fov. 37. _v tlnhljanl, v sredo, dne 16. tebraarja mo._LetO XXXVIII. ^m w m m wma m m i^m u pol leta m^^^^M ^B j^B V^^^EM ^B^^H Enostolpna petttvrsta (72 mm): sa četrt > 6-50 ^^^^^ ^B ^H ^B ^B ^^H^B ^BB za enkrat......po IS v sa an meseo » > 2-20 B^K ^B ^B M BB ^ H^B^B ^ ^^T " .....* sa Nemčijo oeleletno » ^^^ ^B M ^B flV ____________za trikrat . sa ostalo iaosemstro » ^B ^B ^B ^B ^HBHB ^HI^^B Bm za = V npravništvu: == ■ . ■ ■ tf Hf 111 V ■ ^r^Sr Za oelo leto naprej K 22-40 B |H ^B HM ■■ ■■ HB BW 30 vinarjev. večkratnem sa » 11*20 ^ ^^m ^B ^B ^HH ■■ H ^B ■■ objavljanju primeren za en meseo 190 nta^flV H^^A fM ^Bk H H ^ft ^ ^Bl ^ ■ Izhaja: 1 ^»^^^."-'ez^st^.lb^ JHIB ^HV W m M H MM vsak izvzemil nedelje tn ^^^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^ ^^^^^^^ nnv praznike, ob 5. nrl popoldne. ■»- Uredništvo je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/DI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. o. -= Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. ===== Upravniškeaa telefona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. Odkrita beseda avstriiskim jerobom. Kakor znano, jc nedavno prinesla »Neue Fx-eie Presse« članek Kovalev-skija, v katerem se slednji zavzema za prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo. Kot temeljni pogoj tega prijateljstva označuje Kovalevskij popolno pravičnost Avstrije nasproti vsem njenim narodom, kar jc pač nekaj čisto naravnega in samoposebi umljivega. Toda take naravne in pravične notranje razmere v Avstriji pa seveda izključujejo prvič nemško nadvladje v državi, drugič pa nemško jerobstvo od zunaj. Zato se ne smemo čuditi, da so gotovim nemškim krogom tu in v Nemčiji resne besede resnega in vplivnega Rusa prav neprijetno donele na ušesa; malo čudno je le to, da se ti krogi niso znali na zunaj obvladati in posebno, da niso spretnej-še rabili svojega orožja ob nastopu proti navedenemu članku. Razni nemški listi so namreč čisto neprikrito povedali, kako neljubo bi jim bilo vsako zbližanje obeh slovanskih sosedov ter med drugim očitali članku Kovalevski-ja, »da je to le nekam čudno prijateljstvo, ki s tem začenja, da daje monarhiji predpise v njenih notranjih zadevah.« S tem pa so Prusi ravno najlepše označili svoje lastno postopanje nasproti naši državi in znana izvrstna »Koln. Volkszeitung« jih vsled tega takole uhlja: »Čisto prav, samo da so ti listi, in zlasti še vsenemški postavili avstrijski vladi takorekoč pištolo na prsi in zahtevali, da zatira Slovane, Nemcem pa zagotovi gospodstvo. Še dalje je šel »Beri. Evang. kirch. Anzeiger«, ki je lani od avstrijske vlade zahteval, da v zahvalo za nemško pomoč da popolnoma svobodno pot »Losvonrom« - gibanju v svojih deželah. Mi smo gotovo nemški patrioti, toda končno so tudi Slovani ljudje in se ne more zameriti, če delajo v korist svojega plemena. V Avstriji gotovo žele in morejo tudi zahtevati, da se v notranje razmere podonavske monarhije ne vtikajo ne Nemci iz raj-ha, ne Rusi. Saj stojimo na tem stališču tudi mi Nemci in pokojni minister baron Hammerstein je nekoč v zbornici krepko zatrobil v rog proti neopravičeni intervenciji od poljske strani v pruskih zadevah, ko so v Galiciji v besedi in tisku kritizirali prusko-poljsko LISTEK. Sofija Borštnikova o slovenskem gledališču. "i' (Konec.) II. Govori se: Mi moramo imeti Čehe, ker nimamo dovolj domačih talentov za dramo. Ni res: mi imamo talente, samo prilike jim je treba dati, da se razvijejo, ne pa domačine zapostavljati. Leta in leta ga porabijo za Statista ali pa za vlogico par besed, sluge, ki najavi, da je kočija pripravljena itd. Tako sc ubije mlademu talentu volja, žalosten hrepeni po kaki večji vlogi, ali ravnatelj mu je ne da, ker mu je antipatičen ali se mu premalo klanja — nima dovolj protekcije pri njem. V dramatični šoli je bilo precej talentov lepe postave, simpatičnega organa, polnih ognja za gledišče, seveda še brez vežbe. Kako pa naj si pridobi slovenski začetnik potrebno sieur-nost na odru, ko nima in ne dobi vloge? Seveda prvikrat bo imel »tremo«, bo malo nesigurcn ter nc bo mogel občinstva popolnoma zadovoljiti, druga vloga bo bolja, s tretjo pa si bo že pri- politiko. Če smo tako občutljivi, potem bi se morali tudi sami skrbno varovati vsakega vmešavanja v avstrijske zadeve. Jaz pa sem v nemškem časopisju že tisoče — da tisoče člankov čital, v katerih se je avstrijsko vlado obsipalo celo z najtežjimi grožnjami, ako bi ne izpolnila nemških želja. Tudi obstoj nemško - avstrijske zveze se je stavlja-lo v odvisnost od te zahteve. Zahtevalo se je najbolj nemogoče stvari n. pr. strogo izvedenje nemškega državnega jezika v vsej cislajtaniji — kjer je med 26 milijoni prebivalcev le devet milijonov Nemcev — in enake zahteve, ki kažejo popolno nepoznanje avstrijskih razmer in bi se dale opravičiti le, ako bi bili Čehi, Poljaki in druga avstrijska slovanska ljudstva barbari in divjaki, stoječi na enaki kulturni stopinji z af-rikanskimi zamorci. Saj so pa v Avstriji tudi na dnevnem redu tožbe, da se časopisje nobene druge dežele ne vtika toliko v tamošnje razmere, kot ravno rajhovsko - nemško. Zato mora malo čudno vplivati, ako se sedaj nemški listi posmehu je jo »čudnemu prijateljstvu« Rusije nasproti Avstriji, ki se kaže v tem, »cla daje monarhiji predpise v njenih notranjih zadevah«. Kje ostane tu logika in doslednost? Tako »Koln. Volkszeitung«, ki ji politične resnosti in poštenega patriotizma nihče ne bo odrekal. Sicer ni upanja, da bi gotovi nemški krogi sedaj postali pametnejši in spoznali, da je nemško nadvladje v Avstriji in prusko - nemško jerobstvo nad našo po veliki večini slovansko državo za bodočnost nevzdržno, ker protinaturno, a dobro je vendar-le, da se dvigajo taki glasovi med Nemci samimi. Končni pravični sporazum bo na ta način le lažji. Ljubljanski oMmski svet. Ljubljana, 15. febr. 1910. Današnjo izredno sejo vodi župan Hribar, ki jo otvori, vstane in govori med drugim: Častni meščan dr. Tavčar. Neki slovenski list je rekel med drugim, da je bilo zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora zgodovinsko. Tucli govornik je prepričan, da je bilo zasedanje zgodovinsko, ker jc zadala neka stranka narodno - napredni stranki nebroj udarcev vsled njene popustljivosti in se ni ozirala na želje in predloge in na njihove plameče govore in je brezobzirno klicala manjšini: svojil siguren nastop ter dobil pogum pred občinstvom svobodno se gibati. Sedanji ravnatelj, ki si na vso moč prizadeva, da vsaki mladi sili sugerira, da ni za nič, še z nobenim ni resno poizkušal. Vežba napravi mojstra. Kako se bo poizkušal, če pa se mu nc da vloge, ali pa tako, ki nc odgovarja njegovi individualnosti? Če bi imeli izkušenega režišerja ali pa artističnega ravnatelja, da tem našim mladim silam pokaže pot resno in z razumevanjem, vsak bi rad ubogal ter z zaupanjem sledil navodilom strokovnjaka. Postavite eno leto Borštnika ali pa njemu enakega umetnika pred naše mlade igralce, sploh človeka, ki bo delal za pravi poklic, ki ga ima slovensko gledišče, moža, ki sc ne bo bal truda z mladimi silami, ki bo eno sceno desetkrat ponavljal — tako dolgo, dokler ne bo šla brez napake — in že v teku enega leta se bo pokazal velik napredek. Pri velikih odrih sc ne ponavljajo razne scene s prvimi umetniki, pač pa z onimi, ki igrajo male epizode in kratke nastope. Seveda s tako lenostjo, kakor se pri nas skušnje vrše, s tisto malobrižnostjo. kakor sc pase sedaj pri slovenskem gledišču s tisto zanikr-nostjo, kakor se sedaj skušnje vrše pri nas, ni mogoče nič deseči. Pri skušnjah mora poslali režiserju, oziroma vodi- »Vae vietis«. Narodni napredni klub je po svojem predsedniku ljubljanskem podžupanu odločno in krepko zavračal napade na ljubljansko občino in si pridobil tako zaslug za občino. Predlaga, naj se imenuje dr. Tavčar v znak zaslug za ljubljanskega častnega meščana (Odobravanje), in sicer v priznanje zaslug, ki si jih jc pridobil za ljubljansko občino in kot slovenski pisatelj. Njegovo ime bo slovelo v poznih urah, s pripovestmi in romani bo slovel v slovenskem slovstvu. V občinskem svetu je dr. Tavčar od leta 1898, toraj za menoj nastarejši občinski svetnik. Jaz. proglašam, da je izbral občinski svet dr. Tavčarja ljubljanskim častnim meščanom. Dr. Tavčar: »Jaz vsaj nisem pričakoval in nisem bil nič pripravljen na to, kar se je zgodilo. Zupan je pretiraval vse moje zasluge. (Dr. Triller: »O ne!«) Vzamem Častno meščanstvo, mogoče sem zaslužil, ker sem že 25 let v občinskem svetu. Nekaj smo delali, da je Ljubljana v tem stanju, ki se nahaja zdaj. Hvala Vam in tudi Tebi župan, ki si me presenetil. (Odobravanje). Županova polemika z nekim slovenskim listom. Župan nato polemizuje z nekim slovenskim listom. Zdi se mu potrebno, da ljubljanski občinski svet na sijajen način dokaže svojo ljubezen in zaupanje »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Predlaga, da se družbi nakaže 500 kron kot nagrada, da je izšel iz nekega slovenskega lista napad na družbo. (Odobravanje.) Dr. Švigelja pa naproša, naj pobere pri občinskih svetnikih obulus za družbo. Nabral je 310 K. Proti povišanju stanarin. Župan: Zadnje čase so nekateri gospodarji zvišali stanarino za 5, 10, 15 in tudi 20 odstotkov, češ, da so se zvišale občin, doklade. Izjavljam, cla deset odstotkov zvišana doklacla pomeni 2 K 26 v več pri 100 K stanarine in cla je zvišanje stanarine za 5, 10 ali še več odstotkov neupravičeno od dotičnih hišnih gospodarjev To omenja, cla se bodo mogle stranke braniti proti neupravičenemu povišanju stanarin. Obljuba novo sprejetega ljubljanskega meščana. Obljubo napravi na to po običajni navadi novo sprejeti ljubljanski meščan Ludovik Črne. Oddaja del pri obrtni šoli. Občinski svetnik Turk nujno poroča o oclclaji železnih vezi, ključavničar- telju vroče, oznojiti se mora igralec in spehati, ampak če se tako igra pri skušnjah kot pri nas doma sedaj, se ne more nič doseči. Da je pa tako, je iskati vzroka v tem, ker so vsled že navedenih vzrokov domači igralci indisponi-rani in klavrni postali. Če vidijo vrh-tega pred seboj ravnatelja, ki v gledišču ni doma, tucli nimajo potrebnega respekta — posebno pa pred ravnateljem, ki sc tako netaktno obnaša, priduša, itd., kakor jo to navada pri g. Govekarju. Strokovnjaka treba, ki bode negoval domače talente, ki nc bo izgubil dobre voljo koristno delovati za smoter slovenskega gledališča, ki sc nc bo bal truda, in mladi talenti se bodo razvili hitro pod njegovo veščo roko in z zaupanjem sledili njegovim navodilom. Pri naši drami tudi nikdo ne ve, l£aj pomeni estetika ha odru. Nihče ne pravilno, to je estetično se vesti na odru, ne ve, na katero koleno se v raznih situacijah poklekne, tudi na gc-stikulacijo treba paziti na odru, da jc igri primerna. V salonu ne ve nihče, kedaj je čas, cla sc vsedc, na katero stran naj sc vsede, kedaj treba vstati, kako jc treba oditi in kako priti, torej cisto primitivne reči. Kdo naj to pokaže našim mladim silam ? Nimamo ga. Navedem naj prizor v opereti »Logarjeva skih in kleparskih del pri obrtni šoli. Vezi se oddajo tvrdki Schneider in Ve-i rovšek za ceno 23 K 65 v za 100 kg., ključavničarska dela konsorciju Breme, Rebolj, Pust za 11.353 K in kle-parska dela tvrdki Alojz Lenče za 17.266 K. Poročilo personalnega in pravnega odseka. V deželni železniški odbor se izvoli župan Iv. Hribar. — Izpremenc se nekatera določila pravil »Kreditnega društva ljubljanske mestne hranilnice«. Finančne zadeve. J. Kubelki se je prodal tretji blok bivšega vojno - eraričnega posestva ob Dunajski in Franc .Tožefovi cesti. Napravi se kanalizacija (15.889 K), vodovodne cevi (10.500 K) in ojači električno omrežje (7500 K) in se napravi 22 plinovih svetilk. — V hiši Franc Hrena, Streliške ulice 5, se najame uradno stanovanje za slugo mestnega fizikata Kovačiča, za letnih 100 K, da bo Kova-čič vedno lahko strankam na razpolago. — Vzame se na znanje poročilo mestne zastavljavnice o poslovanju od 1. do 23. decembra 1909. Posodiio se je 956 strankam 19.388 Iv, vrnilo je 26 strank 889 K 53 v. — »Deželni zvezi za promet tujcev na Kranjskem« se dovoli izredna podpora 2000 K. — Prošnja ravnateljstva II. državne gimnazije v Ljubljani za donesek k podporni zalogi se odkloni, češ, da je v prvi vrsti dolžna dežela podpirati zalogo in da da občina primerno podporo, če jo dovoli tucli dežela. — Odseku za zgradbo tu-ristovske koče »Slovenskega planinskega društva« na Nanosu se dovoli 200 K. — Prošnja »Društva za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja« za napravo žičnih mrež okoli sadnih dreves ob cestah na Barju se odkloni. — Odkloni se prošnja »Društva gospej krščanske ljubezni sv. Vincen-cija Pavlanskega« za prispevek. — »Zavodu svetega Nikolaja« v Trstu se dovoli 109 K. — Odkloni se prošnja »Avstrijskega društva inženirjev in arhitektov« za prispevek za poizkuse z železo - betonskimi stavbami. — Prižigalcem plinove razsvetljave se dovoli pavšal za obutev 20 K, ako vstraja-jo celo leto v službi. Stavbne zadeve. Knežje ulice se vravnajo, ko se dozida deželna hiša. — O prizivu Ivana Frischa in tovarišev proti sklepu občinskega sveta z dne 31. decembra 1909, cla je Mariji Vogelnikovi prepu- Krista«. Cesar Jožef zapusti oder, trije stoje pri vratih, eden izmecl teh treh oseb mora z največjo dostojnostjo odpreti cesarju vrata — nastane pavza — ker to se ne da hitro izvršiti; vse mora biti fino uglajeno. Pri nas pa: Stopil je dotični pred vrata, dregnil nekako vanje, ker sc pa vrata niso menda sama od sebe hotela odpreti — moral jih je odpreti cesar Jožef sam, drugi pa so okoli njega stali kakor lipovi bogovi, in lepa scena, ki sc je vršila, bila je z nerodnim odhodom popolnoma pokvarjena, seveda brez krivice Jožefa. Kdo je kriv? Nedostatna režija; nikogar ni, ki bi z natančnostjo stvar priučil mlademu začetniku, ter poskušal tako dolgo, dokler bi dobro izpadla. To so, bo kdo rekel, malenkosti, pa ni tako, kajti večkrat mala stvar, ki ni pripravljena skrbno in z natančnostjo, pokvari cel vtis pri občinstvu. Začetnik ni kriv da osmeši sam sebe in večkrat cel akt — saj mu ni nihče tega pokazal, ga nUe pzoril, ni tega ž njim uvež-bal. Kdo \ naj vse to nadzoruje pod današnjin%^avnateljstvom, ki nima oči, da vichVpodobne napake in silne pogreške, ko ni strokovnjak. Igralci letajo 110 odru gori in doli, brez razloga; če dva govorita o važni stvari, vsak hip leti dVug od drugega stran na ko-* noč odra j — stoji proti občinstvu obfcs stltl v zakup nekaj sveta na Marijinem trgu za zgradbo kioska za prodajo časnikov in tobaka, se sklene, naj napravi Vogelnikova šablono, predno se ji dovoli zgraditi kiosk. Ugodi se prošnja »Kranjske stavbne družbe« za razdelitev parcele štev. 48/4 kat. občine Gradišče in prošnja mestne občine za razdelitev parcel pod Rožnikom. Na obeh parcelah se bodo zgradile vile, deloma tudi pritlične. — Ugodi se prošnja tvrdke brata Deg-henghi Maluson Comp. za premembo parcelačnega načrta za stavbišča ob kolizejskem poslopju kakor se tudi iz-premeni regulačni načrt z ozirom na razširjavo projektovanih cest ob progi južne železnice v kat. občini Gradišče. ;— Ugodi se prošnja »Mladike« za prepustitev parcele št. 195/5 kat. obč. Kapucinsko predmestje mesto parcele št. 195/12 za zgradbo »Mladikinega« internata. — Elektrotehniku Saxu se zviša pavšal za vzdržavanje električnih zvonil po mestnih poslopjih od 100 na 200 kron. Nov most čez Gruberjev kanal na Poljanski cesti. Sklene se, da se zgradi čez Gruberjev kanal na Poljanski cesti most. Zgradila bi ga tvrdka Pittel & Brause-wetter za 31.793 K 50 v. Mestna občina bi imela stroškov 16.000 K, ker ostale stroške prevzame komisija za osuševanje barja. Dve novi policijski stražnici in pomno-žitev policijskega osobja. Sklene se, da se zviša s 1. januarjem 1911. število policijskih stražnikov za 20. Stroški bodo znašali 22.380 K. Ustanovita se novi stražnici: ena v Vodmatu, druga v Dvorskem okraju, na Radeckega cesto se premesti št. pe-terska stražnica. Sobotni kravali. Občir 3ki svetnik Turk se pritožuje, ker napravljajo vojaki ob sobotah in nedeljah po Radeckega cesti krava-le. Zahteva red in mir, da se ne bodo vršili vsako nedeljo in soboto kravali na Radeckega cesti. Župan obljubi, da bo storil potrebne korake. Imenovanje nekaterih ulic in cest. V Vodmatu se imenuje neka pot »Koritkova ulica«; »Anton Knezova ulica« se imenuje' sedanji del »Ceste na Rudolfovo železnico« od Evangelj-ske-cerkve ob kolizeju. »Med hmelniki« se naslovi pot od Janescheve pristave na pokopališče. Župan je nasvetoval, naj bi se imenovala ta ulica »Vsesvet-ska ulica« a mu je policijski odsek iz-premenil nasvetovano ime; »Ahaclje-va ulica« se imenuje v bodoče tista cesta, ki vodi od Šarabona do vile Krek. Mestni vrtnarski pomočnik. Sistemizira se služba mestnega vrtnarskega pomočnika, ki naj bi se tudi na gozd razumel. Plača bi znašala 1500 K, po treh letih se zviša na 1800 kron. Odkloni se prošnja Josipa Kreu-zerja za odpis pristojbine za večjo porabo vode pri vodovodni napravi v Sp. Šiški. Zvišanje stanarin. Milohnoja pojasni, da bo znašal višji davek po zvišani občinski dokladi skupno pri sto kronah 3-107 K več kakor zdaj. Javni sledi tajna seja. njen, mesto da gleda osebo, s katero govori na odru. In to naj je intimna igra?, to igranje, ki bi nam moralo predočiti pravo pristno življenje. Pri takem igranju je tudi občinstvo raztreseno ter se ne more vživeti v dialog, ker je vse na odru raztrgano, brez celote. Razburjena scena, ko se nekaj strašnega vrši, je drugo — v mirnih razgovorih letati po odru ter drug drugemu kazati hrbet, to je še slabši kot diletantizem. Posebno velika je v tem ena od naših angažiranih Čeliinj, katera v vsaki igri celi večer leta gori in doli po odru, ter je sploh vsa njena igra izražena v tem letanju, pa prav za prav tudi po odru hoditi ne zna pravilno in to se še pri nas hvali. Vsaki nastop sluge, če tudi kratek, mora biti dobro uvežban, seveda truda in ambicije treba za to, paziti se mora na vsako malenkost, ne pa samo na glavne momente v igri. Rekviziti v raznih igrah so tudi včasih taki, da sam Bog ve, kako so prišli v sobo, v katero ne spadajo ter kvarijo večkrat karakteristiko igre. Da se pa vrnem na;igralce nazaj! Mi imamo par izvrstnih domačih igralcev. Naš Danilo n. pr. je izvrsten igralec — ali sedanji ravnatelj mu daje navadne vloge, ki niso za njega; sploh se tega velezasluinpg._i( izvrstnega igralca, vedno potiska naaaj. On, ki Izpred sodila. Konflskovana narodna kolka pred sodiščem. Včeraj popoldne se jfe vršila pred deželnim sodiščem razprava o ugovoru konsorcija »Slov. Branika« glede na konfiskacijo narodnih kolkov z napisom »20. IX. 1908.« in »Ptuj«. Tiskovno sodišče je namreč na predlog državnp-ga pravdništva razsodilo, da sta oba kolka proti § 302., to je, da sta zmožna povzročiti razprtije in sovraštvo • med slovenskim in nemškim prebivalstvom. — Senatu, v katerem sta bila Einspiler in dr. Kaiser, je predsedoval Vedrnjak. Zagovornik je bil dr. Novak. — Državni pravdnik dr. Trenz je v svojem govoru povdarjal, da je bil glavni nagib, ki je vodil držav, pravdništvo k konfiskaciji teh dveh narodnih kolekov, zlasti pa onega z napisom »20./IX. 1908.«, ta, da so se pošiljali v zadnjem času vojaškim krogom in posameznim vojakom koleki v toliki množini, da je bil namen, žaliti vojaštvo, jasen. Povdarja, da sc zlasti s ko-lekom »20./IX. 1908.« ne hujska toliko proti nemškemu prebivalstvu na Kranjskem, kolikor proti vojaštvu. Glede koleka »Ptuj« se je omejil samo na to, kar je bilo navedeno v razlogih konfiskacije. — Di\ Novak je v zagovoru naglašal, da ni resnična trditev, da je slovensko prebivalstvo sovražno vojaštvu. Ravno nasprotno: slovenski poslanci in slovenska delegacija na Dunaju glasujejo vedno za vojaške potrebščine. Ako so se koleki pošiljali vojaštvu v toliki množini, da se je čutilo vojaštvo mogoče žaljeno, naj se prime tiste, ki so pošiljali koleke, kateri pa sami na sebi nimajo nobenega znaka, s katerim bi mogli povzročati po § 302. hujskanje proti Nemcem. — Sodišče je ugodilo ugovoru v obeh slučajih, ker je mnenja, da koleka nista sposobna in tudi nimata namena ščuvati proti Nemcem in vojaštvu. Ako bi se konfiskovala, naj bi se takrat, ko sta se izdala, ker pred skoro poldrugim letom je bilo gotovo večje razpoloženje za hujskanje. Če se pa čuti kdo žaljenega, naj toži tistega, ki je pošiljal koleke. — Državni pravdnik Trenz je priglasil pritožbo zaradi koleka »20./IX. 1908.« ter predlaga, naj se pošljejo akti graškemu nadsodišču. — Ko beležimo kot novičarji to razpravo, pa prosimo somišljenike, da rabijo narodne kpleke naše organizacije »V pomoč obmejnim Slovencem«. Dnevne novice. — Dopolnilne deželnozborske volitve iz veleposestva na Goriškem. C. kr. namestništvo je razglasom od 8. t. m. razpisalo dopolnilne volitve treh deželnih poslancev poknežene grofije Goriške in Gradiščanske iz volilnega razreda veleposestva za volilni okraj I. Volilni okraj I. obstoji iz mesta Gorice, iz političnih okrajev Gorica-okolica, Tolmin in Sežana, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Mcdana in Kožbana, ležečih v političnem okraju Gradiščanskem. Volišče je Gorica. Volitev in morebitna ožja volitev se bo vršila 23. t. m. -f- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 18. februarja 1910, ob pol 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: Volitev predsed- je vse življenje žrtvoval slovenskemu gledišču in ga v stari kritični dobi celo poživil, bi moral pač imeti danes tudi najboljšo plačo, že pieteta to zahteva. Navadno pa ima vloge, ki niso za njega; to ga disgustira, pa včasih malo nesigurno nastopa. Vselej pa, kadar je imel vlogo, ki njemu ugaja, igral je iz-borno, (»Žetev« — »Galeotto«). Tu je ravno treba posameznega igralca poznati, študirati ga, podeliti vloge pravilno, kar vsakemu po značaju prija in potem bodo igre uspevale; vse bo igralo živahno, občinstvo pa rado zahajalo k nam. Pride pa tujec, začetnik, uživa s svojim neznanjem protekcijo pri ravnateljstvu, in domači igralec se potisne nazaj. Treba energičnega, pravičnega ravnatelja, ki ho clelal za domačo stvar, in predno bo dve leti poteklo, evo nam slovenske drame, izvrstrte kot je bila nekdaj, ko se ni slišal tuji jezik v slovenskem gledišču. Gospod Robida je pisal v IV. zvezku »časa«, da se pri slovenskem gledišču oglašajo rokodelci, obrtniki, naravni talenti. Nič zato, gospod Robida, to je celo prav! Sonnenthal je bil nekdaj klju-čarski pomočnik, umrl je kot vitez, slaven in velik umetnik. Francoski Cocfuelin jc bil pekovski pomočnik — pridobil si je največjo slavo in veliko nika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih pregle-dovalcev; volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških natural-nih potrebščin; volitev zborničnega zastopnika v deželni železniški odbor; volitev člana v pridobninsko deželno komisijo; vabilo k pristopu zbornice k vodnogospodarski zvezi avstrijske in-drustrije; prošnje za podporo: a) kranjskega odbora za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju 1910; b) šolskega odbora za obrtne nadaljevavne šole v Ljubljani (za izredno podporo); c) šolskega odbora obrtne nadaljevavne šole v Novem mestu za trgovski tečaj; d) društva za pospeševanje prometa tujcev na Gorenjskem na Bledu za kuharski tečaj; e) društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani za vajeniško zavetišče. Tajna seja: podelitev ustanov. -j- Vojaške novosti. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da vojaška oblast resnično misli v Celovcu nastaniti 17. vojni kor. Listi poročajo, da 47. peš-polk, ki je sedaj nastanjen v Pulju, pride v Furlanijo, kjer bo nastanjen v raznih krajih. Namesto 47. pešpolka pa pride v Pulj 27. domobranski polk iz Ljubljane. — Vse te naredbe čakajo le šc cesarjevega potrdila. — Pri sestanku zastopnikov k. s. izobraževalnih društev kamniškega okrožja, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob peti uri popoldne (po končani okrožni seji Orlov) v župnišču v Mekinjah, se bodo obravnavale sledeče točke: 1. Poročilo o delovanju in uspehih posameznih društev. 2. O gledaliških predstavah, predavanjih, časopisju, petju in godbi. 3. O izselniškem vprašanju; kako naj društva vcepljajo ljudstvu ljubezen do domače grude? 4. O pospeševanju gibanja naših Orlov. 5. Kako pridobiti dekleta in žene za naša društva? 6. Treznostno gibanje. 7. O važnih prireditvah v okrožju kamniškem v tekočem letu (posebno povodom otvoritve novih društvenih domov). 8. Kje bi naj se ustanovila nova društva? 9. Slučajnosti. Ker bo čas zelo omejen, bo mogoče obravnavati vse te točke na kratko in z ozirom na razmere kamniškega okraja. Za okrožni odbor izobraževalnih društev kamniškega okraja: Dr. Guido Rant, t. č. tajnik; Fr. Rihar, t. č. predsednik. -j- Kočevske občine hočejo vse darovati večje vsote za Roseggerjev sklad. Slovenske občine, kje pa ste ve s svojimi prispevki za »Narodno obrambo«? — Na novomeški gimnaziji je bilo letos koncem prvega polletja 292 dijakov; toliko jih že dolgo let sem ni bilo. Od teh jih hodi nad polovico (160) v prvo in drugo gimnazijo, ki ima vsled tega vsaka letos prvič po en paralelen razred. Uspeh prvega polletja, ki se je končalo v soboto, 12. t. m., je jako zadovoljiv v celoti. Drugi red je dobilo le 58 dijakov. Nepovoljcn pa je uspeh v 3. in 4. gimnazijskem razredu. Tu jih je dobilo od 35, oziroma 30 učencev drugi red po 11 učencev, torej ena tretjina. — Novega gimnazijskega poslopja tudi to pomlad še ne bodo zidali, dasi je staro že napol razvalina, s tramovi podprta in preprežna s traver-zami in tudi sicer niti daleč ne odgovarja svojemu namenu. — Premoženje je nesel s seboj v grob. Pred nekaj dnevi je umrl v Bosanskem Brodu bogati kmet Nikodem Balati. Sorodniki so oblekli truplo v praznično obleko, v kateri so ga tudi bogastvo. Slavne Odilonke oče je bil navadni postrešček — ona je postala zvezda na polju umetnosti in večinoma vsi slavni možje - umetniki itd. so vzrastli iz prostih obitelji. Profesorji so pa vsi bolj slabi igralci, če se slučajno tega lotijo. Dajte našim domačim malo boljšo plačo, da se bodo mogli razvijati. Naobrazba ne pade sama z nebes; potovanja, študije, pouč.ne knjige stanejo denar. Od kod naj si to privošči slovenski igralec pri taki plači, saj komaj živi od nje, ter se za silo oblači. Mnogi od njih je morda večkrat lačen kakor sit. Tujci pa dobivajo velike plače. Tako n. pr. se eden gospodov Čehov že več mesecev po Ljubljani sprehaja, nastopil je v več mesecih komaj parkrat, z manjšimi vlogami, s katerimi se ni nič pokazal, ima pa eno največjih plač pri slovenskem odru. Tako postopa gospod Govekar, tako ščiti tudi materialen interes slovenskega gledišča, mesto da bi plačo omenjenega gospoda razdelil rajši med par naših domačih igralcev ter njih ambicijo povečal in njim zboljšal njihovo žalostno stanje. »Grazer Tag-blatt« pisal je pred kratkim: »Das slo-venisehe Publikum entwohnt sich dem Besuche des slovenischen Theaters, da es die Geduld verloren hat, den Kau-dervvelsch den die dort eneagirten Oc- pokopali. čez nekaj dni so odprli oporoko umrlega in sorodniki so bili zelo presenečeni, ko so čuli, da je Balati zašil vse svoje premoženje 32.000 kron v praznični telovnik, v katerem je bil pokopan. Vsled posebnega oblastvenega dovoljenja so truplo izkopali, in v telovniku so res našli zašiti denar. Še bolj pa so bili presenečeni veseli dediči, ko se je dognalo, da večji del denarja obstoji iz starih bankovcev, ki so že neveljavni. — Ponesrečil se je v Ameriki 27. januarja v Indianopolisu (Ind.) Ivan Mfdvešček, ko je na železnici prekladal premog. Rojen je bil v Skalah, župnija Kanal na Primorskem. V starem kraju zapušča stariše in šest sester, v Indianopolisu pa brata Alojzija in Romualda. — Mednarodni muzej za jamsko zninstvo v Postojni. Gospod državni in deželni poslanec Ignacij Žitnik je pristopil stavbenemu odboru za zgradbo mednarodnega jamskega muzeja v Postojni kot častni član. — Zvišanje tarif južne železnice ni izpolnilo n&d upravi. Dohodki meseca februarja se niso zvišali, pač pa so celo manjši kot prejšnje leto. Dohodki so se izkazali v prvih desetih dneh februarja za 46.937 kron manjši kot prejšnje leto. — Škof za umetnika. Zagrebški nadškof dr. Posilovič je daroval mlademu hrvaškemu goslaču Zlatku Balo-koviču vsoto 2000 K, da si nabavi dobre gosli, ko je spoznal njegovo izredno glasbeno nadarjenost. — Pri zadnjem posvetovanju priv. unif. meščanske garde novomeške se je sklenilo, da se staro strelišče pod jezom na novo sezida ter ves prostor na obeh Krkinih bregovih tako uredi, da se bo zopet lahko pričelo s strelnimi vajami. Streljali bodo — proti primernemu odplačilu seveda — lahko tudi drugi, civilni ljudje. — »Odkritje velikega Škandala«. Poroča se nam, da dr. Majaron ni odpotoval iz Ljubljane radi jankomirske zadeve, ampak je bil na Dunaju v kon-tingentni komisiji. Danes smo se tele-fonično informirali pri dr. Majaronu o očitanjih »Pokreta«. Dr. Majaron nam je izjavil, da ni imel nikakega povoda odpotovati radi jankomirske zadeve in da dobesedno potrjuje, kar je dr. Hočevar povedal v včerajšnji brzojavki, ki popolnoma resnično stvar pojasni. — Kakor se vidi, se je gospoda okolu »Pokreta« blamirala. — Zopet slovensko podjetje v nem* šklh rokah. Z Vrhnike se nam piše: Tukajšnjo pivovarno, katera je last Ljubljanske kreditne banke, namerava kupiti znano nemško društvo »Union«. Pogajanja se že vrše, kajti dne 15. t. m. so si že ogledali štirje gospodje te družbe pivovarno. Gospodje pri kreditni banki se pač ravnajo po dr. Oražnu. Predsednik Kreditne banke — Vseslo-van Hribar, — ali bodeš res pustil, da pride to slovensko podjetje v nemške roke ? — Zagrebške mestne volitve. Ker je vlada odredila, da se vrše volitve v zagrebški občinski svet dne 24., 25. in 26. t. m., se vse stranke pripravljajo nanje z veliko živahnostjo. Koalicija bo v prvih dveh razredih nastopala samostojno, v tretjem pa se bo skupno s Starčevičanci borila proti Frankov-cem. — Narodno igro »KrivopriseSnika uprizori društvo Kranj v nedeljo dne hen auf der Buhne sprechen, anzuho-ren, die der slovenischen Sprache nicht machtig sind.« Priznati se mora na žalost, da je to resnica. Pa vendar se nič ne stori, prepušča se vodstvo oblasti ravnatelja, ki ravna kakor hoče, ki si^ stematično zatira domačine - igralce, ter jih naravnost proč podi, da s slabšim nedomačim materialom izpolnju-je praznoto ter ozlovolji slovensko občinstvo — in tako pod njegovim vodstvom slovensko gledišče propada. Naj bodo vse te misli napisane le na korist naše slovenske drame, našim domačim igralcem, pravemu, umetniškemu razvitku našega narodnega gledišča! Naj se poišče Človeka, ki bo vsega tega sposoben, ki bo imel voljo za to in potrebni razum. Na zagrebško gledišče n. pr. prihajajo slavni gosti iz celega sveta raznih narodov. Igralci so imeli priliko videti v Zagrebu: Rossija, Zanonija, Novellija, Salvinija, Saro Bernhardovo, Coquelina, Iudico, Me-alijo, še celo Sadi Yako je bila tam gost s svojim japonskim društvom. Tako jim ni treba popotovati, da študirajo umetnost, ker sc jim nuja prilika videti vse, kar jc slavno, doma. Pri nas seveda to ni mogoče, ker je gledališče premajhno ter se umetnost sploh ne smatra za poglavitno stvar. Naši igralci bi morali torej skozi počitnice na- 20. februarja ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma« v Kranju. Za igro se kaže živo zanimanje, zato je upati obilne udeležbe. Uloge so vse v spretnih rokah in tudi ravnokar nova krasna scenerija je vredna, da se jo pogleda. Ker bo igra že ob 10. končana, se tudi zunanji gostje lahko pravočasno odpeljejo proti Jesenicam in Ljubljani. — Nevarno je obolel na raku v čre-vih nižjeavstrijski deželni maršal princ Alojzij Liechtenstein. — Nepošten sodrug. Socialno-demokratični listi so pred kratkim priobčili svarilo pred »sodrugom« Julijem Mollerjem, ki je kot stavec nekaj časa delal v Ljubnem na Štajerskem. Ondi je napravil dolgov, kolikor se jih je sploh napraviti dalo, potem pa pobegnil. Mimogrede jc nato osleparil strankinega funkcijonarja v Gradcu za 14 kron in onega v Aussee za 10 K ter jo pobrisal v Nemčijo. — Vlomilci na delu. Dne 8. t. m. je bilo vlomljeno v Medvodah v trgovino Julija Novljana in pokradenega za 40 kron niklastega denarja po 20 in 10 vinarjev. Tatovi so še neznani. — Pomilostil je cesar dve kaznjenki v Begunjah. — »Nova« doba na Hrvaškem. Nova hrvaška vlada jc S t j e p a n u R a d i č u te dni prepovedala dva shoda. Res, svobodo prinaša »nova« doba na Hrvaškem. — Gibanje ljudstva v kranjskem dekanatu leta 1909. Kranj: rojenih 120, umrlih 107, poročenih 8 parov. Bes-nica: r. 15, u. 15, p. 2. Cerklje: r. 145, u. 85, p. 25. Duplje: r. 28, u. 22, p. 3. Goriče: r. 14, u. 13, p. 4. Kokra: r. 18, u. 7, p. 3. Kovor: r. 42, u. 24, p. 5. Križe: r. 87, u. 55, p. 11. Mavčiče: r. 31, u. 27, p. 3. Naklo: r. 39, u. 38, p. 6. Podbrezje: r. 26, u. 17, p. 4. Preddvor: r. 50, u. 25, p. 5. Predoslje: r. 59, u. 49, p. 3. Smlednik: r. 92, u. 64, p. 14. Šenčur: r. 103, u. 96, p. 8. Šenturška Gora: r. 19, u. 9, p. 7. Šmartin: r. 106, u. 97, p. 11. Trste-nik: r. 22, u. 16, p. 2. Tržič: r. 148, u. 103, p. 26. Velesovo: r. 22, u. 12, p. 4. Zapoge: r. 10, u. 10, p. 4. Štajerske novice. š Na političnem shodu v Pil štan ju je bilo zbranih do 200 mož in fantov. Deželnega glavarja namestnik g. dr. Jankovič je slikal na prav žalostnih zgledih vnebo-vpijoče krivice, ki se godijo slovenskemu ljudstvu od strani ohole nemške večine v deželnem zboru. Na predlog g. predsednika, g. dekana Totnažiča so se sprejele sledeče resolucije: Mnogoštevilni zborovalci z največjim zadoščenjem sprejmejo poročilo g. dr. Jan-koviča, našega poslanca, o obstrukciji in izrekajo njemu in vsem poslancem „Slov. kmečke zveze" popolno zaupanje v nadalj-nem boju za pravice slovenskega naroda. Zborovalci prosijo, da se poslanci tudi za-naprej potegujejo za naš ubogi zapuščeni okraj, posebno naj po mogočnosti delujejo na to, da se cestni program okrajnega zastopa kozjanskega izvede in v prvi vrsti cesta čez Prevorje. Nadalje naj se skrbi, da se v slučaju zgradbe nove železnice od Rogatca proti jugu ozira na želje večine kozjanskega okraja. š O slovenskem porazu v Šoštanju nam pišejo: Pri občinski volitvi v Šoštanju propadli smo v vseh treh raz- praviti kak skok na Dunaj, Berolin, itd., da malo vidijo tuje slavne umetnike, da si najde vsak vzor, saj to je tudi dobra šola. Marsikdo bi rad to storil in hrepeni po tem — ali s tako mizerno plačo ni mogoče par desetakov prište-diti: ajde, da si pogledam vsaj enkrat dvorno ali drugo gledišče, da motrim prave umetnike. To je tista glavna hiba. Nedomačini odnesejo dobre plače, slovenski gralec pa se ne more makniti ter je pribit doma. Nujno bi bilo potrebno, da se te mlade igralce pošlje ven, da se jim da prilika študirati red, (tehniko, disciplino, insccnacije velikih odrov. Sami si tega ne morejo privoščiti. Saj se je tudi poprej žrtvoval kak itisočak za kak domači talent, naj se to stori tudi sedaj. Če ne bi imel gospod ravnatelj sam tako velike gaže, bi marsikdo lahko šel na študijsko popotovanje. Če se hoče kaj imeti, se mora tudi kaj žrtvovati, na eni strani sc nesposobne ljudi plačuje drago, na drugi pa ovira prave talente, da se ne morejo razviti. Služba ravnatelja naj se ne da nekomu samo zato, da je mesto izpolnjeno, ampak zato, da se pod njegovim vodstvom razcvita slovenska umetnost, da sc povzdigne naš kulturni zavod — nc pa uničuje kakor sedaj. Vsi slovanski narodi se dičijo s svojimi gledišči — mi pa mirno gledamo kako naše propada l In vendar bi sc dalo z malo energije, razumevanjem in primeroma majhnimi stroški vse doseči! - ........... .............. redili. Glasovno razmerje v tretjem razredu jo: 97 naših, 140 nasprotnih. Da je v tem razredu nemčurska stranka le s pomočjo »izdajic« 19 glasov zmagala, zamore se imenoma dokazati. Razun tega je izostalo 16 nezavednih volivcev in 6 glasov se je odklonilo. Župan Hans Woschnagg, kateri je prvi imenik zgubil in druzega sestavil na novi podlagi, ni si bil še svest zmage. Pomagati je moralo še pokvarjenje krstnih imen po reklamaciji. — V drugem razredu je razmerje 13 proti 17 in v prvem 7 proti 10. Značilni so naslednji momenti volivnega boja! Pek Anton Glavač, kateri ima pekarijo in prodajalno v hiši »slavnoznane posojilnice«, ni šel v drugem razredu volit. Ravnotako se v tretjem razredu poso-jilniški odbornik Martin Hleb ni udeležil volitve. Načelnik Družmirskc požarne brambe, dobro znani »patent-slovenec« Ivan Dvornik se ni udeležil volitve, in ravnotako ne g. Ivan Krajnc iz Št. Ilja. Ako si samo te »zavedne stebre« spodnještajerskega slovenstva vzamemo za vzor, potem je jasno, koliko je spodnještajerskim Slovencem bila ura. Župan »Hans« je žc pri izidu volitve v 3. razredu naznanil, »da slovensko šolo proč«, nemška je za Šoštanj. Torej prerokovanje pred tremi leti se uresničuje! — Kaj poreče dr. France Mayer sedaj o sadu njegovega kompromisa? Ali ga zamore zavžiti brez sladkorja, kateri mu ni na razpolago? š Velik javni shod v Celju priredi S. K. Z. v nedeljo, dne 20. t. m., dopoldne takoj po 8. uri v dvorani hotela Terček »Pri belem volu« z dnevnim redom: Deželni zbor štajerski in samouprava za Spodnji Štajer. Govorita državni in deželni poslanec dr. Ivan Ben-kovič ter deželni poslanec Al. Terglav. — Želimo mnogo uspeha! š Naprednjaki so tudi imeli preteklo nedeljo več shodov, s katerimi pa niso prav zadovoljni. Bodo že vedeli, zakaj! š Častnik osumljen tatvine. Iz Celja se nam piše o tem: Pred kratkim nas je počastil avditor garnizijskega sodišča iz Maribora, da preišče na licu mesta zadevo poročnika S. glede zneska, ki je izginil v kavarni »Merkur«. Kakor čujemo, je preiskava končana in se bo v kratkem vršila obravnava pred garnizijskim sodiščem. Zadeva še ravno ni popolnoma jasna, vendar pa smrdi. Bomo videli, kaj bo iz tega. š »Fina« nemška družba v Celju. Aistrich izjavlja v »Unterst. Volkszeit.«, da mu ni veliko ležeče na tem, ako ga celjska nemška družba bojkotira ali ne. Saj so njeni odlični člani cerkveni tatovi in pivovarniški poneverjevalci. Hud poper od bivšega sobojevnika, kaj? š Mlad morilec. Minuli^ petek zvečer je sunil 15-letni delavec Ajdnik 21-letnega tovariša Keguja po prepiru dvakrat z nožem v hrbet in ga je na mestu usmrtil. Oba sta delala pri Kob-lišku. Mladostni morilec se je sam naznanil sodniji. š Drobne vesti. Umrla jo v Žalcu gospa Lucija Basnič, posestnica, stara 83 let. — Utopiti se je hotela radi domačih razmer žena lekarniškega sluge Gajšek v Celju. Čevljar Šilhart jo je rešil iz vode. — Kozjanski hranilnici je dovolilo ministrstvo za notranje zadeve porabiti 35.000 kron rezervnega zaklada za stavbo nove hiše. — Ponarejen denar prinašajo v Radgono in okolico iz Ogrskega. — Na Vranskem je zopet izvoljen za župana trgovec Schwentner. — Umrl je v Mariboru poštni oficijal J. Baumann. KoroSke novice. k Umrl je v Dobrlavesi v nedeljo, 13. t. m. g. Dioniz M a y e r, deželno-sodni svetnik v pok., kateri je bil več let predstojnik našega sodišča. Sedaj je tukaj živel v pokoju. Dasi rojen Slovenec, Ljubljančan, je bil našemu slovenskemu ljudstvu nasproten. Zemske ostanke prepeljejo 15. t. m. v Ljubljano. Naj v miru počiva! Mnblianske novice. ij Kadilnico je zavihtel ljubljanski župan v seji občinskega sveta dne 15. t. m., in čujte, zavihtel jo je liberalnim deželnim poslancem, ker so po njegovem mnenju krepko branili Ljubljano proti klerikalnemu zmaju. V prvi vrsti je kadil Ganglu, v drugi in tretji dr. Novaku in dr. Trillerju, na četrtem mestu jo bil podžupan dr. Tavčar, na petem pa dr. Vilfan. Sicer jc po šolah že zdavna, zdavna odpravljena lokacija, ampak ker pripada ljubljanski župan že bolj stari, »konservativni« šoli, se tudi poslužuje »starokonservativne« lokacije. Ker je postavil Tavčarja za IV. premfarja in ga dregnil, češ, da je popustljiv, Gangla pa za prvega »Vor- zugšilerja«, je to popravil, da bi Tavčar ne bil hud, tako da ga je »proglasil« brez glasovanja za častnega meščana ljubljanskega. Storil je to, kakor je povedal, zato, ker se je tudi Tavčar boril v deželnem zboru s klerikalnim zmajem, in pa, ker je za njim najstarejši občinski svetnik in ker zna pisati boljše romane in povesti, kakor Hribar. Tavčar je povedal na to, da jc presenečen. Iz njegovega govora je zvenelo, da pravzaprav sam ne ve, kako da pride do častnega meščanstva, a da vseeno sprejme »presenečenje«. Povedal je tudi, da je vsaj nekoliko deležen položaja, v katerem se zdaj nahaja Ljubljana. Torej deležen tudi derutnega mestnega gospodarstva, deležen slabe gozdne uprave, ki jo je zopet Mali grajal, deležen mizerablih cesta, ki jih imamo Ljubljančani in čez katere zabavlja celo II. »forzug-šiler« Hribarjeve starokonservativne lokacije, dr. Novak, itd., itd. Sicer pa mi Tavčarju iz srca privoščimo, da ga je »On« proglasil za častnega meščana, ker je odlikovanec večkrat svetoval gospodi v ljubljanskem občinskem svetu »šparanje«. Ne ve se torej popolnoma natančno, ali jc Hribar s tem »proglaševanjem« hotel potegniti dr. Tavčarja ali pa — sebe. lj »Asinellus liberalis« bi si moral izbrati za svojo šifro tisti »Cato«, ki zdaj preobrača rimsko egiptovske kozolce po »Nemškem Narodu« z ozirom na zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora, ki mu je tako preobrnilo in pokvarilo želodec, da ga še zdaj ni ozdravil, ker še vedno bljuva ne ognja in žvepla, ampak nekaj drugega čisto človeškega na nas. Ne zamerimo mu, ki za to upravičeno zasluži ime »asinellus liberalis«, in sicer zato ne, ker rimsko egipčanske navade, osobito šo izvajane predpustom pokvarijo najbolje želodce, da bruhajo takele »lepe«, »inteligentne«, »najdostojnejše« liberalne komplimente. Iz trebuha, ne iz srca in duše izvirajo njegova, predpotopna premišljevanja. Deželni odbornik Jarc mu tiči globoko v želodcu. O njem pravi, da je politični Benjamin, o kranjski gimnaziji trdi, da je »ponižna in neslavna«, »novopečeni deželni odbornik«, »neznansko ošaben«, »gromovnik«, »neznaten jarc«, »slab«, »zelo slab komedijant«. Zakaj li falsc »Cato« reete »asinellus liberalis« tako riga? Zato, ker je deželni odbornik Jarc, šolnik, ki je kot tak poklican soditi o šolstvu, povedal, kako slabo skrbi »prosvitljeni«, »napredni« ljubljanski občinski svet za šole. »Asinellus liberalis« pere zamorca in se baha, kako je povzdignila ljubljanska komuna ljubljansko šolstvo. Kdo se ne bo smejal riganju, saj kar ste storili, ste morali storiti. Niti navdušen pristaš liberalne stranke dr. Novak ni zadovoljen z ljubljanskim šolstvom in je zahteval »meščansko šolo«, ki je toli napredna Ljubljana po krivdi liberalcev še danes nima. Na dolg"o sobotno riganje »asinelli liberalis« ne bomo dolgo ugovarjali. Samo to-le: Ali je pametno, da se postavi nova dekliška šola v tvorniško zakajeni oddelek mesta, kjer stoje elektrarna, plinarna, predilnica, žičnica, Binderje-va in Bonačeva tvornica, pa še iužna železnica? Ostanemo pri tem, da bodo morali hoditi šolarji iz Pokopališke ulice in celo iz hiš za Bežigradom na šolo v Graben, če se zgradi šola v Prulah. Ali ne stoji šola na Grabnu tik šentjakobskega okraja, da je potrebno stopiti edinole čez šentjakobski most, pa si na Grabnu. Ali ni n. pr. s Starega trga, iz Rožnih ulic, s Št. Jakobskega trga itd. le nekaj korakov do Grabna, še manj kakor bo na Prule. Za to naj bi se bil vsemogočni »Asinellus liberalis« po-brinil, da bi bila stala obrtna šola na Prulah, pa ne, da bosta zdaj dve deški šoli na kupu in ne porazdeljeni tako, kakor to zahteva korist celokupne Ljubljane. Če bi imel »Asinellus liberalis« prav, bi bil stvarno pisal in ne rigal, ker ravno riganje dokazuje, da je imel deželni odbornik Evg. Jarc prav, kar itak znajo tudi liberalci, ampak kaj se hoče, je že tako, da hočejo imeti norci in otroci pa ljubljanski liberalci vedno prav in tudi takrat, kadar napravijo kako največjo oslarijo. lj Postni govori v Ljubljani. Stolnica ob nedeljah ob 4. uri popoldne. Predmet: O znamenju našega izveliča-lija. Govori g. Janko Jovan. Sv. Jakob v nedeljah ob 2. uri popoldne. Predmet: Križev pot. Govori g. kapelan Kerhne. Sv. Peter v nedeljah ob 2. uri popoldne. Predmet: Testament Izveličarjev. Govori prof. dr. .Terše. Pri očetih frančiškanih vsak torek ob 6. uri zvečer. Pred-mot: Odmevi s Kal vari je. Govori g. p. Benvenut. Trnovo v nedeljah ob 2. uri popoldne. Govori g. Viktor Kochler. Predmet: Pokora, vstajenje in življenje. lj Benefica g. Hadrbolčeve se jc sinoči izborno obnesla, samo matcrijel- lio namreč. Kajti, če tudi nas letos vodstvo našega gledišča ne razvaja v finem okusu, vendar toliko trivialnosti kot v včerajšnji uprizoritvi »Piskro-vezca«, ni bilo že dolgo čuti na slovenskem odru. Delo samo na sebi nudi udeleženim osebam dosti prilike, da pokažejo, kako umejo opereti dati življenja, kako vedo po tako temeljitih pripravah, kot so bile za to predstavo napovedane, zavesti poslušalca ali gledalca preko plitkih mest, ne da bi slednja občutil — ali sredstva pač ne smejo biti v nobenem slučaju trivijalna, grda, umazana. Odgovoren za to je seveda sedanji režim, kateremu se imamo zahvaliti za vse te neizmerno puhle vice, za ta stereotipni extempore, za ta neokusni ton, ki se zanaša na oder izza kulis. In občinstvo je sinoči vse te neslanosti nedvoumno odklanjalo, kakor je glasno izražalo svoje zadovoljstvo z dobro in decentno izvedenimi točkami, kolikor jih je bilo v sinočni predstavi. Čas bi bil, da posetniki tega hrama Talijinega energično zagrme »stoj« ali pa zaprimo, ker se je sicer bati, da nam tak sistem sosebno mladino popolnoma zagovedi. — Čast gospici Hadrbol-čevi. Nimam očitka za njo. Vse doslej je pokazala resnost, pridnost in nam je sosebno letos, ko je takorekoč venomer na odru, napravila številne prijetne večere. Odlikovana je bila sinoči s trajnim ploskom in obilnim cvetjem — zasluženo. Ostala gospoda je skakala po principu — kakor kdo more. Ljubek je bil nastop malih piskrovezcev. Na-študirana opereta pač ni bila vseskozi dobro. O tem je najbolje pričalo truda-polno vodstvo kapelnika, ki ga je včeraj menda samo nadomeščal g. Beni-šek, zakaj, ne vem. — Krivic, ki jih jc orkester prizadel partituri, ki je sicer Leharjeva, pa skromna v harmoniki in melodiki, nc bom odkrival. Bilo jih je mnogo, tudi takih, ki niso bile nujno potrebne. Pa to je kapclnikova stvar. Facit včerajšnje predstave je bil zopet dokaz, da vemo tudi mi ceniti tuje, no, recimo importirane umetnike, da pa v skrbi za razvoj naše domače umetnosti in umetnikov ne smemo poznati pardona, kakor ga Čehi niso in ga še manj danes, sicer bi nam ne mogli biti merodajni in v spodbudo. — A. Svetek. lj Pet dečkov odpeljanih? K tozadevni včerajšnji notici se nam poroča, da dečki niso bili odpeljani iz Ljubljane po neznancu, marveč so jo bili samo^ voljno' pobrisali nekateri proti Trstu, drugi pa p-oti Gorenjskem. Štirje so se že vrnili, po enem se pa še poizveduje. Denar za izlet so si izposodili. lj Električna cestna železnica nas naproša objaviti, da je na mnogostran-sko željo potujočega občinstva otvorila z današnjim dnevom na križišču: Sv. Florijana ulice, Rožne ulice in Ulice na Grad postajališče po potrebi. lj Brez povoda je sinoči streljal po Dolenjski cesti s samokresom neki Medved. Policija ga je aretovala in mu samokres zaplenila. lj Nesreča. Včeraj popoldne je pri zgradbi Priškove hiše v Prisojni ulici s 7 metrov visokega odra padel zidar Franc Hren iz Štefanove vasi, ki je za-dobil teške notranje poškodbe. Hrena so odpeljali na dom. lj Mizarski mojster škerjanec umorjen? Govori se, da ni izključeno, da je bil predvčerajšnjim v Ljubljanici najdeni mizarski mojster Škerjanec umorjen. Pri njem niso dobili ure in 14 K, katere bi bil moral imeti pri sebi. Na eni strani je bil ranjen na glavi. Takrat, ko je izginil, je bilo ob Gruberjevem kanalu mnogo tujega delavstva. lj Mica Kovačeva se je včeraj pojavila v neki gostilni v Kolodvorski ulici v osebi 161etnega postopača Frana Baj-deta iz Kotredeža pri Litiji. Ko se je fant napil, jo je hotel popihati, a ga je stražnik še pravočasno zgrabil za ovratnik in. ga aretoval. Bajde je bil kljub svoji mladosti zaradi nepoštenosti že štirikrat predkaznovan. POLOŽAJ. Položaj je tako nejasen in nameni, tako vlade kakor parlamentarnih voditeljev, tako malo znani in odgonet-ljivi, da bi bilo vsako gibanje brez pomena in dejanske podlage. Ali se bo vlada zdaj rekonstruirala ali ne, ali se bo šele po Veliki noči, ali dobe Jugoslovani ministra ali ne, to je vse danes še čisto negotovo. Gotovo je le, da je »Slovanska Unija« solidarna, Bienerth pa sam ne vč, kaj bi naredil. 25. STRANKARSKI SHOD BELGIJSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE se je vršil 8. t. m. v Bruslju. Glavno točko razprave so tvorile bodoče parlamentarne volitve, kajti v vrstah katoliških strank vlada taka razdrapanost, da ni izključena zmaga socialnih demokratov in drugih opozicijskih strank. Za ta slučaj je wdja Vander- velde priporočal, naj stranka podpira liberalen kabinet, vprašanje, aiimaj v vlado stopijo tudi socialisti, je pustil odprto. Proti tej politiki »odprtih vrat« jo ostro nastopil sodrug Broukčre, urednik strankinega glasila »Peuple«. Izrekel se je za politiko popolne negacije ter predlagal resolucijo, da social-no-demokratični poslanci nasprotujejo vsaki vladi in ne dovolijo nobenega važnejšega proračuna. Končno je izjavil, da odlaga uredništvo. Razne stvari. Lurd na dražbi. Iz Pariza poročajo: Lurška votlina in posestva v okrožju so bila pred dnevi vsled proticerkvene-ga ločivnega zakona na dražbi.Za 39.100 frankov je dobil to sveto zemljo odvetnik Pecondom, ki je potem izjavil, da je delal po naročilu škofa Schoepferja v Tarbesu, v čegar škofijo spada Lurd. Tako je bila francoska narodna svetinja rešena! Votivna cerkev na Dunaju se podira. Listi poročajo, da bodo poprave votivne cerkve na Dunaju trpele dalje časa, ker je preiskava dognala, da so poškodbe izredno težke ter je potrebna temeljita poprava cele cerkve. Nova nesreča na morju. Ponesrečen parnik, 51 oseb utonilo. Oceanski parnik »Luna« je ponesrečil pri otoku Huambli. Bati se je, da je poplnoma zgubljen. Angleški parnik »Hathumet« je sprejel na krov 205 potopljencev. Ker ni bila mogoča daljna pomoč, jih je moral pustiti 38 na krovu. Prvi krmilar in 50 potnikov je utonilo. Koristka — kneginja. Iz Londona se poroča: Pred kratkim se jc vršila tu izredna poroka. Koristka Dolly Pornell iz gledališča »Hieks« se je poročila z indijskim knezom Nasir ali Kan in je postala tako ena izmed najbogatejših žen na svetu, ker razpolaga knez s premoženjem več sto milijonov dolarjev. Za poroko ji je indijski knez kupil bri-ljantni diadem za 1,500.000 mark. Star je 26 let in biva že dve leti v Londonu. Svojo sedanjo ženo je videl v gledišču in se v njo zagledal. Ženica je stara sedaj 18 let in se je seveda takoj poslovila od gledališkega odra, ker bo ostala le še nekoliko mesecev v Londonu, potem pa bo odšla s svojim knezom v čudežno Indijo. Knez ji je kupil v Londonu palačo, v kateri bo bivala, ako bo prišla zopet za nekoliko mesečev na Angleško. Gledališka cenzura na Danskem odpravljena. Iz Kodanja poročajo: Ministrski predsednik Zeyle je predložil državnemu zboru predlogo o gledališkem zakonu, s katerim se proglaša igranje po gledališčih kot prosta obrt in se odpravlja vsaka cenzura. Radi slabega spričevala se je ustrelil na Dunaju gimnazijec Sockl. Sultan v Peterburgu. Turški sultan obišče Peterburg sredi meseca maja. Nov angleški vojni zrakoplov. Na Angleškem so v zadnjih mesecih popolnoma na tihem zgradili nov vodljiv vojaški zrakoplov, s katerim so delali v soboto poizkuse na laffantski ravnini. Na krovu novega zrakoplova je bil polkovnik Caffer in še tri druge osebe. Srečna »najdba« za mladoturke. Kakor znano, so mladoturki svoj čas odstavili sultana Abdul-Azisa in postavili na prestol sedanjega ekssultana Abdul Hamida, ki jim je dal ustavna zagotovila. Nekaj dni nato pa so dobili Abdul-Azisa, ki je bil zaprt v Čiragan-palači, mrtvega s prerezanimi žilami. Javno mnenje je takoj s prstom pokazalo na prvega, reformatorja Turčije in voditelja mladoturkov: na Midhat pašo, češ. to je morilec. Mladoturki pa so se zaklinjali, da se je Abdul-Azis sam usmrtil. No, madež nepojasnjene Azi-sove smrti jc kljub vsem prizadevanjem ostal na stranki do današnjega dne. Tak madež pa je seveda stranki, ki se bori proti tiranstvu, skrajno neprijeten. Kaj storiti, da se ga končno iznebi? Nič posebnega: samo majhne Abdul Azisove škarjice za nohte, s katerimi si jo. — to seve — prereza! žile, so se te dni našle v njegovi sobi . . . Kaj vse se ne »najde«, če se ima potrebno moč v rokah! Prvo farmacevtinjo na Tirolskem £o dobili v meransko lekarno. Kje bo zboroval bosenski sabor? Bosenski sabor bo zboroval prvikrat v veliki dvorani sarajevske mestne posvetovalnice. Koncem leta bo že gotov načrt nove saborske zgradbe, ki bo sezidana v enaki orientalski obliki kot mestna posvetovalnica, a znotranji prostori bodo urejeni po načrtu najmodernejših doželnozborskib stavb. VOHUNSTVO V MONARHIJI. V črnovicah so zaprli uradnika bukovinskega deželnega odbora Jožefa' Bendaka, ter je osumljen špionaže Rusiji v korist. Zaprli so tudi Benda-kovo ženo in njegovo taščo. Pri hišni preiskavi so dobili veliko ruskega de narja, veliko vojaških načrtov in Bendaka osumljajoče korespondence. Telefonska in brzolavna poročila. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR ZA SLOVENSKO IN LAŠKO UNIVERZO. Gorica, 16. februarja. Dnevni red današnje seje goi-iškega deželnega zbora obsega 250 točk, med temi obravnava o predlogu Bugattovem, naj vlada ustanovi italijansko pravno fakulteto v Trstu že s prihodnjim šolskim letom. Laški liberalec Petarin je predlagal, naj se vlado pozove, da ustanovi celo laško univerzo. Slovenec Berbuč izjavlja, da Slovenci niso nasprotni laški univerzi, da bodo glasovali za Bu-gattov predlog, predlagajo pa dodatek, da se vlada pozivlje, da istočasno s prihodnjim šolskim letom ustanovi tudi slovensko univerzo v Ljubljani. Nato sc je razvila debata, v kateri se je Ber-bučev predlog v toliko izpremenil, cla se je izpustila besedica takoj pri slovenski univerzi, nato pa sta bila oba predloga za tistanovltev laške in slovenske univerze sprejeta. BIENERTH PRED ODLOČITVIJO. Dunaj, 16. februarja. Zastopniki »Slovanske Enote«, poslanci dr. Hru-ban, dr. Kramar, dr. šusteršič, dr. Ploj in Udržal so povabljeni k Bienerthu na posvetovanje jutri v četrtek, 17. t. m., ob 3. uri popoldne. Po tej seji se bodo imenovani zastopniki posvetovali o položaju. Dunaj, 16. februarja. Ob 4. uri popoldne se snide parlamentarna komisija »Slovanske Enote«. Položaj je še vedno brezupen, kajti baron Bienerth je ujetnik nemških svobodomislecev ter noče pristati na intencije »Slovanske Enote«. Ako bo dolgo časa odlašal izpremeniti Schreiner - Hochenburger-jev zistem, tedaj se mu lahko dogodi, da ne bo samo »Slovanska Enota«, ampak da bodo tudi Poljaki in krščanski socialci prekinili vsako občevanje ž njim. V današnji seji »Slovanske Enote« se bo skoro gotovo sklenilo, da se »Slovanska Enota« odzove vabilu Bie-nerthovemu na konferenco, da pa bodo zastopniki »Slovanske Enote« vzeli Bienerthova obvestila samo na znanje ter da se ne bodo nikakor vezali. Dunaj, 16. februarja. Nekateri liberalni listi so zavijali besode cesarjeve, ki se je izjavil napram baronu Bienerthu, da ni za vedno spreminjavo vlade ter da je za stabiliteto vlade, proti »Slovanski Enoti«. Oficijelno se pa sedaj pojasnjuje, da teh besedi ni tolmačiti proti »Slovanski Enoti«. Tudi »Slovanska Enota« je za stabiliteto vlade in parlamentarnih odnošajev, tej stabili-teti je pa v prvi vrsti napoti Hochen-burger-Schreinerjev sistem. Delo »Slovanske Enote« za stabiliteto vlade in parlamentarnih odnošajev bo končno zmagalo, saj brez Slovanov v vladi ni mogoče normalnega dela v parlamentu in tudi ne rešitve večjih vprašanj. Dunaj, 16. februarja. Globinski je izjavil: Zdaj je parlament delozmožen in zato je zadnji čas, da Bienerth svoje obljube izpolni. Poljaki so siti Biener-thovega cincanja. LUEGER SLAB. Dunaj, 16. februarja. Župan Lueger toži, da ima hude bolečine. Izraža se sam jako pesimistično. Rana se več tednov nc bo zacelila. IMENOVANJE. Trst, 16. februarja. Za finančnega svetnika v Pulju je določen Slovenec Hilarij V o d o p i v e c. ŠTRAJK KAPITANOV. Trst, 16. februarja. Shod kapitanov Lloyda, Raguseje in Dalmatie je sklenil proglasiti občni štrajk, ako se ne ugodi zahtevam kapitanov. SLOVENKA UMRLA NA REKI VSLED ZLOČINA. Reka, 16. februarja. V tukajšnji bolnici je umrla Slovenka Jelisava Zc-lenik iz Štajerske, ker je neka ženska izvršila na njej prepovedano operacijo. NOVE DEMONSTRACIJE NA NEMŠKEM. Berolin, 16. februarja. Včeraj so se vršile nove demonstracije socialnih demokratov. V Neu Mtinstru je bil velik boj med policijo in občinstvom, ki je oddalo na policijo 20 strelov. Nato so policaji z golimi sabljami naskočili množico, ki se je postavila v boj. Razvil se je srdit boj. Posredovati je moral 163. infanterijski polk. SPOR MED NEOSLAVJANI. Peterburg, 16. februarja. Baje so se neoslovani zelo hudo sprli. Pansla-vističnega kongresa se menda ne bodo udeležili kadeti, Poljaki in oktobristi. Vzrok je ta, ker je hudo nasprotstvo med Rusi in Poljaki in ker med ruskimi slavjani prevladujejo konservativci. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU — KRITIČNA. Carigrad, 15. februarja. Zastopniki velevlasti so izjavili v Atenah in Kane-ji, cla pocl nobenimi pogoji ne dovolijo Krečanom, poslati zastopnike v narodno skupščino ali grško zbornico. Francoski zunanji minister Pichon jo izjavil turškemu poslaniku v Parizu, da bo Francoska delala na to, da se odpravijo nove turške znamke z napisom »Hellas«. Atene, 16. februarja. Včerajšnji jutranji listi so bili razen treh časnikov konfiskovani. Bati se je novih sporov med zbornico in vojaško ligo. Pariz, 16. februarja. Kakor se poroča iz Aten, je položaj od ure do ure vedno bolj kritičen. Vsak trenotek je pričakovati, da izbruhne meščanska vojska. Cenzura strogo pazi na vsa poročila. Atene, 16. februarja. V provinci so veliki nemiri radi vesti o Kreti in o Turčiji. Posebno silno je razburjenje v mestih Peloponeza, kjer prebivalstvo manifestira z žalnimi zastavami, zvoni z zvonovi na boj, pobija poslancem okna ter ustavlja železniške vlake. Tja so odšla vojaška ojačenja. Časopisje sme poročati samo to, kar dovoli vojaška liga, katere odposlanci sede po vseh uredništvih. Atene, 16. februarja. Mornariški častniki so se zbrali v Salamisu ter pripravili vojne ladje za boj in za odhod. Konzuli Angleške, Rusije, Italije, Fran-corske so se podali v Paleron, da dajo navodila poveljnikom ondi nahajajo-čih se vojnih ladij velevlasti. Atene, 16. februarja. Ministrski predsednik je izjavil, da je listina, s katero se odpokliče iz Carigrada grški poslanik, že predložena kralju in da ni povoda, da bi je kralj ne podpisal. PARIZ ZOPET V NEVARNOSTI. Pariz, 16. februarja. Sena zopet nevarno narašča. Vlada dela obširne priprave, da zajezi naval vode. Viharji divjajo, telegrafske zveze z inozemstvom so podrte. Znanost in umetnost. Cerkvenim pevskim zborom priporočamo za porabo v postnem času sledeče napeve: Ant. Foerster: »Lamentacije« (»Žalostne pesmi Jeremija preroka«) in »Očitanja« (»Kaj sem ti storil«), tretji popravljeni natis za mešani zbor, cena 70 h. — Ta dva krasna napeva, posebno »Lamentacije«, sta zelo pripravna za veliki teden. Nadalje se nahajajo v zbirki »RI-har renatus«, katere je za mešani zbor uredil Fr. Kimovec, poleg mnogih drugih za cerkveno leto prirejenih skladb tudi štirje našemu ljudstvu zelo priljubljeni Riliarjevi postni napevi, kakor: »Sv. Križ« (»O vi vsi, ki mimo greste«), »Sv. Križev pot« (star harmonizi-ran napev s 16 kiticami), Trpljenje Jezusovo« (»Oh kaj sem ti storil«) in »Glej, o grešnik«, cena partituri 3 K, posameznim glasovom 40 h. — Gg. or-ganisti, sezite po teh skladbah; noben cerkveni pevski zbor naj ne bode brez njih. Novi pastirski list prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, natisnjen v priročno knjižico. Pastirski list je sestavljen na podlagi papeževe okrožnice z dne 20. decembra 1905 in govori: 1. o sv. Rešnjem Telesu sploh, 2. o sv. obhajilu in 3. o pogostem sv. obhajilu. Prisrčna beseda, resni opomini, temeljita razlaga in jasni dokazi zbrani v tej knjižici gotovo nc ostanejo brez sadu in ima knjižica trajno vrednost, ter je želeti, da si jo nabavi in večkrat čita vsaka družina. — Knjižica obsega 54 strani in velja samo 20 vinarjev. Missale Romanum v novi priročni obliki in posebno prikupni zunanji opremi jc ravnokar izšel. Razločen ti-sok tega misala je sličen tisku, ki ga ima veliki Pustetov misal; kljub temu pa je novi misal nekaj manjši in lažji, tudi papir je finejši in trpežnejši. Naj-priporočljivejša je vezava v izredno trpežnem takozvanem »boksafian«-ša-grinu, katera bo gotovo leta vzdržala tudi večkratno vsakdanjo rabo misala. Cena s proprijem vred 46 K 50 h; dobi se pa tudi ta misal v cenejših in finej-ših vezavah, n. pr. za 40 K, dalje za 42 K, 51 K, 55 K, 66 K. — Dobi se v »Katoliški Bukvami«. Missale z isto opremo se dobi tudi v manjši zelo priročni obliki za podružnice in kapelice. Cena 26 K in višje. Canon-table tiskane pod gclatino ali celuloidom se dobe v veliki izbiri, ker je poraba pokazala, da so v vsakem oziru zelo praktične, so lahke in zavzemajo malo prostora; ni treba okvirov in šip, pa tudi za oko so večkrat prijet-, nejše nego kanontable s še tako dragom cenimi okviri. Tudi za cerkve v goto-* vili slogih so razni vzorci na razpolago. Popolne garniture se dobe od cene 4 K 80 h do 20 K. Breviarum Romanam. V Pustetovi zalogi je izšla nova izdaja brevirja v 12° 4 zvezki velikost 18 X 12 cm. Brevir ima krasen zelo razločen tisek, pa je kljub temu izredno tenak in priročen, ker je tiskan na prav fin papir. Cena za trpežno, ukusno vezavo v usnju z zlato obrezo znaša 51 K 60 h s proprijem vred; dobe se pa tudi finejše vezave. Tudi najmanjši Pustetov brevir, takozvana demantna iz-f d a j a , je vedno v zalogi z raznimi pro-pri j i v raznih vezavah od 24 K. Tiskovne vzorce z najnatančnejšimi označbami pošljemo na zahtevo. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Izvid gospoda drja. Edvarda Krausa, otroškegazdravnika in izdajatelja »A 11 g. W i e n e r M e d i z. Z e i t u n g« na Dunaju. Gospodu J. Serravallo Trst. Z veseljem Vam poročam, da mi iz-borno služi izdelek Serravallovo C h i n a - v i n o z železom, ki ga že več let rabim v svoji praksi pri anaemie chlorose, v rekenvalescenci po težkih boleznih, zlasti moram povdariti, da se ob rabi C h i n a vina z železom prav hitro pojavi slast do jedi in tako z uživanjem tega izdelka telesne moči prav ugodno pospešujejo. Na Dunaju, 11. oktobra 1907. Dr. E. K r a u s. TJRZSTE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16. februarja. Pšenica za april 1910.....13-88 Pšenica za maj 1910. ..... 13 66 Pšenica za okt. 1910 . . . . 11-66 Rž za april 1910........9 42 Rž za okt. 1910 . . . . . S, 8 54 Oves za april 1910 . . . 7'47 Koruza za maj 1910. . 6 62 Efektiv: —. ' Meteorologično poročilo. ' Višina n. morjem 306-2 m, sred. zrafinl tlak 736 0 mm 15 16 Cas opazovanja 9. zveS. 7. zjutr. 2. pop Stanje barometra v mm 728 3 7252 726 3 Temperatur* po Celziju 06 01 34 Vetrovi sl. szah. si. jjvzh. si. vzjvzh. Nebo oblaCno sneg oblačno 111 C1 2-4 Srednja vCerajžnja temp. 1-2°, norm. — 0 2°. sprejme takoj Fran Cadež, krojaški mojster, Sava, p. Jesenice-Fužine. «07 ali 50 do 80 odstotkov provizije dobi vsak ki prevzame razpeCaoanje mojih scltkov in drugih predmetov iz aluminija. Presenetljive novosti, ki zajamčeno Se nikdar niso bile v prometu. Blago iz aluminija se igraje razproda. Pojasnilo in vzorec zastonj. Nihče naj ne zamudi prilike, da zahteva pojasnilo. — Dopisuje se nemško. Anton Hruby. Miiglitz, Moravsko. Priporočamo našim gospodinjam pravi kavni «1. Zag»n, T 1101,5:91, V. pridatek iz zacrrebške tovarne. Katoliška Ben-Hur. Roman iz čcsov Kristusovih (Wallace) K 4 50. Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K l-20, vezano K 1'40. Vstaja Škenderbogova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marrvat. — K 2-50, vezano K 3-70. Zločin in kazen. Roman. (Dostojevvskfj-Levstik). — K 10 50, vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). — K 2-—. hjračke. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2-—, vez. K 3'—. Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2'50, vezano K 3'50. Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 3'50. Znanoi. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3-—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Slenkievvicz). — K 4'bO, vez. K 6 50. Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —-60, vez. K 1'40. Hišn ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 1-20, vezano K 2-20. ; Rodbina Polane&kih, Roman. — K 10-—, vezano K 12 — Mali vitez-Fan Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—, vezano K 8 40. Br•—, vez. K 7"20. Janežič-Bartel, Nem&ko»sio*enski slovar. K 6'—, vez. K 720. Slo*ensko-nemški slovar. (Kramaršič), Vezano K 2'20. Življenje svetnikov m svelnac božjih. 2 zvezka K 11 — vezana K 14-80. Krist .s vo življenje in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8-, vazano K ll-—. Vse te knjige se del Fa bi jo la ali cerkev v katakombah (Zupančič). — K 1'20. Stric Tomova koča. (Stowe). — Vez. K 1240.. . Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — IC'—'80. Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek je zase celoten in velja K t'20, vezan K 2 —. Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2„ 3., 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa), K 1'60, vezano K 2'60. Odkritje Amerike. Vezano K 2'—. Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1-90. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann), K 3 80, vezano K 5'40. Medsedji lov. — Cukova gostija. (Brinar). vezano K -'80. Prihajač. Povest (Detela). K 1"90. Šaljivi Sloveneo. (Brezovnlk). K 1-50. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo, — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. -- Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče. — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažnjivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčtvem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. - En. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči — Maksimiljan L, cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjskl. — Pavliha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. — Potovanje v Liligut. — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. Ponižani in razžaljeni. Roman (Dostojevskij). K 3'—, vez. K 4 20, Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K -'50. Vrtec. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 4' -. Angeljček. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K V—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K — 80. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1-60. Kobzar. (Ševčenko). K 2 40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prus). K 2-40. vezano K 3'40. Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 140, vez. K 2-40. General Lavdon. — Bitjca pri Visu. — Znamenje štirih. — Ljudevit Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato I — Darovana — Juzafat kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmagovač. — Med plazovi. Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhi. Ivan turški suženj. — Krščanska obitelj. — Tri indijanske povesti. — Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Barvaste črepinje — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvorska. — Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj. Kartuzijanski samostan. — Prisega huronskega giavarja. — Pavlina. — Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. - Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v. Dve čudapolni pravljici. — Erazem Predjamski. — Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestlj za otroke. — Jaromii. — Božično darilo. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v. Krvna osveta, — Koliščina In stepe. — Za kruhom. — Berač. Elizabeta. — Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1*60. Zbirka ljudskih igar. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2'—, vezano K 31—, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. (Grafenauer). I. del. K 2 -. Bisernice iz belokrantskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4 50, vezana K 650. Slovanske besede v slovenščini. (Breznik). K —'80. Knjigovodstvo. Podlesnik). I. del. (za društva, čcbeliceitd.) Vez.K3 20. £<;tjigoKce!stve. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). KaSoBi&Esi i/erauK. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2"80. Katoliški verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak). Vezano K 2-80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 140. U naše fante. Naši čvrsti kranjski fantje se, kakor znano, kaj radi prostovoljno oglašajo k vojakom še pred naborom. Seveda je pri tem težko izbrati polk in pogostokrat se zgodi, cla se fant bridko kesa, če si je izvolil polk, koder Slovencev radi ne vidijo in ga zato zaničujejo in mu službo otežujejo. Zato ne bo odveč, če naše fante, posebno pa Gorenjce, opozorimo na slavni d r a g o n s k i polk »Nikolaj I., cesar ruski, št. 5.« Ta polk je zdaj s štabom in dvemi eskadroni v Gorici, en eskadron je v Ljubljani, ostali deli so pa v Mariboru in Slovenski Bistrici. Polk je bil ustanovljen leta 1721, sc udeležil nad 70 bitk, svoje sedanje ime pa je dobil leta 1848/49, ko se je bojeval zoper Ogre in mu je bilo za večne čase podeljeno ime ruskega carja, ki je takrat našemu cesarju pomagal. Pri tem polku je za naše fante to dobro, da jih zelo radi imajo in zlasti sedanji polkovnik Otto Berndt je zelo velik prijatelj Slovencev, ker kažejo slovenski fantje tako izborne vojaške lastnosti. Slovenski fant, ki je uren in ima količkaj šolske izobrazbe, l o v tem polku kmalu postal podčastnik, tucli če ne zna spočetka dosti ali celo nič nemščine, ker te se kmalu nauči. Če hoče dalje služiti, ima črez dvanajst let pravico do državne službe, če pa po osmih letih izstopi,-dobi odpravnino 1200 K. Z novim brambenim zakonom se tucli plače znatno izboljšajo. Sedanji poveljnik bo slovenskim* fantom tudi rad dovoljeval primerne dopuste, zlasti ob košnji. Zato gorenjske fante opozarjamo, naj zdaj nemudoma — ker drugače je prepozno — napravijo prošnje za prostovoljen vstop v ta polk, predno pridejo nabori, ker pri naboru si polka ne morejo več izbirati. Z dragonskim Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v, Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K.4'20. II. zvezek K 1--, III. zvezek K 1"20. Aljaž, Mešani in moški zbori. 7 zvezkov po K 120. Telovadska. (St. Premrl). Za moški zbor. K —'50, glasovi po 10 v. Zbori za 4 mstike glasove. (Čerin). K 3 —. Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v. Wenče!c gorenjskih. (Kimovec) 50 v, Nagrobnice, (Marolt). Vezano K 2 40. Odmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v. Mešani in ženski zbori. (Ferjančič). K 3'—, glasovi po 50 v. Kovačev študent. (Uglasbil Vodopivec). K 320. Florian v Kranju. polkom Nikolaj I. bo vsak fant zadovoljen in ponosen, če bo marljivo in zvesto v njem služil. n francoske, skrbno izbrane v 5 barvah na izbiro velike, polne K 250, eno-vrstne ali trovrstne K P50, gloksinije K 250. Cena za 10 kosov. Cenik zastonj. H. Zrzavy, lastnik cvetlične šole v Okrouhlici. 401 Zahvala. 417 Za številne dokaze sočutja povodom smrti njih iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Ludovika Grilc-a akademlčnega slikarja in za časteče mnogobrojno spremstvo na poslednje počivališče se najiskre-neje zahvaljujejo žalujoči ostali. V Ljubljani, 16. svečana 1910. ki izdeluje fino in prav po nizki ceni vsa v to stroko spadajoča dela, se vsem uljudno priporoča za delo. Eiizabetna cesta št. 8, II. nadstropje, levo. 408 3 i Proda- « sta se' za vožnjo z vso opravo; ter tudi dva v dobrem stanju fzmna Konja sta stara ohranjena - - p0 9 iGt. Poizve se v Kolodvorski ulici štev. 7. 412 2-1 iermu, posta Fazin. (Istra), posreduje brezplačno pri prodaji ITIflSi svoj'h udov. Cena je nizka. Vino Vlilo, je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 (1 Učenko sprejme v trgovino z mešanim blagom Fran Urbančič v Knežakn. 1« zmožna obeh deželnih jezikov z že večletno prakso, želi svoje mesto premeniti. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod »marljivost štev. 1910" glavno poštno ležeče, Ljubljana. U Hotel „pri Maliču", zraven glavne pošte 9 91 Spored od srede 16., do petka 19. februarja 1910. Na morju (po naravi). — Indijski športi (po naravi). — Hugo iu Parisiana (drama, krasna, dolga umetniška projekcija, trajajočea 25 minut). — Božično drevo (komično). (Vsak četrtek In soboto ob 3, 4, 5 in 6 pop. predstave za dijake s programom odobrenim " od tozadevnih sl. oblsstnij. 144 I Edini ugoden nakup ostankov *0 metrov ceflra, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. teliček & Dratr v Podebradih, Češko. Naročite takoj 1 — Priporočilo! Veleč, gospod V I. Havliček a bratr, Podebrady. in-dnjo pošiljatev sem sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla. Prosim, pošljite mi še 10 metrov ostankov a .., Spoštovan lem V. V. Neustya, Uhry, 16,11, Na prodaj! Prodaja se hiša v Metliki, v tej hiši je že mnogo let gostilna, v nji so tudi pripravne sobe za tujce. K hiši pripadajo gospodarska poslopja in vrt. Natančneje se izve pri hranilnici in posojilnici v Semiču. PO^^LJNTvlago Odstranitev takoj Starost In spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod „flesculnpu, Renens burg, Bavarsko. 28 30— Zlate nttlnje: Berlin, Pariz. Rim itd najbolj. Aosm. »obo tis til. sredstvo Ttdelovatelj <3 3«ydl "Ljubljana, Spllal.-Stiltar u t Izvršuje vse : bančne : : posle. : J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ==—= Banka in menjalnica. Manufaklurna trgovina na debelo in drobno, 13g7kturnega blaga- Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu- t;. VasorcI na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! Vzorce pošiljava franko! '¥i HHf Jk & as: Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batlst, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE. 3 rostor v pripravni skupni izmeri (za prodajalno in ročno skladišče) 50 do 60 m2 ploskovne površine, event. tudi s stanovanjem v do-tičnem poslopju obstoječe iz dveh sob s prip. pritiklinami, na prostoru kjer je živahen promet, se išče v okrožju dvorskega okraja v Ljubljani, ali tudi drugje. Ponudbe pod „Trajno" na upravo Slovenca. 357 4-1 MftndfatiaSšinfr frizer za dame in flospodo, . F0QM91SKK» Sv. Petra cesta štev. 32; izvršuje vsa lasna dcia in priporoča svojo bogato zalogo kit. Štev. *1 kratka preveza . . K 11 — 9 Q-_ n " n n • • 1* „ 3 poldolga preveza. . „ 7-— , 4 . . „ 5- 5 dolga preveza . . . „ 3'60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, poSiljatcv diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20% dražje. ICO =313 pri, li LinftlSana, $EsS|e»a cesta i zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu priporoCa ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cislo in sveže Mm nsLrtt olje Sffi steklenica 1 K, večja 2 K. Taniio-chlnin tinktnra n lase, SffiEfc preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slonita Mm ustna io zobna vola S! j no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. g pridnega in dobro izurjenega v vseh knjigo-veških delih sorejme takoj v stalno službo Družba sv. Mohorja v Celovcu, kateri naj se pošlje ponudbe. 397 3—i S Domača elektrotehnična obrt p m __ R elektrotehnik L JUH Gradišče štev. 17 priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujern strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moteni 2139 Velespoštovanjem (1) FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana Gradišče štev. 17. Dobra kuharica, vajena gostilne, išče majhno, dobro idočo QOSTILMO v najem ali na račun, kupi pa tudi hišo. - Pismene ponudbe pod šifro „500" poštno lečeče, Spodnja Šiška pri Ljubljani. 350 3-1 Dmlb m m»fllflb a B Blakupifl sem od pogorel touarne ilKMli pi IIIIMS cein zalogo nekoliko sk^arfenik težkih flanelovih odej najno ejših vzorcev, na katerih je opaziti doceia neznatne, komaj vidne madeže od vode in jih pošiljam t&r 3 koma fe aa 9 K težke ode e sar 4 komade xa IG 8C -saj po povzet;u. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in osea ter so zelo tople in mehke. Odeje so nad 190 crn dolge in 135 cm široke. — Z mirno vestjo lahko rečem, da bode vsak z naročilom zadovoljen. c. kr. nadzornik Sinačne straže, llflCHOD, &CESKO). 333 3-1 vdadvddvoaov VOiDV D II VDiOV v>i naznanil©. |oana Schiller dolgoletna bivša uslužbenka klobučnega oddelka tvrdke Henrik Kenda, zadnji čas Pavel Magdiča, vljudno naznanja, da otvori z marcem 1910 /v\©P>N© TRG©VIN© z daraisSM, deklSikinii, oiroSlimi klobuki, Cepiče itd. na Pisira cesiš 3% is Lractaei filši, ter se tem potom cenj. damam v mestu in na deželi najudaneje priporoča, proseča prijazne podpore. 388 Sprejemala se bodo vsa popravila. Žalni klobuki, potrebščine za modistinje bodo vedno v zalogi. Radi malih stroškov so omogočene zelo nizke cene. p» zajamčeno pristno po najnižjih cenah se dobi v trgovini 6-1 390 Hiša v Višnjigori z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, z opeko pokrito, s sadnim vrtom, na prijaz. prostoru, z lepim razgledom, je za primerno ceno na prodaj. Zelo je pripravna za kakega penzionista. — Pojasnila daje lastnik Mihael Omahen, trgovec v Staremtrgu pri Višnjigori. 386 S CIM so dosegli bi- cikli in avtomobili sedanjo višino? S CIM se odpravi pri železniških kolesih in trans-misijah trenje in postanejo trpežne? S teealom na figam S CIM postane samo- pisnica, z dnevno 50.000 in letno 15,000.000 udari, še po-tDČaiDi sebno trpežna? S tečajem na figah I ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu! Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se jc prodalo 100.000tehstrojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo velike zahteve. Zahtevajte prospekte 1 89 Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! Glavno mvtf* DPf f*fl Ljubljana zastopstvo 1 flu Itu/k UU. Selenbi rgova nI. 7. CD B O o "5' V* e m * e "»i TSa 348 s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J.Zakotnik, Dunajska cesta 40. Danes, 16. februarja 1910 v Grand hotelu Onim v veliki dvorani. V prvi vrsti nastopata znamenita italijanska cestna pevca DUO CARUSO ki sta gostovala pred Nj. Vel. ruskim carjem. Dalje nastopijo italijanski operni tenorist Signor Collecchi Amedeo, Ska La Belie Monf anara nngleška muzikalna klovna The Two Charlei's, subretka Pavla Riedl, čudežni otroci v Ljubljani, Annie, Carl, Elsa. - Dalje bodo nastopili še mnogi drugi znameniti igralci. Vstopnina: II. prostor 1 krono. Začetek ob 8. uri zvečer. K najobilnejši udeležbi vljudno vabi 403 Carlo Caruso. Naprodaj je dobro obiskovana G OSTI Lil H z lepim velikim senčnatim vrtom na zelo prometnem kraju tik velikih tovarn in ne daleč iz mesta. Kupni pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo „Slovenca"' 355 Prihranite vsak dan & 4*80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino Za slaboKrone m prebolele : ,KUČ' najbolje sredstvo. BR. NOVAKOVIC, Ljubljane. Prodajalka izurjena v špecerijski in manufakturni stroki išče takoj službe. Naslov pove uprava „ Slovenca". 339 mm IZPELJAVA vseli reslcviilh transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa r lavna in stranska mesta iu- in inozemsiva. C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * 71/1 rOriTD i OSREDNJA MENJALNICA: ' iliCrllV UIX * DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnriminn• Badcn. ČeSfca Kamilica. CeSka Lina. Brno, Krakov, lilomerloe, Moravski Zumberg, MSdlisj, Nov! luuiu^iiibo. jiein, Plzan, Praga, Graben, iiTPraga, Mala stran, Llberco, Dunajsko Novomesto, Cvltava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. Zavarovanje proti m pri mm sreCH in vrsto. papirjev. ~ Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Izdajatelj: Dr, lenacij Žitnik. (Tisk: »Katoliške Tiskarne«. .Odgovorni urednik; Ivan Stefe.