155. številka. Ljubljana, v soboto 11. julija. XXIV. leto, 1891 Uhaja vsak dan »ve«er, izimti nedelje iu praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rsk o dežela za vb« leto 15 gld., za po! lota H gld., za četrt |leta 4 gld., za jedea mesec. 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za vse leto lit gld.. ea četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračaj*«. — Uredni&tvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah St. 12, Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Važna in precej živahna bila je debata, ki se je unela o podpori avBtro-ogorskega Lloyda, ali kakor se bode odslej imenoval, avstrijskega Lloyda. Ta družba, ki vzdržuje avsto-ogersko prekomorsko trgovino, začela je nekako pešati v zadnjih letih. Uzroki tej prikazni bili so različni. Deloma bila je konkurenca, katero ko delala druga inozemska jednaka druStva jedinemu avstro-ogerHkemu zavodu, deloma tudi domača konkureuca, katero je delal vedno rastoči razvoj Ileke, katero je ogerska vlada podpirala na vsak mogoč način. Rastoče cene premoga, podraženje mezd in cen za potrebni materijal in pa padanje ažija na zlato, vse to uplivalo je jako neugodno na dohodke Lloyda. Ko se je temu pridružilo Se slabo gospodarstvo, bati se je bilo katastrofa in nastopilo je uprašanje, kako pomoči in preprečiti nevarnost, da ne pogine vsled vseh teh neugodnih faktorjev jedini zavod, ki ima za avstrijsko trgovino veliko važnost. Pokazala se je potreba, da država priskoči družbi Lloydovi z izdatnejo podporo, katera bi bila vsaj približno jednaka podporam, kakor jo uživajo druga konkurenčna inozemska prekomorska podjetja. Na drugi strani pa Be je spoznala potreba, da si država pridobi merodajeu upliv na zavod, kateremu boče pomoči z izdatno podporo, ker le tako imela bode tudi jamstvo, da se bode ta njena podpora porabila v korist davkoplačevalcem in trgovini avstrijski. Prvi pogoj za to je, da He spremeni Ltoyd v avstrijsko podjetje, da ima avstrijska država izključni in jedino merodajui upliv na družbo. Lloyd bode pa tudi nadalje postopal skupno z zavodi, katere podpira ogerska vlada. Navzlic mnogim ugovorom bila je — kakor smo že naznanili — nova Lloydova pogodba vsprejeta z veliko večino. V naslednjem hočemo na kratko nacrtati razvoj debate. Poročevalec dr. II a 11-wich je poudarjal, kako je dozdaj takozvani avstro-ogorski Lloyd prišel v hudo stisko, kakor se no da tajiti deloma tudi po svoji krivdi. Nova pogodba skuša priti tem neprilikam v okom, Lloyd postal bodo zopet izključno avstrijsko podjetje, kar je bil prav za prav iz početka in v časih največjega njegovega razvoja. Poslanec Borčič pravi, da ima propadanje Lloyda Se druge uzroke nego so oni, katere prizna vlada. Prizanesljivost vlade proti L1oydu mora Be grajati, ker le tako mogel Be je porubiti skoro ves reservni fond. Će bi se bila danes nasvetovana podpora družbi dala pred petimi leti, bilo bi se ji pomagalo, danes ne zadostuje, kajti treba je veliko večje podpore. Ugovarja proti članu 27. pogodbe, po katerem se pri oddaji služb pri Lloydu daje prednost aktivnim in reservnim častnikom in re-servnim kadetom vojne mornarice. Avstrijska trgovinska mornarica sluje po svetu vsled izbornosti svojih mornarjev in poguma svojih kapitanov. Po odločbah tega člana pa se izključujejo dalmatinski iu istrijanski kapitani in nasledek temu bode konec trgovinske mornarice. Zgodovina bode nekdaj pripovedovala, da je stanoval ob obalih jadranskega morja stoletja krepek in čil narod, da je pa njegove i dejale in nade kruto uničila nerazumnost vlade, ki je mislila, da je avstrijska, v istini pa je bila le nemška. Namen vlade je le ta, napraviti i z LI o y d a nov faktor za germanizacijo Morda bode BOp£t kaka ekscelcnca z levice rekla, kako se drzne hrvatski narod kaj zahtevati od države, ko svoje oči obrača drugam. To nesramno insinuacijo je že zavrnil češki poslanec dr. Herold, za kar se mu govornik zahvali, zatr-juječ, da se bodo njegovi rojaki vedno jednako krepko potezali za prava češkega naroda. V imenu pravice, v interesu države zahteva, da se član 27. spremeni, da ne bodo uboge žrtve primorane izseljevati se. Propad trgovinsko mornarice bil bi tudi konec Avstrije kot velevlasti. Posl. P rade ostro kritikuje upravo Llovda, katerega ladije so v slabem slanu, dobički prejšnjih let so se le porabljali, da so se plačevale visoke dividende in tantieme upravnim odbornikom. Bodo li tudi nadalje visoke dividende jedina svrha družbe V Uprava je mnogo zagrešila. Goljufalo in kradlo se je na vse strani, drugim pa se je plačevalo, da so molčali. Qn stavlja predlog, da se predloga izroči narodno-gospodarskemu odseku v novo posvetovanje. Podpredsednik baron Chluraecky pozove post festum poslanca Borčiča /uradi njegovega izraza »nesramna insinuacija* k redu. Posl. baron Kiibeck vidi v predlogi velik korak naprej, da se zopet povzdigne zavod, ki je po lastni krivdi prišel v neugoden položaj in stavi resolucijo glede zdravstvenih zadev. TrgoviuBki minister marki Bacquehe m razvil je v dolgem strokovnjaškem govoru neugodne razmere Lloydove in navel, kaj se je že vse zgodilo, da se pomore družbi. V Levanti imel je Lloyd nekdaj gkoraj izključno trgovino, danes je vse polno konkurentov; isto tako je v Indiji. Podraženje premoga in padanje ažije na zlato, uplivalo je jako neugodno. Od 1. 1881» porabil «e je ves reservni fond, skoro 2 milijona gld., I. 1886 in 1887 se ni odpisalo nič od vrednosti parobrodov, 1. 1889 in 1890 se ni izplačala nikakeršna dividenda. Potreba pomagati družbi pripoznala se je splošno od vseh stranij. Potem razpravlja nekatere podrobnosti, mej katere spada tudi zaveza, da morajo Lloydove ladije voziti tudi na Reko. Tako so vsaj obrani Llovdu tudi Reška trgovina in izključi sicer neizogibna konkurenca. Ugovarja trditvam jiosl. Prade-a rekoč, da bi vender treba bilo take obdolžitve uradno kon-štatovati. Dalje oduovarja posl. RnrČiču, poudarjajoč, da si je vlada vedno bila v svesti, da je zares avstrijska. Konečno razpravlja uprašanje o preložitvi sedeža uprave iz Trsta na Dunaj ter izreka nado, da bode nova pogodba Llovdu in avstrijski trgovini v prospeh. Posl. dr. Gesaman kritikuje ostro protekcije, ki bo se delile po upravi, in navaja pritožbe občinstva in raznih trgovinskih zbornic. Posl. Neu-ber priznava, da je uprava pomankljiva in da se gode" razne nerodnosti. Glavna hiba je na osebah, ki imajo vodstvo v rokah. Vodstvo bi ne smelo biti sinekura, nego treba trgovinski) izbražeuih mož. Le tedaj si bode Lloyd zopet pridobil nekdanji ugled, če bode imel pravo vodstvo. S tem je bila končana prva seja, v kateri se je razpravljala Llovdova zadeva. V prihodnji seji govoril je posebno drastično posl. dr. Luegger, kot glavni govornik zoper posl. Adamek, kot generalni LISTEK. Nedeljsko pismo. Cestokrat opažam, da se narava ujema z navadnim življenjem. Po jako izdatni toploti zadnjih dni] nastal je čuten hlad in (ločim bi bi! mislil, da je vse učiteljstvo Ljubljansko uzvišeno rodoljubno, čitam hkratu poročilo o konferenci učiteljski, katero me je skrajno presenetilo. Dasi imam jako bistre oči, sem veoder dvakrat trikrat prav ostro pogledal, se li ne varam. Nič tega, žalostna istina: učiteljstvo Ljubljansko volilo je v deželno skupščino profesorja Linharta, ki si jo pridobil žalostno slavo, da v naši deželi živeč, kjer le more nasprotuje večini prebivalstva in uganja svoja velikonemška „allotriau, dočim lepi vrt okolu učiteljišča hira iu hira in je k večjemu „nbschreckeudes Boispiel". Toda, da sem pravičen, pojasniti mi je stvar, kakor je v resnici bila. Par narodnih učiteljev bilo je zadržanih, nekoliko glasov se jo cepilo, Evine hčerke pa, kolikor jih je v učiteljskih vrstah, glasovale bo, izimši dve ali tri, zaradi neke ozbiljne upravičene kritike, za Linharta. „Habeant sibi!" Kakor mnti Eva, tako so tudi one ugriznilo v uso- dvpolno jabolko in pripomogle Linhartu do nepričakovane izvolitve. Pri vsej galantnosti do krasnega spola bi skoro pritrjeval Viljemu Shakespearu, ki je rekel: „Slabost, tebi je ženska ime!" Razveo tega neljubega dogodka, imel je pretekli teden sploh le šolski značaj. Jedna gimnazija zaključila je Šolsko leto, dijaki dobili so svoja spričevala in potem drug druzemu dokazovali, kako grozna krivica se je temu ali onemu godila. Gospod profesor Gratzy peljal je pod naslovom „Jugend-spicle" celo četo gimnazijcev v Medvode, kjer sejo ž njimi tako temeljito zabaval, da so Btoprav o 1> 5. uri zjutraj domov prišli, profesor dr. Binder bil je pri zrelostnem izpitu pravi rjoveči lev In „upognil* par dijakov Nemcev iz zgodovine, dasi na pr. jaz ne umejem, koliko praktične vrednosti utegne imeti uprašanje, zakaj se je nekdaj rekalo „Ivonig iu Prenesen*, a ue „Kiioig von Breussen*. V ostalem pa nemam nič proti temu, ako prof. dr. Binder misli, da Slovencem zgodovine ne treba tako dobro znati, kajti zgodovino, kakor jo profesor dr. Binder uči, pogrešamo prav lahko in veseli smo, ako je naši sinovi niti ue čujejo. Pred nekoliko dnevi praznoval se je mej drugim spomin na bitko pri Kustoci. V nekem korekcijskem zuvodu bila je dvojica, ki se je tudi borila pri Kustocl in katera bi torej tudi rada praznovala ta dan. Prosila sta torej ravnateljstvo, da bi se jima za ta dan od zasluženega denarja dovolila mala vsota, da se malo razveselita Dovolilo se jima je, ker je pa jeden paznikov bil tudi sobojevnik pri Kustoci in je baš njega zadela vrsta, da je imel nadzorovati ta dva „veterana", bilo je naravno, da so se vseh treh bivših vojakov čustva izlili v jedno. Paztiik in kaznjenca mislili so si: „Tres faciunt collegiurn" in vsa trojica praznovala je z izrednim oduševljenjem zmago pri Kustocl, trkala in napivala pridno, da so naposled vsi trije bili nekoliko „ke-brasti". To praznovanje bilo je v jako ozkem krogu, a bilo je vsekako originalno. Ker jo po končanem šolskem letu nastopila doba letovišč in kopališč, krenil Bem tudi jaz za par trenutkov na Gorenjsko stran in pri tem opazil, da letovišča Se neso prenapolnjena in da Se le redki gosti mrgole v Lescah, na Bledu in drugod. Bled je temu deloma sam kriv. Misel, da so Bled proglasi za zdravišče in pobira zdraviška pristojbina (Kurtax) ni bila baš srečna in v par hotelih so Cene tako pretirane, da si človek dvakrat premisli, preden ide tjakaj krejičat svojega notranjega človeka. Glede tujcev in gostov sploh čuti st! torej še velik nedostfttek, ua dnijd strani pa sem bil precej dobro govornik za predlogo posl. baron Sch vvegel, potem » se je glasovalo po imenih in prestopilo v specijalno debato. Za predlogo in prestop v specijalno debato je glasovalo — kakor že znano — 1G8 poslancev, zoper pa 05. O govorih gori omenjenih treh poslancev in o specijalni debati prihodnjič Borba Šentjakobske občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (I'o ulogah k raj nega Šolskega sveta, občinskega načelnistva in odlokih šolskih oblastev.) (Dalje.) Dne 9. junija 1887 odposlala se je omenjenih korporacij peticija dež. šolskemu svetu. Zaman so čakali rešitve. Ko se je dne 22. aprila 1888 ista peticija ponovila, odgovoril je deželni šolski svet z odlokom z dne 14. maja 1888 št. 100O, da rešitev ni možna, ker treba poizvedeb. Kakšne so bilo te poizvedbe? Deželni šolski svet skušal jo po svojih organih, to je po njemu uda-nih članih kraj nega šolskega sveta in po učiteljih, ločiti združene korporacije. In v resnici posrečilo se je po najraznovrstnejem prigovarjanji krajni šolski svet Ledeniški, čegar člani so bili večinoma zavisni od gospodov v Uožeku, napotiti, da je od rečene peticije odstopil in da so se nekateri malobrojni, tudi od gospodov v Rožeku zavisni posestniki občine Šentjakobske izrekli proti sloveuskemu učnemu jeziku. Po teh poizvedavanjih prišla je po 13 mesecih nastopna rešitev: „Visoki c. kr. dež. šolski svet je z ukazom z dno 9. julija 1888, št. 613 spoznal, da sa no ugodi peticiji z dne D. junija 1887, št. 912, s katero je občinska zastop, vkupno s krajuim šolskimi sveti v Št. Jakobu, Podgorji in Ledenici zahteval, da se na ljudskih šolah v Št. Jakobu, Pod-gorji in Leti i niči v vseh razredih uvede slovenski učni jezik, nemščina pa le kot obligaten predmet počenši s 4. letom, ker ni nobene potrebe, da bi bilo rečene ljudske šole jezikovno drugače uravnane, nego so ostale meševito jezične šole v deželi in ker po poizvedbah večina prebivalstva te premembo ue želi.*) Zato se odreja, kakor sledi: 1.) Na ljudski šoli v Ledenici ostane dosedanja jezikovua uredba, ker je tamošnji krajni šolski svet izrecno prosil, da še ostane. 2.) Na liudskih šolah v Št. Jakobu in Podgorji je prva štiri leta poučni jezik Blovenski, v goreujib štirih razredih nemščina. S poučevanjem nemščine pričeti je najpozneje v drugem šolskem letu in gojiti jo marljivo, tako da bode že v petem letu lahko učni jezik. Umeje se ob h-'hi, da se slovenščina tudi v gorenjih razredih sme jemati v vseh slučajih za pomoč, ako to treba, da učenci bolje u mejo prouašani predmet**). 3.) Na obeh rečenih šolah ima se uvesti kot drugo berilo namesto dosedanjega nemškega — slovensko nemško : Druga nemška slovuica. 4) V vseh razredih ozi- *) Da to ni res, dokazuje komisija, o kateri bode kmalu govor in pri kateri je izmej 164 prisotnih posestnikov samo 1'.* jih glasovalo za nemško šolo. **. Kako naj bo pa to zgodi tedaj, če je učitelj le nemškega jezika zmožen V volje, ko sera poizvedoval, kako bode z volitvijo novega deželnega poslanca. Neizogibni gosp. Andrej pomolili so tudi semkaj tipalnice svoje, a kmalu jih tudi potegnili nazaj, ker so zadeli ua jako mrzel curek. Gorenjski možje so namreč kar povprek rekli: „Pogorelca" pa žene! Kar so že povsod odklonili, tega tudi mi pobirali ue bomo." Zato so gospod Andrej glede te volitve že tam, „kjer muh niu in jim m treba glave beliti si s kandidatskim govorom, marveč lahko doma prav mirno seštevajo, kolikokrat so že prav sijajno propali. Jaz tega ne vem več, ker imam za velike štev ilko Bploh slab spomin. Za nameček še jedno precej sočno, a resnično, katera ni iz najnovejšega časa, a vender še vedno zanimiva. Znan profesor, čegar ime Be končava z eksotičnim rtytt in ki ima usta vedno na stežaj odprta, da kaže vseh svojih dvaintridoset zob, bil je tem povodom glavni junak. Ko je namreč nekega jutra šolski nadzornik......po Bvoji navadi hodil po mestnem trgu, motreč živahno gibanje, prijadra „ urnih krač*1 profesor „y" in apostrof uje nadzornika z arogantnimi besedami: „Ai tudi zelnate glave nadzorujete?" sDa, da, bil je hladnokrvni odgovor, danes pridem nazorovat Vasi" Profesor pokazal je zopet svojih dvain-trideset zob, a potem precej .slabega volja" šel svojim potom. s. roma oddelkih rečenih dveh gol se imata počenši od 5. leta od jezikovnemu pouku določenih tedenskih ur dve uporabljati za pouk slovenščine, in sicer s Končnikovo »Slovensko slovnico". Vse te odredbe imajo novembra 1888 stopiti v veljavo. O tem se obvešča slavno občinsko predstojništvo s pri-stavkom, da je proti tej odločbi Še rekurz na visoko c. kr. naučno ministerstvo." Rekurz na naučno ministerstvo se je uložil. Deželni šolski svet je sedaj zopet premišljal, kako bi se utegnila preprečiti ugodna rešitev od strani ministerstva v tej zadevi. Izmislili so Bi izkušeno sredstvo, katero se je zlasti z uspehom uporabljalo v onih občinah, v katerih so poprej Slovenci zmagovali. To sredstvo je ločitev občin, katera sicer prouzročuje nepremagljive ovire, kadar jo zahtevajo Slovenci, a se zvrši z največjo lahnostjo, kadar je Nemcem na korist. Rožečane so pozvali, naj zahtevajo ločitev od občine Šont-jakobske. Ta se je tudi dovolila in izvršila in potem še le rečeni rekurz primerno opremljen odposlal ministerBtvu, katero je z naredbo dne 28. decembra 1888, št. 23470, izjavilo, da se v rešitev tega rekurza ne more več spuščati, ker je z završeno ločitvijo občine Rožek v občini Rožek in St. Jakob odpal subjekt, ki ima pravico do rekurza. — Toda vrla občina Šentjakobska se v tem ni dala uplašiti. Z občinskim sklepom z dne 23. aprila 1889 se je dne 30. junija istega leta deželnemu šolskemu svetu zopet poslala peticija za uvođenje slovenskega učnega jezika, nemščina pa da se določi kot neobligaten predmet. (Daljo prih.) Politični razgled. Hotranjc dežele. V L j u b I j a u i, 11. julija. Iz državnega zbora. Foslaniška zbornica je tudi v tretjem čitanji vsprejela novo pogodbo z Lloydom. Potem se je nadaljevala obravnava o trgovinskem miuisterstvu. Na vrsto pridejo zdaj železniške zadeve, mej drugimi tudi podržavljenje gališko Albrehtove železnice. Da se bodo sesija prej dokončala, nameravajo se bodoči teden uvesti, če bodo treba, tudi večerne seje, tako da bi do konca bodočega tedna posla-niška zbornica dokončala svoje zasedanje. Češka univerza v Jirnu. Na Moravskem pričela je češka strauka živahno agitacijo za češko univerzo v Brnu. Tudi narodna duhovščina živo podpira to prizadevanje. Ka-toliško-politična društva moravska pošiljajo na vse župnike načrt peticije, ki se ima poslati državnemu zboru za ustanovitev češke univerze v Bruu. To peticijo naj podpišejo vsi zavedni moravski Čehi, da bode imela tem večjo veljavo. To živahno gibanje na Moru vi mora veseliti vsacega Slovana, ker baš tam je Še mnogo dela treba, predno pride slovanska večina prebivalstva do svojih pravic. Srbski kralj v Avstriji, Kakor poroča „Fremdenblatt", uprašalo je srbsko regentstvo, bi li bil cesarju ugoden poset srbskega kralja okolu 10. avgusta. Na to se je z Dunaja odgovorilo prav prijazno in povoljno. Ker bodo cesar o tem času še v Išlu, bode se podal srbski kralj bržkone tja, kakor smo že na kratko omeuili včeraj mej telegrami. Spremljevala ga bo-deta načelnik regentstva Ristič in ministerski predsednik Pasie. V11 a nje države. O boji mej Srbi in Jiolgari, o katerem je poročal neki madjarski list, in o katerem poročilu smo koj dostavili, da je jako ne-verojetno, so poroča iz Belega grada, da je dotična vest popolnoma neosnovana. V Belem gradu o tem ne vedo prav ničesar. Italija in Angleška. Kralj in kraljica italijanska bila sta slovesno vsprejeta v Benetkah na krovu angleško ladije nBrarnbowa. Kralj napil je pri lunehu na zdravje kraljice angleške in na prospeh velicega britanskega naroda, zvestega prijatelja Italije v zleh in v dobrih časih in na njega mogočno, Blavno mornarico, za katero bijejo srca vsega italijanskega naroda. Angleškega brodovja poveljnik zahvalil se je po naročilu kraljice angleške za prijazne besede in je izrekel v imenu kraljice in mornarice najživeje zaupanje ter rekel, da bodo intimne razmere mej Italijo in Angleško ostale tudi nadalje take, kakor bo sedaj. Ilolamlija in Nemčija. Poset nemške cesarske dvojice v Holandiji bode uplival dobro na razmere mej obema državama, če se hoče verovati nemškim poročilom. Veliko nezaupanje Holandcev proti Nemčiji je baje iz-ginolo. Kakor poroča neki Berolinski list, je baje kraljica-regentinja nizozemska obljubila, da bode ob jednem 8 kraljico Viljelmiuo posetila že v avgustu ceaarako dvojico v Berolinu. Iz francoske zbornice. V poslaniški zbornici francoski bil je vsprejet načrt zakona o osnovi delavskega urada. Glavna naloga tega delavskega urada hode, da zbere vse date, tičoče se delavskega uprašanja ter da jih porabi na korist delavcem. Nepotrjena sekvestracija. Apelno sodišče v Parizu ni potrdilo sekve-stracije ladij, katere je naroČil chileuski predsednik Balmaceda. Utemeljuje to s tem, da je Balmacedova vlada od Francoske priznaua kot legalna, zatorej zastopniki kongresne junte neso imeli pravice ugovarjati. Prepir Betlehemski. Po zadnjih poročilih je prepir o porabi Btopnic do takozvane „rojstvene grote" končan, ker je turška vlada izrekla zadnjo besedo v tej zadevi in prepovedala grškim kristijanom porabo severnega dohoda, na podlagi zahtev francoskega konzula. Mudir Betlehemski je dobil povelje, da zabrani, če treba z vojaško silo, vsako prekršenje te prepovedi. To pomenja zmago Francozov. Poraz Pamellove stranke. Poročali smo pred nekaj dnevi o velikem te-peži mej parnellovci in antiparuellovoi v Carlowu. Volitev izpadla je proti parnellovcem. Kandidat nasprotne stranke zmagal je z večino 2200 glasov. Ta poraz je za Parnella in njegovo stranko tem bolj občuten, ker se je baš ta volitev smatrala za merilo močij obeh strank iu je Parnell sam jo tudi proglasil kot tako. Pokazalo bo je, da je zvezda nekdaj mogočuega vodje močno zatemuela, da broj njegovih nasprotnikov VHled hude agitacije vedno bolj narašča. Samouprava za Irsko, Po poročilih iz Londona namerava angleška vlada predložiti parlamentu, ko se bode snidel v januarji bodočega leta načrt zakona glede lokalne samoupravo za Irsko. Ta zakon ima namen dovršiti uspehe ministerstva iz I. 188G in g. Balfour, irski uadtajnik se nadeja doseči, da bode vsprejet v prihodnjem zasedanji, še pred mesecem avgustom. Dopisi. Iz učiteljskih krogov 10. julija. |Izv. dopis] Do'žau sem Vam že skoraj, goBp. urednik, poročati, kako se je izvršila volitev jednega zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dolžan za to, ker se je stvar res čudno sukala in je konečni uspeh bil popolnem nejasen. Vsled razcepljenosti „ dolinskih" volilcev, ki so imeli — na tihem povedano — skoro vsak svojega kandidata, o prvi volit vi ni dobil nihče absolutno večine. Pri ožji volitvi je bil pa voljen naš kandidat, g. Štipko Jelene, učitelj v Trnji pri Šent Petru. Dobil je od oddanih 47 liBtkov 2G glasov nasprotnik Mrcina pa IG (jeden listek je bil prazen in 4 so se vzdržali glasovanja). Odkod je pa dobil nasprotnik toliko glasov? Vsakdo poreče: od Vipavskih kolegov. O, ne! Z gotovostjo se more trditi, da v Vipavi ni dobil niti polovico rečenih glasov. Večino glasov je dobil pri nas ua Pivki. Zakaj neki, utegnil bi kdo vprašati. Zato, ker nekateri mislijo, da če ne volijo tako, kot želi n. pr. okrajni šolski nadzornik, da so že prokleti. O svobodi volitve imajo ti ljudje torej jako nejasne pojme. Že dvakrat smo zmagali tako, kakor ni bilo nazgoraj ljubo, a pomagati ne moremo. Zalega se pa tudi ni vsled tega še nikomur nič zgodilo. Ako se že človek nekoliko zameri, to menda Se ni uikakov „ukor". In tudi če bi bil ukor, moramo vedeti, da pred občo blaginjo in svobodnim razvitkom našega naroda, nehajo osebni interesi. Zato nikakor ue vem, zakaj hočejo biti nekateri bolj vladni kot vlada sama. Tudi zvezda ljubezni do narodnega napredka ni videti, da bi takim ljudem kaj jamio sijala. Ljubezen do naroda in domovine nam mora biti pa prvi ideal. Id še nekaj. Nekateri misli, da je pri svojih predstojnikih bog ve kako dobro zapisau, če vedno kadi in klečeplazi. Ze jasen razum nam kaže, da moramo nasprotnika prav natanko spoznati. Pri tem spoznavanju nam pa ne uidejo tudi njegove dobre lastnosti. „Gospod, varuj me mojih prijateljev", pravi bv. liijeronim, „sovražnikov se bom sam skušal ubraniti". — Slovenski učitelj pa spolnuj vestno svoje dolžnosti nasproti šoli in narodu iu ne sovražnik, ne hinavski prijatelj ne bode ti mogel do živega. V vseh rečeh imej pravi takt in lahko se bodeš zagovarjal. Tako klečeplazenje pa, kaker sem gori omenil, je pa naravnost smešno. V postojiuskem okraju smo sicer učitelji sedaj praz zadovoljni z vladnimi organi. Kak nemški do- ■V Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodn" 6t 155, dnć 11. julija 1891. pisič sicer včasih Se prifrfra, a riba začne pri glavi smrdeti, pa ne pri glavi v Postojini, ampak tam gori nekje, kjer se Taaffe brati z nemško-liberalno levico. — Sedaj je torej v nas pravi sveti mir, vender je po končanem skrutiniju predlagal gospod tovariš Zaman, da se listki takoj uničijo pred pričami, kar se je tudi zgodilo. Sicer to ni bilo po kakšni posebni inicijativi, marveč na podlagi lastne skušnje, da so pred tremi leti, za „paševanja" nepozabnega Sch. uprav taki listki rabili mnogim v grafične io kaligrafične studije in jim s tem nekda mešali možgane, da bi uganili, kdo je tako ali tako volil Previdnost pa, pravijo, je božja mast. Po končanem konferenčnem vsporedu bil je oficijelni banket pri g. Vičiču. Po banketu ob 4. uri popoludne je pa zborovalo „učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj". Najvažnejša točka v programu je bila: ustanovitev podporne zaloge bolnim tovarišem. Stvar je sama na sebi jako važna in vredna tehtnega premisleka že osobito vsled tega, ker je društvo še mlado in ima torej tudi le majhno podpiralno zalogo. V slučaji, da bi bilo pet aH šest bolnikov, poide nam kapital v jednem letu, če ne še prej. Treba bi nam bilo torej še nekoliko gmotne podpore, preden začne društvo delovati po Bpre-mepjenib pravilih. Od kod, kje je dobiti ? Nova pra vila bodo v veljavi pa že z začetkom leta 1892. Upamo sicer, da nas dobrotno nebo obvaruje mnogih bolezni, vender je društvo vreduo že VBled nove zaloge tudi izredne podpore. Omeniti moram tudi, da je društvo pri občnem zboru izvolilo g. Jak. Dimnika zaradi njegovih mnogih zaslug za slovensko šolstvo, kakor tudi za društvo samo častnim članom. (Prvi častni član našega društva je gosp. Gor up, slovenski mecen,) Tako nam je čas potekel še mnogo hitreje kot si je kdo mislil. Pod noč je pa začel Dežbog prilivati, da ni bilo možno izpod strehe, kamo li domov. Se okolu desete ure bilo nas je gotovo kakih štirideset za mizami. Ta dan nam ostane dolgo v spominu. Da bi pač tudi mnogim ustisnil zuamenje trajuega dokaza, da notranjsko učiteljstvo krasno napreduje v vseh ozirib, da se njega velika večina ne boji terorizacije od nobene strani, da stoji trdno liki naši očaki Javornik, Snežnik in Nanos, t:dno kot živa skala za naše svetinje: narodnost in jezik naš! Domače stvari. — (Slovesna prisega župana Ljubljanskega.) Danes ob 11. uri zbrali so se v mestni, z zelenjem, zastavami in preprogami okrašeni dvorani, v katere sredi je bil postavljen cesarjev kip pod baldahinom, mestni odborniki, zastopniki raznih mestnih uprav, mestni župniki, učitelji, mestni uradniki, gasilno društvo itd. Točno ob 11. uri pripeljal se je deželni predsednik baron "VVinkler, v spremstvu prezidijaluega tajuika viteza Laschaua in bil upeljan po deputaciji, katera ga je pri stopnicah vsprejela, v mestno dvorano. Deželni predsednik baron W"inkler objavi cesarsko potrjenjein čestita županu na tem putrjcuji, mtglušajoč, da ima sedaj že nad devet let mestno krmilo v rokah. Njemu so torej znane vse občinske pa tudi službene dolžnosti. Ćctrtikrat že so someščani po mestuem zastopu poklicali gospoda Petra (i rasne I L ju na županski stol, kar je gotovo znak velikega zaupanja vanj. Deželni predsednik baron Winkler potem naglasa, da je mestni zbor pod vodstvom Zupana GraBsellija mnogo korist nega ustvaril, da imenuje le vodovod, s katerim si je mestni zastop Ljubljanski postavil trajeu spomin hvaležnosti vsega mesta, kor je preskrbel prebivalstvo z zdravo vodo, za kar izreka deželni predsednik v imenu vojaštvu, uameščenega v Ljubljani, iu mnogih c. kr. uradnikov presrčuo zahvalo. Mnogo seveda je še ustvariti treba, a pod sedanjim razumnim vodstvom mestne uprave posrečilo se bode i to, c- kr. vlada pa bode vsekdar toli resno delovanje mestno uprave pospeševala. Potem pa je prisegel gosp. župan. V svojem govoru je v prvi vrsti izrekel presrčuo zahvalo za milostno potrjenje po presvetlem cesarji in naprosil deželnega picdsed-nika, da blagovoljuo objavi to zahvalo na najvišjem mestu. Četrtič, pravi župan, stoji že na tem ča^t nem mestu, svest si je velike časti, svest pa tudi dolžnostij, katere mu je izvrševati iu obžaluje, da njegove moči neuo tolike, kakor njegova dobra volja. Deželni predsednik naglašal je napredek de-StUMg* stolnoga mosta io tako priznanje mora vsa- cega veseliti. Resnica je, da je Ljubljana napredovala in da napreduje v jedno mer, a da ne napreduje rapid no, da take rekoč hiše ne rasejo kakor gobe iz zemlje, je pač dokaz, da je napredek naš skromnejši, pač pa tudi poroštvo, da bi se kedaj naglama prenaredil. Mestni zustop je gospod deželni predsednik prijazno opomnil, ima še dokaj storiti, dasi je storil v preteklem triletji mnogo. ReB je, a mestnemu zastopu je s skromnimi sredstvi skrbeti za to, da se stori, kar je mogoče. Gospod župan se potem spominja mladega občinskega zavoda, kateri veselo in plodonosno deluje in to je mestna hranilnica. Ta zavod bode donašal še mnogo koristij in občina mu bode vedela hvalo, še pozni potomci bodo veseli, da se je ožit-voril. Mnogo je seveda v mestui občini zahtev in Želja. A mestna uprava mora gledati na to, da se istim ustreže takim potom, da se davkoplačevalci preveč ne obremene. Pač krivično je, ako se mestni upravi očita, da je nje gospodarjenje potratno, kajti ni ga stolnega me-stavAvstriji s približno jednakim prebivalstvom kakor ga ima Ljubljana, katero bi s tako malimi dohodki, ne da bi nalagalo posebnih bremen, tako lepo napredovala, kot Ljubljansko stolno mesto. Da Ljubljana lepo, dasi mirno na p red uje, kaže zadnje ljudsko štetje, katero je dognalo dokaz, da se je Ljubljana v večji meri povzdignila, nego druga stolna jednaka mesta. Dela in žrtev bode seveda še mnogo treba, a skrbeti bode za faktične potrebe. Ako se ne more storiti toliko za olepšavo mesta, kakor se od mnogih stranij želi, je uzrok temu, da je pač v prvi vrati skrbeti za zdravstvene razmere, za šol stvo in posebno za uboštvo, kar je jako nujno vprašanje. GoBpod župan prosi deželnega predsednika za nadaljoo prijazno podporo c. kr. vlade pri delovanji in upravljanji mestnih zadev, in konča svoj govor z besedami: Čudovito razvilo se je življenje posebno v samostalnih občinah pod našim presvetlim cesarjem Francom Jožefom 1, kateremu zakličem trikrat Slava! Temu klicu vsi navzočni navdušeno pri trde. Ko je odšel gospod deželni predsednik, pozdravi g. župan mestne odbornike in zatrjuje, da mu je resna volja delovati v prid občine io prosi, da naj ga kakor drugi gospodje raznih oddelkov mestue uprave podpirajo. Posebno pa prosi mestne uradnike, naj više svojo dolžnost, kajti zadovoljno bode potem ž njimi mestno prebivalstvo, zadovoljni pa bodo tudi sami. V to Roj pomozi! Ko je župan pozdravil še posebno vse navzočnej je bila slavuost končana. — (Vladika S t rossmayer) odpotoval je včeraj s kanonikom dr. Račkim iz Zagreba na Slatiuo, kjer bode, kakor druga leta, bival dlje časa. — („Matica S1 o v en s k a". ) Predsedniško „Matice Slovenske" naznanja vsem drustvenikoin in poverjenikom, da je denarna pisma in nakaznice, ki se tičejo „Matice Slovenske" z današnjim dnem počenši pošiljati novemu blagajniku g. dr. Josipu Staretu, c. kr. fin. prok. pristavu in hišnemu posestniku v Ljubljani, Poljanska cesta 2. — (Izlet pevskega društva „S lave c" v Radovljico) bodi-, kakor smo že naznanili, prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. Obširneji program priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk. — (Skupni odhod iz Ljubljane v le tošnji učiteljski tečaj na Dunaj) bode \ nedeljo dne 19, t- m. ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom, kar naj gg. udeleženci vzemd ua zuanje. — (Vlak v Prago,) Gosp. Josipa P h u I i u a potovalna pisarna v Liuldjaui priredila hode povo tlom razstav »n drugih slavuostij piketkoiu avgusta še jeden poseben vlak v Prago. Podrobneje v kratkem. — (Na tukajšnji realki) bili so ustni zrelostni izpiti dne 6., 7. iu 8 t. m. Izpite delalo je 21 učencev. Mej njimi uapravil je Ivan Valen-čič iz Trnovega izpit z odliko, 17 dobilo jih je spričevalo zrelosti, trem dovoljen je ponavljalui izpit meseca septembra. — (Konec šolskega leta na mebtnih ljudskih šolah v Ljubljani.) C. kr. mestni šolski svet je odredil, da je tekoče šolsko leto ua mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih skleniti dne 15. julija t. i. — (Zaprla) je predvčeraj mestna policija v Ljubljani znanega agitatorja in govornika na delavskih shodih krojača Za d nika zaradi socijalističnih agitacij. — (Upraviteljstvo mestnega vodovoda) se je prepričalo, da se porablja voda že nekoliko dnij prav lahkomišljeno. Izpustne pipe puste se odprte noč in dan kar v celih predmestjih, ker le tako je bilo mogoče, da se je porabilo od nedelje dne 6. t. m. 12. ure opoludne, do ponedeljka 7. t. m. 6. ure zjutraj, tedaj v 18 urah 12O0 kubičnih metrov vode, ne da bi se bile škropile mestne ulice v tem času; od te množine porabilo se je sumo po noči 800 kub. metrov, kar dokazuje dovolj jasno, da so ostalo pipe po hišah celo noč odprte. Nasledek tej potrati bode, da se bo morala črpati voda tudi po noči, kar bode jako pomnožilo mestni občini troške popolnoma brezpo-trebno, ker po dnevi se načrpa vodo lahko dovolj pri le nekoliki varčnosti. Da se izogne tem neopravičenim troškom, primorano je upraviteljstvo poslužiti se sredstev, danih mu v §§ 6. in 14. določil o dobivanji vode iz mestnega vodovoda, iu bode odslej naprej nadzorovalo po svojih organih porabo vode po hišah; kjer se bodo našle pipe odprte, uzi-dal so bode vodomci* za kontrolo, da bo vsaj nekoliko povrne trošek, ki ga bode imela občina, Če bode primorana nadaljevati črpanje tudi po noči. — (Neveljavne pismene znamke.) Stare pismene znamke in dopisnice iz 1. 188*3, ki imajo cesarski orel, prišle so, kakor znano, s 30. junijem ob veljavo. S tacimi znamkami franki-raua pisma se smatrajo kot nefrankiraua. Veljajo samo nove marke, ki imajo glavo cesarjevo in na vseh štirih voglih uatisneno številko. Te znamke se torej dobro razločujejo od starih. Do 30. septembra t. 1. zamenjajo se lahko stare neveljavne znamke in dopisnice pri vseh poštnih uradih za nove, na kar b tem opozarjamo vse one, ki imajo morda še kaj starih neveljavnih znamk ali dopisnic, da jih pravočasno zamenjajo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 10. julija. V zbornici poslancev je liberalni poslanec Gajari, ko mu je jeden opozicijonalcev v govor posegel, za-klical, da Je to „nesramnok. Vsled tega nastala mej opozicijo silna razburjenost. S pestmi pretila je desnici, razbijala po mizah in prišlo bi bilo do pretepa, da ni predsednik seje prekinil. Varšava 10. julija. Sodnijsko raztelešen je grofa Mihe Platerja, katerega so mrtvega našli v vagonu bliskovitega vlaka, dognalo, da je umrl vsled srčne kapi. Zgrudivši se zadel je z glavo na ost železnega reservoarja in se na glavi pobil. Ker je le/al v krvi, se je iz-prva mislilo na roparski umor. Denar in dragocenosti našle so se vse pri njem. Peterburg 10, julija. \Vhite. pooblaščenec barona Hirscha, odpotoval včeraj v inozemstvo, ko je prepotoval vse ozemlje, kjer zidovi bivajo, Mannheim 10. julija. Rena in pritoki silno naraščajo in so že na več krajih izstopili čez bregove. Berolin 10. julija. „ Norddcutsche All-gemeine" piše o umetnem podražeirji žita in opaža, da se pripravlja krepek odpor, ker je izredno veliko ruske in ameriške pšenice na potu. Budimpešti 11. julija. Vsled čerajš-li jih razžaljenj v zbornici poslancev poslal skrajne levico član, Vecsey, uredniku „Neiti-zeta" Gajariju svoje priče, Gajari tudi naznanil svoje priče. Tudi Polonyi je Garjariju priče poslal. Glede dvoboja Vecscv Gajari nadaljujejo se poganjanja. Hazne vesti. * (P o vod n ji uaSoluog raškeui ) Zaduji vihar napravil je tudi ua Soluograškem veliko škode. Voda vzela je mline in mostove, opustošila polja iu poškodovala ceste, travnike zasula s peskom ter uničila žetev. Utonilo je tudi nekaj Ijudij * (Ponesrečena vožnja po zraku.) Pri okrajnem sodišču v Smihovu bila je sodnijska obravnava zaradi ponesrečene vožnje halona „Gies-bttbler* iz Praške razstave, pri kateii vožnji hi se bile skoro ponesrečile tri OBebe. Tožeu je bil tehnični vodja podjetja, kapitan Wolf iz Bero lina, zaradi prestopka proti varnosti življenja. Ker so bile [spovedi prič iu strokovnjakov zutožencu neugodne, obBojen je bil nu osem dnij zapora. * (Velika tatvina.) V Rruselji ulomili so tatovi ponoči v prodajalnico juvelirja Sehoemackerja ter pokradli dragocenih biserov v vrednosti !pol milijona. * (Rasel s k a? u n i v e rza v nevarnosti) V obližji univerze v Bazlu posedlo se je obrežje Rensko tako, da so morali izprazniti neko tiskarno in pa univerzo, ker se je bati, da se poslopja ne podereta. * (Huda nevihta) uničila je te dni večji del mesta Jt katorinoslava v Rusiji. Sto in petdeset hiš in štiri mostove odnesla je voda. Mnogo ljudij je utonilo. Voda stala je v glavnih ulicah pet čevljev visoko. Škoda je neizmerna. * (Srela udarila v balon.) Mej hudo nevihto v Chicagu udarila je strela na razstavinem prostoru v veliki balon ter ga popolnoma uničila. Francoski zrakoplovec Godarcl iz Pariza je težko ranjen. * (Smrt vsled zastrupljenja po muhi.) Preteklo nedeljo šla se je sprehajat soproga uecega uradnega sluge ua Dunaji v Prater Mej potom pičila jo je muha v glavo, in je žena čutila, da jo mala rana hudo skeli. Ko je prišla domu, začela jo je tako glava boleti, da so morali poslati po zdravnika, ki je konštatoval, da je kri zastrupljena in da ui rešitve. Nesrečna žena je res umrla še isto noč. * (Tri medvede ustrelil.) Že priletni medvedji lovec A 1 b a s i n i iz Dimara podal se je, kakor se poroča iz Tridenta, nedavno zvečer v gore pri Mezzani, kjer je kmalu ugledal staro medvedko z dvema mladičema. Zadel je na veliko daljavo star U o, mladiča pa sta pobegnila. Zuradi teme ni ju mogel dalje zasledovati. Ko se je zdanilo približal se je mrtvi medvedki in našel mladiča pri njej, katera je ubil z dvema dobro merjenima streloma. Pač redkokrat se je dogodilo, da bi jeden lovec na istem lovu ubil tri medvede. Trajni zdravilni uspeli. Pri bolestnem protinu, 1evmatični ti bolečinah v hrbtu, udih in členkih se z velikim 11-p. - tt.-m rabi M o 11 - o v o „F r an c os k o /panje s soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poStneui povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik ua Dunaji, Tuolilauhen 'J. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (4—9i s Anatheriiiova ustna voda iu zobni prašek s ohrani tista, kiopča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 skatelj samo I gld. (81— 80) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. stoli za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Loterljue %t«>«k«> 8. julija. V Brnu: 75, 74, 87, 87, 58. Tlljrl: 10. julija. Pri MmIUm: Tobek, Monthalmar, Milller, ('ivran i Dunaja. — lirick iz Pariza. — Prelih z Heke. — Kothul li Kočevja. — Trohic iz Trsta. — Ponei iz 1'ulja. — Dr. Mi-retti iz Dalmacije. — Chinani iz Gradca. — Skiber iz Maribora. Pri Nlnuti: IM. Aiuherg, Koželj z Dunaja. — Wal-ter, VVai-hsler i/, (iradca. - Trombetta iz Trsta — Bub, Kngt'1. Neuinan, Urban iz Hudimpeaia. — Sterguleo iz Ka-keka. — Schnabl iz (Jerice. — Cucek iz Kopra. i i i ai Nlrl|Mkem ««eMtirji: Diiinadič, iz Mouakova. Pri Jii£u«-ui kolodvoru: Pubriuger i/. Trsta. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v nam. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 10. julija 7. zjutraj 2. [»opol. 9. zvečer 7iJ4'4 mm. T.'l.'l 1 mm. 7;i.'("."> mm. lti'4* C si. vzh. 21 2° C si. vzh. 15 2° C si. vzh. 1 jasno jat.no jasno jO "00 mm. Srednja temperatura 17'G", za l'lin pod uoimalom. ID-uir^aoslra. borza 4 Ogeraka zlata renta lu/„ . . Ogoraka papirna renta fi9/0 . . Dunava reg. Brečke b"/,, . . . Zouilj. ohč. avstr. 4•/,"/,, zlati tam Kreditne srečke...... Kudoltbve »ročke..... Akcije anglo-avHlr. banke včeraj — iIhiii-b . 92-80 — Kld 92 70 92 75 ~~~ s 92 70 lil — n 111 — 102 75 1»'3 — 1030 ' n 1031 — 296 50 n 291» 25 | 17-40 —m 9 117-50 9 81 ■ 88 s-f>9 m * . &8 !»7'70 1 57 70 :'■ «ld. 184 n Id. — h 100 B IT • 86 „ 35 • • • • 101 , 85 1 i41 «ld. liW (.Hali. . lil „ 75 100 k''1 IHli . 50 1» H 20 i Pit) „ 158 V. U'2S . 50 GLAVNO SKLADIŠTE najfllitljt tHžRt KISELINE najboljše zdravilne in OHvetnJoC-e p iju«-«*. ki se je vedno dobro obnesla pri želodcu i li in (-revnih boleznih, pri ltuleznih ledio iu mehurja in jo priporofiajo uajprvi zdravniki kot bistveno poilpiruluo Mr«»«lMtvo pri Kar-lovovar k i h zdravljenjih in zdravljenji po rabi teb toplic. (5—4) Nekaj (5li9-B) vozovničnih zvezkov (^a-LT.rj.čLxeIc:e"blllets) mi l»u ■■ hj iu n it zii j po 11 gl54-it) Zahteva se, da skrbi prevzemnik za dobro kuhinjo. — Pojasnila dajeta Anton Preinfalk in Anton Koprivnikar v Litiji. ANDR. DRUŠKOVIG trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo locgrato zalogro štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., sploh vMcga v Io slt-olio Ni»a«luj<)<'<'ga blaga. ^■iz^e (4i<; -io) 90P vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni. KAROLTILL, Ljubljana, Špilalske ulice 10. Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av- j strija, knjižna, korespond., konkordija, St. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. | Pismeni papir super-fini minieterski, izborno fini mi-j nisterski. fino-fini za urade (surogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni [ papir in konceptni, plavkasti konceptni \ papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega do-1 kumentnega papirja imitacija, tanki per-1 gamentni zavoj ni papir, pergament za ukuhnine, steklenaati in gladilni papir. Tinta najboljše vrste: tankotekoča kopirna tinta za pisarnice, Pariška kopirna tinta, v ij o lasta ali trna, intenzivno črna tinta (za pisarne), izborno fina črna univerzalna tinta, dobličeva tinta, cesarska, antracenska, alizariuova in av-togrufska tinta in posnemovalna tiuta za hektografe. (456—6) ^74055 3 ffM. .50 fotografski prl**r«J „MIGW05f". Velikost vizitnic Laboratorij 1 gld. 50 kr. — Natančna navodila in prospekt brezplačno. Večje pristroje, kakor tudi vse opreme, sušilne ploSeo itd., dobiti je ceneno in dobro pri U. Grol) V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—22) pri iii/ozeniNlio - ameriški parobrodu i družbi. I Kolowratring* 9 IV W"eyriugergasse 7. DUNAJ. Prospekti in pojasnila točno iu zastonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje. "3L 1 ^ Jiltlu. 7 o Preoblek.-.-^ Popravila. .. Mikusch tovarna dežnikov ana, Mestni trg 15. X±±±±±±±±±±M EQUITABLE zveznih držav zavarovalno riruštvo ia življenje v M o vem lorku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. „Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na življenje na svetu, zakaj to društvo ima največ zavarovanj, I. 1890 sklepa znova največ zavarovanj. I. 1890 .......... dobiva največ premij, I. 1890 . Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 ....... Dobitka je bilo koncem I. 1890 A \ ni r i jskiiii znvnruvanceiu posebna garancija je ve-lil.u (iriist t eiiu |iiiln(n „.Stot'U-iiii-» MU I»n- ■ iiiji. katera ju vredua dva milijona goldinarjev. dvajsetletnih tontin društva „Equitable". Podloga izplačevanja 1801. 1. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. gld. 1.801,656.182 „ 509,565.267 „ 87.591708 „ 298,109.361 59,351.118 1'ulira u[irosčtaa premij I?id.l23»»-— „ 1310— „ 131U.— , lf>20.— „ I98p.— 201etnlml pre- tttarost Vkup«* premija Vrfdnest t f-olonni 30 g!d. 4r>4 — gld. 578'— 35 „ 527.60 „ 4) - 02G.— „ 850,— 45 „ 759.40 „ 10uf>.— 60 N 913.60 „ 1387.— B. Zavarovanje za slndaj smrti z mljaml. Tabela II. 30 , 607.20 „ 90i).— „ 1940,— 35 B 681.60 „ 1039.— „ 1970.— 40 „ 776.60 „ 1304,-t- „ 2031 >.— 45 900.60 „ 1421.— , 2170.— 50 „ 1087.60 a 1716— „ 2430,— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za uoakanje. Tabela X. 30 „ 970.60 „ I70ti,— „ 3650.— 35 || 995.80 |i 1716— • bUlO.— 40 „ 103-VtiO g 1M3— „ 8070.— 45 „ 1100.80 „ 1932.— „ 2950.— 50 „ 1209.— a 2156,— „ 3U0O.— Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava tontina razven l»r«-*r.jiiu<-n«*Ku lavartnauja /.» Nlue-tJ suirli tekoui 20 lol po tabeli 1. pot mile« v*t»li prenii| z 2«/4 do 4a/B%; po tiibeli 11. z 4% do 5»/,°/#1 po tabeli X. z G8/* do 7°/,, obrestij. Polico oproščeno premij osiguravaju tlvulcrnt toliko » le do četrtega deln uplnčmiili premij. 1'rosin loniiiiii. nekaka poltoutina t nekoliko več* jiuii premijami, daje zavarovancu po pretoku jediiuga let* popolno svobodo glede na potovanju, piebivanje in na poklic, i/.vzemši vojaško službo; po preteku d veli let je ni moči izpodbi juti. po preteku treli let ue more vet /..»■»uiti in je je z oziroin na tontiuo pri rogulovBBjt moći urediti PS će M ii.-u in.iv. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v O rutic i in (f>67—1) glavni zastopnik %a I-iLiaiijsko: ALFRED LEDENIK xr T_jj-u.loijEa.ni, Mestni trg- št. 25. V prodajalnico z mešanim blagom vsprejjme se takoj (568—2) kateri je dovršil vsa; prvi razred koje srednje šole ter jo zdrav, mi •ran iu poštenih sranju-. — Več pove I vnn \iilnnir. trgovec v 4'riit-iii vrhu pri Idriji. Za ohrtnijo išče se sod rug ki bi imel nekoliko gotovino, katera bi se jako dobro obrestovala. — Natančneje pove upravoiAtvo .Slovenskega Naroda". (480—6) Nepresegljivo za zobe y k m lili rt H s »j Wj I. salicilna ustna voda aromatičnu, upliva okrepčevajooe, zabranjuje, gnjilouo zftb ter odstranjuj*! ix ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni ustni prašek BploinO priljubljen, upliva jako okrepćevnjoče, obranoj i zobe svetlo-bele, :i 80 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je dollo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po \n\ht\ pašilja lekarna Dbalfl pl. TrnMczT diploiuovani posestnik lekarne iti k»tnik poleg totovza v l,jnbljani. 1 I r -x3 II -I n ? o r Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. mm IG 17 MEDAILIEN SUCHARD NEUCHATEl(soiWEizj. ČE IC H T LČSTlCHE R CA^AO zav&rovalno t Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dnnaj. t, Giselastrasse i Pešta, Franz - Josefkplalz št. 1, v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dnć 30.junija 1H90...........frank. 111,610.613 — Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1890 ... ' 90,0844MB — Izplačitve zavarovalnin in rent iu zakupnin itd', za obstanka dru- „ .»J«) • ; * • : •............ „ 284,804,089— V poslednje) dvanaistuioHućnej poslovalnoj perijodi uložilo so jo pri društvu za.................. 55 985.275*— novih ponudb, vsled cesar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah.......... 1 666 812 555*_ Prospekte iu tarife, ua podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlogo dajo hrezplačno Mavna agentura v LJubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Csuiclii Xo«oHlcot,ia. (189—5) Podpisanec naznanja, da oskrbuje ceneno in t o eno vsakovrstna preseljevanja s posebnimi vozovi za prevažanje pohištva na vse strani, v mestu, v okolici in po železnici. lastnik vozov za prevažanje pohištva (566~2) v Kolodvorskih ulicah st. 28. kisla voda po natri;u in litiju najbogatejša (270—28) Radgonska čista, a,lls:a,lič;n.a, kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v l,jiift»l.]uiii. ltiiii.Hkn ccMtift iiis. fttvv. <». Prodaja po prvotnih oenah. 1 Zaloga piva v Lju"bljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigainu je pri M. Zoppitsch-n □ćColociTrorslc© lilic© št. 2*^= pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (175"-18) najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovauih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcom piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. fJ-BJ~~ Na vprašanja odgovarja, točno ln fraukovano. ~W 5364 88 6123 Najlepši n a j cenej i otročji vozički pn Antonu Obrezi, tapecirarji (454-9) Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. 3i«vo, fino iu močno blago. Srebrna ura z verižico n « rlumiii A. K. l/._:niiihi nc je mi pota /. Trta K«>Mtllni«'p iuslr(jxl.t!ii 4-«-Har j i" tlo (Viiinii- Unusln -a mostu. — Kdor fo |e nas«-l. <>l»i u»«ur-t70—2) Učenec rokndeljskib stariSev, roooien nemSk^a in nlovenskoga jezika, \Nprcjiu»» r.«» takoj v KnlMiitorlJMko trgovino V 1 . j Hl>l j Ull 1 . ukinil Naroda" — Kje! izvo be v uprav uištvu ,Slovenci-2) &&mwm ogerzs puškar V ltoro vljn li (lVilu«'li) nn Koroškem _____------------.....------------------- g ZBIRKA domaČih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. DrugI natla. Dobiti je v Olji pri založniku Dra-dolinu Hrlbar-Jn. Cona 40 kr., s posto 45 kr. — Na prodaj je tudi v »Katoliški h u k varni", pri J. G io n ti ni-j u in M. Gor-ber-jn v Ljubljani. (ft74—1) = Freknpol dobe popuat. :__ izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«> pušk«* in revolverje ter vHe lovske priprav«*, patrone ter drugo atreljlvo po najnižjih cen a ti. — PuAku so vso pre-HkiiHcne na coh, kr. izkuSavaliSiM tur /.Hzuanienovantt z znamko tega zavoda. (17.r>—37) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. Kwizdc izključno priv. reslituCijska tetočma umivalna voda za konje rabi so nad :»u let t lshornlin aHpehoin v mno-gili «lvornili hlevih« v velieth lilcvlbt vojaftkih in zasebnih kot krepili«! pred in po tet k tli «l»»!ili, proti pml vitfuiii. Kvrnen Jnni, otep-ii»»n|l kit itd., tor ilftio konjem i><< >-Iiim> muft termi tek. - Gena steklenici 1 gld. 40 kr. ——- Pristno hhigo l gorenjo vnrutveno znamko dobi »e v VaoIi lekarnah in .špecerijskih trgovinah av»tro-«>jrerskih. f>i S pošto razpošilja so vnak dan z glavne zaloge : Franc J*. Kwizda ces. in kr. avstrijski in kr. runi unski zalo/nik, okrožni lekar v Korncuburgu pri Dunaji. Dr. Rose životni balsam prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop- je nad .'H) let znano, Sil Ijsjoče domače sredstvo. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh dolih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. (131—20) X*1 Zaloge ukani v vseh lekarnah Avstro-Ogrske Tam se tndi dobi rasko mnmkt domače mazilo To sredstvo pospešuje prav izttorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škaiIjirali po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana z.tko-nito varstvena znamki*. Išče SO (565—a) stanovanje za štiri gimnazijce. Samo pismeno ponudbo vsprojeraa upravniStvo .Slov. Naroda" pod naslovom: ,,Slovan" najmenj do 1 h. juliju. • -t »♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»»)»♦♦»♦»♦ «. . . -/ v . . - - - - j . «, a Na najnovejši in najboljši način ♦ J nmetae (33—51) * l zok Ia zobovja | X ostavlja broz vnukih bolečin ter opravlja plombo- £ ♦ VMiija in vho lobne operaelje9 — odstranuje ♦ Kobue bolečine z usmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, | ♦ polog Hradeokoga »ruli, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske Nesulniee, kletni predmeti, sesalnlce za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za treslice za predivo i. t. d. i. t. d. FRAN CHRISTOPH-ov svet8i lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rabljenja ho posahno pripo- J roča, kdor hoče sam lakirati tlu. — Sobe ae v dvoh urah zopet lahko rabijo. % — I)obiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate b«rv«») in br»v/.bnrven (ki »bije M samo avit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi doba ne v vseh zalogah. ^ Dobiva ao v LJubljani pri IVANU LUCKMANN - U. FRAN OHRISTOPH, Itumitelj In jedini iiđćlovatel) prismoga ■votlega laka za tla, 1'RAdA tV 11KK0L1N. i pranje, n 'las vratno isadelaito, po liajiii^jili tovarnlKliili oonab, ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, 8as za poskušnjo I Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrassc 78. IG. HELLER, Dunaj 11., Praterstrasse 78. Hulilo HiiNlrovaiil, II I kinini i močol vi-ulkl v «i