in pravi, da je slU šala, da ne morem nič jesti, ona pa mi bo napravila taka jedila, da jih bom lahko zavžival/ čeprav nimam zob. No, če me bodo taka dekleta zdravila, mora človek imeti upanje, da se pozdravi v najkrajšem času. Hvala za darila in tolažbo. Obiskala sta me tudi Joe in Frank Garm. Joe je naš društveni predsednik in je bil delegat na 11. redni konvenciji.- Vsi zgoraj omenjeni bratje in sestre so Valentinčičevi sorodniki in vsi prijazni in postrežljivi. Zato želim, da jih kmalu obi-ščem v Slovenskem domu. Najlepša hvala vsem skupaj. Nu 25. junija pa sta me obiskali dve Clevelandčanki, mati in hči — škoda, ker sem njih ime- S pota V Minnesoti v teh deževnih in toplih časih človek srečuje vsakovrstne avte iz raznih krajev dežele. Mnogi imajo pripete .tudi turistične hišice. Švigajo sem in tja tudi veliki busi in vse hiti ven v božjo naravo. Na 1. julija sem bil povabljen iz velikega mesta Dulutha, kjer sem še vedno pod zdravniško oskrbo, toda se počutim vedno bolj krepkega, v Gilbert na svatbo hčerke Joeva Lappove družine Po jako lepih ceremonijah v cerkvi se je odpeljala velika množica svatov k jezeru čisto indijanskega imena Esquagana, kar pomeni središče milijonskih jezer. Indijanska pravljica omenja, da so se pri tem jezeru sestajali seleči se Indijanci. Bilo jim je nekako središče, kakor je na primer mesto Chicago središče USA. Tukaj ob tem kristalno čistem jezeru smo se zabavali in bili z vsem zadovoljni Slovenci in Slovenke in razni drugorodci od blizu in daleč. Matija Pogorele. O obisku in nesreči treh mladenk I a t robe. Pa.—Z delom se ne morem pohvaliti, ker izgleda vedno slabše. Tukajšnji premo-gorovi stalno odslavljajo vedno več delavcev, v rovih pa instalirajo stroje za kopanje in nakladanje premoga. Vprašanje je, kam se naj odslovijeni delavci obrnejo za delom, ker premogar v fabrikah ne dobi dela, ker tovarnarji vedo, da so prežeti z unijskim duhom. Tega se pa lastniki še neorganiziranih tovarn, katerih je še precej, boje. Naj omenim, da nas je obiskala sestra Frances Vreček iz Chi-caga. sestra Angeline Zaitz. Prišla je v družbi dveh prijateljic, Mary Tkh in Jennie Zigman iz Clevelanda. Jver je bila prvič v Pennsylvania, se je jako zanimala. Posebno je hotela videti, kje se premog koplje. Ko sem ji razkazovala več premogoro-vov, s4' "i mogla načtiditi velikim kupom premoga, katerega morajo v velikih mestih tako drago plačati. Omenila je, da bi rada obiskala tudi Slovenski dom v West Newtonu, ker ji je njena sestra Angela Zaitz večkrat pripovedovala. kako so tam prijazni rojaki. Tako nas je moj sin dm* 2. iuüja s karo potegnil tja. Ko pridemo v West Newton, se je te od daleč slišalo veselo pet je, kajti pevsko društvo Savica je ravno imelo svoje vaje. Po vajah bi imela biti prosta zabava. Kar naenkrat priteče v dom br. Kri-i**r ,n nam naznani žalostno no-brexpiMelnim in »mejilv| grad-1 vko, da so utonile tri hčerke br (Dalj« aa S. strani.) njig hropsko življenjski Ali so povprečni evrou«ki , l Statistika veli na , evropskih držav, da so izgledi J? H v razmerju 1:160 v prid sreč^^J razumemo pod srečo to, da ^ domači prepiri ne prihajajo uZT f'1* roma pred policijo. Ce J t ^ srečo tiho, trajno srečo na obehZ^T n*m .statistika pove, da je ^ h en zakoji med šestdesetim, zno^n H AJi pričakujete v svoji družini . J nje je precej veliko, kajti P^^ še vsak deseti novorojenček H^? Ji 11 živih .18 umed */. Silno povečal up, da vstanejo žive i / porodne postelje. ,n ^ Ženske imajo yeč upanja, da poatsnJ re nego moški. Nad 85. letom ° ženske .315:4, za moške pa samo ¿H*1 Bolezni nam delajo danes manj . nekoč. Slovito vnetje slep^T^' racijski problem za zdravnika TJi,? ca in davica sta postali redki! in sicer pljučnico en sam človek med 700 cU>L eden med 571. Za legarjem oboli komlh 13.333 Evropec. Samo glede srčnih bZ še nismo na jasnem, Tu ugotavlja stali še vedno močno napredovanje. Ce nekdo pravi, da je na* ¿as blazen t hudo pretirava. Resnica je, da pride v biti dandanes veliko manj ljudi v razmerjui vilom prebivalstva nego nekoč. Mnogo seveda polovičnih norcev, ki tekajo prosti okrog. Rekord ima v tem pogledu irgka drugem je Škotaka. 5:6 je možnosti, da umremo mirno v poi in sicer po kakšni bolezni, potem ko smo koračili povprečno življenjsko starost. T imenuje naravna smrt. Tu se kaže tudi varnost srčnih bolezni, v razmerju 1:4 ui mo Evropci v postelji za kakšno taksno leznijo. Napačno pa je naziranje, da je človek i stelji varnejši nego kjerkoli drugje. Sam Angleškem, kjer imajo v tem pogledu i visoke številke, umre vsako leto 80 oseb i način, da padejo s postelje. 430 se jih v* lji zaduši in tu dajejo seveda otroci naj odstotek, zlasti prav majhni otroci, ki k duše pod blazino. Dom je v vsakem primeru prav tak« m na stvar kakor kakšna prometna cesta. 12 otroki, ki umrjejo, se je eden oparil z v kuhinji. Preproge in polirana tla, mačk ti stečejo med noge, in podobne stvari, so v mnogih nezgod in smrtnih nesreč. Med prometnimi pripomočki so cestna1 la najnevarnejša. Vsekako je dosti vai voziti se z železnico ali ladjo. Včasih živimo v pravi poplavi bankn Toda mrzle številke nas uče, da je veliko verjetnosti, da nam kakšen posel uspe. T je postati samo milijonar. Tu so izgledi k 1:1,000,000. Se vedno pa je to lažje nef računati že v naprej kakšno loterijsko štei ali pa dobiti v roke karte z vsemi aduti. Ženske bo naposled zanimalo še to, d med 999 pari novih nogavic, ki jih kupijo maj en par, ki se jim bo raztrgal že prvi Bakterije na presnem saJf Eden izmed nebogljenih otrok higie» sadje. To rase samo ob sebi umevno prald prosto vsakih bakterij, toda na U ali onim zlasti ob času obiranja se v njem lahko nu poleg drugih tudi nevarne bolezenske klice, poti skozi številne roke, preden pride na n se sadje lahko kuži s povzročitelji kiW( legarja, tuberkuloze, kolere itd. V vodi, s katero so oprali eno samo «l so našteli do 90,000 bakterij, na jagod'I dičja do 10,000, na slivi 30,000, na hruški» bakterij. Pri tem je šlo za neoporečno j* no sadje. To so skoro neverjetne *tenl sedaj si lahko vsak sam izračuna. kuM množine bolezenskih klic morejo biti ** sadju, ki ga uživamo neopranega. Večina teh klic se da odstraniti * trn sadje operemo z navadno pitno vodo, bi morala biti v vsakem go^odinjitvu 1 tako samo ob sebi umevna kakor umiva v pred jedjo. Se nevarnejši je »'»«^JT tisti, ki ga prodajajo na ulici. N«^ menijo v tem oziru že zaviti slavni m ki jih polagoma uvajajo. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvsle, 7. juüjs IWW in,moče vesti V .S(,uthv>w4^J^ j je umrl 24-letni Fr. Petrič .z jerskem. ^ Delavske renti. Organizirani km; | lavci v Chicagu so zsstsvksli. Inozemske vesti. Revolts v luuj. * lavci že kontrolirajo mnogo m* isivni in si z delavci vred dele i Sorjetska Rudija. U f^JiV* r>lčakove črte v zapad».« r Kolčakove na sovjetsko atran (Dsljel«prrek^ ^ Congress se Je te dni «reki- ^ vsaki diktaturi. Ta «f^J^&F mesece pod ostro kritik« * '.J nističnih priveskov, aim** ' da se bo otresla teh pr.veskov ^ To Je le nekaj kracije v Ameriki ns pohoau ovice starega kraja 1 | Slovenije m HANT UMORIH [NOVO l4e junija.—Novica o Mici Ceferinove se je z Bnaglico širila po vsem iigkem okolišču. Zločini redki, zato je razumih je grozotni dogodek v m postal predmet živah-Uudakih razmotrivanj. O se širijo najrazličnejše jeveda mnogo od njih z i potvarjanji, kar je raz-, kajti ljudska domišljija jna in kaj rada ustvarja ¡je. Redki so, ki gledajo ar i objektivnim očesom jim družabni čut, priroje-irnost in razsodnost ne _ da bi s potvarjamstev in s površnim po-em vznemirjali javno in delali krivico prizade- Rant iz Zbonte pri Za-ju je umoril Mici Ceferi- iv petek popoldne in se nato orožnikom v Skofji Luki, pr je bilo takoj odposlano v Podnart, da poiščejo rjeno in ugotove dejanski. Podnartski orožniki so ii pohiteli v Ljubno in po uliiem iskanju so na Ar-travniku v Lazah na*li žrtev v travi ob živi i obrazom obrnjeno v zem-natančnih situacijakih ntvah so odredili v sobo-|otraj prevoz trupla v lju-mrtvašnico, kjer je pogledih obdukcija. Komiki «o jo tvorili sodnik okraj-isodišča v Radovljici dr. Fi-zdravnika dr. Ganter in ibevc, je ugotovila, da je nastopih zaradi treh vbo- v prsi, v vrat in pod levo roico, ki jih je morilec Kant nenrečni deklici z nožem, ir Mici Ceferinovi ni bilo dolgo življenje, kajti iva je dognala obolenje na i, «rqu in ledvicah ter moč-ivrženost k jetiki. Od raz-nja »o mnogi pričakovali cionalnih odkritij z opisom »rjenkino seksualno življe-Med ljudmi so se širila ne-tna ugibanja, ki so pa ob primeru zadela v prazno, ka sta namreč ugotovila, morikem in umorjenko »polnega razmerja. »rjenka Mici je bila prid-delavno dekle. Imela je do dela, toda kmečko delo fo zanjo prenaporno, ker je [bulehna in šibka. Kakor pri tudi pri njenih bratih in poznajo znaki nevzdržne ¡alnega stanja v domači je bila obdarjena z »najstimi otroki, od katerih »luži na kmetih, šest pa k pri očetu in materi, ki pred tremi meneči preselila loga v Ljubno v na-i>m bo pri poročeni hče-adcu iz avtomobila tudi 11-letna posestnikova hčerka Ivana Marguče-va, ki ima počeno lobanjo. Med ostalimi poškodovala' so 41-letni posestnik Henrik Sega iz Zgornje Loznice, 33-letni posestnik rane Mušič iz Tinja, 20-Ietni delavec Ernest Steferl iz Kostanjevice, 17-letni Roman Steierl, lŠ-letni delavec Albert Pere iz Maribora, 46-letni posestnik Fi-ip Ravnjak iz Okoške gore pri Oplotnici, 19-letni posestnikov sin Leopold Rahle iz Gladome-la, 17-letna posestnikova hčer-ca Frančiška Rahle Iz Gladome-ia, 18-letna posestnikova hčerka Marija Justinkova iz Kostanjevice, 16-letna posestnikova hčerka Matilda Ozimičeva iz Zgornje Loznice ter njena sestra Terezija, 36-lctni posestnik Ivan Marguč iz Gladomeša in 50-letni delavec Jožef Golčar iz Slovenske Bistrice. Med vsemi temi Je Ivanka Marguieva najbolj nevarno poškodovana. Pri tej hudi prometni nesreči ne more bi ti govora o kakem .karumbolu, ker je ugotovljeno, da,se je o-sebni avtomobil ie znašel prfd kupom na ceati ležečih ljudi. Velika je sreča, da se je osebni avtomobil ustavil, preden je za-gazil v kopico jjonesrečencev, ki so pali iz tovornega avtopiobUa zaradi tega. ker je med vožnjo popustila njegova leva stranica. V nedeljo je bilo še več pro- /udiJ° ¡n ugibajo, r m<*l" priti do rnoKel prodani umoriti Aibko Kakor je razvidno je Rant ™ umorjeno Mici, da bi k .1 *ene z njim « J" svoje fcelje pod- " 1 ^'«njaml. Jasno je dekle balo. Ko je r»tek popoldne u«ov dom s «al kant nje fT( ns Poaavcu, končno odločni, (jrt ae ji, utegne p■■J-i'.ripeliti, f» J* ^••morilo, naj po-v ''Julujo ¡n vpraša " kar »e je po pri ' matere Alojzije Ce-*«rodilo. Mati je m"no * tališče, ker nog in Hadece v Tržišču. Tja se je podalo tudi &kocijanako uči-teljatvo. Na povratku se je dogodila naareča. Nekaj kilometrov od Mokronoga so z voaom srečali neki avto in ker je bil konj plašljiv, je akočil s ceste. Voznik je bil že star in ga ni mogel krotiti; tako se je vse skupaj zvrnilo v jarek. Pri prevračanju si je zlomila rebro začasna u-praviteljica naše Šole ga. Jerica Zebretova. Avtomobilist je po-nesrečepko takoj vzel v svoj avto in jo pripeljal v Mokronog k zdravniku, ki je nudil ge. 2ebre-tovi potrebno pomoč, da je lahko ostala v domači oskrbi. 0-stalim se po vsej sreči ni zgodilo nič hudega. V soboto zvečer okrog 22. ure je pričelo žareti nebo na zapad-ni strani In ie je tudi zvon javljal, da nekje gori. Pogorela je v Zalogu hišica, v kateri že več Jet nihče ne biva. Lastnica Angela Hočevarjeva se je pred leti preselila v Gorenje Dole in živi tam, ker ni hotela biti v lastni hiši. Kupila je sedaj tam drugo domačijo. Zaradi požara so imeli sosedje veliko strahu, ker je bila resna nevarnost, da se vžgejo hiše Markeljca in Šinkovca in le požrtvovalnemu delu vseh, se je posrečilo ubraniti domačije pred ognjenimi zublji. Gotovo se bo našim orožnikom posrečilo izslediti požigalca, ki je povzročil toliko strahu in škode. V noči od sobote na nedeljo se je dogodil edinstven primer v naših krajih, da je bil ukraden iz zaklenjenega hleva konj z opremo in zapravljlvčkom in da je bilo vse skupaj odpeljano bog-vekam. Posestnik Alojzij Hočevar iz Dabruške vasi ima bivališče na samotnem kraju, precej oddaljeno od drugih sosedov. Hiša stoji kakih 200 korakov od glavne ceste in do nje vodi slaba poljska pot. Okrog polnoči je gospodar Hočevar še napajal konja, menda takoj po njegovem odhodu pa so ga mu neznanci z vsem odpeljali. Na delu so bili premeteni in v tem poslu gotovo izurjeni tatovi. Da se ne bi slišalo, kako vodijo konja iz hleva, so nametali vse naokrog gnoja. Enako so spravili voz do ceate po travniku in njivi, da domači niso čuli nobenega šuma in ropota. Konja so lepo vpregli k vozu zapravljivčku in so zdivjali najbrže proti hrvatski strani. Pretekli teden so se vozili tod okrog cigani na treh vozeh in ni izključeno, da so oni odbrali konjička. Zjutraj okrog četrte ure konja ie ni bilo več v hlevu in so takoj bili obveščeni o-rožniki, ki so se podali na razne strani. Z motornim kolesom so peljali do Samobora in tudi Zakaj so se izpovedali? se v druge smeri, vendar brez speha. Posestnik Hočevar je škodovan za okrog 5,000 din. ADF ustanovila nov unijski svet Invazija teritorija unije CIO -------.metnih nesreč. Na klancu iz Ro- v (Milni meri za-,fpoha v Kamnico je zavozil so-' ! "» i»«.,,-iske služv darski mojster Leopold VtbfT C iz Cmureka v neko ograjo, prebil ter obležal s hudimi poškodbami na glavi. Na tako zva-nem Montebelu pa je padla z motornega kolena 22-letna šivilja Antonija Puatnlkova Iz Mežice, New York. — (FP) — Ameriška delavaka federacija je u-stanovila nov unijski svet, ki bo skušal organizirati uslužbence v newyorskih veletrgovinah in bo konkuriral z unijo United Retail & Wholesale Employes, ki je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Slednja je ie sklenila pogodbe s štirimi veletrgovinami, ki krijejo čez 10,-000 delavcev. Te ao Hearn, Ma-cy, Hloomingdale in Cimbel, Federacija je naznanila, da bodo vse dogovore in pogodbe 1* I podpisali George Meaney, pred- W. C. Krivitaky (Prevedel A. Gard en) (Nadaljevanje In konec) Prikrojena evidenca Treba je dostaviti, da je izpf-ved Mračkovskega, potem ko je bila dostavljena Ogpu, zlomila tudi hrbtenico Ivanu Smirnova. ki je sledil svojemu kolegu. Kljub temu je Smirnov na javni obravnavi napravil več poskusov, da bi preklical svojo izpoved. To mu je vsakikrat preprečil tožitelj. Drugi primer, ki ilustrira metode, s katerimi so bile dobljene izpovedi, se ttee bivšega sovjetskega poslanika v Angliji Sokol-nikova. ZasliŠevalni prosekutor, ki je bil na čelu zunanjih odno-šajev jetnikov, je bil Kehrman, pozneje povišan za notranjega komisarja in kot tak je ]M>stal tudi načelnik Ogpu Beloruske sovjetske republike. V svojem prizadevanju, da bi našel "pričo" proti SokoJnikovu, ae je tiehrman odločil, da bo izrabil nekega Angleža, o katerem je bilo znano, da je bil Sokolnikovov prijatelj in kateri je že postal agent Ogpu. Behrman je naročil Sloutakemu. naj od tega angleškega agenta dobi priročno izjavo proti Sokol-nikovu. Sloutski je odgovoril: "Sokol-nikov se lahko izpove, kakorkoli boš zahteval od njegu. Toda kako naj zahtevam od nekega tujca, ki je nu naši plačilni listi v Londonu, naj i>ošlje evidenco, ki se bo vjemula s Sokolnikovo izpovedjo? Ako bi jo skušal dobiti zate, bi ne napravil nič drugega kakor to, da bi potisnil avojo organ izučijo v zagato. Moji zunanji agenti sploh ne bodo hoteli dostaviti toga." "Kje je zapreka? Zakaj ne bi tega skušal?" je odvrnil Hehr-mun. "Svojemu agentu plačaj več denarja in boš dobil od njega, kar želiš!" Kljub temu, da so pestili in mučili jetnike mesec za mesecem, v nekaterih slučajih celo več let, so se vendar dobili taki, ki so pristali na izpovedi šele potem, ko je Stalin napravil z nji mi kupčijo. Znano mi je, da sta Kamenev in Zinoviev imelrt take kupčije (dcals) s Stalinom mesece prej predno sta bila postavljenu pred obravnavo. Zinoviev je klonil pred Stalinovo zahtevo. Kot je neki član n^pgove družine potem dejal, sta bila dva ruzloga, da je Zinoviev pristal na izpoved: "Prvič ni bilo nobenega izhoda iz Stalinovih železnih krempljev. Drugič je upal, da bo s tem obvaroval svojo družino pred persekucijo," Tudi Kamenev se je bal, da bodo njegova žena in trije otroci podvrženi šikanam, kakor po-kazuje njegovo pledlranje pred sodiščem. Taktika Stalina je, da kaznuje družino človeka, ki je obtožen političnega zločina. Meseca marca liW7 so trije vodilni možje, ki so leto pozneje nastopili pri tretji in zadnji cirkuški obravnavi, igrali nepričakovane vloge na neki seji v Kremllnu. To se je zgodilo na plenarni seji centralnega odbora komunistične stranke, ki šteje 70 članov. Čistka se Je bližala svojemu vrhuncu. Dežela je bila demoralizirana. Nikdo ni vedel, kaj ima Stalin v mislih. V veliki dvorani Kremlina se je seilo 70 visokih funkcionarjev, vsi žrtve strahu. Na Stalinovo povelje ao bili pripravljeni, da padejo drug čez drugega in dokažejo lojalnost svojemu gospodarju. Trije karakterji nu tej zgodovinski seji so bili Ya- aednik državne delavske federa cije, James H. Bumbrick, tajnik unijakega sveta, in Thomas J. Collins, predsednik «veta delavskih in strokovnih unij v New ki je dobila pretres možgsnov j Yorku. "Uverjeni smo, ds bo ter več poškodb na glavi in no- unijski svet orgsniziral vse tr-gah. Tudi na cesti proti HotinJI govske uslužbence v newyorških vasi se je pripetila nesreča. Av- veletrgovinah In sklenil pogod-to, s katerim so se vozili neki je rekel Meaney po nazna-fantje, se je zaletel v kmečki vog. nuu n ustanovitvi unijskoga ki se je preobrnil ter pokopal „vfta. pod seboj Ano Zimovo, ženo ko- »Orgsnizatorični napori ADF vača državnih železnic. Nesrrf- ^ ^ „„tj|V,u p^,^ HO v na žena ima nalomljen« hrbte- YoA«f," Je dejal Samuel nico in so njene poškodbe pre- Wo|f||akf pr#.Haednik unije Uni- Nesreč- ima nalomljeno hrbt*-o njene poškodbe precej nevarne. TBI NEHIUlCK NA DOLENJSKEM ftkocijan, 13. junija ted Retsil t Wholesale Employes. "Dasl je unijski svet AIJF osvojil industrijsko formo organizacije CIO, kamero je vod- Te dni );"'wi^rov.'nJe'uči.i.tv« M* ^tlzlrslo In pobi j tcjjstva sa sodna okraja Mokro- lo, bomo mi odbMi invazijo A. r. WhMi»J. pr#4^d«»k hra (loviti** želrsnMAih nprtmmikm goda, Buharin iti Rikov. Odstavljeni načelnik tajne policije, Ya-goda, ki je toliko časa slovel kot "maščevalni meč revolucije," je bil takrat še na svobodi. On je bil Kikovov naslednik kot komisar zu pošto in brzojuv. On je vedel, kakor so vedeli tudi vsi drugi, da so mu bili dnevi ie šteti. Stalin je prišel nu sejo s smernicami, katere naj se izvajajo. Čistka ni šla še dovolj dalel. Potrebne so nove obravnave. Tisti, ki pomagajo, bodo povišani. Na obrazih 70 mož sta bila zapisana strah in prevejanost. Kdo izmed njih bo v tem prerivanju, v tem boju za življenje, dosegel dopadenje pri svojem gospodarju? Yagoda je tiho poslušal. Mar-sikakšno sovražno oko, inspiri-rano po Stalinovih pogledih nanj, se je obračalo proti njemu. Kmalu je bil proti Yugodi usmerjen studenec vprašanj in obtoževanj z vseh strani dvorane. Zakaj je prizanašal trockistič-nini gadom ? Zakaj je skrival izdajalce v avojem štabu? Jeziki so se tepli med seboj, kdo bo bolj ošvrknil politično mrtvega Ya-godo. Vsi ao hoteli, da jih sliši Stalin, kakor da bi ga s tom hoteli prepričati o svoji udanosti. Nenadoma, povsem mirno je Yagoda dvignil glavo, izprego-voril je le par besed tihoma, kakor bi govoril sam sebi: "Kakšna škoda, da nisem aretiral slehernega izmed vu«, dokler sem imel moč." To so bile edine Yugodove besede. Sledila jim je nevihta norčujočih besed, ki so nspolni-le dvorano. Stalinovo režininje Uniformirani tajni policaji ao privedli v dvorano dva jetnika. Eden od teh je bil Nikoluj Buharin, bivši predsednik komunistične internacionale. Drugi je bil Aleksej Rikov, Leninov naslednik kot sovjetski premier. Bila sta slabo oblečenu, bledu in izčrpanu. Zasedla sta stole med Stalinovimi oprodami» ki so se odmaknili od njiju v konfuziji in presenečenju. Njun pojav pred centralnim odborom je insceniral Stalin, du IKikaže svoje "demokratično" postopanje s tema .dvema velikima figurama v sovjetski zgodovini, s temu dvema ustanoviteljema boljševlške strank«. Toda centralni odbor je bil sedaj lastna Stalinova politična maši-na. Buharin Je vstal, da govori. Z zlomljenim glasom Je zagotovil svoje sodruge, da ni nikdar delal kakšne zarote proti Stalinu ali sovjetski vladi. Odločno je zavrnil vsako sumnlčanje o kakšnem takem dejanju s svoje strani. Jokal se je in pledi-ral. Jasno je bilo, da sta z Kiko-vom upala, da bosta užgalu iskri«) starega tovarištva v centralnem odboru stranke, katero sta pomagala ustvariti. Toda so-drugi so previdno ostali tiho. Ljubše jim je bilo čakanje, ds vidijo, kaj poreče 8talln. In Stalin Je spregovoril, ko Je I>osege| v besedo Buharinu in vzkliknil: "Tako se ne obnašajo revolucionarji! Prinesti moraš dokaze o svoji nedolžnosti." Navzoči so pričeli divje kričati: "Nazaj v ječo z njima!" Stalin Je bil deležen ovaclj, ko sta bila Buharin in Kikov odvedena nazaj v zs|K>r, Oba jetuika ata jx»|>olnorn. J«Im V«grich. «I. blagajnik ..................... HIT 8. UwmUI« A»a., < M#a«a. llllnala rate «¡tai»., »etevhaij «la.iia .................. hit a u*wuii a«*., cmm«*. Ihi».u ua« ftuuk. giaaiia........................hit a u««au a»*., «hira«. itiu«i« roursKuasuNUUi A»4raj VMrtah. »rvl émémik...................,,„W r.raal A**., Ja*»ala»n. r». rr.nk aaUa. HwHmlmli .........................Ml S. l»«h at.. MlUaakaa. Wla. Jaki« e«4k»t. Jr.. »rvi aiaUtklnt iH.4pir4.rU.vik.....................Itaa MT, Hlrakanr. tm. Camilua y.arnirk. riru«l eialrlklnl ni.rd.uk ..........IMV W. Illh St.. (1«„liMl, Okta Mn aiaMaak, |«*l|| StalHklRi ...................tl( T.44 la a«lto. III. MwaN TaMalc, é,Uil SUUik Inl a Ik..................Sua 114. Wal.mkur«. (ala. uoarouAnsai ousaai .........................Ml S. Ill« St.. <'ta*»lan4, Okta ...................MIT a l.awn4aU Av«., t klrata. Illlnata ...................MIT a U«l»e»la Av«.. ( kt.aea. Illlnaia .................. MIT S. UwmUI« A»«., (kkag«. I III,..ta .................Ml a rra.ent Av«.. Uarrn4*n Hllla. III. ........................ a Tr«»k«ll Av«., rata««« III. .......................MM a l.amkar«! Av«.. S*r«ye, III. «•Ill r»lr«*lck. er«a«*4nlk., Vtn.rn« i «inkai ........... r. A. VW.r ............... Jakn Vaertak ............. J«kn Oil»,.................. ItanaH J. rich.......... Jarok Xupan ............... J«kn U«rt«k. «r*4.aodvržoun kot "priči" v svrho omrelenja ostalih. Med drugo in tretjo obruvna-v o je preteklo polno leto. Moaocu junija 1987 je bilo eksukutim nih osem najvišjih generalov rdeče armade, na čelu nJim Tu-hačevskl, brez izpovedi In po do-zdevni tajni obravnavi. Na !). Julija 11187 je bilo v Tifllsu, v prestolnici Stalinove rojstne do- I movine, eksekutiranlh sedam visokih kuvkašklh boljftuvlkov, ku tere je vodil Budu Mdlvanl, bivši Stalinov revolucionarni tovariš; tudi ti so bili ekavkutira-nI brez iz|K>vedi po dozdevni tajni obravnavi. Nu 10. decembra nadaijnn grupa osmih vodilnih boljševJkov, na čelu njim Yenu-kidze, Stalinov protežitelj v mladih letih, ki je služil na visokih sovjetskih pozicijah osem let. Tudi ta skupina je bila ekseku* tirana brez izpovedi |k> doznav-ni tajni obravnavi. Zadnja "izdajniftka obravnava" do danes, slučaj Buharina-ltikova-Yagode, je bila inaceni-rana marca KKiK in Je vključevala 21 mož. Vzelo je leto dni časa predno so iz njih dobili it-povedi. Obtožnice te obravnave ao segale o drug drugega bolj potlačil. Pri vsaki obravnavi so obtoženci tekmovali v aamoblaUtnju, kdo bo izlive-dal več grehov In zločinov. Vsaka nadaJjna obravnava Je zvišala to navidezno blazno formo sa-moponižanja. Mnogo ljudi Je mnenja, da so žrtve s temi fantastičnimi eka-tremi skušale priti v ono mulo skupino, katero bo Stalin jiomi-lostil. J« možno, da so Imeli nekateri malo upanj«, saj m celo prekosili neprimernega pro-Hnkutorja Višinskega v varanju (make-lielieve), Tovedovanj upali doseči to, da s tem dokažejo, da je bilo vso skupaj, cirkuške obravnav« in iz|H>vedi, le |>oiitičnu borba. Mnenja sem, da so hoteli poku-zuti zgodovini, da so bili do svoje zadnje ure še vedno aktivni v političnem boju, da so s« "iz-povedall" o zločinih proti stranki kot njih zadnji dea|H*ratnl poskus, du ji služijo s tem, da jo prej ko slej obvarujejo pred Stalinom. Ko sem nekaterim Američanom povedal to svoje mnenje, so ml odgovorili, da je kaj takoga nepojmljivo sa ameriško pumet. Vendar jaz v to verujem, ker sem iKiznal kvaliteto starih bolj-ševikov, njih |H»sv«čenost stvari, njih znanje Stalinu. Glasovi iz naselbin (Nadaliovanje a I. strani.) Morela — Loulae, atarn 23 let, Anna, 21 in Eleanor, 17 let. V nedeljo dne 2. Julija so a« V družbi avoje prijateljice, JH-letne Margarete Skrjanc podal« na sprehod ob reki Younghio-gheny. Ko so zagledale nek alnr čoln, so atopile vanj, da s« mulo povozijo po reki. Ko so privuslule nekoliko od bregM, so s strahom zupazile, da uhaja voda v čoln. V strahu, da bi se ne potopile, so hotele odvealatl nazaj do brega, toda zajel Jih Je vrtin«c, kl Jo prevrnil čoln in (»okopal v hladnih valovih vse štiri mladenke. Rešila ae j« I« hčerka br, Skr-Janca, k I je znala nekoliko plakati. OdhMcIa > na pomuČ, ali Žal, bilo Je prepozno, kajti deroča voda J« odneala Morelove hčerke, Ko U> pišem, Je od tiste nesreče že tretji dsn, todu min-dih tru|M'l še niso našli, Kskor sem Izvedela, so bile vse tri utopljenke članic« SNPJ. S težkim srcem smo a« podali nazaj v Latrobe, kajti tiatl dan mi ne |>ojd« več iz s|tominu. Se enkrat s«« zahvalim sestri Vre-ček za oblak in upam, du nas Zo|M?t obišče, JoMcpliine Klopčur. 31 M. iUIVKNHKA NARODNA PODPORNA JKUNOTA Izdaja a« oje publikacija ta «• posebno list ProaveU za korlali, ur potrebno agitacijo pvojlh društev In članstva In m props gando svojih Idej. Nikakor pa . pleme? — Rodbina Enrica Šolana, sire, — je odgovoril kapitan. Častna beseda, to vam je imenitna goepoda, stari Spanci, in v njihovih rokah je vae ozemlje od morja do Cordiller, vrhu tega pa še dobra polovica Chlriquiskega zaliva. Kljub temu imajo malo denarja, toda kar ae tiče ponosa, so pa hudi kakor cayenaki poper. Ko je Francis veslal proti obali, je bistro kapitenovo oko takoj opazilo, da je pozabil vzeti s seboj oroije za slučaj, če bi srečal papigo ali opico. Takoj nato je kapitanovo oko opazilo na obali ženako postavo, Id se je videla kot bela lisa na temnem ozadju gošče. Francis je veslal naravnost proti peščeni obali. Ves čas je gledal v morje, ker se je bal opaziti, da je ženska postava že izginila. Po glavi mu Je rojila ena sama misel — zdrava miael mladega moškega — srečati idilično deklico ali napol divjo Španko sli celo naivno domačinko. Naj bo že karkoli, Francis je hotel na vsak način skrajšati dolgočasno zatišje, ki je priklenilo "Angellko" tako, da se ni mogla ganiti. Ko je zadelo dno čolna ob pesek, je Francis skočil na suho in potegnil s krepko roko čoln na pesek. Nato se je ozrl. Obala je bila tja do bliinjega grmovja prazna. Francis se je napotil proti grmovju. Vsak popotnik — tako je razmišljal sam pri sebi — ki ga je zanesla usoda na neznano obalo, ima pravico iskati srečanj s tujezemci, da ne zgreši poti. In res mu je namenila usoda nepričakovano srečanje. 2enska, ki se ji je ns prvi pogled poznalo, da je dekle, — po postavi že odrasla in vendar čudovito deviška — je skočila iz grmovja in ga prijela z obema rokama za roko. Intimna prisrčnost je Francisa presenetila. Z drugo roko se je odkril iq poklonil neznanki tako, kaikor se spodobi potomcu Morgaftove rodbine. In vendar se je čudil. Presenetila ga ni samo njena čudovita lepota. Se bolj je strmel nad tem, da mu je gledala neznanka srdito in surovo naravnost v oči. Zdelo se mu je celo, da jo je še nekje videl. Kolikor mu je bilo znano, se neznaci ne gledajo tako čudno. Potegnila ga je za roko in zamrmrala: — Za menoj! Hitro! Nekaj časa se je obotavljal Ona mu je nestrpno stisnila roko in ga skušala potegniti za seboj. Ker ni bilo dvoma, da je tu zanj nekaj novega, nekaj, kar se da doživeti samo na pusti obali centralne Amerike, se je smeje vdal, ne da bi vedel, da-li gre za njo prostovoljno ali pa ee pokori sili. / — Le hitro sa menoj! — dejala in ga vlekla za seboj. Smeje ji je sledil. Večkrat se je morala nagniti ali celo plezati po vseh štirih, ker sta Šla skozi gosto grmovje. Francis se je molče nagibal in nehote se je spomnil prvih Časov po odkritju Amerike, ko sta morala biti John 8mith in Pocahontasa nekako v istem položaju, kakor sta zdaj on in njegova čudna spremljevalka. Naenkrat se je neznanka tjstavila In sedla. Namignila mu je, naj tudi on sede, potem je pa pritisnila roko na utripajoče srce in zaše-petala: , ' — Hvala Bogu! Ah, prečlsta devica Marija T Francis se je takoj pripravil slediti njenemu zgledu, ker mu je ie na obali strogo zabi-čila, da jo mora v vsem posnemati. Pritisnil je torej roko ns srce, toda Boga in božje matere ni hotel omeniti. — Kaj res nikoli ne boste resni? — je vzkliknila na njegovo kretnjo. In Francis je postal v odgovor na njeno ogorčeno vprašanje hipoma zelo resen. — Mila lady ... je začel. Toda nagla kretnja ga je prekinila. Ves začuden je opasti, kako se je sklonila in začela prisluškovati. Tudi sam je zaslišal, da gre po skriti stezici v grmovju več moških. (Dalje prihodnjič.) Smrt pri samorokem bogcu Vane Betkin . Kadar se vračam iz mesta na počitnice, moram iti od postaje vedno tri ure peš. Poleti je to kaj lepo, pozimi pa je zaradi velikih žametov naporno in nevarno. Kljub temu pa vedno hodim rad po tistih potih in stranskih potih, ki so mi tako znane, da bi jih ne zgrešil niti v najgostejši temi. Nekateri se jih sicer boje in vedno pripovedujejo kake Njegov zadnji vlom Frederk lloulet Ob treh zjutraj je bilo. Hotel je bil teman In vee Je ie spalo. "Pojdimo! Caa je ie!" si Je rekel Artur Diameauz. Oblečen je skočil s postelje in odprl okno. NIČ ae nI zganilo. Potem Je stopil k omari, vzel is škatlje cilin-der. Is nJega pe dve močni vrvi z vozili. Eno je vtaknil v iep, drugo pa je privezal k železni ograji ob oknu. Vrv Je segla do beikviu^ ki Je bil pod njim. 'Tako, to bi bilo opravljeno," si je zadovoljno rekel Artur. Potem je zlezel akozi okno in ee spustil po vrvi. • Svoj vlomilski poklic Je bil začel opravljati pred petem I leti. Se nikoli ga niso dobili, a vendar ae je vselej hal. Negotovost tega nevarnega poklica mu je grenila življenje. Bicer pa je bil prav prijssea mladenič vljudnega vedenja. V enem izmed najboljših zavodov je končal srednje šole. Tam ee je naučil v družbi bogatejših tovarišev sto načinov, kako s« de- nar zapravlja, a niti enega, kako se denar aluii. Sel je k vojakom, toda tega življenja se Je kaj hitro naveli-čal. Vrnil se je domov, toda Um ga je zadel najhujši udarec usode. Njegov oče je morsl napovedati hankerot in Artur je postal berač. Ob očetovi smrti Je imel sto frankov, manj kakor tri tisočake denarja in dober milijon dolgov. Za te se pa ni menil. Hotel Je živeti, a delo mu Je bilo tako soprno ... in šel je na edino pot. ki mu Je še ostala: postal Je v k »mileč. Ta poklic mu sicer ni bU všeč, saj bi bU rad pošten kakor njegovi tovariši, toda za to mu je manjkalo denarja. Pri vlomih je. imel res srečo. Bil je že od mladih nog telovadec, in to mu je v novem poklicu zelo dobro služilo. Za vlome si je najrajši izbiral boljše hiše, zlasti velike hotele. Vlomil je pa le redkokdaj: le takrat, kadar ga je prisililo k temu pomanjkanje denarja. Zmeraj je vztrepetal, kadar je pomislil, da bi ga kdaj utegnili sasačiti. V tej sezoni si je bil izbral za svoje udejstvovanje eno Izmed najbolj znanih letovišč. 2e prvi dan, ko se je naselil v največjem hotelu, je zbudila njegovo pozornost bogata Američanka Aurora Simpsonova, ženska, ki je imela umetne svetle lase, umetne, skoraj preveč bele zobe, umetno rdeče ustnice in—-pri-rodno previsoko postavo. Ko je umrl njen mož, jI je bil zapustil precej milijonov. Kadarkoli se je pokazala v družbi, je imela na sebi za več sto tisoč frankov de-mantov, biserov in drugih dragocenosti. "Kakor nalašč zame!" si je rekel Artur. Že teden dni je večerjal z njo za isto mizo, lovil njene poglede in premišljal, kako bi prišel do njenih dragotin. Vse je skrbno pripravil. Okno njegove sobe je bilo tik n*4 njenim balkonom. Ns balkon zato ne bo težavno priti. Prepričan e bil, da ima Američanka trdno sp%pje, ker se nI zbudila, ko je ?red nekaj dnevi neznan človek streljal pred hotelom. Mislil je po tihem zlesti v njeno sobo in o omotlti i kloroformom. Vse drugo bi bili Igrača. Po vrvi se bo vrnil v svojo sobo, drugo vrv ps bo privezal na njen balkon, da bo speljal policijo na krivo sled. Demante bo skril v votlih petah svojih Čevljev, ki si jih je )il dal napraviti za take priložnosti. ' W Svoj načrt je uresničil z največjo opreznostjo. Stal je sredi njene sobe. Starikava dama je mirno dihala. Tiho se je splazil k njeni postelji—tedaj pa je zagorela luč na nočni omarici in ga za trenutek oslepila. Zagledal je revolver, ki je bil namer jen nanj, in zaslišal ledeno hladen glas: "Ce se premaknete, vas ustrelim!" Aurora Simpsonova je bila. Sedela je na postelji, brez las, brez trepalnic, brez obrvi, brez zob—strahotna, gnusna. Artur-ju je zmanjkalo sape. Se nikoli ni bil v tako strašnem položaju. Kaj naj zdaj stori? Kakor utopljenec, ki se poskuša ujeti sa najmanjšo bilko, se je oprijel edine misli, ki se mu je bila takrat posvetila. "Oprostite . .. gospa .. . tako zelo vas ljubim!" je zaječal z glasom, ki mu je samemu zazve-nel tako tuje, da ga ne bi bil skoraj spoznal sa svojega. Potem se je spustil na kolena. NI si mislil, da bi ga utegnilo to rešiti, a vendar ... . Toda vae se je uredilo bolje, kakor je upal. Gospa Simpsonova ae je iznenada vsa izpreme-nila. Trdi israz JI je izginil iz oči in v nežnem nasmešku so se ji odprle prasne čeljueti. "Dragi moj, sakaj mi niste tega že prej povedali?" je šepnila blaženo. *18aj se vam ni bilo treba vtihotapiti v mojo sobo kakor kakšen vlomilec . . . Odpustim vam . . . pridite k meni!" Artur Je vatel. Kolena so se mu tresla in groza ga je obhajala. že se je hotel pognati nazaj skoči okno. tedaj pa ae je spomnil sramote, ki ga čaka, če... Stopil je k postelji, zatianil oči in se spustil v njen objem. To Je bil njegov zadnji vlom Nekaj dni nato je vzel ta teno Aumro Simpeonovo in njene milijone. temne zgodbe, ki so se temu ali onemu primerile, meni pa še nikdar ni prišlo na misel, da bi se česa bal. Samo tedaj, ko pridem na vrh hribe tik pred domačo vasjo, se ob samotnem križu vedno zdrznem. Ta bogec, ki je star že kdove koliko, je zame nekaj posebnega. Na našem svetu stoji, tik ob stezi. Ves je ie polomljen in črviv, samo z eno roko še visi pribit na križ, druga pa mu je ie davno odpadla: Popolnoma zapuščen stoji na najvišjem kraju in se upira vsem vetrovom in viharjem. Včasih natrga kdo šopek rož in jih zatakne za pre-perelo glavo, potem se pa bogve kako dolgo nihče več ne ozre vanj, kvečjemu kaka pobožna ženica se prekriža, ko gre mimo. Tisto pomlad, ko mi je bUo dve leti, me je oče vzel s seboj na hrib in mi dejal, da mi bo pokazal tičke. Gnezdeče je bilo spleteno tik ob lesu križa, v njem pa so zijali štirje lačni kljunčki. Menda so bili škrjenčki. Oče je narahlo prijel enega in ml ga dal v beli klobuček, ki mi gaje bila prinesla neke daljna teta is .Trsta. Joj, teko lepe živalca je takle mlad tiček! Ali ko ga je oče spet položil v gnezdo, je bil moj klobuček pokekcen, in še zdaj se spominjam, kako milo sem jokal, ko sem tekel k mami. To je moj prvi spomin. Kmalu potem je šel oče na vojsko in se ni več vrnil. Ob tem bogcu pa se vedno spomnim še neke druge zgodbe. Z Zganjarfikovo staro materjo sve bila velike prijatelje. Ko sem bil še majhen, se spominjam, kako je leto in den vseko popoldne prihajele k nem. Vedno je sedle ne zepeček in mi pripovedovale najrazličnejše stori-je. Zato sem jo imel red. Ko sem se pozneje vračal o počitnicah iz mesta, sem poleg domačih tekel najprej njo pozdravljat. Prebivele je v mejhni hišici tik nad našim hlevom. Prav sema je bila. Ko sem jo kdaj vpra-šel, ali je ni nič strah seme, mi je z nasmeškom odgovorile, da je ni bilo še nikder strah nobene stvari, semo tega se boji, da bi kdej ponoči ne oslabela in brez vsakega živega človeka umrla. "Veš, dve in devetdeset let ni kar teko/' mi je dejale predlen-sko zimo o božiču. Potem mi je pripovedovale o svojem sinu, ki živi v Ameriki in se bo vrnil na spomlad domov. Semo to da bi še rada dočakale, potem pa če takoj umre, saj Itak ni več ze nobeno rabo na tem božjem svetu. Sina je imele zelo rade in je vedno pripovedovale o njem. Že pred tridesetimi leti je bil odšel v Ameriko in od tedej ji je redno vsako leto pošiljal toliko, da je imela za vse leto dovolj. Je seni pa ji je pisal, de se bo ne spomlad vrnil. Moja mati mi je pozneje pripovedovala, kako je slebotna že niče hodila vsak den ne hrib in gledela, aN sin morda že ne pri haja. Zelo je bile ie slaba in vsak je vedel, da ne bo dolgo več, ali vendar je vsak dan redno hodila na hrib. Prepričana je bila, da pride peš od postaje domov, in rada bi ga bile pozdravila ie na vrhu. Tedaj, ko sem se vračal pred dvema letoma na velikonočne počitnice, je bil zelo lep dan. Veliki četrtek je bil in solnce je si-jelo teko toplo, da sem slekel suknjič, ko sem ae vspenjel v hrib. Ves moker sem prišel na vrh. Nekoliko sem si oddehnil in na vsa pljuča zavriakel. To navado aem imel vedno in jo bom ohranil, dokler bom hodil domov. Potem sem se sklonil in utrgal nekaj reaje, da bi s njim okitil samorokege bogca. Tedaj aem zagledal pod križem žganjarčkovo mater, ki je bila v klobčič zvita okrog trhlega trama, tako da je imela glavo skoraj pri nogah. Takoj sem jo spoznal. Mislil sem, da se greje ne toplem solncu, In sem veselo «sklical: "Mati!" Nisem dobil odgovora. Ker sem mislil, da spi, sem se sklonil in jo prijel za roko. Bila je mrzla In trda. Zgrozil sem se in stekel domov povedat, kaj se je «godilo. Tista groza, ki sem jo občutil tedaj, ko sem jo prijel sa foko, me sedaj še vedno izprete-ti. kadar grem mimo križa na hribu. t Cez dva dni so 2ganjarčkovo mater pokopali Revica je čakala svojega sina in je od prevelikega hrepenenja umrle. Cesar se je najbolj bala, se je zgodilo, in ker si je najbolj vroče želela, se ji ni izpolnilo. Njen sin se je bil vrnil tri dni po pogrebu in je ni videl več. Pa ni prišel peš čez hrib, ampak se je pripeljal po veliki cesti v lepem avtomobilu. val Preveril ga je "V katerem ušesu mi šumi?" "V desnem." "Ne velja, ker si prisluško- ^jevita iena ^ j Polnega * no vedel v družbi Wvo sedi in molii 1,011 "Ne sedi tako ^ tugaj m,- , pestmiV^1 kriči žena. litten to and Adi^ZI PiUNDECH'S TUGOSE Folk Songs and , Tamburitza O Stetion WWAE, Ev«. M6 S. Clark 8t, CWe^»^ ---------------------- - —rr ,()JJ 4% DIVIDEND (OBRESTI) Je bile določenih od St Paal Federal Savingi and U« a. sa dobo do konca meseca junija, ltS9, vsota nad $30 ooo w plačala v gotovini ali prlptaalo na račun vlagateljem * Ta mogočna institucija Je iiplačala divideade vae »koti let ia nikdar manj kot pe 4%. Vabljeni ata, da si oglodate aaše nove, lepe, prostorne ia prejaae urade. Vašo vloge s voaeljem aprejmemo bodiai oeebno ali ako naa M te potem pošte ia ae savarevane od federalne vlade do tt.OM.N Skupne imovine ned 91,650,000.00, rezerva nad $100,1 FRANK P. KOSMACH pomožni tejnik 2116 W. Cermak Rd. Chica*,! Nova VELIKA KUHAM Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah ji Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vno vi£ apopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere kakor še tako gostobesedna reklama. Na rol kakor VN stran* Jo strnila odlltaa ia prlmaaa avtefci Via state ta aajaoeajta dagaaaja kuhinjske umetnosti, flosv h iMrlana nad vsa prefledna, libira receptov Je itCrpna. TO H najpopolnejše delo, ei oa imamo na tem fodkočjtj. knjige Jo raakotoa. Neftteto Jo slik v besedila, M pa k tabel. Id Jft Je naslikal Dragotin Ho | Vsake gospodinja, ki se zaveda «voje odgovoraoiti zdravo m pravilno prehrano družine, si mora to kn| go omisliti Vsake gospodinja se mora namrei priuči' umetnosti, keko bo vvojim domačim nudila zdravo hr no ▼ potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja 1 hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno ishranis jedili. Za vse to ji bo najboljža vodnica in uMjica' SLOVENSKA KUHARICA Četudi Je osmi natlsk knjige v vseh pofledlb ne prt tudi tehnično popolnejši od voeh dosedanjih ItdaJ. Jo ems sedaj znižana. $ Č i™*» . Velja samo ti« Naročite pri; KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING C0MW 216 West 18th Street New YorkjUj gospodinje in dekleta, to je knjiga ia fšll NAROČITE SI DNEVNIK PRONl IV reino h-r»eiUi ee lahke asrea«s» kira.trt. Mri aH pat člaaev ta-e ^"¡jjj^ torete Pano ee vse aaake, sa cleao sa g __rečalae. Ker pa Kaal ia plačajo pri won, ee Jin to prištele k naročnini. Torej aedaj ai nmto^ Je Hat predrag sa člaaa BNPJ. Ust Proevote Je raía * Je v vaekl druiini nekdo, ki bi rad ätal Uet mak d* » Jat MM Za Cicero In Chicase Jo..«a 1 tednik ia............ i............ e.eo 1 todalka ia... I tednike ta............ 1.41 • tednike ta........... 4 tednike ta............ U* < »;.......... 5 tednikov ta........... nU • ........... Ia en epa Je..... Za Zdrvi, driava ta 1 tedaik ta ............. 4ŠI 1 todalka ta, Ispetaito spodnji kepoa. prfleüto potrebne vsote J----'---ta ai naročite Proorate, list, ki Jo vala Ordor v parna ta m narečne —p—m» ^ g Pojasnile t—Veelej kakor hitro kateri teh «Ionov proo» ^ , BNPJ, aH «o se presoli ffroČ od droiine in bo «ahta^ "T ^ tednik, bodo moral tirti član ta dotične druiino, Mjo^ |< naročena na dnem» Prooroto, te takoj nasnanlU «jra ^ ^ ia obenem doplačati dotHtao esoto listo Proevote tedaj naera upranrištre mita ti datum sa te vsoto n"0^ PROSVETA, BNPJ, mi le. Levadata Aro- Chkas* » ........................... 1) Ime. adre»«» _ . ....................- Ustavite šteje t)..... I)..... 4)..... I)..... ia ga pripišite k meji aarefatal od .......Ol a ........... a.**«» ft in*-»....... a....... Nov