c« List ljudstvu v pomk in zabavo.
Izhaja Tsak četrtek m vslju a poštnino vred in ▼ Maribora s poSiljanjem na dom zn četo leto 4 K, za pol leta t K in za četrt leta I K. Naročnin» za Nemčijo 5 K« z» droge izvsnavatrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pofcilj» na : Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — list se potfija de odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivaj« list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo H) «•
UREDNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5.
Rokopisi m m vrač«]«. NeaMuntovana pietna se as sprejema]«.
H
c
A
UPRAVN1STVO: Koroška cesta štev. 5.
Vsprejeoui narstarao, imerate ia reklamacije.
Z« ins«ate se plačaj« od eno« topne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 T, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust.
luerati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnin« proste.
3
Stev. 10.
V Mariboru, dne 9. marca 1905.
Tečaj XXXIX.
Kmet — trpin.
Mnogokrat se čita po časopisih, kako delavci tu in tam štrajkajo, zahtevaje krajšo dobo dela na dan, pa priboljšek v plačilu. Mi jim gotovo ne zavidamo tega, dobro vedoč, kako trudapolno je enolično njih delo in kolika beda vlada pogosto v njih družinah. Saj se njim pa tudi naravnost na obrazih in životu vidi, da so le nekak živi stroj, kateri vse svoje življenje dela za slab svoj obstanek in pa za
—	tuj dobiček. V vseh tako opravičenih zahtevah je kmetsko ljudstvo enih misli z delavci
—	mučeniki, da bi se namreč njih stan vsaj toliko zboljšal, da bi z upanjem gledali v svojo bodočnost.
Vendar ko tako milujemo delavca, ne smemo nikakor pozabiti zraven še na druzega trpina in ta je posebno v današnjem času — kmet! Njegov stan je bil svoje dni ponosen in čislan, sedaj pa je siromak zatiran od vseh stranij, od zgoraj, od strani in od spodaj. Naj mi bode d6voljeno v kratkem nekoliko razločiti raznovrstno in veliko njega gorje.
I.
Od zgoraj ga pritiskajo mnogi in težki davki. K obilnemu direktnemu zemljiščnemu davku priložijo se debele deželne, okrajne in občinske doklade, da se direktni davek z njimi združen vsaj podvoji, če še ne več! K temu se še skoraj vsako leto pridružijo kakšni izredni stroški. Saj vemo, da nobena javna
stavba in poprava ne gre mirno mimo njegovega žepa. Dalje zahtevajo gotov denar: zavarovanja poslopij, zavarovanja zoper nezgode delavcev in še mnogo drugih reči, na katere še prej nikoli ni mislil. Dotični organi, ki te stroške nakladajo, se pač zanesejo na njegova namena, češ: drugi stanovi nam niso gotovi, toda kmet, če stvar spravimo enkrat v uradne roke, on se nam potem ne more umakniti. — Ali ni res tako, gospoda pri deželni, okrajni ali tudi občinski mizi ?
Kakor od zgoraj, tako je kmet siromak zatiran, če ne celo zapuščen tudi od strani, to je od njegovih vrstnikov in pomagačev — delavcev. Draginja dela postaja vsako leto večja in pomanjkanje delavcev je vedno bolj občutljivo. Mladi ljudje ko dorastejo, ne vedo kam bi se dejali, da bi bilo manj dela, več pa plačila. Pustivši dom in bolehave stariše na skrb sorodnikom in pa občini, bežijo v tujino na vse strani. Tako se najde naših ljudij sedaj povsod po širnem svetu, le doma jih manjka za delo. Pravijo, da iščejo boljši zaslužek. Za Boga, ali doma tudi ni zaslužka, ako pa je moral naš kmet v teku dveh desetletij zvišati plačo svojim služabnikom in dninarjem skoraj za polovico?! In ali si morda kaj prihranijo za stare dni, ali morda podpirajo svoje revne sorodnike doma? Tudi to je tako redko kot bela vrana! Pač jih ni videti ali slišati po mnogo let, nazadnje pa se še vendar marsikateri spomni, kje se je rodil, ter s svojo umazano domovinsko knjižico ves pohabljen se
privleče od kod, rekoč: Vaš rojak sem, redite me! Prej mu je bilo kmetsko delo in njegov kruh preslab, sedaj ko ne more več delati, sedaj naj mu bode pa kmet oče in občina mati! Kje je tu doslednost, kje pravica v zakonu?! '
Rusko-japonska vojska.
V Mandžuriji še vedno divja bitka. Poročila o bojih kar dežujejo, posebno od japonske strani. Zadnje dni minolega meseca in prve dni tega meseca so pošiljali Japonci cele kope zmagovalnih vesti. V začetku bitke so pisali, da se Rusi umikajo in da že zažigajo skladišča živil v Mukdenu, da jih ne dobijo Japonci v roke. V nedeljo, dne 5. t. m. je že bila celo poražena in obkoljena cela ruska armada. Toda vedno manj je zmagovalnih vesti in dne 6. in 7. t. m. se je že poročalo, da so bili ljuto napadajoči Japonci od Rusov navadno odbiti. Ruske prednje straže so se umaknile na utrjene postajanke, kjer odbijajo japonske napade. Nekatere važne točke so Japonci desetkrat napadli, a so bili dosedaj vedno odbiti. Zgube so na obeh straneh velike, toda morajo biti pri Japoncih večje, ker imajo kot napadalci slabše stališče.
Pri nekem napadu je ogoljufal podpolkovnik Pokrovskij Japonce na ta način, da jih je pustil priti prav blizu. Vojakom pa je ukazal, da naj vpijejo: „Bratje patron ni,
LISTEK.
Na lovu.
P. D.
. I.
Aj, pozdravljen nam, ti debeli krčmar Andrej! Pozdravljen nam, ti dobrotnik naše vasi, podpornik naših teles, pozdravljen nam, ti zdravnik naših želodcev! — Pozdravljeno nam bodi pribežališče in zavetišče žejnih, lačnih in trudnih! Pozdravljen hladni tvoj hram, krčmar Andrej, tvoja peneča se pijača, tvoja dobrodejna krepčila!
Zares, čemu ne bi pripoznali radovoljno in brez zavisti veljave našega Andreja! Zakaj bi ne povedali odkrito, da nas prekaša i telesno i duševno! Poprašam vse, kedo bi se žnjimi skušal . . .? Ali morda naš poštar? Nikakor ne! Ali Andrejev brat, naš župan ? Kaj še! In suhi naš učitelj? Bodite resni, dragi!
častit, spoštovan in ljubljen si od vseh, krčmar Andrej! In zato zahajamo k tebi po dnevi in po noči, da si poiščemo svetu, da si razvedrimo čelo, da si preženemo otožnost. Pri tebi iščemo miru. In zato te obiskuje naša inteligenca: Naš občinski tajnik, naš poštar,
naš učitelj — zato, samo zato. A ne morda, ker si si dal nov z oljnatimi barvami slikan napis: „Pri sodu".
II.
Učitelj Čuš se je samozavestno naslonil na mizo, zazdehal bolj kakor je bilo potrebno in rekel svojemu sosedu, tajniku Šmitku:
„Sicer je pa dolg čas, gospoda!"
„Kaj hočete gospod učitelj, kaj hočete! Pomagajte si, če si morete, gospod Cuš!
„Ali se meni godi kaj boljše, gospodje?" popraša gospod poštar Grčar.
„Vi imate vsaj ženo in otroke!"
„Da, ženo in otroke imam!" vzdihne poštar.
„Ah, gospoda moja, zakaj nismo mi v mestu ? Kako krasne zabave bi si moglj, preskrbeti!" tarna učitelj.
„In mi smo vstvarjeni kakor nalašč drug za drugega".
„Kot nalašč!"
Zadnji dve besedi je spregovoril poštar otožno in temno, da se je čulo, kakor jek iz smrekovega gozda. Potem pa je udaril s svojo četrtinko ob mizo in poklical krčmarja.
„Zdaj pijemo po litrih, gospoda!"
„Izvrstna misel! Prinesite, Andrej!"
In krčmar Andrej ni delal tako, kakor pri drugih gostih. Ni se šel prepirat v kuhinjo
z ženo, ampak urno je tekel po vino. Saj so bili to gospodje in stalni njegovi gostje!
„Ej, kje so časi, dragi moji", govoril je učitelj, „kje so časi, ko smo živeli še v mestu, ko smo imeli na razpolago še gledišče, ko smo hodili h koncertom, ko smo prirejali še veselice, aj, kje so tiste ure! Sedaj pa smo v tej gorski vasi, kjer zvemo še-le čez dva dni, kaj se godi po svetu, v tem od vseh pozabljenem kotu, kjer se ne da začeti nič, prav nič!"
Učitelj Cuš je izgovoril. Bridko so bile njegove besede in silno so vpljivale na njegove prijatelje, ki so žnjim vred čutili in trpeli, z njim tožili in pili.
„Res je! Pri nas ne zvemo ničesar, pri nas se ne zgodi nič, pri nas sploh nič ni!"
„Hvala Bogu, da še imamo Andreja! Kaj bi bilo brez njega!
„Vprašam Vas, gospoda", nadaljuje učitelj, ne mene se za Šmitkove besede, „vprašam vas, kam pridemo po tem potu ? Jaz mislim, da je čas, skrajni čas, da začnemo delovati! Sram nas bi bilo, če si ne izmislimo ničesar, mi, ki se imenujemo po pravici inteligenca!"
„Izvrstno gospod Čuš, izvrstno!"
„Prav imate!" pritrdi poštar.
„In zato mislim: Pogovorimo in posvetujmo se, kako in kaj, da si ustvarimo lepšo bodočnost,
patron ni!" Ko so to Japonci slišali, so veselo naskočili, a ruske puške so zagrmele in cela vrsta Japoncev se je valjala na tleh.
V ponedeljek, dnev 6. t. m. je bil položaj sledeči: V središču pri Šahu imate obe stranki ravnotežje. Japonski oddelki v gorovju severovzhodno od Banjapuu prodirajo proti dolini reke Hun, a Rusi se jim upirajo. Veliki boji so zahodno od železnice. Reke so zamrzle in četam ne napravljajo nobenih ovir. Med reko Hun in železnico stoji Oku nasproti drugi mandžurijski armadi, severno od Hunha in zahodno od Mnkdena prodira Nogi. Kuropatkin še ni ničesar določil, da bi Rusi pričeli prevažati velike zaloge iz Mukdena v Tjelin. Iz tega bi sledilo, da Kuropatkin upa odbiti japonske napade. Ce se izid bitke sedaj še ne nagiba ne na to, niti na ono stran, tedaj bo pač odločilno, katera stranka bo imela mošnejše rezerve. Ce je Ojama izigral vse svoje rezerve, bo v nadaljuih bojih vedno bolj oslabljen in stališče bo zanj postajalo slabo, seveda ako imajo Rusi dovolj rezerv. Ako se pa obe stranki enako oslabita, tedaj bota zopet prenehali z boji, da dobita novih ojačenj. Nikakor toraj ni gotovo, da bo sedanja bitka res odločilna. Rusov nikakor ni presenetila japonska namera obkoljenja zahodno od Mukdena. To sledi iz tega, da ondi do sedaj kljub japonskim naporom ni nobene izpremembe. Prodiranje Kurokijevo na vzhodnem krilu v dolino reke Hun bo morda, dalo položaju novo obliko, a gotovo to ni. Prej morajo Japonci vzeti prelaz Kutulin, a tega še nimajo. Prej na vzhodni strani ne smemo govoriti o kaki odločitvi. Sodi se, da na ruski strani ni namena, izzivati odločilnih dogodkov, namen je, zavlačevati, dokler ne začne delovati baltiško bro-dovje. Dolgost črte, ob kateri se vrše boji, je najmanj 100 km. To je bojna črta, kakoršne ne pozna dosedanja zgodovina. Oba nasprotnika imata približno vsaj pol milijona vojakov in nad tri tisoč topov.
Državni zbor.
Ravnanje z vojaki.
Socijalni demokrati so obdolžili vojno ministrstvo, da je zanemarilo nekega vojaka, ki je bolan ležal v graški vojaški bolnišnici. Deželno brambovski minister je branil vojaško bolniško upravo, da ni res, kar so sociji baje slišali iz ust matere omenjenega vojaka. Socijalni demokrati niso bili zadovoljni z ministrovim odgovorom ter so v zajemnosti z drugimi nemškimi strankami zahtevali, da se začne razprava o ministrovem odgovoru. A večina zbornice je zavrgla ta predlog. Zato so vložili socijalni demokrati v zvezi z vsenemci nujni predlog, s katerim se je morala zbornica pečati pretečeni petek, dne 3. marca. V zbornico je
in da se izpremeni in predrugači sedanji naš položaj, ki je postal tako rekoč neznosen?"
„Dobro, dobro!"
„Mi sedaj ne živimo, mi životarimo. A mi smo možje in pomagati si moramo sami. In bomo si pomagali! S preroškim duhom gledam v prihodnjost in vidim, kako bomo še v visoki starosti popevali v tihi izbi: Kje so časi, kje so dnovi? — hraneč v srcih spomine in srečo prošlih dnij!"
„Govorili ste mi iz srca, gospod Cuš!" in Šmitek jo stisnil iskreno učitelju roko.
„Vi ste rojen govornik, dragi moj!" meni poštar.
„O prosim, gospod Grčar! Nikake sile!"
„Kako gladko vam teče beseda!"
„Nekoliko vaje —"
„Kaj vaja! Talent, talent! In kake stavke delate, moj Bog, kake stavke!"
Šmitek, ki je govoril te besede, zgrabil je s tresočo roko za liter in hotel natočiti učitelju. Hotel, — a natočil ni. — Zvečer pri luči namreč Šmitek ni dobro videl in zato se mu je primerilo, da je teklo vino poleg kozarca na mizo, česar pa ni opazil niti gospod Cuš.
„Torej kaj mislite?" vpraša učitelj poštarja.
prišel dr. vitez Uriel, vodja zdravstvenega oddelka pri vojaštvu, ki je trdil, da je v zdravstvenem obziru za vojake po vseh bolnišnicah najboljše preskrbljeno. Materi onega vojaka je dr. Uriel odrekel sposobnost, pravično soditi o tej zadevi. Ugovarjali so dr. Urielu vsenemci in socijalni demokrati. Da bi se nujnost tega predloga mogla sprejeti, bi morale dve tretjine vseh navzočih poslancev zanj glasovati. Da je zbornica sploh sklepčna, mora biti navzočih vsaj 100 poslancev V tem slučaju jih je bilo v zbornici 133. Za predlog se jih je vzdignilo 84, proti 49 poslancem, predlog se je toraj odklonil. Tu so pa socijalni demokrati in vsenemci nesramno zmerjali tiste poslance, ki niso hoteli vstati za njihov predlog. Posebno opat Treuenfels je imel veliko prestati. Ta duhovnik iz Tirolske in opat Baumgartner iz Gornje Avstrije hodita v zbornico v talarju in z zlatim križem na zlati verižici na prsih. Ko ni opat Treueufels hotel pokoren biti mokra-čem, so kričali le ti na njega rekoč: „Zderite mu križ raz prs; on mu dela sramoto." Kdor ne kriči z mokrači, dela križu sramoto! Mo-krači, ki so največji sovražniki križa, mu delajo kaj pa da, čast! Nihče ne zahteva Jjolj, kakor mokrači „prostost vesti, prostost besede." To pa velja samo za nje in za tiste, ki držijo s socijalnimi demokrati.
Sprememba tiskovne poetave.
Do zdaj ni bilo dovoljeno, časnikov prosto raznašati in razprodajati; pravico za to si je moral vsakdo kupiti od vlade po posebni koncesiji. Ta postava se pa vtegne spremeniti v toliko, da v prihodnje ta koncesija odpade. — Uredniki časnikov so smeli biti dosedaj tudi deželni in državni poslanci. Ce se je kateri časnik kaj pregrešil, ni smela oblastnija poslanca urednika preganjati in tožiti, dokler v to ni privolil deželni ali državni zbor. Tiskovni odsek je pa sklenil po večini glasov, da v prihodnje ne sme časnika uredovati mož, ki je deželni ali državni poslanec. Še ena sprememba pri tiskovnem zakonu se predlaga, namreč: če je kdo po časniku bil razžaljen, so o tem sodili dosedaj porotniki, ne navadni sodniki. Zgodilo se je pa dosedaj brezštevil-nokrat, da je bil obsojen skoraj vselaj slovenski list pred nemškimi porotniki v Celju in v Mariboru. Nasproti, če je Slovenec tožil nemško liberalne časnike v Celju ali Mariboru, je tožnik propadel. Celjski in mariborski porotniki so skoraj vsakokrat Nemci ali nemški liberalci. Tiskovni odsek se bo v kratkem posvetoval o tem predlogu, ali bi ne bilo primerno, da, če se kdo čuti razžaljenega po časniku, bo o tem razsojeval navadni sodnik, ne pa porotniki. Vsi sodijo, da bodo navadni sodniki bolj pravično postopali v tej zadevi, kakor porotniki.
„Jaz?" začudi se Grčar. „Hm, jaz ne mislim ničesar!"
Upamo, da nobeden bralcev ne dvomi o njegovih besedah.
„In vi gospod Šmitek?"
„O, jaz vem marsikaj, gospod Cuš, marsikaj, toda pri nas se ne da izvršiti. Vi imate sicer že prakso o prirejanju veselic . . ."
„A, s tem ni nič, s tem ni nič", pretrga mu besedo učitelj. „Pri nas veselica!"
„Je pač križ, gospod učitelj, jaz ne vem svetovati."
„Kaj pa če bi ustanovili podružnico SV. Cirila in Metoda", oglasi se poštar.
„A, tudi ne, tudi ne
„Potem sem pa pri koncu!" zamrmra jezno gospod Grčar. „Pa vi povejte, gospod Čus!"
In srdito je pogledal v prazno čašo.
Gospod Cuš pa se je ljubko nasmehnil, pobožal si prostor, kjer imajo drugi možje brado, popil nekoliko vina, odprl zaspane oči in rekel skrivnostno:
„Lov, gospoda, lov 1"
„Lov?" vprašal je Šmitek malomarno, dočim je poštar topo gledal v luč.
„i seveda! To je najlepša zabava, ki si jo moremo napraviti!"
Avstrijski Loyd.
Velike važnosti je za razpečavanje našega blaga v ptuje prekmorske države brodarsko društvo z imenom „Loyd." To društvo dobiva velikanske podpore od avstrijske države n. pr. za eno samo vožnjo z eno barko v Vzhodno Afriko po 80.000 kron. Prešnja leta je plula vsak drugi' mesec ena Loydova barka v Vzhodne Afriko, toraj šestkrat v letu in je dobilo društvo za to 480.000 kron. Zadnji čas je pa društvo napravilo vsaki mesec eno tako vožnjo; a vlada je društvu plačevala za to ne 960.000 kron (toraj dvanajstkrat po 80.000 K) ampak 1,400.000 kron na leto za 12 voženj. To je bilo tudi poslancem, ki so dosedaj vedno zagovarjali vlado, predebelo in prevelika potrata državnega denarja in so v proračunskem odseku morali trgovinski minister in njegovi svetovalci slišati prav trpke besede. Vožnje je proračunski odsek skrčil in plačilo se je primerno znižalo. Še drug čuden slučaj se je zvedel v proračunskem odseku v razkošnem ravnanju pri tej brodarski družbi. Nek uradnik iz finančnega ministrstva, Verdin, je prišel pred kratkim kot uradnik v Loydovo društvo. A Lovd ga ni mogel vporabljati in mu je dal slovo črez pol leta. Uradnik je prišel zopet nazaj v službo finančnega ministrstva, a prejel od Loyda kot odškodnino 120.000 kron! In Loyd dobiva, kakor rečeno, velikanske podpore od naše vlade. Zato je proračunski odsek sklenil, da se izvoli poseben pododsek, ki bo napravil načrt prihodnje pogodbe, ki se bo morda sklenila med Avstrijo in Loydovo brodarsko družbo.
Dopisi.
Od nekod. (S r e d i š k o blato.) Nedavno obiskal sem svojega prijatelja na Grabah pri Središču, a skoraj ne bi mogel priti do njega, ker ni veliko manjkalo, da nisem obtičal v središkem blatu. Pot od kolodvora do trga je še primerno dobra, a kaka pot potem pride, to ni za popisati. Šel sem, oziroma iti sem moral po cesti, ki pelje skozi središki trg, a sam svojim očem nisem veroval, da bi to bila „okrajna" cesta. Jaz potujem mnogo, pa reči moram, da glede blata tej cesti pač ni para, in to bi naj bila okrajna cesta ? Ko sem ko-nečno prisopihal do svojega prijatelja, bila je moja obleka tako blatna, da me je bilo sram vstopiti v njegovo stanovanje, saj sem izgledal, kakor da bi se kje po blatu valjal. V svoji obnpnosti mej potom sem sicer našel tu pa tam navoženi prodec, a tega sem se moral spet izogibati, da si ne zlomim noge, saj je ta prodec sličen navadnim bučam. Mislil sem si pri sebi: Ubogi Središčani in vsi tisti, ki morajo večkrat hoditi po tej „okrajni" cesti. —
Ali gospod Šmitek ni bil prepričan.
„Kje dobimo puške?"
„Mala skrb to! Dve proda župan, jedno posodi Andrej — "
„Pa, ali bomo samo lovili! Saj ne vemo kje je kaj divjačine. Jaz se še izgubim v gozdu!"
„E!" Ta samoglasnik je gospod Čuš čez potrebo zavlekel in ob jednem zaničljivo mahnil z roko po zraku. „Pustite me, da izpregovorim. Z nami gre tudi Janez, s katerim je že vse domenjeno. Ali ne, oče Andrej ?"
Krčmar Andrej, ki je ravno prinesel iz kleti vina, je radovoljno pritrdil.
„Naj le gre, če je njemu in vam ljubo, gospodje. Zakaj ne bi šel?"
„A kje je Janez, oče?"
(Da^e.)
Smešničar.
Nežna skrbljivost.
Kmetič (lekarnarju): „Prosim, napišite mi natanko, katero zdravilo je za ženo in katero za kravo, gospod apotekar, da ne bode kje krava krivega zdravila dobila!""
Pritoževaje se o tem uzornem blatu, izvedel sem od svojega prijatelja, da ima središki trg pet zastopnikov v okrajnem zastopu in od teh sta baje dva celo v okrajnem odboru; tudi okr. načelnika namestnik je Središčau, in ti vsi nimajo toliko upliva, volje in korajže, da bi Središčanom pomogli do boljše ceste? Ko večkrat slišimo, posebno ob volitvah, o tem narodnem in podvzetnem trgu, veljajo mu vse naše simpatije, a kako neugoden utis povzroči, če vidimo, da so njegova pota oziroma okrajna cesta tako zanemarjena. — Središčani, ako ne bo okrajni zastop za zboljšanje okrajne ceste, ki pelje skozi vaš trg nič storil in ako bodo pri tem tudi vaši okrajni zastopniki molčali, potem pa vam svetujem, da si napravite ob okrajni cesti ozko peško pot, kakor se take najdejo po drugih trgih, ker le tako bo mogoče, da vam ne bo trebalo gaziti v blatu okrajne ceste. — Radoveden sem, bodo li te vrstice imele kaj uspeha; želel bi, in ga iz srca privoščil zavednim narodnim Središčanom.
Od Mure. Od Radgone navzdol proti ogrski meji dela Mura velikanske panoge, ki pa skoro niso stalne; danes zavrže Mura to, napravi za to novo, jutri pa je mogoče, da že zasuje komaj narejeno panogo. Ravno pred Radgono se stekata dva močna potoka, izvirajoča nad Klekom, ter se potem skupno zlivata v Muro dobro uro niže od Radgone. Ob ogrski meji pa se vije tretji potok, ki pride iz Kleka.
Na desnem bregu je obal vedno višja, tako da doseže na nekaterih krajih B—8 m. Če naraste toraj voda v Muri, in naj še nara-seta Drauchenbach in Salzbach, tedaj nju voda ne more v Muro, ker ta pritiska nazaj in čim večja je, tem več vode se zastaja proti Potrni. Ker pa je svet na levem bregu Mure vseskozi nizek, se kmalu razlijejo vode preko Potrnce proti Žetincom (Dedojnci niso nikdar v veliki nevarnosti, ker so že precej oddaljeni), kjer se srečajo sem razlile se vode z vodami Kuč-nice, in konec vsega je navadno občen preplav cele vasi, posebno še, ker je ob meji in Kuč-nici na Ogrski strani 2 in pol m visok jez za obrambo zoper vode.
Tak je položaj v Žetincih, če pride „navadna" voda. Lani pa seje pripetilo, da je bilo preplavljeno vse polje. Polje je vse zanič, ker je voda na nekaterih krajih močno drla in zemljo odnašala iz njiv. Za to škodo, ki je velikanska, so dobili posamezni posestniki po 20—50 gld!! Kaj je to v primeri s škodo in trudom, ki bo zopet potreben, da si vsak napravi na poškodovanih krajih novo rodno zemljo!
Koliko več škode pa se je naredilo na setvi! Komisija za to bo še le odpisala davek — morda leta 1905. —
Žetinski posestniki so v tej veliki bedi imeli le eno veselje, da je tokrat voda razdrla na treh krajih močan in obrašen jez na ogrski strani. Na poplavjoče množine vodit je uplivalo to pretrganje tako, da je padla voda skoro za 1 m v vasi.
Da se tukaj vendar enkrat nekaj zgodi, bi bil tudi že skrajni čas. Merilo in dosti denarja se je že potrosilo, da bi se tudi kmalu kaj v resnici zgodilo! To prosijo in hočejo naši Žetinčani. Gospod Reitter, tu imate priliko pokazati svoje prijateljstvo do našega kmeta. Pri „fajerberskih" slavnostih ste polni sladkih besed, pa skušajte se tudi enkrat v tem oziru pokazati vrlega, za blagor svojih krajanov zavzetega poslanca, okrajnega zastopnika itd.
Žetinčar.
Iz Kozjakapod Urbanom. (Okrajne ceste.) Proti koncu meseca februarja in v začetku sušca letošnjega leta je zapadel debel sneg. Posebno so bile v tem prizadete naše okrajne ceste v mariborskem okraju. Mariborski okrajni zastop, kateri je v rokah meščanske gospode, se ni popolnoma nič zmenil za nje. Gotovo so si mislili ti gospodje, saj po teh cestah mi ne hodimo po zimi veliko, pa po našem mestu Mariboru ga bomo že dali odpraviti, ter gledali nato, da kateri izmed gospodov ne ostane do ušes v snegu. Kaj se pa potem naj stori z okrajnimi cestami na
severni strani Maribora, katere vežejo skozi Lajteršperk, Sv. Marjeto, Sv. Jakob, Jarenino, Št. Ilj, Sp. in Zg. Kungoto, Svičino, Sv. Jurij ob Pesnici, Kamnica in Sv. Križ nad Mariborom ? Vsi ti kraji so zvezani s cestami, za katere mora skrbeti okrajni zastop mariborski. Nobena izmed teh cest ni bila odpravljena od snega, kar pa bi bilo nujno potrebno. Potreba bi bilo, da bi se odpravil sneg s snežnim plugom. Ali kaj takšnega še na misel ni prišlo meščanski gospodi, saj so okrajne ceste za njo le deveta briga. Mislili so si, po teh cestah se ne sprehaja „nobl" gospoda, za ubogega slovenskega kmeta, delavca, hlapca in viničarja pa je že dobro, če tudi taksne vrste ljudje ostanejo v snegu. Takšne skrbi in misli ima mariborska gospoda za ubogo slovensko ljudstvo in za okrajni zastop. Ravno iz severne strani Maribora se spravlja največ mleka v mesto. To kar bi bil lahko eden opravljal, ko bi bil odstranjen sneg, morali smo si po dva do trije po debelem snegu črevlje trgati. Če nam je pridrdral voz nasproti, morali smo se mu ogniti v črez pas globok sneg; posebno je bilo to težko za ženske. Tako smo trpeli ljudje in živina vsled zanemarjenja okrajnega zastopa.
Dragi mi kmetje in v obče ubogo slovensko ljudstvo! Ni mogoče našteti vse težave in nadloge, ki smo jih trpeli vsled debelega snega na okrajnih cestah. Vprašam vas, ali naj gre tako vedno naprej ali se še naj za naprej šopiri mariborska gospoda po našem okrajnem zastopu ter se nam naj naprej godi taksna krivica?
Mislim, da tega mora biti tudi enkrat konec. Vse občine, ki ste lansko leto volile na komando mariborske gospode z meščansko stranko, popravite ta madež pri prihodnjih volitvah. Volite s kmečko stranko, delajmo vsi na to, da spravimo prihodnjič kmete v zastop in ne meščane. Posebno opominjam občine, katere komandira mariborska gospoda ob ysakih volitvah. Kajti, ako vas pusti meščanska gospoda na cesti v snegu obtičati, pustite jo tudi vi pri volitvah v okrajni zastop na cedilu.
Dragi kmetje, tukaj se ne gre za sovraštvo med narodnostjo, pač pa se gre za občni blagor in korist vas ter za korist ubogega slovenskega kmečkega in delavskega ljudstva. To vam priporoča priprost, trezno misleč in zaveden slovenski kmet.
Iz Vojnika. (R a z n o.) Pretočeni mesec je umrl v tukajšnji hiralnici Marko Krejan iz Senovega v rajhenburški župniji. Dosegel je lepo starost 97 let, ali kakor je sam povedal: „tri menj kot sto." Nedavno je tožil: „Nikogar nimam več. Vsi so šli pred menoj, otroci, žena, prijatelji, tudi sam bi že rad umrl, saj sem že sam sebi v napotje." Bil je ljubezniv, vesel, blag starček. Vsi so ga imeli radi v hiralnici, on pa nje. Ko so mu prišli za god čestitat, jim je v zahvalo zapel. Rad je sam sebe in druge pokratkočasil s kako neprisiljeno šalo. „V hiralnici", je rekel, „smo sami junaki, samo to slabo stran imamo, da je eden bolj zanič kot drugi." Če je imel pa vse rad, mu je bila vendar najbolj pri srcu njegova pipica. Tudi, če ni kadila, ni bila nabasana in ne prižgana, jo je vendar nosil v ustih. Proti zadnjemu, ko že ni mogel več hoditi, si je sprosil dovoljenje, da je smel v sobi kaditi. In to samo on — stari Marko. To je bilo zanj največje veselje in največja čast. Predlanskim na sveto noč je še pel, letos ni mogel več. Naj v miru počiva blagi starček.
V župniji in hiralnici smo imeli do sedaj že nad 50 mrličev. Izredno veliko, ker imamo še le dva meseca za seboj. Na svečnico jih je bilo samo v hiralnici kar pet!
Tukajšno nemško dvorazrednico so razširili v trorazrednico, ki jo je toliko treba v Vojniku, kakor zdravemu človeku tretjega očesa v glavo. Iz samega prevelikega veselja nad tem najnovejšim vspehom se je priredila dne 1. marca veselica, na katero so zbobnali nekaj tujcev. Bili so nemčurji sami med seboj in skrbeli po svoje za zabavo. V jutro so se stepli, druge škode ni bilo. Tako so položili
temelj za tretji nemški razred. Pa naj še kedo reče, da Vojnik ne napreduje?
Trgovino so zaprli Fricu „Gollob." Kakor je razvidno iz imena, je Golob pristen slovenski tiček, samo letal je nemško. Zdaj je obsedel. Postrigli so mu peroti s tem, da niso kupovali pri njem. Zavedni kmetje so kupili raje pri narodnem trgovcu.
Sv. Jurij ob Ščavnici. (Štajercu v odgovor.) Skoraj se mi ne zdi vredno, da bi odgovarjal tisti „jasni" glavi, ki jo je v eni zadnjih številk ptujskega „Štajerca" tako modro povedala glede sklepa od 8. jan. t. 1. našega občinskega odbora. Sam pravi, da se še največji učenjaki niso zjedinili, je li streljanje proti toči koristno ali ne.
Ni še dolgo, kar je. g. podpolkovnik Konschegg, ki se je že več let mudil po letu v slovenjebistriškem okraju ter se nalašč pečal s to zadevo, pisal, da streljanje proti toči nič ne pomaga. Zakaj pa naj naša mala občina za tako dvomljivo reč zametuje precejšnjo svoto denarja, ki ga lahko bolje obrne? In kako spravi dotični dopisnik agitacijo za okrajne volitve in streljanje proti toči v zvezo, ne vem.
Težko si bo pač človek razlagal njegove menda preduhovite (zato nerazumljive) besede: „Borka je namreč vjela agitacija za okrajne volitve, zato je nepotrebna strelna"postaja." Da so dotičniku zadnje volitve za okrajni zastop še vedno v želodcu, je pač lahko umljivo. Gotovo se Vračko in njegovim nemčurjem tresejo hlačice, če pomislijo, kako se ljudstvo vedno bolj zaveda; že pri zadnjih volitvah je Vračko komaj prodrl; videli bomo, kaj bo pa pri prihodnjih! Delali smo po prepričanju, ne pa po navodilih radgonskih in ptujskih posili-nemcev, in tako bomo ravnali še nadalje. Saj že vsakdo uvideva, kako mračno je napred-njaštvo orehovskega preroka. Dobro izraža ta svoje naprednjaštvo z besedami, da mu ne ugaja novoslovenska politika. Ta novo-slovenska politika ravno vedno in vedno zahteva šole, da bi se slovensko ljudstvo lahko izobraževalo v lastnem jeziku, zahteva slovenske kmetijske šole, slovenske meščanske šole, slovensko vseučilišče. In to je znamenje Vrač-kovega naprednjaštva, da se upira takim zavodom. Torej ravno neumno bi rad imel ljudstvo, da bi lahko ž njim delal, kakor bi hotel, da bi se ne zavedalo svojih pravic. Štajercijanci trdfc, da nočejo novoslovenskega jezika, ker ga ne razumejo. A tega ne pomislijo, da se vsak jezik razvija, slovenski kakor nemški. Da pa ljudje razumevajo pismeni jezik, je najboljši dokaz družba sv. Mohorja, ki pošilja na tisoče knjig vsako leto po vsem Slovenskem in pa velika množica časnikov, ki jih ljudje berejo. Če bi ne umeli, bi ne brali. — Kraljevci, začetkom sušca, 1905. Andrej Borko.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Moška in ženska podružnica družbe „sv. Cirila in Metoda" v Mariboru imate prihodnji četrtek, dne 16. sušca t. 1. svoj redni letošnji občni zbor v restavraciji tukajšnjega „Narodnegadoma." Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vzpored običajen. Pričakovati je obilne udeležbe vseh p. n. udov obojne podružnice, kakor tudi velecenjenih prijateljev in podpornikov prekoristne narodne družbe.
V odborovi seji kat. p6lit dr. ,Save, v Rajhenbergu, dne 5. marca je odbor sklenil sledeči resoluciji: 1. Katol. polit, društvo „Sava" obžaluje, da se je glede celjske slov. nem. gimnazije opustilo stališče državne zbornice, kjer se je dne 20. sušca 1902 sklenilo, da ima slov. nem. gimnazija ostati v Celju. 2. Vsi merodajni krogi naj delujejo na to, da slov. nem. gimnazija ostane v Celju.
Osebne vesti. Davčni kontrolor g. Hen. Me telet je prestavljen iz Marnberga v Št. Galen na Gor. Štajerskem.
Prestavljen je notar v Gornji Radgoni g. Oton P 1 o j v Černomelj na Kranjskem.
S pošte. Pri postnem uradu v Petrov-č a h bo poštni pot od sedaj za naprej trikrat na teden dostavljal pošto tudi v občinah Velika Pirešica, Gorica in Ruše. V Rušah se tudi postavi poštni nabiralnik. V kraje, kjer je že dosedaj dostavljal, bo od sedaj dostavljal vsak dan razun nedelje. — Pri pošti v S t. 11 j u v Slov. gor. nastavljeni poštni pot bo dostavljal pošto trikrat na teden tudi v Kresnici, Starigori, Zg. Dobrenju, Cirknici in Strihovcu. V Starigori, Zg. Dobrenju in Cirknici se postavi poštni nabiralnik.
Na c. kr. poštno ravnateljstvo. Iz več krajev se nam pritožujejo naročniki, da nekateri pismonoši svoj posel neredno opravljajo. Kadar se jim ne ljubi nesti časnika ali pisma h kakemu bolj oddaljenemu posestniku, tedaj pa ga pustijo pri katerem drugem ob cesti, kjer gredo navadno mimo. Tako se zgodi, da potem naslovljenec dobi časnik še-le v pondeljek ali pa še pozneje.
Poročil se je dne 2. t. m. sodni kan-celist v Kozjem g. Ž. Kruharz gdč. P i š-kurjevo iz Ljubljane. — Poročil se je pri Sv. Miklavžu pri Ormožu g. Alojz K o 1 a r i č, veleposestnik v Šalovcih, dne 1. marcija t. 1. z gdč. Katarino Pajtler iz Krčevin. Bog daj novoporočencema in njih obeh starišem kakor roditeljem mnogo veselja, sreče in blagoslova. Ženin je iz rodu slavnih naših Miklošičev. Na zdar! — G. Jakob Breznik, bivši zavžitni uradnik in posestnik v Rožičkem vrhu župnija Sv. Jurij ob Ščavnici se je poročil dne 1. t. m. z Marijo G o d i n a iz Čadrama, pri Sv. Kunigundi na Poh., v rojstni fari neveste.
Mariborske novice. Minolo soboto, dne 4. t. m. je ukradel neki tat špeharju Loren-čiču v Lendlerjovi žganjarni iz žepa 80 K. Kdor se med otrobe meša, ga svinje požrejo in kdor hodi v žganjarne med šnopsarje, je okraden. — Delavca Jurija Tinauer so našli mrtvega na koroškem kolodvoru dne 4. t. m. zjutraj pod strojem, ko je istega snažil. Bržkone ga je zadela kap.
Pomiloščeni kaznjenci. V mariborski kaznilnici so bili dne 25. m. m. pomiloščeni: Primož Primožič s Kranjskega. Imel je 18-letno kazen. Kaznilnico zapušča star nad 70 let. Peter K ost ur iz Dalmacije, France Ple-mentaš s Štajerskega. Iz mladinskega oddelka: Alojzij Novak in Janez Lončar oba s Kranjskega.
Letošnji nabori. V mariborskem okrajnem glavarstvu. I. V Mariboru v Goetzovi dvorani: dne 1. aprila za občine: Dobrenje, Št. Ilj, Kamnica, Št. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušova, Št. Jakob in Jarenina; dne 3. aprila: Jelovec pri Kamnici, Janžev vrh, Kaniža, Karčovina, Sv. Križ, Gornja Št. Kungota, Leiteršberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurberku, Plač in Polička vas; dne 4. aprila: Pesnica, Ranče, Rošpah, Slemen, Špičnik, Slatinski dol, Gornji Duplek, Spod. Duplek, Traguč, Brestenica, Vosek, Boč, Svi-čina, Vukovski dol, Vertički vrh in Selnica ob Dravi; dne 5. aprila: Selnica ob Muri, Ciršak, Ciglence, Cirknica, Vrhovdol, Studenci, Bistrica pri Lembsbu, Bistrica pri Falu, Fram, Gorica, Ješence, Zg. Hoče, Sp. Hoče in Rače; dne 6. aprila: Kumen. Legen, Lembah, Dogoše, Lobnica, Loka, Št. Lovrenc ob k. ž., Sv. Marjeta na Dr. p., Ruše, Morje, Št. Miklavž, Orehova ves, Pohorje, Pekre, Pivola, Pobrežje, Podova, Ranče in Rogoznica; dne 7. aprila: Razvanje, Rudeči breg, Radvanje, Slivnica, Skoke, Bohova, Činžat, Smolnik in Cvetkovci. V Slov. Bistrici v rotovžu: dne 17. aprila za občine: Sv. Ana, Bukovce, Dešno, Gornja Bistrica, Slov. Bistrica, Fram, Gabernik, Hoš-nica, Pekel, Hrastovec, Jelovec-Makole, Kalše, Črešnovec, Oglenšak, Žablek, Laporje, Gornja Ložnica, Sp.v Ložnica in Lukanja vas; dne 18. aprila: Šmartin na Poh., Modrase, Sp. Novaves, Vrhloga, Osel, Pečkč, Brezje, Po-koše, Poljčane, Pretrež, Zg. Polskava, Sp.
Polskava, Riteršperg, Šentovec, Šmicperg, Smerečno in Stanovsko; dne 19. aprila: Šta-tenbreg, Stopno, Studenice, Tinje, Vrhole, Voj-tina in Ciglence. V Št. L enartu v Slov. gor. v gostilni Aubl: dne 28. aprila za občine: Andrenci, Sv. Benedikt, Zg. in Sp. Por-čič, Sv. Trojica, Srednji in Sp. Gasteraj, Št. Jurij v SI. g., Gočova, Veranje, Senarsko, Jablance, Cerkevnjak, Kremberg, Ledinek, Št. Lenart, Malna, Ihova, Osek, Partin, Rogoznica, Zg. Ročica, Zamarkovo, Zg. in Sp.
_y	I	X,	' V	V '	O	v	r
Žerjavce, Sikarce, Setarova, Žitance in Zitce; dne 29. aprila: Selce, Smolince, Župetince, Drvanja, Tronkova, Čagona, Črmlenšek, Zg. in Sp. Veličane, Zimica, Viš, Brengova, Korena in Cogetinci. Nabor se začne vsak dan ob 8. uri zjutraj, vendar pa že morajo biti naborni zavezanci ob 7. na mestu, da se uredijo. Žnjimi morajo priti župani, ki morajo pripeljati zavezance iz svoje občine. Letos gredo na nabor 1. 1881, 1883 in 1884 rojeni.
Umrl je. V ZreČah je umrl Blaž Bukov n i k , ravno 30 let je opravljal častno službo cerkvenega ključarja pri romarski cerkvi na Brinjevigori. — Pri Sv. Marjeti na Dr. polju je umrla dne 2. t. m. Margareta K1 a s i n c , mati graškega odvetnika g. dr. Ivana Klasinca. — V Št. Lovrencu nad Mariborom je umrl dne 3. t. m. naroden gostilničar g. Andrej Pernat, v 66. letu. Vrlo narodnemu možu trajen spomin! — V Liscah pri Celju je umrl g. Karol Šah, bivši dolgoletni župan, prvi načelnik in ud kraj. šolskega sveta celjske okolice. Našemu dolgoletnemu naročniku daj Bog večni mir! — Na Laškem je dne 28 febr. umrla gospa Antonija Drob-n i č, zvesta, krščanska in narodna gospodinja.
Našim nemčurjem! V Gradcu se je vršila minoli teden obravnava, pri kateri je priznal neki 17 letni fant iz lipniške okolice, toraj iz popolnoma nemške okolice, da je obiskoval sedem let ta.mošnjo nemško šolo in ne zna nebratiinne pisati. Nemške šole toraj tudi ne naredijo iz neumnih Ijudij učenjakov! Za to pa ostani pri svojem materinem jeziku tudi v šoli!
Iz Slov. gor. se nam poroča: Vsled neprestanega sneženja in deževja izstopili so potoki v Slovenskih goricah in nastala je po vodenj. Od Gornje Voličine do Sv. Andraža je vse v vodi tako, da bi za promet potrebovali čolniče.
Sv. Rupert v Slov. gor. Poročil se je pri Sv. Rupertu v Slov. gor. g. V. Šalamun iz Biša z gdč. Ivanko Fras-Zelenikovo v Selcah. Na gostiji, ki se je obhajala v gostoljubni hiši narodnega župana in veleposestnika Alojza Zelenik v Selcah, nabrali so veseli svatje 7 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Bog jim daj mnogo posnemovalcev. Živeli! — Poročilo iz Selc o slabih pečeh v novi šoli pri Sv. Rupertu je pomagalo. Pretekli teden prišel je iz Gradca lončar in je peči prestavil in popravil. Sedaj grejejo prav dobro. Radovedni smo kdo bode plačal.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Zabaven večer kat. slov izobraževalnega društva je izvrstno vspel. Ljudstva se je kar trlo. Skromna prireditev z malenkostnimi stroški je društvu v gmotnem oziru zelo opomogla, kajti dohodkov je bilo 80 K 40 v. Vsem, ki so pripomogli do te častne svote, iskrena zahvala! — Tudi družbe sv. Cirila in Metoda nismo pozabili; razpečalo se je njej v prid za 6 K narodnega koleka. — Meseca julija 1904 smo dobili sel-skega pismonoša. Z novim letom pa je bila c. kr. pošta pomaknjena iz III. razreda 6. stopnje v III. razred 5. stopnjo. — Nevarna bolezen je prišla med ude mlekarske zadruge, — namreč nezvestoba, ki se je rodila iz same dobičkarije. V mlekarno donašajo udje zadnje dneve 30—40 1 mleka na dan. To početje mora povzročiti polom! Obstanek bi bil zagotovljen, če bi se donašalo na dan najmanj 200 1 mleka. Ker je pa 1150 K dolga in bi se morala v slučaju razdružitve tudi subvencija 800 K vrniti, bi prišla na ude pač lepa svota 1950 K, katere bodo morali iz svojih žepov pokriti. Možje bodite pametni in ne dovolite, da bi se pod tako ugodnimi razmerami pričeta mlekarska zadruga naenkrat opustila!
Da se natančneje seznanite o tej zadevi, pridite zanesljivo dne 12. t. m. na občni zbor, ki se vrši po večernicah v šolskih prostorih!
Za pogorelce pri Sv. Lovrencu na Drav. polju so darovali sledeči vlč. gg.: dvorni svetnik dr. Mir. Ploj, drž. in dež. poslanec na Dunaju 20 K; Janez Rožman, župnik v Zavodnem nad Šoštanjem 10 K; o. Janez Sterbak, minorit na Dunaju 40 K; Ivan Kunce, župnik pri Sv. Juryu ob Ščavnici 10 K; o. Salezij Vodošek, frančiškan v Ljubljani 20 K. Prisrčni „Bog plačaj" vsem dobrotnikom !
Na Zgornjem Dravskem polju je veliko povodenj napravila pretečeni teden Polskava. Prizadete občine zjedinite se vendar in podregajte po svojih deželnih in državnih poslancih za ureditev tega potoka! Iz dosedanjega močvirja dobite lahko najboljše travnike.
Naši mladeniči. Pri naboru v Ormožu dne 7. t. m. je ostalo 98 mladeničev.
Siuodka «a sedem kron. Pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža je 1. t. m. na Vo-grinovi gostiji posestnik Jakob O z m e c licitiral navadno portoriko, za katero se je skupilo 7 K 72 h v korist dnižbi sv. Cirila in Metoda.
SIgvito Potočinovo hišo in posestvo v Loki pirzi dajijBui mostu kupil je Ivan Jakse. trgovec v Loki za 40.000 K.
Negova. Pri nas se je dne 5. sušca t. 1. slišalo gromenje topičev. Vse je vrelo na lice mesta. Kaj je? Poročil se je sin trgovca in veleposestnika K. Fišer z gdč. Lukaževo. Pripeljali so se tudi sorodniki z brhkimi konjički od Sv. Benedikta. Bog živi narodna poročenca !
Kapela pri Radencih. Smrt kosi neusmiljeno in brez izjeme po naši mali župniji. Meseca prosinca in svečana je umrlo 25 oseb, skoraj samih priletnih mož in žen. Koliko solz in koliko sirot brez očeta in mater je nastalo v tem kratkem času. Na 26. svečana smo pa izročili materi zemlji mlado in pridno deklico Jožefino Špeli č iz Rihtarovec. Pogreb je bil z dvema č. g. po pozni božji službi, katerega se je udeležilo vse mlado in staro. Nje tovar-šice, prijateljice so se oblekle v belo obleko in bilo jih je 24 do 30. dokaz, da je bila po-kojnica priljubljena. Domači mešani zbor je preskrbel nagrobnico. Pokojnici večni mir in pokoj!
K uravnavi Pesnice. Komisijski pohod zaradi uravnave Pesnice, ki smo ga naznanili v št. 7 od 10. m. m. se vsled snega in vode ni mogel vršiti dne 28. m. m., zato se je isti preložil na 14. marca ob 10. uri dopoldne.
Na Dobrni so na prodaj — župani, to se pravi taki ljudje, ki bi radi postali „župani." Volilni boj je namreč nemčurjem popolnoma zmešal že itak slabe možgane. — Komaj so zvedeli, da bo volitev, oglasilo se je toliko kandidatov za županski stol na Dobrni, kolikor šteje dobrnska nemškutarija glav. Naenkrat so postali vsi nemčurji zmožni za župana. Najbolj sitno je to, kdo jih bo volil. — Volilni boj na Dobrni je jako zanimiv. To bi morali videti trud ubogih nemčurjev! Škoda se nam skoraj zdi lepih nemčurskih čeveljčkov, ki s toliko težavo gazijo po sedanjem dobrn-skem blatu. Sicer pa mislimo, da je dobro, če se oblatijo nemčurski čevlji, saj vendar ne moremo zahtevati, da bi bili čevlji svitlejši, kakor njih nositelji, ki so oblateni po znani tatvini volilnega imenika. — Na Dobrni sedaj ne slišiš nič več nemške govorice. Tu pa tam še kak paglavec zacvili „hajl in zig." To je vse. Sedaj namreč vsi nemčurji govorijo slovenski, ker potrebujejo slovenskih vo-lilcev, da bi jim prodali občino. To so hoteli pred časom — pametni ljudje, pa ni šlo. — „Atek, verfluft, ta teden bodo volitve za gmajšino", tako je prisopihal v nedeljo slavni nemčurski sin še bolj slavnega nemčurskega očeta k svojemu tajč-ateku. In tajč-atek je bezgal cel dan naokrog, da bi zvedel resnico. Pa ni bilo res! „Pametna" nemčurska butica tajč - sina namreč ni razumela občinskega razglasa, in je mislila, da je rok za ugovore — volitev. In tajč-sin bi ne imel ničesar zoper to, če bi mu rekali — „županov sin."
Nov most pri Brežicah. Mnogo let željno pričakovani most.pri Brežicah in Čatežu, ki bo vezal Štajersko in Kranjsko čez reki Savo in Krko v dolžini pol klm., bodo pričeli graditi letošnjo pomlad.
Svarilo. Mnogo avstrijskih delavcev prihaja sedaj v Liittich v Švico, kjer se bo otvo-rila svetovna razstava, da bi tam dobili delo. Ker pa ne znajo francoski in ker je domačih delavcev dovolj, ne dobijo dela in trpijo vsled tega veliko revščino. Zato se vsakdo svari, iti dela iskat v Liittich.
Surovo obnašanje sodnijskih in dav-karskih slug. Od nekod se nam piše: 20. stoletje, stoletje napredka in izumike se kaže povsod in zakaj pa tudi ne pri nas? Saj se Raže in to zadnje v jako čudni luči. Kakor so v pretečenih stoletjih oholo, izzivajoče in samo-oblastno nastopali graščinski oskrbniki, mnogokrat brez nevednesti še marsikaterega dobro-botečega graščaka, napram svojim podložnikom, ravno tako, če ne huje se godi našim prebivalcem menda brez vednosti predstojne oblasti od nekaterih sodnijskih in davkarskih slug. Evo dokazov iz zadnjega minulega časa. Še ni dolgo, ko je moral prestati neki ugleden kmet šest mesecev, drugi dva meseca ječe, in to le radi krivde drznih uradnih slug, ki namreč nastopajo, ako pridejo s kako plačilno nalogo ali sličnim k posestniku kmetu, kakor s kakim štironognim kužekom. Pred kratkim, ko neki posestnik opravičeno ni hotel podpisati na njega naslovljeno pismo, se je sodnijski sluga tako daleč izpozabil, da je kar z dotičnikom peč podrl. Kako pa se obnaša neki davčni izter-jalec, to že presega vse meje. Ali je menda predstojnikom znano, da on izroča kaki drugi nezanesljivi osebi opominjevalne liste, da iste raznaša, ko on v kaki gostilni popiva. In te vrste ljudje, ki podpirajo gnilo nemčurstvo, prihajajo dan na dan k jednemu ali drugemu posestniku ter se tako oholo, izzivajoče in neolikano oblastno kažejo, kakor da bi bili posestniki njihovi podložniki. Zato pač ni čuda, ako se kateri bolj vročekrven kmet s katero besedo izpozabi, da mora potem iti tja, kamor bi spadal povzročitelj vsega tega. Doma pa mu kmetijstvo hira! Tako se rešuje kmetijsko vprašanje! Mislimo, da bodo dosegle te vrstice zaželjeni uspeh. Predstojnike, bodisi c. kr. sodnije kakor c. kr. davkarije, pa prosimo, da malo zasledujejo izzivajoče dejanje njih slug ter jih podučijo, kako se imajo obnašati, ker drugače bi bili primorani nastopiti pot, katera bi jim bila jako neljuba.
Društvena poročila.
Družba sv. Cirila in Metoda je sklenila v zadnji seji se razdružiti s tvrdko g. Jebačina, ki je dozdaj prodajal v prid družbe kavo in se ista ne bo več prodajala v prid družbe. — Sklenilo se je tudi založiti nov družbinski kolek. Nadalje naznanja da se je pri založnikih drnžbinih užigalic gg. bratih Perdan v Ljubljani in pri založništvu družbi-nega pralnega mila izvršila najstrožja revizija, ki je uverila družbino vodstvo, da so le te založniške tvrdke oddajale vse po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjene slovenske rodoljubkinje in rodoljube, da rabijo izključno le družbine užiga-lice in družbino pralno milo. S tem se zagotaljajo družbi stalni dohodki, in rabijo ob jednem le najboljši izdelki.
Dijaška kuhinja v Ptuju daje vsaki dan 7 do 13 dijakom gimnazije hrano. Zato potrebuje denarna sredstva! Rojaki! ne pozabite tega podpornega društva, ampak pošiljajte prispevke! Ti pa so skoro popolnoma vsahnili. Prejeli smo le od deželnega zbora štajerskega dovoljeno podporo, potem legat pokojnega g. župnika M. Slekovec 90 K 24 v, od posojilnice v Brežicah 10 K, od posojilnice v Ptuji 200 K, za kar se izreka vsem zahvala.
Mladeniški sestanek se je vršil v nedeljo 5. t. m. v Studencih pri Poljčanah. Govorila sta domači g. župnik Čede in g. J. N. Gostinčar iz Maribora.
Sv. Ana na Krembergu. Ponosni smemo biti na lepi izid ponovljene predstave „Dve materi". Slaba je bila pot, grdo je bilo vreme, in vendar je prišlo dragih nam domačih gostov lepo število. Kdor je videl in slišal, kako točno in zanimivo se je izvajal vzpored veselice, pri-poznati mora, da je bilo vse prav lepo in zelo dobro. In ta zavest je najlepše plačilo našim pevcem in igralkam za njih požrtvovalnost in trud. Mnogi se ogibajo veselic in nočejo priti k lepim predstavam našega bralnega društva. Zakaj, ne vemo. To pa jim lahko povemo, da naše bralno društvo ni in ne bo nobenega po-hujšalo, ker njegov namen je nadaljno izobraževanje vseh, posebno mlajših, vspodbujati zaspance k narodni zavednosti in k ljubezni za vero in domovino in jezik materni. Oklepajte se, dragi Anovčani, posebno vi fantje in dekleta, bolj kakor dosedaj našega bralnega društva; naj ga ne bo med mladim naiim naraščajem nobenega, ki bi ne bil njegov ud. Z Bogom za narod slovenski.
Iz Slivnice. Nad vse pričakovanje sta uspeli igri: „Jeza nad petelinom in kes" ter „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček", ki soji uprizorili domači diletantje dne 5. t. m. Samo škoda, da imamo tako m al prostor in premajhen oder, sicer bi se prirejale lahko tudi večje igre, kajti naši igralci so že dobro izurjeni in imajo tudi potrebni pogum in navdušenje. Vsa čast jim!
Ormoško učiteljsko društvo si je izvolilo za tekoče leto sledeči odbor: predsednik g. Anton Porekar, nadučitelj na Humu, podpredsednik g. Martin Šalamun, nadučitelj pri Miklavžu, tajnik g. Adolf Rosina, učitelj v Ormoži, blagajnik g. Josip Rajšp, nadučitelj v Ormoži, odborniki g. Ivan Košar, nadučitelj pri Veliki Nedelji in g. Anton Kosi, učitelj v Središči.
Škale pri Velenju. Dne 6. svečana se je vršil ustanovni občni zbor bralnega društva v Skalah. Kljub silno neugodnemu vremenu se je zbrala velika množica ljudi, da so bili prostori cerkvene hiše pretesni, ter jih je nekaj ostalo pod milim nebom. Pristopilo je blizo 90 udov. V odbor so bili voljeni naslednji: č. g. kaplan Jakob Rabuza, predsednikom, g. veleposestnik Anton Jan, podpredsednikom, g. trgovec Ivan Senica, blagajnikom, g. posestnik Jožef Koren, blagajnikovemu namestniku, g. obč. tajnik Jožef Kovač, tajnikom, g. Franc Berlizg, fant, njegovemu namestniku, g. Ivan Plazi, fant, knjižničarjem. Iskrena zahvala tukajšnjemu veleposestniku g. Ivanu Nareksu, ki je prepustil zastonj eno sobo v svoji hiši društvu za porabo. Tako se je spolnila želja, ki so jo že dolgo gojili tukajšnji rodoljubi. Vam pa, dragi rojaki, posebno mladeniči in dekleta kličem: Kateri še niste pristopili, storite to vsi prav kmalu. Udeležujte se koristi bralnega društva in si ogrevajte srca za najdražje svetinje: sv. vero in milo domovino. Kakor strela iz jasnega neba pa nas je zadela žalostna vest, da nas ta dan zapustijo naš ljubljeni kaplan č. g. Valentin Kropivšek, ter se podajo v oddaljeni Ptuj Ker pa se ima društvo za svoj začetek zahvaliti edino le g. kaplanu, izvolili smo jih častnim članom bralnega društva, kar je zbrano občinstvo z gro-movitimi živijo klici pozdravilo.
Cerkvene stvari.
Odlikovanje. Orglarski mojster Josip Brandl v Mariboru je za mednarodno razstavo v Neapelju izdelal preteklo jesen umetno sestavljen model pneumatičnih orgel. Temu njegovemu delu je prisodila komisija najvišje odlikovanje „grand prii." Marljivemu mojstru častitamo na tem priznanju.
Nevarno bolan leži vlč. g. profesor veronauka na ptujski gimnaziji Ferdinand Majcen pri usmiljenih bratih v Gradcu ter se priporoča sobratom v memento.
Mili darovi za družbo vednega češ-čenja: Sv. Janž na Dravskem polju 17 K, Sv. Vid nad Valdekom 8 K, Spodnja Polikava
10 K, Sv. Ilj pod Turjakom 10 K 20 v, Sv. Ana na Krembergu 28 K, Rajhenburg 45 K, Sv. Martin na Paki 11 K 61 v, Sv. Mihael nad Mozirjem 2 K, stolna cerkev v Mariboru 74 K, Sv. Martin pri Vurberku 20 K, Selnica 21 K, Sv. Peter niže Maribora 50 K, Sv. Barbara pri Vurberku 30 K.
Sv. Križ pri Belih vodah. V romarski cerkvi Sv. Križa pri Belih vodah se začnejo zopet romarski shodi dne 12. sušca t. j. na god sv. Gregorija. Isti dan bo v imenovani cerkvi slovesno sv. opravilo ob 9. Razun tega shoda se bodo skozi celo leto obhajali sledeči veliki romarski shodi: 1.) Na cvetni petek t. j. petek pred cvetno nedelo ali praznik Marije sedem žalosti. 2.) Na dan najdbe sv. Križa t. j. dne 3. majnika. 3.) Na binkoštni ponedeljek. 4.) Na god presv. Srca Jezusovega t. j. letos dne 30. junija. 5.) Na dan rojstva sv. Janeza Krstnika. 6.) Na peto pobinkoštno kot lepo nedeljo. 7.) Na god sv. Ane t. j. dne 26. julija. 8.) Na praznik povišanja sv. Križa t. j. dne 14. sept. 9.) Na rožniveneko nedeljo. 10.) V petek po dnevu vseh vernih duš. 11.) Na god sv. Katarine kot sklepni shod. Razun tega bodo v imenovani cerkvi vsaki teden v četrtek večer ob večnej luči večernico in vsaki petek ob 7. uri zjutraj p. sv. maša z dvema blagoslovoma; za slučaj, da pride dosti romarjev, pa tudi cerkveni govor.
Gospodarske stvari.
Kmetijske razmere na Cvenu.
Cren je občina s kakimi 1000 prebivalci v «krajnem vzhodnem kotu proti Ogrski. Ima pa svojo šolo, posojilnico, kmetijsko zadrugo (z 38 orali posestva in mlekarno), bikorejsko zadrugo, ki redi bike marijadvorske pasme, od katerih je že prav lepega mladega zaroda; tudi kmetijska družba šteje v tej občini gamej 30 udov. Čvenska občina ima toraj pripomočkov za vspešni razvitek kmetijstva v prav obilni meri. Žal, da se je navedenih občeko-ristnih naprav dosedaj posluževal le manjši del gospodarjev. Seveda so to sami razumni možje, ki dobro vedo, da v današnjih težavnih razmerah mora kmetovalec napredovati, da ga silna konkurenca ne ugonobi. Večina naših mož pa še vedno vleče nazadnjaški voz. Ne le, da ne pristopijo gori omenjenim združbam kmetovalcev, temveč še rujejo proti njim ter jih obrekujejo. Na tak način delujejo z vsemi močmi proti svojim kmetskim koristim ter plujejo v svojo lastno skledo.
Tudi naj zagrizene j si sovražnik nase kmetijske zadruge ne more tajiti, da je ista v dobi svojega obstanka mnogo dobrega storila, posebno odkar je ustanovila mlekarno, ter i tem odprla svojim udom izdaten vir novim dohodkom, katerih prej niso dobivali; mleko se navadno doma potrati, ker ni v bližini večjih mest, kamor bi se svežo mleko lahko prodajalo. Koliko lepih denarcev bi lahko prišlo v naš kraj, ko bi vsi posestniki pošiljali mleko v mlekarno.
To zimo se je oglasilo več kot 10 naročnikov, ki bi radi postali stalni odjemalci našega sirovega masla, a vsem smo morali odreči, ker izdelamo masla le za dva stara stalna odjemalca. A trmoglavi nazadnjaki so za vse to slepi in gluhi, ali pa so menda v tako dobrem položaju, da jim ni treba denarjev (?). In vendar je toliko tarnanja o slabih kmečkih razmerah ter klicanja po državni in deželni pomoči. A država in dežela ne moreta vsakemu posamezniku denarnice napolniti, pač pa v novejšem času precej podpirata razne združbe kmetovalcev hrabreč jih s tem k samopomoči, ki je pač prvi pogoj uspešnega napredovanja.
Storile, bi pač to še v veliko večji meri, ko bi videle, da so se vsi kmetovalci združili t medsebojno samopomoč. Razen tega pa bi imele močne kmetijske zadruge tudi na postavo-dajstvo mogočen vpliv in pri sklepanju trgovinskih pogodeb bi vlada nikakor ne mogla tako prezirati kmetskih koristi, kakor se je to ravnokar zgodilo. Kako moč, vezavo in
blagostanje dajejo dobro urejene kmetijske zadruge, to najbolje opažamo pri kmetovalcih v bvici, na Danskem, Švedskem pa tudi v Nemčiji, katerih naši kmetje nikdar ne bodo dosegli, če kmalu ne krenejo na drugo pot. Kmetovalci teh držav pa tudi močno skrbijo za svojo stanovsko izobrazbo. Kako je pa pri nas?
(Konec ilsdi.)
Društ?ena naznanila.
Prostovoljna polarna bramba v Drajjotincih
bode imsla t nedeljo, dne 12. marca občno sbororanje na starem prostoru. Na dnevnem redu j«: 1. Pregled delovanja in računov preteklega leta; Si. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. Vsi udje se vabijo!
Gledaliika predstava v Ormožu. V nedeljo,
dne 12. t. m. priredi ormožka „čitalnica" t drugič narodno igro s petjem: Rokovnjači. Začetek točno ob 5. uri. Dobiček je namenjen deloma za slov. ioli, deloma za lond za ljudsko knjižnico v Ormožu.
Za družbo «v. Cirila in Metoda so darovali svatje zbrani na gostiji Mihaela Klinaija. in Frančiške Sivka v Sv. Rupertu nad Laškim 7 K. Živel zbiratelj
in darovalci!
Liutnloa uredništva. Od nekod: Naznanite
nam ime dotičnika 1 — G. Karba: Hvala, bomo porabili za podlistek. — Pulj: Podlistek prejeli 1 Hvala! — Pacinje: Poročilo o tem je že prinesel „Nai Dom", Pozdravjjeni! — Vitanje: Za danes prepozno!
Zahvala.
Povodom občinskih volitev na Teharjih dne 25. svečana t. 1. ovideli smo, kake simpatije uživa teharska občina med slovenskimi rodoljubi, dobili pa tudi od raznih slovenskih pokrajin toliko priznavalnih pisem, da si štejemo v čast in dolžnost izrečti vsem onim činiteljem „zmage Teharske" najprisrč-nejšo zahvalo! Posebno se zahvaljujemo našim zunanjim, izven občine bivajočim slovenskim volilcem, kateri so oddali svoje glasove našim kandidatom in kateri vzlic najneugodnejšemu vremenu niso izostali, ter se pripeljali na volišče. Bog živi vrlega zastopnika vasi Leveč! Bog živi v prvi vrsti slavne celjske prvobor-nike! Bog daj zdravje na vekomaj let vrlim Trnoveljčanom, Svetenčanom in vsem drugim volilcem iz Ljubečne ter raznih drugih krajev. Nikdar ne bomo pozabili vrlih slovenskih vo-
lilk, katere so oddale pooblastila naši stranki ter spodile nemčurje s preklami od svojih domačih pragov. Bog živi vse vrle Teharske volilke in volilce! Bog vam bo plačnik! Slava in nazdar. Slovensko Teharje, dne 1. marca 1905. Za začasni volitveni odbor: Dr. Franjo S t o r, predsednik, Ivan Č e m a ž a r, podpredsednik, Tinko S t o j a n , začasni tajnik.
oooooooo
Loterijske številke. Line 18. februarja: 8, 80, 29, 31, 86. Trst 18. februarja: 53, 28, 60, 56, 59.
OOOOOOOO
Tržue cene
r Mariboru od 26. do 4. "marca 1905.
Kupujte»
NARODNI KOLEK!
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"'
¿S i TT i 1 a.		od		do	
	100 kg				
		K	h	K	h
Pšenica.....		19	40	20	20
		15	80	16	90
ječmen.....		15	60	16	40
		15	40	16	20
koruza .....		16	50	17	30
proso ......		16	30	16	90
ajda......		16	50	16	40
		6	—	5	50
		3	80	6	—
	1 kg				
fižola......		—	22	—	28
grah......		—	40	—	48
leč*......		—	40	—	64
krompir.....		—		—-	8
sir......		—	86	—	72
surovo maslo		2	—	2	80
		2	—	2	40
		1	28	1	36
ze\je, kislo ....		—	20	—;	26
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit				
mleko.....		—	20	-	22
smetana, sladka		—•	40	-	56
kisla .. .		—	60	-	64
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
j»jce......		—	7	-	—
					
oooooo oooooo
Prostovoljna dražba.
Vsled selitve se v župnišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v četrtek 16. sušca proda 1 par konjev, 1 par volov in krav in
nekaj mlajše živine itd. tudi vozovi in gospodarsko orodje.
Sv. Lenart v Slov. gor.	191 1	Jo«. Jurčič, dekan.

VABILO na
_ obeiii zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmarju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, v pondeljek, dne j 20. marca 1905 ob 1 uri popoldne v lastni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor«tva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Nasveti načelstva in slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob eni uri se isti vrši ob pol dveh popoldne v smislu § 40, al. b zadružnih pravil. 194 2_i	Načelstvo.
Semenje!
Semenje!
IVaj boljša
vrtna, poljska "in gozdna semena, ki zanesljivo klijejo,
priporoča _i?ana trgovina s semenom	188 8—1
v Mariboru
. Berdajs
na Zofljinom trgu
Semenje!
Semenje

ZAHVALA.
Ob prebritki izgubi preljubega moža oziroma predobrega očeta
Karol Šah-a,
posestnika v Liscah,
biišega večletnega župana, prvega nače'nika, in že nad 30-le;nega uda krajnega šolskega sveta celjske okolice, odbornika „katol podpornega društva itd. se najsrčnejše zahvalujemo ljubim sorodnikom, blagim orijateljem in znancem za ¿zkazano sočutje in tolažbo.
Posebno se čutimo dolžni zahvaliti se za podarjene krasne žalne vence slavnemu kraj. šolsk. svetu in slav. obč. zastopu in za toliko obilen in časten sprevod čč. duhovnikom, mil. gospodu opatu Fran Ogradiju, g. vikarju Gorišeku, g. dr. Somreku, ki je raujkega še na dan smrti sprevidel s svetimi zakramenti, očetom kapucinom g. Ivanu Čemažarju, kaplanu teharskemu, blagorodnim udom kraj. šolsk. sveta in načelniku g. dr. Hrašovecu, velecenj. občinskim od-born kom, g. Glinšeku županu, gosp. Andr. Pevcu obč. tajniku, čč. šolskim sestram, častiti materi Angelini Križanič, slavnemu učiteljstvu deške okoličanske šole in ljubi šolski mladini na obeh šolali, ter vsem, vsem ki so spremljali nepozabnega nam rajnkega k večnemu pučitku in zanj molili. Bog plačaj vsem!
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!	It» 1 — 1
Lisce-Te h ar je, dne 6. marca 1905.
Žalujoči ostali.
Vsaka beseda stane 2 ylxx,
Najmanja objava 46 Tin.
ALA OZNANILA
Vsaka besed«
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati ss sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridigati znamka za odgovor.
Proàa m«
Stampllje i» kavčuka, modele za predtiskarijs izdeluje po ceni Karol Earner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica it. 15.
42Ö 61—87
Zeljno sem« (kaps) zanesljivo ka-Ijivo edino pravega KaSeljskega selja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih spraje-msjo se tudi pisemska znamke. Na naroČila brez denarja se ne ozira. 808 18-14
Lepa zidana hiša se proda v Stu dencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove eerkve s štirimi stanovanji, rodovitno njivo V4 orala, mesečna najemnina 46 K: vpraša se pri Francu (Jerič, posestniku Studencih.	67 5—5
Več tisoč amorlkanskih klu-člč, sposobnih za cepiti proda Franc Sorčič, posestnik. Kapele št. 5. Brežice. 112 3—3
Hiša št. 137 v Studencih pri Mariboru v bližini cerkve sv. Jožefa in šole se proda. 100 10—4
Novo zidana hiša s 3 stanovanji, vrtom in njivo, na Tezni pri Mariboru se proda po prav nizki ceni in lahkih plačilnih pogojih. Več se izve pri gosp. Miha Cernčič v Urbanigasae št. 11 v Mariboru.
135 3—3
Novozldana , vili podobna hiša, še 12 let davka prosta, pol ure od Ptuja, 3 minute od Ilajdinske cerkve, tik velike ceste, se proda iz proste roke zavoljo preselitve posestnice, hiša je sposobna za vsacega vpokojenca ali za kakega rokodelca, drugo se zve pri lastnici Ani Wekuš, Florianska ulica št. 1 v Ptuju. 126 3-3
Dva posestvi ste na prodaj. Prvo 4 orale za 2400 kron izplačilo 800—1000 K. Drugo 6 oralov, za 1800 K, izplačilo 600 —800 K. Izve se pri Franc Kocbeku, krčmarju. Sv. Ana na Krembergu. 114 3—3
Mala najemninska hiia, z velikim vrtom, z lepimi sadnimi drevesi, vodojak, gosp. poslopje in pol orala njive, lepa lega, 15 minut iz mesta, se proda. Naslov v uprav.!	92 6—4
Lepo posestvo, neposredno pri postaji Podplat železnici Grobelno-Rogatec se takoj iz proste roke proda. Obstoji iz: 3 ha i\jiv, 4 ha travnikov, 1 a vrta, 2 ha paše, 6 ha gozda, 8 a za pozidati, donaša čistega dobička 230 K 58 v nadalje 2 zidani z opeko kriti hiši, zidan, obokan, z opeko krit hlev za 20 glav živine, zidan z opeko krit mlin, 2 ko-larnici, svinski hlevi; 1 hiša ob okrajni cesti II. razreda pri postaji Podplat je sposobna za gostilno. Večji del kupne cene lahko ostane. Natančneje pogoje pove lastnik : Janez Pečnik, živinski trgovec in posestnik, Vojsko, pošta Podsreda.
158 2—2
Lspo posestvo s vsem hišnim in gospodarskem poslopjem je na prodaj z vsemi primičninami, vse v najboljšem redu na prav ugodne obroke. Zemljišče meri 10 oralov. Stoji 20 minut od kolodvora Poljčane blizu okrajne ceste. Naslov pri upravništvu.	151 2—2
Posestvo, v veliki vesi in pri veliki cesti, je tudi kovačija zmiraj dobro obiskovana, se proda. Več se izve pri lastniku Francu Kajbič, Spodnji Duplek. Pošta Vurberk.	157 2—2
Proda se zaradi družinskih razmer v prijazuem trgu zidana hiša z gospodarskim poslopjem, z vsem pohištvom pripravna za trgovino in gostilno, tudi zemljišče, ležeče pri okrajni cesti in vinograd z amerikanskim trsom, hosta kostanjeva in bukova. Proda se tudi hiša brez zemljišča ali odda v najem. Več se izve pri Alojziju Leskošek v Pilštanju.	152 2-
Cepljene trte na portalis, še neiz kopane, kar pospeštge rast veliko bolje, so močno zaraščene in vkoreninjene, ki se bodo pri prvem ugodnem vremenu iz kopale ter razposlale in sicer mozler, laški rilček, mali rilček, traminer, žlahtnina, kraljevina, 100 komadov po 20 K, pri večjem odvzetju pa še ceneje. Alojz Malek, trtnar v Cerkernjaku, pošta Mala Nedelja pri Ljutomera.	160 2—2
Vinogradniki I 16.000 amerikanskih trt: laški rilček, burgundec, žlahtnina, šipon, cepljene na portalis in montikolo, 100 komadov po 15 K divjake po 2 K še ne izkopane, dobro zaraščene in lepo vko-reničene proda Jakob Vičar, gostilničar v Rotmanu, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci.	168 8—1
Lepa hl&a nova, s 6 sobami, 1 ku hinjo, 3 kleti, oddaljena kakih 40 korakov od župnijske cerkve na deželi se proda V njej je dobra trgovina in krčma, zraven nekaj njive in hlev. Cena 6900 K. Kje pove upravništvo.	175 10—1
Lepa družinska biča z velikim vrtom se proda. Naslov pri upravništvu 174 2—1
Cepljene trte na Portalis in sicer: laški rilček, silvaner, traminer, šipon, bur-gunder beli, mali rilček, kraljevina in žlahtnina. Vse trte še so v trsnici, dobro zagrnjene, najboljše kakovosti, prodaja I. vrste 100 kom. po 15 K, II, vrsto po 8 K. Ivan Cuš, župan in posest, trsnice v Hla-poncih, pošta Juršinci p. Ptuju. 176 6-1
Gostilna z lepo hišo, vrtoma in lepim sadonosnikom, s popolno koncesijo, tabak-trafiko in mala trgovina, na lepem kraju blizu mesta in kolodvora na Spodnjem Štajerskem, se po nizki ceni proda. Zve se pri upravništvu in pismeno Slov. Bistrica, posterestante 8000. 180 3—1
Novozidana lilia, najemninska, 1 nadstropja, nese lepo najemnino se takoj proda zaradi rodbinskih razmer, tudi se zamenja z majhno hišo v ali izven Maribora. Vpraša se: Lenaugasse 25. I. vrata 6.	183 3—1
Harmonium dobro ohranjen, 5 oktav, 7 registrov, amerikanski sistem se proda za 70 gl. zaradi selitve. Naslov pri upravništvu.	190 1—1
Vinograd blizu 4. orale, s sadonosnikom, njivo, zidano z opeko krito hišo, veliko stiskalnico, 2 sobama in 2 kletima je na prodnj na Spodnjem Hlapju pri Sv. Jakobu v Slov. g. Cena je 1200 fl. Na-tančneji pogoji se izvejo pri Antonu Zemliču v Murščaku pošta Radinci. 186 1—1
Vsem vinogradnikom naznanim, da
imam še oddati več tisoč cepljenih trt v zeleno in na suho cepljene, različne dobre vrste od strokovnjakov priporočene, več tisoč korenjakov, prav po nizkih cenah, cepljenke od 10—16 K 100 komadov. Na zahtevauje pošiljam cenik zastonj, ker je bolj natančno v eeniku. Jos. Cotič, trtnar v Verhpolji pri Vipavi. Kranjsko.
145 3—2
do 3 srale, proti mali plači vse bliso glavne ceste med Mariborom in Celjem. Ponudbe na naslov: A M. V. 8t. Georgen a. D. Stifing.	187 2—1
V najem se da.
Gostilno želim v najem ali majhno trgovino z vsemi pripravami in neksg zemljišča; kupim tudi majhno posestvo
, Posestvo na 8p. Koroškem v obsegu 37 oralov z vsem gospodarskim orodjem se da v najem. Posestvo ima jako ugodno lego in je posebno pripravno za rejo živine, ker je dosti paše. Naslov pove upravništvo t. 1.	170 8—1
Mesarija z vsemi potrebnimi prostori in stanovanjem, v prijaznem trgu na 8pod. Štajerskem, kateri še dosedaj mesarja nima, se da v najem; sprejme pa se tudi kom-panjon, mesarije vešč. Kje, pove uredništvo „Domovine".	162 3—2
Manjfta trgovina (štacuna) s opravo in stanovanjem vred, prav zraven župnijske cerkve, se da v najem poštenemu, katol. trgovcu. Kje, pove upravništvo tega lista. 161 8—2
Trgovina, dobro idoča, z mešanim blagom se da v najem bliža farne cerkve ob okrajni cesti. Naslov pove upravništvo. 143 2—2
Prosti službi»
Mežnar, 21 let star, išče služb« na Spod. Štajerskem. Naslov pri upravništvu. 184 3—8
Vrtnar, v svoji stroki izveiban, se takoj sprejme. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hrvaško.	181 8—3
Vrtnarski pomočnik, z dobro prakso v gojenju zelenjave in umetnih rož se takoj sprejme. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hrvaško. 182 8— 8
OpekarJI, ki so dobro izuijenl v izdelovanju in žganju zidne in strešne opeke, se sprejmejo za celo leto 1905. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hrvaško.	183 8 — 8
Kolarskega učenca sprejme takoj
Fr. K lin ar v Slivnici, Hoče. 142 3—2
Učenca sprejme takoj Kari Grilc, pek v Studencih pri Mariboru. Več ustmeno. 144 3—2
Gospodinja ali hišna išče službo v
kako župnišče. Je v srednih letih, razume vsako delo najbolj gospodarstvo. Naslov pri upravništvu.	154 2—2
Oskrbnik (ispan), ki se dobro razume na poljedelstvo živinorejo, oskrbovanje vseh poljedelskih strojev, priden in energičen, zmožen nemščine in hrvaščine, se sprejme pod skromnimi pogoji takoj pri graščinskem oskrbništvu Gornja Reka pri Varaždina.
Družba delavoev za koinjo in
spravljanje sena na 100 do 150 oralov travnika se za leto išče. Sprejmejo se tudi v izdelovanju in žganju strešne in sidne opeke dobro izurjeni opekajji. Oskrbništvo Klenovnik, pošta Ivanec, Hrvaško. 150 3—2
Čevljarski učeneo se sprejme takoj pri g. Nerat Friderik, čevljar, Maribor, Koroška cesta 18.	167 1—1
Krojaškega pomagata za sejemsko delo takoj sprejme J. Verdnik, Spodiya Nova Vas pri Slovenski Bistrici. 172 1—1
Mesarija In gostilna na zelo ugodnem prostora na Bizeljskem se da v najem zaradi smrti. Natančneja pojasnila daje g. Anton Škof ml. v Bizeljskem pri Brežicah. Odda se do 1. aprila 1905. 169 2—1
Trgovski pomočnik slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi v službo stopiti takoj ali po dogovoru. Zmožen je tudi kako trgovino sam voditi, ker je že več let služil kot trgovski vodja. Naslov pove upravništvo.	91 8—2
.Mesarski ačenee se takoj sprejme. Kje, pove Franc Cerič, posestnik v Studencih pri Mariboru.	192 5—1
Dva mizarska pamoènika iz
dežele se sprejmeta pri Jožefu Vogrincu, mizarju na Zgor. Hajdini št 35 pri Ptuju. 181 2—1
Hraiar ali švajcar, ki je priden in zvest delavec, ki kravorejo dobro razume, posebno dojiti mora dobro znati, mesečne plače začetka 16 do 20 K, stanovanje, perilo prosto, dobro postrežbo, znanj« nemškega jezika ni potrebno, le skozi g. duhovnike priporočeni se sprejme na posestvu poleg Gradca. Marijen - Institut Kirchengasse št. 1 Gradec. 184 2—1
Krepkega fanta, ki bi imel veselje do cerkveniške službe sprejmem. Ako bi bil priden in natančen v omenjeni službi, lahko bi se učil tudi v petju in orglanju. Več se izve pri organistu Davorinu Cvenku. Škofja Loka Gorenjsko.
185 2—1
Oženjen iafar išče službo, tazume
poljedelstvo, živinorejo, lesno kupčijo in vinarstvo. Nastopi službo sam ali z ženo. Naslov pove upravništvo. 173 4—1
Ekonom, kateri je dovršil kmetijsko šolo, z enoletno prakso in je zmožen tudi nemškega jezika išče v kratkem primerne službe. Naslov pri upravništvu. 171 8-1
Citrarji se iščejo za sodelovanje v tukajčnih slovenskih krogih. Oglasijo se naj pri upravn. lista.	178 1—1
Sedlarskega učenca na euo leto, zdaj se že uči dve in pol leta, pri svojem očetu, naj naznani pismeno do 15. aprila pod naslovom Franc Pfeifer, sedlar v Oštrelju, firma Otto Šteinbeis. Pošta Pe-trovac. Bosna. Kdor ga želi sprejeti. 179 2-1
Kovaikeira pomagala, pridnega in izuijenega sprejme takoj Matej Bre-gant, kovač v Orehovi vasi. Pošta: Hoče-Slivnica.	193 8—1
Na prodaj
146 2—2
pod ugodnimi pogoji je posestvo „Kmetijskega društva v Lesko ven pri Ptuju", katero sestoji iz hiše, v katerej je gostilna in mesarija, velikega gospodarskega poslopja s prodajalno za mešano blago, hleva, ledenice, vrta in travnika. Posestvo leži ob okrajni cesti Ptuj-Trakostjan (Hrvaško) tik župnijske cerkve v Leskovcu, tedaj v sredini Haloz. Prostor je za vse prav ugoden in bi delaven in podjeten človek, kateri ima kaj svojega denarja in razume trgovino, prav izvrstno izhajal. Natančneji pogoji zvejo »e pri likvidatoiju g. Vekoslavu Pelo-u v Ljubljani, Gosposka ulica št. 10.
Sestero
velikonočnih
182 5—1	pesmi
za mešane glasove. UglasbU Ivan Ocvirk. Cena part. in 4 glasom 1 K 50 v, posamni glasi po 10 v. Dobi se še tudi od tega sklja-datelja ,Petero mašnih pesmi' za mešane glasove. Part. in 4 glasi 1 K 50 v. — Založil skladatelj pri S.v. Juriju ob juž. žel.
Dr. Janez Klatinc, odvetnik v Gradca, naznanja t svojem, svojih bratov Franc in Lovrenc Klasinc, posestnika pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, in drugih sorodnikov imenu prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene matere, gospe
Marjete Klasinc,
ki je dne 2. marca t. 1. po dolgem, težkem trpljergu, previdena s sv. zakramenti v 86. letu blaženo v Gospodu zaspala in se dne 4. marca t. 1. na pokopališču pri Sv. Janin pokopala. Sv. zadušne male služile so se dne 4. marca v eerkvi sv. Janža na Dravskem polju. V Gradcu, dne 5. marca 1905.	166 1—1
Poaebna obvestila so niso izdala!
V trgovini J. FnŠ-a pH Sv. Trojici v SI. gor.
se dobi sedaj seme
domače detelje, velikanske roue, žlahtna vrtna semena in lepih cvetlic. Klajno apno, živinsko sol. — Proda se močen ,Singer' za
krojače in dobro ohranjene citre. BERILO: „Slov. Štajerc", „Šaljivi Slovenec", zbirka domačih zdravil, astronom, velika sanjska knjiga, Čebelar, nauk o zakonskih in mladeniski koledar 1905; kakor vso drugo blago po zelo zmerni cemi.	163 2—2
j
Vaem znancem in prijateljem javljamo tutao vest, da je neizprosna smrt nam pobrala našega
Anton a Voga,
župana, cerkv. ključarja, načelnika krajnega šolskega sveta, krajnega šolskega nadzornika in posestnika v starosti 57 let, po kratki bolezni previdenega a sv. zakramenti za umirajoče dne 20. svečana.
Občina in krajni šolski svet Slivnica pri Celji. 177 1—1
Zdravje je največje fooirastio!
Kapljice si Marto
T« rlasovite in aenadkriljire kapljice sv. Marte* so uporabljajo za notranje in znnanje • • • • bolezni. * •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po koateh v nogi in rolri ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri ielodčnih boleznih, ublažujqjo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduha, bolečine in krča, pospešujejo in «bojujejo prebavo, Matijo kri in flreva. Prežene velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti bripavsstl in prehia-Jsnjn. LečJjo T»e bolezni na Jetrih in slezeh tor koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrelloa in vse iz uje Mukajoče bolezni. Te kapljice so najbolje sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva i« samo: Mestna lekarna, Za-ffreb, zate se naj naroč^jejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, larior tri št. 68, poleg: cerlre st. Marto.
Denar ae pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajatorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena nf. vsako pošto: 1 dno*t (12 «teklenlo) 4 H. j 4 ducate (48 atoklenlo) 14 SO K. 3 dnoaU 24 a teklenlo) 8 H. 8 duoatov (00 steklen.) 17 — H. 8 ducafe (36 steklenlo U H. (
Imata ua tisočo priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato na vajam samo imena nekaterih gg., ki ao « posebnim vspehom rabili kapljice av. Marka ter popolnoma ozdravili. Iran Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, tnpnft; llija Mamič opankar; Zofija Vukelič, šivilja: Josip Seljanič, seljak itd.	.............
11 Ak^tft.	za P'*n> bencin, pretrolin in sesalne naprave
-^"-■-"•'"M za piin 0(j 2 do 50 konjskih moči, nove ali že rabljene, izvrstne kakovosti priporoča spodnještajerski zavod za napravo in popravo motorjev gospoda
Karola Sinkoviča v Mariboru, Puffgasse 9.
Prevzame tudi prenarejanje motorjev za bencin v plinske sesalna motoije, ki so najcenejša gonilna moč, 1—2 v za 1 konjsko moč v l uri. Najbolje urejena popravljalnica za automobile, parne stroje in parne kotle, sesalke, studence in vse gospod, stroje. ios 6—4
Stanič, seljak itd.	EMt* UataJiovlJena, 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg ¿t 68, poleg cerkve sv. Marka. 64« Zdravje je največje bogastvo!
10-10
Alojzij Pinter
trgovec v Slov. Bistrici 136 10—2
priporoča celemu okraju svojo vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni čas vsake vrste poljskih semen, posebno pravo, čisto, zanesljivo deteljno seme, oves za aeme itd. Veliko se proda Bartel-novega prašeka za poklajo živini, svinjam in konjem.
Kupim po^Bke pridelke in vse druge reči. -2SG
iz molitvenika
VII. natis
(za-se vezane)
se dobiva v tiskarni «t. Cirila v Maribora. — Cena: v
platno vezano H. l'SO, a pošto vred H f-0O. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
Rameni
bečelni vosek
kupuje vsako množino in plača po naj-74 4—3	višji ceni
Jožef Dufek
Maribor, Viktringhofg. 30.
		
tjte, ...	:; . . i"--;:.	A

Ov
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilici naročilom se priporoča
Tislcnrna nv. Oli-iln, v ¡Vlariboru,
■ HBaaBBHHKHBM
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60.	85 48—4
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
(Willkomm).
! Ta težka vrsta ovsa obrodi v vsaki zemlji, ) zori zgodaj, jako bogati obrodi, da visoko, ! dobro slamo za krmo in se ne poleže. Ker se na redko seje, zadostuje na 1 oral 50 klg. Pošilja se v vrečah po 25 klg za \ K 9, 50 klg za K 17, 100 klg. za K 32. I Vzorci po 5 klg franko za K 3 20 proti predplačilu. 86 8—4
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah, Štajersko.
Kupujem
j: fižolo, zrnje vsake vrste, sreš (vinski kamen) po najboljši ceni. V Murko, trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Mariboru, Mellingerstr. 24. 164 3—2
Ldajaielj in založDik „Katol. tisk društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo.