Leto XXII., št. 266 upuvuuivoi ciuoiiaoa. fuccuuiera olica s. Telefon ti. 11-22 5123 U-2* inseracni oddelek.- Ltobliana Pucctnijeva «U- a J - Telefoc fc. 51-25 51-26 Podružnica Nore mesto; Liubtianska cesta 42 Kačnai: a Liubltanskc pokra i toc pr« pofeno-čekovnem tavodu fc 17.749, za oatale kraj« italiif »»ervmr C.nnti Cmi Pn*t Nr 11-511S iASlOHMVU a jelast a K.I Italiit id inozemstva ima jni.m, P-ibhlirtrJ iraltan* > A MTT.ANC Ljubljana, četrtek 19« novembra 194Ž-XX1 Cena cent. 80 I z b a i a v a a k d a o fazen pooe4ellkt Natofotoa znata a» e t e t n o Ii« lasa inozemstvo vključno s »Poneddiakim Jutrom« Lit 36.50. Utidaiitto: Uubliam. Hncanueva ulica hev. 5. teletao toev. 51-22. 51-23. 51-24_ _R o It o p i » i »e ne rn-nizacija ustanovljena na grških tleh. Najprej je deloval velik avtomobil z aparaturo in zvočnikom, pozneje pa so se vršile predstave v atenskih in drugih kinih. V osmih mesecih je b4lo prirejenih 541 predstav, ki jim je prisostvovalo 375.288 pripadnikov Oborožene Sile. Največ predstav so dajali julija (125), največ gledalcev pa je prisostvovalo septembra (86.696). Filmskim predstavam je prisostvovalo tudi nad 40.000 Grkov. Za pripadnike Oborožene Sile v XX. letu. Dopolavoro za Oborožene Sile je v XX. letu priredil za svoje pripadnike 14.250 gledaliških ta 145.376 filmskih predstav, ki jih je obiskalo skupno nad 20 milijonov mož. Nadalje je bilo razdeljeni 37 različnih aparatur, 179 radijskih aparatov in prirejenih 58 tečajev nemškega jezika, 77 tečajev za nepismene in 362 strokovnih tečajev. Loterija za vojake v Triesteju. Pokrajinski Dopolavoro je konec oktobra priredil »Loterijo Sivo-zeelno«, ki je obsegala nad 25.000 lir dobitkov. Prvi dobitke je bila zakonska spalnica v vrednosti 14.500 lir, drugi v vrednosti 7000 ta tretji 3600 lir. Razdeljeni so bili še mnogi drugi dobitki, cena tablic pa je bila dostopna vsem. Turizem. V XX. letu je Dopolavoro priredil 148 poletnih taborišč, ki se jih je udeležilo 202.292 članov in članic; 14 gorskih izletov s 1265 udeleženci; 518 izletov s 43.814 udeleženci; 481 dopolavorističnih poročnih potovanj; 1 gorsko zimsko taboren je s 771 udeleženci; 24 poletnih gorskih taboren j z 2771 udeleženci; 11 taborenj ob morju s 1276 udeleženci; po eno poletno in zim-sko_ gorsko in obmorsko taborenje posebne vrste s skupno 505 udeleženci in 1028 kolesarskih Metov s 112.430 udeleženci. Razstava cerkvene umetnosti v Benetkah. Pred nedavnim je bila v Benetkah zaključena razstava ljudske cerkvene umetnosti, ki jo je bil priredi] Dopolavoro v Napoleonovem delu Kraljeve palače. Razstava je v vsakem pogledu uspela ta vzbudila med ljudstvom, ki je ponovno dokazovalo svojo globoko vernost, živo zanimanje. Dopolavoro ln tisk. O. N. D. ima tudi lasten tednik, ki se imenuje »Gente nostra« (»Naši ljudje) in se je, odkar je Italija v vojni, spremenil v »Gente nostra in armi« (Naši ljudje pod orožjem). Glasilo je bilo ustanovljeno 1929 z namenom, da javnost seznani z organizacijskimi vprašanji, a ee je kaj kmalu razvilo v pravo revijo, ki prinaša tudi literarne prispevke. Tednik »Gen-te Nostra «je sledil vojakom v Abesiniji, v Španiji in drugod in prinaša vse, kar bi jih utegnilo zanimati. Mnogo tisoč izvodov razdelijo vsak teden med vojake. Bliskoviti pregled. V Macerati je Dopolavoro priredil kolesarski izlet v Petrolio, kjer so udeleženci prisostvovali zanimivi predstavi, katere čisti dobiček je bi] namenjen pripadnikom Oborožene Sile. — Potujoči kino Pokrajinskega Dopolavora v Sieni je v poletnem času priredil 42 predstav v krajih, kjer ni kinov. — Dopolavoro v Savoni je priredil številne športne tekme in predstavo L. O. C. E. o Ducejevem obisku na Sardiniji. — Pokrajinski Dopolavoro v Rietiju je priredil »Športni dan vojaka«. — Pokrajinski Dopolavoro v Kataniji je ustanovil novo umetnostno družbo, ki bo dajala 12 predstav za posadke protiletalskega topništva v najbolj oddaljenih točkah pokrajine. — Pokrajinski Dopolavoro v Jakinu je priredil velik kolesarski izlet, ki se ga je udeležilo 1875 članov 37 Dopolavorov. — Pokrajinski Dopolavoro v Alessandriji je priredil vrsto priljubljenih iger, ki že sedem let niso bile prirejene. — V San Remu pa je bila prirejena o priliki praznika mestnega zaščitnika umetnostna predstava, ki so jo dajali člani okrajnega Dopolavora »Italo Balbo«. Italljansko-nemški trgovski odbor Dunaj, 18. nov. s. V dneh od 11. do 13. novembra je bil na Dunaju 4. sestanek ita-lijansko-nemškega trgovskega odbora. Naše odposlanstvo je bilo pod predsedstvom nacionalnega svetnika Giovannija dall'Or_ sta, kot člani pa so bili v njem nacionalnj svetnik Boccadifuoco, Castelli, Viola in nekateri funkcionarji trgovske konfederacije Odposlanstvo je na Dunaju sprejel predsednik rajhovske skupine za trgovino dr. Franz Ayler iz Berlina z voditelji trgovskih organizacij na Dunaju. Sestanek, ki predstavlja člen v verigi periodičnih sestankov zastopnikov obeh glavnih trgovskih organizacij, se je vršil v prostorih gospodarske zbornice na Dunaju. Predmet razgovorov so bila razna vprašanja, kj zanimajo trgovske kategorije obeh narodov s posebnim oziram na kočljivo funkcijo, ki jo morajo trgovske kategorije izvršiti v vojnem času, da di tako prispevale k čim boljši porazdelitvi in organizaciji oskrbe in cen kakor tudj k povečanju medsebojne izmenjave. Razprave so se vodile v najlepši prisrčnosti in v duhu popolnega tovarištva, ki označuje vse manifestacije obeh narodov tudj na gospodarskem področju. Med svojim bivanjem na Dunaju so bilj član; italijanske komisije sprejeti skupno s predstavniki rajhovske skupine za trgovino pri državnem namestniku Baldurju von Schirachu, ki jim je pripravil obed. V spremstvu svojih nemških tovarišev, so si italijanski odposlanci ogledali nekaj vele-trgovskih podjetij ter so proučili njih organizacijo in poslovanje. Nacionalni svetnik DairOrsto je izrekel voditeljem teh trgovskih podjetij svoje zadovoljstvo in hvaležnost. Med svojim bivanjem na Dunaju so bilj italijanski tovariši predmet živih manifestacij simpatije s strani dunajskih trgovcev. Tako je tudj ta sestanek izkazal bratsko vzajemnost med trgovskimi organizacijami Osi in je zastopnikom obeh narodov nudil priliko, da poglobe proučitev mnogih perečih vprašanj in jim najdejo rešitev. Poročali smo že na kratko, da je poleti pod komunistično-partizansko strahovlado zelo trpela tudj Prečna pri Novem mestu. Sedaj smo dobjl* podrobno poročilo o žrtvah, ki jih je v tem kraju zahtevala komunistična krvoločnost. Kolikor je doslej ugotovljeno so komunisti pobili iz Prečne 12 oseb, nekaj pa jih še vedno pogrešajo. Na ozemlju župnije Prečne so odkril; tudi dolgo vrsto grobov s trupi; neznanih ljudi. Po večini gre tudi prj teh za žrtve komunističnih zločincev, deloma pa so med trupli tudi trupla partizanov, ki so naši? smrt v raznih spopadih jn so jjh potem njihovi pajdaš; kar na hitro pokopali. Kot prva žrtev komunistov je padel v Prečni bivšj orožnik Janez Murgelj. Kot najstarejši član rodbine je skrbel za mlajše brate in sestre ter Sj služil kruh kot delavec. Znan je bil kot nasprotnik komunizma ter je zato odklanja] vsa vabila, naj se pridruži partizanom Ko se je na veliki petek zjutraj odpravljal prot; Trški gori, so ga blizu domače hiše prestreglj partizani, ga odvlekli s seboj in ga umorili. Na njegovem odkopanem truplu se je poznalo. da so ga zabodli z nožem Imel je polno ran po telesu in na glavi Kt druga žrtev je sredi junija padel župnik Janko Komljanec. Skupaj z bratoma Antonom in Alojzijem Murgljem ter Alojzijem Pašičem so ga dne 15. junija komunisti ugrabili iz župnišča ter ga odvlekli na Hmeljnik Tam so jih zverinsko mučili in jih 17. junija popoldne vse štiri ubili Hlapec Pašič je b,i star šele 20 let Alojzij Murgelj celo samo 19 let, Anton Murgelj pa 24 let. Konec junija so partizani odpeljali 35 let staro Marijo Battelino, mater mlade deklice Iz gozda, kamor so jo odvlekli, se n več vrnila. 44 let stari gozdnj čuvaj Jožef Mikič je šel dne 2. julija sušit seno med gozdovi Sesei® Važna seja Pokrajinskega sindikata papirniškega in tiskarniškega delavstva Na pobudo Pokrajinske delavske zveze v I uibljanj in strokovnjaka Dai Pra je urel Pokrajinski sindikat za papirn ško in t;skain ško delavstvo v lastni o prostorih važno sejo, ki so jj prisostvovali razen članov sindikata tudi voditelj, drugih grafičnih društev ter zastopnik^ Pokrajinske delavske zveze. Član, uprave so podali poročila, tičoča se razvoja organizacije in področja njenega dela. Ko so proučili sedanji položaj te stroke, so predstavnik) zainteresiranega delavstva razložili delavske zahteve. Strokovnjak Zveze Dal Pra je nato govoril o vprašanjih, kj so jih obravnavala razna poročila, ter je pri tem pokazal spoznanje in razumevanje za vsa vprašanja, ki tvorijo težnje delavcev. Obenem je zelo umestno pojasnil dolžnosti, k,- jih imajo delavej v sedanjem času. Seja, ki se je izkazala v vsakem oziru za plodonosno, bo nedvomno imela blago-tvoren uspeh na polju delavnosti sindikata. proti Brezovi rebri. Tam so ga prijel, partizani, ki so nato doma vlovili še njegovega sina. Deček je ušel, očeta pa so odpeljali v gozdove, kjer so ga štiri dnj trpinčili, nato pa umorili skupaj s tremi drugimi sotrpini, privlečenimi iz drugih krajev. Njihov grob so odkrili v začetku septembra in Mihiča pokopali v Dolenji straži. Marija Mesaric, matj 141etnega sina in 16ietne hčerke, je bila odpeljana dne 16. junija zvečer jz svoje hiše. N! se več vrnila in njenega groba še doslej niso našli. Jakše Avguštin se je dal v marcu ustrahovati in zapeljati, da je šel med partizane,- Ko pa jih je spoznal, je zahteval, naj ga puste domov. Navidezno so mu to dovolili, dne 9. julija pa so prišli ponoči po njega in ga odvedli s seboj v gozd. Tam so ga ljudje čez nekaj dnj našli s prerezanim vratom. Murn Ivan, o katerem smo že pisali. ,1e btl od partizanov ujet dne 20. junija. Bil je 20 let star in ljudje so ga jmeli radi. Tudi njega so našli s prerezanim vratom. Kristana Alojzija, krojaškega pomočn ka iz Češče vasi, so partizani ubilj konec junija 1942. Mihjč Ana je bila žena že prej omenjenega gozdnega čuvaja Jožefa Mihiča. Komunistom se je zamerila, ker jih je obtoževala zaradj umora svojega moža in je temu preskrbela cerkven pogreb. Sredi septembra ponoči so prišli po njo in jo odvedli iz postelje v sam; srajci. Nihče več je n; videl. Doma sta v izropani hiši ostala 18 let stara hči in 13 let stari sin. To so sama suha dejstva. Ona dovolj jasno kažejo, zakaj se je odpor proti komunizmu. ki ga je naše ljudstvo že od nekdaj čutilo in kazalo, v zadnjem času razrastel v tako silen vhar. ki ne t>o pojenjal. dokler ne bo komunizem popolnoma iztrebljen. Odpor proti komunističnemu rovarjenju na Švedskem Stockholm, 17. nov. s. Tukajšnje varnostne oblasti so zaprle 4 švedske državljane, zapletene v zadevo ogleduštva v korist Sovjetske zveze. Ob tej prilik,- se je v švedskem tisku vnela huda polemika in listi grajajo veliko prizanesljivost, ki jo kaže država napram komunistom. Listi poudarjajo, da je komunistična gonja v zvezi s špijonažo postala že stalna rubrika v tisku. Vsakih par dni se izve za kako novo zaroto v škodo Švedske. »Aftonbla-det« se čudj tej vztrajnosti, s katero se Sovjeti zanimajo za notranje dogodke na Švedskem in za obrambno organizacijo države. Da dosežejo svoj namen, so Rusi ustanovili pravo pravcato središče za špijonažo, poslužujoč se pri tem komunističnega življa in izkoriščajoč svobodo, ki jo ta žj-uelj uživa v država. List zaključuje, da je prišel trenutek, k0 je treba odpreti očj ter nastopiti proti komunizmu z energičnimi ukrepi. Gospodarske vesti = Delovanje Italljansikh ln nemških znanstvenih instiutov na Balkanu. Nedavno smo poročali, da je bil v Sofiji ustanovljen italijansko-bolgarski institut za zboljšanje zemljišč, ki bo s pomočjo Italije vršil znanstveno delo na tem področju. Zdaj poročajo iz Sofije tudi o tesnem sodelovanju bolgarskega kmetijskega ministrstva z nemškim institutom cesarja Viljema. Ustanovljen je bil skupen nemško-bolgarski kmetijski znanstveni institut v Sofiji, ln sicer na podlagi sporazuma med Družbo cesarja Viljema v Berlinu ta bolgarskim kmetijskim ministrstvom. V septembru je bil položen temeljni kamen za zgradbo instituta, ki se gradi po načrtih bolgarskega arhitekta. Za vodjo instituta je bil od strani Bolgarije imenovan državni tajnik v kmetijskem ministrstvu prof. dr. Kostev, znao rastlinski fiziolog, z nemške strani pa prof. dr. Scheide iz Monako-vega, ki je znan kot vodja ekspedicije na Hindukuš. Nemška družba cesarja Viljema, ki je bila ustanovljena leta 1918 in vzdržuje sedaj v Nemčiji 38 znanstvenih tasti- Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti Henignian Angeli, hčeri Maksa ta Ane Kočevar, rojeni v Toplicah, 29. HI. 1922, gospodinji, tam bivajoči na št. 29, nahajajoči se .v zaporu. Obtožena je bila: a) zločina po čl. 1. naredbe dne 3. 5. 1942, ker je v Toplicah v nedoločenem času do septembra 1942 sodelovala pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 5 naredbe z dne 3.10. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah delala prevratno propagando s tem, da je drugim neznancem čitala liste protiitalijanske vsebine »Slovenski poročevalec« to »Delo«; c) zločina po čl. 16. naredbe z dne 3.10. 1941, ker Je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševati zločina proti varnosti države; d) iločtaa po čl. 2. naredbe z dne 24.10. 1941, ker Je brez dovoljenja Imela pištolo; e) soudeležbe pri trikratnem umoru, obteženem v smislu M. 110, 81, k. z. 575 do 577 §L3 k. z., ker Je v Toplicah v noči od 27. na 28. maja 1942 v družbi z drugimi neznanci to s predumišljajem povzročila smrt Mišjaka Antona, Mišjaka Alojzija to Kristana Alojzija. Iz teh razlogov je sodišče na osnovi členov zakona spoznalo Henigman Angelo za krivo vseh pripisanih ji zločinov in jo kot tako obeodilo na smrtno kazen to posledice. Odredil« Je, da se sodba objavi v »Picolu« v Triestu to v »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 14. novembra 1942-XXI. tutov, je vrh tega v sporazumu z Italijo ustanovila nemško-grški instiut za biologijo, ki ga bo vodil podpredsednik grške vlade in minister za kulturo prof. Logo-thetopoulos, z nemške strani pa prof. Maks Hartmann. Ta nemško-grški institut bo zla>-sti tesno sodeloval z institutom za raziskovanje možganov in ir.stiutom za biof zi-ko v Berlinu ter z institutom za ohranitev človeške delovne moči v Dortmundu. Nemško-grški institut se bo bavil predvsem z raziskovanjem vitaminov, hormonov in virusov, na področju biofizike pa z vprašanji žarkov. Družba cesarja Viljema vrši svoje znanstveno delo na Balkanu v tesnem sodelovanju z italijanskimi znanstvenimi instituti. = Dobra italijanska letina pomaranč. Te dni so prišle v Italiji na trg prve pomaranče letošnjega pridelka. Po obilni letini 1941-42 so v splošnem računali, da bo letošnji pridelek manjši. Izkazalo pa se je, da je letina pomaranč tudi letos prav znatna, le letina limon in mandarin bo najbrž nekoliko zaostajala za lansko letino. = Pridelek sladkorne pese. Kakor smo že svoj čas poročali, je tola letos s slal-korno peso posejana površina za skoro 10% večja kakor lani. Po podatkih italijanskega združenja pridelovalcev slalkor-ne pese je znašala celotna površina 173.000 ha, pridelek sladkorne pese pa se ceni na 5.5 do 7 milijona meterskih stotov. Za proizvodnjo sladkorja za potrebe prehrane se bo predelalo 5.2 milijona stotov pese, osta/-nek 1.4 do 1.8 milijona stotov pa se bo porabil za proizvodnjo alkohola. = Emisija obveznic Hranilnice Neodvisne Države Hrvatske. Kakor smo že poročali, je dobila Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske s posebno zakonsko odredbo pooblastilo, da sme izdafa za 230 milijonov kun lastnih obveznic, ki se bodo obrestovale s 4% in za katere jamči država. Kakor naknadno poročajo iz Zagreba bo hranilnica izdala te obveznice za konsolidacijo posojila, ki ga je že lani v enaki višini dala zagrebška občina ta za katero je zagrebška občina zastavila svoje dohodke od občinske doklade. Obveznice se bodo amortizirale r. 35 letih. = Sintetično mazilno olje v Franciji. 'V/ zadnjih dveh letih, odkar je Francija odrezana od dovoza ameriškega mineralnega olja, so v Franciji pospešeno delali poskuse za pridobivanje sintetičnega mazilnega olja. Pred dvema letoma ustanovljena družba Socičte des Carburands Synhetiques je sedaj končala svoje priprave ta je te dni pričela v večjem obsegu izdelovati razne vrste mazilnega olje- iz premoga. Sedaj so v laboratoriju pričeli s poskusi za Izdelovanje sintetičnega bencina. Razdeljevanje sira za mesec november Zavod za prehrano pni Visokem komi-sariatu Ljubljanske pokrajine javlja prodajalcem in potrošnikom, da se bo v tekočem mesecu proda jal siir na odrezke živibfciih nakaznic, označene s črkami veliki A in veliki B. Od rezek A daje pravico do nakupa ftO g siira s trdo skorjo, odnezek B pa do nakupa 150 g sira z mehko skorjo. Razbojništva ameriških vojakov na Filipinih Kebu (Filipini), 18. nov. s. Španska misijonarja Benjgno Cano in Jose Sostre, ki sta nedavno prispela sem iz notranjosti, poročata, da so se razpršeni ameriški vojaki. kolikor jih je še ostalo v posameznih krajih Filipinskega otočja, popolnoma predali razbojništvu ter preganjajo katoliške misijonarje in okrutno pobijajo civilno prebivalstvo, ko se brani izkazovati jim usluge. Ti razbojniki, ostanek pobite ameriške vojske, so posebno riasilnj na otoku Ceku in Negros. Omenjena španska m'si-jonarja sta Po enomesečnem begu srečno ušla razbojnikom in poročata, da so ti ubili misijonarja Alfonsa Prineipala ter odpeljali misijonarje Francisca Subinasa, Fermandila Kumbo, Tulia Bonesa in Luči ana Leslia. Pn tem so zažgali misijonsko postajo ter nekoliko civilnih hiš, pobili nekoliko prebivalcev in izropali mnogo krajev. trenutno razpoložljive ln na bodoče verjetne količine premoga in drv v pokrajini. Opozarjajo se vsi konsumentl, da naj smotrno trošijo količine kuriva, ki so jim nakazane, tako da se ne bodo v sledečih mesecih, ko bo nastopil hujši mraz, znašli brez kuriva, kajti nikomur v nobenem primeru in iz nobenega razloga ne bodo nakazane dopolnilne količine,, temveč nasprotno se lahko primeri, da se bodo morale zaradi nepredvidenih vzrokov skrčiti že nakazane količine. | luža Milo Jelačin | Ljubijama. 18. nov embra. Včeraj je umrl. zadet od kapi eden najuglednejših ljubljanskih meščanov in najsposobnejših inženirjev - tehnikov, častni konzul kraljevine Rumunije, gospod Milo Jelačin. Pokojnik je bil že več le* hudo bolan. Vendar je bolezen junaško prenašal in smo ga večkrat videli na sprehodu s svojo gcwpo okrog Miirja in drugod. Kap ga je zadela že včeraj zjutraj pri zajtrku, umri pa je zvečer ob 9.30. Gospod Milo Jelačin nas je zapustil .v najboljših moških letih. Rodili se je leta 1897 v Ljubljani, kjer je dovršili realko, nakar se je posvetil študiju ladjedelstva na tehniški visoki šodi v Chariottenburgu pri Berlinu, kjer ga je presenetila prva svetovna vojna. Bil je vpoklican pod orožje. Kot častnik v avsitro-ogrski vojni mornarici je KULTURNI PREGLED Gerhard Haisptmann 15 t. m. je poteklo 80 let, kar se je rodil v Salzbrunnu (Šlezija) današnji pred-stavitelj nemškega slovstva, »drugi Goethe«, kakor ga imenujejo zavzeti častilci, dramatik in pripovednik Gerhard Haupt-mann. Njegova glava, ki ji tudi starost ni mogla vzeti lepote fino izoblikovanih oblik in krepke izrazitosti poduhovljenih potez, res nekoliko spominja na Goethe-jevo. S svojo osebnostjo in z obsežnim delom, ki ima težišče v dramatiki in si je tu pridobilo evropski pomen, je zavzel Hauptmann vzvišeno in častito mesto v nemški literaturi. Vsi valovi časa in novih gibanj niso mogli omajati te njegove, danes nedvomno edinstvene pozicije, ki varuje izročila goethejevsko-schillerjevske dobe in jih združuje z umetniškimi izkustvi in miselnimi tokovi zadnjih desetletij 19. stoletja. Hauptmann je vrh, nesporen in daleč viden umetniški vrh v literaturi časa in okolja, ki mu sicer dajejo poglavitni ton politika in socialna borba. Gerhard Hauptmann se je hotel najprej Izuriti v kiparstvu. Umetniški študij mu je bil samo izhodišče k študiju naravoslovnih ved. TucSi tu se ni ustavil. Vse je bilo zgolj priprava za slovstveno pot, ki ga je vodila po strmem vzponu boja v višino nemške literature. L. 1885. je izdal epično pesnitev »Promethidenlos«, ki je ostala ne-opažena. L. 1889. je prav tedaj ustanovljena »Freie Buhne« v Berlinu, ki je začela gledališko življenje z Ibsenovimi »Strahovi«, vprizorila Hauptmannovo dramo »Vor Sonnenaufgang«. (Pred sončnim vzhodom). Delo je vzlbudilo nenavadno poeornoet. Širši javnosti Je bilcf takrat še neznano ime tega sina šlezijskega krč-marja, vendar so vsi občutili v drami nekaj novega; izraz talenta, ki je obdarjen s svežo stvarjalno močjo, ter sad novega gledanja na dramatsko literaturo. Pojav mladega dramatika je imel zares nekaj jutranjega: kakor da je svitalo literarno sonce, ki bo s svojimi žarki obudilo mnogo novega življenja. Okrog Hauptmannove prve drame so se razvili spori med tradicionalizmom in takrat še udarnim naturalizmom. Ko so 1.1892 vprizorili Hauptmannovo novo delo, kolektivistično dramo o uporu šlezijskih tkalcev »Die Weber« (Tkalci), je bil Gerhard Hauptmann splošno priznan za najpomembnejšega nemškega dramatika naturalistične smeri. Tako živahen in nemiren duh, kakor je bil Hauptmannov, se ni mogel ustaliti v kolobarju ene same struje. Neugnano je iskal ne le nove snovi, marveč tudi noviji odtenkov mišljenja in forme. V komediji iz berlinskega predmestja »Der Biberpelz« (Bobrov kožuh) je še ves v okviru naturalističnega pojmovanja dramatike, vendar že teži iz dokumentarnosti in življenjske resničnosti v ironijo in k satiričnim poudarkom zoper družbo, ki jo predstavlja puhli sodnik Wolff. V drami »Hanneles Him-melfahrt« (Haničina pot v nebesa) pridružuje naturalizmu romantične privide in ustvarja ozračje simboličnega sveta. »Flo-rian Geyer« je zgodovinska tragedija o kmečkem uporu 1.1525 ln Je zgrajen kot drama kolektivne usode. »Die versunkene Glocke« (Potopljeni zvon), ki ga Imamo v slovenskem prevodu, je romantična simbolistična drama v verzih. V »Fuhrmann Henschel« (Voznik Henschel) se je vrnil k naturalistični zasnovi. Z igro »Der arme Heinrich« (Ubogi Henrik) je postavil na oder srednjeveški motiv o vitezu-gobavcu, ki ga odreši nesebična ljubezen lepe deklice. — V življenje Karla Velikega sega drama sKaiser Karls Geisel«; v nji je obdelal spoprijem med krščansko kulturo ln paga-isko rfravnostjo. To so le nekatera njegcvr dela. V novejšem času je spisal Hauptmann še celo vrsto iger. Med nj:mi je drama »Ver Sonnenimtergang« (Pred sončnim zatonom); le-ta naj bi zaključila dramatsko del» pisatelja, ki je začel z dramo »Pred sončnim vzhodom«. Osebi založnika Clau-sena je nemara dal pisec nekatere avtobiografske poteze. Toda leta so tekla, Hauptmann je delal dalje in več novih dram, nastalih v zadnjih desetih letih, priča, da njegovo sonce ni zašlo, čeprav je izgubilo prejšnjo moč ln se poslavlja ob turobnem večeru nekje med krvavimi in temnimi oblaki. V dramah obravnava Hauptmann tudi' antične motive, kakor ustreza novim težnjam nemške dramatike, da namreč naveže sedanjega nemškega duha na večno mlado drevo grške antike. O Hauptmannovem dramatskem delu je pisal že 1.1913 Georg Witkowskl (»Das deutsche Drama des neunzehnten Jahrhun-derts«): »Med njegovimi enaindvajsetimi dramami se ne bo najbrž nobena trajno obdržala na odru, vendar bodo vse — najboljše in neuspele — živele dalje v zgodovini kot spomeniki tega zmedenega, večno okrog sebe Upajočega časa. Zakaj nobeden Izmed njegovih vrstnikov se ne trudi s tako resnobno vnemo kakor on, da bi ustvaril umetnost, ki bi v svojem izrazu popolnoma ustrezala njegovemu občutku tega časa; nobeden nima tako močnega talenta za dosego zmeraj novih izraznih sredstev In le malo jih je, ki bi bili tako malo dotaknjeni od škodljivih vplivov velemestne kulture, čezmerne občutljivosti ln dekadence, ter bi tako kot Hauptmann ohranili stik z rodno grudo.« Ta sodba velja v glavnem še danes. Hauptmann je resda vstopil v nemško slovstvo v znamenju naturalizma, vendar je vedno hodil svoja pota. Ostal je zvest izročilom šlezijske zemlje in njenemu, ljudstvu, ki ga je vedno slikal z ljubeznijo In sočutjem. S svojimi socialnimi motivi je postal eden izmed vidnih glasnikov ponižanih m trpečih, ki so preko njega spiegovo-ri'i veliko besedo o svojem hrepenenju po ocljfctm in lepšem svetu. Vzlic vsemu na-tura'istično usrv:rieremu svetovnemu nazoru pa je imel Hauptmann duhovne oči tv.d! za skrivnosti č oveške duše, za lepoto sanj ln nadzemskega hrepenenja, za simbolne vrednote, ki tolažljivo odvračajo izmučene ln nesrečne ljudi od njihove surove stvarnosti. Kakor koli je Gerhard Hauptrr.ann najpomembnejši kot dramatik, je ustvaril marsikaj klenega tudi v drugih slovstvenih oblikah. Tako je spisal v heksametrih epoe »Till Eulenspiegel«, čigar dejanje je prenešeno v Nemčijo po prvi svetovni vojni. Izmed njegovih pripovednih del daje kritika prednost romanu »Der Narr in Christo Emmanuel Quint« in noveli »Der Ketzer von Soana«. »Buch der Leiden-schaft« (Knjiga strasti) je Hauptmannov lastni življenjepis. J. Chapiro Je postal ob sedemdesetletnici njegov Eckermann (»Ge-spr&che mit G. Hauptmann; odlomke smo objavili letos v Jutru«). Pred desetimi leti je Izšlo Hauptmannovo zbrano delo: 33 dram v 6 knjigah na 3000 straneh. Le-to pa, kakor smo videli, nikakor ne iz- črpuje Hauptmannove obsežne in mnogo-stranske tvornosti. že 1.1912. je bila Gerhardu Hauptmannu priznana/ Nobelova nagrada. V tem času je bil eden najbolj vprizarjanih evropskih dramatikov. Za letošnji jubilej, ki ga je mojster doživel na svojem posestvu v Kr-konoših, igrajo njegova novejša in starejša dela ne samo v številnih nemških gledališčih, marveč tudi v Italiji. Dantejeva domovina ima v tem pisatelju svojega vnetega prijatelja; zopet poteza, ki veže Hauptmanna z njegovim nedosežnim vzornikom — J. W. Goethejem. Slovenska gledališča so vprizorila še pred prvo vojno in zlasti še po vojni Hauptmannova poglavitna dela. Funtkov prevod »Potopljenega zvona« je izšel leta 1923. v knjižni izdaji. ZAPISKI Model cezarskega Rima V rekonstruiranem rimskem svetišču Santa Rita v Campitelli je razstavljen mogočni model cesarskega Rima v IV. stoletju Ta model ie dala pred leti izdelati rimska občma za Avgustovo razstavo. Iz njega si lahko ustvarimo jasnejšo podobo o ogromrem stavbnem razmahu, ki ga je nastopilo Večno mesto pod Avgustom ln ki se je nadaljeval pod vlado njegovih naslednikov, ko je Rim narasel preko stare republikanske meje vse do Ponte Milvio na eni ln daleč ob Via Ostiense v smeri proti morju na drugi strani. Model daje čudovito verno sliko monumentalnostl velikih zgradb, razsežnosti ulične mreže, razširjenosti kopališč in templjev, obdanih z zelenimi vrtovi Tu i« Flaminijev clrkua, čigar arena teče po sedanji Via delle Bot. teghe Oscure; Pompejevo gledališče, okrq* Telefonista in collegamento con 11 comando dl una nostra unita operante sul fronte deirAfrica Settentrionale — Telefonist v zvezi z nekim italijanskim poveljstvom v Severni Afriki Starši, pošljite svoje Na pokrajinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične šolsko leto v začetku januarja 1943. šola ima dva oddelka: letno iin zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. Letos se sprejemajo učenci samo v celoletno šolo, ki je primerna za vse vrste in tipe naših kmetfj, predvsem pa za vinorodne kraje, kakor sta novomeški in črnomeljski okraj. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo in opravlja vsa z njim povezana praksa. Zimska šola pa, katere Jrugi tečaj se bo vršil le. če bodo razmere dovoljevale, je bolj primerna za sinove posestnikov iz ne-vinorodnih krajev kakor so kočevski, logaški in ljub janski okiaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni in dovolj nadarjeni sinovi kmetsk;h staršev, ki se bodo po končanem šolanju posvetili svoji domači kmetiji. Vsi interesenti v starosti od 16 let naprej in z uspešno dovršeno osnovno šolo morajo poslati čimpreje, a najdaJje do 15. Jecembra ravnateljstvu pokrajinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu lastnoročno spisane prošnje, kolkcvane s 4 lirarru in naslednjimi prilogami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti (pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole), izjavo staršev ali varuha (kolek za 2 liri), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); zavezati pa se morajo tudi da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin. odnosno varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. Vsi. ki reflektirajo na pokrajmsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, morajo priložiti tudi obvezno izjavo (kolek za dve liri) staršev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru d.a povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Priložiti morajo tudi uralno potrdilo občine o velikosti posestva Nakazovanje kuriva Ljubljana, 18. novembra V torek je začel Pokrajinski svet kor-poracij upravičencem na dom dostavljati nakaznice za kurivo tako, da pridejo prvi na vrsto javni obrati, zavodi in poslovni prostori. Ko bodo lastniki raznih javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov dobili nakaznice za kurivo, naj od današnje srede 18. t. m. dalje pridejo zaradi dobave drv takoj na mestno pristavo v Povšetovi ulici 12 ali pa na športni prostor SK Ljubljane na Ciril Metodovi (prejšnji Tvrševi) cesti. Na mestni pristavi bo mestni preskrbovalni urad oddajal žagana drva, kolikor jih bo seveda mogerče sproti nažagati, na športnem prostoru SK Ljubljane pa kar cela polena. če bo mestni preskrbovalni urad zagotovil preveliko izgubo časa upravičencev s čakanjem, bo za razdeljevanje drv določil še tretji prostor ter o pravem času objavil naslov. Kdor pride po drva, naj prinese s seboj nakaznico za kurivo in denar, obenem pa seveda pripelje tudi voz, da bo drva lahko takoj naložil in odpeljal. Pooblaščeni trgovci s kurivom pa lastnikom javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov ne bodo prodajali drv, pač pa še nadalje premog. Privatna gospodinjstva bodo pa dobivala drva še vedno pri onih trgovcih, kjer so prijavljena. Da bodo upravičenci čim prej ln v suhem vremenu dobili kurivo, priporočamo, naj kupujejo kar cela polena ter sami poskrbe za žaganje. Posebej pa opozarjamo, naj se upravičenci pri prevzemu nakaznic prepričajo, če so na nakaznici vsi kuponi, kakor so zapisani na vročilni poli. Strankam, ki imajo zaloge, so bili pripadajoči kuponi uradno odstriženi. Dostavljale! so upravičeni za pobiranje odobrenih taks za stroške nakazil, ki so označene v seznamih. * Pokrajinski svet ln urad korporaclj v Ljubljani sporoča: V zadnjih dneh se je pričelo z razdeljevanjem nakaznic za kurivo za kurjavo na podlagi nakazil od strani PokrajinoKC^a korpr rcijskega sveta. Ta nakazila so bila izvršena glede na služboval na veliki oklopnici »Vtnbus Uni-tis«, ki je billa ob koncu vojne potopljena v vojni luki Poli. Ko je bil vojni ples zaključen. se je spet posvetil šitudiju ladjedelstva v Nemčiji in Franciji in je kmalu nato tudi diplomiral. Preselil se je v Ljubljano, kjer je prevzel tvornico zamarkcv in plutovinastih izdelkov. Pridobil si je velik ugled med ljubljanskimi gospodarstveniki in je bili splošno priljubljen. Leta 1929 je bil imenovan za častnega konzula kraljevine Rumunije. kar je ostal do smrti. Blagemu pokojniku in uglednemu ljubljanskemu meščanu, ki nas je predčasno in nepričakovano zapustil, naj bo lahka slovenska žemljica — Globoko užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožaljc! Una nave nemlca eentrata dalle bombe del nostrl aerel si inablssa lentamente nelle acc[we del Mediterraneo — Sovražna ladja, ki so jo zadele bombe italijanskih letal, se počasi potaplja v vodovje Sredozemskega morja ČETRTEK. 19 NOVEMBPA 1°42-XX1 7.30: Lahka glasba 8 00. Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini 12.45. Koncert sopra-nistke Pavle Lovšetove. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13 15- Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sni v slovenščini. 13.20- Operetno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Petralia 14 00- Po ročila v italijanščini. 14.15. Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Pijanec i sodelujeta sopranistka Draga Sok in teno-j rist Andrej Jarc Operetna glasba 15.00: . Poročila v slovenščini. 17.10: Pet minut go-! spoda X 17.15- Nove plo"-če Cetra 19.30: j Poročila v s'ovenfčini. 10 45- Pesmi in na-pevi. 20.00- Napoved časa: poročila v italijanščini. 20 45: Koncert ritmo-simfoničnega orkestra Cora. 21.15- Godba Kr. Finančne ! straže, vodi dirigent DT.lija 21.50. Preda-! vanje v slovenščini 22 00- Orkester pesmi, j vodi dirigent Angelini. 22.45: Pontčila v italijanščini. sinove v kmetijsko šolo! v hektarih, o predpisu direktnih daivkov v lirah in o'številu družine s posebno navedbo, koliko je še nepreskrbljenih otrok ter eventualno druge družinske razmere. V tem potrdilu pa naj bo tudi navedeno, koliko se redi na posestvu konjev, goveje ž;f*e?a povišanje. Dosedanji vodja koroškega deželnega tiskovnega urada Rihard Mosch-ner je prevzel komisarično vodstvo tega urada ob pričetku sedanje vojne. Zdaj je bil postavljen za definitivnega vodjo tiskovnega urada v državnem propagandnem uradu za Koroško. Nov stanovski u**ad na Jesenicah. Mestna občina na Jesenicah je ustanovila nov stanovski urad. Gorenjski tednik pravi, da po notranji opremi lahko tekmuje z vsakim drugim uradom Strop je lesen, po stenah pa visijo razne originalne slike ln Hitlerjevi izreki. Dne 1. novembra so bili župani največjih občin v radovljiškem okraju postavljeni Kot nadomestni stanov, ski uradniki. Na vzhodni fronti sta padla desetnik Jože Baumgartrer, ki je bil odlkovan z železnim križcem druge stopnje in z drugimi odlikovanji, ter na čelu svoje čete nadporočnik Giinther Miiller, ki je bii odlikovan z železnim križcem prve in eruge stopnje in z raznimi drugimi odlikovanji Nadalje sta padla koroška rojaka 22 letni desetnik Jarko Pristan in 30 letni desetn;k Franc Gradišnik, oba iz Velikovca. V celovški bolnišnici je umrl v 69 letu starosti upokojeni davčni inšpektor Jože Wiedergut iz Borovelj. Bil je na glasu dobrega finančnega uradnika in je služboval na Portaflju, v Volšperku in v Celovcu. Njegov sin je že od pričetka sedanje vojne na fronti. — Nadalje je umrla v celovški bolnišnici 64 letna vojna vdova Katarina Trampičeva. povišane cene m JUTRO« št. 266 -OtobteSč, & TL sTa Kronika * Smrt viteza železnega križa. V neki berlinski bolnišnici je umrl za hudimi poškodbami, ki jih je bil dobil na vzhodni fronti, letalski poročnik Hans F u s s. Bil je zelo uspešen letalec-lovec in je bil letos 23. avgusta po svoji 60. zmagi v zraku odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Japonski podmorski predor. Na Japonskem je bilo dovršeno veliko tehnično delo, ki je trajalo šest let in je oilo pri njem zaposlenih 3 mili jope delavce/. Preteklo nedeljo ob 5. zjutraj ia krenil prvi potniški vlak skozi ' podmorski predor Kvangir.on, ki veže japonsko celino z otokom Kiušiu. S tem je bil splošni promet na tej važni zvezi svečano otvorjen. Udeležba pri svečanosti je bila ogromna. Zbralo se je več tisoč dostojanstvenikov in uglednih činiteljev iz japonskega javnega življenja. Otvoritvena svečanost je bila opravljena na kolodvoru v šimonose-ki. * Pri kaktejah je previdnost na mestu. Tudi pri nas je mnogo ljubiteljev m ljubiteljic kaktej. Marsikod vidimo na oknih ali ob njih prav zanimive zbirke. Vseko-kor pa je pri kaktejah potrebna previdnost, o čemer nam priča naslednji tragični dogodek: V Villnarju v Nemčiji se je neka šivilja zbodla na kaktusu v prst. Neznatnemu vbodu ni posvečala pozornosti. Kmalu pa so nastopile usodne posledice. Pojavilo se je zastrupljenje krvi. Zdravniki niso mogli več pomagati ubogi šivilji in je izdihnila po hudem trpljenju. * Skrb za razvedrilo vojaških ranjencev. V saškem industrijskem mestu Chemnitzu je bilo od začetka vojne do zdaj nad 700 prireditev za ranjene vojake v bolnišnicah. Na prvem mestu stoje skupine narodne glasbe, slede pa Jim orkestri, pevsk; zbori in mladinske igralske skupine. » O čudežih vojne kirurgije razpravlja »Pester Lloyd« v članku, v katerem opisuje moderno ortopedično vojno bolnišnico, ki je zdaj urejena na znanem Marga-retinem otoku v Budimpešti. Odkar je sloveči nemški kirurg dr. Sauerbruch z iznajdbo umetnih udov dokazal, da se lahko tudi najhujše prizadeti uvrstijo nazaj v družbo polnovrednih članov, si je tudi madžarska vojna kirurgija prisvojila vse moderne pridobitve. Nova bolnišnica je opremljena s sodobnimi medicinskimi sredstvi in aparati, vodi pa jo višji štabni zdravnik dr. Viktor Saigo. Invalidi se udejstvujejo tudi športno: učijo se kolesarjenja in jahanja, gojijo lahko atletiko, plavajo v športnem stadionu in kmalu pridobijo spet vse tiste sposobnosti, ki so jim kljub pohabljenosti potrebne za redno življenje. * žrtev slona. V nekem praškem cirkusu je starejša, docela dresirana slonov-ka imela nekega sedemnajstletnega koči-jaža posebno rada. če ji je postregel z majhnim priboljškom, mu je dovolila, da se je zibal na njenem rilcu. Pred nekaj dnevi p« je bila slonovka nenavadno slabe volje. Minilo jo je veselje do igranja. V nenadni muhavosti je z rilcem popri-jela mladeniča in ga treščila ob zid. Obležal je mrtev. * Dvestoletnica Hoifmannovih Kapljic. Dne 12. novembra 1742. je umri v visoki starosti 82 let sloveči nemški medicinec, dvorni svetnik Hoffmann, po katerem se imenujejo sloveče kapljice, ki tako rekoč vsakomur pomagajo kot prvo blažilo pri različnih bolečinah, še zlasti pa jih ccm ženski svet. Hoffmann je bil sin magde-burškega fizika, kjer je že zgodaj spoznal podrobnosti kemije in anatomije. Ko mu je bilo 20 let, je bil že doktor medicine v Jeni, kmalu nato pa je postal profesor na medicinski fakulteti v Halleu. Večkrat je zdravil kralja in druge člane dinastije na pruskem dvoru. Zato je brž zaslovel, še bolj pa so zaslovele njegove kapljice, ki so mu vse do današnjih dni ohranile trajen sloves. * Smrt za pol marke. Neki lOletni dečko iz Katovic je stavil s svojim tovarišem pol marke, da bc splezal po žici strelovoda v prvo nadstropje v stanovanje svojih staršev. Priplezal je nizdol čez napušč do okna. tam pa je Izgubil ravnotežje m je telebnil na tla. Pomoči mu ni bilo več * Nov komet in nova zvezda. Dne 6. t. m. je finska zvezdogledka gospa Oster-ma odkrila na meji ozvezdja Bika in Eri-drna nov komet 13 veličine. Novi komet, tretji, ki je bil odkrit v letošnjem letu, se je izprva pokazal le kot madež brez jedra in repa. Gospa Oterma je znana že po nekaterih prejšnjih odkritjih. Med 243 lani odkritimi malimi planeti jih je ona našla nič manj kakor 67 torej skoraj 28^. ce- [ lotne »žetve« v območju planetoiddv. Letos v februarju je tudi že odkrila nov komet. Sedaj odkriti komet, ki se bo imenoval po njej, je stal ob odkritju 20 stopenj južno od središča »Zlatih planetnih vrat«, katerih svetle ovoje označujejo Plejade in Aldabare v Hiadah. — Pet dni po tem finskem odkritju je švicarski zasebni astronom Fmsner iz Curiha, ki je tudi že znan kot odkritelj, ugotovil novo stalnico druge veličime in sicer v ladji Argo. Nova zvezda je vidna v bližini Sirija. IZ LJUBLJANE u— Lipe Omladšč na zadnji poti. V torek popoldne smo na božji njivj pri Sv. Križu izročili zemlji telesne ostanke pokojnega Filipa Omladiča, kj ga je nedoumljiva usoda tako rano iztrgala iz kroga njegove družine in jz vrst njegovih sodelavcev in prijateljev. Na Žalah se je zbrala velika množica pogrebcev, da se zadnjikrat poslove od značajnega moža in dobrega tovariša, ki si je med vsemi, s katerimi je imel stika, pridobil takoj zaupanje in spoštovanje. To se je zlastj opazilo pri pogledu na množico tistih, ki so stopali v dolgem sprevodu za pokojnikovo krsto. Za kruto prizadeto soprogo in ožjimi sorodniki so šli v parih poleg skoro vseh pokojnikovih stanovskih tovarišev \z Ljubljane pripadniki mnogih poklicev, ki je Lipe Omladič za časa življenja prišel z njimi v stik. Iz kapele, kjer so viški frančiškan; molili za pokoj duše, so krsto s truplom prenesli na novj del pokopališča, kjer so se poleg sorodnikov zgrnili okoli groba vsi pogrebcj in se z nemo žalostjo še enkrat poslovili od blagega Lipeta. Zemlja, ki jo je Filip Omladič tako ljubil, je sprejela vase pokojnikovo truplo. u— Nova grobova. Preselil se je v večnost mestni uslužbenec v pokoju g. Ivan Michler. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Nepričakovano je preminila ga. Frančiška Konjarjeva, po rodu Rekarjeva. Zapušča moža, sina, hčerko in drugo sorodstvo. Pogreb blage ranjke bo v četrtek ob pol 16. z žal, kapelica sv. Frančiška, k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Ljubljanski gobarji se oglašajo. Poslali so nam naslednji dopis, s katerim so se obrnili tudi na mestno tržno nadzorstvo: Lansko jesen je bila na gobjem trgu omarica, ki jo je z vzorci gob oskrboval strokovnjak Ante Beg. S tem je bila storjena kupcem kakor tudi mestnim in okoliškim nabiralcem velika usluga. Ne vemo, zakaj je to jesen omarica izostala. Vsekakor je škoda, da je ni bilo. Gobarji hodimo po gozdovih bližnje okolice in nabiramo gobe. ki jih je letos izredno mnogo in to najrazličnejši. Na razpolago pa imamo le eno knjigo o gobah, ki je pomanjkljiva. Posebno ta čas je zelo 'mnogo raznih rdečih gob ln mnogo kolobarnic, ki so užitne, k? jih pa nabiralci ne poznajo in jih pogostokrat kot strupene uničujejo. Prejšnje jeseni se je gospodinja lahko prepričala pri omarici, kakšno gobo kupuje, letos tega ne more. Gospodinja je predvsem navezana na pazljivost in poznavanje raznih vrst gob od strani nabiralca. Na trgu so se dogodili primeri, da je prodajalka kontrolo razloženih gob po tržnem strokovnjaku dobro prestala, potem pa je iz druge košare potegnila druge gobe in j;h, čeravno so bile sumljive, prilno prodajala. Pozno je že, toda ni še prepozno, da se preprečijo nesreče in da se omogoči širokemu krogu nabiralcev pobrati vse užitne gobe in založiti trg s tem važnim hranivom. Zato prosimo, naj bo na trgu spet omarica z vzorci vseh poznih užitnih gob. v spomladi pa takoj od aprila, ko se pojavljajo prve gobe. Gobarji u— Spet imamo krasno vreme. Lani smo imeli prvi sneg dne 24 oktobra, letos pa nas je obiskal v noči od 16. na 17 no. vembra Medtem ko je lani prav na debelo pobelil prirodo. v- kateri je bilo še polno pridelkov in se je marsikod po goricah še smejalo grozdje, ie letos prišel kar tihotapsko in je izginil preden se je prav zdanilo. kakor aa bi ga bilo sram. da se je prikazal v letošnji ;'eseni. ki nam je naklonila že toliko lepih dni Za povračilo, ker nas je ponoči iznenadil. pa nam je očistil ozračje. Izginila -je jesenska sivina, ki je ves teden .pregrinjala Ljubljano Po niZk.' temperatur; 0.7. ki smo jo zabeležili v torek zjutraj, se je živo srebro čez dan dvignilo na 5° C. V borbi med jugom in severom pa je zmagal slednji. Z zasneženih zora ie zvečer zavel hlad m nastopila šeno s stoterimi stebri, se dviga tam, kjer je danes gledališče Argentina, a tam, kjer je imel pozneje nastati Palazzo Massimo, je Domicianov Odeon, ki je bil namenjen glasbenim predstavam. Ta stavba — dandanes je tu znamenita Piazza Navona — tvori nekako središče plastičnega modela. Za njo stoji aleksandrinsko kopališče. Panteon in Agripovo kopališče. Avgustov mavzolej je obdan z zelenjem, prav kakor v naših dneh, Trajanov forum in Basilica Ulpia kažeta vso svojo prvotno arhitektonsko monumentalnost. Circus Maximus, Colosseum, Forum Romanum, Aventin so pokriti z vrtovi in templji in Dirokleciano-ve terme izpolnjujejo to panoramo. Manjka za sedaj samo še področje Kap^.tola. čigar model bo rekonstruiran, ko bo obdelan ves material o novejših izkopaninah. Nad to mogočno plastično rekonstrukcijo cezarskega Rima gospoduje kopija kipa boginje Rima — Dea Roma —, ki so jo našli v razvalinah Ostije Zdravniki in slikarji Med obema poklicema je kaj malo zveze, razen v kolikor so lahko tudi slikarji bolniki, ki potrebujejo zdravnika. V zdravniških čakalnicah vise le redkokje izvirna umetnostna dela. čeprav bi se zdelo, da bi vsaj v normalnih časih mogli mnogi zdravniki kupovati originale domačih umetnikov in z njimi dostojno okrasiti svoje prostore. Zato tem bolj preseneča sporazum, ki Je bi sklenjen med danskimi zdravniki in •likarji Po dogovoru, ki so ga sprejela umetniška društva in zdravniška organizacija, bodo zdravniki izobesili v svojih čakalnicah za pol leta tista dela, ki jih slikarji niso mogli prodati na razstavah in ki bi jih hoteli vnovčiti. Tako bodo zdravniške čakalnice dobile z barvitimi podobami nekoliko veselejše lice, bolniki pa si bodo lahko krajšali čas z ogledovanjem slik in z ugibanjem, ali bi kazalo katero kupiti. Vsak slika bo namreč opremljena z listkom, na katerem bo zapisano slikar-jevo ime, naslov in cena slike. Zdravniki so voljni plačevati zavarovalnino za te \ slike. Danski slikarji si obetajo od sporazuma z zdravniki večji uspeh. Samo v glavnem mestu Danske Kjovenhagnu se vsak dan obrne v zdravniških ordinacijah okrog 20.000 oseb. »Razstave« umetnostnih del v zdravniških čakalnicah bodo imele potemtakem več obiskovalcev, kakor povprečno razstave - na umetnostnih razstaviščih. Prav verjetno je. da se bo marsikatera slika preselila iz zdravniške čakalnice na dom tega ali onega ozdravljenega bolnika Problem Giorgiona. Med italijanskimi umetnostnimi zgodovinarji vzbuja pozornost nedavno izišla knjiga kritika Antonia Marossija o slikarju Giorgionu (1478 -1510). Morassi proglaša v tej svoji študiji, da mnoge izmed slik, ki jih splošno pripisujejo Giorgianu, sploh niso njegovo de-' o, marveč jih je naslikal Tizian. Morassi razčlenja posamezna Giorgionova dela s tehnične in estetske strani ter prihaja k sklepu, da je znamenita »Počivajoča Venera« v draždanski galeriji Tizianovo, ne pa Giorgionovo delo. To zatrjuje tudi o slavnih slikah »Podeželski koncert« v Lou-vru, »Zakonolomka« v Glasgovvu, »Mado-na iin sv. Rok« v Madridu, »Mož v kožuhu« v Monakovu in »Orfej in Evridika« v Ber_ jfamu. Vsa ta dela, ki so jih doslej vsi umetnostni zgodovinarji navajali kot Giorgionova, so po Morassijevi sodbi Tizianovo delo. O pravilnosti ali nepravilnosti tega stališča se razvajajo v strokovnih krogih živahne diskusije. krasna mesečna noč. Sledilo je sončno jutro Živo srebro je davi zabeležilo 2° C. Nebo je bilo kakor umito. Sonce je spet veselo kakor v zgodnji pomladi ogrevalo prirodo. V deviški jasnim so se nam pokazale gore v svojem belem zimskem okrasu. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta darovala v počastitev spomina blagopokojne gospe Ane Javornikove iz Žalne g. računski svetnik Avgust Bukovec in soproga iz Ljubljane znesek 100 lir, za kar jima izreka društveni odbor prisrčno zahvalo. u— Na drugem letošnjem simfoničnem koncertu je glavna točka" koncertnega sporeda Beethovnova tretja simfonija Op. 55 v Es-duru. ki je splošno znana pod imenom Eroična simfonija. To delo je napisal nesmrtni mojster v proslavo spomina velikega moža Mislil je tu na generala Napoleona. Napisal je prvotno na partiturc tudi posvetilo, katero pa je pozneje, ko je postal Napoleon imperator, prečrtal. Tretja Beethovnova simfonija je posebno znana po svojem drugem stavku, po žalobni koračnici Poleg 9. Beethovnove simfonije ie tretja njegovo največje in najpomembnejše delo. To delo se bo izvajalo poleg Cheru-binijeve uverture Anakreon in Smetanove simfonične pesnitve Iz čeških logov in gajev, v ponedeljek 23. t. m. ob 18. uri v unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Draga Maria šijanca. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Pristen dolenjski cviček toči gostilna »MRAK« — Cesta 29. oktobra. u— Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. novembrom 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure, ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. u— Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čim prej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17/1., kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in kon-verzacijske tečaje Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. u— Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij. pripravljamo dnevno dijake (inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo privatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij: Mestni trg 17-1. od 8—12 in 14—16. u— Nesreče. V torek so sprejeli na kirurški oddelek ljubljanske splošne bolnišnice spet pet ponesrečencev. Z ranjeno levico je prišel po zdravniško pomoč 8-letni sin sluge Marjan Sotlar iz Ljubljane. 70-letni upokojeni železničar Valentin Mi-zerit je prišel na Poljanski cesti pod voz. ki mu je prizadejal notranje poškodbe Levico si je zlomil pri padcu 64-letni mehanik Ivan Bartol iz Ljubljane, Marinka Dobrinova, 10-letna hči poštnega uslužbenca iz Ljubljane, je padla in si zvila levico. Anton Peterlin, 14-letni dijak iz Ljubljane, pa si je pri padcu na stopnicah zlomil levico. Roman DK EL HAKE je izšel Naročniki ga dobivajo te dni. Apparecchio americano abbattuto dalla nostra caccia nel clelo egiziano — Ameriško letalo, ki so ga sestrelili italijanski lovci na egiptskem nebu SPORI Pogled v kartoteko File 140 mednarodnih nogometnih tekem v treh letih vsfse Pri mednarodni nogometni zvezi v Cu-rihu še zmerom kakor prej v mirnih časih z največjo natančnostjo zabeležujejo vsako mednarodno tekmo med raznimi državami, ki so včlanjene pri njej. Nekaj sprememb je pri tem poslu oi leta 1939. dalje nastopilo zaradi tega, ker zdaj gospodje upravitelji te mednarodne športne organizacije ne vodijo več evidence o mednarodnih nogometnih dogodkih i zven svojega članstva, to se pravi vseh onih, ki so imeli prej svoj vrhovni forum v angleški nogometni zvezi. V glavnem se vsa ta evidenca nanaša seveda na razne evropske države. V teh krajih je bilo od začetka sedanje vojne odigranih vsega 85 meddržavn'h tekem, pri katerih je nastopilo 22 raiznih na-sprotn.kov. Sedem južnoameriških držav je odigralo skupno 45 mednarodnih tekem, medtem ko je pet držav v sre lnjeameri-škem območju nastopilo vsega štirikrat v mednarodnih borbah. Zanimivo je pripomniti, da so bili baš med temi najmanj številnimi najbolj živahni glede števila zgo-ditkov, saj je v vsaki tekmi padlo najmanj sedem golov. Pri vsej tej živahnosti pa niso vsi člani FIFE od početka vojne poslali svojih moštev v mednarodne tekme, temveč vsega samo 34. Mel temi zavzema prvo mesto Nemčija s 34 igrami, kar pomeni z drugimi besedami, da je bila nemška nogometna reprezentanca od izbruha vojne udeležena pri natančno dveh petinah vseh mednarodnih nogometnih tekem v Evropi. V podrobnem kaže statistika evropskih meddržavnih tekem naslednjo sliko: Nemčija 34 21 5 8 123 55 Madžarska 15 6 7 O 28 22 šveiska 12 8 0 0 1 34 18 Švica 12 4 1 i 18 27 Danska 11 3 4 4 23 •20 Hrvatska 10 3 0 4 19 2 i Rumunija 10 2 2 6 13 31 Slovaška 9 2 1 6 12 20 Kalija 8 4 2 2 18 13 Jugoslavija (do IV. 1941) 7 2 2 3 7 11 Finska 7 0 0 7 4 40 Španija 6 3 2 1 15 10 Bolgarija 5 0 0 5 5 22 Holandska 4 O 0 2 14 16 Belgija 4 1 1 2 12 11 Portugalska 4 1 1 2 8 10 Norveška 3 1 0 2 5 8 Francija 3 1 0 2 0 8 Luksemburška 2 1 1 0 6 5 Latvija 2 1 0 1 4 2 Estonska 1 1 0 0 2 1 Č. M. protektorat 1 0 1 0 4 4 170 67 36 67 377 : 377 Če si natančneje ogledamo to preglednico bomo v njej predvsem opazili izredno aktivnost hrvatskih m slovaških nogometašev. Vidna je dalje izredno močna pozicija švedske, ki je samo enkrat, in sicer konec leta 1941. v Kodanju, izgubila eno tekmo, v ostalem pa je potem že močr.o izboljšala to bilanco proti Dancem. Mnogo slabše mesto kakor švedska ima Švica, pri Madžarih pa je značilno veliko število neolločenih iger. Kakor smo že rekli, je daleč pred vsemi Velika Nemčija, ki in:a tudi v vseh podrobnostih tega pregleda visoko aktivne postavke. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 19. novembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red četrtek Fetek, 20. novembra: ob 15.: Kralj na Be-tajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota, 21. novembra: ob 16.: Oče naš. Izven H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, njegova žena Alina — Marija Vera, dr. Her-dal -*- Raztresen. Knut Brovik — J. Kovič, Ragnar Brovik — Verdonik Kaja Foslije-va — Simčičeva, Hilda VVanglova — Uk-mar-Boltarjeva. Režija: Marija Vera, in-scenacija: ing. arh. B. Stupica. Opozarjamo na petkovo predstavo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«, katere začetek bo ob 15. ::ri. To bo prva ponovitev igre v tekoči sezoni. OPERA Četrtek 19 novembra: ob 16.: Don Pa- squale. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota, 21. novembra: ob 16.: Slepa miš Opereta Krstna predstava. Red Premierski Nedelja, 22. novembra: ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol * G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih Osebe: Pasquale — Betetto, dr. Malatesta — Janko Norina — Ivančičeva, Ernesto — Lipušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R.Primožič, zborovodja: R. Simoniti Uprizoritev nove izvirne slovenske operete. V soboto bo krstna predstava J. O. Dobeičeve operete v treh dejanjih: »Slepa miš«. Dejanje se dogaja v naših krajih na dež*eli in ▼ podeželskem mestecu. Zgodba se plete okoli testamenta slovenskega Amerikanca in njegove dedinje, ki se moia prisiljeno poročiti z določenim ženinom. Značilnost dela je pieprosta prisrčnost. Glavni motivi so pretežno valčki. Delo je melodijozno in prikupno Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Gtolovin. Občinstvo opozarjamo, da vlada za novo opereto »Slepa miš« veliko zanimanje. Prva repriza bo v nedeljo ob 15. uri. V interesu obiskovalcev je. da ci pravočasno nabavijo vstopnice in se izognejo navalu na blagajno pred predstavo. Dodatki od nedelje K tekmam za točke t Zadnja prvenstvena nedelja v Italiji je prinesla nekatera poštena presenečenja v dosedaj enoličnem napredovanju Livorna in doslednem izgubljanju istih moštev na poslednjih mestih v tabeli. Livorno je moral oddati prvo točko, in sicer pred lastn:m občinstvom na videz najmanj nevarnemu Bariju. Tudi Torino se je moral zelo potruditi, da je za en sam skromni zgodi tek v Vicenzi spravi] obe točki. Ta dva dogodka sta imela za posledico, da je zdaj razdalja med prvim jn drugim v tabeli zmanjšana na tri točke. Tik za tema dvema trenutno gospdujočema enajstoricama sta se vsedla Genova in Fiorentina, medtem ko je prvak iz Rima tudi samo za las rešil obe točki v borbi z Atalanto. Zanimivi sta tudj zmagi Vene-zje nad M:lanom jn Juventusa nad Bolo-gno. Triestinci so si še enkrat privoščili oni rezultat brez«gola na obeh straneh, toda stvar z remisi postaja polagoma neprijetna in zadnji čas je že, da bi začeli pošiljat; žogo tud; med drogove. V diviziji B je začela Spezia kar krepko korakati prof cilju Dva njena najnevar- nejša zasledovalca. Napoli in Padova, sta za zdaj le za eno odn. dve točki slabša, toda vse tako kaže. da je Spezia na mnogo trdnejših nogah in je res vprašanje, kdo jo bo utegnil uslavitl « V štajerskem nogometnem življenju so imeli zadnjo nedeljo na sporedu ponovno prvenstveno tekmo med mariborskem Ra-pidom in enajstorico Sportkluba iz Gra lca, ki je gostovala na mariborskih tleh in izgubila bitko z nič manj kakor 1:7. Domačini so bili ves čas igre v silni premoči, pri streljanju pa sta se najbolj odlikovala Htller in Krainer. S to tekmo je 0:1 naključen tudi jesenski del prvenstvenega tekmovanja, po katerem je prevzel vodstvo me 1 sedmimi klubi v tej konkurenci mariborski Rapid, dočim so železničarji iz obdravskega mesta na tretjem, Celjani pa na petem mestu v skupni oceni. V Ptujiu so v letošnji sezoni spet postavili na noge nogometno moštvo, s katerim so zadnjo nedeljo poskusili prvič nastopiti izven doma. Ptujčani so odšli v Maribor in so se tam pomerili z moštvom poštarjev, ki je bilo že močno dovolj, da so jih premagali s 3:2 (0:1). To tekmo je solil znani mariborski sodnik Bergant. t Umrla nam je nepričakovano naša ljubljena žena, mama, sestra, teta in svakinja, gospa KONJAR FRANČIŠKA roj. Rekar 17. t. m. t. 111- Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 19. novembra 19*2 ob if>4. uri popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Hrastje, Smlednik, dne 18. novembra 1942. Žalujoči: JANEZ, mož; IVAN in JULČI, otroka s sorodstvom •v. : 'r: + Odšel je tja, od koder ni vrnitve, naš nad vse ljubljeni mož, očka ln ded Ivan Nichler mestni uslužbenec v pokoju K večnemu počitku ga. bomo spremili v četrtek, dne 19. t. m. ob 15. uri iz kapellee sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, dn« lt. novembra 1942. ŽALUJOČI ♦ 'troti m živali Vsak otrok, ki je zdrav in nepokvarjen, smatra žival za svojo tovarišico v igri. Kakšno srečo občuti s »svojim« psom, »svojo« mačko! Tedaj ga zavidajo visi njegovi prijatelji in prijateljice. Otroka veže z živaljo močan občutek skupnosti: tudi v ptici, v miški in celo v nevarnih zvereh sinti le del samega sebe. saj je vendar vsako bitje dei tistega življenja, ki je v njem. Sočutje, ki ga ima do bolnih živali, je pravo sočutje, kajti njihove bolečme so v n^em : živali pa mu plačujejo takšno ljubezen skoraj vedno z ganljivo potrpežljivostjo in vdanostjo, njihovo potrpljenje je večje nego potrpljenje njegovih človeških tovarišev in tovarišic, ki se le preradi razburijo in ne prenašajo njegovih muhavosti. Gotovo je, da tiči v tej otroški ljubezni do živali tudi neka nevarnost: otroci ne poznajo nobene mere in marsikateri materi naravno ni prijetno, da se njena hčerkica nenadno odtrga od nje in steče k tujemu psu, da ga poboža. Zares se v takšnih primerih pogosto dogodi, da se žival otroka ustraši, ker ne pozna njegovega duha, da zarenči in tudi ugrizne. Nekoč se je celo zgodilo, da so nespametni starša pustili svojemu otroku pred medvedjo kletko ponuditi živali roko s slaščico, pa je zverina šavsnila po roki in jo odtrgala. Starši imajo tedaj dolžnost, da otroka čim prej pouče, da mu je ravnati s tujimi živalmi previdno. Saj otrok tudi tujim ljudem ne sede kar tako v naročje — in tako se mora s tujo živaljo najprvo seznaniti, preden ji nakloni svoje prijateljstvo. A še bolj napačno je, če starši otroku dopovedujejo, da so vse živali hudobne, čeprav je umljivo, da posežejo iz prevelikega strahu za svojega otroka do tega strašila, mu vendar bolj škodujejo nego koristijo. Uničijo mu naravno naklonjenost do ži vali in ga napravijo strahopetnega, pa ne pomislijo, da je občevanje z živalm' izvrsten vzgojni pripomoček. Otroci, ki jim zaupamo oskrbo živali, se nauče zgodaj čuta odgovornosti do njih in se navadijo vodit^ jih. Nauče se izvrševati svojo, oblast, ne da bi jo zlorabljali, če se otrok veseli že tega, ko vidi. kako rase cvetlica, ki jo je sam vsejal. koliko večje ie njegovo navdušenje, če bolan psiček od njegove nege ozdravi ali pa če ga mačka preseneti z mladiči! Starši bi tudi ne smeli pozabiti, da si otrok pri igrah z živalmi sam od sebe pridobi mnogo prrodoslovnega znanja: bolje nego vsak pouk učinkujeta nazorno živo življenje in njegov razvoj, a zlasti za mestne otroke so takšne zveze z živalmi nad vse važne. Končno pa pomaga ta navezanost na živali otroku tudi preko nagnjenja do mučenja živali, ki ga napade neredko v zgodnjih razvojnih letih. Prav gotovo ima pri tem nagnjenju neki iz pradavnih časov prirojeni nagon grozovitosti svoje prste vmes, pogosto pa gre tudi samo za igro, ki nič ne premišljuje, čim bolj pa se otroci navadijo opazovati živali v njihovem veselju in njihovih bolečinah, tem težje bodo za-padali nepotrebnim grozovitostim. tudj ne smemo zamenjavati z lokalno dolinsko meglo hladnih pomladnih, zgodnje-jesenskih, nekaterih zimskih jn celo poletnih juter; ta megla je tipični pojav Ljubljanske kotline, saj je dostikrat že Šmarna gora v solncu in vsa dežela od Medvod dalje. Sedanje vremensko stanje je rok^J povsem drugega. S kakšno brzino letijo teniške žoge? Pri nek; predvojni teniški tekmi za Da-visov pokal so natančno zasledovali brzino žog v zraku. Ugotovili so, da letijo 6 povprečno brzino 100 do 110 km na uro, v skrajnih primerih pa tudi 150 km, kar ustreza nekako brzini dobrega dirkalnega avtomobila Pr; takirLj brzini ima nasprotnik komaj pol sekunde časa. da zavzame svoje mesto in pripravi raket Pri neki tekmi so žoge v zraku prefrčale 46 km, igralci pa so morali z raketi zamahniti več nego 2000-krat. Tobak nI samo škodljiv Da kajenje zdravju ne koristi, vemo vsi. Kako uničujoče učinke ima nikotin, smo bral; že v neštetih člankih in razpravah. Tem večje mora biti kadilčevo veselje, če more za spremembo zvedeti tudi za prijetne učinke svoje strasti. Ameriški raziskovalci (kj nam pa njihove zveze s tobačno industrijo niso znane) so »odkrili«, da povečuje nikotin občutljivost človeškega očesa za zelene in rdeče barve. To ni baš mnogo in človek ne ve, kaj bi s tem počel, vendar pa bo kadilca takšna vest gotovo razveselila. Mahara&ža ln pisar Indijski kastni ustroj vodi često do čudnih položajev. Nekj visoki angleški uradnik je sedel nekoč v svojj pisarni in se razgovarjal z domačim pisarjem, ki je pripadal najodiičnejši indijski kasti, kasti brahmanov .Zgodilo se je, da je prišel na obisk maharadža dotične dežele in da je vstopil, preden je pisar odšel. Tedaj je vladar pokleknil pred njim in mu obrisal prah z nog. Ko je Anglež pozneje pisarja vprašal, da-li ga to ne dela ponosnega, ko mu briše celo vladar prah s čevljev, je brahman odgovoril: »Nikakor ne, saj ta počastitev ne velja meni, temveč svetemu brahmanstvu, fcj je v meni utelešeno. Razen tega je vladar dober človek: morda bo v prihodnjem življenju on brahman, jaz pa bom pripadal mogoče isti kasti, ki ji on sedaj pripada. Tedaj bom moral jaz njemu brisati čevlje- Čuval se bom tedaj, da bi postal prevzeten!« Pcmen barvastega papirja pri Arabcih Arabci so imeli že visoko razvito umetnost izdelovanja papirja. Pri njih se je razmeroma že zgodaj razširila navada upodabljati v gotove svrhe tudi papir določene barve. Uradi so uporabljali za pisarniške posle v glavnem bel papir. Papir bele barve se je uporabljal tudi v znanstvene in študijske svrhe. Smrtne obsodbe so bile pa pisane pogosto na modrem papirju kajti v očeh Arabcev je b:la modra barva znak boja in pravice. Rdeč papir je bil znak plemstva in dostojanstva. Zato so ga j uporabljali knezi in duhovniKi. Rumen pa-i pir je pa veljal za znale bogastva in razkošja. ii^MS m t. '-S2 Ne smemo se nadejati snega« doMer s® sedanje yrs£Ese sžc ba bistveno spremenilo Z ozirom na poroč:la dnevnikov o vremenskem stanju smo prejeli naslednji pojasnilo: »Oblaki«, ki jih te dni vidimo na nebu v trajni jn nespremenljivi sivini, niso oblak-v meteorološkem smislu, temveč so samo velike in debele meglene plasti, ki pokrivajo ta čas velik del naše dežele. Ta pojav nastopa pri nas običajno vsako leto v novembru. V dolinah se temperatura giblje okrog ničle, vetra ni al; pa so le lokalni slab; vetrovi. Meglena plast se prične v različnih viš'nah, včasih že pri 1000 m in je 200 do 300 m debela. Nad njo je najkrasnejš; soinčni dan z mnogo višjo temperatura kakor v dolinah, v katerih leži jezero mrzlega zraka. Ta toplotni obrat je e^en najznačilnejših jesenskh pojavov v gorskih deželah. Megleno morje, kj ga ta čas vidijo gorjanci s Karavank, Grintav-cev in Julijskih Alp, sega daleč na jug nad Kras in celo nad Jadran. Zanimivo je, da je sosednja Koroška dostikrat brez me- gle, med tem ko je nad Gorenj?ko in južno ležečim; deželam; gesto, mlečno-belo pregrinjalo. Zato so seveda zaman vse nade na skoraj snji sneg. k er ta iz megle ni-dar ne pada (razen ob hudem mrazu, ko vodni hlapi sproti zmrzujejo v injaste g'L ce, kar pa n; prava snežna padavina). Megla se bo razgubila šele ob prihodnji depresiji, ki mnogokrat nastaia, ne da bi zanjo vedeli. Topli zrak namreč le počasi prodira v doline ,;n se meša z mrzlim Redkokdaj razpodi veter tako meglc-no morje velikega obse.?a še preden se je nebo v velikih višinah prekrilo s pravimi obl:'ri, k; nastajajo zaradi vdora top'ega in vi ž-nega zraka. Navadno je takrat, ko se megla razprši, nebo že oblačno, tako da se takšen prehod iz dveh popolnoma različnih vremenskih stanj izvrši za nas neopazno. Ne gre pa, da b: zamenjavali našo sedanjo meglo s pravimi oblaki, ki se bodo čez nekaj časa gotovo pojavili- Te visoke megle zelo širokega obsega KAJ VEM? KAJ ZNAM? 506. Kaj Je »Kleopatrlna Igla« in kje jo je dobiti? 507. Iz česa sestoji svetločutka plast na fotografskih ploščah T 508. Kaj vse lahko pomeni beseda ma-gadnf 509. Zakaj beže ribe? 5o ga kartona, ki Je na eni strani namazan z barij evim platinocianirjem, zasveti (fluorescira) zaslon na zadetih mestih in se enako kakor na fotografski plošči lahko vidijo sence predmetov, skozi katere gredo R.-žarki v manjši meri. R.-žarki se uporabljajo v tehniki za preiskovanje materiala, zlasti velikega - - s* .t ■13 Jt „ gaso let stari lesniki O zanimiv: predzgodoviuski najdbi poročajo iz Velikega Belta. Neki dansk; ribič iz Korsoora je potegnil iz morja z mrežo veliko kepo blata, v kateri je niše. več leskovih vej. na njih pa nekaj lešnikov. Znanstvena preiskava je pokazala, da gre za rastlinske ostanke, stare okrog 5000 let. Danski arheološki zavod je v morskem blatu najdene leskove veje in lešnike te-melj-to proučil. Zanimanje učenjakov za te lešnike je pač razumljivo, kei so menda najstarejši na svetu. Milijarderjev sin: Papa. jaz pa znam že šteti.« »A'i rrs? No. pa pokaži Levček!* »En milijon, dva milijona, tri milijone...« * »Kahrv v teh dra?"b fasih Si mi kupila b!a «o Za popotno čepco?« »Ne bodi hud. malo več blaga sem si vzela. Gd ostanka si dam napraviti plašč.« t Nekaj strašnega je. če žena ne ve, kaj hoče.« »Srečen človek, moja ve to zmerom.« v »Mama vrača meso. ker je tako trdo, da bi iabk.; z njim podp'atili čevlje.« »Zakaj pa Jih n!?« »Saj je hotela, pa žeb'j, niso šli skozi!« 510. Nesreča v vinski kleti Gostilničar si je nabavil 9 enako velikih sodov enakega vina. Po nesreči mu je v kleti en sod vina popolnoma iztekel. Ker pa je vse ostalo vino prodal liter po 14 lir namesto po 12 lir, je bil v celem za 224 lir na boljšem. Koliko litrov je držal vsak sod? Uganite brez enačbenega nastavka! • • * Rešitve nalog 14. t. m.: 501. Ko je Edip rešil njena vprašanja, se je sfinga vrgla s skale v prepad. 502. Zlata horda je bilo mongolsko pleme, ki je pod Džingiskanom plenilo tudi po Evropi. 503. Profesor fizike W. C. Rontgen (1845. do 1923.) je leta 1895. pri svojih poskusih s katodnimi žarki (glej vpr. 498.) odkril nove žarke, ki jih je imenoval X-žarke in ki se po njem imenujejo Rontgenovi žarki. Dognano je, da izžareva te žarke vsako telo, bilo v steni ali v notranjščini cevi za katodne žarke, ki je zadeto od katodnih žarkov; vsako tako (tudi kovinsko) telo, se imenuje antikatoda. Skozi papir, lepenko, ebonit, kavčuk, vosek, pluto, listke iz aluminija, meso, zlasti pa skozi les gredo R.-žarki neovirano kakor (navadna) svetloba skozi steklo. Vobče pa razna telesa propuščajo R.-žarke tem bolj (manj), čim manjšo (večjo) specifično težo imajo, najmanj jih propušča svinec. R.-žarki učinkujejo na fotografsko ploščo in, ker izstopajo iz antikatode pravokotno na njeno površino in se razširjajo premočrtno, dobimo na plošči ostre sence predmetov, ki jih v manjši meri propuščajo. Fotografsko ploščo, zavito v črn papir (ali leseno kaseto), osvetlimo z R.-žarki lahko tudi v nezatemnjeni sobi in potem na običajni način v temnici razvijemo sliko (»rontgenogram«). Če vpadejo R.-žarki na zaslon iz črne- praktičnega pomena so pa v medicini (kirurgiji) za presvetljenje človeškega telesa. Dobimo lahko ostre slike okostja in tujih predmetov (igle, krogle itd.) in tudi slike mehkih notranjih organov; na zaslonu moremo opazovati celo naravnost gibanje preponke pri dihanju, gibanje srca itd. Vpliv žarkov samih uporabljajo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni. 2arki pa lahko povzročijo tudi nevarne rane; zdrava mesta morajo zaščititi s svinčenimi ploščami. R.-žarki so neke vrste svetloba (kratkovalovno elektromagnetno žarčenje), ne sestoje ne iz negativnih in ne iz pozitivnih elektronov (glej vpr. 438). 504. Se ena Iz stare kitajske matematike. V hlevu so fazani in zajčki, skupaj 35 glav in 98 nog. Število nog je vsota 4-krat-nega števila zajčkov in 2-kratnega števila fazanov. Polovica 49 je vsota 2-kratnega števila zajčkov in 1-kratnega števila fazanov. Ker pa je vsota 1-kratnega števila zajčkov in 1-kratnega števila fazanov (skupno število glav) enako 35, je število zajčkov 49 — 35 = 14 in število fazanov je 35 — 14 = 21. 505. Križanka. Vodoravno: 3. stanice, 9. zabita, 12. oro-žar, 15. uveriti, 16. ilovica, 17. mera. 18. ames, 19. otka, 23. abak, 26. Rio d'Oro, 28. kretalfc 30. Indija, 31. Alisin, 32. epo-leta. Navpično: 1. izum, 2. Ober, 3. stl, 4. tata, 5. cola, 6. Ero, 7. ožim, 8. Aras, 10. Aventin, 11. Iravadi, 13. ovajati, 14. acetati, 19. oris, 20. koda, 21. krap, 22. brat, 24. basi, 25. kino, 27. oje, 29. Ela. ¥ Zagrelu grade džamijo k! bo največji muslimanski božji hram na Hrvattkem Kakor smo kratko že poročali, bodo hrvatski muslimani dobili v glavnem mestu Nezavisne Države Hrvatske svojo džamijo, ki bo največja na Hrvatskem. Džamijo grade že več mesecev na najlepšem prostoru mesta Zagreba. To bo ena najlepših zgradb v prestolnici S svojo veličastnostjo in moderno umetniško ureditvijo bo v celoti zadovoljila verske potrebe hrvatskih muslimanov. Stavbna dela so naglo napredovala ln se že bližajo koncu. Ce bo vreme primerno, bo džamija v kratkem dograjena. Pri delih so zaposleni arhitekti, umetniki in obrtniki ter okoli 80 delavcev, železna kupola na vrhu džamije je obložena s steklom, ki je barvano v različnih barvah. V kupoli je vgrajenih 36 segmentnih polj, stene pa so okrašene s segmenti in reliefi, da bi se tako okrepila akustika notranjosti džamije. Prav tako je že urejena stropna svetloba in roseta v kupoli ter vsa notranja dela v gipsu Sedaj obdelujejo marmor, s katerim bodo obložili stebre v notranjosti Volilo cesarja Avgusta Ko je leta 14 po Kr. cesar Augustus umrl, se je kakor blisk razširila po Rimu prijetna novica, da ie ljudomili vladar vsakemu odraslemu Rimljanu volil sto sester-cijev. To ni bilo bog ve kaj — tri sto današnjih lir bi popolnoma odtehtalo Augu-stovih sto sestercijev Vendar lahko verjamemo, da se je množica rimskih prostakov zibava v radostnem pričakovanju. Takole prgišče srebrnikov je pomenilo kar lep priboljšek. Toda Augustov naslednik, cesar Tiberius, je bil nadvse varčen gospod. Smilila se mu je zajetna dediščina čemu bi jo razpršil na vse vetrove? Zatorej so Rimljani sicer čakali in čakali, a učakali niso niti ficka. Nekaj časa so se na tihem jezili, potem so se trudili, da bi vse skupaj pozabili. Vsi pa le niso mogli pozabiti. Po rimskih ulicah se je vil sijajen pogrebni sprevod. Bil je pogreb boljše vrste, tako zvani funus publicum. Ob takih prilikah je velevala navada, da so mrliča sredi foruma ali glavnega trga položili na oder. Nastopil je govornik ter je ob leporečni poplavi hvalil vrline, ki so dičile pokojnika, dokler je še hodil po zemlji. Ko je govorniku donela iz ust poslednja beseda, se je lz množice izmotal možakar, se približal mrliču ter mu nekaj pošepetal na uho. čim se je povrnil med ljudi, so ga jeli obsipati z radovednimi vprašanji. Vsakogar je zanimalo, kaj neki je bil mrliču tako zaupno povedal. Nekaj časa jih je poniglavec pustil, da so tiščali vanj. Potem se mu je je-lik razvozlal: »Naročil sem mrtvemu so- meščanu, naj cesarju Augustu sporoči, da Rimljani še nismo prejeli dediščine.« Kmalu je ves Rv:n govoril c tem sporočilu. Kaipa tudi Tiberiju ni ostalo dolgo prikrito. Dal je šaljivca poklicati predse. Strahoma je možu utripalo srce, ko se je bližal mrkemu cesarju čirn je pa zagledal tik cesarja kup srebrnikov, se je takoj oddahnil. Tibgrius ga je vprašal: »Cesar Augustus je zvedel, da vsi še niso prejeli njegovega volila. Ali si ti tisti, ki mu je dal to sporočilo?« »Sem,« je DOtrdil mož. Navdalo ga je tiho veselje, ker je videl, kako h tro se bo dokopal do denarja. Res je Tiberius pokazal na kup srebrnikov in velel: »Odštei si, kar je tvojega!« Ko je mož držal v roki svojih sto sestercijev, je cesar mignil in vstopil je rabelj s sekiro v roki. Kažoč s prstom na presenečenega dediča, je Tiberius rablju ukazal: •'•Vzemi ga s seboj tei glej, da brž opraviš!« Ves skrušen se je spustil kandidat smrti na kolena. Rotil je cesarja, naj vendar sprejme denar n.^zaj, »Ne!« je odvrnil Tiberius hladno. »Vedi, da se mudi. Dovolj dolgo je moral Augustus viseti v negotovih 'dvomih, še nocoj mu sporoči, da si v redu prejel njegovih «to sestercijev!« * A ft Ludovik XIV. in lepa Genovefa Za dobe sončnega kralja Ludovika XIV. je živela v Parizru slovita gledališka igralka Genevižve Lacloche. če hočemo verjeti Doročiiom, je bila lepa kakor luna v maju. T.e škoda, da se ni mogla otresti pohlepnosti. Bila je gral.ežijiva, da n koli tega fn Ludovik XIV., ki je darovito igralko sicer ^elo cenil, je to njeno lastnost večkrat nh$util na lastni koži. Kn se je tako nek~č lepa Ge"cvefa mu-d 1? na obisku v versajskem gradu, se je meo kramljanjem krr.lju zazdelo, da se je igralkin pogled zapičil v njegov briljdame.« je dejai »topli žar vaših pogledov mi razodeva, da je postal moj prstan predmet vašega iskrenega občudovanja.« »Oh! Zares. Veličanstvo!« je dahnila Genovefa. »Občudujem ga in obenem čutim, kako ne morem pogledov odmakniti od roke, ki jo ta prstan zastira.« »GotoVo hočete reč:, madame, da so moje roke že po naravi dovolj lepe in jim zato ni treba briljantov?« »Prav to sem hotela izraziti, Veličanstvo!« Kralj je razumel, si snel blesteči prstan ter ga 'nataknil lepotici na vitki prst. Nekaj časa po tei selitvi prstana najdemo oba na sprehodu po versajskem parku. Prišla sa v kotiček dvorskih nasadov, kjer se je bila strokovna vrlina vrtnarjev povzpela do nedoseženega viška. V prostranem okviru okusno pristriženega lepotil-nega grmičevja se je šopirila greda, vsa zasajena s čudovitimi cvetlicami. V gosti preprogi so tu dehteli cveti iz vseh dežel okrogle zemlje — iz orienta, iz Indije, bog ve od kod še. A sredi čarovnega cvetličnega kolobarja je stala na imenitnem do-stamentu zlata vaza in v njej je kraljevala najdragocenejša lastlina vsega kraljevskega Versaillesa — bila je redka eksotična roža iz carstva cvetja, iz daljne Japonske. Genovefa ni mogla prehvaliti tolike krasote. Hvalila je, kakor je znala hvaliti samo Genovefa Lacloche. Ne brez ganotja je kralj peslušal hvalospeve, ki so lili s si-renskih ustnic. V plemenitem zanosu se je še malo bolj vzravnal, stopil v gredo, stegnil roko proti vazi ter utrgal dragoceno cvetico. Z viteškim poklonom jo je nato izročil božanski Genovefi. Toda ta — čui-te 1o: »Veličanstvo, prav za prav sem mislila ne toliko rožo, nego vazo.c Kaj je mogel sončni kralj? Kavalir, kakršen je bil, je brez pomišljanja šel še enkrat teptat žlahtno gredo. Vzel je zlato vazo ter jo z graciozno kretnjo položil vzhičeni prijateljici v naročje. Sprehajala sta se dalje. Iznenada je za-grmelo Krasotica iz Pariza je jela jadi-kovati: »Oj joj! Usulo se bo in do Pariza Imam še tako daleč! Doma živa duša ne ve, kje sem. Nikomur nisem črhnila. Joj, to jih bo skrbelo! Pa kako se mi mudi, nocoj bom nastopila!« »Ce ni drugega, mi dovolite, da vam priskočim na pomoč,« jo je tolažil galantni kralj. »Ali bi ugovarjali, če vam ponudim dvorsko kočijo?« Kaj rada ie igralka pristala na veliko^ dušno ponudbo in že čez nekaj minut je bila karosa pripravljena. Z zapeljivim nasmehom se je poslovila od kralja, skočila v prostorno vozilo in se šarila v žametaste dvorske blazine, že se je kočija začela zibati, da oddrdra. Tedaj se je kralj še enkrat približal, sklonil se je v voz ter po-šepnil: »Kajne, madame, kočljaža mi bostevrnili?« svetišča. Stebri bodo obloženi z zelenim italijanskim marmorjem, okna pa bodo iz svinčenega katedralnega stekla. Mihrab (oltar), ki je obrnjen proti Meki, bo obložen s 24karatniml zlatimi ploščami, okrašenimi s kazeinsko barvo. To delo bodo začeli te dni. Mizarji so že končali umetniško rezbar-ska mizarska dela, s katerimi bo obložena ograja na balkonu ta ves minber (prižni-ca). Tudi druga manjša prižnica Je že dogotovljena to polagajo na njej parketni pod. Na obeh straneh svetišča so izdelane stranske ladje in je s tem povečan prostor džamije za eno tretjino. Galerija bo ograjena s hrastovino ln Javorjem, ki bosta umetniško okrašena z rez-bami. Služila bo muslimankam, ker ženske v džamiji ne smejo biti skupaj z moškimi. V sredini džamije se spušča s stropa velik, kovan lestenec, težek 1000 kg. Lestenec meri v premeru 3.5 m in je na njem 140 žarnic. Na stebrih so kovane železne svetilke. V kleti džamije je urejen sodobni bazen a prhami za kopanje, kjer se bodo verniki umivali, predno bodo prisostvovali molitvam. Voda v bazenu bo tudi pozimi topla, ker jo bo ogrevala centralna kurjava. V prvem nadstropju je urejena muslimanska knjižnica s čitalnico. Za džamijo v sami stavbi pa je mekteb (osnovna šola). Poleg nje je posebno stopnišče, ki vodi v urad muftije. Ta največja džamija v Nezavisni Državi Hrvatski ima tri minarete, visoke po 45 m. Glede na veliko višino mtoaretov bodo v njih vozila dvigala. Mtoareti so bili te dni okrašeni z nenavadno lepimi okrasi sive fn rumeno zlate barve. Bazen pred džamijo s vodometom bo služil samo za okras. Grajen je lz kamna, lomljenega na Braču. Z enakim kamnom bo tlakovan tudi trg. V«t izdelki so bili napravljeni doma. Vsa ta ogromna zgradba daje monumen-talni vtis maurske arhitekture, ▼ katere slogu se grade džamije, vendar pa Je a hrvatskimi vzorci prilagodena svoji okolici. Tudi okrasi na zidovju z arabskimi črkami so izdelani v hrvatskem slogu. »•♦»••»♦•••♦»MMM>MMM»f MMMMMSft »Rada bi kupila zrcala.« »Ročno zrcalo?« »Ne, takšnega, k| kaže obraz,« « Ona: »Zdi se mi. da se stani hitreje nego Jas.« On: »Je ie mogoče — aaj sem Jas tis«. ki moča plačevati nrune.« « Ona: »Radovedna erni,» On: »Dr»j;. kako;- pač vsako leto: (ški, ki so ti všeč n tal i, k; jih jaz ne morem nlačatU - f:—. .v- A, P. O. Wodehoases Humorlstfčen roman »V primeri z mojimi drugimi listi, kakopak,« je kakor odmev ponovil njegovo lordstvo. »Mislim, da nimate prav,« je odrezal Sam. »Ne morem si zamisliti plemenitejše naloge, kot jo ima sodelavec ,Home Companiona'. Nenehoma širiti okrog sebe prosveto in koristno znanje! Poslušajte na primer,« je nadaljeval m vzel list v roko: »A. M. B. (Brixton). Vprašajte me, kako si najlaže in ob najmanjših troških odpravite kurja očesa? Evo: vzemite navadno repo, izvrtajte na vrliu luknjo, napolnite jo s kuhinjsko soljo in počakajte, da se raztopi. S to tekočino si mažite kurjo oko zjutraj in zvečer.« »Ako začnete kot reporter pri .Daily Recordu',« je oporekel lord Tilbury, »si lahko hitro ustvarite položaj —« »Poglobite se v to, kar sem vam prečital,« je Sam neomajno nadaljeval. »Premislite neizmerno dobroto, ki je s temi nekaj vrsticami storjena zaskrbljeni rodbini. Gospa A. M. B. vzame navadno repo, jo izvoili, napolni luknje s soljo in čez teden dni neha mučiti moža in pretepati nedolžnega otro-čička, sad svojega telesa. V?e to je zasluga Pyko-vega ,Home Companiona'.« »Moj brat je hotel reči...« se je znova zagnala gospa Hammond. »Isto se je zgodilo G. D. H. iz Tulse Hilla,« je 1 Sam nadaljeval. »Ta je želela zvedeti način, kako naj zboljša okus kuhanih sliv. Midva bi najbrže dejala: če n^m okus kuhanih sliv ni všeč, je najbolj pametno odložiti žlico in dati svojim zobem drugo, iivaležnejšo nalogo. Ne tako ,Home...'« »... hotel je reči.-..« je v drugo začela gospa Hammond. »... Companion',« je Sam nadaljeval, ne da bi trenil z očmi. »,Kanec kisa, ki ga dodaš med kuhanjem, stori okus kuhanih sliv dokaj prijetnejši. In ne samo to,' dodaja listničar, ,ampak (čeprav bi se utegnilo zdeti čudno) ta postopek terja znatno manjšo količino sladkorja.' In kaj vidimo? Kakšen je uspeh? Mož imenovane G. D. H. se po vsakdanjem delu truden in lačen vrne domov. ,Spet kuhane slive, kaj? vpraša in že naprej zaviha nos. ,Da, dragi,' de gospa G. D. H., ,a danes je okus precej boljši od včerajšnjega.' Mož ji seveda ne verjame in ž mrkim čelom sede k skromnemu kosilu. Komaj pa je ponesel v usta prvi založaj, se mu namrščeni obraz blaženo zjasni. ,Bogme,' vzklikne, ,prav imaš, ljuba žena! Mnogo boljše so kot včeraj. Malce še zaudarjajo po zavijalnem papirju ins trojnem olju, toda po boljšem zavijalnem papirju in finejšem strojnem olju kakor zadnje dni. Kako se ti je posrečil ta čudež?' ,Ne meni, mucek,' odgovori gospa G. D. H., ,vso zaslugo ima Pykov ,Home Companion'. Po njegovem nasvetu sem kanila v slive trohico kisa in ne samo, da je okus znatno boljši, ampak (čeprav bi se utegnilo zdeti čudno) tudi sladkorja ni bilo treba toliko kakor doslej.' ,Bog blagoslovi tega ljubega ,Home Companiona'!' vzklikne mož, ves iz sebe od veselja. Z vašim dovoljenjem,« je Sam dostojanstveno končal, »pojdem torej Se to minuto h gospodu Wrennu in ga obvestim o svoji nameri, da se bom pod njegovo zastavo boril za dobro stvar. .Gospod Wrenn,' mu rečem ...« Lord Tilbury je kar ostrmel. »Kaj mar že poznate gospoda Wrenna?« je zaječi jal »Tak kdo vaju je seznanil?« »Časti, da bi ga osebno spoznal, še nisem bil deležen, a vsekako sva dobra soseda. Najel sem vilo ,Mon Repos' na Burberry Roadu to je, pravo siamsko dvojčico vile ,Sv. Rafael", v kateri stanuje gospod Wrenn. Sami torej izprevidite, da bo bližja skupnost med nama v vsakem oziru ugodna. Ne le, da bova v pisarni ves dan kakor črnca delala za blagor ,Home Companiona', ampak tudi v večernih lirah, ko bova vsak na svojem vrtičku presajala koreninice, se bom lahko kdaj pa kdaj naslonil čez plot in ga poklical: ,Čujte, Wrenn!' ,Kaj bi radi, Sam?' se bo Wrenn oglasil. In jaz mu po rečem: ,Bi vam ustregel z vrsto člankov o vprašanju, kako odpravimo kanarčkom mozolje na škofiji?' .Shotter,' poreče prijatelj Wrenn in od navdušenja izpusti lopato, ,vaša misel je genialna! Za našega starega .Home Companiona' je bil bogme srečen dan, ko ste sklenili, da se nam pridružite.' A. kaj po nepotrebnem zapravljamo čas,« je Sam dostojanstveno nadaljeval. »Ze davno bi moral sedeti pri delu. Do svidenja,- gospa Hammond. Do svidenja, lord Tilbury. Nikar se ne vznemirjajte in me ne spremljajte. Bom že sam našel pot.« Podjetno in naglo kakor pravi poslovni človek je zapustil sobo. Lordu Tilburyju se je izvil rjovenju podoben vzdih. »Norec!« je kriknfl s hripavim glasom. »Norec, zvezati bi ga bilo treba!« Gospa Hammond se v svojem ženskem nagonu ni zadovoljila s tako preprosto razlago. »Za vsem tem se nekaj skriva, George!« je vzkliknila. »Po tem takem imam na izbero samo dvoje,« je zagodrrjal njegovo lordstvo s srdom velikega moža, ki se bori zoper usodo. »Ali se podvržem muham tega norca, ali pa bom moral sproti obveščati strica o vsaki fantovi pagodi in se šibiti pod brzojavkami starega Pynssnta, ko bo terjal pojasnil.« »Pravim ti, da za tem nekaj tiči,« je odločno ponovila gospa Hammond. »Nagib more biti samo eden. Če si fant takega značaja, kakor je Shotter-jev, najame hišo tik zraven hiše gospoda Wrenna, in to že na dan prihoda, je s tem rečeno, da ima razloge za to. V ozadju .istorije stoji ženska George!« Lord Tilbury je izbul.iil oči in krčevito stisnil področnike svojega naslanjača. »Dekle je zadaj, George,« je ponovila gospa Hammond. »Da, dekle,« je rekel lord Tilburv, začuden, da ni že prej pomislil na to. »Saj mi je res pravil, da je imel pred nekaj leti neprilike...« »Gospod Wrenn mora imeti hčerko,« je zagodr-njala gospa Hammond, kakor bi razpredala svojo misel. »Ima gospod Wrenn kako hčerko, George?« je vprašala s še odločnejšim glasom. Prcsfmo naše cessfetse oglaševalce, naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku To velja zlasti za male oglase, namenjene za nedeljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11 uro. UP RAVA o?I. Jutra. Stanovanje z dvema eno večjo sobo in kuhinjo iščem. Ponudbe oddati pri vra. tarju poštne direkcije. 16008-21a Širite „JUTIS©U Znamke kupim samo dobrodelne, letalske in nežigosane fran-lfiftonfi kovne serije povojne 1 Avstrije, Liechtensteina, Luxomburga. Monac«. in Jugoslavije. Ponudbe: Novi trg 1, U. nadstr. desno 16011-39 Dijak z dežele išče sobo za solidno ceno. Ponudbe poslati n« ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 16009-22a Separirano sobo v sredini mesta, komfortno opremljeno, mirno in čisto, oddam boljšemu gospodu! Naslov v vseh posl. Jutra. 16007-23 Mesečne sobe z eno ali dvema posteljama v centru mesta oddam. N»;," % iš" "/V - •* • V;: A. —- * ■. r- > t ■ ^r, vV'- '.-v • -i* *if " . * ; , eiacin industrijalec in častni konzul kralj. Romunije Pogreb pokojnika bo u četrtek, dne 19. nouembra 1942 ob 4. uri popoldne, z Žal iz kapele su. Nikolaja na pokopališče k su. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 17. nouembra 194Z. (Delita lelačin in ostalo soročstuo. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani