Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: »loletno 180Din.za /.leta B0 Din. za v< leta 48 Din mesečno 15 Din: za inozemstvo: 210 Din. - Plata ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Številka 122. Uredništvo ln upravnlštvi. je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 2$. - Rokopisov ne vračamo, — Račun prt pošt. nraminlci v Ljubljani,. Časopis za trgovino, industriio Št. 11.953 - HO. ta 26-Mm Izhaia wrA °* kantata trteh ln SOboto Ljubljana, četrtek 29. oktobra 1936 Cena gSEt* VSO Edina pot k zbolišaniu Vsa napetost naše notranje-po-litične situacije izhaja iz napak naše uprave. Osnovno zlo te uprave pa je v njenem centralizmu, ki si lasti povsod in v vseh stvareh odločilno besedo, pa čeprav ne pozna ne potreb in ne zahtev posameznih pokrajin. Navadno pa jih niti poznati noče. . . Do popolnoma iste konstatacije prihajamo, če motrimo naš go-spodarfcki položaj. Zopet je naša nesrečna upirava glavna ovira napredka in zopet je slabe uprave kriv centralizem, ki je vzel vsem lokalnim oblastveni vsako iniciativnost in ki je zadušil njih delovno sposobnost pri izvajanju predpisov. V šolstvu tudi ni slika prav nič drugačna. Ravnatelji zavodov, profesorji in učitelji so prezaposleni z nepotrebnimi pisarijami. Vsak red se tnora prepisati do šestkrat, za šolstvo pa ne preostaja časa. Šole bodo kmalu le še uradi, ki bodo pisali statistike ter izpolnjevali formularje ter predpise, ki jih dobivajo iz centrale. Tako bi po vrsti na vseh poljih dobili vedno isto sliko. Pod silo predpisov ugaša vsako iniciativno delo, nikogar pa ni, da bi to delo nadomestil, ker si centrala dosledno lasti vso oblast, tudi v najbolj malenkostni odločitvi, pri tem pa na vsakem koraku dokazuje svojo nesposobnost. Ni čuda potem, če so ljudje nezadovoljni in če raste nejevolja dz leta v leto, da je končno privedla že do sedanje napetosti. Večkrat se je sicer že skušalo vsaj glavne napake centralizma odpraviti, obljubovala se je tudi že več ko enkrat samouprava, izdal tudi že zakon o banovinskih samoupravah, toda vedno se je izkazalo, da vsi ti poskusi nikamor ne privedejo, ker je proti centralizmu in njegovim napakam samo eno zdravilo — njegova popolna demontaža. .Odveč se je udajati vsem iluzijam in željam, da bi se vendarle meglo temu zdravilu nekako ogniti,, kor so vsi ti poskusi danes že več ko zakasneli. V .prvih časih, ko je bilo navdušenje nad nastankom Jugoslavije še živo in splošno, ko še niso bile napake centralizma tako znane in ko njegova nesposobnost še ni bila tako očitna, takrat je bil še čas,, da, bi se centralizem vsaj do neke mere rešil, če bi se seveda temeljito reformiral. Danes te prilike ni več, ker je centralizem tako diskreditiran, da ljudje o njem sploh nočejo nič slišati, da ne marajo niti diskutirati o tem, kako bi se mogel reformirati. Danes ljudje hočejo le eno, da se centralizem , absolutno demontira in to-ljudsko voljo, to ljudsko zapoved, je treba upoštevati ali pa je vsak apel.na ljudstvo že v naprej obsojen. na neuspeh. Ni zato drugega’ izhoda, kakoi da se poslovimo od centralizma in da z uveljavljenjem samoupravnega načela vzbudimo zopet v narodu., zaupanje. Danes mrtve sile naroda morejo eddno samouprave vzbuditi k življenju, edino samouprave pa morejo tudi zboljšati našo upravo.. Dokler se ne preneha s tem nemogočim sistemom, da se vse dirigira iz enega kraja in da odločajo birokrati, - ki krajev, katerim diktirajo svojo voljo, niti videli niso, tako dolgo je vsako upanje na zboljšanje uprave odveč, ker | je čisto nesmiselno. Dokler se na glave uradništva, davkoplačevalcev, gospodarskih ljudi in vsega prebivalstva Izliva neprestana po- j vodenj vedno novih predpisov, tako dolgo je vsako zboljšanje nemogoče. Samo poglejte vse te knjige, ki jih tvorijo že ti predpisi in jasno postane, da je človeško že čisto nemogoče, da bi en človek obvladal vse te predpise. Naši birokraciji se je v resnici dobesedno posrečilo, da je izdala toliko predpisov, da se zaradi samih debel ne vidi več gozda. Kako pa se naj iz tega labirinta predpisov ustvari ekspedi-tivnost uprave. Če pa te ni, kako naj zavlada pri nas čistost uprave. Ta labirint, v katerem je ubita vsaka samostojnost uradništva, je tudi glavni vzrok, če se je razpasel nered in če pada poštenost. Od katere koli strani pogledamo, vedno se vidijo samo napake centralizma in nikjer se ne pokažejo njegove prednosti. Saj je res, da bi mogel centralizem, če bi zbral vse sile naroda in jih usmeril k enemu cilju, dokazati svojo eksistenčno upravičenost. Toda naš centralizem ne zna zbrati ne narodnih sil in jih danes tudi več ne more, ker mu nihče ne zaupa več, še manj pa jih more usmeriti k enemu cilju. Saj sploh ne pozna drugega cilja, kakor da bi ohranil sebel Ni zato druge poti, ko absolutna demontaža centralizma, ki ee mora začeti takoj in z vso doslednostjo, da bo z novim duhom v upravi vstal tudi novi duh v narodu. Samo iz razvalin centralizma se more začeti pot k zboljšanju. Uvozno kontrolo treba decentralizirati, k sodelovaniu pa pritegniti gospodarske Hudi Ze večkrat smo naglasili veliko nezadovoljstvo naših trgovcev in uvoznikov, ker je uvozna kontrola popolnoma centralizirana. Zaradi te centralizacije so se tudi že pogosto slišale pritožbe, da se firme, ki so bliže Beograda ali v samem Beogradu favorizirajo na škodo firm v drugih pokrajinah. Narodna banka je sicer te vesti demantirala in izjavila, da se dodeljujejo kontingenti popolnoma nepristransko in strogo po kronološkem redu, kakor prihajajo prošnje. Ze takrat smo odgovorili, da ta demanti Narodne banke ne zadovoljuje. Dejali smo, da je to premalo, če pravi Narodna banka, da so vesti o favoriziranju beograjskih tvrdk neresnične in brez podlage, temveč da bi morala Narodna banka kratkomalo objaviti vse prošnje za uvoz blaga, ki jih je dobila in tudi rezultat teh prošenj. Odgovoriti bi morala z dejstvi, ne pa le z besedami, pa bi bila takoj vsa javnost prepričana o neosnovanosti očitkov. Tega pa žal Narodna banka še ni storila do danes, pa čeprav tudi po njenem demantiju pritožbe niso ponehale. Sedaj je objavil tudi »Slovenec« pritožbe mariborskih trgovcev proti enostranskemu dodeljevanju uvoznih dovoljenj. V tej pritožbi se med drugim naglaša, da se je dogodilo, da so se prošnje mariborskih trgovcev rešile tudi šele po enem mesecu, a še takrat negativno. Kakšno škodo je imel od tega uvoznik, ni treba posebej razlagati. V tej pritožbi pa se ponavljajo tudi že preje omenjeni očitki, da se prošnje beograjskih trgovcev rešujejo z malenkostnimi izjemami pozitivno! Vsa uvozna dovoljenja pobere Beograd, za periferijo pa ne ostane nič! Tako se pravi v tej pritožbi. Iz tega se jasno vidi, kako malo uspeha je imel demanti Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da se misli obseg uvozne kontrole še povečati. V to kar moramo verjeti, ker kako naj bo Beograd proti razširjenju uvozne kontrole, če mu bo pa ta prinesla skoraj monopolni položaj. Saj bo sčasoma prišlo še tako daleč, da bodo mogli naši trgovci dobiti tuje blago le še s posredovanjem Beograda! Z razširjenjem uvozne kontrole se zato nikakor ne moremo strinjati, temveč moramo proti njej najodločneje nastopiti. 0 tem razširjenju bi še moglo govoriti le, če bi se urad za kontrolo uvoza popolnoma decentraliziral. Na podlagi uvoza v l. 1935., oziroma v letih 1929. do 1935., naj se do-dele vsaki pokrajini določeni kontingenti. Med posamezne trgovce pa potem razdele te lcontigente banovinski uvozni kontrolni odbori. Samo na ta način bi bilo dano jamstvo, da se bodo kontingenti res pravilno razdeljevali in da ne bodo imeli od delovanja uvozne kontrole dobiček le beograjski trgovci. Pa še nekaj je treba zahtevati. V leh odborih morajo imeti soed- ločujočo moč tudi praktični gospodarski ljudje, ne pa sami birokrati, ki sploh ne vedo, kaj se mora uvoziti in kaj ne. Kontrola uvoza mora služiti dvigu gospodarstva, ne pa postati cokla za vso uvozno trgovino. Upamo, da bo tudi naša parlamentarna delegacija v tem smislu nastopila in preprečila, da bi iz uvozne kontrole nastal nov monopol in nova domena naših birokratov. Nemška štiriletka in naše gospodarstvo Še pravočasno opozoriloI Morda je po dosedanjem pisanju naših listov neverjetno, toda vseeno je dejstvo, da imajo nekateri ukrepi, ki jih podvzema Nemčija, tudi znatne posledice v gospodarstvu naše države. Ta vzročna zveza ima svoj izvir v znatno razvitih trgovinskih odnošajih med nami in Nemčijo, da večje ali manjše popraševanje iz Nemčije vpliva ua povečanje ali zmanjšanje proizvodnje v nekaterih panogah naše gospodarske produkcije. Vpliv gospodarskih razmer v Nemčiji se je začel močneje čutiti zlasti v drugi polovici leta 1934., ko se je v Nemčiji začel izvajati tako imenovani »novi načrt«. S pomočjo navideznega povečanja cen v markah za plačevanje surovin in živil, ki jih uvaža, je Nemčija prožila vabo tujim izvoznikom, ki so skušali po dobrih cenah izvoziti čim večje količine blaga. Od takrat se opaža v agrarnih deželah neka preorientacija glede tujih trgov in notranje proizvodnje. Začenjajo se opuščati preje pridobljena tržišča in ta zamenjavati z nemškim. Na drugi strani se opaža znatno povečanje produkcije onih predmetov, po katerih povprašuje nemški trg. Na ta način se je začela 1. 1934. do 1936. naša proizvodnja v znatnem obsegu gibati v mejah potreb nemškega trga. Začenjajo se v večji meri gojiti nekatere industrijske rastline, ki zlasti ustrezajo potrebam nemškega trga. To je bila posledica primeroma visokih cen, ki so jih nudili Nemci v markah in ki so zlasti vzbudile pozornost našh izvoznikov. Toda to ni vse. Bili so tudi primeri, ki so bili v absolutnem nasprotju s splošnimi interesi našega gospodarstva. Tako so se še lansko leto konstatirali primeri, da so skušali Nemci iz naše drža- ve dobiti bombažna prediva, ki so jih za visoke cene tudi od nekaterih naših industrijskih podjetij dobili. Toda surovine za izdelovanje teh prediv so bile uvožene iz čezmorskh držav in so bile plačane v zlatih devizah, kar je bilo očevidno v škodo naše države. Podobno je bilo tudi z izvozom volne, za katero smo dali lani 69, a letos samo za prvo polletje 55 milijonov din, dočim so Nemci samo v štirih mesecih letošnjega leta izvozili te volne za okoli 25 milij. dinarjev. To so zopet mogli doseči samo z neverjetnim zviševanjem cen, ker jim je to bolj kon-veniralo, kakor pa da bi dali za volno zlate devize, kakor smo delali mi. To dviganje cen za blago, ki se izvozi v Nemčijo, ima zato poleg svojih relativno dobrih strani tudi slabih. Plačevanje visokih cen je imelo svoj vzrok v transfernih težkočah Nemčije. Ker pa te cene našim izvoznikom konvenirajo, forsirajo ti tako proizvodnjo Nemčiji ugodnih proizvodov ko tudi izvoz v Nemčijo. Na ta način imamo že celo vrsto predmetov, katerih izvoz v Nemčijo se forsira in za katere drugi trgi skoraj ne obstoje ali pa le v neznatni meri. Tipičen je primer s konopljo, od katere izvozimo že nad 60 odstotkov v Nemčijo. Iz tega izhaja nevarnost za naše gospodarstvo zlasti z ozirom na tako imenovano nemško štiriletko, zaradi katere se pričakuje v Nemčiji povečanje produkcije baš onih proizvodov, ki jih sedaj mi pripravljamo za Nemčijo. Če se bomo za te predmete vezali samo na Nemčijo in nemški trg, potem je nevarnost katastrofe za te panoge gospodarstva, ker se naše gospodarstvo, ko to Nemčija sposobna, da se sama oskrbuje, • ne to moglo naenkrat preorientiratl r din je torej izgubila Crnkovič 28® tisoč din. Takšnih in podobnih primerov je vse polno. Tudi številni izseljenci so na ta način prišli ofit el rza dfmo pri ‘je 'del^škl l iginl oddnlelr. Mfagfc. .¥si 4t#a «cK k? so dobavljali zadrugi, so iz tiežiijp. SdHflBna leto m aič oumj ko provizijo agentom se je izplačalo 400900 dijufOgorčemiip zadružni-fcov g*, občnem vboru je bilo se-gjada velikansko in zahtevali so, da ne,; (ivaji nkfi^fi-i. kaznujejo. Vpamo.da bo tej njihovi zahtevi tudi v polnem obsegu ustreženo. Primer Pučke čjfedjonjce znova dokazuje, kako nujno potrebno je, 4a se »vedo revizij* zadrug in da *e,ž» nabrat očistijo zadružne vrste. Morda se bo to sedaj vendarle ggodilo. o »t ni.* -*<'>!'iFraivtl!«fc! Bjondeans ’ Gen. direkcija drž. železnic je -tiotela naročiti v: ^ujijm(^iw.000 ifci>n'briketov ter , je^mla.V. ta niar ■imen. tudi Že izvrSega licitapija. 'Ar' 1 seji gospodarsko-finaijČnega 'ti ministrov se je razpravlja-licitaciji ter je bila po , debati odobritev licitacije ndklonjciia. Gen. direkciji je bilo • tfiafročenb, da najde možnost, da bi pomadi, premogovniki dobavili te lansko leto, toda še vedno znatno sj.ii. nove. Drugod velika mesta nuni^co druga ietarTrazPOg j^^r tIro tudi delajo in so S ferfl zk- še dovoljuj tako najemniki, ko tudi |At3toJ»feM9&iCo vatfc svoje prihranke, zasl ^liajtfržjtth dteiobi, je thradi **SiI fiadiombri•* 1» DteželSf jjh:*iž3a* en fene | sezida na mestu stare novo hišo, ■l»tGS"WB"Je graditottekaj več ko stare hiše in zgradilo na njih me- potem bi se mu morale dovoliti razne davčne ugodnosti, ki pa se ševeda čez leta ne bi smele preklicati, kakor se je to priznaš žali-bog že zgodilo, ko so bili kar že izdani zakoni prekršeni. !Nada*l*je bil jim moralo mesto za gbtovitl l cenen kredit, ker po sedanji obrestiii meri je vsak izgubljen, kdor bi zidal le s tujim denarjem. Mestne občine pa bi mdgle 1 pomagati takšnim hišnim pbsestaikot« tudi s cenejšo dobavo materiala, s cenenimi ali celo brezplačriimi1 gradbenimi načrti. Na ta način bi bilo vedno bolj vabljivo, da se na mestu starih hiš zgrade nove. Pritegnila bi se s tem privatna iniciativa in akcija za modernizacijo mesta bi dobila tempo, da bi ■' se gradbena delav nost v resnici prav znatno dvignila. Na lep način bi se torej dosegel ,1 fsq o' t noasi onai Wemci nakupujejo na de-“*i « belo mafi les >■ ■- '■ Na Sušak flta prišla dva Nemca, iki sta hotela kupiti 40.060 vago-inov lesa. Ker tttičo velikih količin fiista mogla dobiti,' sta se mor^i 'posledici. vedno bolj nape dih odno-l^jev ^emijijo in Rusijo iti da ^ato Nemci v vedfjo., yečjih količinah nabavljajo živila, les ip druge potrebščini, Tildi iz Sarajeva poročajo, da sodCemci nakupili vse, žamošnje zaloge boro.vine. Preje so ta les kupovali v Aiperiki, ker •pa, je ta zahtevala _taUpjšjij.e plači-slp v. zlatu, a Nemci tega stopiti Hlap, mogli, so začeji,, kupovati les ripri nas. Tako vsaj poročajo neka- 'SS)ff fljfisob ™vVm d ti tub. nrnrifir:!' .i; m liri :Končni podatki) o«'letošnji KVf> Ki ni feetvi IVj i!‘*' ' IKmetijsko ministrstvo je objavi-ilofi&slfečthji) lcon^ne podatke, o, le-, dolnji žetvi; * 1 u -k—------ -qnos Ml tj vo na ljia ut ^Sltob . , »apoli,^ metrskih stotov, m “ v2,032.7j5 v (V 8-p, 3,330,055 92 &8-S7? ,i XU tudi drugi vzroki. Po našem mnenju ovirajo gradbeno delavnost še naslednja silno) važna dejstva: T. previsoke ceno1* cementa 'ter 2. špekulacija s stavbi.šči. Nekaj dokazovl Cement je še pred štirimi leti1'veljal 4700 din za 10.000 kg,*natovorjen v vagon, pred tremi leti se je že prodajal po 5000 din po originalnih fakturah' iti Uradnih dokumentih. Po 25. novembru 1933 pobirajo karteMrane tvornice cementa 'še 2500 din ha račun državne trošarine, pa ČepfaV je bilo rečeno, da se ta trošarina ne'rime prevalili tla kdnzumehte. Pri tako visokih cenah se ljudje pač težko odločijo, da bi zidali, ker ni skoraj več možnosti z* rentabilnost v stavbah njtfulenega denarja, Drugi iktoneMje 'špekuiiranje i starbišči in starimi razvalinami ter nehigienskimi hišami. Da govorimo konkretno. Pozri^nto več lno- hišni posestniki. Ni namreč treba, da1;bi' ee' nastopalo proti 'hišnim posestnikom le s trdo roko, temveč isti učinek se more doseči tudi na ta način1, da se jim pokažejo prednosti, ki t jBi bodo imeli! od novih hiš mesto'dosedanjih starih podrtij. Predvsem požirajo stare hiše silno- irinoigo za popravila, njih lastniki so nadalje v* stalni nevarnosti, da bodo morali 'hišlol le podreti alt da nov regulacijski na-črt odvžame njih hiši Všako vrednost. Na stare hiše 'se pač regulacijski načrti ne ’ ozirajo, nove pa upoštevajo. V Trstu znajo pOsebiio dObro operirati ž regulacijskim načrtom in hišni posestniki so se tam že davno odvadili staviti pre- tirane zahteve, če hoče mesto za- prav jtakšem ali pa še ugodnejši radi regulacje mesta odkupiti njis učinek, kakor pa le z nasilnimi .cJjnatg repa 2,09.890. ‘jmaji;; I , 19.397 ?> ,*Iz maka se je, izdelalo 632'2 me- e« o« «b ,iinsSP ‘o^Ph • Stavbna /in'- konsumna zadruga Akademski kolegij ima 15/ redni Občni * zbor dge >8. no-vembra ob <17.31č Vi pisarni Akademskega kolegija v Ljubljani; Kolodvorska Ulica. • i.iiul-t i-! <>> :vl ,‘H »1.■ il*j ,12. redni občni zbor Jugočeške, Jugoslovansko-češke tekstilne in-dustrijc d. d. v Kranju bo v petek, 4*e 10. novembra ob 11 dopoldne. Glasovalno, pravico imajo delničarji, ki bo, založili ysaj 10. delnic z nezapadlimi kuponi 8 dni pred zborovanjem. /•«67. redna glavna skupščina deb •Ulčarjev Kranjsko industrijske družbe bo. v sredo, dne 25. no' \embra ob 11 v prostorih Kredit e,fg&: zavoda za .trgovino in industrijo v, Ljubljani. Delnipe je po-Jtožiti najkasneje do 18. novembra jpri Kreditnem zavodu,za trg. in -|nd. v Ljubljani, pri Kranjski jn-dfustrijski družbi pa Josenicali, ali ;fU pri Dunavski banki v Beo-1 gradu.', i '1 u ul. uit o« ko je vsa u ma zgrajena, le na oglu e kakšna j grda bajta in poleg nje kakšno skladišče za drva, premog ali staro ropotijo. In ta bajta stoji leta in, leta. Zakaj? iker čaka gospod lastnik na. ugoden čas, da bo cena za stavbišČe š,e narasla in da takrat stavbišče dobro proda. Ne zadostuje mu, da s svojo grdo bajto zmanjšuje vrednost hiš svojih Sosedov, temveč še kalkulira, kako jih bo prisilil, da še oni pobrigajo za pfodajo njegove hiše in da spravijo iž svoje bližine grdobijo, zaradi katere se ljudje branijo Nekaterk4'tu®išhi^riAal#W^ pet špekUKfajo s startiiia *hišaini, ki so ,že davno odslužile, se bogato auidrtkirale ter morda sezidale njih gospodarju že novo štirinadstropno hiišov TČda ^Še Vedno dtoj^ med.imjod.^rnimi,, hišami ter zananj-š uij e jo higiensko vrednost sosedova. Stanovanja so seveda v njih popeni ip so zato vedno prenatrpa np, ker je, izkoriščen vsak kotiček, od, kleti pa do stowpa. A zakaj se te ,hiše n* poderejo, ip zgrade nipve? J^er; se tupi tu čaka, na ikon-jynktpro in veliki, debar, ^e seveda z* hišq, teniveč za .stavbišče, na i:k'afpijpm)j jt* jigrdobija,.Stoji in ma katerem je dala že yse od sepe, * kaj;, mpre dati, stara opekp. V tem. primeru bi mogel pomagati, samo energičen nastop finančnega ministra, ki bi 6e moral za • to pobrigati tudi zato, da zviša jdohodke državne blagajne. I Mestne uprave bi morale uradno -oceniti vrednosti teh stavbišč in starih bajt; seveda d'dovršenih mestnih delih in V sporazumu z njih lastniki; in če orii v pol leta ne bi začeli zidati novih, potem *bi »e morale' vse takšne »mrtve nepremičnine« ' obdačiti z 8 do 10'}ž,'to 'je tako visoko, kolikor bi imeli njih lastniki dohodka, Če bi ta svoja stavbišča ali; bajte prodali. Na ta naČilt bi se hitroOdpra-vile one nelepe škrbine v ulicah. Kartel cementa pa bj se moral na vsdk' način razpustiti, ker je od vseh kjtrtelov edino ta kartel balast za naše gospodarstvo. Prepričani smo, da bi takšni ukrepi države mnogo pripomogli k oživljenju gradbene delavnosti ter zaposlile celo vrsto rok, ki so danes brez dela ali pa ki samo prosijo za miloščino.« hišo ali zemljišče. A tudi rentabil-ifoat starih hiš ne more biti po-keboa, pa čeprav ijfe izrabljen tudi vsak prostorček od kleti do strehe. odredbami. Sicer pa je treba pripomniti, da smo že v vseh večjih slovenskih mestih imeli poseben davek na nezazidane parcele, a da je Vse polno vzrbkov jč. tofcej, df Ise ta davek ni obnesel. Ali je bil bi se tudi lastnik gtare hiše sam odločil, da na mestu svoje Stare zgradi novo in moderno stanovanj: sko hišo. Toda velika večina teh hišnih posestnikov ninia za .tč potrebnega kapitala in zato tudi ne more zgraditi nove hiše. Moralo bi se jim Zato olajšati zidanje novih hiš in v Nemčiji tudi delajo tako. Če bi se p. pr. hišni posestnik v skladu s splošnim mestnim 'regulacijskim načrtom odločil, da prekrivičen ali pretežko izvršljiv, da so se vsi oddahnili, ko je prenehal. l5anes žal še nismo prišli do tega, da bi imeli podrobno izdelane načrte za zgraditev lepih in modernih stanovanjskih hiš. Toda vsako mesto bi moralo imeti tak načrt in mesto, ki ga bi pričelo izvajati, bo tudi najprej doživelo resnično oživljenje gradbene delavnosti. 'Samo začeti je treba! Naša industrija v boju š Hild konk Zahteve Centrale industrijskih korpo-raciL kraljevine Jugoslavije Centrala industrijskih korpora- ki. Po devalvaciji nekaterih valut ie' JL ' - -. - Ji-... 1:' .1 it1« Kakor je ta predlog glede obda* čenja nezazidanih parcel dobro mišljen, pa vendar mislimo, da bi se dala zadeva urediti tudi na drug in bolj učinkovit, a man odiozen način. Vsako mesto bi si moralo napraviti načrt, kako cij je 'na podlagi' zaključkov konference na Bledu poslala kr. vladi spomenico glede pospeševanja industrijskega izvoza. V tej spomenici še opozarja, kako druge, dr-Žave bogato podpirajo svojo izvozno industrijo z raznimi premijami, zbbg česar naša industrija za-deVh ha tujih trgih na premočno konkurenco. Industrije drugih ‘dr-žhv,' ki izvažajo isto blago, ko'naša 'industrija, morejo zato nuditi svoje blagb ceneje. Države z izvoznimi prfemijami so namreč fnnenja, da so stroški za državo manjši, če plačujejo te premije ter s tem omogočijo zaposlitev ljudi, kakor pa Če delavcem neposredno izplačujejo brezposebie pddpore. Zato vlada povsod načelo, da se rtehiije dovoljujejo V ,'razmerju višine delavskih plač, ki se' plačujejo V posameznih strokah. Nedavno je uvedla izvozne premije tudi Romunija, ki je ustanovila uvozno takso za pospeševanje! izvozne; industrije, Madjarska dovoljuje izvpzne premije v višini dp 50 odstotkov, Poljska v višini 20 do 25 odstotkov, v Nemčiji pa se pobirajo posebni davki, ki omogočajo nemški industriji, da pro-v tujino blago za 35 odstotkov ceneje ko doma v Nemčiji. Ce nadalje upoštevamo, da je tuja industrija v bolj ugodnem položaju, ker je svoje obrate že amortizirala in ker ima bolje izvedeno racionalizacijo obratovanja in tudi cenejši kredit ter mnogo lastnega kapitala, potem je jasno, da naša izvozna industrija danes ne more konkurirati s tujo industrijo, ker je položaj naše industrije neprimerno težji. Poleg tega trpi naša izvozna industrija zelo zaradi nizkih obračunskih tečajev za oni del deviz, ki jih mora odstopiti Narodni bart- pa je danes nastala še nova težava, ker morejo s^daj industrijske države nuditi, še nižje cene, za našo domačo industrijo pa se je zaradi valutne nestabilnosti povečal riziko. Naši izvozniki pa so zadeti tudi zaradi počasne likvidacije klirinških plačil ter so pri tem vedno v negotovost j, na kateri podlagi se bo določil obračunski tečaj. Zaradi vseh teh razjper je posebno težko stanje industrije, ki je navezana na izvoz. Zato bi bilo treba nekaj ukreniti, da bo ta naša industrija sposobna za konkurenco na tujih trgih. Denar, ki se bo moral v ta namen žrtvovati, ne bp izgubi j,ep, ker bo ostal doma in ker ga bo država V drugi obliki dobivala nazaj. Saj bodo zaradi povečane proizvodnje tudi večji davki in takse, povečali pa se bodo tudi prevozni dohodki železnic in tako dalje- : Centrala industrijskih koTpora-crj. prosi zato ponovno, da se tudi pri nas začno uporabljati primerna sredstva za povečanje konkurenčne sposobnosti naše domače izvozne industrije. Opustiti moraj mo dosedanjo prakso, da se konkurenčna sposobnost industrije slabi s tem, da mora odstopiti del iz tujine prejetih deviz Narodni banki po nižjem tečaju, ker se s tem izkupiček znižuje za 6 odstot kov. Zato prosi Centrala industrijskih korporacij kr. vlado predvsem, da se odpravi prisilni tečaj za devize, ki jih morajo izvozniki odstopiti Narodni banki. Ta tečaj na razlika deluje kakor kazen za izvoznike, dočim bi zaslužili izvozniki premijo, ki jo v drugih državah tudi resnično dobivajo. Vsak trgov« mora biti narotnik..Trgovikegalista“ •iliki obiska kralja Karata v Pragi so objavili romunski in češkoslovaški listi celo vrsto pomembnih izjav vodilnih osebnosti o politiki držav Malfe antante. S posebno pažnjo je bila v politični javnosti sprejeta izjava kneza - namestnika Pavla v »Adeverulu«. Knez namestnik pravi: Svetovna vojna je ustvarila nov politični red v Evropi. V tej prenovljeni Evropi je bil* potrebna politika konstruktivne konsolidacije in da se ta pospeši, je bila ustanovljena Mala -antanta. Ta zveza je vsa posvečena miru in zato tUdi vedno pripravljena delovati pri* organizaciji miru v Evropi. Blagodejni vpliv tega njenega dela se že kaže in zato gle-damo z zaupanjem v bodočnost. Kralj Karol podčrtava v svoji izjavi veselje, da se z njegovim potovanjem vi Prago podčrtuje edinstvo Male antante, ki mora biti vedno močna, da more zagotoviti mir. Isto velja glede Balkanske zveze. Predsednik dr. Beneš poudarja v svoji izjavi veliki mednarodni pomeri potovanja kralja Karola. To potovanje dokazuje nerazdružnost zveze med češkoslovaško ln Romunijo. Ta zveza pa je zopet dokaz, da bomo znali uporabiti vsa sredstva v zaščiti miru in svojih življenjskih interesov. Skoraj istočasno, ko je prišel kralj Karol v Prago, je prišel ministrski predsednik dr. Stojadino-vič v Ankaro ter se je s tem vidno manifestirala skupnost interesov, ki veže Malo antanto ln Balkansko zvezo. Popoldne je bil dr. Stoja-dinovič sprejet od predsednika Ke-mala v avdienci, nato pa je bil drugi dan podpisan gospodarski sporazum med Turčijo in Jugoslavijo. Istočasno pa prihajajo tudi z druge strani Jadrana vedno številnejši glasovi, da se pripravlja zbližan j e med Jugoslavijo in Italijo in da bo sodelovanje držav Male antante in rimskega pakta v Podonavju vendarle mogoče. Nekateri francoski listi celo napovedujejo, da se bo Bolgarska priključila Balkanski zvezi in da Italija to namero podpira. V zvezi z vsem tem pa je treba omeniti tudi komentarje k Ciano-vemu potovanju v Berlin iii-Berch-tesgaden. Kakor vse kaže, je bil dosežen sporazum med Nemčijo in Italijo le glede Španije in bodoče locamske pogodbe. Nemčija je nadalje priznala aneksijo Etiopije, s čimer pa je bolj ustregla velesilam ko Italiji. Izkazalo se je, da se Nemčija nagiba k angleški orientaciji, Italija pa k francoski. Glede Avstrije in Podonavja ni bil sklenjen noben dogovor. Velik antirevizionistični shod je priredila romunska zemljoradniška stranka v Kišlnevu. Na shodu je vodja stranke Mihalake ostro nastopil proti madjarskemu in nemškemu revizionizmu. 15 ruskih ladij z vojnim materialom je šlo prejšnji tedeh skozi Dardanele proti Španiji. Tudi iz Vladivostoka je poslala sovjetska vlada več ladij z vojnim materialom v Španijo. Te ladje so že preplule Sueški prekop. Skozi Gibraltar pa je odšlo pred Barcelono in španska vzhodna pristanišča 15 nemških podmornic. Italija pa je poslala pred Baleare in Barcelono 8 podmornic, ki imajo baje nalog, da preprečijo vsako pristajanje ladij z vojnim materialom v španskih pristaniščih. Baje iriorajo to preprečiti za vsako ceno. Stanje Madrida je vedno bolj obupno, ker tehnične čete madridske vlade upornikom niso dorasle. Zlasti glede letalstva je madridska vlada proti upornikom brez moči. Vse kaže, da bodo v Madridu vendarle zmagali treznejši elementi in da se bo Madrid udal. Italija bo zahtevala za sebe Balearske otoke, če bi postala Katalonija sovjetska republika. Italijansko pomoč pa bodo morali uporniki plačati najbrže s tem, da bo dobila Italija pomorska in letalska oporišča na Balearih in v Tetuanu. Kaj pa bodo dobili Nemci? Francoski socialistični kongres, kateremu je načeloval Paul Bon-cour, je odobril politiko francoske vlade in ljudske fronte. Italijansko aneksijo Etiopije bosta v kratkem priznale tudi Francija in Anglija in nato seveda tudi vse druge države. Z ozirom na neprestane vesti o Stalinovi smrti, je ta izjavil dopisniku »Associatet Press«, da se mu na drugem svetu godi zelo dobro. Prve volitve po korporativnem sistemu so bile v nedeljo v Avstriji. Volili so volilci kmetijske stroke. Volitev se je udeležilo okoli 85% volilcev in so bili izvoljeni samo vladni kandidati. Podružnica Priv. agrarne banke v . Ljubljani Po uredbi o razdolžitvi kmeta je dobila Priv. agrarna banka nove funkcije iri bo zato morala povečati število i svojega uradni-štva ter odpreti tudi podružnico v Ljubljani, kjer dosedaj ni imela skoraj nobenega posla. Kakor poroča »Jugoslov. Kurir«, je že Izdelan statut za novi podružnici Priv. agrarne banke v Ljubljani in v Zagrebu. Po teh pravilih, ki jih sedaj proučuje finančni minister, bosta podružnici v Ljubljani in v Zagrebu popolnoma avtonomni. V svojem delokrogu bosta popolnoma samostoj-I no ‘podeljevale kredite. Na čelu vsake podružnice bo upravni svet. Tri člane in predsednika tega upravnega sveta bo imenoval ban dravske, oz. savske banovine, po tri člane pa upravni OdbOr Priv: agrdtne bahke v Beogradu. Ravnatelja podružnice in vse name ščence bo imenoval upravni odbor v Ljubljani, oziroma v Zagrebu. Ljubljanska podružnica bo pristojna za vso Slovenijo, zagrebška pa za ozemlje savske, primorske in vrbaske banovine. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. oktobra navaja te izpremembe (vse v milijonih din): Zlita podloga se je povečala za skupno 4*48 na 1.589*5, in sicer se je zlato v tujini zmanjšalo za 8, zlato v blagajni pa povečalo za 12. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 5 na 572*5. Vsota kovanega denarja se je povečala za 15*2 na 359*3. Posojila so se skupno povečala za 7 na 1.706*2, in sicer so se povečala eskontna za 8 na 1.449, lombardna pa so se znižala za 1 na 256. , Nepremičnine so se povečale za 2*1 na 166*6. ltazna aktiva so se zmanjšala za 0-8 na 675*1. Objtok bankovcev se je znižal za 69*9 na 5.154*0, nasprotno pa so se povečale obveze na pokaz za 73*1 na 1.663*8, Obveze z rokom sp ostale neizpremenjene. Razna pasiva so se povečala za 20-4 na 350*6. Skupno zlato im devizno kritje je naraslo od 29*88 odstotka na 29*95 odstotka, samo zlato pa od 28*09 na 28'3Q odstotka. Iz septembrskega izkaza Drž. hip. banke je razvidno (vse v rfii-lijonih din, v oklepajih številka za sept. 1935), da je znašala gotovina 447,2! (418,8)v komunalna posojila 837,2 (648,4)1; lombardna posojila 148,» (80,8), dblg finančnega ministra 628,2 . (608,2), zasebne hranil, vloge 118,6 (1139,0), vloge po tekočih računih 420,8 (252,8, fondi in kapital! javnih ustanov pa so od avgusta narasli za 23,3 na 1938,8. In J Klirinški sporazum s češkoslovaško Pogajanja, ki so se vodila med našimi in češkoslovaškimi dele* gati zaradi likvidacije spora glede izplačila klirinških zneskov, so se kbhčala uspešpo.' 0 pogajanjih je bil izdan naslednji komunike: »V vseh vprašanjih, o katerih se jfe razpravljalo, je bilb doseženo soglasje ter se je ustreglo obojestranskim interesom in prizadevanjem, da ostanejo gospodarski odnošaji nemoteni. Vse prejšnje jugoslovanske in češkoslovaške vesti so se izkazale kot neosnovanerPogajanja so se vodila v obojestranskem prizadevanju, da se doseže soglasje. Rezultat pogajanj je znova dokažal prijateljsko sodelovanje obeh" emisijskih zavodov!.«! mjfiolo WuJ at«»8t v k Rezultat pogajanj j?, da bodo čsl. uvozniki plačali vse blago do 5. oktobra po stari pariteti v dinarjih; to Velja tudi za predplačila za češplje, čeprav bo blago seje dobavljeno. Od 5, oktobra naprej pa se plačuje po novi pariteti. Tpdi glede hmelja je bil dosežen sporazum. Vet sloge v go vrstah, a tudi v poslovnem življenju 1 Velika naloga gospodarskih stanov je, da uveljavijo v državni: politiki, da mora biti ozir na gospodarstvo odločujoč za vodstvo vse državne politike. Zakaj od napredka gospodarstva je odvisen napredek na vseh drugih poljih in na materialnih dobrinah reven narod tudi ne more nikdar doseči bogate duševne kulture. Možno je sicer, da redki posamezniki dosezajo kulturno višino, ki bo še celi vrsti generacij vzor, toda vsa množica naroda, vse ljudstvo bo ob revščini tudi deležno le revne kulture* Gospodarski stanovi se torej v , interesu celote bore za večje upoštevanje gospodarskih načel v javnem življenju, toda kljub temu je zaradi njih maloštevilnosti njih stališče težko. Vedno živa demagogija more vsak hip postati močnejša od vseh argumentov iri potem se zgodi to, kar smo že tolikokrat doživeli, da se na račun gospodarstva in na račun gospodarskih stanov dosezajo strankarski in drugi uspehi in da zadeva go-: spodarstvo. na vedno več novih in težjih ovir. Svojo maloštevilnost morajo zato gospodarski, stanovi nadomestiti z večjo solidarnostjo in večjo discipliniranostjo, Lastni interes jim tudi narekuje1, da tako delajo, ker edino v slogi morejo še gospodarski stanovi razviti v javnem življenju to silo, da se bodo upoštevale njih zahteve vsaj do neke mere. Velik del gospodarskih stanov se te nujnosti složnega dela tudi zaveda, žal pa ne vsi in takd smo dostikrat priča, ko nekateri zaradi trenutnih poslovnih: uspehov pozabijo na obzirnost, ki bi jo morali imeti do drugih stanov. Ali je n. pr. velikim industrijam res potrebno, da odpirajo svoje prodajalne in da opravljajo posel, ki ni posel industrialca, tdmveč tr- !;ovca. Vidimo na drugi strani ve-ike, industrije, ki tega ne delajo in vendar uspevajo dobro in morda. boljše, ko one, ki odpirajo po Vseh mestih svoje prodajalne! V vzgledu teh velikih tvornic je jasen dokaz, da niso tvorniške prodajalne nobena nujna potreba, da pa na drugi strani prav gotovo škodujejo solidarnosti gospodarskih stanov. Ta zopet pa je velikim podjetjem mnogo bolj potrebna ko trgovcem in obrtnikom, ki so na vse zadnje vendarle tako številni, da že zaradi svojega števila nekaj pomenijo. Solidarnost gospodarskih stanov se ne sme pokazati le V nekaterih javnih vprašanjih, kakOT n. pr. davčnem, temveč tudi v poslovnem življenju samem. Tu pa se greši dbstikrat tudi med pripadniki istega stanu. Nelojalna konkurenca je vedno bolj pogostna in tudi vedno bolj ostra. Nekateri trgovci so celo mnenja, da je dopustno za nekatere predmete znižati ceno tudi pod dogovorjeno ceno, ker bo ■dobiček pri drugih ^predpietih več ko izraVTtal?1zgul»o. Ne glede na to, da je. jv!večini; primerov njih račun napačen, ker publika prav kmalu dpžpne, kje so kateri predmeti najcenejši in kupuje pri tistih trgovcih le one najcenejše predmete, se s tem tudi škoduje ugledu trgovskega stanu. Če bo kupec videl, da je pri vsakem trgovcu druga cena, bo dobil silno slabo mnenje o vseh trgovcih in si dejal, da ne znajo kalkulirati ali pa da imajo ogromne dobičke,, ko pa prodajajo nekateri isto blago mnogo ceneje., Nelojalna trgovina zato ne upropašča posameznika, temveč škoduje tudi vobče ugledu trgovine. Zato je potrebno, da se proti nelojalni konkurenci vodi oster in dosleden boj. Ne zato, da bi se povečali »profiti«, temveč da se prepreči polom manjših trgovcev, ki nimajo sredstev, da bi prodajali pod ceno in da se ohrani ugled trgovini. A tudi zaradi solidarnosti gospodarskih stanov. Vsi gospodarski stanovi brez izjeme so interesirani na tem, da se vodi pravilna gospodarska politika v državi in ta interes jih veže v eno celoto, da so si drug drugemu tovariš v im Po matehkdstni porabi vidit* takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Varp zato prihrani dobra sladita m ^ .4 1 skupnem prizadevanji^. Kakšno tovarištvo pa je to, kakšna kolegial-nost, če se drug drugega ubijajo z nelojalno konkurenco? V težki borbi, ki j Kranjska številka »Trgovskega lista" bo zato izredno ugodna orilika za inseriranje. Kdor išče poslovnih zvez z Gorenjsko; ta mora inserirati v tej številki! ' ' ...i - ;mt > , Inserate sprejemamo do petka, dne 6. novembra opoldne I Iz zadružnega registra Vpisale so sp naslednje zadruge: Kmetijsko društvo Jama-Praše v Jami, ki bo oskrbovalo svojim članom tudi gospodarske, 'gospodinjske in obrtne potrebščine ter razpečevalo njih izdelke. Stavbena zadruga »Družina in dom« ha Jesenicah. Poljedelska zadruga v Mostju, občina Genterovci, oknaj Dol. Lendava. Glavni njen namen je izvedba agrarne rčfonpe'.' Mlekarska zadruga v Zireh. Od vpisanih izprememb in dodatkov omenjamo: Učiteljska tiskarna V Ljubljani. Izbrišejivse Člgpi načelstva Mihael Kosec, Ji>rgj Režek, Luka Jelenc, vpišejo pa Rado Grum, šolski nadzornik v Ljubljani, Andrej Škulj ih Ivan KocRhiČič, učitelj v Ljub-ljfWM.umoq onomalg onvai; i . Jugoslovanska.hranilnica in posojilnica v Maribotu. , Izbriše se dosedanji član načelstva Gjuro Val jak, vpiše pa Franjo Škulj, industrialec v Mariboru. Kolonialno delo Fra (Predavanje g. M. Remeranda, konzula francoske republike, v Ljubljanskem klubu dne 20. oktobra 1936) Človek,'v'čigar visoki podobi se odraža slika same Francije v 20. stoletju, maršal Lyautey, je izrekel ob otvoritvi kolonialne razstave leta 1931' te-le besede: »Naša bodočnost jo* ojistfan morja.« Ta kratka in enostavna formula je postala pri nas nacionalni čredo. Ni ga več danes Francoza; ki bi ne vedel, da je Francija s svojimi 40 milijoni preb. v Evropi in 60 milijoni izven Evrope, s svojo površino 539,000 kvadratnih kilometrov na starem kontinentu in 10,240.000 kvadratnih kilometrov v Aziji, Afriki, Ameriki in Oceaniji, sila z nad 100 milijoni prebivalcev in kot kolonialni imperij na drugem mestu na svetu. Kateri so potemtakem globlji vzroki in bistveni življenjski razlogi te ekspanzije? Ni dvoma, da jih je več in da bi že sami na sebi zaslužili posebno razpravo. Naj ■nam zadostuje, da poudarimo samo nekatere. če ge, četudi samo površno ozremo na zemljevid Francije, smo Že prvi hip presenečeni spričo obmorskega obličja, ki oklepa štiri izmed šestih stranic popolnega heksagona, ki ga tvori geografski obraz francoske'države. Ob Severnem morju, ob Rokavskem prelivu, Atlantiku in Sredozemlju odpira Franclji 3000 km obale široka okna v svet z ogromnimi obzorji. Njene severne obale razlagajo klic, ki ga naslavljajo svojim sinovom Islandska morja in ledene gore Nove zemlje, obiskovane po boulonskih in bretonskih mornarjih; njena atlantska obala, postavljena nasproti Novemu svetu, nam pojasnjuje naseljevanje Kanade, Luizijane in Antilov; njene languedokske in provansalske obale, ki So zaživele svoje nekdanje življenje, odkar je Francoz Ferdinand Lesseps presekal zemeljsko ožino Sueza, kličejo k poletu Francije proti severni Afriki, PToti zapadni in osrednji Afriki, proti pomorskim potem Levahta, Madagaskarja in Daljnega Vzhoda ter brezkončnim potem oceanskega otočja. Razigrani dvojamborniki, ki se tja do Saint-Pierra in Miquelona poslužujejo poti zalivskega toka, parniki, ki prihajajo ob obrežju Fort-de-France, dolga pomorska | pota, ki prenašajo nacionalno mar-I sejsRO mornarico v Al žir, Tunis, Beyrouth, Tamatavo, Saipt-Pierre de la Rčunion, Saigon in Haifong, so sli štirih frančoskih obrežij in kot nekakšni fragmenti, iztrgani l iz vsakega obrežja. Kdor opazuje t položaj francoskih obal nasproti morjem, ki jih močijo, bo samo ponovil slaVne besede starega geografa Strabona: »Verjeli bi sko-ro, da je to delo Previdnosti in premišljenega računa, ne pa golega slučaja.* Dejstvo je, da je Francija že po sami.svoji geografski legi na pomorskem zemljevidu na široko odprta na vse strani. Od Antilov do Tahitija imajo utripi njenega srca in njenega notra-pjega življenja takojšen odmev onkraj razsežne gladine morja. Dajte k vsemu temu še moralne in ekonomske vzroke. V prvi vrsti avanturistični duh, ki je že od nekdaj gnal Galce in njih potomce skrivnostim neznanih dežela nasproti, duh, ki je vodil njih blodeča plemena proti španski Galiciji in poljski Galiciji, ki je naganjal normandijske mornaTje srednjega veka davno pred Krištofom Kolumbom proti ameriškim obrežjem, ki je vžigal brata de la C&te in trde Flibustejce, ki so vodili Jacquesa Cartiera v kanad- sko bližino; duh velikih popotnikov in velikih mornarjev 17. in 18. stoletja, kakršni so bili Thč-venot, , Tavernien, Bougainviille, d’Entrecasteaux, Lapčrouse; duh, ki je vodil Renčja Caillčja tja do Tumbukta in v najnovejšem času mladega raziskovalca Michela Vi-euchangea tja do Smare. Toda Francozov ni gnala iz njih sladke domovine samo privlačnost dolgih potovanj, še nedolžnih zemlja in »žgočega solnca«, o katerih govori pesnik »Povabila na pot«. Materialni in ekonomski razlogi so bili odločilni v večini primerov. Proti koncu 16. in v teku 17. ter 18. stoletja, je preobljudenbst francoskega kraljestva, ki je že samo na sebi štelo tretjino vsega ! evropskega prebivalstva; prisilila na tisoče družin, da zapuste tla svojih prednikov in gredo na lov za srečo v nove dežele. V dobo starega režima vpada kolonizacija Kanade in otočja, ki je dražilo domišljijo naših pradedov; Veliki vladarji in ministri francoske monarhije, Franc I., Henrik IV., Ludvik XIII., Ludvik XIV., Sully, Richelieu, Colbert, Vergennes, so že davno, kakor Lyautey, doumeli, da je naša bodočnost onkraj morja. Vsi so bili naklonjeni in so aktivno podpirali naseljevanje svojih trgovčev R) kolonov v daljnih deželah. In s kolikšno brižnostjo in; i energijo so tl monarhi in ministri razumeli in podpirali interese svojih podanlRpv iz onkraj morja! Da se prepričamo o trdnosti vezi, ki so združevale domovino z njenimi sinovi zunaj, moramo čitati navodila, ki jih je mornariški minister Colbert naslavljal guvernerjem kolonij! Čitati moramo pisma naših guvernerjev iz 16- stoletja, Dupleixa, La Bour-donmaisa, Montcalma m Lally-ToL londala, da si ustvarimo vsaj prb> bližno sliko o vztrajnosti irt hra-s katero šo se URičali nerazumevanju, dvora in. brezdelju Ludvika XV. In kako so umirali kot pravi mučeniki za največjo Frančjjo. (Dalje .prihodnjič.) Že v 24 b»rva, pleslra Ib kemlfno anali obleke, klobuke Itd; Skrobl In avetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere rali. monga 1» lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selehbnrgora ni. k. Telefon K. 22-78 > Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 29. oktobra ponudbe za dobavo platnenih vrvic, port-land in specialnega cementa, raznega električnega materiala ter amper-metra; do 5. novembra za dobavo vijakov, žice, verige; 12. novembra za dobavo strojnega olja, kolomasti, bencina ter ka-tranirane krovne lepenke; do 22. novembra za dobavo krampov, svedrov, zidarskega orodja ter 35 m desk za čolne. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. oktobra ponudbe za dobavo 300 m’ okenskega stekla, strojni oddelek pa do 31. oktobra za dobavo kavčukastih cevi, obročkov in za-gostk. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo 500 kg vijakov z maticami. Direkcija džr. rudnika v Lubiji sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo 2000 kg olja za kompresorje; do 9. novembra za dobavo lopat za oglje, žag, rašpelj ter 50 plošč pocinkane pločevine. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo 100 m3 jamskega lesa ter krogličnih ležajev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 8. novembra ponudbe za dobavo železne pocinkane pločevine in do 10. novembra za dobavo raznih tkaknin, sukna, platna i dr.; do 11. novembra za dobavo zidnih svetilk, raznih cevi, žice i dr. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo 8.000 kg svinjske masti; do 9. novembra za dobavo raznega porcelana; do 12. novembra za dobavo raznega materiala za hidroplane; do 13. novembra za dobavo namiznega pribora iz alpake; do 17. novembra za dobavo raznega jedilnega pribora iz alpake; do 18. novembra za dobavo cevi in predmetov za pretakanje bencina in do 19. novembra za dobavo jeklenih vijakov z maticami. Komanda podmorničke flotiljev Šibeniku sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo zunanjega brodskega motorja ter za dobavo raznih vijakov. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo fleksibilnih cevi in bele kovine ter do 20. novembra za dobavo lesenega' zaboja s ključi in železjem za orodje. LICITACIJE: Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za zgradbo inunda-cijskega mostu II v Petanjcih na dan 16. novembra ob 11. v sobi št. 218 teh. oddelka v Ljubljani. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu čez Kamniško Bistrico pri Beriče-vem I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. novembra ob II. v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Uradno odobreni proračun znaša 760.044-15 din. Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 11 zimskih plaščev, 19 dežnih plaščev, 14 zimskih bluz in 105 parov dolgih hlač. Javna ustna licitacija bo dne 27. novembra ob 11. v pisarni poveljnika drž. pol. straže. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolščici razpisuje III. javno pismeno licitacijo za dobavo perutnine, jajc in rib ter za dobavo mesnih izdelkov za čas od dneva licitacije do 31. marca. Obe licitaciji bosta dne 17. novembra ob 11. v prostorih uprave zdravilišča. Dne 30. oktobra bo v intendan-turi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo olja, riža, zdroba, je-šprenčka, svinjske masti, krompirja, kislega zelja, praženega ječmena, kavinih konzerv, čebule, kisa in čaja. Dne 31. oktobra bo pri Garnizijski upravi v Ljubljani ofertna licitacija za prodajo raznih sladkornih proizvodov. Direkcija drž. rudarskih pred-uzeča v Sarajevu bo prodala na drugi pismeni licitaciji dne 3. novembra ca 100.000 ton stare železne troske (žlindre); dne 6. novembra bo licitacija za dobavo lokomotivskega parnega kotla za direkcijo drž. rudnika v Ljubiji in dne 7. novembra za dobavo hladilne, naprave. Dne 5. novembra bo pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertna licitacija za dobavo volnenih kocev in žimnatih blazin. Dne 6. novembra bo pri štabu IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za inštalacijo elektrike in električnega zvonca v Pečovniku pri Celju. Dne 9. novembra bo v intendan-turi štaba Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki ofertna licitacija za nabavo večje množine ovsa. Dne 29. oktobra bo pri Upravi voj no-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo jekla in razne pločevine; dne 30. oktobra za dobavo ciankalija; dne 31. oktobra pa bergmanovih cevi; Ob mnogo boljši udeležbi ko lani, toda še vedno ne popolnoma zadovoljivi, je bil včeraj občni zbor Pomočniškega zbora, ki ga je otvoril predsednik M e 1 i c e r in takoj po pozdravu vseh zborovalcev in gostov, podal svoje predsedniško poročilo. Poudarjal je, s kako velikimi težavami se mora boriti Pomočniški zbor. Kljub temu pa je dosegel odbor znatne uspehe. Redukcija plaž, redukcija osebja, podaljšanje delovne dobe vse to je zahtevalo nešteto intervencij, katere pa so bile večinoma tudi uspešne. Zahvaljuje se Združenju trgovcev, ki je ugodilo marsikateri želji zbora, ter odbornikom, ki so vsi vestno in požrtvovalno opravljali svoje funkcije. Delovanje zbora je trpelo, ker se članstvo premalo zaveda svojih dolžnosti do svoje stanovske organizacije, upa pa, da bo prihodnje leto bolje. Clestita članu nadzorstva g. Schafferju k njegovemu jubileju ter se mu zahvaljuje, da je kljub svojim visokim letom vedno z vnemo deloval za prospeh zbora. V imenu Združenja trgovcev v Ljubljani se je nato zahvalil g. Ivan Bahovec za pozdrave ter pozdravlja občni zbor tudi v imenu združenja. Zeli, da bi tudi v bodoče vladala med Združenjem trgovcev in Pomočniškim zborom ista solidarnost ko dosedaj ter želi zboru čim več uspehov. Naj bi vsi pomočniki tako vneto delovali za svojo organizacijo, da bi bila ta vsem drugim v državi za vzgled. Zeli pomočniški organizaciji zboru čim več uspehov. Ravnatelj Klinar je nato podal lepo poročilo o delovanju Trgovsko bolniškega in podpornega društva. Tri naloge hoče društvo predvsem izvesti v bližnji bodočnosti: 1. Razširjenje šlajmerjevega doma, ki je danes že mnogo premajhen. Upa, da bo mogoče s pomočjo Pokojninskega zavoda začeti z razširjenjem že prihodnje leto. 2. Druga naloga je reforma pravil društva, ki so stara že nad 100 let in ki niso več sodobna. Načrt pravil se je poslal vsem organizaiejam in v kratkem bo uprava o njih sklepala. V novih pravilih se bo predvidevalo tudi zavarovanje za staroupoko-jence, za vdove in sirote. Tretji problem pa je bolniško zavarovanje. Zavarovanje nameščencev je treba ločiti od zavarovanja delavcev. Suzor si skuša pomagati iz večnih deficitov na ta način, da krajša dajatve in povišuje prispevke. Trg. bol. in podp. društvo mora celo plačevati za postelje v raznih sanatorijih, kjer sploh nima bolnikov. To so naloge, za katere se borimo. Pomočniki pa nas naj pri tem podpirajo in se naj tudi zato oklenejo svojih organizacij. Za Delavsko zbornico je pozdravil zbor g. Tavčar. Glavna naloga pomočniškega zbora je, da doseže za svoje člane zboljšanje materialnih pogojev in skrajšanje delovne dobe. Potrebno bi bilo, da bi mogli tudi pomočniki isklepati kolektivne pogodbe. Upati je, da se bo osemumik za pomočnike uvedel. Delavska zbornica bo pomočnike v vseh njihovih prizadevanjih dne 2. novembra za dobavo dina-mo-stroja, bakra, medi, laka, fir-neža; dne 3. novembra za dobavo svedrov, mikrometrov, negativnih in pozitivnih plošč; dne 4. novembra za dobavo sode, boraksa, bombaža; dne 7. novembra za dobavo oglja, konoplje, livarskega koksa ter razne opeke; dne 9. novembra za dobavo šipk za varenje, raznega papirja; dne 10. novembra za dobavo bele pločevine, hrastovih dog stacija pomočnikov za njih pravice in zato naj prihodnjič vsi delajo na to, da bo udeležba boljša. Nato so pozdravili zbor še gg.: Smerzu za Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije, Gombač za Zvezo društev zasebnih nameščencev, Engelmann za klub aranžerjev in Blagovič za Zvezo pomočniških zborov. Sledilo je poročilo tajnika Sitarja, ki je v svojem poročilu grajal, da je med pomočniki premalo stanovske zavednosti. Zaradi pre-male udeležbe ni mogel odbor prirejati predavanj. Vendar pa je dosegel odbor lepe uspehe. Število pomočniških zborov se je pomnožilo za 3, dosegla se je uvedba letnega časa v trgovinah, doseglo se je s podporo Združenja trgovcev, da bodo trgovine na praznike zaprte, dosegli pa bi se še večji uspehi, če bi bilo članstvo bolj zavedno. Mnogo pa bo še imel odbor dela, ker se zaradi prekas-nega zapiranja lokalov preveč izkoriščajo pomočniki. Odbor ponovno apelira na, vse člane, da bolj delajo za prospeh svoje stanovske organizacije. Nato je podal lepo sestavljeno blagajniško poročilo blagajnik g. Doma in po sveto Romunski ki$lj Karol je v spremstvu prestolonaslednika Mihaela odpotoval v Prago, kjer so mu priredili v resnici kraljevski sprejem. Glavni namen obiska kralja Karola v Pragi je ta, da se poudari solidarnost držav Male antante. Prihodnje leto bodo isto poudarila druga potovanja suverenov držav Male antante.. Razstava češkoslovaške knjige Je bila v sredo otvorjena v Ljubljani v Trgovskem domu ob priliki proslave češkoslovaškega narodnega praznika 28. oktobra. Pred otvoritvijo razstave je imel urednik Borko vsebinsko silno bogato predavanje o češki knjigi. Njegovo predavanje je vzbudilo največjo pozornost. — Češkoslovaški narodni praznik je Ljubljana proslavila na način, ki je jasno manifestiral ne-razdružljivo jugoslovansko-češko-slovaško prijateljstvo. V nedeljo so bile občinske volitve v 77 občinah savske banovine. V '76 občinah je zmagala bivša HSS, v 1 JRZ. Toda v mnogih občinah se je pokazal močan odpor proti oficialnim listam HSS, ki so bile diktirane iz Zagreba. Kmetje se tem listam niso vedno pokorili, temveč postavili svoje liste HSS. V nedeljo je bil odkrit Stjepanu Radiču spomenik v Petrinji, kjer je začel. St Radič tudi politično delovati. Odkritja se je udeležilo okoli 50.000 kmetov. Slovenci se odkritja niso udeležili, razen enega Slovenca, ki se pa v današnjem gibanju pristašev dr. Mačka- v Sloveniji, ne imenuje.^ Umri je senator Božidar Miličevič, ki je pripadal klubu senatorjev JNS. Njegov naslednik je in-dustrijalec Jordan Cvetkovič iz Niša. Zagrebški župan g. Erber je odstopil ter je bil njegov odstop sprejet. Začasno vodi županske posle podžupan g. Teodor Kaufmann. Trgovinsko ministrstvo je izdalo okrožnico s pojasnilom, da branjevci ne smejo imeti ne pomožnih lokalov in ne podružnic, in sicer ne v istem kraju, a tudi ne v kakem drugem. Voditelji madjarske stranke v Vojvodini so bili te dni v Beogradu ter so izjavili, da bodo podpirali JRZ. !n brezovih drogov, raznih električnih žarnic; dne 11. novembra za dobavo platna, amerikana, vrvice itd.; dne 12. novembra za dobavo orehovega lesa; dne 16. novembra za dobavo bencola, bencina, petroleja; dne 17. novembra pa za dobavo razne železne pločevine. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Lampič. Društvo je izplačalo nad 6000 din podpor. Zahvaljuje se vsem, ki so pomočniškemu zboru pomagali. V imenu nadzorstva je poročal g. Schaffer, da je bilo vse poslovanje v redu ter je bil soglasno sprejet njegov predlog, da se podeli blagajniku in odboru ab-solutorij. Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik Fran Melicer, tajnik Alojzij Sitar, blagajnik Ciril Lampič, odborniki Ciril Povše, Ivan Gruden, Franc Japel, Jože Blagovič, namestniki pa Roza Vogelnik, Franc Starin, Ludvik Korče, Jože Žužek, Jože Pirc in Draga Dežman; v nadzorni odbor Jurij Schaffer in Anton Šerjak, za namestnika pa Lojze Megušar in Franc Lah. Ko je še občni zbor sklenil, da se zviša članarina za 50 par na 2-50 din mesečno, so sledile slučajnosti. Iz vseh govorov je donela le ena želja, kako dvigniti zanimanje za društvo. Predsednik Melicer je nato zaključil občni zbor z željo, da bo prihodnji bolje obiskan in da se bodo vsi pomočniki oklenili svoje stanovske organizacije. hrvaški geolog in paleontolog dr. Dragotin Gorjanovič-Kramberger, ki je odkril krapinskega človeka. Jugoslovanska gasilska zveza je dobila novo vodstvo. Zvezni predsednik je dr. Dušan Kastel, I. podpredsednik Stanko Zager, predsednik hrvatske gasilske zveze, II. pa Franc Snoj iz Gor. Radgone, šef-urednik skupnega glasila je Ludvik Museg, med člani predsedstva pa sta tudi Fr. Kramberger iz Maribora in dr. Kodre iz Ljubljane. Delavci na unski progi so začeli stavkati. Evakuacija Madrida se je pričela. Prizadevanje anarhistov, da bi preprečili beg ministrov so bila brezuspešna. Marksistične čete se bodo umaknile na nove pozicije vzhodno od Madrida. Ti novi položaji so dobro utrjeni in tudi betonirani. V Madridu je ostal od ministrov le še predsednik vlade Largo Caballero. Tudi sovjetski poslanik Rosenberg je že zapustil Madrid. Radikalno - socialistični kongres v Biaritzu je odobril politiko sedanje francoske vlade ter se izjavil za ohranitev ljudske fronte. Na zahtevo italijanske vlade so uredništva nekih rajhovskih listov odpoklicala nekatere svoje rimske dopisnike. V glavnem gre za poročila o stanju na Južnem Tirolskem. Vsi pristaniški delavci v Glas-gowu so začeli stavkati. Nobena ladja ne more odpluti iz prista-nišč&a Belgijski socialisti trde, da subvencionirajo reksiste Nemci. Avstrijska žandarmerija je odkrila tajno komunistično organizacijo v Dol. Avstriji ter je odkrila tudi njeno skrivno zalogo orožja. V zvezi s temi odkritji je bilo aretiranih 28 oseb. Skupina poljskih gospodarskih ljudi je odpotovala v Francijo, da prouči, kako bi se mogli francosko-poljski gospodarski odnošaji še zboljšati. »Službeni list« kr. banske uprave z dne 28. oktobra objavlja: Odločbi kr. namestnikov o otvoritvi rednega zasedanja narodne skupščine in senata — Naredbo o začasni državni kontroli domačih in inozemskih proizvodov biološkega izvora — Popravek uredbe o pregrupaciji občin Leskovec, Zavrč in Sv. Barbara v Halozah — Razglas banske uprave o preložitvi volitev občinskega odbora za občini Podčetrtek in Sedlarjevo. Italija nam je povečala kontingente za 28,1 mili j. dinarjev V zveai z devalvacijo lire in pod pritiskom pomanjkanja živil in surovin v Italiji, je italijanska vlada znatno povečala naše uvozne kontingente, in sicer je sklenila, da se ti povečajo za 45 %. Naš izvoz v Italijo bi moral znašati v času od 1. oktobra do 31. marca po vrednosti 62,5 milijona lir, po zadnjem sklepu italijanske vlade pa naj bi se povečal na 90,6 milijona Mr. O tem svojem sklepu je italijanska vlada že obvestila našo vlado. Kontingenti bi se povečali tako-le (vse v milijonih lir: stari novi kontingenti govedo 8,7 12,615 živa perutnina 2,5 3,625 zaklana perutnina 0,5 0,725 nepredelano go- veje meso 0,3 0,435 jajca 1,0 1,44 sveža riba (tunin) 0,65 0,945 nasoljena riba (sar- dine) 0,35 0,5 pšenica 10,0 14,5 koruza 10,0 14,5 rude 5,0 7,25 cement 1,0 1,45 premog 0,5 0,725 mehak les 7,0 10,15 bukovina (razen železniških pragov) 2,5 3,625 drug les (jelka, breza, gaber, hrast, javor, jesen, oreh, brest, topola, lipa) 5,0 7,25 drva 0,5 0,725 les za ital. kolon. 4,5 6,525 oglje 0,25 0,365 drugi lesni izdelki 0,25 0,365 drugo blago 2,0 2,9. Tržna poročila Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem dne 23. oktobra 1936 je bilo pripeljanih 322 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad din 70—105, 7 do 9 tednov stari 130—160, 3 do 4 mesece stari 175 do 235, 5 do 7 mesecev stari 250 do 340, 8 do 10 mesecev stari 365 do 540, 1 leto stari 575—910, 1 kg žive teže 6-50—8, 1 kg mrtve teže 9—10'50. — Prodanih je bilo 120 prašičev. Mariborski živinski trg Na sejem, dne 27. t. m. je bilo pripeljanih 8 konj, 12 bikov, 130 volov, 525 krav in 8 telet, skupaj 683 glav živine. Cene so bile te: debeli voli din 3’85—4’20, poldebeli 3T0-375, plemenski 3-60—3'90, biki za klanje 3'20—3'50, klavne krave debele 3—3'20, plemenske krave 3 do 3-50, krave za klobasarje 1‘75 do 2, molzne krave 2—2’75, breje 2'75—3‘65, mlada živina 3'30 do 3*90, teleta 5—6 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 397 živali. Mesne cene v Mariboru so te: volovsko meso I. vrste din 10 do 12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telet 5—8, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 10—12 din, svinjsko meso sveže 10—14 din. Sobota, dne 31. okt. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Prvi organizator kmetijskih predavanj in tečajev v Srbiji, Atanasije Nikolič (Svetislav Sumarevič) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: »Zmeda v studiu«. Zmešan večer (po neki noveli iz IV. letnika revije »Radio Ljubljana«); besedilo napisal Niko Kuret. Režija: Ivan Pengov. Sodelujejo: člani rad. dram. družine in, radijski orkester. Vmes nekaj plošč — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.20: Muzikalni drobiž (radijski orkester). podpirala. Tudi pokojninsko zavarovanje bi se moralo razširiti na pomočnike. Toda tudi pomočniki se morajo bolj zavedati svojih -iolžnosti do svoje organizacije. Občni zbor bi moral biti manife- živojin Balugdžič, naš bivši poslanik v Berlinu je vstopil v no-voustanavljajočo se socialistično stranko. 801etnico je te dni praznoval ladatetel) .Konzorcij Tr*ov«ke»* list.. ujecov predstavnik dr Ivu Ples« prednik Aleksander Železnikar tiska tiskarna .Merkur, d d. njen predstavnik O Mlhalek vrt v Ljubljani Občni Pomočniškega t