FsStnlna ps.T8&lfrana« L sto II., štev. » V Lfubljan!, nectsHa tihe is. marca 1921. Posamezna iteV. 1 K fehsjs 9b 4 s}utra3* ffiaas eaialstio .. tSS S Kese-jso. . . .. • IS « ts gsssd 03ex!;« « cs iseszss^a .. -Q£ssl sa vsiS cub stelpea (53 oc) 2 S »12 egtari i Riga, 12 marca. (Izv.) V Kijevu prinašajo iz Rige z datumom 11.1, se vrše veliki boji z boljševiki. Sred-.. _ m. zvečer Revolucionarna vlada v nja Rusija z Moskvo je mirna, tam o ustanovitvi državnih podtajnikev, Kronstadču ie bi'a izvoljena dne 28. ie oblast še trdno v boliševiš-ohro-sprejme v .navTredataji, kak*. jo jc Ifebn-aria na iavnem shoda kron- kali. V Moskvi se je včeraj končal sestavil ozjj, odbor- paKaji^ |rfadteia ddaVcev Ln mornarjev.! IX. soveiski kongres. V sklepnem Radie v ustavnem odboru Beograd, 12. marca. (Izv.) Po seji ■_______... __ BEOGRAD, 12. (Izv.) Na današnji s?ji ustavnega odbora te prediral Laza Markcvič, naj se člen 57, ki govori venije celo svojo skledo avtonomi- i jako-gospodarski program seljačke srlčrie leče. Prof" šurmina vidimo od- j stranke.* Drinkovič konstatira dalje, hajati iz Beograda v Zagreb z de-Ida Narodni klub in Radičeva siran-rnokratskimi predlogi o razdelitvi j fca soglašata v vprašanja manorhijc država na oblasti in v ustavnem od- ■ in misli, da bi bilo. potrebno, da se- 50tj se po svojem pooblaščenem siinistrn Drinkoviča javlja sam predsednik hrvatske seljačke republike Radič ter govori le še o sociamo-go-.^podarekein programi«. Preobrat je sprejme Radičev socijalni program in v gotovem ozira tudi socijalni program komunistov. Republikanec Gjonovič izjavi, da je Drinkovičeva izjava spravila nje- šorej ogromen. Prihaja pa od tega,;govo republikansko stranko v' po i-er so se separatisti že do dobra I pokoma" nov položaj. 'Radičevo prepnčsli, da njihova avtonomistič-! pnblikanstro teži torej predvsem na, gesla v narčdu niso našla sko-i raj cikakega odziva in da je bitka v kOas&uann izgubljena, predno se js prav pričela. Ko gledamo ta razvoj, redno bolj spoznavamo kako deplasiran je bil nastop onih 43-slovenskih kulturnih Jefevceiv kj so ae' čutili poklicane, K -^mlM^l J-.* . _ - * -' - ■ , '_____ ' akdie, • slovaški RJerikalci, če Umikajo s pOzorišča. Spoznanje da $o s« dali speljati na led, ie danes ičed tistimi, ki so iz politične des-orijentiranoisti podpsali izj&vo, vse-' i plesno' in zato je razumljivo, da naknadno skušeib svoj nepremišljeni koraš- pred seboj in pred javnostjo opravičiti. Sem spadajo «opazke-; ki fib .re pred nekaj dnevi priobčil svetnik A. Lajovic,*ki skuša dokazati, da je avtonomičiia izjava kuM rjrafijh delavcfev izliv nc liega idealističnega naznanja ^ naše na-.odno življenje, medtem ko naši na reza ekonomskimi zahtevami, dočim mu je republika postranska stvar. Njemu pa je nasprotno najvažnejše vprašanje državne forme, čeprav nikakor noče spravljati v nevarnost državnega editfsfva. Ako država ne bo republika, izjavi Gjonovič, potem moja stranka ne bo cepnjla v politiko Drinkoviča in Radiča, ki zahtevata nderajinsko razdelitev države. Odločno sem tudS proti temu, da bi še Črna gora odcepila od Sr-bijed "Svetislav Popovič (demokrat) po trdi navedbe Demetrovfča o razgovora s Šurminom m izjavi v podkrepitev, da so se sporazumeli s šur-minora tako glede uprave, kakor tudi samouprave. Dr. Laza Markovtč se strinja z Demetrovičevim načrtom. bi-bilo potrebno, da izvrši vlada revi zijo uradniških imenovanj. Dr. Vožnja:- naglasa, da bi sel ustavni odbor predaleč, ako .bi pri tej priliki kritiziral ' administracijo. Vsi razlogi govori za institucijo državnih poatajnikov. Dr. Sima 'Aarkovič (kom.) govori proti instituciji državnih pedtajnikov. Dr. Radoaič (radA izjavlja, da je bil prvotno tudi on proti, vendar pa ga nova redakcija > popolnoma" zadovoljava. — Gionovič (rep.) ie proti podtajnikem. Pri glasovanju je bi! čiea 57 spreiei z večino glasov. povoljnega odgovora, v zvezi z raz nimi "tajnimi odbori, Id delujejo po vsej Rusiji, pobudila vsfaško gibanje. Nova- vlada se je tud: takoj obmila na vse inostrans vlade s prošnjo za Pomoč v živilih ia nicdikamemih. brt Krasnaja Gorka je včeraj prešel v roke vstašev, danes so ga pa. baje boljševiki zopet zasedli. Baje ie vojaško operacijo vodil osebno Trockij, ki ima sedaj naslov < feld-nsaršala». V sredo ni bilo artilerijskega __l. ognja med Kronstadiom in Lsta\-nl odb^r je razpravljal nato' Petrogradora, v. četrtek ob deveti tiri ^ ------• - —'---—• zvečer se je pa zoper začel z naj- večjo srditostjo. Petrograd je sedaj miren in revolucija v njem zairia. Drugi viri pa vedo povedati, da ie iOrt Krasnaja Gorka zopet ali pa še vedno v v rOkah revolucijonarjev. Vobče so vesti, ki prihajajo iz Rusije ne samo nejasne, marveč nasprotujejo druga drugi. Seja je b3a zaključena ob pol 13. uri. 'marca 1921. o čl. 38, ki govor! o odgovornosti ministrov. Na zahtevo -tisravnega odbora se v ta člen vplete siavek: Za škodo, ki jo napravijo Ministri z nezakonitim i^Tievanjesti svoje slnžbs, odgovarjajo državi. Člen je bil nato sprejet soglasna Sled? debata o člena 61, ti govori o p^a^ci upravne oblasti, da izdaja po-trebrci uredbe na podlagi zakonitega pooblastila. Sitna Markcvšč (kotrun.) in klerikalec dr. Dulibic govorita con-tra, socijalist Divac pa izrazi reiio, naj bi »e izdaja'e uredbe saaso za prehoden čas. .Minister Trifkovič izjavi, da sprejme todf pred kar. da se morajo uredbe sklicevati tm zakone, na podlagi katerih so Sile izdane, člen 01 je bil spfejet z večino glasov. Nate je Voja Marmkovič predlagal, naj sa konsiitaanti sporoči, da odbor ni mogel v danem roka končati svojega dela ni naprosi za podaljšanje roka do tooca noseča. Beograd,, 12. marca. Predsednik ustavotvorne skupščini le rok dela tisfavn^a odbor? pc-dali?3l do 21. vlado še ni-.prišel in c« mora šc nadalje izvajati diktaturo. Varšava, 12. marca.' Zeleaiičarji Nikolajske proge so se po poročilu? iz Helsingforsa prii'jocili »protirc-voludii: Oborožena fcmetska č?ta ie v Gacini tmičila sovražen polk. Po vsej Rcsiji se zbirajo kme»:ske četo in napadajo komuniste. Berlin,. 12. mar. v-Morning Pas.::-javlja iz Helsingforsa. da bijeio u-perniki srdite boje pri Narvi na o beh bregovih Njeve. Protirtrvcludc-narci so stavili sovjetskim oblasierj v Petrogradu ultimat, !a poieče ž" danes. Berlin. 12. marca. Kakor ^Lokal-anzeiger> poroča iz Kodartja, s« stavke v Moskvi širijo. Po vesteh ir. Stockholma se boji med rdečimi četami in stavkajočimi. na dnevnem redu Iz Bele Rusije javljajo o nars.-iianju prodbdljsevšSc^a •• gibanja. Obnovit s v Turlile .- „ , _ Rim, 12. ciarc2. (Izv.) Londonski mi o obiikr nasega državnega in j poročevalec Agencije Štefani javlja: >'oc avlorji sodelovali poleg klerikalcev baš predstavitelji materijali-jičn^ga naziranja in da ie izjava" iz-dla v reviji, katere redaktorii" bi odločno protestirali, ako bi se iih ho- svoje čete tako, da se s tem mesto vrne Turčji; 3.) turški delegati vstopijo fadi v dardanelsko kontrolno komisijo; 4.) Smirna bo avionomona in skoraj sair»03talna, imela bo guvernerja, ki bo kristjan, sultana bo plačevala letni reč, v kateri se čudi, da je naš list v resnici, so pa oboji delegati zasebno »stopamo v «J«frtr> in med zatr-jn nasproi-: BoljieviSka propaganda v Jugoslaviji 3' PRAGA. flarca-J^ TvIsaS: nii ruski' list ^VoHa ^pss!^ objavlja vrsto dokumentov o sestanku glavnih boliševišklb agentov v Evro-o!. Ta sestanek se je vTšii v Bremenu. Za center propagande v. Sloveniji in v Primorju se je dožovorii Trst. Za Italijo naj bi KI glavni poverjenik Karol". Beograd, 12. marca. V delavaci zbornici je bila delavska konferenca ki ni bila ničesar drugega, kakcr majhno komunistično zborovanje. Prisotni so bili tudi komunistični poslanci. Ker so taka zborovanja pre- _ povedana, je mestna uprava, ki je „ ?bila o zborovanja pravočasno obve- Rl8SkO*POljSke mir ; scena, zborovanje ' razpustila. Po-Varšava, 12. marca. (Brezžično.) sIance so razpustili, druge uddežen- Kakor poročajo iz Rige, so mirovna pogodba podpiše prihodnji četrtek. Del pogodbe se že tiska. Pred plebiscitom v Gornji Slezili Berlin, 12. marca: «Lokalanzei-ger> doznava iz Beuthna: V hotelu «Lomnitz», sedežu poljske plebisdt-ne komisije, so angleške čete izvedle hišno preiskavo, pri čemer so našle mnogo strojnic in drugega materi-jala. Poljska ddegacija bo morala hotel prejkone zapustiti Berlin, 12. marca. Državna zbornica je z 268 proti 40 glasovom neodvisnih izrekla vladi svoje zaupanje. sa, pa smemo pač z zamahom roke zavrniti. Mi menimo, da bi bik) za vse prizadete podpisnike izjave boljše, da gospod Lajovic slojih opazk ni napisal. Njegova utemeljitev je znova ... . —, vu^u, u, v - -.- . .pokazala, kako malo stvarnih razlo- ^ g. taiovic izreza! svoj citat i dano), se ne smejo zadovoljiti s tem, I gov ie bilo merodajmh za podpis m r. Tai.w ,.. "*. Ida ne vedo našteti drugih sovražni- osnovana je bila naša trditev, ?av£ koUdeS t^^Z-Ltj- slov-ens^Jndividualnosti, nego (da se je večina fiodpisniko-, dala na- ivno speljati na — led. Edina sreča je, da je izja\-a našTn 43 padla pod mizo iu je niti široka Slovenci aroohrva^- b javnost ni opazila.- . Lajenca nas- nastop ^ so £e j^gre medtem tako obr-reducirati na ^ klerikalci te rezerve ne mo- Morda bodo se-•optr kancel-eno Slovenijo:'. o uaterem govori gospod Laio; Kulturni ddavci so dolžni in goto- v-c, ki bi svoje trditve gotovo ne bil lvo sposobni gledati realno na zJ___-irti., r .• • ' rli-voronke m nribke in se ne smeio • 'i- ugodilo, irer se nahajajo aotična iz- . . . . - ..... . v-ajania v htem članku, iz katerega;nostl^ to je jako nejasno pove- Tfl rt t fii...^. • _ . ® 1 r>A na cmoiA 7'jnAurtli!U e f«m I nneva, rodova individualac-st spoštovati in, ,0 to na kratko Mi ^ So o' avtonomiji, češ, kaj to konkreuio po- ■na Possu5 ^ zaenJ, kako naj to izgleda — za to Proti avtonomistoia ce pa so odvedli na policijo, kjer so jih zaslišali V e/ *■> » 't» Avstr janci v Londonu LONDON. 12. marca. (Izv.) Avstrijska delegacija je prispela v London. Kancler iMayr je v London priletel iz Pariza na aeroplami. V05U je francoski piloti ki je med vojno odstrel:! osem nemških letal. Seboj je prinesel program za gospodarsko obnovo Avstrije. Ta program predlaga, naj zavezniki odpuste Avstriji plačilo reparacij in dajatev raznih umetniških in dragih predmetov, dalje da dovole, da se novi avstrijski dolgovi, napravljeni za prehrano zemlje pri zaveznikih po vojni, Avstriji spregledajo ali da se njih plačilo odloži na dolgo dobo. končno da dobi Avstr^a nove kredite. S temi finančnimi sredstvi r.aj bi se Avstriji omogočil nakup sirovin m obnova industrije. Na Dunaju naj bi se sestavil nadzorstveni gospodarski svet velesil, ki naj bi imel polnomoč, da uredi gospodarska nasprotsrva Avstrije z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Ogrsko. V Londonu smatrajo, da se fa trenutek ne more govoriti o možnosti carinske unije med Jugoslavijo. Avstrijo. Češko in Ogrsko zaradi še živih narodnostnih nasprotij. London, 12. marca. Po izvajanjih zveznega kancelarja dr. Mayr*ia na današnji seji konference je odgovoril Lk>yd George, aa so zavezniki pripravljeni, pomagaU Avstriji, čeprav so njih lastna bremena izredno težka. Poseben komite izvedencev bo proučil ždje zveznega kancelarja ter bo uspeh posvetovanj naznanil avstrijski delegaciji. i Bolgarske intrige ob naši meii C tqarc#:'- <:fe,fež> gcaro ča~nrBsogiadar tz Piroia javljajo, da se je v zadnjem času opazilo, da n?ke problematične osebe odhajajo iz krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli naši kraljevini, v Sofijo, kjer jOj kompetfentni faktorji lepo "sprejemajo. Dognano je, da jih ohlastva vpisujejo med komitaše, katerih organizacije nameravajo spomladi vdreti na r.aše ozemlje- Ta napad se pripravlja iz osvete proti kmetom, ki so lojalni naši državi. ' Razmejitev na Reki RIM, 12. marca. (Izv.) Včeraj so sc nekateri člani jugosloveii^ce-itaH-jant-kc komisije za razmejitev obed držav s svobodnim mestom Reko vrnili L; Rima v Opatijo.' kjer "se je vršil dragi sestanek nekaterih Članov jugosiovaiiske z nekaterimi člani ite-Iijanske komisije. Sklenilo se je, nc' se delo obeh komisij nadaijujc in pospeši, tako da se meje z Reko dolc-čijo čin prej. Za&ar je proid?.;.::ra:i za sv-"1"'*-'! cono. Homatiie v Albaniji TRST. 12. marca- (Izv.) Se-dat-ia ibanska vlada-je koncentrirala velike čet ca reki Orin, da udari z njimi proti juoslovanški meji. zlasti v smeri na Debar, Vendar, med ;\ibs-r.-. ci samimi ni edinosti. Vsa Albanija razpada na pristaše razaili voditeljev in se nahaja v popolni anarhiji. Rim, 12. marca. (Izv.) V kadetskih krogih smatrajo položaj^ italijanskega zunanjega ministra Sforz; za omajan. Italijanska zbornica fc:> preko velikonočnih praznikov ra;-puščena. , Dcblio, 12. marca. (Sčuter) t \ einfajnovcev je bilo rad: veieizdaje obsojenih na stari na vešalah. Beograd, 12. marca. Za armijsk^ ga komandanta v Zagrebu je določen bivši vojni minister generd Hadžič, za šda arm;jskega gencrs=-nega štaba j>a polkovnik Nedič, 15 je ta posd ze prej opravljal. BEOGRAD. 12. marca. (Ir.*.) Uprava monopolov je naročila na Nizozemskem za 30 milijonov dinarjev tobačnih listov za cigare, da omogd-či tvornicam v Ljubljani in Zagrebu popolno poslovanje. Svetovni dogodki. Prelom med eniento in Nemčijo izvršen. Zavezniške čete so zajedle desni breg Rena in prenesle na novo mejo svoje carinarne. Ta odredba je ostra, toda ne more biti trajna. Evropski politični položaj -je. bo razčistil morda še tekom tega šeta. baš zaradi raznih dogodkov, ki so počasnemu razvoju dali novo podbado. Spor zaveznikov z Nemčijo. zaradi reparacij se bo najbrže, vkljub sedanji napetosti, poravnal mirno, č»m bo izvršen plebiscit vi Zgornji Sleziji. Ce bi se posrečilo odtrgati Slezijo pri plebiscitu od Nemčije, potem bi bila posledica za Nemčijo podobna novi izgubljeni ojni, kajti vsa velika industrija bi bila navezana na inozemski premog ■— oa poljskega (v Sleziji) in na ilustrirani listi prinašajo slike o obsežni organizaciji: Vst Nemčiji šiva za glasovalce slamnjače, da bodo na njih spali v kvartirjih po šolah, vsa Nemčija nabira darove, pošilja agitatorje... Kar se je godilo na Koroškem, to se ponavlja v obnov-skih propcrcijah na severu. Poljska obramba je obupna. Obrambne čete poljskih seljakov in dijakov hodijo od vasi do vasi, od moža do mo-žs. Na čelu agitacije je preizkušeni nsnjski borec Wojcich Korfanty. bncfaimeini nnhflffi i Bteva, se uredi dihava Brez 021-Utia¥»eya UUUU1B. ra na zgodovinske in plemenske mo- BEOGRAD, 10. marca. (Izv.) Da- mente. Posl. Juraj Demetrovič se i vse Poljske so danes obrnjene nanj. «Strožnica», ljudski list, se danes razširja v vecstotisoč izvodih v Sleziji ia aosifebetom se list čita ce shodih, v šoli, cerkvi, na ulicš v trgovini, doma, pn oblini —- izkrat-!-:?. povsod. Da smo mi na Karo- f -ancoskega (ob Saari). Sleski plebi-! Ai:em imeli 1« desetino poljskega scit je torej v nekem oziru prejudi-; '•.parate, bi bila zmaga naša s 75 od-ctelne važnosti za ureditev vpraša- .tolkl Toda v Sleziji je izid zelo ne-rja o reparaciji in za vso likvidacijo gotov, in — za vsak slučaj je ob žlezi jo. v prašanj, ki so v zvezi z versaillesko mirovno pogodbo, zlasti z reparacijami. Nemčija je izgubila vojno in prenehala je biti svetovna velesila, < ^tala je pa evropska veleeiia na eksponiranem mestu med iap?.dom ■ i iztokom. Njena borba z entento pomeni, da si hoče ohraniti vsaj to t testo, otresti se velikega dela vojne odgovornosti in obnoviti svojo velikansko industrijo, ententa pa hoče Nemčijo obdržati v obveznosti in t tem v položaju dolžnikov, ki zmore kvečjemu le obresti, kapitala pa t ploh ne more pričeti odplačevati iri ifci s tem ostaja v vedni gospodarski <-dvisnosti. Da obdrži Nemčija važno Oornjo kjer se nahajajo svetovno-znane industrije, je napela vse sile. iDosegla je pri londonski konferenci, ca se vrši glasovanje istočasno za obe skupini upravičencev, za one, iki sede doma v zemlji, in za one izseljenske, ki so odšli v Nemčijo in !ki se sedaj vračajo v številnih posebnih vlakih v glasovalno ozemlje. Plebiscitna borba je izredno huda. Prišlo je opetovano do stavk, pobo-[jev in pogromov. Obe stranki namenjata vse sile. Večina prebivalstva poljskega rodu, toda zelo nezavedno je, navajeno na nemško gospostvo; imponira ona nepobitna sesnica, da je bilo nekdaj poa Nem-;<,-em življenje ceneje, jednostavneje, nego sedaj, pod vodstvom plebiscitnih italijanskih in francoskih čet; tudi vidijo, da je Poljska v raznih Skalajnitetah, katerih največja je gospodarska. Vse organizirane «višje> šole, ves kapital je na nemški strani, večji del inteligence in strokovnih organizacij delavstva; celo angleški komisar je stopil ua nemško "stran i"! napisal knjigo, da morajo sleški (premogovniki ostati Nemčiji (sicer ne bo mogla plačati Angležem odškodnine!) Angleškemu vplivu se ;majo Nemci zahvaliti za sklep londonske konference, da smejo nemški ■ ssdjeniki glasovati istCcasno s Poljaki že prvi dan. ako prihajajo že •adai v plebiscitno ozemlje "desetii-Roči nemških glasovalcev, in nemški meji pripravljena velika poljska armada. Kajti naj izpade šleski plebiscit kakorkoli, še s tem usoda Sle-zije ni definitivno rešena in kaj pride po plebiscitu, danes ni mogoče vedeti. Morda celo večji oboroženi spopad med Poljaki in Nemci. našnja seja ustavnega odbora se ie pričela ob 9. dopoldne. Predsednik dr. Nlnčlč j-; naznanil, da je medstrankarska konferenca imela včeraj sejo. na kateri se je razpravljalo o še nerešenih členih, posebno o sedmem poglavju, ki govori o upravnih oblastvih. Sledi razprava o SL 86., o katerem je bil dosežen sporazum. Ljuba Jovanovič čita novo stilizacijo. ki se glasi: V slučaju vojne ali splošne mobilizacije, more narodno predstavništvo za ves državni teritorij, v slučaju oboroženega upora pa za posamezne dele d.iave zača«no s poseo-nim zakonom ustaviti državljanske pravice, društveno, zbo-r.valno in koalicijsko pravo, svobodo kretanja m pisemsko ln tc'e-.onsko-telegrafsko tajnost. Komunist Markovič je proti temu predlogu. če$ da je nepotreben. Člen ie bil sprejet z večino glasov. Pri razprava o sodnih oblastvm je minister za konstituanto Trifkovič pristal imenom vlade na to. da se izpusti odstavek 3. člena 70. Člen 70. členov 61. 67. 68 in 69. Prečita se prvi odstavek člina 57, il je bil odbit. btetako je bil odklonjen člen 58, Člen 39 je bil sprejet in se glasi: Ministri mevejo biti obtoženi tako za črss. svojega službovanja, kakor tudi še 5 »fct vo odstopu. Predlogi za o^ moči, čeprav ne toliko, kakor je pri- ^sttov morajo biti planem čakovala nolkka iv-.^t .-S0 W i in obtožba točna. Kadar omozuie mi ™ jI JI££t 1 nistra narodno predstavništvo, se od- Knez Sapieha se je te dn! vrnil iz Bukarešta, kjer je sklenil defenzivno konvencijo z Rumunijo proti boljše-vikom in si s tem zavaroval hrbet. Pilsudski te v Parizu dobil nekaj po- strinja s predlogom predgovornika in zahteva, naj današnje županije, občine in srezl ostanejo, manjše občine pa naj se same odločijo, kam hočejo pripadati. Zahteva, da se obdrže današnje pokrajinske administracije, ker je treba računati z eventualno nezadovoljnostjo naroda, če bi se napravila parcelacija. Posl. dr. Surmin pravi, da hoče narodni khtb edinstveno. nedeljivo državo, ki ne nobenih protivnih tendenc. Dalmacija se mora iz gospodarskih in prometnih razlogov priključiti Hrvatski, ako hoč". Dokazuj" pci.-eK vet;<*i pokra jin in smatra, da v carinske postavke, Id naj ščitijo n?-so domačo industrijo. BEOGRAD. 11. marca. Demisicni-ral je poslanec Stunarovič, ki je zastopal kumanovsko okrožje. Beograd, 10. marca. (Izv.) Koacco tez a meseca se bo vršila skupščini: Narodne banke. Akdjonarjem se bc predložila bilanca; poleg tega se bc vršila diskusija o stanju našega dinar ja na inozemskih trgih. Politične beltfte 4- Jugoslavija in msko vpraša* ._______ nje. Že lansko jesen so našo javnost žznip. ž i razburjale vesti, da skušajo zapadns je tako važno, ne sme;\» reš-?vh s:;-! velesile pridobiti našo državo za mo demokrati. Iz ic\oi\: "sporazum proti boljševiški nevarno- troviča je razvadr.vda tu-'; r^kateri jstj. 20 takrat je vsa jugoslovanska demokrati uvidijo, di jc cc.ioj dr-|.-avnost iako ^isel odklonila kot : o1>en ■'ooljševiškega pokreta, se pojavljajo j zopet enake vesti, ki so nastale najbolj zaradi bavljenja bivšega mini-BEOGRAD, 10. marca (Izv.) Da-istrskega predsednika Vesniča v Pa- naj bi to vprašanje pretr pododsek. kPie biT^nrejet soglasno, se seda! nes dopoldne se je po seji ustavnega rizu. Govorice, da je Francija po-elasl* Sodniki so neodvisni v izreka- J odbor; vršila seja redakcijskega od- nudila Jugoslaviji vojaško-politično nju sodb. Oni ne stoje pod noben.-s> pora. Kjer se je stihziral člen ustave, ;„ gospodarsko konvencijo pod pošastmi. ampak sodijo po zakonu, . «jSovoUujeskugCim. ca z[zakonom go^m5hda sklene Jugoslavija enako Kato izjavi Ljuba Jovanovič, daje poob as« vlado a v ukv-oa ;^ve'dio s p0ljskJ0^ Runiunijo. V bil včeraj dosežen sporazum glede pooblastllnega ^akona. J a bi_ sc U!,,^ ^ ta xraJ. c„ nA ^ bil je orožja. Poljsko-rumunska zveza je za nas važna, ker tvori drugo krilo ali nekak protiutež Mali ententi. Ali pride do ožje zveze med obema skupinama, češko-jugoslovansko in poljsko-romunsko, danes ni še gotovo. Ves-nič sondira teren v Parizu, v kolikor je takšna zveza potrebna za nas, da se obvarujemo pred raznimi a-spiracijami Bolgarov in Madiarov, ki jih imamo za hrbtom. O kakšnem ofenzivnem pohodu, o novi vojni in drugih neskladnostih, o katerih pišejo nekateri lis«, pa seveda ni govora, ker ni pri nas nikogar, ki bi le izdaleka mislil na to, da bi se Jugoslavija hotela vmešavati v podjetja, ki je ne brigajo. Potrebno pa je, da imamo svoje zastopnike povsod in da se razne zveze okrog nas ne sklepajo brez nas ali celo proti nam. Navažnejši sveiovnopoiidčni dogodki neposredne bodočnosti, važni tudi za nas — so: Dogodki v Rusiji, plebiscit v Sleziji in spor zaveznikov z Nemčijo. Od teh dogodkov pa ni odvisno le novo lice Evrope, marveč tudi njena gospodarska obnova. In tu smo interesirani. kakor vsaka druga država, ali pa ?e bolj. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN .JUGOSLOVANSKE MATICE«? loča o njegovi izročitvi z dvttretnn-sko večino navzočih poslane*:. Istotako ie bil sprejet elea Cv. Ja se glasi: Ministre sodi državno sodišče. ki obstoja iz 6 državnih svetnikov ln 6 kasacijskih sodnliRv. ki se Izberejo s kockami. Temu sodišču predseduje predsednik kasarijskega sodišča. Za one čine. za katere ni kazen določena v zakonu, velja zakon o ministrski odgovornosti. Podrobnejše odredbe o odgovornosu ministrov s-odrede s posebnim zakonom. Člen 80 se sprejme ln se glasi: Predsednik in polovica članov glavne kontrole morajo biti diplomirani jun-stl, ostali člani pa morejo bib bivši finančni ministri ali vsaj lO tet ukaz-no službujoče osebe finančne stroke. Prihodnja bo v soboto. Po seji ustavnega odbora se je vršil sestanek ožjega odbora., ki je razpravljal o sedmem poglavju m drugih še nerešenih členih. BEOGRAD, 11. marca: Na današnji seii ustavnega odseka se je vprašanje vojnih sodišč odgodilo. ker vojni mirflster ui hotel pristati na to. da bi se vojaška sodišča tako uredila, kakor redna. Pri debati o členu (oblastvena ureditev države) je nastopil poslanec dr. Miladinovič za samostojnost Srema. ki se ne more držati v skupnosti s Hrvatsko m S.a-vonijo. Naoada Zagreb, češ aa je to uradniško mesto, in pravi, da namerava narodni klub razdeliti državo v sedem državic, kar pa bi cilo povsem nepravilno. O« zahteva centralizem. Posl. Gjonovič zahteva, aa se ne sme ozirati ua zgodovino in da se mora ustvariti ta vse države eno no zakonodaistvo. Dr. Laza Markovič zahteva edinstvo države fn samouprave. Posl. Voja Veljkovič za- določba ne zlorabila, sc je dod?lo. ,!-ol,ko so te vesti resnične, se ne da da mora skupščina tak zakon celorns , 'Jgotoviti, gotovo pa je, da mora ali deloma ukiniti z resolucijo. i tudi naša država zasledovati z nat-Popoldne je bila seja demokratske- i večjo paznostjo razvoj ruskega vpra-ga kluba, na kateri se je obravnavalo • šanja, pa naj se isto razvija v eni ali vprašanje vojnih aoiišč. Sklenjeno je bilo. da voj^j sodmje sicer ostanejo, da pa se jim mora garantirati popolna neodvisnost pritožbe, ki morajo iti na civilno kasacijsko sodišče. BEOGRAD, II. marca. Radikalni klub Je na svoj! dan^nU pravlja! o samoupravnih oblasteh. Klub ostane pri svoji administrativni razdelitvi po občinah, srezih in okrožjih, ki bodo vv-čjl, kakor so doslej. Oblasti se ustanavljajo samo na gospodarski podlagi in bodo imele svoje skupščine in več pravic, kakor dosedanja upravne enote. Beograd. 11. marca. (Izv.) Danes je zboroval ožji odbor ustavnega od bora in razpravljal zlasti o členu 62., ki govori o administrativni razdelitvi dišave. Demokrat Juraj Demetrovič je predlagal, naj se ta člen izdela na podlagi dosedanjih srezov, okrugov in velikih župan i j, ki pa naj se razširijo, oziroma povečajo. Predlog je bil od vseh strank jako simpatično sprejet, vendar pa se ni sklepalo o njem. Vsekakor pa se je glede administrativne razdelitve države doseglo znatno zbližanie med strankami in je upati, da bo jutri na podlagi Detne-trovičevega predloga dosežen sporazum glede stilizacije tega važnega člena. Razprava o členu 81., ki govori o vojnih sodiščih, je bila odgodena. • Beograd, 11. marca. (Izv.) Minister dr. Kukovec se je danes ponoči vrnil in prevzel zopet posle svojega ministrstva. Popoldne ie poročal ministrskemu predsedniku Pašiču, nakar je ta odredil, da se o referatu vrši debata v ministrskem svetu. Minister dr. Kukovec je takoj po svoji vrnitvi iz Londoua stopil v zvezo s finančnim ministrom zaradi nove uvozne carine, ker je to vprašanje z ozirom na stanje industrije pri nas nujno. Izdelati se imajo takoj nove drugi smeri Ko se jc govorilo o veliki pomladanski boljševiški ofenzivi, ki bi se na vsak način odigrala v posredni bližini naših meja, j? morala biti naša država ravnoiako pripravliena. kot mora biti pripravljena daines, ko se vodi borba v Rusiji sami in bi se odmevi in posledice te borbe mogli dotakniti tudi na-šh meja. Eno pa je gotovo, tudi v svoji najstrožji nevtralnost moramo biti pripravljeni na vse. + Minister Draškovič na Koso-vem. Minister notranjih del Milo-rad Draškovič ie bil s svojim spremstvom v Skoplju navdušena sprejet ter je od tamkaj nadaljeval svojo pot v Prištimo. Glasom brzojavnega poročila, ki ga je prejela beograjska vlada, so razne, večinoma at-navtske deputacije zaprosile, naj b; določeni rok za prostovoljno izročitev odmetnikov (hajdukov) podaljšal vsaj do l.apriia. Kakor se nan: javlja iz Beograda, je ministrski svet v smislu brzojavnega predloga ministra Draškoviča prošnji delegacij v toliko ustregel, da se je rok podaljšal do 20. t m. Minister nadaljuje svoje potovanje ter obišče tudi Djakovico in Prizren. Upati je, da bo ministrovo potovanje blagodejno uplivalo na pomirjenje južnih krajev. Italijanski socijalisti proti Gio* Iittiin. Iz Milana poročajo dne 10. marca: Kakor poroča «Corriere del-Ia Sera*, ie socijalistično-parlamen-tarna skupina sprejela dnevni red. v katerem se izjavlja, da je sedanji kabinet kriv notranje-političnega položaja, in v katerem se socijalistični poslanci pc-zivljejo, naj delujejo za kar najhitrejši padec vlade. M ranplmi sf&sMrh Ml izvlečki iz posameznih poglavij knjige drja. Ivana Oražna.) I. Pot do Belgrada. ... CGbneče hiti viak naprej... vozovi hrešče in ječe... meni se pa ozdeva, da čujem težko hrepenje i .iraškega naroda, da slišim ječanje ;pianega ljudstva... moji duši še cozdeva, da sliši dalnje, dalnje petje — petie neštevilnih, krepkih in svobodnih zborov. Dozdeva se mi, da jc petje junakov, pesem tolažbe: čuj, Dešane, Tebe vojska zove!-- Bila je mrzla noč, a v naših du-in srcih kipele so vroče želje ? a zmago nesrečnega srbskega naroda nad sto in stoletnim sovragom Tttrčmom. V ireuotku se je razgrnila pred rami vsa tako slavna in potem tako i.esrečna zgodovina tega naroda. krvi, neštete tisoče svojih sinov :•'• žrtvoval za dosego svoje svobo-ce... H. V Beogradu. Nekdaj, za časa turške vlade nad f rčijo, je bil Kalimegdan goli grič, Ljer so se sprehajali turški krvniki i;ied svojimi srbskimi žrtvami. Ta j: rič ie bil Golgota srbskega naro-r'?: tu sem so pačili junake, ki niso hoteli upogniti svojega tilnika pred azijatskim barbarom, tu sera so gonili srbske matere, ki so vedno in v silni bitki na Kosovem polju. Srbski narod je bil obsojen na večsfco-letno robstvo. Po silnem trpljenju 1UI1 B1USM1C uiatvii, k'.I cv Ii-uuu 1X1 jvu.v i ------— -»..-•» vedno rodile samo junaške boriice in krutLh bojih so s: resih Vasi pra- < . «4 \T_ v T i" tj*____L t__mi%1./4>IM>A n/VJOCti za srbsko svobodo... Na Kalimeg-danu pa je zrastlo krasno drevje... Dozdeva se ti,' da šepeče o srečni bodočnosti srbskega naroda... o lepših dneh vseh teptanih... in čisto jasno razločiš resen glas, da noben, in tudi najmanjši narod ne pogine, če si svoje smrti sam ne zakrivi . in. Pot do Niša. ... Ves narod daruje in srbske matere doprinašajo tiho in nemo silne, strašne žrtve... Svoje tuge pa ne pokaže nihče zavistnemu svetu. Svet naj ve, koliko trpi plemeni i i srbski narod. IV. Niš. Turški paša je zapovedal, da se odsekajo vsem mrtvim Srbom glave in se vzidajo v siolp kot svarilni opomin vsem, ki bi se hoteli še kedaj dvigniti proti barbarom. In tako so gledale te mrtve glave še desetletja trpljenje naroda, ki je videl v njih le podvžig in opomin k vedno se ponavljajočim vstajam. VI. Srbskim ranjencem. dedi zopet košček nekdanje posesti in nato* drugič začeli živeti življenje človeka... In Vi sie čuvali njih sveto dedščino in mirno orali svoje polje ter oskrbovali svoje domove. Ali miru ni bilo. Prihajali so k Vam v trumah begunci, ki so pripovedovali o groznem trpljenju Vaših bratov, o onečaščaniu žen in deklet. Turški graščak ie stiskal kri iz Vaših bratov in živel razkošno od njihovih žuljev; vaši bratje pa so delali, a zraven stradali. Obračali ste se na Evropo, jo prosili in rotili, sklicujoč se na njeno kulturo, da vam pomaga in reši vaše brate. Vse zastonj! Da, rešili ste svoje brate in sedaj ležite tu pri nas, da se odpočijete, da izlečiie svoje rane. Mnogo trpii-?; prestreljene in zdrobljene imate ude, prestreljeno ogrodje in od šrapnelov razmesarjene glave. Vi veste, da bo marsikdo izgubil roko ali nogo, da bo trpel celo svoje življenje ali mi sveto pričamo, da j ni bilo čuti iz vaših ust tožbe, ne i kletve, da nismo zapazili v vaših % 4. UiU.UEUI tUU^VUkUU. f —-----J —— •*---1------------| j Strta in uničena ie biia pred pet- j očeh solza. Mirno in junaško sie t t sioleti moč in slava Vaših praoVdov < prenašali vse bolečine | VIH. Ranjenec od Prilepa in njegova ženi ter mati. Težko mi je bilo pri srcu, a odgovoriti sem jima moral, da je njihov ljubljenec že pokopan par dni. Torej je umrl kot junak? — Da, kot junak! — Tedaj pa so se ženama zaiskrile oči, telesi so zravnali in ponosni sta mi rekli: «Hvala ti za poslednje besede, z bogom prija-telj.» ln s trdimi koraki sta odšli. Bila je žena junaka, bila je mati junaka! X. Pogreb iz okrožne bolnišnice, čez nekaj ur pa sta prišla dva moža ter te odnesla v mrtvašnico... Zaradi ljubezni do tlačenih bratov si žrtvoval svoje mlado življenje... V Makedoniji pa bodo še pozni rodovi prepevali junaške pesmi, v katerih bo živel tudi tvoj spomin, vrli junak. XXI. Junaški sin, junaški oče. Srbine, čuješ, strašne in velik: £0 žrtve, ki jili morate doprinašati. Smilite se nam. — Tedaj nas je pogledal s svojimi krasnimi očmi, molčal še trenoiek in i floro1' javlja, da pogajanja poslane,:. «vebie in Wintra s Poljaki niso imela uspeha, ker je poljska socijalna demokracija zavzela stališče, sovražno uagodbi v tesinskem vprašanju. Praga, 0. marca. (Izv.) Nemški parlamentarni klub na Češkem je pesial nemškemu državnemu predsedniku Ebertu brzojavko, v kateri nravi: ..Nemci v čehoslovaški republiki esta- KaroIyja z vso rodbino. Toda ko so ga izročili v Trbižu avstrijski žan-darmeriji, ga je ta čez nekaj časa vrnila nazaj italijanski obmejni policiji, ampak znanca. Rim, 11. marca. (Izv.) „GiornaIe ' Italia"' javlja, da se je pod imenom Koch skrival znani madžarski politik klonila KaToIvjevo prošnjo za na- monsinjor Janoš Hoch, ki je bil za stanitev v češkoslovaški republiki Nato je grof Karolv prosil za nastanitev na Reki in pa v Švici, ali od povsod je prišel negativen odgovor. Tako se sedaj nahaja grof Karoly v italijanskem obmejnem komisarijatu v Trbižu, a italijanska vlada ne ve kaj naj naredi z njim. — »Agenzina Volta» poročaj da je grof Karoly zaprosil italijansko viado, naj ga kjerkoli v Italiji internira in naj obenem uvede najstrožjo preiskavo o njegovem delovanju v Italiji, ki bo brez-dvornno dokazala, da so bile vse su-i::nje italijanske vlade neosnovanein je on popolnoma nedolžen. Rim, 11. marca. (Izv.) Grof Ka-ro!y je imel za časa svojega bivanja v Italiji intimne zveze z nekim madžarskim duhovnikom, ki je žive! v pasivno žrtev. Svoj odpor proti voj ni je pokazal dovolj jasno s tem, da iiaiu_ ¥ so ^ ce'' oddelki protivili ukr<*anju Italia-' javlja, da s Ilalifa?! o današnil lialiji. zavezniki in se spominjajo bratov v.vaiega dostojanstvenika • v Vatikanu.! proti raznim javnim poslopjem izvr-raihu." j Koch je na zaslišanju izjavil, da ni-' šili napade z bombami. Oppeln, 10. marca. (Izv.) Prvi po-;_____________________ febni vlaki z opravičena za glasovanjej v Gornji šleziji so začeli prihajati, j Zavezniške komisije vrše jako strogo! lontrolo, pregledujejo natančno vse • dokumente. zavračajo brezobzirno vse neopravičene in vrše preiskave, da se ne vtihotaplja orožje. Vsi slavnostni sprejemi so prepovedani. Glasovalni opravičenci se zbirajo v koncentracijskih taboriščih, odkoder se pošiljajo v pristojne občine Gdansk, 9. marca. (Izv.) ViSj: komisar Gdanske general Haki"g je naslovil na Zvezo narodov spomenico proti vojaškemu mandatu Poljske nad < jdanskih, češ da bi imela Poljska v slučaju ruskega napada opraviti dovolj sama s seboj. V spomenici trdi, tla Poljska hoče dobiti tak mandat ne zaradi tega, da brani v sfučaju potrebe Gdansk, ampak zato, da bi uničita ^ Italijo njegov narodni značaj. l Po slavospevih, ki jih poje Italija sama sebi izza novembra leta 1918., izza časa »največje zmage, ki jo je videl svti>, zmage pri Vittorio Ve-neto, je jako zanimiva brošura Prez-zolir.ija «Caporetto», kot redki dokument "iz onega časa, ko se je Italija po katastrofi pri Kobaridu nekaj iz-lušila iz svoje običajne frazeologije ter resro in trezno razmišljala o svojih slabostih in vrlinah. Facit tega razmišljanja, ki ga nam podaja Prezzolini je za Italijo nad vse kla-vern, z druge strani pa jako poučen 73 one faktorje, ki imajo pripraviti •ia za bodoče odnošaje med našo cjio; vojasse s smešnimi šikanami, civilne s 6vojc popolno nesposobnostjo, ki se niso mogle v svoji otrpljenosti niti naj-manje akomodirati vojnim razme-. rain. Zaledje j? demoralizirala fronto in fronta zrJedje. (Brezžičo-?). ] Za Prezzolinija je Italija država, .....k; je postala plen političnih kamor, ki imajo v uradnistvu slepo orožje, da zadovolje svoje interese na škodo države. Fovsod vlada brezvest-nost, državna uprava mirno gleda, kako rujejo sovražni špijoni proti njej na njenih lastnih tleli, tndolenci državne uprave se je pridružila še razkrojevalna socialistična in klerikalna propaganda Prezzolini postavlja vprašanje, od kot ta korupcija uredništva in vodečib političnih krogov, saj so vendar eni in drugi izšli iz širokih plasti italijanskega naroda, ki je baje tako izvrsten in inteligenten. V odgovor na to vprašanje vzame Pn oiini sedaj tudi italijanski narod pod nož svoje ostre kritike in mu negira v prvem /edu bistroumnost, mu priznava samo gotovo prebrisanost in takorekoč dober nos za olebni interes. Nesre- . , .., Svoja odkritosrčna razinotrivanja pa gonil Ktm, n. marca (izv.) v oanasan pj-jčenja Prezzolini s tem, da ožigo- i ravno mladi, agilni fezar/ci oficirji sa puhlost in lažnjlvost italijanske j omogočili Italiji, da je ni sovražnik *eji poslanske zbornice je stavil poslanec Amendola predlog, da naj zbornica prihodnji torek začne razpravo o zunanji politiki vlade. Predsednik vlade Giolitti sc je odločno protivil temu predlogu in izjavil, da mora zbornica predno bo razpuščena, oziroma predno gre ca počitnice, rešiti še mnogo važnih stvari, vrhutega je pa sedaj debata o zunanji politiki, ko je odsoten minister za zunanje zadeve, iluzorna. Pri pokneuskera glasovanju je bil predlog Amendok z 201 glasom proti 150 odkloni™. Značilno za to glasovanje je. da se poslanci poedluih skupin niso držali strankarske discipline, ampak glasovali svobodno. Položaj vlade je z izidom glasovanja jako omajan, zlasti ronogo se komentira slučaj, da je v svojem govoru Giolitti rekel: „Pred-no bo razpuščena zbornica", a je potem hitro popravil: „predno gre na počitnice". Rim, II. marca (Izv.) Kakor znati o, je italijanska vlada izgnala grofa žurnalistike. «Italijo podžavajo že stoletja sem same laži...» Zdelo se je, dh je Italija vsaj v slavospevih svojih žurnalistov postala prva zemlja na svetu in italijansko bojišče središče evropske vojne. Države, kakor Srbija, katero je celo Anglija visoko cenila, se je blatilo in smatralo se je za duhovito in patrijotično, voditi vojno s peresom proti zaveznikom, med tem ko se je Cadorna boril proti Avstriji z orožjem.* V početku svojega dela razpravlja italijanski avtor splošno o vzrokih kobaridske-ga poloma in pride do zaključka, da ne gre za vojaško katastrofo vsled napačnih odredb generalnega štaba, ah izdaje, ali sovražne premoči, ampak posledico moralnega razstroja države, ki se je naenkrat pojavil v kritičnem momentu. sobr>ost vrhovnega vodstva armade, ki takorekoč skoraj prav nič ni poskrbelo za vojaško pripravnost Italije Prezzolini žigosa brezglavje in nesnotrenost geiie/alnega štaba, naglasa, da mu je popolnoma manjkalo razumevanje za moralno razpoloženje armade, da je protežiral na škodo borcev mlade ljudi s političnimi in družabnimi zvezami, da je zapostavljal iz nerazumevanja za njihovo navdušenje dobrovoljce in sploh storil vse, da pobije prvotno vojno u«-.'dušenje. Ogorčeno opisu- .. ju brezvojinost italijanskega aktiv-1 čo italijanskega naroda vidi Prezzo-nega oficiri"., ki se je skrival v za- lini v tem, da narod vrednost tc svo-ledju, v višjih komandah, rezerviste' je lokavosti precenjuje, kar ima za rov. Prizna pa, da so posledico, da ga nadkriljujejo drugi narodi z manjšo inteligenco, ampak z jačim značajem. Kot dokaz neinte-potolkel že prve dni. ligentnosti italijanskega naroda na- V poglavju o italijanskem vojaku vaja Prezzolini" vpliv, ki ga imajo razkrinka laži vojnih koresponden-J širokoustneži in puhli govorniki v tov o laškem heroju »italijanski vo- J italijanskem javnem življenju. «Itali- nosti italijanskega naroda, SI mu Ji onemogocavala znebiti se tiranije vodečib slojev. Ostro žigosa Prezzolini popolno neproduktivnost italijanske inteligence, ki je vtisnila duševnemu življenju svobodne Italije žig dekadence. Nič vredna in puhla je italijanska literatura, ki jo je porodila svetovna vojna, in vendar ta puhlost odgovarja vkusu današnjega Italijana »Bombastične fraze, ki jih najdemo v naših najmodernejših romanih in novelah, se ponavljajo 7 pismih naših vojakov iz bojišča Izgleda nemogoče, da bi človek govoril v retoričnih frazah, če se nahaja v rovu, smrt pred seboj, v rovu, ki se more spremeniti vsak trenutek v grob. izgleda nemogoče: pa ravno to je prava Italija* Prezzolini završuje svoje delo s poglavjem, v katerem govori o nekem mate poznanem sloju italijanskega na-rod\ sloju resnih, poštenih, iskrenih :n sposobnih ljudi na malovaž-nih položajih. Na ta sloj postavlja svojo csde na bodočnost Italije. Od njih pričakuje preustroj italijanske mentalitete in javnega življenja. Upa, da bo resnost položaja njih število pomnožila, da bodo oni popravili mnenje, ki ga ima inozemstvo c Italiji, kj je najprej vodila eno leto dvolično politiko, se zrušila potem in morala prositi tujce na pomoč v obrambo svoje hiše. Kako maio pa Prezzolini sam veruje v resnoet svojih nad, kaže že naslov tega njegovega zadnjega poglavja: Nade, ki izgledajo nemogoče. Dr. D. 1 ji© On §v. Oraien dinjenju se nam danes zde smešne.-ven tega prepuščen popolni neved-Ujedinjenje. Italije lici na terao v lo- nosti* piše Prezzolini; od daleč iz- teriji. Ne samo da Italija nima nika-ke vojaške discipline, manjka ji tudi vsaka državljanska V ostalem pa vsak narod ima gospodarja, ki ga zasluži in vsak gospodar ima služabnike, kakršne si je izbraL Italijanski vojak ima jako malo vojaških vrlin; v napadu pokaže bojevitost, če ga vodi starešina, ki se žrtvuje, manjka mu pa popolnoma volja do dela, brezbrižen je, brez patrijotiz-ma, brez discipline, brez vesti za Posebno poglavje osvetljuje nespo-! dolžnost. Res pa je, da izdrži napo- gleda, da ima Italija široko plast kultivirauega življa, zato so pa širši sloji prebivalstva neverjetno zaostali. «Barbarstvo in trogioditski mentalitete naziva Prezzolini današnjo kulturno stopijo Italije. Italijanski narod, ako se ga posmatra z bližine, napravi utis naroda, ki ni zanemarjen v eni ali dveh generacijah, ampak že od stoletij sem. Od tod njegova nezaupnosi do boljših krogov. Da je prišlo do tega, zato vidi vzrok Prezzolini ravno v nesposeb- o ČLANI NACELSTVA JDS. in zastopniki ljubljanskih političnih dru- I ' 1000 K. V počastitev pokojnikovega spomina sta nadalje darovala < Do-movini» poverjenik A. Ribnikar 200 kron, dr. A.Kramer 100 K. Naše roke so se jim dozdevale težke. Tvoje pa lahke in nežne in nikdar ni bilo čuti vzdiha, kadar si previjala Ti. Zadostovalo je, da si položila svojo dobro roko na vroče čelo jadnika, in srepo zroče oči so se razjasnile m se Ti nasmejale. Lju-foOi so Te vsi, vsi so Ti zaupali, vse potožili! Ti si jim čitala in pisala pisma, donašala jim knjige, delila i!a tihem milodare. Brezmejno je lilo zaupanje v Tebe in veliko je bilo hrepenenje teh nesrečnikov po Tvoji duši.., XXVII. Slovo od ranjencev. Silo ie težko slovo, ker je vladalo a«d nami popolno zaupanje in bratska ljubezen. Vedeii smo, da srno vršili fe SV0]0 bratsko dolžnost, ki je nam velevala, hitimo bratu v nesreči na pomoč... Vsem ie nam bilo težko. Junaki, z bogom, in bo-ci vara jasna bodočnost. XXVIII. Poi domov. Ždeč srbskemu narodu, da mu cbrode žrtve strašne vojne stoteren sad in lepšo bodočnost, sedii smo v voz... Ko smo se pripeljali na naša tla, je začelo deževati in goste ter temne megle so se vlačile po zemlji Zrak je bil gost in .nekako tiščalo je nas v prsih... Prosvcfa. UMETNOSTNO ZGODOVINSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI. Zgodovina slovenske umetnosti? Ali moremo sploh govoriti o njej? Ako mislimo na naše srbske sosede z razvito politično zgodovino in s staro kulturo, uvidimo takoj, da ne moremo govoriti o umetnostni zgodoviui Slovencev v tem zmislu. Pičlo je število onih Slovencev, ki so se bavili v prošlih dobah z umetnostjo. In tudi ti redki možje niso črpali svojega znanja na domačih tleh, nego so nam do najnovejšega časa prinašali le to, kar so se naučili v tujini. Saj pa tudi ni moglo biti drugače. Narod, ki je bil skozi stoletja le narod hlapcev, ni mogel zidati umetniških akademij. Edino mesto, kjer je čutil potrebo po umetnosti, jc bila cerkev, a to so mu sezidali po večini tuji arhitekti in okrasili tuji slikarji in kiparji Posvetna umetnost pa je cvetela v bogatih graščinah ter je bila našemu narodu nepristopna in neznana O slovenski umetnosti torej v preteklosti skoraj na mogoče govoriti, če ab-strahiramo od vseh ohranjenih pojavov umetniškega dela kmečkih di-letantov, ki ga imenujemo navadno s skupnim imenom »narodna umetnost*. Ostra meja med «visoko» umetnostjo in «narodno» umetnostjo se sicc- večkrat ne da zarisati, pc-sebr.o kier jc sever o umetniških spomenikih starejših dob, vendar v-obče proučevanje »narodne umetnosti® ne sodi v delokrog raziskovalcev umetnostne zgodovine. Umetniški spomeniki v Sloveniji pa nudijo vkljub temu prezanimivo snov za raziskovanje od strokovne strani in ne bo si treba beliti glave, ali smemo imenovati zgodovino umetnosti na slovenskem ozemlju zgodovino slovenske umetnosti ali ne. Bodoča raziskovanja bodo pokazala ali imajo umetniški pojavi v Sloveniji kako skupno noto. In če te skupne note tudi ne bi bilo mogoče zaslediti, to je gotovo, da se da na našem ozemlju, ki leži med dvema velikima kulturnima svetoma, ravno tako zasledovati razvoj splošne umetnostne zgodovine kakor drugje. Bizantinski romanski, gotski, renesančni in baročni spomeniki vseli vrst nam pričajo o tem. Naš umetniško-zgodovinski seminar čaka v tem oziru zelo hvaležno delo. Hvaležno že zato, ker je ta snov pri nas bila do sedaj zelo zanemarjena. Po inicijativi vodje tega seminarja, dr. J. Cankarja se ustanovi v kratkem umetnostno zgodovinsko društvo, ki bo imelo nalogo, študirati umetniške pojave na našem ozemlju. To društvo bo pristopno tudi širšim krogom ter bo izpolnilo v tej stroki občutno vrzel. Poleg prirejanja predavanj bo eden glavnih namenov tega društva izdajanje umetnostno - zgodovinsko revija ki bo širila poznavanje in ljubezen do umetnostno - zgodovinske revije, ki vati na ohranjevanje umetniških spomenikov v Sloveniji in zbirati mate-rljal za bodočo zgodovino umetnosti na slovenskem ozemlju. Tu prihajamo seveda na težavno točko, na kateri boluje vsako slovensko kulturno podjetje, ki ima svoi jzvor — recimo kar odkrito — v maloštcvilnosti slovenskega dela našega naroda. A omejena naloga društva ne dopušča izdajanja glasila, ki bi se pečalo z umetnostnimi pojavi v vsej državi in ki bi vsled tega lahko računalo na veliko število naročnikov. Zato apeliramo že sedaj na naSo inteligenco, da prihiti na občni zbor novega društva v čim večjem številu ter tako dokaže, da bočemo tudi na tem polju pokazati pred svetom svojo sposobnost za razumevanje naše mlade svobode. — Jezikovno vprašanje tn ustava. 0 tera priredi droStvo Pravnik diskusijo v ponedeljek. 14. t. rr». ob 5. pop. v justičei pajaci soba štev. 79. Poročevalec: or so jn igrala ob precej mali udeležbi, ker y< stvar znana od lani bi tudi igra ni prvo-vrotna. -skega gledališča, ga. Berta Bakšekova. slavi v torek 20 letnico svojega ometn,-škega delovanja. V gledališča se bo ob tej priliki vprizoril Vojnovidev »Ekvž-nokcij», v katerem bo jubilantinja igrala glavno žensko vlogo Jele. — Marijoneteo gledališče. Vsled veli kega pogreba dr. Oražna ee danes ne vrS IMENOVANJE V __________ SLUŽBL Vladni tajnik pri . pove^e-ništvu za notranje zadeve Miroslav Senekovičje imenovan za okrajnega glavarja • v staležn političnih konceptnih uradnikov deželne- vhufe v Ljt&IjanL • OBRTNO SODIŠČE V LJUBLJANI. Z odlokom ministra pravde sta imenovana: za predsednika cbrt-aega sodišča v Ljubljani višji dezel-nosodni svetnik. rran Reka r, za ri£govcgz namestnika na višji de?el-nosbdci svetnik v p. Jcstp II auf- X "IMENOVANJF •• IN PREMEŠCE-?».T£. Absolvent zagrebške gumarske lafcritete inž. Fran:- Sevnik je imenovan za začasnega -gozdarskega inženjerskega asistenta pri gozoucm oskrbnistvu v Bohinjski Bistrici. — Fran V i d i C. postav pomožnih uradov pri policijskem kcpnisarijatu v %1arib6iin je premeščen k okržjnemu »"laVarstvn istotam. ° NA SLEPEM TIRU. Naj trii bo dovoljenih nekaj čišfo stvarnih konč-tsfir opazk- k . dr. Tavčarjevemu " članka, kateremu gotovo ne podtikam nobenega slabega namena.. Dr... Tavčar •i"re slede zahtevanih represalij od napačnih premis. Je proti temu, da bi delali.. •krivico in nasilje* Nemcem,, čts.da-se to ce strinja s — človekoljubjem. Gotovo sem kot olikan č?o--ek za človekoljubje, saj ga ravno zahtevam za naše bedne brate koroške. Dr. T. pozablja, da hočem, z rftpresalfjarm, -— ker je bil.apel na. človekoljubje sam brezuspešen, — došec;, da se s koroškimi Slovenci 15 kot nikjer drugje na svetu,- koro-;.'ki. Ncmci delajo s Slovenci kot zve-tiae. pozablja, da je naše' ljudstvo popačeno ia v najhujšem stlobramz. Klic po represalijah izvira prav iz tfčvekoljnbja do napadenih koroških Slovencev, za katere se zahteva clo-vtzkaUabie. , Dr. Oblak. * DOT1CNIK. Id je pred približno 14 dnevi dal- tajniku JDS neko tfažno informacijo v neki rimski zadevi, saj se zglasi v tajništvu JDS. Narodni dom. ' PROTESTNI SHOD so sklicali Klerikalci za nedeijo v Union. Pravi-*v da bi radi razburili razne nepoučene stariše, češ. neki strašni na-^protoikj do'i v Beogradu hočejo dojiti -nasilje krščanski ti6li in — sveti Cerkvi hočejo jemati'svobodo! Sedaj yp .vprašanje, ali je res".kdo poskusil r/:eti. Cerkvi svobodo — potem, s ta-Mcrikalna'poslanca Sušnik in Šimrak. ti je. sam duhovnik, glasovala tudi "proti svobodi Cerkve; —'to bi kazalo, da se brezversivo • prijemlje najboljših klerikalnih prvakov in po-r-lančsv! Ali pa ni nikjer takšnih napadov in ustavile določbe o verskem pouke so tako pravične na vše stira-t!i, da sta klerikalna zastopnika v ustavaCRi odboru glasovala zanje! — Protestni shod so' torej klerikalci f&Kcsli • proif svojima lastnima poslancema Sušnika in Simraka! Jutri ••-ereda ne bodo povedali, da hujska-! :o. neuke ljudi ua nekaj, za kar so •f-am! glasovali, in tudi tega ne, da ta c.-hod r.e velja toliko svobodi Cerkve, impak. — občinskim volitvam.' Pa t-?, že poznamo! ' je bil -■ntiiihafaf, kjer ho &36topQ 'GaSpcr k6t f'jsT=i rs lar io dir.« opo- » Slpsr Ditia Jovt^ovic. V. prim^nje ilrdl: saiJog sa.RiOTitok srbske taaet-je bil' kseoovsa Džek* Jovaroviv W rot^ega £aoa Srbsko Eraijsrska Aka- * -:xtjo. — Noti akadeiaik ee je rodil v t- ovfri Scidu 22. junija, 18G1. Ljaditio >5olo dovrSO v Požarsvca, a retSko v Let-gr^iu,. kjer je napravil fcedi zrelo-3* ni TSf-K Dva k«i jo tiaiiral. ua tehniški £a-v Beograda, nato jo vstopD v klporaisi odScl«*: dnaajžike akafieaijis. '365—65 »EdiraJ v.Mousioveia, a 1587 iio L%90 v Psiizo pri maEcniieiii prore-ivaric; iikacsialja Caapc Icjalbertn. Ko-;e iIcttSS S73je stadije, . je prevzel mesto rfito-ja r>;anja- ca -L beograjski gimnaziji t>l takrat do daass je njegovo šivljeajD :i5to!ajano a aajtorištne^im de!ovanj*?nj. iMz IMS. je netanovii v dražbi s Markom '1-ir^.ii'Si in pok. B. Vnkaapvičem cmev •:.:> oi>KaO' Cokt, k3teri je do deaas po -največji daS svojega časa. Bil je Go'j;;taLOVLiiL- amotoiškega drsala _l.-s.ae' tez alea glavnih organizatorjev • uepelib razstav v Beograda, So-ia Z.jgrebo. KjorkoU je bilo treba re- -rozent'iati srbsko uzaetoast, j&rjl. se ie jovasovli 6 svojimi deli. katera so bik -izstavljena v b-vetovniii raibtavai v V&7VS* '1SS9 is T. Rim« (!91li .T sprejet Se 18SP.' leta ter je tokom 25"let Sodeloval vri vsaki njegovi razstav., • Priredil jo raatra teja tadi 4. kolektivne ;raKtavo ivojib de!. Piodovitost noveja akademika, je bSa ^elo velika. Skoro vsi beograjski GpMaeniSš eo njegovo delo. — Ra^rca spomenikov treba omeniti pred-rsem 6ledeč3 dela: Gsslar, Črnogorec us straži, (kupljen od pariške Občine za mt:-zej), Karadšorie in Mi!oS, PrestoloEaBleo-nik Aleksander (ta carodoo eknpščrao). Savska vila, Zapn&čena, Toga itd. Razun tega je izvržil celo vrsto portretov, o?o-bito srbskih veljakov is proSesti in sedanjosti Akademik Jovarovii je .Se <"J in neisčrpljen. Ob priliki njegovo počastitve ee otvori v Beogradu te dni kolektivna rarct&va njegovih deL ' — V Splita ' ee pnpravljs kolektivna nraetnišfca ratsfava Jerdima MiJa in Sarina Tartaglia. Otvoritev se pričakuje kakor javlja splitski c2ivct» 2 veljkim Umetniška razstava v Sambcra ee otvori 30. t. m- v prisotnosti . prosvetnega ministra Svetossrja Prifciesvida. Za časa rarstave so bo vrSLa vrsta • predavanj, konferenc in drnjab umstniSI-ub ririredi-ter. go. plačevati. Ljudstvo ja skrajno ogorčeno na tega hujskačsr, parkrat je že samo obračunalo ž njim, a ker šc vedno ne miruje, hi bfio -pač dobro, da se za njega malo pobrigajo merodajni krogi ia nekoliko preiščejo njegovo delovanje kot župana in gerenta v. onih časih, ko je oddajal usnje in meso. Priporočamo tudi "novemu občinskemu gerento, ki ga poznamo kot resnega in Pravičnega mož;-, da sarn opozori merodajne kroge na hujskanje Susteršičevega ljubica Dimnika. ° «KOLO SLOVENSKIH SESTER» javlja svojim članicam, da se vrši nstanovai občni zbor nepreklicno 20. marca t I, ob pol dveh popoldne v Narodnem domu. Članicam izven Ljubljane. Id so se priglasile pri tajništvu cKola slovenskih sester* za izkaznice za znižano vožnjo, se naznanja: One, Id se peljejo po južni železnici, dobe Da društveno izkaznico na domačem kolodvoru polovični vozni listek. Or.c pa, ki se peljejo po državni železnici, naj kupijo na domačem kolodvoru cel vozni listek. V Ljubljanica dobo pri ustanovni kupščini potrdilo m. izkaznico, da so se udeležile' tega shoda. S tem potrdilom irnafo udeleženke presto vožnjo iz Ljubljane v domači kraj. To velja tud: za' učiteljico, ti sc vrnejo po velikonočnih počitnicah na službena mesta. — Uradne ure cKola slovenskih sester^ so v^-ak ponede-Ijek, torek in petek od 4. do 5. ure popc-ldne na magistratu v U. nadir op ju. — 0K0I0 slovenskih sester^, opozarja, da s iiaj zastavi vse moči, da ti vzgojimo krepko, zdravo, poirtvcvalso' pokolenja, ki mora h-vrat.i delo naiega odrešenja, mora maščevati Vidov dan in naše Kožovo. To, satre, ki prisešemo, ko se dne £0sga marca, 'zdrcžimo v ogromno Kolo. A priti nae mota mnogo, prav mnogo! Kajti naša prisega mora biri tako glasna, da nas bodo čnls vsi oni, ki jim je vrel sovražnik solnco in luč in srak in rodno grede izpod nog — jjaS sasaiinjeni bratjf. Potrebni so naSe Ijabezci, 'zatrdila nslegi; sofotj-i, našega zanimanja, potrebni tate a»r»ine in gmotne pomoči, da ne izgube pogriioa in vsSrajaja do končne saiage. Zato, sestre, pridite na dati £0. mtrca v Ljubljano, vstopite v naže Kolol • 0 !Z KROGOV NIŽJEGA URADNI ŠT V A nam pišejo: Čudno se nam zdi, da se teden za tednom imenujejo različni svetniki. Teh svetnikov imamo menda že več. kakor jih je imela cela nekdanja hofratovska država. In kaj je z uradniki nižjih razredov? Za ie . se menda ne briga nihče. Nis je cela vrsta talah uradnikov, v !I. Srk nem razreda, ki ne dobimo niti plač državnih slug. Službe za državne siuge se razpisujejo s temeljno plačo 2400 dlnarjev z vsemi dnevnicami. Pisarniški uradniki v 11. činovnern razredu pa dobijo temeljne plače 1600 kron. Pa še to: Ceia vrsta nižjih uradnikov z več kot 20 službenimi leti služi v li.čl-novnem razredu, medtem, ko so bili imenovani mladeniči s par leti m celo par meseci kar v 10. in celo 9. či-novni razred! Pričakujemo od novega deželnega -^"'ka od"rt— Odkar je zaoustil dr. Žerjav deželno oredsedništvo, nižji uradniki nimamo več pravic. ' SESTAVA NASE KONSTITUANTE PO STANOVIH. Med poslanci ustavotvornc skupščine , so zastopani vsi sloji. Državnih uradnikov je 152, kmetov Ln posestnikov 104, odvetnikov 52, zdravnikov U, duhovnikov 20, novinarjev 17. privatnih uradnikov 16. trgovcev 15, obrtnibov S, delavcev 9. pisateljev 6, dijaki 4. Dosedaj še ni bilo v nobeni ..državi pri , nobenih volitvah izvoljenih toliko dr-i žsmih eratokov. kakor pri mr, kjer 6 -------------------- ro- ciiaini" demokratov in i narodnih sodjalrT1:- rr>no 9 dela^-cev. " Lil1"t JANA-TRST- Iz Beograda poročajo, da se je med našo in italijarisko železniško delegacijo dosegel sporazum glede prometa na postojnski progi. Odslej bodo vsi vlaki redno vozili. r u VLADA LN DELAVSKI SINDIKATI. Ministrstvo za socijalno politiko je sprejelo predstavnike raznih sindikatov in jim naznanilo, da lahko nadaljujejo svoje delovanje samo še v toliko, v kolikor se tiče skrbi za delavcc. Predsedniki in fajnild sindikatov bp dobili nazaj svoje arhive, ki so jim bili zaplenjeni. Odslej tz ne smejo več pečati s politiko. c ZAGREB SE HOČE RAZŠIRITI PROTI JUGU. Zagrebški župan arhitekt Hehrel odpotuje, kakor poročajo zagrebški listi, te dni v Beograd, da v ministrstvu saobračaja konieri-ra o vprašanju preložitve kotodvrov ir: železniških prog, ter zahteva to nujna potreba, da it Zagreb razširi proti jncu. 0 PROTT TENDENCIJOZNEMU POROČANJU. Ker se ponavljajo slučaji, da nekateri inozemzki novinarji pošiljajo svojim listom tenden-cljozna in neresnična poročila o razmerah-v naši-državi, taI;o da mora vlada, dasi nerada, rjrepovedati takim listom vstop v našo državo, fe izdalo ministrstvo za notranje zadeve političnim oblastem navodila, da naj uvedejo najstrožjo cenzuro nad poročili inozemskih novinarjev. Isto-tako se bodo kontrolirali. telefonski pogovori ko: brzojavna, poročila. Ako ponehajo na ta način tenden-cijozna poročila, bo ministrstvo odredilo revizijo prepovedanih časopisov in nekatere prepovedi razveljavilo. 0 Z JESENIC. Predsednik nar. soc. Jaka Cop je nar. socialiste oa Jesenicah javno • obsodil ' - vsakemu tla ra^oiag(X Kaj. —k te—u njegovi sodrugi? — Niti župana, niti gerenta nima jeseniška občina. Občino vodi župnik po svojem pristaSu Čevljarju Cernetu. Brejc je tako hote!. zgodilo se je in -— ostalo^je tako. — Jeseničan:, -podpirate Sokola, da pride pod svoj krov. Sokol vam ?e v čast in ponos. — cPrisezite mi, da boste volili le tiste može. ki vam jih jaz priporočim^, tako je teroriziraj fajmošter na Planini nad Jesenicami može-volilce. Zaradi te nesramnosti %6 ma voiilci obrnili' hrest in mu povedali par gorkih. .. ..... 0 IZ ŠOŠTANJA nam poročajo: Dne 27. februarja je prihitelo med nas vrlo pevsko društvo iz Slovenj-gradca in zaigralo v prid Sokoljemu domu v Šoštanju «.Vloč uniton-nea s spremijevanjem salonskega orkestra in izbornimi solisti. Po igri nas je razveselil njihov moški pevski zbor z lepo ubrano slovensko pesmijo. Bil je užitka poln večer, za katerega vsem požrtvovalnim prijate liem ne moremo biti dovolj hvaležni. Dragim gostom nismo mogli nuditi tega. kar bi jim bili rad?, naj jim bo v plačilo zzvesi lepega moralnega uspeha 'prireditve, gmotnega usoeha v podporo razvijajočemu se šoštanj-skema Sokolu in naša skromna, pa iskrena sokolska hvala. Zdravo! 4 KAKO PRIDEŠ V LJUBLJANI DO MESEČNE SOBE? (Sestavljal-cer.i nove stanov, naredbe v. resen preudarek.) Pišejo nam: po 9 30. slavne stanovanjske naredbe z dne-30. 9. 1919., št. 747 Ur. I. oddaja mesečne sobe v podnajen? irijbnčno le državni stanovanjski urad. Napisati je treba torej prošnjo, onremiti jo z dvadinarskim kolekom in jo ncslati na omenjeni urad. Prošnja dobi .številko in se utakne v obširne predale med stotere podobne. Ce se ne zga- _ neš. se ne zgane tudi urad. Treba je j nasilnosti, vztrajnega moledovama, pritiskaj na vse mogoče kljuke, išči znancev, ki bi posredovali, podvasmi vse korake, koiikor jih vzmoreš! Ce imaš srečo, dobiš po kakem meseca obvestilo, da si v tekmi! Koliko jih je že preklinjalo to temo! S temo v ženu se obrneš na stanovanjski urad, od ta te naslove k naiemodajalet:. Na-iemodaialec miga samo z rameni in >e gluh za vse prigovarjanje. Po S 38. gorenje naredbe Ima pravico pritožbe v osmih dneh in /adnji dan se fe pravice tudi oosfuzi. Čtz dober teden odvali sfarovaniski urad vso zadevo na arnvo instanco, ki ima zopet po naredi še dva tedna časa za rešiiev. Brusiti je treba zopet nete, govbriti. nrositt rotiti! Tik ored terminom, hvala boaru, je zadeva rešena! Reku r;: zavrnjen! Nobene pritožbe več! Na sta^vaniskem uradn se te usmilijo m ti izstaviio že nakazilo za predmetno sobo, ker se trmoglavi najemnik noče odločiti za nikri*",» iz teme.- A v sobo še r.s moreš'. Naiemnik se odločno trpi«, vsi najstrr^il onloVi etanovme^ca tiTa-da so !e bob 00 steno. T.etiš na drn-go instanco. Tu izveš, da je najemodajalec vloži! no«*o -dtofbc. navedel zo.e a&ceate.-.freba bo novih po!r-vedb. Tedni minevajo. Siti so te že povsod do grla. Končno tj zaupajo, da se je moralo uvesti revizijsko postopanje. In po dclgera času -dobiš pu-meno vest, da !c druga, instanca iz ceh i« teh. tehtnih razlogov preklicala svoj prvotni odlok in pritožbi najemodajalca ugodila. In treba je zopet nastopiti tnvevo pot tznova, čakati teme ud„ če je še kaj sile v tebi- — — Ce se te asmiii kolega cs ti ponudi zoiico v. svoji sobi, bodi previden in molči., ker te urad lahko prepodi v zmislu naredbe tudi iz tega kotička z motivacijo, da si ga zasedel brez njegovega dovoljenja. 0 UMRLA je včeraj ca Sv. Petra časti it 59 občeznana gospa Marija Petschnig, vdov.-Piehsn. hišna pt-sestr.ica, svečarica ia" rnedičartca. — N. v m. p.! 3 VESELICNI DAVEK V LTUB-LJ.ANI. Uradni list objavlja naredbo deželne viade za s katero se mestni občini ljubljanski dovoliu-je pobiranje vesaličnega davka do kcr-T leta VJ2S. st SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB v Mariboru priredi ?. aprSa velilt« sporino T:3KIVO. - cBOLVisKA blaoa.r;a heststb NASEjCSSCEV ljcbuakčtsje* psa v. ponedeljek, dne U. vxrct 1321. ob «'» popoidr.e v dvoR-rd ajcsbjsgs cagistiita izreden ob&i ^fcer. " USODA NIKITINTn LEuIONAR-JEV. Svoječasno so >~ikitini agentje in dem-njinii tudi agenije dr. Šastcf-šiča nabirali med jugoslovanskimi vojnimi ujetniki v Ibliji legionarj« za Nikitino ekspcdiajsfco" armado v Crao goro. Nekateri tehv:legioaarje' so pozneje zahtevali izsuest iz Ie«i% kar pa jim r;i biio dovoljeno, štev ilni upornike so Italijani pozaprii in. kakor javljajo s nernsn. Na pomoč Spomnite se ca čase, ko je naša Ravenska javnost radosti strepetela dobimo svoje.vseučilišče. Bifo ie to takrat, ko" so realni poUhlci. slutili,,da je zafaeva po vseučilišču v Ljubljani neizvedljiva; Ižli smo' namreč .v Avstriji. Navzlic temu -pa je narod naš instinktivno verjel, 'da še bo ta želja izpolnila. Zbral se te c?lc milijonski fond, ki ga' js potem deželni 'odbor prosldle-ga spomina eskamctifal. Vremena so se zjasnila. Srbski vč&ki,. dobro-urfjcea in novi dr lavi se imamo 'sedaj. zahvaliti, da imamo vseučilišče v LJubljani. Davidovič, bivši naučci »rfiafet*!; p z lahko m odkritosroio gesto 'eživotvOril saše vseučilišče. A .sedaj!' Dete, Jd smo si ga želeli, pašcamb sramotno v nemar. Ni samo dolžnost nšačnega ministra, dojzaost nas vseh posameznikov je, da negajgno vseučilišče, čigar razvoj bi'mera! nas vse, vsak daivob vsaki priliki zanimat«. Laisser iaire, teisser pssser j? najslabša metoda za proc.it vseučilišč*. V interesu ka!wre, sodtelnega in gospodarska ga razvoja posameznika in držav jc, Da študij radi tega trpf, ni treba Se da pridejo časi, ko bomo fcdi mi t posebe omenjati!: In če bi hotel kdo študirati, ne more, ker nima najpotrebnejših našim akademikom* svojo vest, odvzemKe nekaj osu ocrt-:* ___ _ kom bofševizma ustvarite nam pred-j. t . . *««-£-1«™ rs^ ■_____r.J - 01 imel zadostno wo.in primerno pogcj za vseučilišče! Država bo ste-L,.—^ — svobodni Jugoslovani* Tiho pritrjevanje polno hrepenenja je prekinilo besede Primorca-Ja- . .... . . .... . .. . »knjig!1 Koliko jih dela dolgove na 'goslcvana, kakor jih ni malo! dobili ui s tem sopovioah bcao ra !račQVfcodoče£ra zaslužka. Od za- Kljub svoji silni bedi, sem se čutil dila kadar vidi miciiativo l^^lŽoS? Sramota je, da pustimo dijake bera- p^^^sLje, pomoči ni ati. Nostra res agitar! Nismo vred- jod ■ ld£derj Vendar pa smo preponi vseucdisca, ce ga ne feno.]^, fcn&ortdnega''dr-Pra-ue niarnje goTOnmo o nasrkul- ^ kj fc} hoiel tur;, dokler se iz svoje antene za- č6 bi h což-al spanosti ne dvignemo. Zgani se javnost! V nas Slovencih je toliKo oob-rega srca, a žal preredke organiza- akademski mladini, če bi le poznal njen položaj! , • Zato se je sestavila statistika 204 Ar, i.-i<-ii fin ramo vsi priifi-ati in skrbeti ^'predpogoje njenega razvoja. Poglejte drugod. Kako se okleni jo Čehi svo-;,± zavodov. S kako otroško liubez-rnio pospešujejo Švicarji vse. kar w tiče vsctčilišca, da na "govorim o id drugih. ,Kaii dijaki so storili kar je b3o po njihovih mislih trenotao mogoče, da zbirajo n. pr. Za fond za' vse-dnliško knjižnico. Plese so prirejali, dame ep dajale prispevke za faufeit ^•svrfenoje! Efekt je bil spričo porabljene energije in truda minimalen. Dijaki nimajo ne stanovanja ne bratje. Ljubljanski grad žalostnega spomina sem obiskoval takrat, ko so bili tem med vojsko politični ujetniki '4 < zločinci*. Nesimpatična je "Oiranjosr, kdor pozna razmere mi bo io. pritrdit Taja prebiva siromašno naše dijašrvo. Mladina, idealna, v^ prenese nekaj časa dokler vidi, da je to absolutro potrebno. Trajno pa feo težko tgcgoce stfomamim "di- ?at'rtm nrpTvim« rega srca a prenos* orga:,^- ^ d& vidj univcr2a, & tonene sde Dobrotniki po unena in t ^ c:2 Vldljo držav- slovesa, mehkega slovenskega -cofa, ^ trpimo m da pomislijo, kam to vede. Od 204 dijakov je brez vsakih sredstev 101, brez zajtrka 128, brez najpotrebnejše obleke 145, brez perila 149, brez obuvala 139. Z in- zgsnite se todi za vseečiliški dijaški dom za verne dijake in za vscačili«-ko dijaško knjižnico! Dr. Fran Novak dom za revne dijake, za njihovo measo in seveda tudi za vseučiiiško Inj^sitoc .Dijak mora živeti, to ie p^vr predpogoj. Med vojno se -las U polotila skrb za nase" gledališča. •Befcr-.js- Esed občms^/om takrat nekaj gospodav. ki so io vprašanje hitro rešili. Zbfal-se je takoj za tiste «až2 dosti velik' kapital, čeprav so konservativci skeptiki zmajevali z Pol@|ai !jab||griikih s^kdjan2i si pociaga 53 ^demi- aK8CiemlK6V j kov, mnogo jih je, ki zaman čakajo (Dopis iz krogov stradajočih ljub-1 na ta zaslužek. 22 dijakov opravlja ffenškib akademikovi [razne druge siužbe. Neprimerno in ,._rn (nezdravo stanovanje jih ima 124, :brez knjig je 195, zadolženih 77. To so grozne številke! Podporno druš^-o jc zahtevalo za letošnje leto dva in pol milijona kron, a dobOo je samo 1,700.000 kron, torej 800.000 kron premalo, da vzdržuje menzo, akademski dom, bolniško blagajno. Ker se je vse podražilo od lanskega lete, samo meso n. pr. od 20 na 30 kron, se bo najbrže zgodilo, da sa bo morala men-za že sredi maja zapreti. Na ta način bomo popolnoma na cesti. Mi pa ne potrebujemo samo. hrane dvakrat na dan, to je premalo! Mi moramo imeti obleko, mi moramo imeti perilo, stanovanje, luč, knjige! to vse so fe' predpogoji 23 aspeSni študij. Zato nas podpira sedaj, ko prosimo za podpore "in za naknadni kredit, ko zaprosimo za drobtinico z dobro obložene državne mize zato, da lahko študiramo ter postanemo koristni člani človeške dražbe! fenskih akademikov.) Veliko se nas je vmiio po dolgih letih trpljenja na najrazličnejših bojiščih, na neizmernih ruskih stepah in v tesnili barakah v Italiji k knjigam. Hoteli smo si priboriti potrebno znanje, da bi lahko kedaj koristili našemu naroda, človeštvu. Polni idealszma smo hoteli študirati — a danes nam jc to- nemogoče. Nas položaj, nase životarfcaje nas sistematično ubija! Velik del revnih dijakov stanuje v ledenih kleteh ali 2 visoko v vetrovnih podstrešjih, a gradu je natlačenih v treh sobah šestdeset akademikov! Prostori, ki niso bili dovolj dobri za vojne iniernirance in za italijanske ujetnike, ki' so c-2 \*edno pritoževali,, morajo biti'- dobri za nas akademike! Vrgli so nas iz Tivolija ter nas naselili v prejšnjih ječah. V eno sobi je nastanjenih 26 dijakov — postelja se tišči, postelje, v dragi 22, v tretji dvanajst. Od začetka so nam namenili «Vitesko dvoranc», ki je neposredno zvezana s straniščen^ Iz tega stranišča so prihajŽle v dvorane velikanske podgane, teko, da po par dnevih si mogel nikdo več tam_ vzdržati. Do zamreženih oken se je j prišlo lahko samo po lestvicah, če J so hoteli sobo prezračiti. ■ Tudi. v ] dragih sobah so okna zamrežena! j ... _ . .. , Velik del revTiih akademikov hedi I Ni JegosIavya temu kriva, premoč bogatega med iako Iskrenimi najbed-rejsimi tovariši. Legel sem^ potegnil ode jo čez glavo, da bi skril solzo hvaležnosti tovarišu in se zavil še bolj v tisto tanko odejo, da bi ne. videla Jugoslavija moje bede, bede svoje mladine, svoje nove generarije, da bi ne bilo nje in mene sram. Zakri! sem oči, da bi ne videl misli, ki mi je hotela očitati: ^Spoštuješ Jugoslavijo, ki tibija svojo mladino, svojo mlado generacijo, svoj narod — sama sebe! —^ Prepodil sem misel — beži! že jutri bo boljše, saj ni res tako! Potrpi malo! Toliko je bilo žrtev, zakaj bi še to malo nc prenesel! Kadar pa je človek trezen in gleda razmere, ki vladajo med ljubljanskimi akademiki in jim pogleda pebližje v oči, vidi da je njih smeh Ie maska na obrazu, v teh obrazih pa ni življenja, ni mladosti, to so izžeta lica, njih oči iščejo, gledajo, hrepene, — kam, kdo jih razume? Cankar pa, ki bi videl bolje in giobije, bi videl v njih dušo in bi dejal: Glejte fania — ni ga strah, ali sram ga je... Čiste lepote ga je sram, ki jo hrani zaklenjeno v sebi, in ki je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semenji kron:, neoškropljena od mlak b luž, od kvant in kletev. Te lepote ga je sram! (Podobe iz sanj —) Po sveta. v iiiiDsrvA PROrr TATVTKL m«t- ti magistrat v Pots&sau prišel ca ori-gicalco misel, ksko obrararsii električno iee pred ta trio. K a rs ako žarnica' > u^tisil fcleaefe bessde: cJcsdeno aa-' gisintn v pots.dsz:n. TsiiO aiso nogli-tiit-iri nič vec krisri žarnice, ker fc fcŽa revaraost, da jih E»p:3 irda. litega greč-iir& se je posložila berlinska cUmetaiSka' kavama-:, v kateri- to ee kradle reano drago revijo. Na rsako etraj revija- je lastnik kavsrae natisnil pc5at: vjl-jadezo v fceciitiski cmeteitki kavamL M DOBIVANJE ELEKTRIČNE EUEI?-GU£ IZ ZRAKA. Gnstsv Leutner, čsSU N^aaee, je iznatel natin, kako dobiratl {s zraka elektriko. Njegoš eieten M raz!:-ktyo ed nedavno objavljenega Panls-acc-vega, po katerem spusti 3 plini napolnjene kovinaste baiono v sra?ne vi-firo, ki zbirajo potem atmosferiSco e'e!.-riko. Pri teutocrjereia sistezaa isizmo namesto balonov '12 m vfcoko efebre,. Li nosijo male, r neferojnfaai ostmi izdelana korinrfce krog!?, katere vsebujejo radi:-sktima snovi Sisteza je zelo enojtaves. Pri prakti&era poizkusu je elektrika, ki £e ja nabirala v . Etst-rih, gonila aoeno iJannsko capraro in veliko žarnico. Napetost je racala 300 do 1050 voltov. X N"Crv irtan sa slepce. Časopis »Popa-lar mecbaaksc, fej izbaja v Chlaagv, jav, Ija, da do je iznašel nov način otaaja za slepce, ki je nnogo čorršenejii od Brailleovega siftema. Ta iznajdba dris. Miksa Herzu je osaovana na fonograz-sLera sprejemanje besed. Aparat sestoji j is dcoia ploEŠS. Dolnja es vrti s rC-ko, goraja pa.ina teks, ki sestoji is eaaai: Besedo o 1 PiilL Konec.. oicrog razcapan m raztrgan, z razbitimi čevlji in brez podplatov ter trga še zadnje ostanke vojaške obleke. Večina nas je na dan dvakrat in še takrat je hrana nezadostna. Sedaj v miadestni dobi prezebamo, stradamo, trpimo! Ali bo to zdrav naraščaj za inteligenco, ali bodo to krepki in močni voditelji, ki bi naj vodili kedaj naš narod s smelo roko? Kdor ie more, se peča v- jj&skm času z inširakcijami ter zanemarja Študij, seveda če ima protekcijo, da . . tnŠETtkcijo sploh dobi. Koliko jih dobrote, ki ste si morda to presiože- opravlja razven študija še kakršno-xk v obilni meri sa la^t saaa pri-1 koli službo, lamo da lahko izhaja! SapibBraf; Ne bi li bito mogoče tudi ?.edaj uspešno vzeti v roke akcijo iisate 'premoženje in uživate njegove To je slika, ki pove več kot vse tisto naštevanje o dolgih dvoranah, o mrazu, o boleznih, o vojaških kasarnah in posteljah, o neredu, o iz-. , . , mučenosti, o cinizmu in skeptiazmu, se ooračamo na ra\T.ost, oa y prevf,,-a razdejana srca bednih akademikov. Kdor bi vprašal: Zakaj pa študira, naj gre n3 železnico! Ta bi podrl m uničil zadnjo svetlobo, ki* jo hrani tek revež ša v svojem srca in je toliko kot bi dejal: ^Življenj* je zaio,' da se dvakrai ali trikrat na dan naješ, zato delaj za plačo in zaradi plače, skratka, > delaj za denar! — drvela država sa-!m!h železničarjev! Pravzaprav škoda za take besede, raje bi jin ne napisal! Kdorkoli, ki misli resno delati z duhom, predvsem pa študent, potrebuje skromen, toda dostojen dom, kjer lahko, zbrano misli in dela in se pripravlja na življenje, v koje je treba stopiti zdrav»r~ in močnega duha,, kakor ga zahteva narod, ki živi z duhom časa in zahteva na svoja mesta vrednih in sposobnih mož. Akademiki pa, v beznicah in ječah vzgojen', pa pomenijo korake navzdol! Beseda je resnična ia fežka. Rad' bi jo napisal drugače, pa je r»e m<*> I Inko. j ir 60 p'os£e gibljejo. Tako ;iko ne utreui, ko podtki aparata, kadar že slep«« toiiko beiedo, koi do seda-j, ko ja moral z rokami tipat? črko. Cel aparat bo vašjsl okoli 15 dolarjev, a posdina pložoa okoli 15 c-entor. Knjiga, ki je napisana- po BtaCieovem sfstemn, so fco napisala lals-ko na čre ploSčl. tujih držav je vse to zakrivila. Začetek je, uboga je še Jugoslavija, iii mi smo jb vesel:, saj smo jo sami želeli in sami ustvarili. Vemo, da, mi vemo, da ni v. redu vse, da je marsikdo v. vladi, ki b: ne smel biti, tudi je res, da bi bilo lahko boljše kot ie. Ako tlači proletarce kapitalist, zakaj bi blatil Jugoslavijo, nas, ki tvorimo Jugoslavijo, mi smo Jugoslavija, ne pa kapitalisti. Ti niso naši — ia ako so tu, so po naši krivdi. Tudi tiste psovke na ?as begunce ti ne štejemo v zlo. Niso vsi taki. Upati moramo v 3«bc, da utrdimo za enkrat to, kar imamo, in upajmo, !rexn. HisijonsKš brat iz Utrone Latrca je sanostan na meste, kje? je bil doma levi razbojnik. Ce &re jeruzalemski romar iz Jaffe proti Jeruzalemu, ma. Beduini pokažejo Judejsko pogorje, ca katerem se beli samostan očetov cistercijenzarjev --samostran-Latron. V tem sar.iostano je baje žive! nas -misijonski brat J o a h i ni. doma iz. soin&iij gori -Skih brd okoli Prvačine. Misijonski brat Joahim se ja r.avi-fleal težkega mol^eč^^a fvHerja v samostanu, prijel ie za pfltno palico in hajci preko Palestine, Male Azije, Carigrada in divjega Banana • v svobodno domot^ino. v belb Ljublis-no. Pred tedni.se le pobožni, čedni is vitki Joahim pojavil v Ljabijani. Med pobožnhn zenskfm svetom, zlasti med ljubljanskim! tercijalkam: je krnala zaslovel kot velik čuded^Tnik. tolažnik in ranocelnit: ali . ga Je sprejela pod svoj krov. Dala ma je stanovanje. Vsak dan ji ie to delil odpistke in blagoslove. Znal je šantevi Mici> raci lepo govoriti o prelepi jatrovi doželi, o bajnem Carigrada. o Balkana ia o krvoločnih Turkih, proti katerim se je ves čsa lz te me v Komsa. ■'Pr^fec- czic?p0ljea, da bi se z njim prerekcr.-al, c^a se-ravnal po njego-\-em nasveta, kolikor js slo za r.j«go-osebo ter nisem več govoril o tem, pozneje sem paskzsil z dragim prijateljem, a z enakim uspehom. Ako mi aiio hoteli verjeti ljudje, ki so me pšaažfli i na otroški!: let, kako bi laogel. pričakovati, da bi mi Verjeli rajci> Vse, kar L-em isaei, da razkrl- *.ssj bilo tako negotovo in brez dfkažtov. Sar nisem niti kraja ko lahko jc utegnil edea njih že zdaj j trajalo, da sem sploh smel priti iz paziti r.sme in vse, kar počnem. Ha- i teme. Previdno Jn pomalem so mi ' mi je bilo do sem vedel, da iel — z obtožbami zoper ljudi, ki so! izpolnjeval navodila gospoda Jaja, mi bili nepoznani? Kaj bi mogel s J saj sem vedel, da bom s tem skoro tem doseči? Zdaj so morali morilci j žel nagrado za f«S. vse sledove - "%a zločina že trni-; čin za teboj ter se rešili na vamp-j -vloj^slflcaj so zdrahi na tiajpri- uničil, absorbiral in razkrojil on:- -^pcem oopren nobene 1 ne te- kor je bila meja, ko mi ni bilo rao- j izberejo, samo da to pripušča nara-pa sanje. na ter'se pozabijo. " Jc , , Sicer pa sen: moral kmalu raz- V3®1* to sern^ spoznal, da morem s —- - ............t-,- p^moc;o močnih izbočenih stekel isr me peljav. do drage. \Tcte hiš. i.Prišio mi je, na nu^ da bi ga poiskal-'ž pomočjo časniškega oglasa, -^dar ga nisem noge!'sestaviti tako^ da bi bil razemijiv zanj, ne da bi morda' vzbadš sam onih, ki so bili zapleteni v zločin. -Ako so zazns-11 tsofe oraro ine in stanovanje, ka-. migljati o drjgiii rečeh, o nečem, kar mi je kaj lahko pregnalo, vse take žalostne spomine. Moje upanje je posiala gotovost Od radosti kar blaznim. Znanost je triumfirala! Moj sovražnik me je zapustil. In pravijo mi, da je malone nemogoče, da bi" se. še kdaj vrnil. Svet js zopet svičal! Videti morem! Toda moje ozdravljenje je bilo dolgo in počasno. Operirali so me na obeh očesih. Najprej ca enem in potem, ko je bil uspeh operacije go- ter so mi dejali, da zdaj lahko, pa br2date> ^ . J...' r-,-, nrtžh di, gore reke barvo, postavo! spoznaval ?ris1a ^ to Ko sem ne samo- ston' ste V1- Mlao1 nimate no- benega poklica in vaš kruh ni od- idi za roko ter mi govorili priiazne!; P ,, t , - . , , w K * bo narava delovala brez taki močni: »•pomoči, je mogoče, da se \-arn -;č- 1 V feb pivih dnea na novo mi rc-jjpeded uda. Samo je to dolgotrajžn »ijene svetlobe se mi je zdel cfeazjproces; malo jih je"moglo ali imelo p^noc; prilično dobro videti za navadne namene, gospod Jay čestital fcebi j vsake ženske, moškega, otroka takO( nejše ozdravljenje, kar jih je izvršit Moralo je biti res nekaj nenavadne- šla. moj "slpčai kot vzarled. kz j je mogoče dose«. Do zadnjega CLiiljaja ne pozabim trenutl^ Lo s&..»javili, da je zdrav- iov, te na dragem. Dolge meseci is lienje goiovo, ko so odrzeli poveže jatelja! Po tem opisu mojega velikega ve-, selja je pac zgolj batos, če rečem,! da je bilo edino, kar mi ga Je kalilo, to, da sem moral nositi ona močna vzbočeaa očala. Bil sem mlad in ne-: znansko pačila so me. i «Ali ne bom nikoli mogel biti brez c jih sem vprašal ves klavern.', potrpljenje vztfajati;'toda moja kašnja je, da je v mnogih slučajih mogoče to storiti.* Sklenil sem, da se zgodi telo. Ravnal sem se po njegovem nasvetu. V veliko osebno a^JriHčnost sera nosil očala, Id so mi samo dovoljevala reči, da sem sploh tnoffel videti. Pa plač3o je prišlo. (Dalje.) KDOR JUGOSLOVAN, TA <-M ATICE* ČLAN! svetovne vojne boril za sveto vero Znal je pri rujnem vincu mnogo po-1«*«« in mdfe. CtoBJtos » > ; veda« tudi o kranjski mučenici, vodi- tOo v Avsrljo 3.926 vagonov, v oehoeto- Prl «šantavi Mici» s! je brat Joa- Ski Johanci, ki je nedav no nmrla. Pri- iim uredil laboratorij za kuhanje povedoval je o n;e; zelo pikantne raznih zdravil, namenjenih bolnikom, ■ storile, noseimo ženskega spola. Za vsa j ,. . _ rosa frar.ciscana, trpotec, majaron j želodcih bolne zenžctne sopo dali-avžentrože in droga suha zelišča. «® ^irflŽ itiocel- Sknhana zdravila je nosil ped raz iim: imeni svojim pacijeutom «iz usmiljenja*, seveda so mu za obiske najali bogate in dobre nagrade, ne-;atere še celo več, kakor bi biii vezali obiski veščega zdravnika, kajti vsi so imeli veliko upanja v skorajšnje ozdravljenje pod vplivom tajnih -ti svetih besedi, ki jih ie brat Joahim s pobožno zaprtimi očmi izgovarjal nad betežnimi bolniki. Joahim ie bil nosebno specialist pri ženskih bolez- ::ifl tn pri boleznih želodca. Po kon- ^iščeni 'ne-'*"- ' »biskih se jc pob~~~ 1 ' ' •rav rad pozabaval v anili obiskih se jc pobožni misijonar {ne..j,n(a veseli družbi' ' brat potegnil in vlekel. Začele so ga oblegati z raznimi psovkami, mu groziti s policijo in ubogi brat je začel tem ženskam vračati njemu pfačar.e nagrade. Imel pa je tudi nesrečo. Za njegove padarsks operacije so zvedeli tudi ljubljanski nepridipravi. Začeli so mu pošiljati grozilna pisma ln Joahim jim je izplačal znatne zneske. Joahim sa bo moral, če prej ne pobegne nazaj v jutrovo deželo, zagovarjati zaradi padarstva pred so- p.t zaradi 5zsi- vaško se jo izvozilo 988 vagonov in to '«= Ljubljanski trg. Mesa vseli vrst je = Nova uredba o devizah fn valutah. a tega dovolj. Kra!eteta govejega mesa | Konferenca, ki io je sklicalo finančno splošnem nI prvovrstna. Cena zadnji I ministrstvo, je končala svoje delo in «go ®>Io raz-' to vila dve načelni vprašanji. Predstavniki bank so naglasali potrebo svobod- prro ie! ~30 K. prvi del 28 K. Vel U»ca kvalitete govejega mesa se bo E9 ra!a uvesti klasifikacija in kvaliteti pri-raerao določiti cena. Slanina na trga zaostaja. ker ni kupcev. Platoje se povprek «o 48 K Lg. Svinjsko meso se jo pričelo močneje kupovati, cena I. vrste £2 K, II. .vrste SO K. Tuleč jega mesa jo na trgu v irobilju, osna I. vrste 24 K, IL vrač 22 K. Vsled onemogočenega izvoza js t i-•'•ahovaJ? zopetnega. padca cene telečjem raesn. Z jajci je bil trg ta teden vsaj islao založen po ceni 2 K za kos, Is»r se ;s preprečilo prekupčevanje jajc po ko-' '-(dvorih s tem, da je tržna straža od safcega vlaka privedla kmetice na trg. Občinstvo se prosi, naj naznani vse or.<-jirektjpcs po mestu, ki brez obrtnega uo--■-o!jenja kupujejo jajca in zbirajo zaloge. Tine ostane tajno. Domači sadni trg pojenjajo in se donatojo la še jabolka slabe kvalitete po ceni 8—10 K kg.' Mlečno preiskužaje zadnjih 14 dni so spravile na rtsn zopet nebroj potvorb. Balkanska transverzalna železnic; Ta veliki načrt, ki naj bi preko balkanskega polotoka vezal Jadransko morje s Črnim morjem iu Rusijo, se približuje ures-niiStvi: Preie je ta načrt zatiral nemški Ceškoelova$ki generalni kenznlat ustanove v najkrajšem časa ca Dana ju. «= Konec stavke. Ravnateljstvo Alpine Montace javlja, da se je dosegel sporazum z nameščenci. Vgi obrati avstrijske Alpinske družbe so pričeli z delom. Plača se zviša od 1. marca za 25 odstotkov, za toliko tudi draginjsko doklede. — Dve milijardi kron posojila v Angllp. Med našim trgovinskim ministrstvom in sindikatom britanskih trgovcev in industrijalcev so ss vršila že dalje časa pogajanja glede najetja posojila v zn» skn 21 milijonov funtov, to je 625 milijonov di narjsv našega denarja. Pogajanja se razvijajo jako ugodno. Vrnilo bi ee posojilo pozneje po kurzu, ki bo takrat veljaven. — Narod dela in energije. Številke amerikanskega narodno • gospodarskega življenja pričajo o velikanskem uspehu dela in opravičujejo Bardingove besede; V Ameriki ne sme biti obupanih reve-žev. Socialna, finančna, trgovsko-indu-strijska in prometna statistika Je svareč in bodreč klic beralki Evropi: le v delo leži blagostanje. V zadnjih deseti^ letih ee je bogastvo vsake osebe v Severni Ameriki povečalo od 1165 dolarjev na 4700 dolarjev. Depoziti v amerikanskib bankah za milijarde presegajo depozite vseh bank sveta. Pred vojno so amar! kanske banke dolgovale inozemskim bankam pet milijard, danes jim svet dolguje deset milijard dolarjev. Dočim ame-rikanako prebivalstvo predstavlja samo šest odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar daje sveto 25 odst. svetovne poljedelske produkcije, 33 odet. produkcije rud in 33 odst. manafakturnega bla ga. Bank ima Saverns Amerika 7933 ileta 1910 3782), ki predstavljajo kapital 1 milijardo 182 milijonov dolarjev. V teh bankah ima 11 milijonov ljudi svoje depozite s kapitalom 17 milijard dolarjev. Uvoz jo L 1920 znaSal 49 dolarjev, izvoz ps 76 dolarjev na osebo. Svetovna produkcija žita je l. 1920. znašala dve milijardi bnšlov, od tega 6e je pridelalo v Severni Ameriki pa 800 milijonov bašlov. »= Naše meso aa Dnnaju. Dunajsko časopisje poroča, da so cene mesa na tamošnjem trgu začele padati, ker Je ▼ zadnjem času dovoz iz inozemstva — zlasti iz Jugoslavije — nenavadno velik. Dnevno prispe na Dunaj nad 60.000 kilogramov govejega mesa in nai 34.000 kilogramov svinjine. «= Ameriško posojilo evropskim državam. Kakor poroča »Chicago Tribone*, je nori ameriški zakladni tajnik Izjavil časnikarjem, da namerava dolg zaveznikov konsolidiratl z raztegnltvijo odplačil ca 50 let. Ueaviti Je dal izplačevanje posojil Grfkl, Liberiji in Češkoslovaški, dokler kongres ne bo odločil o posojilih drugim državam. Ogrsko državno posojilo. Ogrski finančni minister Hegedfls Je stavil predlog, da se zniža obrestna mera nekaterim papirjem ogrskega državnega posojila na S odstotke, proti kateremu sklepu pa se je izrekel strokovni finančni odsek. Odsek otemeljuje svoj protipredlog na ta način, da bi znižanje obrestne mere državnih papirjev, ki Je podobno v goto vem ozira državnemu bankerota, škodilo v veliki meri ogrskem a kreditu. železnKarska stavka oa Grškem. Iz Skoplja javljajo 10. t. m., da je na grških progah izbruhnila stavka. Vozovi j vlaka Iz Šolana eo ostali včeraj v Gjcv-gjelija. — Nemški državni proračun za L 1921. Debata o proračunu za L 1921 v nemškem državnem zbora Je prinesla nekaj zanimivih podatkov, k! Jih tukaj nava jamo. Pred vsem je treba po mnenjn dr-žavnozborskega poročevalca načeti ae-refteno vprašanje štedenja. Treba je radi tega zenostaviti res državni aparat in odpustiti eno četrtino uradni k va. Samo močna osebnost oborožena z obsežno pol-nomočjo bi mogla v teka časa izvesti tak načrt. Državni proračunski zakon določa, da smejo v norem računsk»-n leta izdatki doseči samo tri četrt višine onih iz leta 1920. Uprava je torej vezana Izhajati &amo s t.en. četrtinami lanskih izdatkov. N« všteti pošte, železnice in državne tiskarne, znašajo izdatki za novo računsko leto »7,5 milijard. Ta svota bi bila - resmei t* 20 milijard manjša od one iz lanskega Iefa. če ne bi bilo treba rriSteti k tem izdatk-jm dafrter, ki ifh čahTsva mirovna pogodba- Skupaj 3efidt od 29$ milijard, za katerega kritje bi treba posojila, ee pa So zviša z dodatki železnični upravi v višini 11,7 milijard in pošti v višini S milijard, ki jih je treba kriti iz splošnih sredstvih. =» Ceškl izvozni tarif. Kakor Javljajo is Prage, namerava praška vlada Izvozno tarifo znižati za 10 odst.. ra nekatero blago zelo za IS odst. Borza 12. marca. Beograd, vala te: fanti 141 do 113. franki 260 do 260..50. dolarji 86.05 do S6,20, leji 42,78 do 43,23, marke 57,75 do 58, češke krone 45,50, avstrijske krone 5,80 do 5,40, napoleondri 124 do 125. — Devize: London 144 do 144,50, Pariz 262 do 263, Ženeva 620. Solun 283 do 390. Milan 135 do 136, Praga 47,50. Berlin 57,25 do 58, Dunaj 5 do 5,10. Praga, devize: Berlin 121*75 do 12S'25, Curih IS01 do 1304, Milan 262 do 284, Pariz 548 50 do 551'50, London 300 do 302. Ncr-york 75 25 do 76 25, Beograd 208'50 do 210*50, Bukarešta 103'12 do 104*62. Dunaj 10*05 do 11*05, Varšava 8*55 do 9 55. Zagreb 51'75 do 52*75, Bu-dimpešta 18'40 do 19*40. — Valute: dolar 7125 do 75*25, dinarji 199*50 Jo 201*50, avstrijsko krone 10*05 do 11'05, funti 198 do 200, Ure 279 do 281, švic. franki 1246 do 1249. marke 12175 do 123*25. Curih, devize: Berlin 9"46, Newyork 592, London 2308, Pariz 4202, Milan 2180, Praga T80, Zagreb 4*05. Bukarešta 8*10, Varšava 0*68, DnnaJ 1'275, avstrijske krone 0*85. Berlin, devize: Kalija 229*25 8o 230*25, London 240 do 245'50, Newyork 6853 do 6867, Pariz 546'45 do 5-5755. Švica 1060*90 do 1063*10, Dunaj 14*23 do 14'27, Praga 82*40 do 82*60. Budimpešta 14*98 do 15*02. Lastnik is tzdsfstel^ Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovolf-stva Vam doprinese Fellerjev pravf Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki §pe-tijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trpite aa požarni prebavi? Zaprtja^ To zlo se odstrani s pravimi Fellcrie-vimi Elza-krogLjicami, 6 škatljic 18 K. — 2elodec okrepčuioča švedska tinkbi-ra. 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebei, a najceneje. Eagert V, Feller. Stubica donja, Elsa-trg št. 351, Hrvatska 436 D. Vremensko poročilo* Lrabliana 80® n nad icorlfm Dia ii> •t! ft«0*! Tftrcii I? i«. t«. 11. vt T«*l 't* I 740» •tebi ■L tac d. JTdj. P? Srsdai. tvnpenana « «. aomtBhi« 19 Vramandta ntpov«& oM topL Tremo BelK» n&aj. «» « «> »Bar* ob It« Poslano.* V 8. t. m. v notici a podpisom »Krojaški pomočnik* se me napada-češ da mi je bivša klerikalna vlada, kov zaupniku klerikalne sranke dala koncesijo za zavod za krojenje, da sem spravlja! železničarje v ječe iti Res je, da sem ovadil bivšega krojaškega pomočnika, sedaj tajnika komunistične stranke, Botnlovi ča, kar je pa biia moja dolžnost v tistem kritičnem času! Prosim in zahtevam do-tične krojaške pomočnike, da pridejo ca dan z imeni, sicer so od mene naradci lažnjivci in zahrbtni LinareL Jas iman-spričevala v rokah, imam spričevalo od ene prvih tvrdk iz Dunaja kot krojitelj ki sem prepričan, da ga nima nobeden podpisanih gospodov. Tudi bi mi dezelss vlada ne dala dovoljenja, ko bi ne Imet potrebnih dokazov! Seveda ljudi Sčuvaii in rorariti je boljše kot pošteno delati Da bi bil jaz zaupnik klerikalne stranke Je infamna laž; vsak človek me pozna kakšnega mišljenja seml Zato gospodje na dan z imeni, jaz pa z dokazi! Sicer pa poepodje. na svidenje pred sodiš5em! Srečko Potočnik, kroj mojst«? * Za vsebino je uredništvo odg« vorno le v toliko, kolikor zakon sa-hfceva. TTn3n«nn priden is poštea, ce sntej- vajenec, lme t kroj^k« obrt 507 Henrik Piller, Prečna ulica 4. 3-1 popolnoma novih gramo focfkib plolč, ki igrajo bre. igle in imajo nararen glas proti ooirai s igk igrajočimi. Plošče so gretojnoznaae franc trrtl«te Path#. — Naslov pri upravi ,^atra': Sodna olica 6. 508 3-1 St. 4 ie izšla na 28 straneh. Četrta številka stane 8 K. Celoletna naroSnlna na MNJivo" (najmanj 20 zvezkov A 24 strani) znaša 120 K* sa naročnike »Jutra" pa samo 60 K. Naroča se v upravi,Jutra M Ljubljana, Sodna ulica 6* Vsebina četrte številke: Ecocomfcns: v BORBI ZA USTAVO. (Ustavni načrt SLS.) Bogomil Vošnjak: USTAVNI NAČRT ZEMLJORADNIKOV. Miloš štlbler: BISTVO KMETIJSKEGA IN ROKODELSKEGA KREDITA. Cvetko Oregorlč: NAS DRŽAVNI BUDŽET ZA LETO 1920/21. LISTEK: V. K.* PONESREČENA AKCUA. PREOLED: ZUNANJA POLITIKA: St. Jug: Iztočno vprašanje ca londonski konferenci. - D.: Kemalistl in Ententa. - K-: .Reparacija* v Londonu. - Bolgarija na Iztočni konferend. - Krize sovjetov. — SOCIALNA POLITIKA: Joža Bohinjec: Ceškl zakon o stanovanjih. — KULTURA: K.: Ante Starčevič. — Ogledalo. Na platnicah: Dnevnik. Krog naročnikov „Ivjive" neprestano raste. NaroČite si tudi Vi 1 revijo slovenske napredne inteligence! !! Za velikonočna darila!! kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: Dr. Fajg"* Tik sa fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici i-i izbruhu roju« med Italijo in Avstrijo 1915. Broi. 36 K, po polti t K«*' A. Nv~ačap, Veleja. Drama. Broš. 28 K, tez. S6 K, po poŠti K 1*80 rad. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zrezek. Cena 72 K, po poki 3 K Teč. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. & Ravnokar je Izšla bro&urlcai Svetovna vojna v pesmih fn sllkahv 1. zvezek. Izdaja in »ena rone. Dobiva so nri fcolnorterjih, v trafikrah in v upravi . Domovine^) Sodna ulica & Kdor rai>l OG-MLO' Zlatorog p^daiiša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo za Kranjsko: «8 R. Eum dru9, UubSiana, Gosposvetska c. 7. liste rog s. f. 3yrasek 0«32Š27aiiS Ei2S67irl£V v Ljubljani Wo!fova ulica 12. ■si^ts u£u£«r » ta rt Ss JIH Jos raanufakturna trgovina sil e Llubllans, 0»nsisHa cesta it. 5 tiniiintmituntniiiiimiiinnm.hini' Nove knjige! Nove knjige! 40 26-17 Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, Sage, hidravlični regulatorji, stiskalnice za klobuke, trans miši je, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektr> motorjL Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Anatale Franoe-Debeljak: Piogvinski otok. Bomaa. Cena broi. 43 E, po pošti pripor. 2 K 40 v več. D03t0 jsvsklj-Levatik: Besi. Roman v IV. dedih. Broš. SS E, ver 50 E, po pošti pripor. 4 K &) v več. Gonoonrt-P&staSktn:: Dekle Eliza. Roman. Bro:. 10 E, vez. 16 E, po pošti 1 K RO v rež. Car raste s- So ril: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 K, po poŠti 1 K 80 v več. Shakespeare-Zupančič: Ssn kresne noči. Broš. 22 E, vez. C3 E, po poŠti t K 80 v ve c. Aate Oebeljafe: Soln.-o ia eenee. Broš. 10 K, vez. 15 K, po poŠti 1 E 80 r več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Frijatelj. Broi. 13 E, po pošti i K 60 v več. Joripa Juvč2ča zbraal spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. svez. broš. 20 K, po pošti 3 K več, II. rvei. broš. 23 E, po pošti 2 E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna sadruga v Ljubljani, Sodna ulica. €». SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glosar. Cena E 42-—, po pošti E 2-60 več. Anatole France, Pingvinski otok. Boman. Broš. E 4S-—, vea E 62 —, po pošti K 2-40 več. Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi ra otroka. Ves. K 16-—, po pošti E V40 več. 209 10 Mila oa Tiskamo zairooo v Ustillani, Sodna olica 111 in? pesvnnfii sunaii«. Tnžnegd srca. naznanjamo prežalcstnj veEt, da je naša iskreno ljabljena, predobra soproga, oziroma mati, Etata msti, F*ara t;ta in BTa-kinja, goepi Marija Petscbmg, vdov. Plekan hlSna poieatnioa, evočarioa ln me&loarica danes, dna 12. t m. po daljši mučni bolezni, previden* s sv. zakramenti mirno preminnla. Pogr b nepozabne ranjee se bo rršil ▼ ponedeljek, dne 14. t. m. ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra eert'. čt 59 n \ pokopališče k Sv. KriSa. V Ljubljani, dne 12. marca 1921. 509 Bajko Peteoknlg, svečar in medičar, Eoprog. — Tarezlna Klelo, roj. Pleban. hči. — Vlktoa Flohan, ^auk. — Sara Flehaa, vnukinja. — Irma Flehaa, sinabu. Kaaicj pojrcbai :*Tad v liautaiu. • i 4 t J •1 ■ t Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je nenadoma preminul njega dolgoletni dlan litetni ie! ir. Pogreb pokojnika bo vt nedeljo, dne 15. t m. ob 15. nri izpred Narodnega doma. Odbor. M ifi pricorcžs SEVES Ljabljasa. ; {Kov moderno arejea Mografičai t KOttl2., 433 10-2 P ud oSstojeee ________| . ' in . Ivana traloEts Tila, |Mri?5ravac) t-.di is -seje podjetje, vrši drse SO. marca ob 2. ari jsopoltino .v Poulfcvafc St. 42. psšta Vidoa-Bofcropelje. 4Si o—2 IiiHjsSa msst, prfaogato ki»i reSig«! praSek RECtM, lekara^a! -Pieaoljja v Iijabijaal, 637 25-b Prodalo .«e bo sa prastcTcIjsi •i-asbi v sr«&5, ZG. azaroa. 1931 o j Š. dopcldao n-i prcatcra Krcstske 'ijOBOitl-^ioe v Ljeiljasi, Cigalatova cifea. visprsjti poslopja: 464 2—2 S d»&ri!s vjjrcžfiiJi kan], veo dsbrfi ahraajene kanjsks oprave, .ram! kanjsfe? vGzovf, I brek, 2 gica, i l?o- cf|3; f za|čji lilev in drugo tuaSznkostL sjjž! l'3 lahteo' cgladajij ea urtžfo vi S. eri tapalilne ca lica aajta. V IfjabSjaai, čzta a a^r^a 1321. Mestni stavbenik VAM 8RI0ELJ IJubijasia, Slomškova 19 Te'efon 527 472 3 se priporoča za vsa grad-,-bena deia, za napravo na-- - črtov rn proračunov. - - Gradbeno podjetje | I ing. Pukle In drog | | Lp&lj&sa, Resljeva essta 9 § % sa priporoča za vsa v to 1 i stroko spadajoča dela. I 99 d* Z O . 35. £1 lOi—£3 Uubliana, Dunajska cesta it. 9 ima v sLladiioa in cidaja po tiapirjiii esnaL: Pteričiio »oko prvo vrstna banaško, koruzo, ovss, psenične otrobe, T psenične (»oko za krmo, praseno kašo, ježprenj, sladkor beli suhi P kristal, ccskš v kockah, kave, olje najfinejša namizno, riž, fužno sadje vseh vret, čaj Cey'an, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiseen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko m nemško belo, testenine vseh vrst, koSinsko kavo In prazeno ječmenovo kave, kolomaz jsmeeno oljnati Izdeisk v zabočkib in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje f9 4 maske, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različna drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. mmammmmmmmmmmmmmmmmmm P? I ■ S DELNIŠKA TISKARNA Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Isdetaje vsakovrstne tiskovine 2tz erade, irguves ti obrtnike, društvu, zssebrdke. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zatbga uradnih tiskovin sa okrajna glavarstva t— Umetniška tiskovine, barvotiske meh vrst issrsaje tiskarna, ki je opremljena s vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje in dovršeno stro&cvnjaško Jadranska montanska družba araojavlt nttonfaas**. d. Z O. Z. Telefon 5S.9, LJubljana, Zvonarska ulica 5 (J) B_ » «,„_<„ Vse vrata kovin, rafala ta kemikalij ter vsa iads* Proaaja in Kopuje str&Jske tidelk®, Bpadajo&e v radarsko, fgžlaayske ImporL to ke^3rtre&<>' Cksport. na debelo: Naročajfi Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljc"bliaasti Zvon je cajstarejsi ie capoljsi sloreoski laposlovni msEsčaik. Novi letnik prinaša ea!o vrsto povesti ia člaakor, ki bodo zanimali vsakogar. IzSsl 3« popolnoma novi opraau. ee SOS 23 Celoletna naročnina maša 180 K, polletna 9d žstrt-I«tna 43 E. libaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. S3 « 4> S s £ 3 ^tf C o F. BRUHAT ljubljena «23 B2—SS Manufafetura in tkanine Mestni trg 25/1. 5R! O Se* S •n S rt