Poštnina plačan« v gotovtnl. Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne tzvzemJl nedelje ln praznika. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50 od 100 do 300 vrat a Din 3. večji Inaeratl petit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 25*—. Rokopisi se ne vračajo. UREBNTSTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st_ 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101«, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Angleška ifeniiva v Egiptu Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu poroča o uspešnih operacifah v Zapadni puščavi — Tesno sodelovanje letalstva z armado Kairo. 10. dec. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem vzhodu general Wawell je včeraj sprejel vojaške poročevalce angleških, egiptskih m Inozemskih listov ter jim je sporočil, da so angleške čete v Zapadni puščavi v Egiptu včeraj zjutraj prešle v napad proti italijanskim postojankam. Pozneje je bil izdan redni dnevni komunike poveljstva ane;le*ke vojske na Bližnjem vzhodu, k! je javil, da »so v Zapadni puščavi« prednji oddelki angleške vojske na široki fronti v boju s sovražnikom ter da je bilo v boju južno od Sidi Barranlja. ujetih 500 italijanskih vojakov. Zvečer je Izdalo poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu še posebni komunike, ki pravi: Operacije v Zapadni puščavi se zadovoljivo razširjajo. 500 nadaljnjih ujetnikov je bilo zajetih samo v enem sektorju, več drugih sovražnih vojakov pa je obkoljenih. Poveljujoči general enega Izmed sovražnih oddelkov je v boju padel, njegov namestnik pa je bil ujet. Reutcr'ev dopisnik izve o dosedanjem poteku bojev naslednje podrobnosti. Boji se vrše na vrhu obalne vzpetine nekako 25 do 35 km južno od Sidi Barranija, kjer so prve postojanke italijanske vojske, ki obstojajo med drugim iz šest utrjenih taborišč. Pokret angleške vojske se je dejansko pričel že v soboto zvečer. Tedaj so se oddelki pehote v sodelovanju z mehaniziranimi edinicami pomaknili pod zaščito teme v 13 km široko »ozemlje brez gospodarja« ki je doslej ločilo oba vojna tabora. V največji tajnosti so se angleške čete v »zemlji brez gospodarja« namestile v dobro skrite postojanke ter so ostale tam do nedelje zvečer. Vse preko nedelje jih italijanska izvidniška letala niso odkrila. V noči od nedelje na ponedeljek so se Angleži nato povsem tiho Se nadalje približali italijanskim postojankam, tako da so bili končno od njih oddaljeni samo še za streljaj. Zgodaj v ponedeljek zjutraj se je nato pričel napad. Po borbi, ki je trajala eno ali dve uri, je bilo eno izmed italijanskih utrjenih taborišč v napadu zavzeto. Operacije se po zadnjih poročilih Se nadaljujejo. Angleško vojsko uspešno podpirata tudi letalstvo in vojna mornarica. O sodelovanju angleškega letalstva v včerajšnjih operacijah je bil izdan snoči naslednji posebni komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu. V tesnem sodelovanju z armado je angleško vojno letalstvo ves dan napadalo sovražnika. Z neprestanim bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami je bila povzročena velika škoda na motoriziranih vozilih. Angleška letala so Izvedla tudi več uspešnih izvidniških poletov nad položaji napredujoče angleške vojske. Dve italijanski lovski letali sta bili sestreljeni. Angkški bombniki so bombardirali Sidi Bar rani, Bar dio in Sollum. Kairo, 10. dec. s. (Reuter). Včerajšnji redni komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je javil, da so angleški bombniki v nedeljo napadli italijanski letališči v Adenu in Benini v Libiji. Pozneje je bilo sporočeno, da je bilo samo na letališče v Benini vrženih 20 ton bomb. Povzročeni so bili veliki požari in eksplozije. Po poročilih angleških pilotov je bilo ob koncu napada celo letališče v plamenu. Ti napadi so bili očitno uvod v začetek angleških operacij pred Sidi Bar rani j em. Angleški komentar London, 10. dec. s. i Reuter). Foluradni angleški komentar k obnovitvi bojev v Zapadni puščavi v Egiptu pravi, da je angleška vojska prešla v napad v najugodnejšem trenutku, ko beležijo Grki v Albaniji uspehe proti italijanski vojski ln so v teku spremembe na vodilnih mestih italijanske vojske. Maršal Graziani, pravi dal;e komentar, je zamudil najugodnejšo priliko, da bi bil napadel Angleže v Egiptu, ko so bili v najtežjem položaju, namreč tik po zlomu Francije. Od tedaj dalje pa je bila angleška vojska z dovozom novega vojaštva iz Anglije In dominionov ter z novimi pošiljkami materiala znatno ojačena. Podzemska skladišča Kairo, 10. dec. s. Reuterjev vojni poročevalec javlja, da ima angleška vojska v Zapadni puščavi vse svoje zaloge bomb, granat in municije spravljene v posebnih podzemskih skladiščih, ki leže najmanj 35 m pod površino zemlje. Ta skladišča sc urejena z lastno električno centralo in Imajo svojo posebno električno železnico. Skladišča so skoraj povsem varna pred sovražnimi letalskimi napadi. Za vsak primer pa so opremljena še s posebnimi gasilskinai pripravami. Važne spremembe na vodilnih mestih angleške vojske London, 10. dec. s. (Reuter). General Martell Je imenovan za poveljnika novo-osnevane angleške oklopne armade. General Martell je bil že od nekdaj znan kot eden največjih strokovnjakov za oklopne edinice. Že v svetovni vojni je služIl v oddelku tankov v Franciji. Prav on sam je i? najditelj enosedežnegrt tanka. Pozneje je bil šef oddelka za oklopne edlnlc« v vojnem ministrstvu. Imenovanje generala Martetla je v zvezi s pospešeno mehanizncijo anglefike vojske* Pri organizaciji nove okopne armade so bila uporabljena vsa ?;.u' ;.u ki se jih je v dosednjih bojih t uspehom poslužila nemška vojska. Za novega poveljnika kopne vojske v Južni Angliji Je imenovan general Aleksander, ki je poveljtv-.il angleški vojski v drugi fazi umika iz Dunkerquea. Imenovanje generala Aleksandra je tem večje važnosti, ker bi v primeri per.kusa nemške Invazije brez dvoma prišlo do glavnih bojev v južni Angliji. Grško vojno poročilo: Uspešno nadaljevanje bojev, nova napreda' vanje — Grške čete na pol pota od Santi Qnarante do Hlinare Atene, 10. dec. a (Aten*vka tel. ag.) Grški generalni ^tab jc objavil ponoči naslednje 44. vojno poročilo: Boji so se ves dan uspešno nadaljevali in so grške čete zopet nopredo\'a!e. Atene, 10. dec. i. (Reuter) Fronta v Albaniji je sedaj do!ga 120 mili V območju fronte jc mnogo visokih hribev od 1600 do 2000 m. Vsega skupaj so zdai Grki zasedli okrog 3500 kvadratnih milj. Ameriika porazila Atene, 10. dec. a (Ass Press) Čeravno dana'nii grški komunike govCT' samo na sp'o'no o nervem gr'kem napredovanju, se je vendar izvedelo, da sc porr^čilo v g'av-nem na na "a na nove gr>.ke uspehe severno-zapadno od A rg i rok astra. Tu so Grki po do1 ini reke Drinos prodrli dalje v smeri proti H'mari, kamor sc v g'avnem umika italijanrka vojska izpred Argir. kastra. Istočasno prodirajo drugi c-"k- oddelki ob obali od Santi Quarante pro*ti H-mari. Doslej so prispele gr~«ke čete do točke, ki leži nekako pol pota med obema mestoma. V gršk'h voja:kih krogih pričakujejo, da bodo Italijani pred Himaro nudili znova odločen oJnor. V splo'ncm jc položaj celega desnega krila italijanske vojake v zapadni Albaniji v bližini obale zc'o težaven in se dos'ej Italijano-m *e nkjer ni posrečilo Grkov v tem de'u fronte ustaviti V sev e m ovz hodnem de'u bojica so operacije nekoliko zastale. Deloma je vzrok slabo vreme. Italijani pa so rudi izkoristili premor ter so se na gorsk'h grebenih nad doilino reke Škumbe zakopali v strelske jarke. Po mnenju ameriških novinarjev bodo moraM Grki jurišati te postojanke, če jih bodo hoteli zavzeti. Na drugi strani pa so gr*ki položaji tudi na tem delu fronte tako močni, da z usr»e*n:m italijanskim protinapadom zaenkrat skoraj ni računati. Z naše meje Ohrid. 10 dec e. Odkar se je severna gr*ko-ita!ijanska fronta pomakni'« od obale Ohridskega jezera, je bila prejšnja noč prva. ki je potekla v popoln' tišini Niti en »tre! se ni slišal vso noč na nobenem delu fronte. To tišino je prekinilo včeraj zjutraj streljanje težkega topništva ki se je pričelo ob 7 Streljanje je pnhajalo od Podgradca. Dasi je bilo vreme ob'ačno, ni bilo megle in se je ves teren dobro videl. V začetku je bilo streljanje redkeje, nato pa se je razvijalo v vedno bolj srdit dvoboj, ki je trajal z nezmanjšano silo do 11. Leg'a je go«ta megla in priče'o le deževati. Zdaj pa zdaj so streli težkega topniitva prekinja'i tišino. Kraljeva zalivala A*»nt> 10 dec s (Atenska tel ag.) Kralj Jurij je poslat grki vojski, k: je zavzela Arg;rokastro, posebno zahvalno brzojavko In č^ritke. Junaški deček Atene, 10. dec. e. (Reuter) Včeraj je prišel na odmor v Atene 13'etni Taso Šaraam-popu'os ki je skrivaj pobrgm1 na fronto in tam odkril tajno sovražno radijsko postajo. Predsednik vlade general M^tavas je epiejv' ml?. junaka, ga objefl, mu če- stital in mu dal posebno dovoljenje, da se spet lahko vrne na fronto. Badoglio pri Mussolimju New York, 10 dec. s. (Ass Press) Po poročilih iz Rima je včeraj ministrski predsednik Mussolini sprejel bivšega šefa generalnega štaba italijansJce vojske maršala Badoglia. Po uradnh informacijah je potekel razgovor med ducejem in mar:a1om prisrčno. Maršal Badoglio je poročal Mussolini ju o voja kem poU-žaju v Albaniji. Nepotrjene vesti pravijo, da bo mogoče ministrski predsedn:k Mussolini sam odpotoval na inspekcijsko potovanje v Albanijo. Potek vojne se ne bo zavlekel Rim, 10. dec. AA. (DNB ) V zvezi s ten-denčnimi komentarji v tujini, zlasti pa v sovražnih državah in v anglofilskih nevtralnih krogih ob spremembah v italijanskem vrhovnem povel.stvu izjavljajo italijanski pristojni krogi.' da ta manever samo še povečava voljo italijanskega naroda za zmago in absolutno zaupanje v ducea in v poveljnika italijanskih vojnih sil. V nasprotju z novicami v tuj'h krogih, češ da se bo zaradi sprememb v vrhovnem poveljstvu zavlekel p.itek voine, se Izjavlja, dn bi se ta sprememba lahko vzela za razlog pospešitve, če je sp!oh še potrebno italijanskim vojnim silam dajati hitrejši ln učinkovite'ši ritem. ItaMjanski narod je strnjen v vrstah in pripravljen na ducejeva povelja. Italjan-ski narod s polnim zaupanjem gleda na svoje vcine sile in na niene poveljnike. V tej gonji vidi še en razlog več za to, da okrepi svoje napore in svojo dlsciplno ter voljo za uresničitev durejevega navodila, ki je zmeraj isto: zmagati. Dnes«, je do tega pomirjenja na jugovzhodu prišlo o priliki sporazuma med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Ugoden odmev v Londonu Curlh, 10. dec. i. V Londonu z veliko pozornostjo zasledujejo zunanjo politiko Bolgarije, predvsem pa pričakujejo zbhV žanje s sosednimi državami. Po sem dospelih vesteh so se že pričeli razgovori za sklenitev obširnega političnega vojaškega in gospodarskega sporazuma med Turčijo in Bolgarijo. »Times* poudarjajo, da je bila bolgarska želja glede sklenitve sporazuma s Turčijo sprejeta v Ankari zelo toplo in je naletela na ugoden odmev. Prva tema razgovorov bo najbrž umik Čet z obeh mej. Nadalje bo potrebna popolna pojasnitev zadržanja Bolgarije glede Trakile. V gospodarskem pogledu Turčija res Bolgariji ne more mnogo nuditi, lahko pa bi uspešno posredovala glede bolgarskega izvoza v Anglijo, Z angleške strani zbližanje Bolgarije m Turčijo toplo pozdravljajo ter menijo, da nevarnost novih zaplctljajev ni več tako akutna, kakor se je nedavno mislilo. Prav tako tudi Rusija ne nasprotuje politiki zblizanja med Bolgarijo ln Turčijo, Konferenca guvernerjev v Carigradu Carigrad, 10. dec. AA. (Štefani). V Carigradu je bila konferenca guvernerjev Is tistih turških pokrajin, v katerih je bilo proglašeno obsedno stanje. Konferenci jo predsedoval general, ki je poveljnik ozemlja, na katerem je c^SLJdno stanje. Na tej konferenci so obravnnvali razne ukrepe, ki so v zvezi z obsednim stanjem. Ameriško zanini^g za Francijo Predsednik Boosevelt je na svojem potovanju obiskal Martinique — Zečinjene države in Sra&coska politika Misija Roberta Mercyja Washln£ton, 10. dec. (Columbla BS). Predsednik Roosevelt se je ustavil na kri-žarki >Tuscaloosa« tik pred francoskim otokom Martinique. Predsednikova ladja se je zasidrala izven francoskih teritorialnih voda, tri milje od obale. Roosevelt je sprejel v enourni konferenci ameriškega konzula na Martiniqueu in ameriškega mornariškega opazovalca na otoku. V ameriških krogih pripisujejo temu Rooseveltovemu obisku pred Martiniqueom poseben pomen. Smatrajo, da je hotel Roosevelt poudariti zanimanje Zedinjenih držav za Martinique, zlasti z ozirom na vedno ožje odnosa je med vlado v Vichvju in Nemčijo. Washinpton, 10. dec. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je včeraj nruialjeval svoje Inspekcijsko potovanje po Kariblj-skem morju. Križarka ^Tuscaloosa< se je ustavila pred luko St. John na angleškem otoku Antig-ua. Roosevelt si je ogledal ozerr.lie, kjer bodo na otoku razmeščene nove ameriške obalne baterije in kjer bo zgrajeno letališče za ameriška patrolna letala. Nato se je odpeljal Roosevelt proti angleškemu otoku Santa Lucia, ki ga bo danes prav tako inspiciral. ženeva. tO dec. AA. (DNBV Iz Vichvji poročajo, da je imel podpi edeeilnik vlade Laval včeraj dališl razgovor z odpravnikom poslov TJSA, ki je nedavno dopotoval iz Amerike. VVashington, 10. dec. s. (Reuter). Reuterjev diplomatski poročevalec Izve, da bo novoimenovani svetnik ameriškega veleposlaništva v Pari? Robert Mercy, ki jc pravkar na pc / Evropo, pred svojim odhodom v P .z posetil v posebni misiji ameriške vla^e generala Weyganda v Severni Arfiki. Reuter javlja, da je bil po ameriških informacijah general Weygand napačno informiran s strani vlada v Vichvju o stališču, ki ga zavzema vlada Zedinjenih držav do položaja v Evropi in zlasti do Francije. General Weygand je po ameriških, informacijah nedavno sam izjavil, da je bil o ameriškem stališču netočno poučen. Mer-cy Ima sedaj nalogo, da Weyganda informira o politiki Zedinjenih držav ter da ga zlasti opozori, da bi morala Francija žrtvovati svoje prijateljstvo z Z*rdlLijen*rnt *1H^v vami, če se odloči za ožje sodelovanje m Nemčijo. Reuter javlja dalje, da Ima slično misijo t" c i novoimenovani ameriški veleposlanik v Vicbyju, biv£i miverner Portorlka admiral Lchee. Po Reuterjevih Informacijah želi ameriška vlada, da bi Lrhee vplival na r.ir-f^a Pctalna v smislu, da bi se zmanjša] vy'iv podpredsednika francoske vlade La* i ki 1e po amo*-\3' »i i mnenju, preveč naklonjen Nemčiji. Sijajna režija, najboljši igralci in pretresljivo dejanje so odlike sijajnega Paramountovegft ve le filma KINO MATICA — M, 22-41 DV A f T rVCTT (MODRA Predstave ob 16., 19. in 21. uri. DJELA C wJCm31H ZVEZDA) Zastavni, junaški GARY COOPER, Raj Milland in Robert Prenio« POZOBI — Ob 14.11* uri nepreklicno zadnjikrat: »SNEOULJCICA«. Hitler je govoril danes dopoldne nemškim oboroževalnim delavcem Berlin, 10. decembra ia Ob 11. dopoldne je kancelar Hitler govoril nemškim delavcem v neki veliki tovarni za oboroževanje. Hitlerjev govor so prenašale vse nemške radij-ake postaje, nadalje tudi Nizozemska, Belgija, Norveška, Luksemburška, Francija, Italija, SlovaAka in Madžarska. To-čno ob 11. se je pripeljal pred zboTova.'no dvorano ksnc&iar Hitler. Pričakovali au ga mar.al Keitel. dr. Lcy in drugi odlični prei^tav-n;ki. Z njim se je pripcijal tudi propagandni minister Gubbels. Ko so množice kancelar j a navdu 'eno pozdravljale, je stopil na jekleno tribuno dr. Gobbcls. ki je na kratko napovedal kanceLarjev govor in ga pozdravil z vzklikom »Sieg Heii!« Takoj nato je povzel besedo Hitler, ki je med drugim izvajal: .Moji nemški tovariši in tovari si ce, moji delavci! Smo v sporu Gre za zmago enega ali drugega, bije se boj dveh svetov. Hočem samo pojasniti zadevo zapadne Ev-jope. Freden začnem govoriti, vam pojav nim za kaj gre: Nemcev je 85 milijonov, Angležev 46 milijonov, Itaiijano 45, Francozov 37 milijonov. To so številke držav, ki so v vojni, če primerjamo življenjske pogoje teh držav, potem pridemo do naslednjih dejstev: 40 milijonov Angležev vlada In ima pod oblastjo 40 milijonov km* sveta. 37 milijonov Francozov vlada okrog 10 milijonom krr2, 45 milijonov Italijanov komaj pol milijona km2, a 85 milijonov Nemcev ima za svojo življenj-ko podlago 600.000 kni= in k tc so vi morali deloma priboriti. To se pravj 85 milijonov Nemcev si mora na 600.000 km2 ustvariti svoje življenjske prostore, 45 milijonov Angležev pa na 40 milijonov km2. Ali je bil ta svet ustvarjen morda od Previdnosci ali je bil razdeljen od boga? Razdelili so ga ljudje sami med seboj v zadnjih 300 letih, torej v času, ko je bil naš neimki narod notranje razdvojen, razcepljen in neenoten. Po 3GIetni vojni po munsrriiki pogodbi je nas narod vse svoje sile porablil za medsebojno borbo. Knezi in veiiki knezi, kralji in duhovna gosposka »o naš narod vzdrževali v njegovi razcepljenosti. Potem so prišle stranke, svetovni nazori, ki so nadaljevali tisto, kar se je začelo poprej. V tem času nertranje razcepljenosti Nemčije je bil ostali svet razdeljen m osvojen. Ne morda po pogodbah, temveč izključno s silo Anglije. Ta je skovala, v tej dobi ta ogromni imperij. Uaoia italijanskega naroda, ki je bdi prav tako prikrajšan, je bila iata; notranje rt^cepljen, v stalnih bojih mod seboj- Italijanski narod ni znal obvarovati, niti ohraniti svojih naravnih pozicij v Sredozemskem morju. Človek, ki ne živi od teorije in fraz in iajav, živi le od tega., kar mu rodi zemlja ln daje svet, od življenjskih sredstev in sirovin. To lahko obdelava in od tega živi. Ce mu njegova podlaga premalo nudi, potem je njegovo življenje težko- Svet je razdeljen nepravično, treba bo to odpraviti. Ali se to napravi s pametjo, ee pa pamet odpove potem je pa treba uporabiti silo. Poskusil sem v narodu izenačiti razlike med prevelikim bogastvom ln revščino. Kakor se taku poskusi najprej rešujejo s pametjo in potem sele s silo. tako je tudi med naredi. Ce pa m mogoče z načeli pameti takega cilja doseči, poten pae mora oni narod, ki je od nesreče zasledovan in zatira.:, uporabiti silo. Seveda razmerja meri bogastvom in revščino m mogeče rešiti na miren način od danes do jutri. fce vedno pa je to bolje storiti na. miren način, nego s silo. Ni tudi mogoče, da bi en narod pustil di u gega samo životariti poleg sebe. Bistvo vsakega socialnega reda je, da ne dobiva za svoje delo miloščine, temveč pravico. Ne gre torej, da bi narod, ki se mu slabše godi nego drugemu, dobival miloščino, temveč mora dobiti ono, kar je njegova Življenjska pravica. Osnovna pravica, za katero so se narodi od nekdaj borili, pa je bila pravica do zemlje. Od nekdaj »o bili za to narodi pripravljeni tudi prelivati kri. če so spoznali, da bi drugače morali počasi pogin;ri. Na ta način sem ob začetku nacion*1 «-^c;a:i«tič-ne revolucije leta 1933 postavil dve zahtevi: Prva med njima je bila: nacionalna edinost Nemčije v spoznanju, da brez te ni mogoče mobilizirati vseh moči nemškega naroda, da bi potem postavil in izvedel! svoje življenjske zahteve do ostalega sveta. Poznate, kakšen je bil položaj pred 8 leti. Gospcd^rrke prilike v državi so bile neznosne. Brezposelnih je bilo že 7 milijonov, pa še je njihovo število naraščalo. Vsak narod, pa tudi tisti, ki kaj ima, mora preživljati na ta drug način še vse brezpo-V '.riiV.-T1 ->rimerv je to«-ej močno-iti m življenje enkrat premalo. Nacionalna edinost Nemčije je bila od nekdaj moj prvi pogoj, ker sem hotel, da se nem ki narod najprej združi, potem pa *ele svoje življenjske zahteve sam premisli, postavi in izvede. Druga zahteva pa je bila odstranitev zunanjepolitičnega zatiranja Nemčije, ki je na ■; v najnovej-cm času izraza posebno v versajski pogodbi, ki pa je istočasno onemogočalo tudi združenje nem^cega naroda. Ta zahteva se je torej predvsem glasila: Bcrba proti Versav'Jlesu! Rumussski vitiiovni vojni svet je odslej brez kralja in politikov — Veliki petrolejski požari Bokarefit*. 10. dec. i. (DNB). Službeni list objavlja odlok o ustanovitvi »vrhovnega vojnega sveta«, ki mu bodo v bod Ca prioadali minister za obrambo kot o ed-sednUc, kot člani r>a š^fi državnih pedtaj-ništev za vojska mornarico in leta stvo. poveljniki armadnih zbrov. šef gen ral-nesa štaba, vojaški nove inik B karešte in genei-a ni inspek o: ji vojske. V dosedanjem »vrhovnem vojnem svetu« so bili tudi krali in politične os^brosti. Bukarešta. 10 dec. e. (Štefani) Sn~č; so izbruhnili veliki požari v petrolejskih področjih pri Prahovi. Nem'k'rn četam se je s sodelovat'em rumunsMh obla:-ir t>o-sreiilo. da so osen i omeji'e. Vzrok p^ž^ra še ni ucotovlien. izvršeni) pa ie bilo več preventivnih areacij delavcev in ur~d-ni^ov. cd govornih za varnost tega petrolej skega polja. BukareSta, 10. dec. e. (Eurooa Pre«sV Z zakonskim odlokom je bilo obja*i1eno v službenem listu, da 1e ust j vi j eno delovanje komisije za ugotovitev krivcev v prejšnjih režimih, ker 1e ugotovljeno, da so z umorom 44 političnih jetn kov 24. novembra v 2Uavi. vsa ta vprašanja likvidirana. Aretacije snmljivcev Bukaregta, 10. dec AA. (DNB) Policija v Bukarešti le ponoči izvedla ra iio v raznih mestnih četrtih. Ob tel priliki le bi^o aretiranih nad 200 žena ln nad 40 mož prav tako pa tudi vecie število ramih sumhivih oseb Ob tei priliki ob1wl1a list »Ordinea« članek, v katerem pravi, da 1e treba vse sumi i ive osebe, ki so v rumun-ski prestolnici in ki so aret'r^ne ali oa bodo aretirane, poslati na prisilno delo. Boji med Slamom in Indokino Francoska letala bombardirajo slamska mesta, pa indokitajska vojnih ladij ln letal <5 decembra znova poskusne izkrcati ob kitajski obali. Kitajci so napad odbili. V srednji Kitajski so boji v južnem delu province Hopej. Japonc« brez uspehi napadli kitajske poricije Z drugih bojišč na kitajskem ni novih poroči). Hanoi, 10 dec s. (Columbia B S.) Uradno poročajo da so vetra 1 francoska etala bombardiral samsko tbmeino mesto La-kon. Vržemh je bilo 52 bomb Napad je Kil izveden kot povračilo za napad viamskih letal na mdokitaisko mesto Jengane. ki je Wl izveden predvčera "n,im. Včeraj so siamska k:. » z^pe* napadla mdokltajsko meste. Sa^annrs' etb Napad je trajal samo 1" minut fzved.; sta ga dve letali. Napad ni pov7rool nobene škode. Tri francoska letala sr napadajoča siamska letala pregnela. Ob siamsko-indokita'-k^ mej* 90 stalno ▼ teku boji. Udeleženo ie v bouh zlasti ob reki Mekong. tudi lahko topništvo BangJcofc, 10. dec. s, (Ass Press) V parlamentu je Izjavil vitraj siamsk. ministrici predsedn k. da so ob mej' lndokme v teku sporadičn- boi' med siamsko in indoki-tajsko vojsko Položaj nikaker ne daje razloga za vznemirjanje Siamska vojska je popolnoma srx^sobna da prepreč' vsak na pad na Siam Mmistr^k predsednik je dejal da lahko siamsko prebivalstvo za.udi tega mirno nadaljuje s svojim vsakdanjim delom. Kitajci odbili japonski napad ĆungJt/ng. 10 dec s. (Tas*} V provinci ftekiang so se japonske čete pod zaščito Finančna pogajanja v Washingtonu Washington, 10. dec. s. (Ass. Press) Podtajnik angleškega finančnega ministrstva Phillpps se bo danes ponovno sestal z ameriškim finančnim ministrom Morgenthauom. Za včeraj napovedani sestanek je bfl do danes odgođen. Na konferenci tiska je Izjavil včeraj finančni nvnister Morgenthau, da bo v posvetovanjih, ki jih bo imefl s podtajnikom Philippsom. proučen samo dejanski poloiaj. kar se tiče an^e^kih poročil v Zedmjenih državah in njihovega plačevanja. Morgenthau je izrecno pripomnfl, da dosflej ni Anglija niti uradno, niti neuradno zaprosila za ameriško finančno pomoč Morgenthau je dejal, da bo po proučitvi položaja na podlagi zbranih podatkov ameriška vlada podvzela ukrepe, ki se ji bodo zdeli primerni. »Camavon Castle« zapusti drevi Montevideo Blenftevideo, 10. dec. a. (Reuter). Anarles-ka pomožna križarka >Carnarvon Caatlev bo drevi čim poteče dovoljeni rok, zapustila tukajšnje pristanišče. Popravila na ladji aa z vso najzllco neprestano nadaljujejo, Urufrva-jskl zunanji minister je sporočil, da ni preiela vlada od nobene strani diplomatske pritožbe v zvezi s prihodom angleške pomožne krizarke »Carnarvon Castle« v pristanišče v Montevi^eu. Miniater je dejal, da je bilo na krovu ?Camarvon Cast-lea« sicer nekaj nemških vojnih ujetnikov, da pa jih je vse angleška, pomožna križarka 2e izven ameriške nevtralncstne cone premestila na drugre lax!jo. Ameriški konzul v Vladi vos teku VVashing-ton, 10. dec. AA (DNB.) Po nekem otvestilu zunanjega ministra je bil dosedanji tajnik ln konzul pri ameriškem veleposlaništvu v Moskvi Ward imenovan za ameriškega konzula v Vladivostoku. Vladivostok je tako prvo mesto v Sovjetski uniji, kjer ima Amerika razen Moskve svoj konzulat. Brazilija priznala emigrantske vlade London, 10. dec. s. (Reuter). Brazilska vlada je imenovala odpravnike poslov pri nizozemski, norveški ln peljski vladi v Londonu. S tem je brazilska vlada priznala vse te emigrantske vlade v Londonu. Poškodovan kanadski rušile c Ottawa, 10. dec. s. (Reuter). Poveljstvo kanadske vojn? mornarice javlja v posebnem komunikeju, da je bil kanadski rušl-lec »Serenay* v borbi s sovražno podmornico v zapadnem Atlantiku poškodovan od torpeda. Rusllec je bil sedaj že prepeljan v pristanišče, kjer bo popravljen. 23 članov posadke rušilca pogrevajo. 18 ranjenih mornarjev je bilo prepeljanih v bolnico Prodajna cena mssti Ban dravske banovine je z odločbo z dne 6. t. m. razveljavil tretji odstavek čl. 10. odločbe o cen?.h me.^a in ma3U z dne 7. septembra t. 1. Po tem odstavku je b:lo pred-r»i?f»no. da ra?lfka med nabavno in prodaj-^ rr>no grosirtu ne vr\e nrerfe?3Ti 1 d n. pri detajiistu pa ne 2 din. Sedaj je z banovo odločbo razveljavljeni od3tavek zamenjan z naslednjim besedilom: Za mast, ki se v drav ko banovino uvnža, veljajo predpisi Ch 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. nrrđne o p^b'jmfu (Ira^'n'c in brezvestne špolcidaeijo tck->. da. razlika mc:\ nabavno in probavio ceno pri «:r<"s"stu ne sme prr^?gati 1.50 din, pri detajl tu pi S din. PoTot tera računnjo g^roeN i k ceni nm«ti prib'tok 0.50 din, ki **e od . aja b^n> vinskemu prehrrrnjevrvlnenui zavodu v Ljubljani. Ta sredstva zbira prehran"evrTni zavod v posebnem fondu :a k"itje Izrednih strcSkov, nastalih 7. v*;kla^P? n*^^i mas*! v rklndišča za rezervn:* hrano. Vsi obrati, ki vskladlščufejo mast na, svoj ra"-in in nevarnost, a po naloiru in pod kontrolo prebran jeva.*ne«ra Kf»voda, prejemajo ed nje^a v breme teh »redHtev bonifikacije po 15 dinarjev tA vsakih 100 bg masti, ki |e vsklodleh koncu meseca v skIa«l:S**ih rezervne mas t L Iz Kamnika — MlWavževanjet ki ?a 5e priredilo Sokolsko društvo v četrtek ob pol 5. popold. je nudilo oti*okom obilo veselja. Vsa sokolska deca je bila oMarovana z lepimi zavitki običajnih daril, prav revni ap so bili še posebej obdarovani" s praktičnimi darili, ki so £h podariH tukajšnji trsrovci ln podjetniki. Tako 9r> nekateri dobili čepice, nogavice, rokavice, blago za obleko itd. — Vsem. ki ao pripomogli bodisi a praktičnimi darili ali pa z denarjem do tako lepega miklavževanja, se Sokolsko društvo iskreno ln priSTčno zahvaljuje. — Kolo je bilo ukradeno v sol>oto popoldne M. Repnikovi iz Vclčjega potoka, ko se je ta mudila v Apamkovi trgovini v Kamniku. Kolo je bilo last njenega očeta, ki je mojster v tovarni »Titan« in črno pleskano. — Seznam o*obrolnlkov, ki bi bili pripravljeni prispevati na mesec po 10 din za osirotelo K la cinik ovo druž'no, sestavila Sokolsko društvo. Nekateri so se že sami javili, druge pa bo vpisalo kar društvo samo in prosimo vse, ki bodo na tem seznamu, naj ne odkleni jo prošnje. Prispevek bo malenkosten in ga vsi, ki so na seznamu, lahko pogreše, Kladnikova družina na bo imela stalno mesečno podporo tcllko časa, da bo vsaj par otrok toliko odraslo, da se bodo lahko preživljali sami. Ce pa bi kdo le ne zmogel tega prispevka, prosimo, naj se ne razburja, ampak naj napiše to kar na polo, ko bo prišel k njemu pobiralec. — Knjige Vodnikove družbe se dobe v pisarni poverjenika o-"vetn:ka dr. Franceta Tram puža. Obenem se lahko poravna tudi članarina za prihodoije leto. — Trgovine bodo °b nedeljah ve« dan zaprte tudi v Kamniku od 1. januarja dalje. Tako je sklenil gremij trgovcev na svoji zadnji seji. Seveda se bo moral ta sklep vsaj od začetka v praksi precej strogo izvajati, ker Imajo nekateri trgovci svoje trgovine urejene tako, da stranke lahko pridejo tudi skozi vež*. Drujri, ki te ugodnosti nimajo, bi bili lahko torel občutno prikrajšani. Zato bo res najbolje, da se ta sklep izvaja z vso strogostjo in brez vsakega pardena. — V sploflnem je pa po-po'ncma prav. da so tudi v Kamniku trgovine ob neJeijah zaprte, da pridejo tako trgovci sami, še bolj pa trgovski nameščenci do poirerHiega o*xr epreko. Toda, takšni kolesarski pasovi so le Izhod za silo in služijo samo zasilnemu urejevanju prometa na cesti za mešani promet. Glavne pomankljivosti in komplikacije, ki jih povzroča kolesarski promet med drugimi vozili, s tem niso odpravljene. Naloga pa je, Kako bi predvsem odpravili prometne nesreče .kolikor jih povzroča kolesarski promet, do minima in kako bi drago skupno cestišče čim bolj racionalno izrabili. KJE SO KOLESARSKE CESTE POTREBNE Zadnjič smo navedli, da je v Ljubljani v prometu 23.279 koles (eno kolo na 3.75 prebivalca) ln da je v približno 54';£ vseh prometnih nesreč treba pripisovati na račun kolesarskega prometa. 2e po tem bi lahko sodili, da so kolesarske ceste pri nas potrebDe. S popolno zanesljivostjo pa lahko ugotovimo na podlagi prometnega štetja in posebnih računov, kje bi bile kolesarske ceste potrebne Li kje ne. Ne gre torej za to, da bi določali kolesarske ceste po subjektivnih željah koiesarjev, temveč se morajo za nje odločiti, če so za to izpolnjeni p.vsobni prometni pogoji. V Nemčiji in drugih dniavaa, kjer imajo le mnogo s.v/u oars \ih cest, najprej ugetove, če je kolesarska cesta potrebna. V ta namen je treba najprej dognati, koliko znaša absolutni urni maksimum, to se pravi, koliko kolesarjev vozi, Ko je promet najživahnejši na uro po cesti, kjer je treba presoditi, ali naj določijo za kolesarski promet ločeno vozišče. Najprej je treba torej Izvesti prometno štetje za vse ure na dan (od 5.—21.). Verietno je, da bo absolutni urni maksimum zjutraj med 7. in 8. V Nemčiji uporabljajo dr. Sehaehtov kriterij, ki se je v praksi baje najbolj obnese]. Ce znaša absolutni urni maksimum za obe vozni smeri 100 ali več kolesarjev izpolnjena prva zahteva, ki govori za ločeno kolesarsko vozišče. Oodatno pa še ugotove. ali je sk-rr>rio števil-> vozil na 6—8 m široki cesti večje kakor 325 na uro; če je izpolnjen ta poeroj, se odločijo za kolesarsko cesto, četudi ni izpolnjen prvi. Pri štirih cestnih tirih, to se pravi pri 12 m široki costi, pa mora voziti na uro najmanj 650 vozil. Nekateri upoštevajo pri tom »e tonažo, obteiitev ceste na dan z vodli, namestil itevila vozil; pri širini ceste 6—S m mora tonaža, znašati najmanj 800 ton na dan, da se odločijo za posebno kolesarsko cesto. Toda ne glede na te kriterije, ki so sicer v pretetoi većini primerov izpolnjeni, je treba Kolesarske ceste narediti ob vseb glavnih, obhodnih, abiralnih ln tranzitnih cestah, dalje na cestah, ki drze k večjim industrijskim podjetjem, šolam itd. KAKŠNA MORA BITI ŠIRINA Ko je tako objektivno ugotovljeno, ali je kolesarska cesta potrebna ali ne, je treba določiti širino kolesarske ceste. Širina se seveda ravna po tem, ali se odločimo za enosmerne ali dvosmerne ceste. Možne so razne kombinacije. Tako je ob skupni cesti le ena kolesarska cesta, kar pomeni, da je namenjena za obojesmerni promet, sicer se je pa treba odločiti za dve cesti ,na obeh straneh glavne ceste. Včasih tudi kaže ,da doložijo kolesar, cesto sredi glavne cesto med tramvajskimi tiri. Ce je promet na glavni cesti manj živahen, se lahko odločijo za kolesarsko cesto le na eni strani ulice, to se pravi za dvosmerno. Kolesarska cesta na obeh straneh glavne ceste je pa potrebna, kjer je močnejši promet ln če to kale, ko pri veliki dolžini kolesarske ceste ni stranskih odcepov. Ce je ulica preozka, Be včasih odločijo tudi le za enosmerno kolesarsko cesto ob eni strani ulice, med tem ko kolesarji v nasprotni smeri vožnje uporabljajo skupno vozšlča. CESTA MORA BITI DOVOLJ ŠIROKA ZA DALJŠO DOBO Ko nam je znan absolutni urni maksimum, je lahko Izračunati, kakšna naj bo širina kolesarske ceste; tehnik upošteva pri tem računu hitrost kolesarjeve vožnja, dolžino kolesa z varnostnim pasom. Cesta mora biti dovolj Široka, da ne nastane na nji zastoj v uri najživahnejsegt prometa, a računati je treba tudi, da kolesarski promet narašča od leta do leta. Izbrati je treba takšno širino, da bo kapaciteta cejte ustrezala še določeno dobo, kar ni tako težko, če vemo, za koliko odstotkov se približno poveča število koles na leto. Napačno bi bilo seveda Izbrati preveliko Širino, ker bi to pomenilo potratnost. KORISTNE IZKUŠNJE DRUGIH DR2AV V Nemčiji je večina kolesarskih cest v širini 1.50 do 2.5 m. Po 1.60 m (enosmerna) je 24% vseh kolesarskih cest. po 1.5— 2.5 m 68% in po 2 5 m 8%. Ce je kolesar-sak cesta tik ob hodniku, je treba ob nji določiti Se 50 cm širine kot varnostni pas. — Pri cestnih delih pri nas. hi se lahko s pridom okoriščali z izkušnjami drugih držav, a seveda bi bilo treba upoštevati tudi naše posebne razmere. Predavanje ing. Gričarja je pa pokazalo, da je predmet zelo temeljito proučil ter zbral izrcuno mnogo dragocenega gradiva; lahko reča-no, da je teoretično delo v glavnem že gotovo. Želimo le. da bi ga čim prej uporabili pri praktičnem delu. Morali bi pač delo tehnikov primerno ceniti, zlasti šq v tem primeru, ko je neizpodbitno dokazano, da so kolesarske ceste pri nas potrebne* v Interesu vsega prometa ln njegove varnosti, pa tudi iz finančnih razlogov. Ob priliki se bomo dotaknili Se vprnAsJijp kreditov za kolesarske ceste pri nas. »Cantiea« prvič z Elzo Karlovac V soboto sitso Imeli pjrav posebno lepo uspelo operno predstavo po zaslugi dirigenta d*. Svare, vseh solistov ln ostalega osekf a Ljubljana, 10. decembra »Carmenc je operna partija, ki zahteva za popoln izraz demonske, v žarki stra-stnosti in kipeči temperamentnosti kakor ponočna vešča v plamen neizogibne pogube se zaletavajoče nesrečne žene, da ima pevka sama v svoji naturi te lastnosti ali da ima vsaj dovolj igralske sile, s katero nam Carmen prikazuje tako, da je verjetna in prepričljiva v svoji vlogL Poleg pevske umetnosti in ustrezajoče-ga glasovnega značaja je torej treba za Carmen Čisto svojske -sebnosti. Ta osebnost je pevki dana ali pa ne in vzlic vsem vrlinam, marljivosti, stremi j ivosti, da, vzlic najlepšemu glasu in petju brez prave osebnosti čutimo in rečemo končno: »Prav, lepo, a pevka ni Carmen«. V soboto pa smo prvič slišali pevko, ki je po svojem glasu in osebnosti vzbudila s prav posebno radostjo ugotavljano vsesplošno sodbo: Končno zopet resnična Carmen. Gdč. Karlovac ima temen, bar-žunasto mehak, bujno sočen in velik glas nenavadnega obseffa; v pevski tehniki Je na visoki umetniški stopnji in s svojo igro brez afektacije in pretiravanja naravno pooseblja tragično, po krvi in usodi na smrt obsojeno cigansko delavko in ti-hotapko. Brez vsakega napora obvladuje veliko in težko partijo v vseh glasovnih legah, a nudi s svojim toplim altom poslušalcu zlasti z nizkimi toni posebno lepoto. Pravilno je spoznala naša publika, zmerom izredno tenkoslušna in kritična, da je Karlovčeva fenomenalna pevka in njena kreacija pevski odlična, a igralski že v prvem zagonu obetajoča še velik razvoj. Tudi zunanje je polno ustrezala zahtevam nase domišljije. Ko si v reprizah še sprosti nekaj togih kretenj in pozicij ter si končno za zadnje dejanje poišče primernejše ob1 n Čilo, bo njena »Carmen« prav blizu idealu. Gdč. Karlovčeva kot gost Je žela kai-pak najmočnejši uspeh, ki ga ji je priznalo prav premiersko nab!to pomo gledališče, pa tudi obilje poklonjenega cvetja, Niena Lota, ceikovn!ca v Jenufi in Carmen so bile podane s toliko kvaMteto. da si samo žeHmo, naj bi postala stalni Član opere, ki tako ze^o pogreša polnokrvno-sti v glasu, naturelu in igri. V partiji toreadoria Escamilla je debu-tiral konservatorist g. Ivan Ivanov. Debu-tant ima zunanje marsikaj prikupnega, pogumen in uglajen nastop ter za popolnega odrskega začetnika več kakor le ustrežljivo igro. Ali Escamill one morebiti nikoli in nikomur prva in poizkusna partija. Preve1:ka je. prevažna. prefezka in po glasovnih legah preobsežna. Tudi na odru rase iz malega vei?Vo. Zato pa tudi glas in pevsko znanje začetnika baritona ne more ustreči zahtevam. Glas g. Iv. Ivanova je v nizkih legah Še prazen in brez soka, v srednji in višji legi pa suhoten, brez zvenka in resonance. Treba bo to-rei Se mnogo učenja, preden bi mogel doseči v taki partiji zadovoljiv uspeh. SIcer pa smatramo ta debut le za eksperiment brez cilja. Za dosti utemeljen debut je bil zrel Fr«in;o Hvastja. a g3 vendarle ni mogel doseči. Pa je se kdo meri našim opernim naraščajem, čigar debut bi imel boljšo utemeljitev, saj bi se naslanjal na večjo odrska rutino in na jasen cilj. V ostalem je bi*a predstava v splošnem na višku ln gre priznanje solistom, zboru, orkestru in baletu. Pa še nekaj prav prijaznih pripomb na naslov operne uprave. Ali je opazila, da se je v našo opero vtepla navada, ki odpor publike vprav izziviia? Na debutante se vale kar celi kopi šopkov in vencev, med nlimi morda celo »srebrni«. Mar ni to početje več ko smešno in samo skrajno brez okusno, preden sploh poznamo njih sposobnost in jim priznamo cvetja vreden uspeh? Čudimo se, da se dovoljuje tako mnogo prezgodnje in navadno čisto neopravičeno obdarovanje debtitantev s cvet ličjem ln venci celo spr'čo in tik zrelih, velesposobnih in zaslužnih umetnikov in umetnic. Ali bi ne bilo lepša in nlemeni-teje, če bi Čitali: »Na mestu Sonka ali venca debutanru X Y... 1000 din za volne slepce ali "tuberkuloznike?« — Prosimo: v bodoče naj se izražajo zasebne simpatije debutantom obeh spolov izključno le za kulisami ali v garderobi! Takih predstav kakor zadnia »Carmen« si želimo. In pa končno vendar ie nove opere! Fr. G. ■Illfl Uli KINO MOSTF S Danes m jutri ob 20. uri nov film ■ 1 DAMA Z MALAKE - % Fantastična orientalska drama *J 2 P Pl*r*» Rlrhsrd W«lmrv~i ter 1 ROBIN HOOD M monumentalni junaški film v narav-S nih barvah, danes zadnjikrat! Opozarjamo na tekmovalno akademijo vrhunskih telovadcev, ki bo v nedelio 15. t. m. popoldne v domu F '\ Tt \ Trnovem. Tekmujejo br?t1e z Llubljane, Maribora itd. v poliubni prosti vaji, poljubni vaji na bradlji, drogu, konju in krogih. Začetek ob 15. Ste*. 283 »SLOVENSKI NAROD*, torek, 10. aacemera 1040. Btnn I DNEVNE VESTI — Nered pri električni razsvetljavi na Brezovici in okolici. Brezovica pri Ljubljani z okoliškimi vasmi je dobila letos poleti električno razsvetljavo, že kmalu po napeljavi električnih vodov pa so se pokazali mnogi nedostatka in motnje v razsvetljavi. Dočim na Brezovici sami razsvetljava že nekam funkcionira, imajo prebivalci v Notranjih goricah in Plešivici zadrego za zadrego. Kakor šele predkrat-kim. so tudi sedaj ljudje v obeh vaseh brez električne luči zaradi neznamn motenj že tri, na Plešivici pa celo štiri dni Vaščani so sedaj zvedeli, da je oskrbnik transformatorja, ki razpolaga s ključi, odšel na orožno vajo, pa je morda zaradi njegove odsotnosti nastal nered. Ce je to res, naj bi se potrudil strokovnjak Združenih elektrarn, da bi prišel v vas in odstranil ponavljajoče se motnje, kajti ne gre, da bi se ob mesecu pobiral denar za luč, ki ne gori. — Božični brzojavni p°zdravt. Postno ministrstvo je do\-olOo od pošiljanje do žičnih in novoletnih brzojavnih pozdravov z določeno vsebino me: Jugoslavijo usa, Kubo in Mexiko. Pri teh brzojavkah bo oenačtn samo naslov sprejemnika. Številka teksta in eventualno podpis. Po tem Oblekli je 19 raznih tekstov čestitk, posma- lec lsr-ere na posti ie enegti izmed teb telc- stev. lei ima svojo številko. To Številko notem označijo v brzojavu. Te brzojavka bodo zelo poceni. Taksa za USA je o zlatih frankov odnosno 90 don. za Kubo 8.35. za Havano in Santiago ter ostale kroja pa p;> 8.75 zl. frankov. Tudi za ^:rxtko znaša taksa S.35. Čestitke bodo lahko odpošiljali med 14. decembrom in 15. januarjem. — Cene sla^k^rja se ne bedo spn:ni mogli kupiti. — Poraba vžigalic se je povečala za 3% v primeri s prejšnjim proi ačunskim letem, a je bila Se vedno manjša kakor pred gospodarsko krizo. Sodijo, da je poraba vžigalic tako ra?jhna, ker ljudje uporabljajo vžigalniKe, ki sd povečini vtihotapi j eni. — Kontingenti xa izve* kož. V Beogradu je bila konfez-enca izvonnikov kož o vprašanju razdeli Ive konlincentov izvoza kož drebnice v Nemčjo in S o vaško. Določeni so bili kontingenti, tako da bodo stare tvrdke izvozile 70%, zadruge 1CV» in BOVO tvrdke 203/*. Izvoz se bo začel že v tem te-inu, — Priprave za veliko pomorsko razstavo v Dubrovniku. V Dubrovniku marljivo organizirajo veJiko zgodovinsko p:mor-ko razstavo. Sestavljeni so že vsi cdbori. Razstava bo zeo obširna, ter bo vsebovala izredno mnogo zanmiveza raz^tavn^a gradiva c; slik in modelov raznih ladij. | tudi najstarejših, do orožji, orsdja in in-stniimeatov. Na razstavi b-. sol h vse. kar je v zvezi s nomorskim življenjem. — Rlrek:'l.^a za zunanjo trgovino ne bo pre.zela nadzorstva nad vsem uvozom. Oddelek za uvoz direkcije za zunanjo trgovino naj bi po nekih vesteh prevzel 1. januarja kontrolo nad vsem uvozom. Zdaj pa poročajo, da bo direkcija kontrolirala največ do pet artiklov odnosno le blago, ki le zanj izdala naredbe o načinu uvoza. Potemtakom bi kontrola uvoza ostala po večini tudi nadalje pod pristojnostjo Narodne banke. — Vlomi'cc, kl je dvignil 450.000 din. V Zagrebu zaslišujejo zloglasnega vlomilca Dušana Skcri poškodovala — v bolnifeico SO Drepelia^ tudi 29'etneea ^o* satnika Valentina Šinkovca iz Fod'i-povca. ke ie Dri odskoku z voza oad3l in si zlr-n"! levo no?o. . ^ , _ . . — Zasledovan zaradi tatvin. V bizelj-skem gradu ie služil kot delavec 251etni Siesrfrled Rajttin£. ki je bil roien v Dls'aku v Kemčin. p^lstolen pa je v oblino BI Tel"'-sko. Pred dnevi ie izginil, takoi no be^ru pa so ugotovili, da je ukradel KrisVni Ceska. ki stanuje v bizeljskem gradu, domsko srebrno uro z vgraviranim napisom: VVindischgraetz - Auersperg, par moških čevljev, par usnjatih gamaa, črno moško obleKo in sedem moških srajc v skupni vrednosti okrog 2000 din, • — \reme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu. Splitu in Kum-boru. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 14, v Kumboru 10, v Splitu 9. v Beogradu in Rabu 8, na Visu 6, v Sarajevu 4, v Zagrebu L v Ljubljani —1,8. v Mariboru —3 Davi je kazal barometer v LJubljani 759.3, temperatura je znašala —6.2, na aerodromu —6.8, v Mariboru —7, ▼ Zagrebu —S. čemu so pritožne knjige? V Ljubijani. 9. decembra- Preieli smo: Pretilo nedeljo zvečer se je ob 19.20. ko bi moral odpeljati redni rezervni vlak v Zalog, pripetil za potnike tega vlaka, pa tudi za prometnika, kal neroden primer nerednosti Ta rezervni vlak nima svojega stalnega prostora, klet hi čakal na potnike in na OflhOd; posi^v^n ga pač na tir, k>r te slučadno Icej prr.itor.i. Večina potnikov čaka zato. da se Izogne nevarnemu iskanju v megli na napoved po zvočniku, na katerem tiru stoji vlak Ali v nedeljo zvečer Je napovedovalec pozabil na ta vlek. Ni napovedal odhoda !n ne. k*e stopi, prometnik pa je ob točnem času dal vlaku, ki je stal bog ve kje, znak za odhod In vlak je odpeljal prazen, brez vlakovodje in brez zaključne svetilke na zadnjem vosu. Na peronu je čakalo še vedno do 150 potnikov na napoved, kjer vlak stoji in kdaj bo odpeljal. Ko so zvedeli, da je vlak že odšel brez napovedi in brez potnikov, je odšla deputacija v prometno pisarno 1u irpravifeno frra-rala tako zanemarjanje važnih službenih dolžnosti in zahtevala pritožno kniirro. da bi v nji zabeležila upre-vičeno pritožbo, leda pritožne knHere go-sp~die za nobeno oen.-> niso hoteli p»*ed-i deputneii! Perečo zadevo je potem rešil neki vič.ii železniški uradnik, ki je uvide! v kakšno zagato je spravil posab-\y.vl napovedovalce prometno pisarno, še bolj pa 150 potnikov, ki bi m oral i čakati na osebni vlr.k do pol 1. ponoči. Odredii je. da ie tržiški vl^k. ki je kmalu privezi! z Gorenjskega, odpeljal zaostale potnike do Zaloga. Pritožne knjige Da ni bi1 o moleče dobiti in prav zato se poslužujemo posredovalca, med prometnimi ustanovami ir. javnostjo — časopisa, d^ seznanimo odgovorne za železniški ossbnl promet 9 temi nedopustnimi razirerami in poitopa* njem. V zv**zi s tem poročilom smo predeli še namednjo ZAHVALO. Potniki, ki smo v nedeljo zvečer za-ostaJi v Ljubljani, ker je rezervni vlak Ljubljana - Zalo«: odšel brez napovedi odhoda, se najlepše zahvaljujemo gospodu, ki je tako enrrpično nastopil v prometni pisarni, da nam je dala na rarpoli^o tržiški vlak. ki nas je odpeljal do ZM~g? in nfia rešil mučnega čnkania na osehni vlak po polneči. Najlepše se zahvalHilemo strojniku, kurjaču in vlakospr^mnemu osebju, ki je požrtvovalno prevzelo ni.ogo, da odpelje ta poseb&l vlak v Zalog. Redni potn'kf rezervnega vlaki LjubLtna—Zalog. Iz m?Mi*ne> lj— Novi grobovi. V Notraniih ffori2lice Sv. Petra. — Za vedno ie zapustil svoje drage višji davčni upo*aviteli g. Robert Lindtner. Pokojnik ie bil povsod, kie- ie služboval, zelo priljubljen, Posreb bo jutri ob 14. iz hise žalosti. Stari tr2 28. na nokonališč^ pri Sv. Križu. — Danes ob 16. bodo položili k večnemu počitku vratar a tob'.čne tovarne in častnega člana liublim^ke ffa-silsko župe Karla Laurenčiča. Pogreb bo z Zal. iz kapelice sv. Andreja Pokcjnikom blag sronrn. njihovim rodbinam na?e irkreno sožalie! —lj Drevi ob 20. priredi Gledališče mladih v frančiškanski dvorani Leskovčevo dvorano iz življenja beračev: »Dva bregova«. Igrajo mladi talentirani igralci. Režira Sinteo Zvonimir, absolvent praškega konservate-rija Vsi, Id se zanimajo za progresivno dramsko umetnost, vabljeni. —lj Društvo absolventov državnih trgovskih Sol v Ljubljani sporoča članom hi prijateljem, da bo imelo redno predavanje v četrtek 12. t. m. ob 20. pri Sestlcr Predaval bo dr. Bratko Kreft o Shakespearou. Vstop prost. —lj Sedemdesetletnica vrlega moža. Včeraj je praznoval 70!etnico upoko"eni ravnatelj pomožnih uradov pri bivšem deželnem odboru g. Lecpold Mlakar s K.<$-deljevega, Povšetova ulica 3 4. Jubilant, ki je bil vedno zaveden in odločen nacionalist, je kljub svojim sedmim križem še izredno Čvrst, prava korenina, da mu človek ne bi prisodil teh let. V nacionalnem duhu je vzgojil tudi več otrok in jim I dobro vzgojo ntli pot v življenje. Ena hčerka je v službi ministrstva, druga je poročena v ZagTebu. sin Slavko je poslovodja v Ravni Reki. sin Mirko pa pri pošti. Uglednemu možu. ki je tudi naš dolgoletni naročnik, k življenjskemu Jubileju na*e Iskrene čestitke! —lj Tekme pil Sokolu H. Sokol II bo priredil v nedeljo ob 15. tekmovalno akademijo vrhunskih telovadcev iz vse Slovenije. Tekmovali bodo v prostih vajah in poljubnih vajah na bradlji, drogu, konju in krogih. _____ —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO lj_ Gradbena dela počivajo. Zaradi občutnega mraza in zrnrzline se ie že ored dnevi px3nx)lnorna ustavilo gradbeno delo in soloh vsa dela na stavbah, V Ljublia-ni. zlasti oa v okolici, so letos p "a v mnogo zidali in sicer največ maniših hiš z enim stanevaniem ali z dvema. Zidarski delavci bd imeli zaposlenje, če ne bi tako zsodai pritimil mraz. tud; 9e.^a1. z njimi vred oa še drti^i stavblnsk' d^avci. Dela bedo mogli nadaljevati šele spomladi. —I; Prenapoiniena bolnišnica. V spcSno bolnišnico ie zlasti sedaj v zimskih mese- i cih Čimdalje večji naval. Prenapolnjeni so | vsi oddelki in morajo bolniki seveda letati na zasilnih posteljah in ponekod po trije v dveh posteljah. Do včeraj so sprejeli v teku letošnjega leta 33.765 bolnikov, ca 1093 več ko lani do tega časa. Bolniki prihajajo v ljubljansko bolnišnico prav iz vse banovine, tudi iz najoddaljenejših krajev, čeprav imajo manjše bolnice v bližini. —lj SRAJCE KRAVATE Karničnlk Nebotičnik. lj— Nerodni ponočnjaki, v Rožni dolini je bil v nedelio v meglenem rutru valik hrup. ki so ga povzrcčUi ponoč*-j*ki. Okrog pol 5. zjutrai se ie ustavila družba ponočnjakov na cesti pred restavracijo »Pri Katrici«. kler so se pričeli nekateri med seboi orerelcati nato os ie nactal pretep. Končno so zažvenketale šioe na oknih resa vrači je. ki so jih ponočn iaki pričeli obdelovati s kamen Ie*n. Sarno v gostilniških prostorih so razbili nad 20 šip. nekai komadov' pa ie priletelo tudi v spalnico. Seveda ie bila vsa hiSu na mah pokonci, a *e ostalo 7a9ledovanie ponočnjakov zaradi goste megle brezuspešno. Ti so Iz^iniM in napravili nekni škode trdi na širvah bližnjih hi.* Polici in te u ved1 a oreiskavo lj— Z netem zaboden. Predvč^raišnv^n oonoč.: se ie rar^'it pred nekim nočnim lo— kalnm hud t>reter> med vi-"le^im: n~t~>č- njaki Mednle- ^e pUičamr* ^»e1 tudi delavec frsnee T. s Sv Petra ceste Ki 1" RkuSa1 «rr>r*« oo-nočn inTcr ->->+oT^?.; ti in 1'"b O'Nmlrlti Nie*wa mir >.-na mi«H*a se *& s^bo obnesla Pretenp^' nee se ie z'nrttdll napadale* r>a so pobunili v nc* p^-iior,^^ ^ ^ k^vrnai zavlekel d^ strgj -o mM nudETJ r>n"o ror^^č T-»a+-o ^--a or» reševalce, ki so ga prepeliaJi v bolni?ntT». kier S' vgo-CovaH da ima hud*» n-^-'"^0 z^^d1' ka- —li V koH^t feti^nlm bofn'ko^ le Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani zslo^lts Dene božfcne in novoletne raz^ed^^e** ki "ih 1© n.nnravil noš ml^d^ umetnik e^«»d. sl'kar T>iubo Rn^miknr Rflrgledn'ce bodo nrodaiale vse več^e trnf ke m kn""game ne 1 d'n 7-n k^*=. Paaa^tc no nlih. ker se na ta nr>fin fpn»-av z mi.lbnim pri^p^vkom. oddolžite siromašnim jetičnim hohvkom! MED. WS1\\ dr. A> Nov^selfskaf ZDRAVNIK se je preselil lz Kranja v Ljubljano Zrinskega 71, tel št. 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rontgen - Diathermlja - 3olux - Višinsko sonce - Galvano-faradizacija - Vibr. masaža KOLEDAR Danes: Torek. 10. decembra: Lavretan-ska Mati Božja. Melhljad DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beau Geste — Modra zvezda, matineja »Snegu!;čica« ob 14 15 Kino Sloga: Herojska kavalkada Kino Lnion: Deževje prihaja Kino Moste: Kina dobiva orožje Podružnica, Sadjarskega lO \rtnarsk*'ga društva: predavaj, j kmetijskega referenta inž. Josipa Levstika o zelen jadnih trajnicah in o vrtnih tiišavnicah ob 19. v kemijski dvorani T. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici Predavanje SPD: jadranske obale na vrhove Durmitoriai ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj g. prof. Viktor Petkov šek Razstava i "11* Božidarja Jakca v Jakopičevem pav; jonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Sušnik. Marijin trp 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Naše ^feifoiišče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 10. decembra: Krog s kredo. Red torek Sreda, 11. decembra: Kovarstvo in ljubezen. Red sreda Četrtek. 12. decembra- Cigani. Red četrtek Petek, 13. decembra: Ob 15. url: Razvalina življenja. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah OPERA Začetek ob 20. url Torek, 10. decembra: zaprto Sreda, 11. decembra: Carmen. Red B Sreda, 11. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročil«. — 7.15: Pisan venčok veselih zvokov (plošče). — 12: Simfonične slike (p'ošce). — 12.30 Poročila objave. — 13: Napovedi — 13.0?* SrameJ »Ljubljana« — 14: Napovedi, poročila — 18: Petrolej, povzročitelj m cd nar. revolucij (dr. Al. Kuhar). — 18.20: Pojte 2 nami' (vodi Luka Kramolc). — 19: Napovedi poročila objave. — 1Q.25: Nac ura. - 19.40- Sramli igrajo (plošCe) — 20" Ruska glasba II. Peter Iljič Čajkovski j: 1 Predavanje (dr. Dr»-gotin Cvetko), 2. FClav-rsk' koncert (prof. Anton Trost). — 21: Komonr zvoki (plošče). — 21.15: Citrašk: dueti (gdf Slavka Peklar in g Marjan Hebein) — 22: Napovedi, p ročila. — 2.15: Pisana šara (plošče) lz Kranja Prva pomoč pri nezgodah v planinah bo naslov predavania. ki ea bo priredila v četertek 12. t. m. ob 20. v gimn. telovadnici podružnica SPD. Predavanie bodo spremljale sldoptiČne slike. Z Jezice Vrtnarski tečaj se bo pričel drevi ob 19. v Gasilskem domu na Jezici. Predaval bo *. Inž. Sersrei G ori ud »o lastnost :h vrtne zemlie ter o gnojenju z ujnetnimi in prirc^irumi gnojili« Jutri bo predaval g. ban, referent inž. Ciril Jeglič »Kako si *arni pridelamo po vrtnino ra domačo rabo.« Prekoristni toča i bo zaključen v četrtek 9 niredavanjern »NaileoSe cvetiza naš vrt.« Vsa pred a van i q bodo spremi i al? skioptične slike. Predavalnica bo kurjena; vste© vsem prost. človeku r« \ja dih ob prizorih strahovitega pou<~at in poguban osne ogromne poplave. P; l' ^na vsebina ln umetniško dovršena Ig/*-a privabi marsikateremu gledalcu solze v oci. — Da je ljubljansko občinstvo pravilno ocenilo visoko kvaliteto tega filma, dokazujejo razprodane nedeljske predstave. Predstave ob 16., 19. m 21. uri KINO UNION — TEL. 22-21 Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje ure pred predstavo! Spor zaradi cen mleka MeSSanl kake kmetje si žele, da bi časopisje zagovarjala njihove interese Ljubljana, 10. dec emura Podražitev mleka je med vsemi p-Hjj.i-žitvami življenjskih potrebščin še pvi»..o-no vznemirila revno mestno prebivalstvo. Pravimo revno mestno prebivalstvo, kar nam je neki kmet U ljubljanske okolice poslal dopis, v katerem očita da zagovarjamo presite meščane in da »učimo meščane kmeta zaničevati.« Ko se moramo ob tej priliki povrniti na vprašanje cene mleka, moramo hkrati odločno enkrat £5 vselej zavrniti podobne obdolži Ive posa- meznikov z dežele, ki 5e vedno vidijo v vseh meščanih le brezdelno, zajedalsko gospodo, živečo le pa račun kmeta. Večina našega mestnega prebivalstva Izhaja predvsem s podeželja, je kmečke krvi. a še mnogo večja večina si mora prav tako z napornim delom služiti kruh kakor kmetje. Mirne vesti lahko tudi trdimo, da je eksistenca mnogih mestnih prebivalcev, zlasti delavcev, uradnikov in nameščencev, ki žive zgolj od «rvoiih plač, ali mezd, zaradi draginje neprimerno bolj ogrožena kakor tistih kmetov, ki jim prodajajo mleko. Naglasiti tudi moramo, da pri razpravljanju o cenah mleka nikakor nismo bili pristranski in nismo tajili, da kmetovo delo pocosto ni p'.nčano. kakor I bi moralo biti. Znanci -"no ie ugotovi j Cr-no ,da se kmečko prebivalstvo vedno bolj proletarizira, toda nedavno je bilo tudi dognano, da se je kupna moč pravega kmečkega prebivalstva glede na podražitev kmetijskega blaga med sedanjo drn^i-njo povečala, med tem ko se je delavstva in uradništva zmanjkala. Zadnje čase še vedno prejemamo dopise konzumentov, ki se pritcžuje-o nad najnovejšo podražitvijo m.ekn" konzumenti imajo seveda predvsem pred očmi svoje interese kakor imajo ]...ioJ -voje. vendar jim ne moremo očitati, dj> ne skušajo bit! objektivni. Zanimivi podatki k; jih navaja konzum^t r d^že'e. Dokazuje, da je mleko po 2 do 2.50 din dovolj drago, čeprav se je krma podražila. V svojem računu, ki naj služi kot dokaz, d« m:ekn nikakor ni prepoceni. "»^ošteva, da vel i a krava okrog 3.000 din. Mleko da3o na leto približno 0 mesecev. Boljša krava m1©-karica mora dati na dan 12 litrov mleka. Izkupiček mleka v 9 me.-^cih znaša 6.480 din. Računati je še treba, da krava vrže na leto tudi po eno tele, ki ie po 4 tednih vredno do 800 din. Seveda je tr. a računati, da kmet vsega mleka ne proda, ker ga precej porabi sam, toda vrednost mleka se zaradi te^-i ne izgubi. Nadalje je treba upc5tevat;. cla daje živina gnoj, ki je največjega pomena v kmetijstvu. Pisec sodi. da znača skupni letni dohodek molzne krave okrog 7.500 din. Če kmet redi kravo le zaradi mleka, si tudi za ta namen izbere dobro žival. Krave, ki ne daje mnocjo mleka, kmetu ne kaže rediti, zato jo navadno opita in proda. Pisec pravi, da slovenski kmet ni bil še nikdar izkorišč eialec ter navliaiec cen in zato tudi v tem primeru ne bo sledil tistim, ki mu pnšepetavajo, naj mleko čim bolj podraži ali pa najsi opusti živinorejo. Opustitev reie krav sploh ni mogoča, kar seveda kmetie najbo'.fe vedo. Zavedajo se pač, da je živinoreja neobhodno potrebna že zaradi gnoja in da reja volov namestu krav ni tako donosna, da bi se je predvsem onrijeli. Ob tej priliki moramo ponovno pripomniti, da bi prevelika podražitev mleka ne bila v interesu kmetov, ker bi je por?ba znatno zmanjšala. Mleka bi ne r^o^li ku- j povati prav tisti prebivalci, ki so bili do- • slej najboljši kupci, saj so ga kupovali največ. Med večino kmetov, ki dobavljajo v Ljubljano mleko in meščani je vladalo vedno dobro razmerje in smemo upati, da ga tudi sedaj ne bodo pokvarili tisti, ki skušajo prikazati meSčane kot sovražnik? kmečkega stanu. Odgovoriti moramo še kmetu iz ljubljanske okolice, ki trdi, da kmetje upravičeno prodajajo mleko neposredno ma-ščanom po isti ceni kakor mestne mlekarne. Ta trditev se nam ne zdi dovolj podkrepljena, čeprav se dopisnik sklicuje, da je mleko naravnost od kmeta boljše in bolj snažno, da ima kmet stroške s prevozom mleka v mesto ter da mora zgodaj vstajati Nadalje se dopisnik sklicuje, da je mleko v drjgih krajih znatno dražje kakor v Ljubljani, kar naj dokazuje, kako so kmetje iz ljubljanske okolice naklonjeni meščanom. Dopisnik tudi trdi, da se je blago, ki ga mora kmet kupovati, podražilo do 200 odstotkov. Mleko, ki so ga kmetje prodajali neposredno meščanom, je bilo vedno doslej nekoliko cenejše kakor v mlekarnah, nenadno so pa nekateri začeli dokazovati, da to ni prav. Preiskave mleka v laboratoriju mestnega tržnega urada so dokazale, da mleko iz mlekarn v spli-šnem ne zaostaja od mleka, ki ga prodajajo producenti neposredno meščanom, po maščobi, še manj pa po snažnosti. Mleko, ki pride v prodajo skozi mlekamiške obrate, je bolj zanesljivo snažno kakor mleko, ki prihaja tako rekoč neposredno iz hlevov na trg. Zanimivo Je tudi. da se mleko iz mlekarn bolj redko skisa kakor mleko, ki ga prodajajo kmetjne. Kmet ni obdavčen posebej za prodaio mleka, česar pa ne moremo trditi o mlekarnah. Za mlekarne v mestih je treba tudi plačevati drage lokale, dražje uslužbence kakor kmetje plačujejo svoje posle, razsvetljavo, kurjavo itd. Zato je res čudno, zakaj kmetje lahko prodajajo mleko mlekarnam toliko ceneje kakor ?;■> prodajajo naravnost odjemalcem. Ali ne pomislijo, da bodo ljudje začeli rajši kupovati mleka v mlekarnah, če ga doslej še niso, ter da bodo zaradi tega utrpeli škodo predvsem sami kmetje? To se pravi, da bodo kmetje morali mleko prodajati Ie snlekarnam, a seveda znatno ceneje, kakor ga sedaj prodajajo meščanom. Kmetje si žele, naj zagovarjamo njihove interese proti interesom mestnega prebivalstva. Toda, kakor ne zagovarjamo interesov mestnega prebivalstva na škodo kmetov, tako se ne moremo pristransko zavzemati za kmete. Vsekakor pa branimo njihove koristi, če jih opozorimo iskreno, kako je s stvarjo. Zavedamo se, da je tudi kmeta prizadela draginja ter da se je zelo podražilo blago, ki ga kupuje, toda pri tem ne moremo zumolčati, da se je blago, ki ga kmet kupuje, podražilo mnogo manj, kakor blago, ki ga prodaja To so ugotovili nepristranski strokovnjaki in o tem so poročali najuglednejši gospodarski listi v državi. Mi bi prav radi zagovarjali podražitev a na 3 din ali še celo na višjo ceno, če bi bili prepričani, da bi takšna podražitev res korLsiila kmetu in da bi ne ogražala eksistence prebivalstva v me-tih in industrijskih krolfb. Ln če bi zaradi nje ne b;^o sttno prizadeto »udi revno podeželsko rrebivalstvo, k! mora prav tako kupovati mleko. Interesi kmetov doslej še n:5o bili tako hudo ogroženi zaradi draginje, saj cene večine kmetijskih pridelkov niso bile maksimirane. Hezika Knritmkova* n^šs aa$ii!la|Sa Glosa k snočttjemu koncertu Trboveljskega slavčka V Ljubljani, 10. decembra. V tišini se oblikuje nov pevski talent, naSa nalmlajša primadona, ki pa je snoči žela toliko iskren ?-ra ln nad vse toplega priznanja, da bi jo lahko zavidala najzrelejša in največja primadons 2e nekai let se zanjo zanima naSe Dramatično društvo. Zato «=em jo Sel poslušat, ssj je med <^m-gim svojim sporedom zapela tudi dvoje opernih arij: Verdijevo Gildo tn Offen-bachovo lutko. Zamižal sem in sem imel občutek, da sedim pod toplim poletnim soncem na svojem vrtu. Pa je prihajalo do mojih ušes od nekod tam onstran meje Čarobno dekliško petje. Tiho. nežno, neskončno sladko, nepopisno prijetno, čista poezija! Trboveljski slavček! In vendar je stala pred mano na odru Bloka deklica, ki jo dobro »poznam ln vem, dg le šele v srednji šoH naše Akademije. In spominjam se pisma, ki ml ga je pisal molster Julij Betetto, njen učitelj, ter mi radosten poročal o izrednih glasovnih vrlinah ter naglem, velikem napredku Rezila Koritnikove, Zato sem bil snoči zopet enkrat srečen, uživajoč dokaze novega veMkega pevskega slovenskega talenta. Ce po^dc še nadalje vse po sreči z našo malo, skromno, a vztrajno pridno Trboveljčanko, dobimo » njo pevsko umetnico prav svojske kvalitete. Da je tako mislila z menoj vsa poslušajoča publika, so kazali nenehni aplavzi-Čestitam mali Reziki. pa pr^v toplo tudi njenemu očetovskemu voditeliu Avar., ftuit-goju ter njenemu učitelu oblikovalcu Juliju Betettu. Hvala za sladko prijeten večer! FV. G. Gosta megla ovira promet Ljubljana, 10. decembra Huda megla je včeraj ln v nedeljo sopet močno ovirala promet v mestu pa tudi zunaj. Megla se je včeraj raztegnila na gorenjsko stran visoko gori nad Medvode, proti Dolenjski pa do Šmarja. Na Barju je bila tako gosta megla, da je celo tam skoro ne pomnijo. Legala je čez vse barjanske vasi do Vrhnike. V mestu eo vozili avtomobili zelo počasi, kajti, na vsakem ovinku je pretila nevarnost, da pride do karambola s tem ali onim vozilom. Prometni stražniki so Imeli na živahnejših križiščih ves dan obilo posla in so skrajnim naporom uravnavali promet ter tako sproti preprečevali morebitne nesreče. Z avtomobUiati so imeli še najmanj opravka, ker so ti sami vozili skrajno previdno težje pa je bilo krotiti voznike z vpre*no živino, ki so Cesto manj disciplinirani Ker je bila včeraj v mestu tudi poledica, »o na gladko tlakovanih ulicah padali vpreženi konji kar po vrsti. Zaradi takih nezgod je bdi še prav posebno oviran promet, kajti v nekaterih primerih padlih konj niso mogli spraviti naglo po- konci- Na Celovški cesti se je popoldne zvalil konj na tramvajske tračnice. Ubogo žival so dvigali skoro črtet ure s pecnočjo odej, ki so jih podložili, ln se je za nekaj časa ustavil tudi ti^amvajslci promet. Enak primer 50 opazovati ljudje tudi na Tyrševi cesti. Kakor v mestu je megla cAirala promet rudi zunaj. Tudi na živahni Celovški cesti, po kateri drvijo avtomobili, težki tovorni vozovi in avtobusi z vso brzino, so včeraj drsela vsa motorna vozila povsem počasti. Skrajna previdnost je bila umestna, kajti megla je onemogočala vflak pogled tudi zn. par korakov naprej, na cesti pa je vsak čas vse polno pešcev, kolesarjev in manjših vozil. Avtomobili so vozili s prižganimi svetujkami, prav tako tramvajski vozovi, vendar se je vsako vozilo moglo onaz-tl šele tedaj, ko je bilo že tik pred človekom. Megleno vreme imamo v Ljubljani in okolici tudi še dane* vendar se je prej tako grsta megla močno zrerčila. Megleno vreme bo najbrže trajalo Še nekaj dni. dokler megle ne bo pregnai veter. 900 ljudi je Strasna zabloda verske sedete davilcev med Indl Indija je izvor nesieun veraain Kultov ln v nji so nastale tudi mnoge sekte, izmed katerih so se nekatere ouiiKOvaie po pobožnomu svojih verniaov, nekatere pa so postaje posebuo zloglasne, ker so njinovi pripadniKi nusiiii, oa najlažje siuZijo božanstvom z zločini. Ena t^utšnin seat, ki je postala prava črna roka vse dežele, je bila častilcev boginje Kali. Delovanje te sekte je sedaj seveda preprečeno, ounosno urejeno, da ne prestopa već meje nezakonitosti, v prvi polovici preteklega stoletja pa so bili njeni pripadniki največji morilci, kar jih pozna zgodovina. Pripadniki tajne organizacije, ki so jo drugi ljudje le slutil*, so se imenovah thu-gi, kar pomeni daviice. Njihova organizacija je bila izvrstno iz popoln jena in stalno se je razširjala v sorazmerju s svojim strasnim delovanjem. Njeni člani so bili menihi, fakirjl, sveti možje, mirni meščani in nižji plemiči, prav tako kakor priprosti ljudje. Bistvo združenja te organizacije je bil stoletni večno enaki obred smrti, življenje je bilo tem vernikom enako smrti in brez smrti ni moglo obstojati. Smrt rodi življenje. Člani sekte so trdno verovali, da je njihovi boginji Kali smrt prav tako prijetna kakor življenje. Oboje je potrebovala v svoje namene. S krutostmi so thugi posnemali božanstvo, da bi si prislužili večno posmrtno radost. dani sekte so delovali skoraj v vsakem kraju. Na zunaj se niso nič iečili od drugih ljudi. Njihovo glavno delovanje je bilo le v tem, da so zalezovali in skrivaj davili ljudi. Pridobili so si nenavadno prak-eo. Davili so ljudi s posebnimi svilnatimi motvozi in rutami ter so vedno skrbeli, da bi pri njegovih zločinih ni tekla kri. Delovali so vedno v več skupinah, večjih ali manjših. Bili so nenavadno spretni in previdni, da njihovih zločinov niso mogli nikdar hitro odkriti. Zločinci so iskali žrtve med vsemi plastmi prebivalstva in v vseh krajih, vendar so si najrajši izbirali žrtve med tujci, ki so prihajali v Indijo kot trgovci in potniki. Imeli so zelo dobro vohunsko službo, tako da so bili vselej vnaprej obveščeni o prihodu ekspedicij ali karavan. V karavanah so imeli tudi svoje člane, nosače in vodnike, ki so na primernem kraju zavedli ekspedicijo s poti, kjer je že druga skupina thugov izkopala grobove za žrtve. Vselej so šele čez dalje časa odkrili, da so nesrečni ljudje izginili brez sledu. Nekateri thugl so služili boginji Kali v mestih, kjer so morili mirne meščane, ki so izgiiijali na sprehodili, navadno zvečer. Organizacija thugov ni uporabljala vseh članov za svoje strašno delo le od primera do primera, temveč za vsako delo. Delo jim je dodeljevala po njihovih sposobnostih in jih tudi odlikovala. Bili so razdeljeni v tri skupine. Člani prve skupine so morili, drugi kopali grobove in tretji opravljali službo vohunov. Nad skupinami so bih načelniki, ki so pa bili Članstvu osebno neznani ln so se med seboj spoznavali ie po geslih ali znamenjih. Oblasti so slutile, da je na delu tajna organizacija, a je niso mogle odkriti. Sorodniki ali prijatelji žrtev niso upali izdati nič podrobnejšega o zločinih, o katerih so kaj vedeli, ker so se bali maščevanja. Tako je bila policija povsem brez moči In končno se angleške oblasti tudi niso mnogo zanimale za te zločince, ker zločinci niso pozneje več iskali žrtev toliko med Evropci, da ne bi opozarjali preveč nase. Člani strašne sekte so delovali le iz verskih nagibov, žrtve so včasih mimogrede oropali. Delovanje te sekte so odkrili po naključju. Načelnik policije v Mersingpuru pol kovnik Sleemann je prejel prijavo, da je bil na njegovem področju prijet morilec soproge in dveh hčer nekega polkovnika v bližnjem Madrasu. Tudi v tem primeru je bil umor izvršen brez prelivanja krvi. x zadavljenjem. Morilca so spoznali po ukradenem prstanu, ki ga je skušal prodati. Sleemann je zaslišal Inda. Zločinec zločina ni tajil, temveč se je celo pobahal da to nI nič proti temu. kar je že storil: zadavil je že 900 ljudi. Tako je postopno bahajoč se izdal skrivnosti strašne taine organizacije. To, kar so slutili, je bila grrcz: a resnica. Načelnik policije v začetku ni hotel niti verjeti, da je vse res. kar mu je pripovedoval Ind, ker ie mislil da se le baha. Zato je Ind dejal, da mu lahko dokaže, da je vse res. kar govori. Svetoval mu je. na i koplje v tleh svojega doma in našel bo 13 trupel Na veliko presenečenje Sleemanna se je izkazalo, da je Ind go- j voril resnico. Med žrtvami so našli tudi njesrovepra bivšesra tajnika. O teh strašnih ziočinih so takoi obvestili podkralja v Kal-kuti. ki je odredil takoišnlo aretacijo thugov in velik proces proti niim. Po zaslugi Inda. ki era ie znsliSnl Sleemann ,so priielt tisoče zločincev. Večini so dokazali zločine in usmrtili so jih več sto. druge na so poslali na dosmrtno prisilno delo Sčpsom so ugotovili imena se i.oou uaviicev, ki so morili ljudi skrivaj ter so bili za to od svoje organizacije tudi odlikovani. Tudi Inda, ki je izdal skrivnosti tajne organi-zacj , so obsodili na smrt, toda življenje so mu podaljšali, ker je imel izredno dober spomin ter se je spominjal neštetih podrobnosti iz delovanja zločinskih thugov. Da so dokazali zločine 1.800 davilcem de potem, ko so že mnogo drugih zločincev usmrtili in poslali na prisilno delo, je tudi zasluga tega Inoa. Sodniki niso mogli razumeti, zakaj je izdajal svoje tovariše, čeprav ga k temu niso silili. Hladnokrvno je obdolževal zločince in jim tudi zločine dokazoval, oni pa se tudi niso zaradi tega srdili nad njim. Vsi so pač delali po verskih nagibih a izkazalo se je tudi mnogo pravih sadistov. In nihče izmed njih se ni ke- sal svojih zločinov ln ni se jim zdela takšna nesreča da so lih zaprli, žal jim je bilo le. da so se poslej morali odpovedati užitku, ki so jim ga nudili zločini Zločinci so povedali preiskovalnim sodnikom, da si ne more nihče niti misliti, kdor tega še ni preizkusil, kako velik užitek nudijo zalezovanje človeških žrtev in umori. Pri tem je bilo treba pokazati dovolj diplomacije, pronieliivosti in iznajdljivosti, pa tudi zgovornosti, da zločinec presleni svojo žrtev ter si pridobi njeno zaupanje. Po tem velikem procesu se sicer niso odpovedali povsrrn svoji zločinski delavnosti Delovali so še nanre.i. vendar v manjšem piosm in rr.nosro bolj previdno, toda oreani^nHia *o hPa že odkrita In ohlasti so lažle st onle 7'vincem na prste kakor pre1 ko so se borile zgolj z nevidnim fan-tonom. Iz CeHa —c Pred si arije za privatne nameščence Celjska podružnica Zveze pnvatnh nameščencev prredi drevi (/b 20 v restavraciji v Narodnem d. Go.s»ta pa sta v jezi razbila vrata in napadla gostilničarja. Karel S. je udari! Jichr, s pestio po prsih, njegov tovariš pa ga je hotel udariti s kamnom po g'avi. Go^t:ln;č.ir je nato c-na izpustil in javi! zadeve policiji. Kar'a S. so kma^u izs'ediii in aretirali, njegovega tovariša, pa še iščejo, — Rudttr$-ka ner-ečfc V nede' io dopoldne se je v rovu Tereziji ponesrečil pri delu rudar Rudo'f N.ig'av S 'ovarisem Vođe-n kom sta kopa!a premor; Ko se ie V:xle-nlk za hip odstranil, da b' prinesel podporni les. se je na NTau'ava vsu'a premogovna vrneta teT ga z veM:o s'flo prit^n^a k tlom N'ag'avu je z'omilc dc^nr nego in ga močna pogodovale po hrbtu Ponesrečenca so takoj odnesli iz jame ter mu nudili prvo pomoč — Kap ie zadeta včiroi mlado $e*e 23 let staro Silvo Kern žene rudarja Antona Kenna z Nji\e Nenadna smrt je hud udarec za rodbino PoKrin-cs zanu'ča poleg moža §e maegfl '..tročicu Prizadetim nase sožalje! — Delavsko kulturno d.ušUt) »Vzaiem- i nr*it« ki je itv^rih "j^aišmo gleda H'ko sezono z veseloigro »Pekovski:« bo na splošno željo igre ponovi H v nede'jo 15 t m ob 3. popoldne v dv*. ran' Delavskega do ma. — Pra/n;k sv Barbare ruda? ke zaščit niče in pripomočnice ie trb'»ve'jsk" delavstvo praznovalo šele včeraj Ob 10 dopoldne se je zbralo, čeprav je rudnik obratoval v polnem obsegu, 'epo število rudarjev, poduradnikov in uradnikov TPD pred »gra- ščino«, od koder so prinesli častitljivo rudarsko zastavo. V sprevod so se uvrstili ravnatelj rudnika mž. g. Kolka z nadin-špektorjem inž. g. Rog'om in vsi mženjer-ji ter z rudarsko Sodbo na Čeh odkorakali k slovesni s'užbi b->žji v župni cerkvi. Po ma§* se je sprevod vrnr1 zopet do »gradine« nakar se je de'avsrvo razšlo po domovih Za sv Barbaro je bil letos že na plačilni dan izplačan prisnevek vsemu delavstvu In nameščencem De>'avc: »r prejeli no 35 25 in 15 din PoduradniStvo je Barbaro proslavilo na predvečer s tradciona^no zabavo, ki je brla izredno dobro obiskana. Dva futffela uglednega 7>savci Gradec pri Litiji 9. decembra. O Miklavževem je praznoval tukMsnji posestnik in ?idarski mojster er. Miklavž Krhlikar kar dva žlvlieniska iubPe-a Jubilant te dopolnil 70 »eto in obenem d-V^kal 401etnico samosto-ine vrsitve zidarskega obrta Ob tei oriliki e dobil mnoero č>*titk sai je er KrVikar po vsem Zasav'u ug"Vd-na in sro^tovana os°hnost ki d~1'H*» tudi v poltenem Ž;vlienui Stoli na čelu krajevne or^aniz^ciie JNS kar le dokaz ob-čes'«* gp^S'nvan^ fg ugrieds K1 hib leni starosti -ie s; MikTav? Se vedno tudi aktiven Član zp'ene bratovščine ker ^e posebno pril-Thlipn zaradi svoje šeeavosti. Miklavž KrhUkar se ie rod! na sosednji Savi Se kot otrok se je nreselil 2 ostalimi domačimi v Hrastnik kier 1e dobil nie^ov oče v tamkaiSn^i kemični tovarni slnžbo tovarniškega zM^r-'a. Miklavž *e ob"sk->val hr^s*ri«iro luirtsko Solo po končani SoM pa se ie od'očil tudi sem za zidar«ki stan V Liti i je odprl renomirano zidarsko podjetje m je postavil nad 30 novh hiš ki vse priča io da le soliden nohten monter Zdi< pomaga očetu pri delu tudi njegov sin France. Pred volno ie bi! K^h^kar stalno zaposlen kot zidarski mojster pri Tu*n: ž-^e-7-nicl m v svetovnj voini so 5"a spre^eH celo v stalno službo kier se mu je nabralo fcovivt 17 iet za pokojnino. Miklavž *?rh1|lcar se ie udei^tvoval tudi v javnem živHeniu. Bil je med ustanovitelji litijskega Pokola. Dol^o vrsto let je delal v gr^s '^kih vrstah in ie ^reiel pred leti tudi d'.olomo kot prizna*- je za svoje nesebično delo Pripomogel ie tudi k glasbenemu razmahu v n°§; dolini Pri srasil-skl gTKlb' na pihala je trobil v F-bas. pri Sramel.skem orkestru je izvabljal zvoke 17 čela. pri tambur"šfh pa 1e sesre1 po največjem instrumentu, berdi Bil ie tudi član Utiske >Lipe« ln je bil vzgledno marljiv pevec. V lef:h ko -fe -s-n^d0! Gradec pod občino Hot'č ie bil g- Krhlikar čl*n hof,*k'»«Ta občinskega odbora. Kasnele. ko se je HoM' obenem z obč'no Koni soočil z Liti-o v sedanjo vei;ko 'Itf^sko obč'no ie bil Mklavž tud: vrsto let član litijskega občinskega odbora. Miklavž uživa uerled prav v vseh kro^rth Prav znto je bC izvoljen pred leti tod1 za predsednika kra evne oreranzac'-'e JNS Vse ?ivl;enje je bH cd'očen nar^d^lak čeprav je moral zato večkrat prestati nevšečnosti. Mož pa ni klonil in ni o^st^pi1 nikdar od svoie*ra življenjskega programa niti za korak. P;av v tem pogledu je idOKo mnogim za svetel zgled. Pri svojih 70. letih lahko gleda s ponosom na svojo ravno življenjsko pot. K življen.skemu in delovnemu jUbueju kličemo uglednemu g. Miklavžu: Se na mnoga, zdrava, srečna, zadovoljna leta! Tatvina kož in pogonskih jermene ? Litija. 7 decembra V tukajšnje sodne zapo.e sj oddaL zagorskega rudarja Janeza S. ki ie bil osumljen da ie ookradei več eov^iih k -ž. Goveje kože so se v co;ledniem času p e-cei podražile in ko jih ie Janez videj pri nekem svoiem znancu, ie takoi u anil. da bi lahko skutril nekai stotakov Mise je biLa res zapeljiva sai ie m^l n?ka sto a-kov dolea. ki ea iz sve-jih rednih zaslužkov ni moeel oLčati Zato s? ie odloMl. da kože ukrade kar ie tudi storil Dobil ie za kože kuDca vesMie oa ie bi*o d e-zgodnje Tatvino so odkrili in osumili Janeza Sprva ie talil ko oa so zvedeli kam lih ie prodal ie prišla vsa zadeva na dan. Aretirali so za in oreial' v sodne zr-oo e. V oosledniem času ie b la izvrs?na slična tatvina tudi Dri neki o' o1 i "ki žag s eli noči ie nekdo odrezal precejšen kos gonilnega iermena Tako usnie ie izredno dobr J in seveda tudi drago Tat ie zaradi ne ai metrov iermena uničil celo trasmsiio Nabava novei?a ooeon^ke^a ie*m?na ie v se-daniih časih ioredno težka Zato ie naora-vil lastniku oolee gmotne sk de t d ore-cei nenr.ietne^a dela Poizvedovali so povsod kdo bi zakrivil tatvino Dolffoprstn k se ni upal svoie^a D^na ra^^ečavati v naši bHžini ker ie veiel da bi mu p*" tvtro orišli na sled Odšel ie oreko Bogenšo^rka v Temensko dolino in tamkai Dri nekaterih svoiih znancih snravil u^n^e sumili vesa izvora v denar Prodal sa ie 'a r>cd-o'ate Nek; čevliar le vabil celo sv^j? stranke da iim labkr^ iz'-'e'a oodol-te i7 f;ne»a modernega nsnia Zadeva ie nri'la na dan ker se ie razvedrio da i=» n°kd oore7a1 slčno iermenie v litflsk" ža^ri Čevliar ie mora' poved t; kie ie k'pi- s-o;e-vrstnn usnie nrMa+el o^go-ski' ierme-nov oa Ima sedai opra.ka s sod ščjm. dič. Mož, ki ima na vesti nešteto tatvin, se je pred orožniki tako vešče skrival, da ga niso mogii izslediti ceiih 7 let Družil se je s preganjemm kmetom Ratajem. ki je doma iz Gumberka pri Brusnicah. Ra-taj, ki je istega kova, kakor cigan Stanko, ima za priležnico mlado c.ganko, hčerko slepega cigana Pavla. Rataja so orožniki že poleti izsledili, ker pa tedaj proti njemu niso imeli nobenih dokazov, so ga izpustili. Sedaj, ko so ujeli Stanka, ki je Rataju naprtil obilico grehov, so pričeli orožniki znova iskati tudi Rataja Nočni lov na Stanka je potekel zelo dramatično. Novomeški orožniki so ga ujeli in zvezali na Tratah pri Gotni vasi. okrog 1. ponoči. Ko je cigan uvidel. da je vsaka obramba nemogoča in odveč, beg pa povsem izključen, se ie dal mirno zveza-ti. Kakor rečeno, hoče m'adi cigan svoie srehe naprtiti Rataju in ciganu Leopoldu Brajdiču, imenovc^emu »Be'i«. V kolikor so njegove navadbe resnične, bo dognalo sodišče. Cigani sami sedaj ob*o-žuieio Stanka da je pokradel raznim ljudem mnogo denaria Unamo da bodo "meli sedaj okoliški kmetje nekaj časa mir. Naš" rofakf v Ameriki Ameriki r<-čair. med rl-n<->;m dn ie nn^ na^k »l.ov-čen« nri^ne1 22 oktobra v Ntn York Pri-ne'ifll je 114 potn^ov ?7 fUrč'ie n Lizbone. V nremo-r»nvn;ku v A t'b'"*ni' none-«*rcči'a »'on-oncka rudari« IanP7 Homez in A ntr^n Knžn'k. V Luzei-ni |e um^a Anton1:« S'aTw »tara 5e'e 24 'et V nov d*.movim ie za^nvti-la *re Set>-temb'-a ie izvT^fl *amom. t v Luzeml S;nV*n Mat;/»r^:r»rm je nmH njlrtnhrs za iet;kf W<»tifi \Y"'f sifar s? let Doma ie bil iz vas' S!avski Laz pri Iz Nsv*»e^ mesta — Odlikovani dobrovoljci. S spomenico za osvoboditev severne meje je bilo med dobrovoljci odlikovanih tudi lepo Število Novomeščr.nov. ki so se ude'ežili 1. 1918-19 bojev na Koroškem Odlikovani so: gene-ra'štabni polkovnik Jurij Mušič, podpolkovnik Šproc Anton, nadalje Pintar Viktor, Jurko Stanko, tTadnik Stanko. Huk-man Franc, Bele Franc, Dular Ciril, Oto- vic Matevž. Fosina Joško, Kuhar Rudolf. Vojsk Janez. Hrovat Franc. Novak Alojzij, Virt A^ton, Avsec Franc, Klinar Va-:entin, Poljšak Viktor. Molek Anton, Go-rupič Peter, Vahter Matija. Lipar Jože, Kos Alojzij. Sedaj Vili. Tavž Gabrijel, dr. Gros Davorin. Hribar Jože. Krevs Albin, Ogrizek Josip. Hrovat Franc, Bohte Franc, Pavlin Janez, Not Anton, Smalc Ivan. Pavlin J. Janez, 2:bert Franc in Podbevšek Karel. — Celih sedem let so ga lovfH. Med orebrisan^mi cigani Brajdiči. ki so na Dolenjskem ze^ števi'ni ima prav gotovo prvenstvo komaj 27 let stari Stanko Braj- V C1 eve'anon «ie m^-^lc re^rCvi F--^nt I ec^r \ starost' 48 let V istem avt<,nv»H;1u v ce vozili *e dm-fii Slovenci ki y-h ,non»?i tud nren-'i t; v bo'n-eo Oktobru »e um'-' v C'eve'an-du Tr*k«»b M'cnr"i. «*ar 4^ le» R^dil se ie v Amhm^u nn 2ttSemberlro kier ž'vi nie-ey>va mati V Ame^Vi i* zi« el let V istem kra hi ie umrl tudi Jndfce* Ronotec. v stam^-ti 57 *et Ro^d • SP ie , G'-nd^'ču nri D:vač; V \\'a"V'"fmr. z Vrhu'kt V R'an^r.rdu se ie v -iKlntlcil cmrtno ry> nesrečil Andr°i Kc«nrir Pn^el ie v 10 m g'oh~k ja?ek Bi* je star 51 le* Rodil se jc v Liffi V MilMvatik"" ie i'mr1^ .^1,»tni Ana Vajda, d«^ma iz R^'e Krni'ne \' CI:!be-rtu je umr'a W«r«Hirets H^fner, «tfar<* 56 let do>-ma iz Vodic. V D^'^evilV i" umrl Ivan Tomac v starog" 40 et V M;,\vaukcciu je nmw' Ler>r»'.'M .^'"•ba 6ft le* star n-o lu iz Mako,1 V Ref^nvriu ie nmH Rivlolf M;a!ič. rW7 let star. d>ma iz R;bn;ce na no-h^/rju. V Ind^ano^o^su je umr' Ant^n K-a-pež. «tar 73 'et. D^ma ie bil s Pr:m^-oVe-ga. V M^-nt^br^'u ie umrl Turi j S*arr*J*Tii©\ 54 let star, doma iz Podzemlja v Beli Krajini. ALI OGLASI Beseda 50 par da veh posenej **reKiici izjave oeseda din 1.— davek ^osenej ■Sa piamene odgovore gied*- manh Jgiasov ie crenn priložit znaniKO - Popustov ea »naif oglast- oe priznamo POHIŠTVO ^o naročilu najteneje vsako rstm stoli polit iram oprave -sa popravila najceneje pri 'OR M A TN Breg 14 2564 I Al'tlMSl V O Habjan Igriška ni IU vam »apiavi ah poplavi stare naj •eneje. 2434 BIKOVE ODPADKE popolnoma suhe. nudi tKi:rivo< dr z o. z.. Tvrševa c. 35. 2814 Poslužite ne malih oglasov Slov Narodu« 1(1 40 n n 1 t « i ! Beseda 50 par Davek pos»eoe Vaiu.nr! iS' «-*H lin Strojepisns pouk Večerni tečaji pričetek oouka tn vpisovanje v ponedeljek 16. t m od 6 do b ure zvečer Christofov učni zavod Domobranska c. 15. tei 48-43 2123 \aSOKO CENO grumlju. železju. kovinam steklenicam plača »METALIA«, Gosposvetska c. 16, tel. 32-83. 2S12 VSAKOVKSTNO /l-ATO ii.'jante ui sreorc Kupuje pc raJVt&Jlb cenah A BOŽlf — .nibiuna Frančiškanska H 49 L. za no^ic kupite najbolje in najceneje v trgovini »EDO« ĆE\ LJ1 Pi ešernova 48. ISCE SE v severnem delu dravske banovine in sicer v okolici Maribora, Ljutomera, Ptuja ali Čakovca ležeče poljedelsko posestvo v vrednosti din 500 000, plačljivo takoj pri sklepu kupne pogodbe. Tozadevne ponudbe poslati oa naslov Marija Smola, Planina pri Rakeku. 2810 Hi Z A V KLETI »ZVEZDA« Pravkar je dospela godba Iz Snbotice pod odličnim vodstvom kapelnika »JANY«. Zabave in veselja v izobilju! Koncertira vsak večer, ne zamudite! Odlična vina vam nudi M. Silović tel. 45-54 Edmund O' Hara: 52 oroTesoria Horbidusa Roman Towsend je globoko vzdihnil in »zpil čašico d^erja. Strong je našel številko profesorjevega te/efona in pozvonil. Kako dolgo bo ireba .^aKati na zvezo7 Deset, dvajset minut, a kaj bo notem ? Tovvsend je iztegnil roko pro^i svoiemu vratu, kakor da hoče pretrgati nevidno zanko. Strong je to opazil in zdelo se mu je, da razume občutke svoje žrtve. — Pijte, — ga je pozval Strong, — vpričo mene se ni treba sramovati. Jaz bi nemara na vašem mestu naravnost kričal od strahu. _ To bi ne dokazovalo posebnega junaštva, — je poskusil Towsen« pošaliti se. Toda namesti smehljaja se je pojavilo na niegovih ustih nekai krčem podobnega. Ali se je bal? On, ki je v lepre-stani borbi z razbojniki tolikokrat tvegal svoje življenje? Ta občutek mu je bil doslej neznan in vendar kaj drugega je mogla biti ta tesnoba v prsih in to stiskanje v vratu nego strah? Strong se je naslonil na svoj stol in si prižga cigareto. — Kaj je pogum ? . .. Bil sem v vojni, — je ri-povedoval tiho, — dan za dnem sem ležal v strelskih jarkih, izpostavljen sovražnikovim kroglam Desno in levo od mene so udarjale granate, vojaki so umirali, pustošilo se je. Slišal sem smrtno hro-penje svojih tovarišev, sam sem pa opravljal svojo službo, kakor da se ni nič zgodilo in zdelo se ini je, da ne vem, kaj je strah. Pozneie sem bil poslan kot vohun v sovražnikovo taborišče. To je bilo celo privlačno. Dražilo me je. čim večja nevarnost, tem bolj me je mikala. Potem pa... — Strcngov glas je postal naenkrat mračen — potem so me zgrabili. V takih primerih postopajo naglo. Vojno sodišče. Dokazano vohunstvo. Smrtna obsodba in takojšnja ustrelitev. S tremi drugimi so me postavili k <*teni in... tedaj sem se naučil, kaj je to. Lahko bi bil vriskal in besnel, toda bilo me je sram. Za hip je obmolknil, kakor da hoče dati Towsen-du priliko, da bi kaj rekel. Toda detektiv je tiho sedel in bledega obraza motril svojega nasprotnika. — Ali veste, kdaj se človek nauči spoznavati strah ? V borbi ne, v borbi se boje samo strahopetci, — je nadaljeval Strong zamišljeno. — Toda tudi najpogumnejši človek bo občutil strah, kadar se ne more vec braniti, če je obsojen na smrt in če ve, da mora umreti in da proti temu niti s prstom ne more ganiti — ah. malo jih je, ki lahko govore o tem občutku, ker jih malo ostane pri življenju, če ho t*k strah že občutili Strah neposredno pred neizogibno, razumete, neizogibno smrtjo. Mene je slu- čajno rešil nepričakovani narad naših čet. Sreča7 Seveda sreča ... toda evo vašega telefonskega razgovora. Telefon je bil res zapel. Strong je dvignil slušalko in jo pomolil detektivu, sam je pa vzel drugo slušalko, ne da bi odložil samokres. — Govorite! — je dejal tiho, toda ostro. Tovvsend je moral napeti vse sile, da je zbral svoje misli. — Ali je profesor Morbidus pri telefonu? — je vprašal razburjeno. — Da, da. Tu Morbidus Kdo je pa tam? — Kennt1bury Oprostite da vas motim, gospod Morbidus. Toda naravnost pribilien sem motiti vas. — Nič ne de, saj me ne motite. Nisem še legel k počitku. Prosim, kar brez oklevanja — kaj bi radi? V tem trenutku naj bi padla odločitev o njegovem življenju in smrti Towsend je globoko vzdihnil. — Gospod profesor, gre za moje življenje, — je deial v slušalko. — Cujte me. Samo vi me lahko resite. — Kako to? Ne razumem, — se ie glasil odgovor. Detektiv je oolj čutil nego slišal, da zveni iz profesorjevega glasu neko nezaupanie in sumrnčenje. — Vaša tajna, gospod, — je zastokal detektiv v telefon. — Samo če bi vi hoteli odkriti svojo tajno, bi mogel biti rešen. Rezek zvok, mešanica smeha in vreščanja je udarila Towsendu v uho. — Moja tajna ? Ha, ha... To ste pa imenitno napravili ! Ha, ha ... Niti besedice vam ne verjamem, Kentlburv. Radi bi me pretentali! Ne, ne, dragec moj, ta vaša zvijača je res preveč neokusna. — Zlo, — je zašepetal Strong Samo to edino besedo, toda detektiv je vedel, koliko pomeni zanj. — Rotim vas pri vsem, kar vam je sveto, — je zaklical v slušalko. — Resnico govorim. Res gre za moje življenje. Na drugem koncu telefona le bilo vse tiho. Zdaj bi se morala odločiti Tovvsendova usoda. Očividno ie profesor razmišljal. Ali ie bil že od'ožil s^^alko? Ne, ka^ti zdaj se je zopet začul niegov rezki glas. — Vaše življenie? Ha, koliko življenj pa lahko izgubite? Samo eno, mar ne? Če pa odk*-ijem jaz svojo tajno, keliko ljudi bo moralo plačati to z Živi Tf*^ IPTII ? T'SO^i (3fr-r*f f ir?o^l 1*1 fr>y-r*rrnt ^lAfTfj več. Ne, ne, ne. Tudi če govorite resnico, Kentlburv, vam ne morem pomagati. Na svidenje torej! Lahi j noč Ali imate morda še kakšno željo? — Nobene drurre želie nimam. - ie odgovoril detektiv jasno in čisto mirno. — Zbogom! In odložil je slušalko. Obžalujoče ie Strong skomigni z rnmeni. — To je bila vaša smrtna obsodba« Nekaj časa je sedel Tov/send kakor okamenel, potem je pa dvignil glavo in se ozrl na Stronga, Strong je komaj vidno odkimal z glavo. — Ne. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Ste*. 283 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 10. deoambr* 1940. Stran 3 Božiček CMĐ za obmejno deco Vzorna požrtvovalnost mariborskih podružnic CMD — Bogat božiček na potu na mejo Maribor. 9. decembra, v delavnico Ciril Metoda sem se ozrl in videl sem, kar vem sedaj: naš rod ob meji ne bo še umrl. Bil sem med tistimi, ki očitajo raznim našim* narodnoobrambnim organizacijam pomanjkanje realnega smisla za aktualno udejstvovanje v prid naši meji. Pa sem se moral že v predsobi deške osnovne Sole v Razlagovi ulici kot skesan grešnik potrkati na svoja prsa s pritajeno zaobljubo, ki veleva sNe obtožuj!«, dokler se sam ne prepričaj o krivdi. Tam zunaj v prirodi Je tako lepo, vse je na promenadi, tukaj pa so zbrani v Šolskih prostorih zgledno nesebični člani ter članice odlične družbe. Delajo, delajo od rane ure do poznega večera. Delajo, da marljiveje sploh ne morejo delati. pi*vi hip dobiš vtis. da ni zašel v skladišče velike manufakturne tvrdke. Tu veliki kosi in bale najrazličnejšega manufakturnoga blaga tam že izdelane obleke, pletenine, perilo, čevlji, šo-ske potrebščine. Gospodje in gospe, k: to delo vodijo, pripovedujejo, da je samo blago vredno 130 tisoč dinarjev, čevlji posebej 59.000, torej .Za narodov blagor«. Vse to je lepo in prav, a vse to se ponavlja od leta do leta. Okoli sebe vidimo tužne sence naših socialnih T-azrner, ki obujajo ob takšm spominski priliki še posebno peaotnost. Skrajni čas je, da vzamemo Cankarjev nauk \z njegove odrske satire >Za narodov blagor*. zlasti sedaj tik pred božičem in že na pragu zime, čisto resno, pa ^e malo ozremo po tistih, ki pre-noeu ieio v obrežnih duplinan aH se rušijo pa tla klečeč pred grobovi na pokopaU-šćih od bede m pomanjkanja, kakor smo doživeli te dni nekaj sličnih primerov v našem Mariboru, čeprav imamo za nje nabrane od naših ust pritr^a;r mi Lij one v neznano kje založenem becnostnem fondu, od katerega Maribor ničesar nima. Tc:ia pa Maribor sam ima svoj že stari dolg napram Ivanu Cankarju. Obljubil mu je spomenik. Obljuba dela dolg. javna je biLa ta obljuba in javno so pobirali v ta namen denarne prispevke. Znano je le toliko, da je javno nabrani denar varno shranjen, da pa je sklad za postavitev spomenika Ivana Cankarja se tako skromen, da ni mogoče misliti na to, da bi našemu prvemu pisatelju postavili takšen spomenik, kakršnega zasluži spomin nanj. Na drugi strani pa je to vprašanje odloženo zaradd prvenstvenega pomena zgraditve spomenika nepozabnemu viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju, ki bc stal na Trgu svobode in, kjer se že vršijo pripravljalna zemeljslca dela na zagrajenem prostoru pred starosiavnim mariborskim gradom. Vsi. ki hočemo biti hvaležni Cankarjevemu spominu, pa bomo, čim bo odkrit kraljev ^r^menik, nadaljevali akcijo, ki naj omogoči, da bo Maribor imel tudi lep Cankarjev spomenik. Izšla pa je te lani z druge strani hvalevredna pobuda, ki se tiče ustanovitve posebne Cankarjeve kulturne in socialne ustanove. Tudi z realizacijo te misli se bomo lahko na primeren in pmzititven način oddolžili spominu Ivana Cankarja, ki ima v Mariboru nešteto čestilcev. slednikov in obČulovaJcev. Maribor, očisti se dolga, ki ga imaš napram Ivanu Cankarju! Razbojniki strahujejo Dravsko pol** Skozi streho so vdrli v mirno domačijo pri Sv« Miklavžu in so s streli iz samokresa ustrahovali domače, ki so preživeli grozno noč Maribor. 9. decembra Zdelo se je. da kriminal popušča. V Mariboru samem nismo imeli že orecei dolgo sem nobene večje krumnalne aire. Se najtežji letošnji kr^ninalni ori mer ie bila izpraznitev peisoonega stanovanja se. Prerrirujeve in gospodinjske učiteljice Kostanj skove v juliju t. L, ko sta bili prizadeti za več ko 50-000 dinarjev. S.edils 3o sicer številne ta vine. vendar do ie šlo v vseh teh primerih za kolikor toliko manjše tavine. Ko so zajeli druščino m a-dib uzmovičev. ki so ori svojih tatvinah uveljavljali posebno metodo skdka skozi okno. so si Mar.Dorčani zopet oddahnili Ob nastopu mraza in zime .o se ronovile običajne sezonske tavine rimskih pla-.^čev in obleke, pač oa se ooiavljaio v zadnjem času v našem Dodeželiu težji kriminalni primeri, ki naše ljudstvo ^elo \^neTrtirjajo. V Stanožini nri Podlehniku so nedavno zakrinkani razbojniki do smrti pretepli hišneea gospodarja Drobruka. niesovemu slaboumnemu bratu Andreiu pa prizadeli zelo nevarne poškodbe. Kakor nam poročajo od Sv. Miklavža pri Mariboru na Dravskem polju, pa so doživeli domačini hišne številke 95 silno razburljivo in grozno noč. Sredi spon i a so sj poiavili pri Gornikovih razboiniki. S samokresom v rokah so ustrahovali domače, notom ko so jih prebudili iz spania. Zapretili so vsem, ki so bili doma. da jih oobileio. če iim ne izreči ;o vsesa denarja, ki ie ori hiši. Domač: so v strahu za svoie Živi i e-nje zatrjevali, da nimajo neben223 denarja. Pretaknili so vse kote in prebrskali I vse omare Ko so prišli vendarle do ore- I pričanja, da ni pri hiši zares ničesar, kar bi bilo vredno, da bi moralo zaradi tega pasti kakšno življenje, so se razboiniki rx>turinili ter izginili v temni noči. Medtem oa so še sosed ie d ostal i pozorni. Streli sredi noči niso napovedovali nič dobrega. Ljudje so prišli skurai in so s sočutjem poslušali zgodbo o nočnih razbojnikih, ki so prihrumeli v hišo. čiorav so bila hišna vrata dobro zaklenjena. Obhod okoli hi^e ie tudi hitro poiasnli način, kako so se utiho*apili v notranjost hiše. Prislonili so ob streho lestev, s pomoč i o katere so p:išii na streho. Tuka i so odstranili strešno opeko in skozi odprtino zlezli na podstrešje in odtrd v hišo. Zaradi teaa drznesa razboiniškesa dogodka so liudie po vsem Dravskem noliu zelo vznemirieni. Upati ie. da se bo posrečilo razbojniške zlikovce čim prei zajeti. Verjetno ie. da bodo poizikusili svojo srečo tudi še kie drugod. Zaradi teea se priporoča podeželskemu ljudstvu, nai bo previdno, nai varno zapira vrata in naj skuša preprečiti dohod s podstrešia v hišo z zaoiraniem in zaklepanjem oodstrešnih vrat. Parala se oa tudi vprašan'e. ali ni morda šmiklnvški primer v kakšni zvezi s podlehniš-kim Brezobzirnost ra^bohvVov bi lahko dala slutiti, da erre morda v obm primerih za ene ter iste zločince. Upati je, da bo temeljita preiskava razčistila ozadie šmiklavšega. k sreči le poizkusne-Ka razbriništva. ki m bi v danem primeru lahko terjalo tudi človeške žrtve Mariborske in okoliške novice — Nova grobova. y Marmontovi ulici 5 je umrla vdova po strojevodju Marija S vaj gre r. stara 86 let. v Pregl j avl ulici št. 14 pa zasebnica Ana Ceh. stara 59 ie*. žalujočim svojcem globoko sožalje! — Nočno lekarniško službo imata ta teden lekarna P. Albaneža pri sv. Antonu v Frankonanovi ulici 18. tel. 27-01. in Kdni-gova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21-79. _ Kulturna pobuda. Zgodovinsko društvo v Mariboru je dalo pobu c o za razis-* kovanje zgodovine mariborske obrti- Zbrano gradivo bo priobčeno v posebnem zvezku Časopisa za zgodovino m narod opis v Mariboru. Z ozirom na to pobudo so mariborska obrtniška združenja sklenila, da podpro to akcijo s primernim zneskom, pa tudi s tem. da stavijo na razpolago vse vire, ki prihajajo v poštev za temeljito raziskovanje zgodovine mariborske obrti. _ 13. ^lača! V Mariboru ga ni menda več zasebnega podjetnika, katerega vodstvo ne bi bilo pristalo na to. da izplača letos svojim nameščencem spričo posebnih dragmjskih razmer in zmerom naraščajočih cen 13. plačo, ki bo izplačana Še pred božičnimi prazniki S tem so mariborska podjetja nok -zala svojo uvi "ev-nost in ra-sumevanje za težke življenjske prilike svo-Jlh nameščencev. — Drevi otvoritev slikarSifce raa»t*ve »Brazde«. V Marodnean domu bo drevi ob 20. slovesna otvoritev razstave kluba * Brazde-c. Svoja dela razstavljajo naši znani umetniki Franjo Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos Zoran MušiČ, Lojze šušmelj in Klavdij Zorni k. Mariborsko kulturno občinstvo kaže živahno zanimanje za to razstavo, prav tako tudi za razstavo T. Primožiča in Z. Zela v beli dvorani Sokolskega doma — Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: S 1. januarjem 1941 se začne nova taksna doba za odmero dopolnilne prenosne takse, ki traja do 31. dec. 1945. Pod to takso spada cerkvena nepremična imovina, nepremična imovina cerkvenih in prosvetnih volil, skladov, fondov, samostanov, prosvetnih, in duhovnih občin, zadrug, zavodov, ustanov, društev in podobnih združenj. Taksa znaša za leto 0.4^ prometne vrednosti dotične imovine. Nadalje spada pod takso nepremična imovina delniških družb in drugih pridobitnih družb in društev, katerih članom pripada določen delež osnovne skupne imovine. Pri teh obveznikih znaša taksa 0.2*^ prometne vrednosti na leto. Cfiste industrijske družbe plačajo od prometne vrednosti nepremičnin na leto 0.1%. Lastniki, zastopniki in uživalci .-nosno njih zastopniki ali pooblaščenci so dolžni predložiti predpisano taksno prijavo v roku od l. do 15. januarja 1941 pristojni davčni upravi na področju, kjer se nahaja dotično imetje, torej pri davčni upravi za mesto Maribor samo glede nepremičnin, ki leže v območju mestne občine, če so nepremičnine v o ko Usu več davčnih uprav in želi kdo plačevati to takso le pri eni davčni upravi, mora zaprositi za tozadevno dovoljenje pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, oddelek za takse, prijavo pa mora kljub temu vložiti pri vsaki posamezni davčni upravi. V prijavi je navesti vso nepremično imovino s p riti kJiinarni, ki je v naši državi, in vse pravice, združene s temi nepremičninami, ki se smatrajo po civilnih zakonih za nepremičnine in njihovo vrednost. Tuje družbe, ustanove itd., katerih imovina se nahaja v naši državi in je podvržena tej taksi, so tudi dolžne predložiti prijavo po svojem zakonitem zastopniku. Temelj za odmero te takse je premetna vrednost dotične nepremičnine na dan 1. januarja 1941. Oni, ki v določenem roku od 1. do 15 januarja ne vložijo prijave ali jo vložijo po poteku roka, toda še pred izvršeno oimero, plačajo vseh pet let dvojno dopolnilno takso. Oni pa, ki vložijo prijavo po izvršeni odmeri ali je sploh ne vložijo, zamolči jo ali pa netočno napovedo imvino, ki bi jo morali napovedati, plačajo poleg tega kazen v dvakratnem znesku enoletne dopolnilne prenosne takse. — O tem in onem. Na Aleksandrovi cesti so našli kolo, ki ima evid. št. 2—230532. Lastnik ga dobi na policiji. — Starešina sreskega sodišča na Prevaljah dr. R. Adamič je premeščen za sodnika k mariborskemu okrožnemu sodišču. — železničarju Petru Ploju iz Pobrežja je izginilo izpred neke gostilne v TvorniSki ulici kolo brez evid. štev. — Carinskemu posredniku Ste-vu Ton čiču so ukradli iz dvoriščnih prostorov pet vreč ovssa, vrednih 1000 din. — Na Glavnem trgu sta trčila kolesar Leopold Poljanec iz Jarenine in kolesarka Ivanka Otrokarjeva. Oba sta priletela na tla in se malo poškodovala. Pač pa sta kolesi razbiti. — V Morju pri Framu so udrli v'omilci v zi^a7*'ico, ki je last Marije Frangeseve lz Maribora. Odnesli so perilo, posteljnino in druge predemete. Za vlomilci poizvedujejo. — Studenš«e nOvle«. Množica ljudi je pričakovala ob železniškem prevozu truplo mrtvega strojevodje Jožeta Koritnika, ki ga je deletela tragična smrt pri železniški nesreči med Sevnico in Blaneo. Ko je prisopihala lokomotiva je šest pokojnikovih tovarišev strojevodij preneslo krsto na stu-denško pokopiMšče, eden izmed strojevodij pa je odnesel na pokojnikov dom torbo, v kateri je imel pok. Korttnik hrano za svojo poslednjo pot. V peslednje slovo je z a piska! a lokomotiva . . . Pcgreba na stu-denškem pokopališču se je udeležila ogromna množica ljudi. V prisrčnih besedah sta se poslovila od pok. J. Koritnika zastopnik kurilnice in tovariš iz Sevnice. Pevci treh pevskih društev so mu zapeli v poslednje slovo. železn; carska godba je odsvirala turobno žalostinko. CaeVjn spomin žrtvi dela in pok'ica! — .SOd°bnc »o poslale tudi tatvine mleka, ki se v zadnjem času v Mariboru zelo ponavljajo. Primeru v Trubarjevi ulici je sledil sedaj nev- Posestniški sin Slavko Tomašlč iz Gačnika je odnesel mleko k neki stranki v Wil 1-den re me r j evi ulici. Pred hišo je pustil kolo, na njem pa posodo za mleko, v kateri je bilo več litrov mleka. Ko se je vrnil, ni našel na kolesu ne posode, ne mleka. Ker se v zadnjem času slični primeri zelo množijo, je previdnost zelo potrebna. — Iz Dravske doline, v Vuzeniei se je smrtno pc nesreči 1 posestnikov sin Herbort Germut. — TT1 odurno dvore«0 ^i je uredil na bivšem dr. S c h mi ed c rerjevem posestvu tukajšnji »Kuiturbundc. Torek, 10. dec. ob 20.: >Za nerodov blagor c. Red A. Ccnkarjeva proslava. Počastitev Cankarjevega »pomena v gledališču. Letos je še posebna priložnost vseh pravih rodoljubov, da počastijo s svojim obiskom v Narodnem gledališču spomin Cankarjeve smrti. S tem najlepše počastijo tudi 401etnico, kar je bilo dovršeno njegovo duiiovito delo »Za narodov blagor«, ki se na ta večer uprizori s primernim nagovorom g. prof. dr. Dornika. Plesni večer Mohorjeve ln Pilata, v mfl- riborskem JledalBču se vrši v četrtek 12. t. m. ob 20. Mariborski trg Na mariborskem trgu so naslednje cene: Svinjsko meso s kostmi 20 do 22. svinjsko meso izluščeno 22 do 24. riba 24, zajec 22. salo 24. slanina 23 do 24. pliuče 12. Merico krompiria prodajajo oo 11 do 12 din, čebulo po 2.50 do 3. česen 8 do 12, kislo zelie 5, kisla repa 3. hren 8 do 9, fižol 5 do 7. Sadje: jabolka 6 do 12. hruške 10 do 16, suhe slive 16 do 24. celi orehi 16. lušceni orehi 48 do 52. 2ito: liter pšenice 3 do 3.50. rži 3. ječmena 3. koruze 2 50 do 3.50. ovsa 2. prosa 3 do 3.50. aide 2. proseneea pšena 7. ajdovega pšena 7 do 8. Mlečni izdelki: liter smetane 15 do 20, mleka 3 do 3.50. surovo maslo 44 do 48, čajno maslo 56 do 60, kuhano maslo 50 do 54. domači sir 12. Kokoši 30 do 35. par piščancev 30 do 75, Eo&i po 60—80, purani 40 do 120, race 28 do 35. Domače zaice prodajajo no 20 do 40 din, Na ribjem trgu so bile cene naslednje: Belice po 9 do 10, morske ribe oo 16 do 28 din za kg. Slei ko rjrei se ooači na marib rskem trsu stalno naraščanie cen raznim življenjskim potrebščinam. Sreda, J J. decembra Ob 7: Jutranji pordniv. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisen venček veseli i h zvokov (plo5če). — 12: Simfonične slike Cplošče). — 12.30 Poročil«, objave. — 13: Napovedi. .— 13.02- ^ramel »Ljubljana« — 14: Napovedi, poroćiia — 18: Petrolej, povzročitelj mednar. revolucij (dr. Al. Kuhar). — 18.20: Pojte z nami' (vodi Luka Kramolc). — 19: Napovedi rx>rr,či!a objave. — 19.25: Nac. ura — 19.40- ^ram'i igrajo (plošče) — 20- Ku*a ?la»ba TI. Peter Iljič Čajkovski j: 1 Predavanje (dr Dra-gotin Cvetko), 2. K1avr*k- koncert (prof. Anton Trost). — 21: Komom zvoki (plošče). — 21 15: CitrasV dueti (gdč S1avka Peklar in g Marjan Hebein) — 22: Napovedi, poročila. — 2.15: Pisana Sara (plcSče) Oloveku zastaja dih ob prizorih strahovitega potresa in pogubonosne ogromne poplave. Prekrasna vsebina ln umetniško dovršena igra privetbi marsikateremu gledalcu solze v oči. — Da je ljubljansko občinstvo pravilno ocenilo visoko kvaliteto tega filma, dokazujejo razprodane nedeljske predstave. Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — TEL. 2M1 Rezervirane vatopnlce ae morajo dvigniti najkasneje ure pred predstavo 1 Spor zaradi cen mleka Meščani kakor kmetje si žele, da bi časopisje zagovarjalo njihove interese Ljubljana, 10. decembra Podražitev' mleka je med vsemi podražitvami življenjskih potrebščin 5e posebno vznemirila revno mestno prebivalstvo. Pravimo revno mestno prebivalstvo, ker nam je neki kmet iz ljubljanske okolice poslal dopis, v katerem očita, da zagovarjamo presite meščane in da »učimo meščane kmeta zaničevati.« Ko se moramo ob tej priliki povrniti na vprašanje cene mleka, moramo hkrati odločno enkrat za v&elej zavrniti podobne obdolžitve posameznikov z dežele, ki še vedno vidijo v vseh meščanih le brezdelno, zajedalsko gospodo, živečo le na račun kmeta. Večina našega mestnega prebivalstva izhaja predvsem s podeželja, je kmečke krvi. a še mnogo večja večina si mora prav tako z napornim delom služiti kruh kakor kmetje. Mirne vesti lahko tudi trdimo, da je eksistenca mnogih mestnih prebivalcev, zlasti delavcev, uradnikov in nameščencev, ki žive zcrolj od svoj:h plač, ali mezd, zaradi draginje neprimerno bolj ogrožena kakor tistih kmetov, ki jim prodajajo mleko. Naglasiti tudi moramo, da pri razpravljanju o cenah mleka nikakor nismo bili pristranski in nismo tajili, da kmetovo delo pogosto ni plačano, kakor bi moralo biti. Znanstveno je ugotovljeno ,da se kmečko prebivalstvo vedno bolj proletarizira, todć« nedavno je bilo tudi dognano, da se je kupna moč pravega kmečkega prebivalstva glede na podražitev kmetijskega blaga med sedanjo draginjo povečala, me;1 tem ko se je delavstva in uradništva zmanjšala. Zadnje čase še vedno v;,ejemamo dopise konzumentov, ki se pritožujejo nad najnovejšo podražitvijo mleka. Kmzu-menti imajo seveda r red vsem pred očmi svoje interese kakor majo kmeti svoje, vendar jim ne moremo očitati, da ne skušajo biti objektivni. Zanimivi podatki, ki jih navaja konzumrnt z dežele. Dokazuje, da je mleko po 2 do 2.50 din dovolj drago, čeprav se je krma podražila. V svojem računu, ki naj služi kot dokaz, da mleko nikakor ni prepoceni. u n ošteva, da velja krava okrog 3.000 din. Mleko daje na leto približno 9 mesecev. Boljša krava mle-karica mora dati na dan 12 litrov mleka. IrJcupiček mleka v 9 mereč:h znaša 6.480 din. Računati je še treba, da krava vrže na leto tudi po eno tele, ki je po 4 tednih vredno do 800 din. Seveda je treba računati, da kmet vsega mleka ne proda, ker ga precej porabi sam, toda vrednost mleka se zaradi tega ne izgubi. Nadalje je treba upoštevati, da daje živina gnoj, ki je največjega pomena v kmetijstvu. Pisec sodi. da znaša skupni letni dohodek molzne krave okrog 7.500 din. Ce kmet redi kravo le zaradi mleka, si tudi za ta namen izbere dobro žival. Krave, ki ne daje mnogo mleka, kmetu ne kaže rediti, zato jo navadno opita in proda Pisec pravi, da slovenski kmet ni bil še nikdar izkorišč.evalec ter navijalec cen in zato tudi v tem primeru ne bo sledil tistim, ki mu (prišepetavajo, naj mleko čim bolj podraži ali pa najsi opusti živinorejo. Opustitev reje krav sploh ni mogoča, kar seveda kmetie naibolje vedo. Zavedajo se pač. da Je živinoreja neobhodno potrebna že zaradi gnoja in da reja volov namestu krav ni tako donosna, da bi se je predvsem oprijeli. Ob tej priliki moramo ponovno pripomniti, da bi prevelika podražitev mleka ne bila v interesu kmetov, ker bi se poraba znatno zmanjšala. M'eka bi ne mogli kupovati prav tisti prebivalci, ki so bili do- slej najboljši kupci, saj so ga kupovali največ. Med večino kmetov, ki dobavljajo v Ljubljano mleko in meščani je vladalo vedno dobro razmerje in smemo upati, ria ga tudi sede j ne bodo pokvarili tisti, ki skušajo prkazati meščane kot sovražnike kmečkega stanu. Odgovoriti moramo še kmetu iz ljubljanske okolice, ki trdi, da kmetje upravičeno prodajajo mleko neposredno meščanom po isti ceni kakor mestne mlekarne. Ta trditev se nam ne zdi dovolj podkrepljena, čeprav, se dopisnik sklicuje, da je mleko naravnost od kmeta boljše in bolj snažno, da ima kmet stroške s prevozom mleka v mesto ter da mora zgodaj vstajati. Nadalje se dopisnik sklicuje, da je mleko v drugih krajih znatno dražje kakor v Ljubljani, kar naj dokazuje, kako so kmetje iz ljubljanske okolice naklonjeni meščanom. Dopisnik tudi trdi. da se je blago, ki ga mora kmet kupovati, podražilo do 200 odstotkov. Mleko, ki so ga kmetje prodajali neposredno meščanom, je bilo vedno doslej nekoliko cenejše kakor v mlekarnah, nenadno so pa nekateri začeli dokazovati, da to ni prav. Preiskave mleka v laboratoriju mestnega tržnega urada so dokazale, da mleko iz mlekarn v splošnem M zaostaja od mleka, ki ga piodajajo rro-ducenta neposredno meščanom, po maščobi, še manj pa po sna ž n osti. Mleko, ki pride v prodajo skozi mlekarniške obrate, je bolj zanesljivo si ažno kakor mleko, ki prihaja tako rekoč neposredno iz hlevov na trg. Zanimivo je tudi, da se mleko iz mlekarn bolj redko skisa kakor mleko, ki ga prodajajo kmetjne. Kmet ni obdavčen posebej za prodajo mleka, česar pa ne moremo trditi o mlekarnah. Za mlekarne v mestih je treba tudi plačevati drage lokale, dražje uslužbence kakor kmetje plačujejo svoie posle, razsvetljavo, kurjavo itd. Zato je res čudno, zakaj kmetje lahko i odaja jo mleko mlekarnam toliko ceneje kakor ga prodajajo naravnost odjemalcem. Ali ne pomislijo, da bodo ljudje začeli ra.J5i kupe-vntl mleko v mlekarnah, če ga doslej ^e n!so, ter da hodo zaradi tega utrpeli škodo predvsem sami kmetje? To se pravi, da bodo kmetje morali mleko prodajati le ✓nlekarr. im, a seveda rnatno ceneje, kakor ga sedaj prodajajo meščanom. Kmetje si žele, naj zagovarjamo njihove interese proti interesom mestnega prebivalstva, Toda, kakor ne zagovarjamo interesov mestnega prebivalstva na škodo kmetov, tako se ne moremo pristransko zavzemati za kmete. Vsekakcr pa branimo njihove koristi, če jih opozorimo iskreno, kako je s stvarjo. Zavedamo se, da je tudi kmeta prizadela draginja ter da se je zelo podražilo blago, ki ga kupuje, toda pri tem ne moremo zamolčali, da se Je blago, ki ga kmet kupuje, podražilo mnogo manj, kakor blago, ki ga prodaja. To so ugotovili nepristranski strokovnjaki in o tem so poročali najuglednejši gospodarski listi v državi. Mi bi prav radi zagovarjali podražitev mleka na 3 din ali še celo na višjo ceno, če bi bili prepričani, da bi takšna podražitev res koristila kmetu in da bi ne ogražala eksistence prebivalstva v mestih In industrijskih kraiih, in če bi zaradi nje ne bilo silno prizadeto tuđi revno podeželsko prebivaJstvo, ki mora prav tako kupovatt mleko. Interesi j kmetov doslej še niso bili tako hudo ogro- j ženi zaradi draginje, sai cene večine krme— \ tijskih pridelkov niso bile rnaksimirane. Glosa k snočttjemu koncertu Trboveljskega slav£ka V Ljubljani, 10. decembra. V tišini ae oblikuje nov pevski talent, naša najmlajša primadona, ki pa je snoči žela toliko iskrenega in nad vse toplega priznanja, da bi jo lahko zavidala najzrelejša in največja primadona. 3:e nekaj let se zanjo zanima naše Dramatično društvo. Zato sem jo šel poslušat, saj je med drugim svojim sporedom zapela tudi dvoje opernih arij: Verdijevo Gildo in Offen-bachovo lutko. Zamiž: zunaj. Megla se je včen-aj raztegnila na gorenjsko stran visoko gori nad Medvode, proti Dolenjski pa do Šmarja. Na Barju je bila tako gosta megla, da je celo tam skoro ne pomnijo. Legala je čez vse barjanske vasi do Vrhnike. V mestu so vozili avtomobili zelo počasi, kajti na vsakem ovinku je pretila nevarnost, da pride do karambola s tem ali onim vozilom. Prometni stražniki so imeli na živahnejših križiščih v^s dan obilo posla in so skrajnim naporom uravnavali promet ter tako spioti preprečevali morebitne nesreče. Z avtomobilisti so imeli še najmanj opravka, ker so ti sami vozili skrajno previdno, težje pa je bilo krotiti voznike z vprežno živino, ki so često manj disciplmirarjl Ker je bila včeraj v mestu tudi poledica, so na gladko tlakovanih ulicah padali vpreženl konji kar po vrsti. Zaradi takih nezgod je bril še prav posebne oviran promet, kajti v nekaterih primerih padlih konj niso mogli spraviti naglo pokonci Na CeiovSki cesti se je popoldne zvalil konj na. tramvajske tračnice. Ubogo žival so dvigali skoro črtet ure s pomočjo odej, ki so jih podložili, in se je za nekaj Časa ustavil tudi tramvajski promet. Enak primer so opazovali ljudje tudi na Tyrse-vi cesti. Kakor v mestu je megla ovirala promet tudi zunaj. Tudi na živahni Celovški cesti, po kateri drvijo avtomobili, težki tovorni vozovi ln avtobusi z vso brzino, so včeraj drsela vsa motoma vozila povsem počaaL Skrajna previdnost je bila umestna, kajti megla je onemogočala voak pogled tudi za par korakov naprej, na cesti pa je vsak čas vse polno pešcev, kolesarjev ln manjših vozil. Avtomobili so vozi H s prižganimi svetiljkami. prav tako tramvajski vozovi, vendar se je vsako vozilo moglo opaziti šele tedaj, ko je bilo že tik pred človekom. Megleno vreme imamo v Ljubljani in okolici tudi še danes, vendar se je prej tako gvsta megla močno zrefčila. Megleno vreme bo najbrže trajalo Še nekaj dni, dokler megle ne bo pre.sin goHbo na če't odkorakali k slovesni s'užbi b^žji v župni cerkvi. Po maši se je sprevod vrnf1 zopet do »gi-a "čine* nakar se je de'av-s-tvo razš'o po domovih Za sv Barbaro je bil letos že na p'a-čilnt dan izo'ačan prisnevek vsemu delavstvu in name'čencem Deflffvtr * prejeli no 35 25 in 15 din Podu radništvo je Birbaro proslavilo na predvečer -» trad'C/na'nn zabavo, ki ie bila izredno dn b rt obiskana. Dva fulrieia Gradec pri Litiii 9. decembra O Miklavževem je praznoval tuk^šnjl posestnik ln 7idarski mojster s:. NTk'avž Krhlikar kar dva živlipniska iuhPe*a Jubilant 1e dopolnil 70 'eto in obenem d^č^kal 401ptnico samo^tome vršitve zidar^k^ara obrta Ob i"ei nrihki e dobil mnoero Č«*«t!*k sai ie e KrhMkar pn vs^m Zasmrhi upr'pd na in sno^tovana os^bno^t ki đ^fnfp tudi v porotnem ž'vlienni Fton" na čelu krajevne oro-^niTTociip jtvts kar je dokaz ob-če°^ gpoS'ovsTi^ in ugr'e^3 K^'uh 'pn< starosti ie sr Mik'av? še vedno tudi akt'ven č^an zp'ene pT»toyfg!n<* k er *e posebno prM-^Hipn zarad: svoie 5eravoeti. Milrl^v* ^rM'kar ie rod'l na s^s^onV Savi *e kot otrok se ie n^e^ehl 7 ostafmj domač'mi v Prp^njk kW ie dobil ni^ov oče v t^mka^fn-5! kemični tovarni sb'žho tovarni"TLipe« in je bil vzgledno marljiv pevec. V le*:h ko e so se v tx> iednitm čisu p e-cej poaražile in ko jih ie Janez vide. pri nekem svoiem znancu, ie tskoi u anil. da bi lahko skunil nekai stotakov M:^e j3 bila res zapeljiva sai ie m^l n?ka stD a-kov dolE?a ki ea iz svojih re.inih zaslužkov ni m >eel pl čati Zato s? odloil. da kože uk ade kar ie tudi stori: Dobi ie za kože kuDca ves^lie oa ie bi o o e-zgodnje Tatvino so odkrili in osumili Janeza Snrva ie taiil ko oa so zvedeli kam iih ie Drrdal ie prišla vsa zadava m dan Aretirali so sa in oreial1 v sodne zstw*e. V Dosledniem ča?u ie b la izvršim slični tatvina tudi on neki o' o'i'ki žag S e1i noči ie nekdo odrezal pracejšen kos gonilnega iermena TiVo usnie ie ;zredno dobr i in seveda tudi draeo Tat ie zarali ne metrov iermena uničil celo trasnrsiio Nabava novpera oaenn^ke^a ipurna ie v se-daniih časih iD'-edno težka Za*o ie naora-vil lastniku oolep ffmotne sk de t d Dre-cei nenri^tne^a dela Poizvedovali so do-vsod kdo bi zakrivi' tatv4no D^le^nn^tn k se ni uoal svoie^a o^^a ra^^ečavati v naši bMžini ker ie ve'el d > bi mu d- h;tro >r;šli na sled Odšel ie nreko Bo^^^n^r^ v Temeniško dolino in tamkai on nekaterih SA-oiih znanoih snravil urn;e sumln ^e^a iz^'^ra v denar Prodal rr-ča ir. mod r!-i"^;rn ie nfl^ ppt»:V »>v- čen« nrisoe' 12 nlcrnkrt 1 NI tu York Pri-no'ifl! \e (|4 rv^n'Vrvv h H r"' 1 o n L'zbme. \T nremodi »z va^ P"vne nr- K*»»nn*Vu V istom V-i-fl:n urnt-'n F in-ć*'lo Vl;ho'*r etn-a 7^ fcr D n-a ie h''ft iz vfiv >er*'e Or' ^•1m""^'ii ^ 1 r>",»- '•"ip umi-' r£r+r\br* 7-1 tot'V' ^\ - *»^* ir 52 lel Doma ic KI iz vasi S'avsk' Laz pri V Ccvo'nrtfbi se i*1 rvoTi««iTČ'' nri flvto mo.k:'cVi resvrp^i F1"1 nt I ert,,o \ it'imct' 48 let V istem a--ti-nv^ 'n v <:e VfMtili :c rim-Si S' venci ki cr i;h .nora1, tud nrnn^'ia-t; v bo'n-or. r»Vtr h-i »p urnr' < r-'v-'-in-du lak«>b W**m**. *4ar $( Io* R ■«l?l se ie v Ambrusu Zu^emberlc^i k?oT ?:vi r»?e- fova mati V A m'-"-"V i \* 7'- r-' V) let V istem krfliu if nm'*' h*di I ■? *c Rr»*^r*tec. v ir ^ G-ri:";" i-»ri o\ f'bra I starosti 5" '°t RoH ' j D:vač; V NVanJc^anu jo i»mT'a j .lnnn;p K'iv?n-t-. d'^ror z Vrhli'Jcc I\T B'anF^rdu c-o 10 v -t« '.i icn t.m-tn^ wv JiesreČlil Andr^l K oni"* ar PaJet i o v ^0 m I £'-.-b V- j;v"ek Bi1 je star 51 !e' Rod\\ se je I v T.:t;ti ilc**e i** ^ * ■n\ ni Vi j- ' da. rl'*ma iz R ^ Krarno \' Cl' K»*rtn ie 1 um"1;! Marrfarr^a Tt'irner. <*t.T"a let doma iz Vod:c. V D * '?evfPc i« umrl Ivan Tomac v *ta-'^r^: 40 «t V M'\vankooiu je uttHI Leon ' ba fv9 le* star no Ju iz Malco1 V Bess^mirhi \p umrl R"Wf j iM:2lič. «1 'et star. d wna iz R:bn;ce nn no»-I hc-rju. V In-Pano-^ku je umr1 Ant^n K-a-pez. e-tar 73 Tet. D-^na ie b:l s PrmrK*-"**^©-t*a. V M^nt-h^"u »e ^mr! Turi S**r ""^"č. 54 let star, doma iz r-Kiztrmlja v Beli Krajini. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda dtD l.— davek posebej £a pismene odgovore giede malih oglasom ie creba priložit1 znamko — Popustov ia maie ogia^ oe priznamo ua POHIŠTVO 10 naročilu najceneje, vsako-rstni stoli politiram oprave -sa popravila najceneje pri 'ORMAN Brep 14 2561 1 AJJK IN ISTV O HaDjan Lgriška ui 10. vam »apiavi ah pupiavi stare naj- *eneje. 2434 Iti SEJE tNO VCC8A5VNC JUdOCUflKA SV.tim NASII73 BIKOVE ODPADKE popolnoma suhe, nudi »Kurivo« dr. z o. z., Tvrševa c. 35. 2814 Poslužite «»e malih oglasov Slov Narodu« bi so na iepn*' ifil! Seseda 50 par Davek poseoe' Nai!nnniS' /.rifSHit >% rim Strojepisni pouk Večerni tečaji pnčetek pouka ln vpiđovanje v ponedeljek 16. t m od 6 do b ure zvečer Christofov učni zavod Domobranska c. 15. tei 48-43 2123 VTSOKO CENO ETumiju, železju, kovinam steklenicam plača »META TJA«, Gosposvetska c. 16, tel. 32-83. 2812 VSAKOVRSTNO /I.ATO ii!jante in srebrc Kupuje pc luJviSnb renah A BO/lf — Ljubljana Frančiškanska 3 4b L*. ZA BO"IC kupite n:ijb)lje in najceneje v trgovini »EDO« CE\ I .11 Pi ešernova 48. ISCE SE v severnem delu dravske banovine in sicer v okolici Maribora, Ljutomera, Ptuja ali Čakovca ležeče poljedelsko posestvo v vrednosti din 500 000, plačljivo takoj pri sklepu kupne pogodbe. Tozadevne ponudbe poslati na naslov Marija Smola, Planina pri Rakeku. 2810 V KLETI »ZVEZDA« Pravkar je dospela godba iz Snbotlee pod odličnim vodstvom kapelnika »JANY«x. Zabave in veselja v izobilju! Koncertira vsak večer, ne zamudite! Odlična vina vam nudi M. Šil3vic tel. 45-54 Edmund O Hara: 52 Horftiduta Roman Towsend j"e globoko vzdihnil in *zpil čašico ;i>erja. Strong je našel številko profesorjevega te efona in pozvonil. Kako dolgo bo treba .*akaii na zvezo0 Deset, dvajset minut, a kaj bo notem? Towsend je iztegnil roko proti svoiem n vratu, kakor da hoče pretrgati nevirino zanko. Strong je to opazil in zdelo se mu je, da razume občutke svoje žrtve, — Pijte, — ga je pozval Strong, — vpričo mene se ni treba sramovati. Jaz bi nemara na vašem mestu a ar a vnos t kričal od strahu. — To bi ne dokazovalo oosebnega junaštva. — je poskusil Towseu< pošaliti se. Toda namesti smehljaja se je pojavilo na n'egovih ustih neka' krčem podobnega Ali se je bal0 On. ki je v lepre-stani borbi z razboiniki tolikokrat tvegal svoje živ ljenie*7 Ta občutek mu ie bV dorlri nernan in von dar kal drugega je mogla biti ta tesnoba v prsih in to stipkanie v vratu negn strah? Strong se je nnslonil na svoj stol in si pni2-cier^ret ~. — Kaj je pogum ? ... Bil sem v vojni, — je ri-povedoval tiho, — dan za dnem sem ležal v strelskih jarkih, izpostavljen sovražnikovim Kroglam. Desno in levo od mene so udarjale granate, vojaki so umirali, pustošilo se je. Slišal sem smrtno hro-penje svojih tovarišev, sam sem pa opravljal svojo službo, kakor da se ni nič zgodilo in zdelo se mi je, da ne vem. kaj je strah. Pozne ie sem bil poslan kot vohun v sovražnikovo taborišče. To je bilo celo privlačno. Dražilo me ie. Čim večja nevarnost, tem bolj me je mikala. Potem pa . .. — Strongov glas je postal naenkrat mračen — potem so me zgrabili. V takih primerih postopajo naglo. Vojno sodišče. Dokazano vohunstvo. Smrtna obsodba in takoišnja ustrelitev. S tremi drugimi so me postavili k «teni in... tedaj sem se naučil, kaj je to. Lahko bi bil vriskal in besnel, toda bilo me je sram. Za hin je obmolknil, kakor da hoče dati Towsen-du priliko, da bi kaj rekel. Toda detektiv je tiho sedel in bledega obraza motril svojega nasprotnika. — Ali veste, kdaj se človek nauči spoznavati strah ? V borbi ne. v borbi se boje samo strahopetci, — je nadaljeval Strong zamišlieno. — Toda tudi naipogumnejši človek bo občutil strah ka^ar se ne more več braniti. Ce je obsojen na smrt in če ve, da mora umreti in da proti temu niti s prstom ne more ganiti — ah. malo jih je, ki lahko govore o tem občutku, ker iih malo ostane pri živlienju. Če i^m ? T'so^l r,'-'-"ttic-o'>i »n *5e r»-,»T^r"> r^-* ^><— več. Ne, ne, ne. Tudi če govorite resn^o, Kentlburv, vam ne morem pomr^p.ti. Na svid^nie torej! Lahko noč AH imate morda še kakšno željo? — Nobene dru^e želie nirnam, — ie Ogovoril d^teVtiv iasno in či«5to mirno. — Zbogom! In odložil je slušalko. Ob^->luioče ie Strong skomignil z mmeni. — To je bila vaša smrtna ob^edba. Nekai časa ie sedel Towsend kakor okamenel, p^+em je ra dvignil glavo in se o*rl na Stronga, Stranoj je komaj vidno odkimal z glavo. — Ne. Urejuje Josip Zupančič '/ Za Narodno tiskamo Fran Je ran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof '/ Vsi v Ljubljani