apedfadeee ta mbbo to JjottnlM plačana » gntorf( Leta XXIII., št. 159 Ljubljana, nedelja 18. julija 1943-XXI Cena cent. 80 UpravniJcvo: Liubljana, Puccinijeva olica 3. Telefon h. 51-22, il-23. 31-24 Inseratni oddelrk: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pgštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione PubblicitA italiana S. A. MILANO Ishaja ritk daa razen ponedeljka Naročnina znaia metečno Lir inozemstvo vključno * »Ponedeljikim J» cromc Lir 36.30. Uredništvo t Puccinijeva olica It. 3. — Tdcfoa itev. 31-22, 31-23. 31-24. _Rokopiai »e n« vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- bliati di provenienza italiana ad estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO. AccanM Gom&attlmenti 11 nemko m e riussifo ad avanzare — Azioiti a velo radente sufle truppe avversarie — Un piroscaf© di 7000 tono. sl§Mdat3 — 34 velivoli nemici afcbattuti ]fl Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 17 luglio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1148: In Sicilia, ed in particolare nelle regioni di Agrigento e di Catania, si e anehe ieri acoanitaniente combattuto: ]L'awersario, nonostante i forti attacchi sforrati e le elevate perdite subite non e riuscito a consegnire ulteriori vantaggL Keparti aerei da combattimento e da asssalto hanno inflitto alle tmppe nemiche in »fpetute azioni a volo radeute, gravi danni in uomini e materiali. Aerosiluranti e bombardieri deIl'Asse ©onducevano vlgorose azioni contro navi nemiche neila zona tli Capo Passero e in pros-siraita di porta di Siracusa e Augusta: un piroscafo da 7000 tonn. incendiato co-lava a picco. La caccia germaniea abbatteva nel eielo della Sicilia sedici velivoli dei quali 12 quadrimotori del tipo «Liberator». Incursioni nemiche su Napoli, Bari, Reggio CaL e Messina non causavano danni di importanza; limitato il nurnero delle vit-time. Azioni di bombardamento e di spezzona-mento di 6carso rilievo venivano pure ef-fettuate sulia Spezia e Ioealita della Lom-bardia e delTEmilia. Sono stati complessivamente distrutti, dalle artiglierie deila difesa e dalla caccia 18 velivoli dei quali 5 tra Messina e Reggio Cal.; tre a Bari, sette a Napoli, tre tra Varese e Pavia. Roma 6 stata sorvolata questa notte da aerei che hanno lanciato volantini di propaganda. Nelle acque della Sicilia orientale un no- stro incrociatore leggero, attaccato da al-cuni motosiluranti, ne affondava due e con-dueeva a termine la sua missione senza avere riportato alcun danno. Un cacciatorpediniere nemico č s ta to si- lurato da un nostro sommergibile. * A seguito delle incursioni citate dal bollettino odierno sono state finora accertate le seguenti perdite tra le popolazioni: a Napoli 22 morti e 70 feriti; a Bari 3 morti e 33 feriti; a La Spezia 6 feriti. In corso di precisazioni quelle di Reggio Calabria e Messina. Le vittime definitivamente accertate in seguito alFincursione nemica su Livorno salgono a 252 morti e 503 feriti. Nota al bollettino n. 1148: Nei combatti-menti dei giorni seorsi č caduto da prode in Sicilia, il luogotenente generale della M.V.S.N. e generale di brigata del regio esercito Enrico Francisci. Egli era stato mviato nell'isola per assumere un impor-tante comando e subito si era voluto* recare sulle primissime linee per rendersi esatto conto della situazione e per meglio guidare i reparti posti al suo ordine nell'aspra bat-taglia in corso; il fierissimo suo animo di soidato valoroso, di devoto servitore della patria e del regime, lo spingeva, come sem-pre, dove maggiore era il pericolo ed ivi una salva di artiglieria ha reciso l'ancor gagliarda esistenza. H nome di Enrico Francisci si aggiunge a quello dei molti uf-ficiali generali in questa guerra immolatisi sul campo ai quali il grado elevato diede sopratutto il privileggio di essere primi nel risehio e nella lotta e di offrire cosi lumi-nosa esempio del dovere adempiuto fino al sacrificio supremo. ssvf^fskils ta«kov m ©o letal uuieeisih — fejalcv^eni sovjetski suzp&di ob kubanskem mostišču in ob Miusu 251 Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jul Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Medtem ko je včeraj bojno delovanje severno od Bjelgoroda popustilo, so se hudi obrambni boji na področju Orla nadaljevali. Sovjetski napadi so bili po hudih in menjajočih se borbah odbiti. V celotnem odseku je bilo včeraj zopet uničenih 251 oklopnih voz. Z ostale vzhodne fronte poročajo o zavrnitvi več napadov proti vzhodni fronti kubanskega mostišča, ki so jiji podpirala oklopna vozila in bojni letalci in več krajevnih napadov na fronti ob Miusu. Letalstvo je včeraj s posebnim uspehom obstreljevalo sovražnikove izhodiščne postojanke in premikanje čet. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 80 sovjetskih letal. Na Siciliji sovražnik včeraj kljub večkrat ponovljenim močnim napadom, posebno na področju Catanije, ni mogel doseči nobenih omembe vrednih uspehov. Lovci in oddelki torpednih letal so prizadeli sovražniku v istih napadih hude izgube ter sestrelili nad Sicilijo 16 sovražnih letal. Vseh je sovražnik v Sredozemlju včeraj izgubil 34 letal. V Messinskem prelivu je prišlo včeraj do več bojev med nemškimi in angleškimi brzimi čolni, v katerih je bil 1 angleški brzi čoln potopljen, drugi verjetno uničen, še več drugih pa zažganih. Nemški in italijanski letalci so tudi včeraj uspešno napadali izkrcevalno mornarico pred Sicilijo, Na morju pred Tmuidenom so nemški čolni za zaščito pristanišča zavrnili napad oddelka angleških brzih čolnov. Sovražni torpedni brzi čoln je bil tako hudo poškodovan, da se lahko računa z njegovo potopitvijo. Maloštevilna sovražna letala so preletela preteklo noč severno-zapadno in južno državno ozemlje, pri čemer je bila povzročena samo neznatna škoda. Sovjetska protiofenziva pri Orlu Berlin, 15. jul. s. Glede dogodkov na vzhodu poudarjajo nemški listi soglasno, da so se operacije zadnjih 48 ur stalno širile in postale še silovitejše. Kar se tiče posebej odseka Orel—Bjelgorod, se podčrtava, da obstojajo tri središča borbe in s.cev vzhodno od samega Orla, na področju zapadno od Bjelova in v okrožju Suhiničev, kjer sovražnik uporablja svoje udarne množice. Tudi tu se v bitki sovražnik poslužuje močnih mehaniziranih sil. Vojni dopisniki naglašajo nadalje, da je pomen sedanje bitke na vzhodni fronti v mogočnem razvitju sil na obeh straneh, ki je prva velika preizkušnja po letošnji zimski vojni. Berlin, 16. jul. Sovjetska protiofenziva na področju Orla se razvija z rastočo silovitostjo in se zdi, da je treba govoriti ne o protiofenzivi, marveč o pravcati ofenzivi velikega obsega. Po vsem videzu sovjetsko poveljništvo nima samo namena, da s svojimi napadi zadrži in ustavi nemški pohod na Kursk, marveč je to predvsem začetek pohola proti Brjansku in Smolensku. Sovražnik je vrgel v borbo ogromno število oklopnih in pehotnih divizij, ki so ne glede na občutne izgube v zadnjih 10 dneh stopile v boj z ogromnim pritiskom. V Berlinu pravijo, da je ta ruski nastop eden izmed najsilnejših in najresnejših naporov, ki so jih Rusi doslej pokazali. Kasneje so Nemci prešli v protinapad in sedaj so v teku izredno hudi boji. V nekem dopisu vojnega sotrudnika »Zvvolfuhrblatta« pravi poročilo, da »sovjeti, dasi so izgubili v desetih dneh nič manj kakor 35 oklopnih brigad, še vedno mečejo divizijo za divizijo oklopnih voz v napad. Ni dvoma, da so se Rusi mnogo naučili v zadnjih mesecih glede metod, borbe posameznih vojakov, bodisi glede taktike poveljstva, ki je postala elastičnejša in bistrejša. Rusi so se zlasti naučili s presenetljivo hitrostjo premikati velike čete z enega odseka na drugega, in poskušajo za vsako ceno prodreti preko naših črt na področju Orla. Sovražnik se je očividno nadejal, da bo lahko dosegel presenetljv uspeh z uporabo množice »T 35« novega modela, ki so bili zgrajeni v teku zime v uralskih tovarnah in ki imajo dvojni uklep. Toda ne glede na to zaščito jih granate našega protitankovskega topništva ranijo, zato do uspeha s presenečenjem ni prišlo, pač pa naše čete vedno bolj uporabljajo nov tip strojnice, ki strelja izredno hitro in ki je povzročila najtežje izgube med sovjetsko pehoto.« Tukašnji »Zvvolfuhrblatt« poroča, da se je sovražni pritisk na področju med Orlom in Suhiniči v četrtek še znatno ojačil, .toda sovražnik razen majhnih vrzeli, ki se niso razširile, ni dosegel nikakršnega važnejšega uspeha. Na področju med Orlom in Kurskom pa so boji počivali že tretji dan, d očim so bili sovražni napadi na jugu Kur-ska, namreč na področju med Bjelgorodoom in Obojanom, naperjeni proti bokom prodi-rarjočih nemških kolon, odbiti in so nemške čete pridobile nekoliko tal. Po kakih 8 dneh slabega vremena so se vremenske razmere včeraj nenadoma zbolj-šale, kar je omogočilo nemškemu letalstvu, da je obnovilo svoje napade. Ves dan so se oddelki težkih ln lahkih bombnikov ter strmoglavcev menjavali v napadih in učinkovito podpirali odpor nemških čet. (Le ultime notizie.) Finsko vojno poročilo Helsinki, 16. jul. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so finske napadalne čete v srednjem odseku aunuške fronte uničile jarke, dve odporni skupini in eno rdeče strojniško gnezdo ter zadale sovražniku tudi izgube v ljudeh. V odseku Maaselka je bil odbit majhen sovjetski oddelek, ki je napadal. Finsko topništvo je razpršilo rdeče čete, ki so se pripravljale za napad. Drugod se ni zgodilo nič pomembnega. Sovjetsko preganjanje duhovnikov v Odesi Odesa, 16. jul. s. Neki župnik iz Odese je dramatično pripovedoval o sovjetskem preganjanju duhovnikov. Izjavil je, da je GPU duhovnike neprestano zasliševala in mučila na vse načine. Nekemu duhovniku so preprečili spanje deset zaporednih dni in noči, drugega so prisilili, da je več dni zaporedoma moral stati, dokler ni izgubil zavest. Ti duhovniki so potem izgnili in o njih se nič več ni slišalo. Mnogo duhovnikov, ki jih je GPU obsodila na prisilno delo, je umrlo, preden so dospeli v koncentracijska taborišča. Srditi boj! na Siciliji Sovražniku se ni posrečilo prodreti daQe — Napadi v nizkem poletu na sovražne 7000-tonski parnik potopljen — 34 nasprotnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. julija naslednje 1148. vojno poročilo: Na Siciliji, zlasti na področju Agrlgen-ta in Catanije, so bili tudi včeraj hudi boji. Sovražniku se Kljub močnim napadom in velikim izgubam ni posrečilo napredovati. Oddelki bojnih in napadalnih letal so prizadela sovražnim četam v ponovnih str-moglavnih napadih hude izgube na ljudeh in na vojnem blagu. "~Osna torpedna letala in bombni ki so Izvršili močne napade proti sovražnim ladjam v okolišu rta Passero ter v bližini luk v Siracusi in AugustL Pri tem je bil zažgan en parnik 7.000 ton, ki se je potopil. Nemški lovci so v zraku nad Sicilijo sestrelili 16 letal, od teh 12 štirimotornikov tipa »Liberator«. Sovražni poleti nad Neapelj, Bari, Reggio Calabria in Messino mso povzročili važne škode; tudi število žrtev je omejeno. Sovražni napadi z obstreljevanjem tn metanjem rušilnih bomb iz majhne višine so bili izvršeni tudi na Spezijo in na kraje v Lombardiji in Emiliji. Skupno so obrambno topništvo In lovci pokončali 18 letal, od teh 5 med Messino in Reggio Calabria, 3 v Bariju, 7 v Neaplju in 3 med Varesejem in Pavi jo. V pretekli noči so preko Rima letela letala, ki so metala propagandne letake. V vodah vzhodne Sicilije je našo lahko Kri žarko napadlo nekoliko motornih tor-pedovk, križarka pa je potopila dve in iz- vršila do konca svojo nalogo, ne Aa tri bila količkaj poškodovana. En sovražni rušilec je bil torpedlran od naše podmornice. Pri letalskih napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so doslej ugotovili naslednje žrtve med prebivalstvom: v Neaplju 22 mrtvih in 70 ranjenih, v Bariju 3 mrtvi in 33 ranjenih, v Speziji 6 ranjenih. Ugotavljanje žrtev v Reggiu Calabria in Messini so še v teku. Dokončno ugotovljene žrtve sovražnega letalskega napada na Livorno znašajo 252 mrtvih in 503 ranjene. Pripomba k poročilu št. 1148: V bojih preteklih dni je na Siciliji padel junaške smrti generalni poročnik prostovoljne milice za narodno obrambo ter brigadni general Kr. vojske Enrico Francisci. Bil je poslan na otok, da bi prevzel važno poveljstvo in se je hotel takoj napotiti v najsprednejše črte, da bi se točno poučil o položaju in da bi bolje vodil v hudi borbi oddelke, ki so mu bili podrejenL Njegova ponosna duša vrlega vojaka, vdanega služabnika domovine in režima, je silila kakor vedno tja, kjer je bila največja nevarnost ,in tam je topniška salva prekinUa njegovo vrlo življenje. Ime En-rica Franciscija se pridružuje imenom mnogih častnikov in generalov, ki so se v tej vojni žrtvovali na bojnem polju. Tem je njihov visoki čin dal predvsem prednost biti prvi pri tveganju in v borbi ter I nuditi tako svetal zgled izvrševanja dolžnosti do najvišje žrtve. Junaški odpor osnih čet na Siciliji Berlin, 17. jul. s Baveč se z operacijami na Siciliji listi soglasno podčrtava jo, da so borbe ostre in da so italijanske sile ob pomoči nemških oddelkov žilavo in hrabro bore proti napadalnim množicam sovražnika. Poudarja se, da se borba pričakuje huda, zlasti na področju Agrigenta, kjer prenaša/jo edinice Osi silovite napade nasprotnika v srditih obrambnih bojih. Poseben poudarek daje tukajšnji tisk odličnim operacijam italijanskih čet proti oddelkom padalcev, ki so se spustili pri CatamijL Berlin, 16. jul. O operacijah na Siciliji poroča Mednarodna obveščevalna agencija naslednje: Angleško-ameriške invatfjske Čete so pretekli torek ob podpori znatnih oklopnih in letalskih sil nadaljevale svoje poskuse, da bi prodrle preko obrežnega pasu, ki ga ščiti topništvo njihovih ladij. Po zadnjih vesteh so bili ti napadi v splošnem odbiti z znatnimi izgubami za napadalce, ki se jim je posrečilo le na nekaterih točkah razširiti svoj mostobran. Sovražnik, ki je skušal zlomiti cdpor osnih sil s topništvom vojnih ladij ;z največje bližine obale, je bil napaden na tako učinkovit način, da so se morale vojne ladje, zadete v polno, zaviti v umetno meglo in se oddaljiti od obale tako daleč, da niso mogle več podpirati čet pri izkrcavanjih. Odpor obrambe še nadalje preprečuje Angležem in Američanom dostop na ceste, ki drže v notranjost, in sovražnikove izgube so tem večje, ker imajo osne sUe zasedene dobre postojanke v gorovju, k; so bili že prej pripravljene. Medtem je prispelo v Berlin prvo poročilo nekega vojnega poročevalca o podrobnostih angleško-ameriškega napada na južno Sicilijo: Ponoči 11. julija so se pokazali prvi znaki napada, nakar je sovražno letalstvo ojačilo svoje napade. Obramba je bila učinkovita ln je dosegla že takoj prve ure važne uspehe, ko je sestrelila nekoliko de-setkov sbvražnih letal. Pod izrazom »obramba« je treba razumeti tako topništvo kakor letalstvo in ladjevje osnih sil. Prvi vtis je bil ta, da se je razvila ogorčena borba, kajti sovražnik ima na razpolago mnogo čet ter podporo letalstva in vojnih ladij, Zbranih ob sicilski obali, toda poveljništvu osnih sil je bilo že jasno, na katerih točkah bo sovražnik uporabil svoje sile in je bilo zato v položaju, da postavi nasproti primerno množino čet. Ponoči 11. julija so se približale sovražne divizije na treh konvojih iz raznih strani sicilski obali pod zaščito vojnih ladij, nosilk letal, mnogoštevilnih križark in znatne množine drugih lahkih pomorskih enot. Pihal je močan veter, ki je dvigal do višine 1000 m značilni sicilski prah tn je na precejšnji razdalj; zakrival tudi morje. Zaradi tega ni došlo do sistematskega izkr-cavanja v prvih nočnih urah( kakor je računalo angleško-ameriško poveljništvo. Šele v prvih urah naslednjega jutra se je sovražnik lahko lotil prvih izkrcevalnih operacij, toda izkrcane čete, ki so mislile, da bodo imele lahko delo z italijansko-nem-ško obrambo, so se znašle naenkrat nasproti sovražniku, kj je bil pripravljen na odpor z vsemi silami. Poskusni napad na neko luko, ki je bila po mnenju sovražnika zelo važna, so rtal'--jansko-nemške čete takoj odbile, že spočetka so bile uničene sovražne čete, k; so stopile na zemljo, kasneje poslana ojačenja pa so se morala umakniti na morje. Izkrcanja na južni obali pa ni bilo mogoče preprečiti, ker je imel sovražnik veliko premoč v težkem orožju, vendar se je osnim četam tu posrečilo prizadeti sovražniku občutne izgube. Bržkone je sovražnik na tej točki kasneje izkrcal oklopne vozove in prodrl na sedaj že znanih točkah, kjer pa bo moral seveda računati z istimi Poravnaj čim prej zaostalo naročnino S bojevniki, z veterani, kj so že v Afriki dosegli toliko zmag in ki so sedaj ojačeni z mlajšimi tovariši. (Le ultime notizie.) Vedro zaupanje v razvoj spopada Berlin, 16. jul. Vsa Nemčija zasleduje borbo na Siciliji z izredno pozornostjo. Kakor je razvidno iz pisanja listov, pa vlada v nemški javnosti nespremenjena vednost in veliko zanpanje v bodoči razvoj spopada. Listi poudarjajo, da se odpor osnih čet na Siciliji postopno ojačuje. Dejstvo, da se anglosaški vlastodržci zatekajo k političnim manevrom, se tolmači kot potrditev velikih težkoč, 'na katere je naletel napadalec v sedanji fazi vojaških operacij. Ako bi bili Anglosasi gotovi dobrega izida svojega podjetja, je jasno, da ne bi s tako vztrajnostjo stavili na politično karto, ki ne samo nima niti najmanjšega izgleda na uspeh, marveč jo igrajo sovražniki popolnoma v prazno. Kaj misli Nemčija o borbi na Siciliji, je danes izrazil zastopnik nemških vojaških krogov s posebnim ozirom na razne kombinacije, ki so se pojavile v teh zadnjih dneh v izvestnem delu nevtralnega tiska. V splošnem, je dejal zastopnik vojaških krogov, je treba ugotoviti, da vsi uspehi, ki so jih zavezniki doslej dosegli na Siciliji, v nobenem pogledu ne morejo služit; za napovedi nadaljnjih dogodkov Začetne operacije zaveznikov se niso zaključile s takimi vojaškimi uspehi, ki bi b;li dokončni, nasprotno: Sedaj smo šele v začetku, tako rekoč v prvem začetku vojaške akcije zaveznikov. Pri tem ne smemo izgubiti smisla za razmerje. Sovražne čete. izkrcane na Siciliji, so zasedle obalni pas. csne čete pa so takoj odgovorile s primernimi protiukrepi. Taka je bilanca današnjega položaja. S političnega vidika prisostvujemo borbi, k; je v polnem teku in ki je po priznanju anglosaške propagande še zelo daleč od svojega zaključka. Enostavno dejstvo, da se je Angležem in Američanom posrečilo stopiti z močnimi četami na sicilska tla. ne opravičuje nepremišljenih kombinacij o bodočem političnem razvoju vin so take kombinacije naravnost blazne. Volja osnih sil za odpor je vzvišena nad vsak dvom. Ne smemo pozabiti, da šteje pr; tem največ okoliščina, da ima Os napadu primerno vojaško moč. Absurdno je misliti, da bi že sama akcija izkrcanja lahko imela neposredno vpliv političnega značaja in da so z njo stopili na plan problemi, ki niso strogo vojaški. To je za Nemčijo jn Italijo osnovno bistvo položaja in dejstva dokazujejo, da je edina posledica sovražnega vdora prav ta, da so se pomnožile moralne energije in da so se izvršili takoj petrebnj vojašk; ukrepi. Ne more se napovedovati, je zaključil zastopnjk nemških vojaških krogov, kako se bo razvila borba in ali se bo posrečilo potisnit; napadalca v morje, dejstvo pa je, da se bo moral sovražnik umakniti s sicil-skih tal, ako se mu tam ne bo posrečilo ustvariti obširne pogoje za oporišča. £e bo sovražnik estal na sicilski h tleh, bo to toliko bolje za osne sile. ker se jim bodo s tem odprle važne možnost'-. (Piccolo.) V Švici sestreljeni angleški letali Bern, 17. jul. s. Švicarsko uradno poročilo •javlja: Preiskava za ugotovitev vzrokov za padec dveh britanskih letal v vali?kem kantonu je dokazala, da je obe letali sestrelila švicarska protiletalska obramba. Angleži ne morejo nikogar več preslepita _ Budimpešta 16. jui. s. Madžarski tisk še naprej posveča obširne komentarje operacijam na Siciliji podčrtajoč hrabrost, s katero italijanske in nemške čete zadržujejo sovražna napredovanja. Angloameri-ška propaganda, piše »Magyar Orszag«, fantazira o »osvoboditvi«, toda o kakšni osvoboditvi hočejo Angloameričani govoriti? Na mestu je, nadaljuje list, da se spomnimo, kakšne so prave namere Angležev. namere, ki so stare že dve desetletji. Madžarski list omenja članek, ki je izšel pred 21 leti v »Daily Heraldu«. V tem članku se je angleška vlada pozivala, naj napade Italijo in zavzame Sicilijo, tako da bo angleškemu imperiju zagotovljena popolna premoč v Sredozemlju. Angleži danes mislijo, da lahko brez kazni poizkusijo veliki udarec, zakrinkujoč imperialistične načrte za umetno meglo »osvoboditve«. Toda italijanski narod bdi z orožjem v naporu, da prežene sovražnika z domovinskega ozemlja. Torpedni čoln potopil sovražni rtsšilec Ram, 16. jul. s. Akcija torpednega čolna ladijskega podporočnika Tedeschija, ki ga omenja vojno poročilo štev. 1146, je potekla vnoči na 14. t. m. v vodah vzhodne Sicilije. Neka skupina naših torpednih letal je, čeprav je bila možnost akcije zaradi jasnosti ogrožena, nastopila proti sovražnim edinicam, ki so križarile med Si-racuso in Augusto. Torpedni čolni, katere 90 številne sovražne edinice na zaščitnem patruliranju opazile v znatni razdalji in prestregle, so z odločno akcijo premagali črto in napadli neko pomorsko skupino. Torpednemu čolnu mornariškega poročnika Tedeschija je uspelo navzlic izredno siloviti sovražni reakciji in luninem svitu, zaradi katerega je bila majhna edinca popolnoma vidna, doseči v najmanjši razdalji neki sovražni rušilec ln sprožiti torpede. Torpedni rušilec, ki je bil zadet v spodnjem delu, je v trenutku eksplodiral z ogromnim truščem. Naša torpedna letala so se navzlic silovitemu protinapadu ostalih anglešlcih rušilcev oprostila sovražnikov in se vrnila v redu na oporišča. Vzgledno zadržanje hierarhov v Neaplju Neapelj, 17. jul. 9. Z zadržanjem, ki je nad vso pohvalo m katerega kaže prebivalstvo, ki se na vsako novo barbarstvo sovražnika še bolj utrdi v železni volji po odporu za vsako ceno in za dosego končne zmage, se ujema akcija nesebičnosti in visokega duha odgovornosti tistih mož, ki zavzemajo hierarhične položaje od najvišjih do najbolj skromnih, akcija, ki se razvija vedno tam, kjer je tveganje največje. Ob zadnjih napadih, ko se je sovražnik najhuje razbesnel nad mestom, je prebivalstvo lahko ugotovilo, da so bili takoj navzočni in da so naglo intervenirali skvadristi: MarceOo Vaccari, prefekt; Saverio Siniscalchi, zvezni tajnik; Vincenzo Villani, zvezni podtajnik, konzul Mario Negri, inšpektor cestne milico za južno Italijo; Salvatore Mosca, zvezni inšpektor, in mnogi drugi visoki hierarhi, ki so se skupno z ostalimi fašisti brez mehaničnih sredstev, samo s silo svojih mišic, ne meneč se za napade, pognali tja, kjer je bet>nel ogenj, in ne meneč se za svoje življenje, reševali ve-like količine potrebščin, ki bi sicer bile žrtev plamenov. Rimsko delavstvo na braniku domovine v žaru slave mesto, ki ji pripada oa Rim, 16. jul. s. Fašistična pokrajinska zveza industrijskih delavcev je sklicala zborovanje gradbenih delavcev v Rimu, katerega se ie udeležilo več tisoč delavcev, ki so hoteli s svojim resnobnim in odločnim zadržanjem dokazati svoje duhovno sodelovanje v zgodovinskih dogodkih, ki jih preživlja italijanski narod. Po poročilu vodje skupine o vprašanjih« ki se tičejo te kategorije- je neki delavec predlagal naslednje dnevno povelje, ki je bilo odobreno ob mogočnem odobravanju in poslano Duceju: Delavci, zidarji in pripadniki sorodnih strok v Rimu, zbrani na skupščini, v tem trenutku, ko je sleherno razpravljanje odveč, znova potrjujejo svoje prepričanje v zmago domovine nad demokracijami, ki bi rade oplenile in zasužnjile 45 milijonov Italijanov, pozdravljaj^ svoje tovariše delavce na Siciliji, ki branijo z vero, krvjo in junaštvom svoje hiše, svoje žene in svoje otroke. Braneč pred sovražnikom ped za pedjo svete zemlje domovine, zagotavljajo Duceju, prvemu gradbeniku Italije, ko-valcu največjih socialnih reform, da delavci iz Rima zahtevajo samo toi, da ae borijo in dajo Italiji svetu. Nato je govoril tajnik zveze, ki je izpričal, da vse rimske delavce danes preveva ena sama strast: braniti svobodo dela in neodvisnost domovine. Besede govornika so bile sprejete z velikim navdušenjem in z vzklik; Duceju. Angleški pohlep po tujih deželah Lizbona, 16. jul. s. Nov ©dmev razprave o atlantski listini, ki se je pričela z interpelacijo na Churchilla in kateri je sledila cinična izjava majorja Attleeja, predstavnika angleškega laburizma, se je slišal v angleški spodnji zbornici, ko je eden izmed tolikih Arcibaldov, Arcibald Southby, konzervativni poslanec, ki želi, da bi se ohranilo, vsaj kar se da ohraniti, ob velikem odobravanju predlagal, da morajo gotova sovražna področja ostati v lasti Angležev. Očitno ve, zaskrbljeni sin perfidnega Albiona, da ni tako težko osvojiti si gotove postojanke, kakor pa jih ohraniti. na Anglosaški napad na Sicilijo je najbolje razkril velik; obseg tega podjetja in s tem tudi svoj odločilni značaj glede namenov vojne v Evropi. Silni napor, ki ga je sovražnik po vsej priliki pripravil z vso skrbjo, ni napor, ki b; se dal še ponoviti. V spopadu, ki se je razširil po vsej zemlji, ni mogcče tvegati za dalje časa vse svoje sile na ena samj točki ogromne šahovnice. Vsak bojevirk ve, da je med borbo težko odtrgati pogled in misel s kratkega odseka, na katerem divja borba, ter se s hladim premislekom lotiti proučevanja obširnega obsega cele bitke. Ni lahko s tesnim srcem, kakor ga imamo vsi v teh dneh, oprostiti se ognja, s katerim sledimo dogodkom na Siciliji, ter postavati s hladno ugotovitvijo to znamenito podjetje na mesto, ki mu gre v celotnem sklopu konflikta, nihče pa ne sme prezreti pogojev, ob katerih se je odloč'1 napad na ta veliki -;n lepi italijanski otok. Pred anglosaškim podjetjem sta se dogodili dve omembe vredni epizodi. Dne 5. jul ja je sovjetska vojska v osrednjem odseku vzhodne fronte odgovorila na nemški sunek čisto krajevnega značaja z izredno silovitostjo ter napadla nasprotnika na front;, dolgi 150 km, na Tihem morju pa so ameriške in avstralske sile začele proti nekaterim japonskim postojankam niz napadov, o katerjh se lahko reče, da niso bili v skladu s strateškim koncepto-m, za katerega so se ogrevale svoj čas nekatere severnoameriške politične skupine. 2e v nekoliko dneh je močni nemški in japonski odpor odkril diverzivni značaj teh dveh ofenziv, ki sta se takoj razblinili ob silnih izgubah. Sedaj je jasno, da je sovražnik zbral vse znatne sile dveh najbo- | konflikta : gatejših imperijev sveta ter jih po dolgi | in vestni pripravi v določenem trenutku ! vrgel proti Italiji. Vse kopninske, letalske j in pomorske sile, ki jih imajo na razpolago . Anglija in Zedinjene države, so bile usmer-' jene na eno samo točko. Pri tem so Anglo-i sasi zanemarjali druga bojišča, da so lah-I ko vrgli vso svojo moč proti Italiji, kjer bi se naj odločila usoda Evrope in izid vse i vojne. »Evening Standard« je jasno izpo-! vedal: »Lotili smo se zgodovinske in tve-l gane pustolovščine, iz katere ni povratka nazaj.« i Ogromni napad sovražne koalicije je ; otvoril podjetje z odločno premočjo pomorskih in letalskih sredstev. To prinaša Italiji dolžnost hude borbe, ki jo sprejema z vojaškim pogumom in odločnostjo, biti se z vsemi močmi, ki jih jma na razpolago. Italijanske čete stoje proti premoči sredstev, s katerimi se baha nasprotnik, sicilsko prebivalstvo je vstalo v obrambo svoje prelepe. dežele in vsi Italijani čutijo, da je danes nj'hov Mont.e Grappa na Siciliji. Italijansko ljudstvo bo s tem večjo odločnostjo vztrajalo v borbi, ker ve, da ni osamljeno nasproti sovražniku. V notranjosti držav Osi niso mogoči taki dogodki, kakršni so se že pokazali pri raznih polomih v zvezi združenih narodov. Italijani in njihovi zavezniki so prepričani, da bo imel izid velike pustolovščine, v katero so se zapletla italijanski sovražniki, odločilen pomen glede zmage in poraza. Sovražnik pa ve samo to, da se iz tega podjetja ne more več izmotati. Sedanje nesorazmerje med silami obeh bojujočih se strank se bo postopno izenačilo ter bo ustvarilo nove pogoje za borbo, v kateri se bo izkazala vrlina osnih vojakov. Sedaj pa je borba šele v svojem začetku. (Corriere della Sera.) tJ ■ > Sji > vi Georgiji letalstvo "m itsmansa zadajata sovražniku neprestan© hsssle izgube T°klo, 16. jul. s. Naši hidroplani redno ogrožajo sovražna bojna letala. Japonci močno napadajo sovražnjka na področju južne Nove Georgije. V noči na 5. julij je sovražnik nenadoma vdrl v zaliv Kule, ki leži med severnozapadno Novo Georgijo in otokom Kolombangara. Sovražnik je skušal izvršiti izkrcanje na severnozapadni obal; Nove Georgije nasproti zaliva Kule in zapadno od Bairoka. Del sovražnika, ki se je skušal izkrcati v Bairoku, je bil odbit. To noč so japonske sile s težkimi topovi kopne vojske ob pomoči japonskih rušlcev potopile tri vojne ladje. V noči na 5. julij so se naši rušilci, ki so sodelovali v bitki, znašl; v vodah severno od Kolom-bangare pred tucatom sovražnih vojnih ladij, križark in rušilcev. Japonski rušilci so se takoj približali sovražn; mornarici in jo začeli obstreljevati. Naše sile so potopile eno sovražno križarjio, drugo pa poškodovale. Kakor znano, so naši rušilci v bitki pri otoku Bal; hudo poškodovali dve križarki. V prenesenem smislu se je tu zgodilo, da je miš ujela mačko. Od 4. do 10. julija je sovražnik osredotočil svoje sile na Mingo in kakor je danes poročal general Jahagi, napreduje sovražnik sedaj proti Mundi, toda mi ga uničujemo. Dne 12. julija se je sovražnik ponovno skušal izkrcati na obali zaliva Kule. Naslednjo noč je prišlo do spopada s sovražno mornarico, obstoječo iz štirih križark. V tem spopadu z našimi tor-pedovkamj pred Kolombangaro je bilo več sovražnih križark, kakor smo že objavili, potopljenih ali hudo poškodovanih. Kasneje se je skušal sovražnik, kakor je javil glavni stan, izkrcati na vzhodnem področju Munde, prihajajoč z otoka Rovina, bjl pa je odbit. V tej bitki je sovražnik izgubil nad 20 čolnov in 1300 mož. Ob tej pril:ki so se ofenzive udeležile tudj sovražne edinice, ki so se že prej izkrcale na otoku, a so bile tudi te odbite. Izjave zastopnika japonske mornarice Tokio, 16. jul. s. Opisujoč osrednjemu svetu bitko, ki poteka na južnozapadnem Pacifiku, z Novo Georgijo kot središčem hudih bojev med nasproti si stoječimi silami je poveljnik Itaru Peschiro, član tiskovnega odseka mornarice, v glavnem stanu izjavil, da skušajo obe sili z močno ojačenimi letalskimi jatami uničiti druga drugi prometne zveze. Peschiro je podal pregled vojnega položaja na področju Nove Georgije in na otoku Rendovi. V juniju so japonske letalske edinice razširile svoje operacije do letalskih oporišč na otokih Novih Hebridov pa tudi na Gua-dalkanar ter so napadle otoka Russel in Shortland ter sovražne konvoje, zasidrane pred Mundo. Po naglasitvi, da so se vojni uspehi teh operacij množili z vsakim dnem, je Peschiro dejal, da se je v jutru 30. junija velik sovražni konvoj z križarkami in z rušilci pojavil zapadno od Rendove. Po prvi bitki pri Salomonskih otokih je scrvražn i v kakor običajno spremljal transporte z veliko mornarico, kadarkoli je nameraval izvršiti izkrcevalne operacije v velikem obsegu. Ob tej priliki pa je sovražni konvoj obstojal iz velikega števila šalup in izrednega števila amfibijskih motornih vozil in 200 z vojaki, orožjem in strelivom natrpanimi čolni. Križarke in rušilci so se približali vodam blizu Rendove in otoku samemu. Takoj, ko so sovražnika izsledile, so japonske sile začele silovit napad in zadale sovražniku hude izgube, kakor je že javil glavni stan. Naslednjega dne so se sovražne sile pojavile na severni točki Rendove in južno od Nove Georgije. Istega dne je sovražnik krenil proti otoku Robi-ani med Rendovo in Mundo. Dne 2. julija se je treja skupina sovražnih sil izkrcala v južnem odseku Munde. Nadalje se je del sovražnih kontigentov izkrcal na južni obali Nove Georgije, kar je povzročilo čudovite borbe, katerih glavno prizorišče sta bila Rendova in Robiana in katerih rezultati so bili po glavnem stanu že objavljeni. Peschira je nadaljeval, da je treba posebej omeniti japonske hidroplane, ki so v prvi črti južnozapadnega Pacifika in ki izvršujejo velika junaška dejanja. Zanimivo je. da so 2. in 3. julija ta letala manjše vrednosti silovito napadla sovražno mornarico, izzivajoč veliko število sovražnih vojnih letal, dasi imajo sama majhno brzino in se z njimi težje manevrira. Ti hidroplani so se neštetokrat vrgli v strašen boj s sovražnikom. Ko so napadli sovražne letalske skupine tipa »P 30«, se je zgodilo, da so »P 30«, ki imajo večjo brzino, kmalu dosegli naše hidroplane, tedaj pa so se ti uspešno pognali sovražnikom za hrbet in jih sestrelili. Nasprotstva med Američani in čungkinško vlado Tokio, 16. jul. s. Zaradi predrznega zadržanja Američanov na Kitajskem sovražnost čunkinških prebivalcev in vlade do ameriških letalskih sil vedno bolj narašča. Poveljnik ameriških letalskih sil na Kitajskem je sporočil, da noče sodelovati s čungkinški-mi letalskimi silami, pač pa uporabljati oporišča na Kitajskem za napade na japonska letalska oporišča, v Cungkingu pa trdijo, da Američani niso držali obljub, da bodo poslali pomoč, in da ameriški piloti prezirajo čungkinške pilote ter kvarijo običaje in disciplino naroda. Tako postaja prepad med Kitajci in Američani vedno globlji. Vežbanje indijske narodne milice Tokio, 16. jul. s. Indijska narodna milica pod poveljstvom čandre Boseja se od dneva do dneva bolj ojačuje in njena vojaška vež-banja so vedno bolj intenzivna v pričakovanju dneva, ko se bo pričel pohod proti Delhiju. Neki dopisnik, ki je obiskal neko oporišče indijske narodne milice, piše: V dolini, ki jo obdajajo gore, vežbajo oficirji indijske narodne milice, ne meneč se za strašno vročino, svoje vojake, ki jih podžiga borbeni duh. Večino milice tvorijo indijski prostovoljci iz Malaje. Vsi so pod 30 let stari. Disciplina je najstrožja. Kadar dobijo dovoljenja za izhod, zapustijo Indijci vojašnice v urejenih skupinah. Med njimi ni sporov ali verskih in rasnih antipatij. Vedno se odlično skladajo. Skoraj noben indijski vojak ne obvlada angleščine. Vojaki se vežbajo v hindutajskem jeziku. Hvaležnost Slama do Italije Toldo, 17. jul. s. šef tajskega obveščevalnega urada Pirot Jaiyanama je dopisniku agencije Štefani izjavil, da je Taj sedaj lahko popolnoma zadovoljen v svojih narodnih stremljenjih, ko je zopet dobil malajske države in šam. Pirot Jaiyanama je nato zatrdil, da se hvaležno spominja Italije in izredno prisrčne gostoljubnosti, s katero je bil sprejet med svojim zadnjim bivanjem v raznih italijanskih mestih. Sestanek španskega parlamenta Madrid, 16. jul. s. Parlament se Je sestal na prvi plenarni seji. Po počastitvi spomina prokuratorja in direktorja španske akademije Rodrigueza Marina in po prisegi šest novih prokuratorjev je skupščina obravnavala zakonske načrte, ki so jih pristojne komisije že prej odobrile, med njimi načrt zakona glede vstopa rezervnih oficirjev v aktivno službo vojske. Nazadnje je predsednik parlamenta spregovoril goreče besede in proslavil sedmo obletnico falangi-stične revolucije, zatrjujoč, da je Španija po zaslugi Franca in slavne vojske ter junaškega prostovoljca postala prava Španija. Prosil je prokuratorje, ki predstavljajo soglasno narodno mnenje, naj izpričajo čaščenje domovine za slavne mrtve in navdušenje, ki obkroža Caudilla, rešitelja Španije. Vsi prokuratorji so stoje manifestirali za Franca z vzkliki »Franco, Franco« in s petjem falangistične himne »Cara al Sol«. GLEDALIŠČE DBAMA Nedelja, 18. julija, ob 15.: Veliki mož. izven. Zadnja letodnja uprizoritev. Cene od 15 L navzdol. ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 20 L navzdol. Ponedeljek, 19. julija, ob 16.: V Ljubljano jo dajmo! Zaključena predstava za GilL Torek, 20. julija, ob 19.30: Stari ln mladi. Red Torek. • I* Premer: »Veliki mož«. Satirična komedija v treh dejanjih. To delo obravnava korupcijo v umetniških, predvsem književnih krogih, njeno etično jedro je ljubezen do domačega dela. Osebe: Vrhunec, slavni domačin-VL Skrbinšek, Praznikova, po-kroviteljica-Starčeva, Praznik, njen mož, trgovec-Cesar, Nadia, njuna nečakinja-Ras-bergerjeva, Zorin, nečak-Starič, dr. Votlina, režiser_Peček, dr. Močerad, predsed-nik-Garmšek, prof. Pivnik-P. Kovič, Volk, ravnatelj časopisa-Lipah, Lisjak, urednik-Kosič, Modrijan, urednik revije-Raztresen, Slcatza, umetnik-Bratina, stud. iur. Grajšek-Blaž, Mogočnik-Drenovec, prof. Kersnik-Nakrst, Milka, sobarica.Sancinova, policijski komisar-Gale. Režiser: M. Skrbinšek. A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Drama v petih dejanjih. Boj Človeka z dobrim in zlim v njem, simbolizirana s pravljičnimi motivi Osebe: Mats-Jan, Kersti-šarl-čeva, Kersttna mati-Kraljeva, Kerstin oče-Potokar, ded-Gaie, Brita, Matsova sestra-Danilova, Matsov ded-Cesar, stara mati-Starčeva, oče-Presetnik, Matsova mati-Gortnškova, Ana-Stardova, župan-M. Skrbinšek, pastor-Nakrst, Povodni mož-Debe-vec, Babica-Rakarjeva, ribič-Kosdč. Režiser: C. Debevec; glasba: A. Balatka; vodi B. Adamič; dekoracije: V. Skružny. OPERA Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve ©čl Izven. Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek. 19. julija: Zaprto. Torek, 20. julija, ob 19.: Madame Bntter-fly. Red A. • E. D'Albert: »Mrtve oči«. Opera v enem dejanju s prologom. Osebe; pastir-Bano-vec, kosec-DoUndčar, pastirček-Strltarjeva, Arcezij, rimski poslanec v Jeruzalemu-Primožič, Myrtocle, njegova žena-Heyba-lova, Galba, rimski stotnik-Anžlovar, Ar-zinoa, Mjrrtoclina slu žaibnica-Polajnarjeva, Marija Magdmalena-Golobova, Rut-Godo-bova, Ester-Ramškova, Sara - šturmova. Dirigent: Seimo Hubad; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; načrti za inscenacijo po zamisli režiserja: inž. S. Rohrmam; načrti za kostume: J. Vilfanova. Razpis glasbenega natečaja Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za posamezne moške ali mešame zbore, ki so zloženi na izvirno slovensko besedilo, in sicer; a) za štiri zbore srednje težke izvedljivosti in trajanje posameznega zbora naj bo najmanje tri minute. Nagrade: I. 700.—, n. 600.—, m. 500—, IV. 400.— lir. b) za, deset zborov lažje izvedljivosti brez ozira na trajanje in posamezne nagrade so določene po 200.— lir. Predložiti se morajo nova dela, ki do sedaj še niso bila objvljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov kamor se naj vrne nenagrajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7, najkasneje do 31. oktobra. Glasbena Matica si pritožuje pravico prve izvedbe vseh na,grajenih zborov v teku dveh let po objavi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem številu v teku dveh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče je artistični odsek Glasbene Matice. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razve}ni iz posebnega pravilnika, ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu. Zoper odločitev razsodišča ni pri-ziva. V Ljubljani, dne 15. julija 1943. Glasbena Matica Razdeljevanje racioniranih živil trgovcem Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva tr-govpe in zadruge v mestu Ljubljani, da dvignejo nakazila za racionirana živila, potrebna za mesec avgust, v Gosposki ulici 12, I. nadstr., po naslednjem abecednem redu: A—F dne 19. julija, G—Km dne 20. julija, Ko—Me 21. julija, Mi—P 22. julija, R—U 23. jul., V—ž 24. julija; peki pa 26. julija Vsak trgovec naj se zglasi točno ob določenem terminu in v jutranjih urah, ker se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo. Drobne zanimivosti šahovsko prvenstvo po društvih v Nemčiji. V kopališču Oeynhausen je bilo zaključeno tekmovanje za nemško šahovsko mojstrstvo po društvih. Zmagali so člani šahovskega društva iz Augsburga s 26 in pol toč'ke pred Dunajem z 22 in pol, Stutt-gartom z 20 jn pol, Lipskem s 15 in Sol n-genom s 14 točkami. NajboljSi posamezni uspeh sta dosegla Heinecke iz Hamburga in Peine iz Stuttgarta s 4 ta pol točke. Velik obisk na monakovski umetnostni Bazsiiavi. Iz Monakovega poroča »Frankfurter Zeitung«, da je preteklo nedeljo obiskalo veliko nemško umetnostno razstavo daleč preko 15.000 ljudi. V dolgih vrstah so obiskovalci čakali na vstop. V 14 dneh je monakovsko umetnostno razstavo obiskalo nad 100.000 ljudi. šola za mlade ribiče. V Wesermtlnde je bila pred kratkim odprta prva nemška šola za mlade ribiče. Sprejetih je bilo 50 mla-deničev, ki so se že udeleževali ribolova 'n jih bodo 6 tednov poučevali o navbično-ri-bliS:o tehničnem znanju. Naročite se na »DOBBO KNJIG©" l V zbirki »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primera mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5. Industrijske koncentracije v Italiji Poenostavljenje proizvodnje in njena združitev odnosno koncentracija v najbolj sposobnih obratih sta v okviru totalne mobilizacije gospodarskih sil neizogibna. V Italiji so bili že v zadnjih letih na marsikaterem področju izvršeni taki ukrepi, do vidnega izraza pa je prišel ta problem v zadnjem času. V poslanici, ki jo je tajnik Stranke Scorza v imenu direktorija Stranke naslovil na Duceja, je potreba koncentracije jasno začrtana in Duce ni pustil nobenega dvoma, da se postavitev produkcijskih načrtov ne sme omejiti samo na kmetijstvo, in da mora obsegati tudi vso industrijsko proizvodnjo. Treba je izločiti iz produkcijskega procesa one obrate, ki nimajo več pogojev za obstoj, poskrbeti pa je tudi treba, da bodo pravi možje na vodilnih mestih v industriji, kajti tudi srednjedobro opremljen obrat funkcionira pod vodstvom sposobnih mož, medtem ko lahko propade najbolje opremljen obrat, če ga vodijo ljudje, ki posla ne razumejo. Centralni odbor korporacij, ki je zasedal 5. in 6. junija pod predsedstvom Duceja, je v tej smeri napravil važne korake. Poročali smo že o ukrepih, ki s.e tičejo industrije konzerv, kjer je bilo število obratov za konzerviranje živil zmanjšano skoro na polovico in bodo preostali Gospodarske vesti = Razvoj italijanske kemične industrije. Pod gornjim naslovom prinaša »Neues Wiener Tagblatt« zanimiv članek, v katerem poudarja, da se je italijanska kemična industrija v zadnjem desetletju razvila v veleindu-strijo. ki ima avtarkični značaj. Doba sankcij leta 1936. je prinesla velik razmah italijanski kemični industriji. Zadnji razpoložljivi podatki o proizvodnji se nanašajo na leto 1939. Ti podatki kažejo, da je bila v nasprotju s prvo svetovno vojno Italija že tega leta dobro pripravljena za vojno. Proizvodnja žveplene kisline se lahko smatra kot merilo za razvoj kemične industrije v določeni deželi. Ta proizvodnja se je dvignila od 15-3 milijona metrskih stotov v letu 1936. na 20 milijonov metrskih stotov v letu 1939. Solitrne kisline je Italija leta 1939. izdelala 3-5 milijona metrskih stotov nasproti 2-3 milijona stotov v letu 1935. Leta 1918. je morala Italija kriti z uvozom vse potrebe sode. pred sedanjo vojno pa je krila vso domačo potrebo z lastno proizvodnjo v višini 3-5 milijona ton. Izreden razmah je bil zabeležen v italijanski proizvodnji umetnih gnojil, ne samo kalijevih in fosfatnih, temveč tudi dušikovih. Na tem področju se je zlasti razvila proizvodnja sintetičnih dušikovih spojin po italijanskem postopku (patent Fauser). Tudi na področju barvil in kemičnih proizvodov za fotografsko industrijo je Italija postala neodvisna od uvoza, enako na področju zdravil, kjer se je pričel razvijati tudi izvoz Po obsegu proizvodnje pa zavzema v kemični industriji prvo mesto industrija za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken, ki se je v Italiji še hitreje razvijala, kakor je naraščala svetovna proizvodnja, in je danes Italija v prvi vrsti držav, ki izvažajo umetna tekstilna vlakna. Znaten razvoj sta zabeležili naposled industrija gumija in industrija sintetičnega bencina. Po končani vojni je pričakovati nov velik razmah na tem področju. = Hrvatski gospodarski svet. Posvetovanja v krogu hrvatskih gospodarskih ministrstev o ustroju gospodarskih in strokovnih organizacij so dovedia do ustanovitve gospodarskega sveta z nalogo, da podpira vlado v gospodarski politiki, da posluje kot posvetovalni organ ministrstva za narodno gospodarstvo v vseh aktualnih gospodarskih problemih, da daje navodila za ^notno vodstvo in delovanje strokovnih gospodarskih organizacij, da daje svoje mnenje in predloge o zunanji trgovinski politiki in za vodstvo notranje trgovinske politike. Na čelu gospodarskega sveta je sam minister za narodno gospodarstvo. — Člani gospodarskega sveta pa so ravnatelji oddelkov gospodarskega ministrstva, šef intendanturnega oddelka vojnega ministrstva, glavni ravnatelji za notranjo upravo, za korporacije, za socialno skrbstvo in za promet, predstavniki finančnega ministrstva, Hrvatske narodne banke, državnega urada za cene in mezde, gospodarsko tehničnega instituta, instituta za kmetijstvo in predstavnik gospodarskega urada nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Vrhu tega bo gospodarski minister imenoval za člane gospodarskega sveta 4 zastopnike glavne zveze gospodarskih organizacij, med njimi dva zastopnika kmetov, po enega zastopnika gospodarskih zbornic, enega zastopnika kmetijskega zadružništva, enega zastopnika zadrug državnih uslužbencev in po potrebi gospodarske {strokovnjake in zastopnike zainteresiranih oblastev in organizacij. = Pridelovanje soje na Hrvatskem. Sojo so pričeli na Hrvatskem v večjem ob- obrati prevzeli vso proizvodnjo izločenih obratov. Pocenitev proizvodnje, ki se s tem doseže je važno orožje v borbi proti dviganju cen. Koncentracija proizvodnje v najbolj sposobnih obral#i jamči vrhu tega, da bodo proizvodi dobri in da bodo prišli na trg po nizki ceni. Nadalnjl koraki v tej smeri so bili izvršeni na področju usnjarske in čevljarske industrije. Koncentracijo proizvodnje narekuje tudi potreba štednje s surovinami in s kemikalijami za usnjarsko industrijo in obrt. Usnjarne v Italiji so po večini srednji obrati, ki zaposlujejo od 3 do 20 delavcev, so pa tudi večji obrati, med katerimi zaposluje eden 1000 delavcev. Predelava surovih kož za potrebe vojske' je bila doslej poverjena 257 obratom. V bodoče pa bo to število znižano na 157 obratov. Italijanska čevljarska industrija ie imela pred sedanjo vojno dnevno produkcijsko kapaciteto okrog 70.000 parov, pri čemer je bilo zaposlenih okrog 40.000 oseb. štirje čevljarski obrati so zaposlovali preko 500 delavcev. Potreba štednje je že prej dovedia do zmanjšanja števila dopuščenih obratov na 187, sedaj pa bo pretežni del proizvodnje koncentriran v 83 obratih, vse to brez škode za celotni obseg proizvodnje. segu pridelovali šele pred leti na iniciativo nemškega podjetja Uljarica d. d. v Zagrebu, ki je pričelo sklepati s kmetovalci pridelovalne pogodbe. Medtem ko je znašala površina leta 1936. samo 71 hektarjev, je ta površina že v letu 1941. narasla na 7411 hektarjev. Da se še bolj pospeši proizvodnja je hrvatski državni urad za cene in mezde odobril novo odkupno ceno za sojo v višini 2000 kun za metrski stot franko železniška postaja nasproti 800 kunam v prejšnjem letu. — Iz hrvatskega gospodarstva. Po uradnem poročilu glavnega gospodarskega urada nemške narodne skupine na Hrvatskem bo 1. septembra t. 1. otvorjena v Zemunu nemška trgovska akademija s 1. in 2. letnikom, pri zadostnem številu prijavljenih dijakov pa tudi s tretjim letnikom. — V Zagrebu je bila pod nazivom »Proizvodnja kotonina inž Julius Flacker ustanovljena tvornica, ki se bo bavila s predelavo odpadkov konoplje, lanu in podobnih snovi v tekstilna vlakna, nazvana »kotonin«. — V zagrebškem trgovinskem registru je bila črtana tvrdka »Trgovina s stroji in aparati ter tehničnimi potrebščinam^" Rudolf Tršan«. — Pri tvrdki »Titan« d. d., kranjski tvornici železnega in ključavničarskega blaga ter livarni s sedežem v Zagrebu, je bil vpisan kot član ravnateljstva inž. Josip Doleček. = Kovani drobiž v Bolgariji. Ker so v Bolgariji vzeli iz prometa bankovce po 1000 in 500 levov, je nastopila povečana potreba po drobnem denarju. Mnogi so pričeli tesavri-rati kovance po 50 in 100 levov. Temu pomanjkanju drobiža pa je bolgarska Narodna banka kmalu odpomogla. Že leta 1925 so bili tiskani bankovci po 50 in 100 levov, ki takrat niso prišli v promet. Sedaj pa so izdali te bankovce, ki bodo vzeti zopet iz premeta, čim bodo kovani nori kovanci po 50 in 100 levov. = Španija gTadi velike dolinske pregrade. Iz Madrida poročajo, da so v zvezi z elektrifikacijskimi in melioracijskimi deli dovršeni načrti za 40 velikih dolinskih pregrad, ki se deloma že gradijo. Zlasti sc gradi dolinska pregrada pri Guadalajaru, s katero bo ustvarjeno zajezitveno jezero, obsegajoče 800 milijonov kubičnih metrov vode. Ta dolinska pregrada ne bo služila samo proizvodnji električnega toka. temveč tudi namakanju področja 100.000 ha. Glede na vremenske razmere v Španiji bo namakanje tega področja omogočilo podvojitev in celo potrojitev letne. Istočasno so pričeli graditi tudi številne dmge dolinske pregrade. Največja dolinska pregrada bo pri Alcrconu ob reki Jucar, ki bo ustvarila jezero, obsegajoče 1200 milijonov kubičnih metrov. = povečanje španske filmske proizvodnje. V zadnjih letih je Španija zabeležila znaten dvig domače filmske proizvodnje. V letu 1939. je bilo v Španiji 11 proiuk-cijskih tvrdk, ki so izdelale 15 velikih filmov v vrednosti 9.4 milijona pezet. Od tedaj se je število produkcijskih tvrdk povečalo na 28, ki so vse močno zaposlene. Samo v prvi polovici letošnjega leta so te tvrdke Izdelale 36 velikih filmov v vred_ nosti 59.6 milijona pezet. Vse kaže, da bo proizvodnja še nalalje naraščaja. = Francoske banke zvišujejo glavnico. V zadnjem ietu so skoro vse francoske banke zvišale svoje glavnice z izdajo novih delnic. Lvonski zavod Credit Lyonais, ki je v januarju zvišal glavnico na eno milijardo frankov, je te dni sklenil ponovno zvišanje na 2 milijardi deloma z uporabo rezerv, deloma pa z izdajo novih delnic. \ Servtdo del Lavoto: cMnate di eontroO* del OUF — Delom* tUOmt poztv fašistične vseočiHSke mladine Ponedeljka koncert »Ljubljanskega zvona* Sicer je doba društvenih občnih zborov letos že za nami. toda rta pevski občni zbor »Ljubljanskega zvona« se mora vsak resnični pevec in ljubitelj petja od srca veseliti. 60 grl broječ zbor »Zvonovih« pevcev nam bo pod vodstvom svojega petega. v resnici pa drugega dolgoletnega pevovodje g. Dore Matula zapel 14 biserov slovenskega zborovskega slovstva, od katerih sta dva. Prelovčeva »Pomlad« in Tomčevi »Vlahi«, še v rokopisih in bosta prvič izvajana. Rožančeva »Da sem jaz ptičica«, Adamičeva Kdor je truden naj gre spat...« in »Ce ti ne boš moj«, »Za-bučale gore« in »Konja jezdi Turek Ha-san-aga« so izšle v »Zvonovi« založbi, ostale pesmi pa deloma v »Novih Akordih«, deloma pa v založbah Glasbene Matice. Pregled sporeda je torej nadvse vabljiv in obeta poseben užitek. Pevska družina »Ljubljanskega zvona« je v Ljubljani in po vsej pokrajini na najboljšem glasu že od nekdaj. Saj je pevsko društvo »Ljubljanski zvon« priredilo svoje koncerte pod blagopokojnim Zorkom Pre- lovcem skoro r vsakem večjem kraja in povsod odneslo lavorike. Sedanji pevovodja g. Dore Matu! verno dedi. pevskim navodilom svojega učitelja. Pevci in c*i so medsebojno tako tesno povezani, da si lepše harmonije ne moremo misliti. Pevci po jo in delajo brez ozira na težkoče, ki jih ima pevska družina zaradi pomanjkanja ptnsrvih prostorov. Društvo je na£k> gostoljubno streho v prostorih Glasbene Matice. Prav posebno razveseljiv je nastop g. Priča Lupše, basista naše opere, ki bo zapel tri pesmi in sicer Prelovčevo »Mr-zeča je zunaj trda noč«, Bučarjevega »Delavca« (v rokopijsu) in jpa; /Pavčfečevega »Dedka šamanoga«. Fric Lupša izhaja iz »Zvonovih« vrst in je kot član »Zvonove-ga* okteta prvič vidne je stopil pred javnost in vzbudil že takrat zasluženo pozornost glasbenega sveta. Pri klavirju bo g-dr. Samo Lovše. Ta častitljivi praznik obhaja danes 13. t m. po enem samem dolgem trudapobiem delavniku gospa Ana Jenko, vdova po meščanu ljubljanskem in bivšem dolgoletnem upravitelju starega »KoEzeJa* na Gosposvetski cesti Zato ni starejšega sta- Prvi vlak je zdrsa! 16, julija L 189$, — Mnsgo truda je bilo treba, da se je dosegla gradnja ^železne kače" Zgodovina izgradpje dolenjske železnice je dokaj pestra. Pogled na Stražo — končn o postajo novomeške proge Kdo je bil Štefan Mali Mnogo družin v našem narodu nosi ime Mali in ni izključeno, da je mož tega imena, ki je v letih od 1766. do 1774. vladal v črni gori, našega rodu. Staretova zgodovina ga na kratko omenja in pove. da je po smrti vladike Vasilija Petroviča Njegoša leta 1766. prišel v črno goro neki klatež Štefan Mali. ki se je razglasil za ruskega carja Petra III. in si prilastil kne-ževsko oblast. To je bil Turkom dobrodošel vzrok, da so zopet začeli vojno, za katero so tudi Benečane dobili na svojo stran. Sto tiscč turških vojščakov je leta 1768. od trc-h strani pridrlo v malo kneževino. Črnogorci so bili v veliki zadregi, ker niso imeli streliva, ki so ga prej dobivali cd Benečanov, ali kljub temu so naposled silne sovražnike vendarle užugali v zelo krvavi bitki pri Čevu. Ko se je nato leta 1769. vnela nova vojna med Rusi in Turki, je prišel ruski knez Dolgoraki Črnogorce snubit za zaveznike, pa ni nič opravil. Štefan Mali se je še zmeraj šopiril, kakor da bi on bil postavni vladar, dokler ga ni leta 1774. skrivaj umoril strežaj. po rodu Grk. Toliko torej Stare. Po nasilni smrti ruskega carja Petra III. je zavladala njegova vdova Katarina, ki si je zlasti po umoru Ivana Antonoviča znala z vojaškimi uspehi in kulturnimi pridobitvami utrditi svoje stališče tako, da se ji ni bilo treba več bati vstaj Vzlic temu pa je tu pa tam Ie še obstajal tih upor proti dvoru in njegovi politiki, jz katerega je vstajala želja, da bi zasedel prestol car, ki bi bil človekoljuben in pravičen, ruski po veri in narodnosti. To so izkoristili pustolovci in so se pojavljali kot pre-tendenti na prestol z izmišljenimi trditvami, da Peter III. in Ivan Antonovič nista mrtva, ampak pregnana, in se izdajali zdaj za tega, zdaj za onega. Samo za Petra III. se je izdajalo dvajset mož, najbolj znani med njimi Jemeljan Pugačov, ki so se pojavljali v Rusiji sami in je imela državna oblast z njimi dosti posla. Osebnost tega carja, čeprav spada med najmanj pomembne ruske vladarje, je morala imeti naravnost sugestivc-n vpliv. Ni dovolj, da se je pojavilo v Rusiji nad tucat njegovih dvojnikov. tudi izven nje so se oglašali Petri s pravico do carskega prestola. In eden takih je bil Štefan Mali. Od leta 1516. do leta 1831. so bili v Črni gori vladike obenem poglavarji dežele. Vladika Sava Petrovič Njegoš je leta 1758 odstopil in šel v samostan, njemu jc sledil njegov bratra nec Vasilij Petrovič Njegoš, ki pa je umrl leta 1766. v Petrogradu. kamor se je šel poklonit carici Katarini II., vdovi Petra III. Tako je bila Črna goTa v tem času brez vladarja, kar je posebno prijalo Malijevim stremljenjem, ki se je bil v tej dobi pojavil v kneževini. Od kod je bil samozvanec doma, se ni dalo dognati. Eni trdijo, da iz Like- drugi s Kranjskega, tretji, da je bil Arnavt iz skadrskega paša-luka. Za sabo je imel precej burno preteklost, polno pustolovščin, ko se je začel izdajati za Petra III. Videti je bil inteligenten in razmeroma izobražen mož. ki je govoril več jezikov in se nekoliko razumel na medicino. Preden se je posvetil zdravilstvu, je bil tihotapec na turško-ogrski meji. Mimogrede je služil'tudi na piratskih ladjah, ki so v Jadranu ropale beneške trgovce. Ko se je tega naveličal, ali Bog ve iz kakšnega vzroka, je stopil pri nekem hercegovskem kmetu v službo kot hlapec. Svojemu gospodarju je zaupal, da je car Peter III. Preprosti sin gora seveda ni imel niti malo pojma o razmerah na ruskem dvoru in je spretnim trditvam tujca slepo verjel. Pri nekem ženito-vanju ga je gostem celo predstavil kot Petra III. Ze vinjena družba je imela to za šalo Največja kzsfžžnfga sveta V Nemčiji so doslej priredili 4 javne zbirke knjig za vojake. Te štiri zbirke so prinesle skupno 3,971.745 zvezkov, ki so jih razlelili na 151.287 potujočih knjižnic. Nemška vojska torej razpolaga dejansko z največjo knjižnico na svetu. Za prevoz vojaških knjižnic uporabljajo 359.717 zabojev, katerih v.sak sprejme nad 100 knjig. Za prevoz cele vojaške knjižnice je p treb-no 1200 vagonov oziroma 24 tovornih viakov po 50 vagonov. in vprašala gospodarja, zakaj carja bolje ne obleče in če nima meča, naj mu vsaj kako dogo priveze k pasu. Toda kmalu se je zanesla vest o bivanju ruskega carja v Majni po dal" mazijski obali, v Črni gori in na turškem ozemlju. Ni manjkalo navdušenih pripadnikov, ki so razširjali čudežno novico po kočah in gradovih. In tako so jo čule tudi benečanske oblasti v Kotoru in turške v Skadnj. Takoj so sumile, da mora biti Mali nevaren prevratnež, ki bo podjarmljeno ljudstvo naščuval proti njim. in začele za njim lov. Nevarnosti sc je pravočasno umaknil v Črno goro. Črnogorci so bili sicer po imenu podaniki carigrajskega sultana, branili pa so se plačevanja davkov in turški paše a pobiranjem navadno niso opravili nič.. Dasi so bili krog in krog obdani od Turkov, v svojih gorah so b'li svobodni Razdeljeni na več plemen, ki si niso stala vedno prijateljsko nasproti, so bili v obrambi svoje skupne zemlje in svoje čssti edini in sc priznavali vrhovnega vladarja, vladiko, ki ga sedaj ni bilo med njimi. Zakaj posle vodeči vladika Vasilij je izven domače zemlje umrl. prejšnji stari Sava pa jc živel med memhi v stanjeviškem samostanu. Mali je znal t<. stanje spretno izkoristiti v svoje namene. Črnogorcem, ki so se mu pridružili, jc obljubil, da bo njihovo zemljo očistil Turkov, jc, razširil do morja in jim zagotavljal, da bi Rusija takoj po slala mečno armado ki bi mu pomagala v boju proti nevernikom. če bi tam vedeli, da je on — car — tu Stan Sava jc majal z glavo ko je cul take novice, in svaril pred varalico. toda bojažeijni Črnogorci so se mu z navdušenjem pridruževali, ko so slišali o vojni proti Turkom in ga naposled proglasili za vladarja dežele Nastop dozdevnega carja ni ostal brez odziva na sosede, ki so živeli pod turško nad oblastjo; obujali so se spomini na velike podvige v preteklosti, ljudstvo je sanjalo o splošni vstaji proti krutim gospodarjem, ki so ropali in gnjavili brezpravno krščansko rajo. Ze je zagorel ogenj vstaje ▼ Bosni in Stari Srbiji. Peški patriarh se je poklonil samozvancu in mu poslal bogato okrašenega konja v dar. Tinki so spoznali nevarnost in prijeli za orožje. Patriarh je komaj imel časa, da je v megli ponoči prihežal na črnogorska tla. Tudi na obrežju, ki je bilo pod benečansko oblastjo, je prišlo do odkrite vstaje in manifestacij za lažnega carja. Prebivalstvo Risna v bližini Kotora se je odreklo Benetkam in prešlo k Štefanu. Z vda-nostno izjavo je poslal župan tega mesta, Peter Džaja. pretendentu dragocenega orožja in oblek. Ko so ga beneške oblasti zaradi tega poklicale na odgovor, je ljudstvo prijelo za orožje in nagnalo vVjake. Tudi beneške ladje, ki so priplule pred mesto, so morale odpluti brez uspeha. Od dne do dne so se množili pripadniki lažnega Petra in Črnogorci so ga pričeli častiti kot narodnega junaka. Njihove simpatije si je pridobil z uspelimi pohodi proti Turkom, ki so ga vodili celo do obmejne &kadrske trdnjave. V deželi pa je Mali vzdrževal strog režim: kdor se mu je protivil, je bil neizprosno zapisan smrti. Vest t, redkem pustolovcu, ki je pozival balkanske Slovane na boj proti Turkom in se je izdajal za umrlega ruskega carja Petra III., je medtem prispela tudi na Rusko. Katarina ie pozorno poslušala prihajajoče vesti. Že spet dvojnik njenega moža! Ah senca umorjenca iz Ropše še ni našla miru? Sedaj se pojavlja celo v turški državi! Morda pa bi Se da! ta mož porabiti v boju proti Porti! MoTda bi se dala uporniška stremljenja njegovih privržencev podrediti njenim političnim načrtom! Če vstane Turkom za hrbtom v njihovi lastni deželi protivnik. medtem pa udarijo ruske armade od Pruta in Dnjepra v srce osmanskega car-stva, potem je mogoče prišel toliko zaželeni trenutek, ko bo carigrajski patriarh v Justini-janovi cerkvi sv. Zofije kronal Katarino z dia-demom vzhodnorimske države. Iskra, ki je tlela v Črni gori, bi mogla razpaliti ves Ralkun, nova! ca v tem okraju, ki ne bi poznal dobre, marljive in skrbne mamice, ki je posvetila vse svoje življenje nesebično svoji številni družini enajstih otrok, od katerih je še sedem živih. Kaj vse mora pretrpeti materino srce pri številni ifuži-ni v tako dolgem razdobju, ve penasti samo mati, ki je v hudih časih, kal m je bil ljubljanski potres, z desetimi progi • ležeči kraji drugim naravnim lepotam kranjske • dežele. Oko se nikdar ne utruja, povsod se neprestano menjavajo gledalcu krasne adike, da jih premotriva in občuduje. Sami lepi kraji, j številni gozdovi in bujni travniki leže pred te-J boj, vzbujajoč zanimanje. ' Za izvršitev skoz in skoz enotirne proge so bila potrebna pomembna dela. Tako je bilo prekopanega ogromno kubičnih metrov zemeljskega in skalnatega materiala. Zidale so se le visoke stavbe in zidovje v predorih v skupni izmeri 36.700 kubičnih metrov. Najvišji nasip Kočevje — končna pos taja kočevske železnice Prizadevanja segajo cela tri desetletja nazaj. Že leta 1864. je najprej kranjska Trgovinska zbornica sprožila to vprašanje in toplo zagovarjala ogromen pomen gradnje dolenjske železnice. Kranjski deželni zbor se je pridružil pobudi Trgovinske zbornice in leta 1868. naslovi na osrednjo dunajsko vlado dobro zasnovan predlog o nujni potrebi in o velikem pomenu gradnje dolenjskih železnic. Vlada je sicer leta 1869. vrnila ta predlog deželnemu odboru kranjskemu s sporočilom da tudi ona v principu soglaša z njim, vendar naj sc najprej izvede tehnično-vojaška revizija na tej progi, kar se je leta 1872. tudi zgodilo. Žal so slabe finančne razmere vplivale, da je celotni načrt počival do leta 1883., dokler kranjski deželni zbor ni vnovič pooblastil deželnega odbora, da se sestavi odbor za izvršitev projekta. Čez tri leta se je v državnem zboru na Dunaju z vso vnemo zavzel za načrt takratni državni poslanec prof. Fran Šuklje in z železno doslednostjo ter vsestransko temeljitostjo spet sprožil vprašanje gradnje dolenjske železnice. Stroški so bili preračunani na okroglo devet milijonov goldinarjev. Njegov predlog se je potem odkazal proračunskemu odseku. Deželni zbor kranjski se je nate leta 1887. še enkrat pečal s tem vprašanjem. Sklenil je, da je pripravljen prispevati iz de-želn h sredstev za železniško progo Ljubljana —Novo mesto 500.000 goldinarjev (s prevzemom ustanovnih akcij), medtem ko bi še interesenti prispevali 400.000 goldinarjev. V državnem zboru na Dunaju je pa poslanec Viljem Pfeifer spet sprožil vprašanje gradnje dolenjskih železnic in prosil vlado za resnično pomoč; prav tako — kakor beremo v stenograf-fekih zapisnikih — spomladi leta 1889. tudi poslanec Fran Šuklje. Gradnjo proge Ljubljana—Grosuplje—Kočevje je prevzela dunajska tvrdka bratov Red-lich & Berger, nadzorstvo gradnje pa je bilo poverjeno višjemu inšpektorju državnih železnic Ferdinandu Klemenčiču. Z mnogobrojnimi tehničnimi težko-čami se je moralo boriti gradbeno podjetje na progi Ljubljana-Grosup-lje-Kočevje kot sekundarni železnici k progi Ljubljana— Grosuplje—Novo mesto—Straža. Dolžina te proge znaša 70-887 kilometra, od katerih odpade na progo Ljubljana—Grosuplje 21-387 kilometra in na lokalno progo Grosuplje— Kočevje 49-487 kilometra Take velik obseg celotnih del pri tej gradnji je zahteval seveda neznansko truda in nadčloveških naporov, saj se je samo v tem odseku prekopalo 965.000 kubičnih metrov zemlje, zidovje. vštevši visoke gradnje in predore pa je zavzelo v celotni izmeri 36.300 kubičnih metrov. Podjetje Redlich v premeru znaša 14-6 metra, največja v skale vsekana votlina 18-4 metra. Obzidani viadukt obsega 6800 kubičnih metrov zidovja in stane 107.000 goldinarjev. Proga preseka 135krat ceste in pota. pet križišč odpade na državno cesto. Skupna dolžina tirnic znaša 69.272 kilometrov, skupna teža devet metrov dolgih tirnic pa 3610 ton. Na vrhnjem delu proge se je porabilo 97.000 mehkih pragov, 256 kubičnih metrov mostovnega in posebnega lesovja ter 76.200 kubičnih metrov gramoza. Dolenjsko prebivalstvo si je močno oddahnilo, ko je bila železnica izročena splošnemu prometu. Ze samo bilanca pravkar minulega polsto-letia najzgovonieje dokazuje njeno visoko rentabilnost in eno največjih gospodarskih pridobitev. kar smo jih doživeli v tem času. Siromak z ogromna zapuščino V Detroitu je umrl nedavno reven toba-karnar, o katerem so bili vsi znanci in so-rodnki z ženo vred prepričani, di je velik siromak. Zato so se silno začudili, ko so odprli njegovo oporoko, iz katere je bilo razvidno, da zapušča mož 900 tisoč dolarjev. Med drugim je bil lastnik tvornice piva in več drugih podjetij. ronika * Asquinl v Berlinu. Nemški zavod za zunanjo politiko v Berlinu je te dni priredil predavanje, na katerem je govoril prof. Alberto Asquini, predsednik osrednjega italijanskega študijskega zavoda za Ameriko o Evropi in Zedinjenih državah. Razpravljal je zlasti o napadalnih načrtih Zedinjenih držav proti Evropi. * Pogreb senatorja Rosslja. v četrtek sv v Fossombronu položil' k večnemu poč.tka telesne ostanke pokojnega senatorja Frab-cesca Ross ja. Pokojnikovega pogreba sije udeležilo Izredno veliko število ljudstva 6 predstavniki Stranke in oblasti na čelu. * Smrt viteza železnega križa. Nemški listi poročajo, da je padel stotnik Albreht Kuntze, vodja skupine borbenih letal, ki si je v bojih na Norveškem pridobil odlikovanje viteškega križca železnega križa. Stotnik Kuntze je bil eden izmed prvih le talcev, ki so prejeli to odlikovanje. * Nemško odlikovanje slikarji Contlja. Vodstvo nemškega Doma umetnosti je s posredovanjem ministrstva za zunanje zadeve izročilo italijanskemu slikarju Primu Contiju najvišje odlikovanje, ki se podeljuje umetnikom za delo v njih stroki. Odlikovanje vsebuje začetnice italijanskega umetnika ter ima priklopljen pergarnent, na katerem je popisan uspeh razstave Con-tijevih del letos spomladi na Dunaju. * Zdravilišča ne smejo sprejemati moškega strežniškega osebja. Ministrstvo za korporacije je s svojim najnovejšim odlokom prepovedalo jemati strežniško osebje moškega spola za kakršno k<>Ii delo v sa-natorijih in podobnih zavodih. Za vsa dela v imenovanih'zavodih se sinejo sprejemati le ženske. * Lekarne bodo prodajale likerje. V zvezi s prepovedjo o izdelovanju likerjev je ministrstvo za korporacije odredilo, cia se smejo likerji prolajati samo v lekarnah, in sicer na podlagi zdravniškega predp!3a. Med zdravila te vrste spadajo predvsem januarja letos se je iz tega zakona rodil otrok Marija Lida. Mati prababice tega otroka je umrla proti koncu leta 1941, če b; pa bila Še danes živa, bi imela Marija Lida poleg prabab!ce tudi praprababico. * Predavanje o Leonardu da Vincijn. V Berlinu je predaval prof. Haydenreich, član učiteljskega zbora berlinske univerze, o italijanskem umetniku in veleumu Leonardu da Vinciju. ♦ Prepir med slikarjem jn potni Kom. V Benetkah ra Rio delle Erbe je slikal te dni slikar Salvatore G'uffrida s takšnim zanosom palačo van Axel in vrtove ob nji da je postal gluh in slep za vse, kar se jo godilo okoli njega. Nek; mimoidoči potnik se je po nesreči zadel ob ulikarjevo platno n *z tega je nastal glasen prepir, ki je povzročil spopad rned slikarjem in nekim beneškim težakom. Spoprijela sta se z rokami ter se dobro nabunkala. Konec 1e bil ta, da je moral težak iskati zdravniške po-moči v bolnišnici. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce uslužbenec državnih železnic g. Franc Klobučar. Zapušča soprogo, sina, hčerko in druprv sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v ponedeljek ob pol 15. iz kapele sv, Andreja na Znlah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Barometer pada. Ze v petek opoldne je začel zračni tlak popuščati. Barometer, ki je tedaj beležil 765 mm je do včerajšnjega jutra padel že na 2 mm. V soboto zgodaj zjutraj je bilo nebo prepre-ženo z oblaki, tako da ie izgledalo le malo verjetno, da se bo naredil spet krasen sončen dan. Toda. ker smo se letos z vremenom že večkrat, uračunali, tudi včeraj nismo bili presenečeni nad njim, ker si konjak, želodčna grenčica (vermut) pa fe vsi želimo toplih poletnih dni. Najvi tudi druge alkoholne pijače. Zdravila te vrste se smejo prodajati samo v zapečatenih steklenicah. * 27.000 delavk je bilo zaposlenih pri žetvi riža. Iz Milana poročajo, da je bila v ondotni pokrajini zaključena žetev riža, ki je trajala od zadnjih dni maja nepretrgoma 50 dni. Pri spravljanju riževega pridelka je bilo zaposlenih 27.000 žensk, ki so pokazale pri delu mnogo spretnosti in dobre volje, tako da je bila žetev v redu opravljena in pospravljena. * Dovoljena predaja odrtih zajcev in kuncev. Ministrstvo za pol jede1 stvo in gozdove je izdalo odredbo, po kateri se sme zajčje in kunčje meso prodajati samo pod pogojem, da živali že odrte pridejo na trg. Ukrep ima v prvi vrsti namen, da. dobi zajčje Ln kunčne kože industrija usnja. * Boder 104 letnik, v Sommcgrcppu pri Parmi živi mož, ki se je narodil leta 1840. Piše se Luigi Bertoni ter je navzlic svoji visoki starosti čil in boder in ima nad 100 vnukov in pravnukov. * Dobrotnik vojnega pohabljenca. Neki beneški industrijec, ki mu italijanski listi ne navajajo imena,, je izkazal nenavadno velikodušje steklarskemu mojstru Luigiju Ferru iz Murana. Ferri se je udeležil vojnega pohoda proti Grčiji ter so mu morali zaradi poškodb odrezati obe roki. Beneški industrijec, je zvedel za žalostno usodo steklarskega mojstra, je dal zgraditi na svoje stroške poseben laboratorij na plinski pogon, v katerem bo mogel Ferri izvrševati svoj poklic. * Prireditev za nemške ranjence v Ricci-onu. V parku nekega hotela v Riccioou so priredili predstavo za nemške bojevnike, k-; se nahajajo ondi na obisku. Predstavi je prisostvovala tudi DucejeVa soproga donna Rachela, ki je prišla v spremstvu prefekta in Zveznega tajnika iz Forlija. Donna Rachela je nemškim ranjencem postregla z raznimi okrepcili. * Obilen Petrov b'agor. Iz Nolija poročajo. da so imeli ondotni ribiči te dni izredno srečo. Nalovili so v eni sami noči nad 20 stotov sairdel. Tolikšnega plena ne pomnijo nolijski ribiči že več let. * Najmlajša prababica. V Castsl d'Aianu blizu Bologne živi Genovefa degli EsposL', ki jo smatrajo za najmlajšo prababico v Italiji. Ženska se jg. rod la leta 1834. in torej nima hti 60 let. Leta 1904. je rodila hčer Renato, kj se je že v 17. letu poroč'la z Ginom Costantinijem. Iz tega zakona so je porodila Silvana, ki se je v 18. letu svoje dobe poročila z Ugcm Pasqu'jem. Dne 7 š.ja toplota v petek čez dan je znašala 27.6° C. najnižja pa je bila v soboto zjutraj 13.6° C. KREMA ZA t\fE« io O I' R O h BAB7KOL ME. PH. J. KGLAK DOBI SE V VSEH LEKARMAH IN DROOERIJAH pol li. d* poi 18. m Za vae dneve velja že običajni abecedni red. Kdor ne pride ob določenem času, mu krmila zapadejo. Pri razdeljevanju krmil za Julij bo upoštevana nova prijava živali samo onih članov, ki so pravočasno oddali rejske raz-vidnice. Volilna jajca od čistokrvnih pasem perutnine sprejema zopet žegoza -Mali gospodar v valjenje pod posebnimi pogoji, ki so razvidni v razglasu na deski v društveni pisarni, Gallusovo nabrežje 33. Prijave sprejema zadruga do 31 julija. — Izredno zanimivo predavanje g. Zupančiča: O prehrani malih živali bo v nedeljo, 18. t. m., ob 10. dopoldne v posvetovalnici Malega gospodarja, Gallusovo nabrežje 33. Nepremičnine naprodaj: ZEMLJIŠČE (gramozen teren) za industrijo znotraj bloka v izmeri 5000, 10.000 in 15.000 kv. metrov; ZEMLJIŠČE v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 kv. m; HIŠE: dvonadstropne nove, enonad-stropne, pritlične in visokopritlič-ne; PARCELE: po 55.—, 70.—, 80.—, 100.—, 200.—, 300.— in 500.— lir za kv. meter v raznih delih mesta. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 10 — telefon 34-86 o— Dvb blagajniška UJnča sta ttUa izgubljena v petek popoldne. Poštenega najditelja naprošam, da jih proti nagradi odda v upravi »Jutra«. u— Velike povečane fotografije po vaald slik] Izdeluje lično ln solidno foto B E M, Ljubljana, \Volfova 6. u— Pri uporabi Tschamba Fii-ja ne dobite »ončnlh opeklin, marveč lepo, rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogenjah in parfumerijah. u— Nesreče. V petek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico razen enega samo mlajše ponesrečence. Z vrelim mlekom se je poparil po prsih enoletni sin mizarja Marjan Oražem iz Ljubljane. 3letnega sinčka delavca Julija Hajneta je povozil neki voznik in je fantek poškodovan po vsem telesu. 121ctni sin profesorja Janez Lapuh iz Ljubljane si je pri padcu zlomil desnico. Iz Št. Jurija se je pripeljal v bolnišnico s poškodbami na obrazu 16letni posestnikov sin Franc Škerjanc, Josip Ka-mic. 431etni krošr.jar iz Ljubljane, si je pri padcu poškodoval na hrbtu. Iz Kočevja u— »Zvezda bo z zvezdo govorila...« To je gola fantazija, porečete nemara. Vendar vas utegne članek v »Ponedelj. skem Jutru« prepričati, da bo človeštvo v bodočnosti doživelo še velikanske čudeže. Nadalje boste z velikim zanimanjem prebrali zgodbo o nenavadno razumni grlici. V galeriji »Moji ljudje« pa boste tokrat spoznali gesp. bratranca. Spet bo polno zanimivega drobiža, modrost z Vzhoda, nekaj poezije, feljton, uganke v verzih in šaljiva primes. Vse to — poleg najnovejših poročil! — v »Ponedeljskem Jutru«, ki izide danes popoldne. „ u— Osebne izkaznice za Stožice in oko-lico. Prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic prebivalcev mesta Ljubljane, ki stalno stanujejo v Stožicsh in okolici izven vojaške kontrolne meje. se bodo sprejemale v sredo 21. t. m., v četrtek 22 t. m. in petek 23. t. m., vsakokrat pri »Ur-bančku« od 8. do 14. Prosilci naj pripravijo o pravem času 3 enake slike in potrebne listine u— Ljubljančane opozarjamo na koncert Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek 15. t. m., ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Naša dolžnost je, da bo koncert poln a številno obiskan. Dokažimo zanimanje za našo pesem! Opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob 20. u— Nedeljsko fctlravniško dežirnrj s'užbo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravn k dr. Debelak Gviclio, Ljubljana. Ciril Metodova 62, telefon 27-29, u— Mali gospodar - žegoza obveščata svoje člane, da prične razdeljevanje krmil za mesc julij z 19. t. m., in sicer štev. 2501—4000 od 19. jul. (prvi teden). V tem tednu naj dvignejo* krmila tudi oni, ki imajo nakaziLa za jun jski obrok. štev. 1001—2500 so na vrsti cd dne 26. jul. dalje (drugI teden), štev. 1—1000 prejmejo krmila od 2. avg. dalje (tretji teden). Krmila dclmo vsak ponedeljek, ) kam, da'zopet sprejema naročila po~ tele torek, sredo in četrtek samo popoldne od fonu št. 43-83. u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Dne 20. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje ln strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorjl-stro. kovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 4. do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole, Kongresni trg 2. u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike; da se nauči knjigovodstva, k; ga dane« zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Počitniški tečaji za tuje jez"ke v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 20. julija. Ca s pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. — Tel. 29-86. u— Stenograf»ki tečaji — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — dnevni in večerni — začet-niški ln nadaljevalni, prično dne 20. t. m Učnina zmerna, uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite prosti čas za dosago tega najvažnejšega znanja v poslovnem in privatnem udejstvovanju. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. TrgovsK, učni zavod, Kongresni trg 2, tri. 29-86. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepsnl tečaji — dnevni in večerni — se prično v torek, 20. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni p:salni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečor po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna. Na razpolago prospekt Informacije daje in sprejema prijave: Trgov«!:o nč»li?čo »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Gelč JCntes: »Sreča na črepin.iah«. Novele ra^gib^nega življenja predmestnih ljudi — so izš!e Knjigo kupite v knjigarnah ali dq naročite v založb: '»Plug«, Pred škofijo 15-1. u— LUTZ PECI. Popravila in prezidave: Lutz Šiška u— Kličite telefon 24-76. Premog in drva Vam dostavlja na dom tvrdka Rudolf Jereb Čsmpova 8. u— Tvrdka Boris Simand! sprejema zopet naročila za popravilo vreh pisarniških strojev in registrirnih blagajn na svojo telefonsko številko 24-07. u— SetJanja trlrfon^ka š'evTra gla-ne carinarnice je 42-71. v'šie lirekcije (ccmm. g. Covone) pa št. 42-72. u— Pozor! Fujan Franc, krovstvo, Ga-ljevica 9, vljudno sporoča cenjen m stran- M®tura na gimnaziji v Kočevju je preložena za dva dni in se bo pričela šele v torek, 20. julija (ne že 18. julija). Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. Z Gorenjskega Visoko odlikovanje koroškega častnika. Major Karel Tollschein, vodja oddelka strmoglavnih letal je bil odlikovan z za. tim nemškim križem. M3jor Tollschein je star 38 let in je doma iz Sv. Urbana na Koroškem. Koroški trgovci so ustanovili socialno zadrugo. Pred dnevi so se zbrsJi v Celovcu zastopniki trgovcev iz vsega okraja k ustanovnemu občnemu zboru soc. zadruge. Naloge nove ustanove je raz ožil Kir-mann. Na zborovanju je potem govoril o prizadetih zapadno-nemških krajih nadomestni vodja Thimel. Pohvalil je zapadno-nemške trgovce, ki so se v času letalskih napadov požrtvovalno zadržali in pomagali ljudstvu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ustanovitev godbene šole v Celovcu. V vladni palači v Celovcu je bila ob navzočnosti gauleiterja dr. Rainerja ustanovna skupščina celovške godbene šole. Poročal je prof. Onziul. Naloga godbene šole bo, vzgajati mladino m odrasle v ljudski glasbi. K ina največ gamsov. Nemški li- sti . j, da je bil odstrel v preteklem letu koroškem zadovoljiv. V zadnjih dveh letih je število divjačine nazadovalo pr bhžno za 25 odstotkov, toda kljub temu so leta 1942 samo na Koroškem, ne upoštevajoč zasedenih pokrajin ustrelili 1250 košut in jelenev, 1530 gamsov, 6400 srn in 5700 zajcev. Pri kopanju sta utonila. V nemških listih čitamo, da sta pri kopanju utonila dva mlada Korošca, in sicer 15ktni Franc Pok in prav toliko stari Pavel Mežik. Spodnje štajersko Na vzhodni fronti je 10. junija padel tehnik v tvornici »Metka« Vlado Kramer, sin edinec Ivana in Jožice Kramer v Celju. Pokopali so ga v Altikobu pri Bol-hov u. Obitclj Kramer - Terček je dobro znana v Celju in ima sorodnike v Šmart-neni' ob Paki in v Ribnici na Dolenjskem. Novi grobovi. V Celju so umrli: 291etna Veronika Pavšeijeva. rojena škrbec, 34-letni Avgust Crepinšek, 721etna Frančiška Brijavčeva, roj. Pišek. Nadalje so umrli 691etni Rudolf Jager iz okolice Bra. s!ovč, 48!etni Janez Poznič iz Zgornjih Hraš, 431etna Antonija Rudobi eznikova, rojena Jevšek, iz okolice Šoštanja, 42!etna Rozai ja Cestnikova r:j. Knapič, iz Rečice, in 27!ctni Mihael Krajšek iz Prožinske var-' življenje In smrt v brežiškem okraju. V drugem četrtletju se je število rojstev v brež škem okraju znatno dvignilo. Zabeleženih je h lo 20 rojstev in 6 smrtnih primerav. Poročili so se delavec na žagi Jakcb Ostervršnik. ki je zdaj pri vojakih, in Jožefina Geršakova. posestnik Karel Palm in Elizabeta Siegmundova. Cestni delavec Franc Pondelak, ki je zdaj pri vojakih, in Pavlina škerbetova. V Celju so se poročili l" ..tin Ribič in Antonija Slap-nikova. Botomir Gut in Ljudmila Suraje-va. Jožef Farčnik in Ema Bosinova, Fer-d:nand Skutnik in Marija Sidanski ter Karel Podpečan in Jul:jana Kovačeva. vrniti od sovražnega stališča. Ko so Črnogorci začuli strele iz pušk, ki so naznanjali preten' dentov prihod, so urno pozabili, da so še včeraj glasovali za njegovo odstavitev, prijeli za puške in mu z veselim navdušenjem hiteli naproti s klici: »Blagor nam danes in za večno, ti si naš gospodar!« V slovesnem sprevodu sc ga privedli na Cetinje. Ta nagli preobrat je postavil Dolgorukova v kaj neprijeten položaj. S svojimi desetimi vojaki in s 26 nezanesljivimi domačini, ki sc tvorili njegovo osebno stražo, si ni upal pričeti boja proti pripadnikom Malega. Na Cetinju je zavladalo splošno razburjenje, ljudstvo se je zbiralo in kričalo: »Na vislice z njim!«, ne da bi kdo točno označil, ali velja ta klic lažnemu Petru ali Dol-gorukovu. Nato je stopil Dolgorukov iz samostana, kjer je stanoval, in zapoveduj zbrani množici v imenu carice Katarine, na pride Štefan Mali nemudoma na zaslišanje, ker ga sicer kot upornika čaka edino smrt. Mali je spoznal, da ga more rešiti samo skrajna hladnokrvnost. Mirno je stopil pred kneza in na vprašanje, zakaj se izdaja za carja Petra, odgovoril, da ga je ljudstvo samo izvolilo za priznanje njegovih zaslug v bojih proti Turkom za vladarja.' Carjevo ime je izzivalo med Turki strah, zato je dopustil, da so ga Smatrali za Petra III. Dolgorukov. ki je hotel sam postati vodja podjarm-Ijenih ljudstev, se ni zadovoljil s takim odgovorom in se je hotel čimprej iznebiti nezaželenega tekmeca. Na pobudo vladike je dal Malega prijeti in zapreti v gornjem nadstropju samostana. Jetnik pa se ni dal ustrahovati in je ostal, vsaj na videz, še nadalje hladnokrven. »Gletje,« je dejal paznikom, »da me Dolgorukov priznava za carja, drugače bi mi ne bil določil stanovanja nad njegovim, ampak pod njim.« Te besede pri naivnih Črnogorcih, ki jim je Štefanovo dostojanstvo in hladnokrvno zadržanje orijalo, niso zgrešile ciija. Kmalu se je razpoloženje spet »krenilo proti Rusom posebno, ker so bili tudi Turki vznemirjeni zaradi njihovega vmešavanja v turške zadeve. Skadrski paša je razpisal nagradi na glavo Dolgorukova in Malega, turški agenti pa so SSuvali prebivalstvo proti tujcem. Dolgorukov je še enkrat poskušal pridobiti vladiko Savo za splošni upoT Črnogorcev proti Turkom, kmalu pa je spoznal, da stoji večji dei ljudstva neomajno na strani Malega in zvedel za grožnje, da ga hočejo osvoboditi. Uspeh njegovega podjetja je stal na kocki in jasno se je pokazalo, da je njegova misija pronadia Premišljal je že, ali ne bi kazalo jetnika izpustiti. če &e ta zaveže carici priseči zvestobo. Ko se je o tem posvetoval s svojim: častniki, je dospel do Alekseja Orlov a kurir s poveljem, naj podjetje opusti in takoj zapusti deželo. Orlov je smatral ekspcdicijo za brezuspešno, več pa si je obetal od vstaje Grkov, ki bi se jo dalo podpreti z zasedbo Pelopone-za. ker bi od tam posegla vmes ruska mornarica, ne da bi s tem prišla v konf! kt z Bene čani. Zaradi tega se je zadovoljil s tem. da je podaril Črnogorcem več vojnega materiala in prekinil Dolgorukovc nrsijo. Tn mesece je bival Dolgorukov na Cetinju, a njegov položaj se je od dne do dne slabšal. Za"el je v past, ker maloštevilnim Rusom n; bilo lahko meni nič, tebi nič. priti iz črnogorskega gorovja. Računati je moral s. tem. da bi jih mogli napasti pristaši Ma'ega. na drugi strani pa'je bil obdan od luršk h izvidnikov in končno tudi med Črnogorci ni manjkalo ljudi, ki bi bili radi zaslužili nagrado, ki jo ie skadrski paša razpsal na njegovo glavo. Skrivaj je poslal častnika v Kotor- naj najame ladjo Ko je bila ladja pripravljena, se je skušal s še vedno zaprtim Malim mirno pobotati Izjavil je, da mu cesarica velikodušno odpušča, ker je neupravičeno nosil ime njenega soproga, m ga je v priznanje zaslug, ki si jih je stekel v bojih P10*!. Turkom, imenoval za ruskega oficirja. Izročil mu je patent, meč in uniformo in ga priznal za vladarja Črne gore. Mali pa se je zavezal, služiti v bodoče carici Katarini. S to rešitvijo konflikta pa je bila črnogorska duhovščina mnogo manj zadovoljna, kakor Dolgorukov. Vladika je upal. da se bo z rusko pomočjo iznebil pustolovca, zdaj, ko je bil ta spet prost, pa so se bali njegovega maščevanja. Dolgorukov je skrivaj odšel s svojim spremstvom, toda preden je dospel v Kotor, ga je dohitel vlad ka s svojimi pristaši in ga prosil naj jih spravi na varno Čimbolj se jih je Dolgorukov. ki zanje n; ime! prostora na ladji. otresal. tembolj so se ga oklepali 'n se niso dali odanari Nr.rrino se ie vendar posrečilo, da je mila lrd:a hre7 zado«tneo!ož l deset zlatnikov in s srebrom okovano nirto'o Din na dan so hodi: po cesti mno' so Turki izvedeli, da njihov protivnik 'e živi. Za denar so najeli nekega Grka. ki se je zive.ial. da bo Malega z zavratnim umorom spravil s sveta. Znal si je pridobiti zaupanje slepega poglavaria in se noč in dan ni odmakni od njega, dokler se mu ni posrečilo, da ga je v spaniu zibodel. Nato je morilec zaklenil sobo in nToči) straži, naj bo mirna in naj ne moti trudnega caria, dokler ne bi klical. S ključem v žepu ie izginil nezvesti Grk in nihče več ga ni v;del. Ko je minulo več ur, ne da bi se b'l sluga vrnil in ne da bi bil klical Mali, so s silo odprli vrata. Našli so gospodarja na postelji s prerezanim grlom, oblitega s krvjo in že otrplega Takšen je bil konec drznega pustolovca, ki mu prso;a njegov biograf, da bi bil postal gotove drugi Skanderbeg. če bi ga b:li podpirali in vodili Rusi. Ta biograf je Zanovič Štefan.^ki je v anonimnem francoskem spisu leta 1784. popsal Malega življenje. Iz tega spisa je vzel Mordowzew podatke za svoje delo »Pretendenti in roparji«, ki je izšlo v Petrcgradu leta 1867. in ponovno 1901. Od tu je črpal podatke Friedrich Wencker-W:ldberg za svoje delo »Nekronani kralji«. Na Stareta in te podatke se naslanja {noj spis. Ce ve kdo kaj več, bi bilo vredno objave. Posebno pa bi se izplačalo raziskati, od kod je bil ta zamtnivi mož doma in če ne spada med prednike Mali-jev, ki žive med nami Jak. špicar. Vaško popoldne v Ljubnem. Ob otoL w okrožnih otroških voditeljic s štajerske^ v so domača dekleta v Ljubnem priredila vaško popoldne. Na slavnostnem prostoru se je zbralo več kakor 200 ljudi. Igrala je vaška t'^ba, pevci pa so peli. Na kraju je nastopu . Gašparček. V Prtstovi pri šinarju je bilo v nedeljo, otroško popoldne. Zbralo se je več kot sto otrok, ki so jih spremljaJi tudi starši. Otio-ci so se igrali, potem pa je nastopil Ga<-šperček. Iz La&kega poroča mariborski dnevnik: Za predavanje filma * Domovina* in novi tedenski pregled je prebivalstvo pokazalo veliko zanimanje — Dne 11. julija je bil v dvorani Heimatbunda gledališki večer. Uprizorili so Goldonijevo komedijo i Trmoglavka«. Dvorana je bila polno zasedena,. Celjski igralci v Vojniku. Preteklo nedeljo je gostovala v Vojrnku igralska skupina iz Celja. Uprizorili so staro kmečko igro »Mlatiinica«. Dvorana je b.la nabito polna in so bili gledalci z uprizoritvijo zadovoljni. Z lokomotive je padel. Pri premikanju, na postaji v Gribljah je padc-l z lokomotive 541etni Franc Palir. Ponesrečenec se je hudo potolkel na glavi in si zlomil tudi roko. Reševalci so ga prepeiiali v celjska bolnišnico. Pri avtomobilski nesreči s! je mrbil 7X»- be. V bližini Luč se je pred dnevi zgodila avtomobilska nesreča. Avto je zavozil v obcestni jarek in je pri tem 171etni Franc Mimik iz Lok pri Mozirju izgubil vse zobe zgornje čeljusti. Razen tega se je tudi po-rezal na obiazu. Nesreče. V št. Jurju pri Celju se je v mizarski delavnici Jožefa Trepanca zgodila nesreča, pri kateri je Franc Antoiinc iz Gribelj 'izgubil kazaiec na levici. S koksa je padel 511etni uradnik Franc Ferk s Po-brežja in si poškodoval nogo. V nekem mariborskem podjetju je Slietna delavka Marija Skerlova z roko zašla v pletiini stroj, ki ji je hudo poškodoval prste. 10-letna učenka Angela Korenova iz Dobrovcev ie skakala ob potoku in si pri padcu zlomila roko. Ponesrečence so pripeljali v maail.ocr-6ko bolnišnico. 62 letni posest. Karel Stra-šek iz Nove vasi pri Celju je v hlevu krmil živino. Pri tem ga je vol podrl na tla. tako da si je Strašek zlomil nogo. 24!eLni Avgust Prislan iz Biaslovč si je pri delu hudo poškodoval nogo. Janez Mileč iz Škofje vasi si je na motorju zlomil nogo in več reber. Pri delu na polju si je zlomil nogo 181etni Stanislav Bučar. V velenjskem rudniku si je zlomil roko 35!etni Franc Kuranta. Ponesrečence so pripeljali v celjsko bolnišnico. V mariborsko boln nico pa so pripeljali 341etnega nameščenca Franca Klausnerja iz Velenja ki se je pri padcu s kolesa hudo potolkel na glavi. Strela je zažgala domačijo. Ob zadnji nevihti na Spod. Štajerskem je v okolici Ptuja udarila strela v hišo zakoncev Blaža in Elizabete Sprahove. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta zgorela, štiri otroke, ki so bili ob času nesreče v hiši. so utegnili rešiti. Iz Hrvatske Nov hrvatski poslanik v Sofiji. Dosedanji hrvatski poslanik v bolgarski prestolnici dr. Zidovec je bil odpoklican v zunanje ministrstvo in bo v bližnjih dneh zapustil Sofijo. Za novega hrvatskega poslanika pri bolgarski vladi je bil imenovan dr. Perič. Obletnica delavskih kuhinj. Pred dnevi je minilo dve leti, odkar so bile na pobudo delavskih organizacij osnovane v Sarajevu posebne delavske kuhinje. V njih je bilo v minulih dveh letih razdeljenih nad dva milijona obrokov hrane. Nastop gojencev vojaške godbene šole. Pretekli teden so nastopili gojenci vojaške godbene šole in pokazali poslušalcem, da so v osmih mesecih mnogo napredovali. Za uvod je govoril upravitelj šole, stotn.k Tihomil Vidošič. Iz njegovih izvajanj povzemamo, da je bilo sprejetih lani v so^o sto gojencev, izmed katerih je 90 oosUk-kov kmečkih otrok. Obletnica sarajevske radijske pcsta;e. Preteklo sredo je minilo leto dni od ustanovitve sarajevske rad'jske postaje. V gledališču je bil ob tej priliki svečan javai koncert. Razstava hrv.^tčke knjige je bila, kakor smo poročali, preteklo nedeljo zaključena. Po prvih podatkih, ki jih povzemamo iz hrvatskih listov, je b.lo prodanih 8926 knjig v vrednosti 1,088.337 kun. Letošnji uspon razstave je bil trikrat večji kakor lansic. Slovaški vseučiliščniki v Zagrebu. V sredo je prispelo v Zagreb vodstvo slovaških vseučiliščnikov z dr. Josefom Mikulom na čelu. Slovaki so gostje ustaške vseučiliške organizacije. Hrvatska mladina pojde na obisk v Bolgarijo. Dne 30. julija prispe v Sofijo vodja hrvatske mladine v spremstvu svojih sodelavcev. Hrvati bodo gostje bolgarske mladinske organizacije Branik. Delavci, ki pojdejo v Nemčijo, dobe potne liste zastonj. Poglavnik je podpisal uredbo, po kateri so delavci, ki gredo na delo v Nemčijo, oproščeni vseh pristojbin za potne liste. Nemška trgovska akademija v Zemunu. Prosvetno ministrstvo je sklenilo ustanoviti v Zemunu nemško trgovsko akademijo. Prvo šolsko leto bosta odprta dva razreda, če bo pa dovolj prijav, pa tudi tretji razred. Maksimalni cemlc Maksimami cenik stev. 9, Ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za ttter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki robland (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišč® 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. ✓ atta privlačuje industrijo Zakaj Ljubljana ni industrijsko mesto? — Industrija, ki ne škoduje mestu tudi v lepotnem Iti zdravstvenem pogledu O Ljubljani govorimo bolj pogosto kot o vrtnem mestu kakor o industrijskem k: ju. Sicer Ljubljana ni brez industrije, vendar ni izrazito industrijsko mesto. Ce se ozremo na mesto z Gradu ali Rožnika, ne opazimo skoraj nikjer mnogo tovarniških dimnikov. Zlasti levi breg Ljubljanice. zahodna polovica mesta, ima značilno lice stanovanjskih okrajev. Na zahod in jug se razprostirajo med hišami vrtovi in parki; zidovje se utaplja v poživljajočem zelenju Posamezni tovarniški dim-niki se zde le kakor izjema, ki potrjuje pravilo, da tam ni industrije Na zahodnem robu mesta je malo megleno, ob vznožju Brda kjer so se opekarne zajedle v viško teraso. Ce omenimo še tobačno fcvarno, smo našteli že vso »težko industrijo« zahodnega dela mesta. Precej drugačno lice pa nudi vzhodni del mesta. Tovarniški dimniki so tam bolj gosti, poslopja so bolj »stvarna«, če hočete, pusta in hladna, bolj siva ter mračna Ni vrtov in ne vil. Moste in Vodrnat izdajata značaj predmestja s kmečkimi, delavskimi in industrijskimi poslopji. Ta okraj bi lahko imenovali industrijski, čeprav ne v istem pomenu besede, kakršen velja za prava industrijska mesta. Industrijski okraj se prav za prav začenja že na vzhodni strani Resljeve ceste in na Poljanah. Na levem bregu Ljubljanice, na vzhodni strani Resljeve ceste daje mestu industrijski značaj že tovorni kolodvor s svojimi napravami. še bolj ga pa poudarjata elektrarna in plinarna. Ob Ljubljanici opozarja nase velika, nekdanja Po^akova us-njarna. Na poljanski strani najprej opozori Reichova pralnica, med tem ko drugih industrijskih, odnosno obrtnih obratov ne izdajajo dimniki. Pač pa na spodnjih Poljanah ni mogoče prezreti klavnice. Če se ozremo še na sever, opazimo, da ima Šiška nekai značilnosti industrijske četrti, predvsem veliko pivovarno, sicer pa tudi tam čedalje bolj prevladujejo stanovanjske hiša. Bežigrad je pa izrazito stanovanjska četi-t. Zakaj ni več indusrije? Kdor se seznanja z ljubljanskimi značilnostmi, ne more prezreti, da ima Ljubljana ze o malo tovarn ter izrazito industrijskih obratov. Zakaj Ljubljana nima več tovarn? Nedvomno se industrija v mestu ni razvijala tako kakor se je mesto samo v splošnem. Pogosto smo govorili o ljubljanskem napredku, naglem razvoju novih mestnih okrajev. Kdor je poznal Ljubljano pred prvo svetovno vojno, mora priznati, da se je res zelo razvila iz malega deželnega mesta v srednje veliko mesto z nekaterimi značilnostmi modernih mest. Toda razvoj je bil enostranski. Industrije se ni naselilo posebno mnogo v mestu. Izrazitega industrijskega okraja, dognano razvitega z vsemi svojimi značilnostmi. nismo dobili. Novih večjih industrijskih podjetij ni bilo mnogo ustanov-Ijenh, pač pa so bili razširjeni nekateri starejši obrati. Vedno bolj očitno je bilo, da se je industrija izogibala Ljubljane, zlasti še. ko so se nekatera podjetja začela izseljevati. Industrija se je začela razvijati v gorenjskih krajih, predvsem v Kranju in precej dobro tudi v Medvodah. Nekatera ljubljanska industrijska podjetja so pa sploh propadla, n. pr. stara znamenita zvonarna in potem še Strojne toteme in livarne. Mislili bi, da Ljubljana lahko nudi ugodnejše pogoje za razvoj industrije kakor mesteca, kakršno je Kranj. Toda za razvoj industrije v Ljubljani ni bilo pravega razumevanja. Nekateri so ce:o trdili, kako srečna je Ljubljana. ker nima industrije; dokazovali so, da je naše mesto zato tem bolj zdravo in lepo, ker ga ne kazijo tovarne in ne kuži zraka dim. Toda ali je zaradi tega tudi bogata? Da. so trdili nasprotniki industrije v mestu; tudi iz gospodarskih razlogov je bolje, da mesto nima mnogo industrije, češ. v industrijskih krajih se osredotočuje revščina. Če bi bPa pri nas industrija razvita bolje, bi bila struktura prebivalstva drugačna — mesto bj imelo več de- lavstva in preživljati bi moralo številne ostarele, onemogle delavce. Razen tega bi bilo mesto tudi bolj nezdravo, kar bi zopet zahtevalo večje gmotne žrtve od občine. Vendar je težko pritrditi tej čudoviti logiki. Kako nujno potrebno bi bilo. da bi bilo v Ljubljani več industrijskih podjetih, se je pač najbolje izkazalo že pri tedanji obdavčitvi industrije. Industrijska podjetja so bila izredno dober vir dohodkov občine, celo tako dober, da so se zaradi prevelike obdavčitve začela izseljevati iz mesta. Namen obdavčitve pa menda ni bil, da bi pregnali industrijo iz Ljubljane, temveč, da bi donašala čim več. Da bi se pa gospodarska moč občine z industrijo povečala čim bolj, bi bilo bolj priporočljivo. da bi privabili čim več industrijskih podjetij v mesto in obdavčili bi jih naj zmerno. Nudili bi jim naj tudi nekatere ugodnosti kakor so jih v drugih krajih. Zdravstvo in industrija Nedvomno industrija vpliva na zdravstvene razmere kraja. T0 pa seveda velja za obrate, ki uporabljajo kot pogonsko silo paro in ki okužujejo zrak z dimom in plini. Prav tako niso priljubljeni sosedi stanovanjskih četrti industrijski obrati, ki kupičijo neblago dišeče surovine in ki je njih okolica zavita v oblake prahu zaradi živahnega prometa. I. ustrija vpliva na zdravstvo kraja tudi s tem. da se blizu tovarn razvijejo delavski okraji s hišami, ki niso vselej vzor zdravih bivališč. Da bi omejili čim bolj škodljive vplive tovarn, določajo v večjih mestih za nje posebne okraje. Tudi pri nas so že mnogo razmišljali in sklepali o tem, kje bi naj bila industrijska četrt. V splošnem soglašajo, da je najbolje, če se industrija laz-vija na vzhodu, proti Devici Mariji v Polju, za kar so tudi ugodni prometni pogoji. Iz zdravstvenih razlogov zagovarjajo preselitev industrije na vzhod predvsem zaradi tega. ke^ v Ljubljani piha po večini veter od zahodne in južne strani; to se pravi, da odnaša dim od mesta, če so tovarne na vzhodu; če bi pa bile tovarne na zahodu, bi dim zanašalo na mesto. Odpor proti industriji v mestu Odpor proti industrijskim obratom v mestu, čeprav je razumljiv, je vendar prehud. Predvsem bi bilo treba bolj točno oprediliti. kaj je prav za prav industrijski obrat po svojem vplivu na okolico. Ne smeli bi uvrščati sleherne delavnice med tovarne ter se prav tako bati obratov, ki uporabljajo za pogon električni tok kakor se boje hrupnih tovarn. — Brez vsake škode za lepoto mesta in zdravstvo prebivalstva bi se mnoga podjetja lahko naselila tudi v stanovanjskih črtrtih. Tega jim navadno ne dovoljujejo. Mnogi obrati so tako tesno zvezani s prometnim in gospodarskim življenjem mesta, da lahko uspevajo dobro le v določenih mestnih okrajih, predvsem v središču. Ce niso hrupni in ne motijo okolice, bi pač ne bilo tehtnih razlogov proti naselitvi v središču, odnosno v stanovanjskih četrtih. Zato bi naj končno opustili stare presodke proti razvoju industrije v Ljubljani in naj bi ne delali ovir ustanavljanju novih obratov. Razvoj manjše industrije in obrti Nekatere stroke industrije in obrti se v zadnjih letih dovolj lepo razvijajo v Ljubljani. Izkazalo se je, da Ljubljana res lahko privlačuje industrijo. Pod besedo »industrija« pa razumemo tudi napredno urejene obrtne obrate, večje ali manjše delavnice. Takšnih obratov je bilo ustanovljenih ali izpopolnjenih precej, kar bomo o priliki še opisali. Gospodarski ljudje si želijo, da bi bil ta razvoj neoviran ter da bi , občina poslej kazala večje razumevanje za gospodarski napredek kakor ga je včasih. Nesmiselno bi bilo osredo-točati vse obrate na vzhodu, zlasti še, ker bi mnogi tam ne dobili primernih prostorov in bi tudi njihov obstoj ne bil zajamčen. Dovolj prostora je še v mestu samem za moderne, higienično urejene delavnice. Obrati, ki uporabljajo električno energijo za pogon in kjer delo ne povzroča hrupa ter ne kvari zraka, bi se naj naselili, kjer je pač za nje najprimernejši prostor. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi lepotne ozire a naselitev primerno urejenih delavnic v mestu ne more biti v nasprotju z urbanističnimi načeli. ¥in@ angleške tajne službe Kaj pravi nemški pravni zgodovinar dr. Ritterbusch o »Inteligence Servicu" Služba, kakor je britanski Secret Service ali kakor so jo od vsega začetka začetka nazivali »Inteli gence Service«, ni nastala čez noč, tem* več ima svojo dolgo zgodovino, ki ne pojasnjuje samo mnogih pojavov v zgodovini Anglije. temveč tudi žarko osvetljuje sam značaj angleških državnikov, ki so jo ustanovili, razvijali in čuvali kot jamstvo svoje, pa tudi državne varnosti. Ta ustanova je tudi v središču sedanjih tajnih vojmh dogodkov. Osni sili imata v svojem načrtu tudi likvidacijo te ustanove. Vodilni nemški strokovnjak za državno pravo in pravni zgodovinar dr. Ritterbusch je temeljito proučil »Inteligence Service«, to tajno policijsko službo. Od vsega početka si je prizadevala zaviti svoje delovanje v kopreno ta-jinstvenosti, četudi ni bile okoli nje nikdar posebno velikih tajn in jih tudi ni bilo treba. Pravi ustanovitelj angleškega imperializma Cromvvell se je moral boriti preti številnim notranjim in zunanjim sovražnikom. Spoznal je, da jim ne bo kos brez tajne policijske službe. Vtisi o splošnih potezah Ceromvvellcvega značaja niso povsem jasni. Ni bil samo puritanec. ki se je boril edino za versko krepost. Res mu ni mogoče očitati verskega licemer-stva, ki ga je sicer v Angliji zelo veliko, toda njegova borba proti notranji gnilobi v angleški državni cerkvi ter netranje in zunanje gnilega parlamenta je bila samo neke vTste krinka, s katero je zakrival svoje brezmejno častihlepje Niti častnim krščanskim skupinam, kakor so bili quekerji, ni prizanašal, ampak jih je preganja! s pomočjo svojega »Secret Servica®, kakor je pač menil, da je najbolj potrebno in najbolj primerno. Dr. Ritterbusch pravi, da je angleško krščanstvo duhovno tako prepleteno z židovstvem. da si ga ne moremo z zgodovinske in naravne strani brez njega niti misliti. Cromvvell je izvaja! iz tega praktične posledice s svojim posebnim nastopom preti Židom. Židje so bili namreč v srednjem veku izločeni iz Anglije. Noben žid ni smel stopiti na angleška tla. Toda Crcmvvel! je začel obravnavati ta postopek na svoj način. Zanj in za njegove varovance je zelo značilno, kako sc to storili. Na Cromvel-lovo povelje so bile prve službe v »Intelligence Servicu«, to je vohunjenje in prisluškovanje, zaupane znanim ter uglednim pripadnikom tajne židovske občine v Londonu. Takšne skrite židovske občine 60 bile tedaj po vsej Evropi povsod tam, kjer se židje oficielno nisc Smeli muditi. Cromvvell je takoj sprejel ponudbo Žida za to službo, ker je vedel, da ima dotični žid zelo razpletene mednarodne zveze. To je bil portugalski žid Manasse ben Israel. On je bil pravi židovski predstavnik pri Crcmvvellu. Zaupanje si je pridobil pri njem z načrtom, po katerem naj bi prešlo težišče svetovne trgovine in kapitala iz Španije in Portugalske na Anglijo. Dejansko je šlo Manassu za to, da odpre zidom vrata v Anglijo, ki je bila ravno na tem, da postane velika svetovna država. Cromvvell je temu Židu zaupal prve tajne službe. Našel mu ga je njegov najožji sodelavec Thurloe, ki je prav za prav začetni organizator naglo razvijajoče se organizacije »Secret Servica«. Vse židovske zveze na evropskih tleh so bile mobilizirane zlasti v Španiji in Portugalski. Manass je Thorlceu stalno pošiljal tako iemnovana »inteligenčna pisma«, vsebujoča zelo dobra poročila o vseh mogočih prilikah in dogodkih. Tako je mogel Cromvvell prav na podlagi Manassovih poročil pravočas. no preprečiti invazijo na angleški otok, ki jo je bil pripravil L 1656 Karel II. angleški v sporazumu s špansko vlado v Bruslju. Crom-vvellova diktatura bi tedaj bržkone doživela polom, če bi ga ne bila rešila tajna služba, ki mu je preskrbela potrebne podatke o vojaški sili Karla II.. njegovi oborožitvi prevoznih ladjah in denarju, ki ga je dobil na razpolago. Drugi pripadnik židovske občine, ki je tudi sodeloval s svojimi »inteligenčnimi pismi«, je bil David Arbabanes s španskim imenom Ma-nuel Martinez Dc.rmido. Ta David je bil sorodnik omenjenega Manassa in eden najbogatejših trgovcev. On je Thorloeu izročil izvleček dveh pisem, ki sta ju pisala amsterdamska žida Alanuel Grasian in David Nasi. Oba Žida se zelo laskavo izražata o CromweIlu, želita mu vojno srečo ter blagoslavljata njegove dr« žavno tvorbo. Seveda nista pozabila omeniti, da so židje oni narod, ki jim je vsemogočni gospodar angleškega imperija zelo pri srcu. Zanimivo je, da ni bilo do dr. Ritterburschovih dognanj znano, da je bil »Secret Service« od vsega začetka v glavnem tajna organizacija mednarodnega židovstva. Za izpopolnitev slike o »Secret Servicu« naj navedemo še delovni način te organizacije. V tedanji dobi je Thurloe organiziral strogo nad- zorstvo nad pošto. Mnoge važne vesti so prišle v roke »Secret Servica« prav zato. ker so bile zajete na pešti. Thurloe je pritegnil poštno upravo pod svoj delokrog in je s tem izpopolnil svoje področje kot minister notranjih zadev in policije. Tako ni nadziral samo poreče* valskega in pisemskega prometa, temveč tudi potniški, ker je pošta v tistih časih prevažala tudi potnike. Ker je precej pisem in pošiljk šlo tudi privatno, je »Secret Service«« v primerih, ko je šlo za kakšno zaroto, zaplenil vsa ta pisma in pošiljke ter jih po prečitanju zmetal v koš. Tako so bila nešteta dragocena pisma izgubljena. Vse važne vesti pa so že takrat šifrirali in sta bila za to na razpolago dva strokovnjaka. neki Dorislaus ter zlasti oksfordski učenjak dr. Wallis. o katerem pravi dr. Ritter« buseh, da je bil naravnost genialen. Visoki uradnik »Secret Servica« Thomas Scott je dejal o njem, da opravlja to delo brez kakršnih koli političnih namenov, samo kot učenjak. Takšni ljudje so bili »Secret Servicu« zelo dobrodošli, ker so z njihovo pomočjo lahko si-gumeje opravljali svoje posle. »Secret Service« je Cromvvellu večkrat rešil življenje in oblast. Ta tajna policija ni pošiljala v zapore samo številnih zločincev, temveč tudi poštene idealiste. Od začetka do danes je ohranila svoje metode brezobzirnosti. pre» tkanosti, hladnokrvnosti in neizprosnosti. Velika Britanija ima v tej ustanovi sredstvo, ki brezobzirno uničuje vse. kar angleški plutokra-c;ji ne prija, pravi dr. Ritterbusch. ega vodovoda C h oddaji del za nov! rezervoar nekaj p ©datkov iz zgodovine ljubljanskega vodovoda Da je Ljubljana na glasu kot zdravo mesto, je treba v veliki meri pripisovati dobri vodi ljubljanskega vodovoda. Mesto se je zelo razširilo in zdai je postalo aktualno vprašanje razširitve njenega vodovoda. Ljubljanski vodovod je sorazmerno dolgo ustrezal potrebam mesta, tako da se prvotne vodovodne naprave niso posebno mnogo spremenile. Nespremenjen je ostal rezervoar v tivolskem gozdu, a v zadnjih letih so že resno mislili tudi na njegovo razširitev, kar je bilo razvidno iz mestnega proračuna. Nedavno so bila razpisana dela za novi rezervoar in najbrž se jih bndo kmalu lotili. Ob tei priliki bo najbrž koga zanimala zgodovina našega vodovoda, ki je začel delovati 29. junija 1890. Ko je mesto še dobivalo vodo iz vodnjakov Potreba po dobri, zdravi pitni vodi je bila očitna v Ljubljani že dolgo. Ze leta 1870. je ljubljanski občinski svet sklenil ustanovitev posebne komisije za preiskovanje vode iz mestnih vodnjakov. Dotlej vode še niso kemično raziskovali. Prejšnje čase tudi še ni bila razvita bakteriologija. saj so se še ob koncu prejšnjega stoletja prepirali, ali voda res prenaša bolezenske kali ali ne. L. 1870. je pa komisija dala v preiskavo vodo ljubljanskih vodnjakov. Tedaj je bilo v mestu 12 javnih vodnjakov in več zasebnih. Vodnjaki niso dajali vedno dovolj vode. Razumljivo je. da je bila kakovost vode posameznih vodnjakov precej različna. Kemična preiskava je pokazala, da ni bila voda nobenega ljubljanskega vodnjaka res dobra, po večini je pa bila zdravju škodljiva. Spoznali so. da je treba nekaj ukreniti; ogroženo je bilo zdravje vsega mestnega prebivalstva. Razen tesa vodnjaki niso dajali dovolj vode. Najboljša rešitev bi bila seveda, da bi mesto dobilo vodovod. Vendar tedaj ie niso mogli misliti na preskrbo vsega mesta z vodovodno vodo. Skušali so izbrati srednjo pot. Zato je komisija 1. 1876. predlagala, naj bi postavili na Marijinem trgu vodnjak, ki bi ga napajala voda iz tivolskega vodovoda. Razen tega je bil potreben vsaj še en vodnjak. Predlagali so, naj bi ga izkopali na tedanjem Križevniškem trgu (zdaj Napoleonov). Predlogi so bili sprejeti, do uresničenja pa ni prišlo. Ustanovitev vodovodnega odseka 21. decembra 1882 je bil na predlog poznejšega župana Ivana Hribarja ustanovljen vodovodni odsek, ki ga je sestavljalo 6 članov. Predsednik je bil Hribar. Naloga tega odseka je bila, da reši vprašanje, kako bi naj preskrbeli Ljubljano z dobro vodo. Že od začetka so mislili na vodovod. Vendar člani odseka niso takoj soglašali, da mora mesto dobiti vodovod. Nekateri so mislili, da bi bila preskrba z vodo primerno urejena, če bi pomnožili število javnih vodnjakov in razširili tivolski vodovod, vendar je prodrlo spoznanje, da je vodovod nujno potreben, če naj mesto dobi zdravo vodo. Od kod bi naj dobivali vodo? Toda laže se je bilo odločiti za vodovod kakor najti primeren kraj v ljubljanski okolici, kjer bi naj zajeli vodo ter jo napeljali v mesto. Najprej je bilo treba dognati. koliko vode mesto sploh potrebuje. V vodovodnem odseku so mislili, da bi bilo po 60 litrov vode na prebivalca in dan dovolj. Kako skromni so bili tedaj, ko še niso poznali kopalnic in ne stranišč na splakovanje ter niso tudi škropili cest. sprevidimo že iz tega: 1. 1941. je znašala poraba vode v Ljubljani na prebivalca in dan povprečno 268 litrov! Ko so pred 60 leti razmišljali o vodovodu, je štela Ljubljana le okrog 30.000 prebivalcev. Zdaj prejema vodo iz ljubljanskega vodovoda skoraj štirikrat več prebivalcev. Po tedanjih računih bi bilo dovolj po 18.000 hektolitrov vode. Vendar so računali tudi na razvoj mesta ter so sklenili narediti vodovod z zmogljivostjo do 100 litrov vode na prebivalca in dan, to se pravi skupaj 30.000 hI. Potem je pa bilo treba najti primerne vire vode. Vodovodni odsek je začel delovati 1. 1883. Priprav- ljalna dela so trajala do 1. 1890. Dotlej so s pomočjo veščakov proučili vodne razmere v ljubljanski okolici in izdelali načrte. Posebno natančno "so preiskali kakovost vode. Hidrotehniki so navrtali tla na treh krajih, in sicer med Ljubljano in Savljami na Brinju (Ljubljansko polje) in še na dveh krajih, prav tako na Ljubljanskem polju. Analiza je pokazala, da je bila voda na Brinju zelo dobra. Prav tako je bila dobra voda drugih virov in vodnjakov na vzhodnem in severovzhodnem delu mesta, ker je po svojem izvoru ista, in sicer iz podzemeljske vodne žile (reke) gorenjske kotline. V Ljubljano so piovabili znanega geologa D. Stura, ravnatelja državnega geološkega zavoda na Dunaju. Ta strokovnjak je presodil talno vodo gorenjske kotline. Po podrobnem raziskovalnem delu so ugotovili, da bi za vodovod lahko dobivali vodo v enem izmed treh krajev, in sicer v Babinem delu, Skaručni ali s savske nižine na Ljubljanskem polju. Končno so zaprosili Stura za presojo, katera voda bi bila najprimernejša za vodovod. Stur je mislil, da se bo mesto širilo proti Savi ter je domneval, da bo zaradi tega talna voda, ki bi naj napajala ljubljanski vodovod, prej ali slej onesnažena. Najprimernejši kraj za zajetje vode se mu je zdela Skaručna. Stur je opozoril, da voda na Ljubljanskem polju ni filtrirana savska voda. kakor so dotlej mislili, temveč da je istega izvora kakor voda v Skaručni. Končno so se odločili, in sicer 1. 1888.. da postavijo vodovodne naprave v Klečah po načrtu ing. Smrekarja. Stroški so bili proračunani na 485.486 gld. Vodovodna dela Ing. O. Smreker je prevzel vodstvo nad stavbnimi deli. Njegov oddelek je začel delati 25. septembra 1888. 2e istega leta so izkopali vodnjak, ki iz njega črpajo vodo za vodovod. Gladina talne vode je 24 metrov pod tlemi, ki na njih stoje parni stroji. Vodovodni rezervoar vsebuje 31.000 kubičnih metrov vode. Cevi so polagali od 1. aprila do 6. oktobra 1889. Parni stroj, VRHUNEC SREČE — S ponesrečeno ladjo so se potopili tudi novoporočenci. — To je vrhunec sreče, preživeti medene tedne v nebesih. PRAKTIČEN MOŽ — Dobro, sprejeti ste v službo. Jutri za-čneet delati. Plača bo znašala pet lir na uro. Pozneje boste dobivali več. — Dobro, gospod ravnatelj, potemtakem pa začnem delati pozneje. RIMA Pijanec; — Rad bi poznal tistega pesnika, ki bi napravil rimo na mojo žejo in na moj prazen žep! ZVITO Mati: — Kaj te ni sram. da si tako dolgo spal? Sin: — Mama. sanjalo se mi je, da sem zgubil klobuk, pa sem ga tako dolgo iskal! V SREČI — Kai pa je tvoj ženin? — Izredno pameten mož, ki me blazno ljubi. kotla in črpalki so postavili spomladi leta 1890. Vodnjake so kopali pozimi 1888 do pomladi (7. maja) 1889. Zaradi previsoke podzemne vode so morali tedaj prenehati kopati. Delo so nadaljevali šele 1. avgusta istega leta. L. 1890.. 30. aprila, je bilo delo pri vodnjakih končano in 5. marca istega leta so prvič zakurili parni stroj. Črpalke so postavili do sredi maja 1890 in 17. maja je voda začela teči po ceveh v mesto. — Temelj rezervoarja so začeli kopati 3. junija 1889. Delo je bilo končano 30. aprila 1890. Temelj poslopja v Klečah je pa bil položen 4. junija 1889, delo je pa bilo končano ob koncu aprila 1890. Razširjenje omrežja V začetku je vodovod lahko zmagoval svoje delo, a poraba vode je stalno naglo naraščala in mesto se je širilo, da je bila potrebna tudi izpopolnitev vodovodnega omrežja. 2e v letih 1908 do 1910 je bilo treba položiti novo glavno vodovodno cev (400 mm premera) iz Kleč do rezervoarja. Dolžina te cevi znaša 5200 m. Teda j so tudi razširili vodarno v Klečah, izkopali so drug vodnjak in postavili črpalko z zmogljivostjo po 9000 kubičnih metrov vode na dan. Po svetovni vojni se le spet izkazslo. da stare vodovodne naprave več na ustrezajo. Zato so 1. 1928. postaviti v Klečah četrti agregat z zmogljivostjo po «000 kutičnih metrov vode n dan. Vse štiri črpalke so poslej lahko načrpale na dan do 24.000 kubičnih metrov vode. Vodovodno omrežje so stalno »zapolnjevali. 2e do 1. 1935. je bilo po svetovni vojni položenih 54 km cevi. Tedaj je merilo omrežje nad 127.000 m. L. 1940. je znašala dolžina omrežja 179.940 m, predlanskim pa 181.176 m. Vendar naš vodovod še ni dosegel viška svojega razvoja. Njegovo omrežje se še ni razpredlo povsod na obrobje veiike Ljubljane. Tako je v r.ačrtt razširjenje omrežja do Bokale. Ko bo povečan rezervoar, bo mogeče š-; orimerno izpopolniti omrežje, tako ds oo dovolj močen tlak tudi v najbolj oddaljenih ceven. Turška kava Turški listi poročajo, da si namerava turška monopolska uprava zaradi težkoč v preskrbi s kavo pomagati z kavinim nadomestkom. ki ga je treba spraviti v promet toliko, da bo preskrbljeno vse prebivalstvo Kot sirovina prihajajo v poštev v prvi vrsti fige in čičerika. Doslej je veljal kavin nadomestek v Turčiji za protizakonito jx>tvorbo. Nikoli ga turške oblasti niso priznavale za zakonito trgovsko robo. Nam se sliši to kakor pravljica iz Tisoč in ene noči. Turčija je pa klasična dežela kave. saj pove to že ime. Turška kava je slovela po vsem svetu. Sicer Turčija sama nikoli ni pridelovala kave. Pač je pa igrala vedno važno posredovalno vlogo med vzhodom in zapadom. Odkar so našli po odhodu Turkov izpred Dunaja v njihovih šotorih cele vreče prijetno dišečih črnih zrnc in odkar je iznajdljiv Dunajčan ustanovil prvo kavarno, kjer se je dobila prava turška kava. slovi njeno ime po vsem svetu. Vojna je pa storila tudi v tem pogledu svoje in pravo turško kavo je že davno nadomestila po vsej Evropi s kavinim nadomestkom. Pri tem se ni ustavila niti pred Turčijo odkoder je prišlo to ime. V Turčiji sicer prava kava še ni povsem izignila, pač je pa že primanjkuje in sicer tako, da se je morala monopolska uprava sama odločiti za kavin nadomestek. S tem je pa nastala v pristnosti turške kave vrzel, o kateri ne vemo ali se bo mogla še kdaj povsem zapolniti. čudna oporoka Pred dobrim mesecem je umrl v argentinski prestolnici eden najbogatejših indu-strijcev. Pokojni je bil med drugim lastnik velike tvornice čevljev. Zapustil je zanimivo oporoko, ki je povzročila precejšnje preglavice argentinskim odvetnikom. Edina dediča bogatega industrijca sta namreč dva sina. Prvi je star 25, drugi 28 let. Oba sta izjavila, da nočeta imeti nobenih stikov. Njuna značaja sta namreč tako različna, da se še nista mogla zedinitl v nobeni važnejši poslovni zadevi. Neštetokrat ju je skušal pokojni oče spraviti. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Posrečilo pa se mu je to šele po smrti. Zapustil je namreč oporoko, po kateri pripade vsakemu sinu 250.000 čevljev. Prvemu sinu pripada 250.000 čevljev ta desno, drugemu pa 250.000 čevljev za levo nogo. Tako sta se morala hočeš nočeš pobotati in prevzeti skupno vodstvo velikega podjetja. Nemško gledališče v Lvovu V Lvovu je bilo zadnje dni junija svečano otvorjeno nemško gledališče. Za otvoritveno predstavo je vodstvo izbralo Hermann Heinz Ortnerjevo »Izabelo špansko«, ki jo je zrežiral intendant Hugo Firn-bach. Po svečani uverturi in kratkem nagovoru se je dvignil zastor. Prisotno nemško občinstvo je s ploskanjem izrazilo svoje veselje, da je dobil Lvov staro nemško gledališče. Kupna meš padla tudi v Turčiji Turška vlada je izdala nedavno zakon o obdavčenju kmetijskih pridelkov, da bi se dvignila kupna moč prebivalstva, ki je zaradi vojne občutno padla. Obdavčenje obsega koruzo, rž, ječmen, oves. mešano žito, proso, riž, koruzo, fižol, bob, lečo, sončnice, lan, orehe, suhe fige, rozine, bombaževino. sladkorno peso, krompir, tobak, olive, pistacije in opij. Od nekaterih pridelkov se bo pobiral davek v na-turi, od drugih pa v gotovini. Od pridelkov, ki se prodajajo na podlagi zakona o zaščiti naroda v določenih količinah in po določenih cenah, se bo pobiralo 8%, od drugih pa 12% davka. Ministrski svet ima pa pravico znižati pri nekaterih slednjih pridelkih davek na 8%. 40.000 neviht dnevno Po nevihtah so leta zelo različna. Včasih poleti skoraj ne mine dan, da bi ne grmelo in treskalo, druga leta pa grmi zelo redko. To se pa nanaša vedno le na omejena ozemlja in nikakor ne vpliva na povprečno število neviht po vsem svetu. Meteorologi so izračunali, da divja na vsem svetu dnevno okrog 40.000 neviht. Otok, ki plava v masti Človek kar verjeti ne more, da bi bil na svetu otok, ki plava v masti. Če pa že verjamemo to, se nam brž porodi želja, da bi nas usoda zanesla na tak otok. Gre za otok v Severnem morju, znan po svojem zdravilišču Wyk_ Imenuje se Fohr. In ta otok dobesedno plava v masti. Več dni so plavale okrog otoka debele kepe maščobe in otočani so jo lahko pobirali iz Vode, kolikor so hoteli. V večjih in manjših kepah je plavala mast brez vonja okrog otoka. Zal pa ni bila vžitna, če je niso očistili, čiščenje pa zahteva precej zamotan proces. Najbrž gre za maščobo iz potopljenega tankerja, ki jo je morje zaneslo daleč k otoku. Zadnje dni so potegnili iz morja toliko te masti, da so jo odvažali kar z vozovi. Pri tem delu je pomagala tudi šolska mladina. Novi protižidovskl ukrepi v Rumuniji Nacionalizacija rumunske industrije se je pričela že pred leti in njen namen je dvojni: na eni strani se hoče rumunska industrija odkriž?iti Židov, na drugi strani pa vsaj omiliti inozemski vpliv. V ta namen je segla vl3da po novem ukrepu. Izdala je dekret, po katerem lahko država razlasti gotove delnice, in druge vrednostne pspirje. Gre za udeležbo inozemcev v delniški družbi, ki je večina njihovih delnic v inozemskih rokah, če so ti inozemci državljani države, kjer so bili storjeni enaki ukrepi proti Rumuniji. Ta ukrep se lahko uveljavi tudi v primerih, kjer gre za protizakonite devizne posle ali za ode-ruštvo odnosno maskiranje inozemskih in židovskih interesov. Tihotapci ne sinejo saditi tobaka Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je podaljšalo ipk za saditev tobaka v nekaterih okrajih južne Bolgarije do 25. julija. Finančni minister je podpisal odlok, po kaka terem je prepovedano saditi tobak tistim, ki so bili zaradi tihotapstva tobaka obsojeni. Odlok se nanaša na osebe, ki so brez dovoljenja pridelovale tobak, ga skrivale in razpečevale. Rimske ceste pri nas ŠPORT K|e so vodile.) kakšne so Ljubljana, 17. julija. Na rimske ceste nas spominjajo še številna krajevna imena, a tudi prastare ceste same na sebi, ki jih ljudstvo imenuje »stare ceste«. Rimsko cesto imamo tudi v Ljubljani. Na osnovah rimskih cest leže dandanes še mnoge glavne ceste. Tudi vsaj dve ljubljanski glavni cesti sta naslednici rimskih cest, Dunajska (Bleivveisova) in Tržaška. Druge glavne ceste leže po večini, če že ne na temeljih rimskih cest, pa vsaj blizu nekdanjih cestnih prog. Da so mnoge glavne ceste prave »naslednice« rimskih cest, se dandanes navadno ne zavedamo več in na to nas morajo opozoriti šele učenjaki. Tako je dognano povsem zanesljivo^ da je nekdanja Dunajska cesta z Gradiščem ,točno v smeri nekdanje glavne rimske ceste, ki je držala iz Emone na sever. To je očitno že brez posebnih dokazov; sam pogled na zasnovo ljubljanskih ulic, ki so se usmerjale ter naslonile po glavnih cestah, nam pokaže, da je glavna cesta, ki drži iz ljubljanskega središča na sever, prastara. Ceste, ki so nastale, v srednjem veku, so vijugaste, ta je pa ravna. Da je bila tu rimska cesta, je seveda še dovolj drugih tehtnih dokazov, predvsem, da so na nekaterih krajih odkrili njeno cestišče, dalje da so odkopali številne rimske grobove, ki so se vrstili vzdolž rimskih cest itd. Ob tej priliki pa nameravamo povedati nekaj splošnega o rimskih cestah pri nas. Osnova rimske organizacijske meči Upravičeno smemo trditi, da so bile rimske ceste skupno z vojaškimi legijami osnova organizacijske moči in rasti imperija. V vse smeri, kamor koli se je širila oblast Rima, so se raz-prezale iz večnega mesta ceste in po njih so korakale rimske legije, nosilke oblasti in napovedovalke rimske civilizacije. Prav zaradi dobrih rimskih cest se je lahko utrdila oblast Rima v novih deželah, ki so bile tako takoj povezane z Rimom. Ob njih so začela rasti rimska mesta in utrjena vojaška taborišča. Za vojaki so prihajtli navadni državljani in začela se je razvijati trgovina. Civilizacija je potovala iz Rima po — rimskih cestah. Rimljani sc se dobro zavedali velikega pomena svojih cest. Zidali so jih pa tudi tako trdno kakor za večne čase, zato so se tudi ohranile tako dobro skozi stoletja. V cestnih delih ni tekmoval nihče z Rimljani, ki so bili tudi najboljši zidarji ter arhitekti sploh. Poznali so mnoge civilizacijske pridobitve, ki jih ni bilo pozneje celo v srednjeveških mestih, na primer vodovod, kanalizacijo in centralno kurjavo. Seveda so bile ceste same na sebi civilizacijska prido" bitev. Tudi cest niso delali v srednjem veku boljših in niti ne tako dobrih Prav za prav so tedaj le uničevali bogato dediščino starega veka. Uporabljali so v glavnem le rimske ceste, saj nevih cest sploh ni bilo. Toda cest niso znali niti popravljati, odnosno niso imeli tudi toliko razumevanja za njihov pomen, da bi jih popravljali. Kljub temu rimske ceste niso mogle povsem razpasti. Sicer jih je tu in tam prerasla trava in skrilo grmovje, raztrgali hudourniki in poplavile reke, a njihovi sledovi sg se vendar ohranili tako dobro, da so raziskovalci v novejšem času odkrili cestne proge. Itmerari]i — cestopisi Rimljani niso imeli le cest, temveč tudi nekakšne zemljevide cestnih prog, cestopise ali itinerarije. Prav ti cestopisi so izrednega pomena za raziskovanje rimskih cest in tudi za proučevanje rimske zgodovine, posebnih rimskih mest. Iz njim izvemo, kje so bile glavne cestne postaje, kjer so držale ceste, spoznamo pa tudi lego posameznih postaj. Vendar, žal, itinerariji niso povsem točni, tako da so nekatere zgodovinarje zavedli v zmoto; zato je tudi neki zgodovinar iskal Emono na desnem bregu Ljubljanice, nekje pri Igu. Predvsem so znani naslednji cestopisi: itinerarium Anto-nini, narejen v času Antonina Caracalle; narisal ga je kosmograf Aethik; itinerarium Hierosolymitanum je bil izdelan v tretjem stoletju in izpopolnjen 1. 333 po Kr.; najmlajša je pa Tabula Peutingeriana, izdelana v dobi cesarja Teodozija Velikega. Iz teh cestopisov pa sprevidimo, da niso bili točni, že po tem, ker se ne strinjajo po imenih postaj in ne navajajo vsi enake oddaljenosti med posameznimi postajami. Največje težave so imeli raziskovalci, ker je v itenerarijih izpuščenih mnogo imen postaj. Razdalje so zapisane neenake v posameznih cestopisi h najbrž zaradi tega, ker so bila tu in tam števila napačno prepisana. Upoštevati je pa treba tudi, da so se cestne proge spreminjale, kajti Rimljani niso le delali novih cest, temveč so tudi stare prelagali, izpopolnjevali ter popravljali. Tako je najbolj verjetno, da se je cestna dolžina spreminjala zaradi preložitev cestnih prog. Da so pa bili cestopisi vendar precej točni, sprevidimo iz označene oddaljenosti posameznih glavnih postaj; v tem vsi cestopisi skoraj povsem soglašajo. Cesta Akvileja—Emona Nas predvsem zanima cesta Akvileja— Emona, od koder so prihajali Rimljani k bile in kaj je ostalo od njih nam in kjer so korakale rimske legije v severne pokrajine. Ta cesta je bila dolga 76 ali 77 rimskih milj. V dveh potopisih je le za miljo razlike v označitvi razdalje med Emono in Akvilejo. Rimska milja je merila približno poldrug kilometer ali točno 1476 metrov. Ko govorimo o cesti Akvileja —Emona, moramo vedeti, da se cesta ni končala v Emoni. Držala je skozi Emono, '■ Celeio in Poetovio. Po Antoninijevem cesto-pisu je bilo med Akvilejo in Emono pet postaj, med njimi tudi sedanji Logatec (Longatico). Postaje so šteli od Akvileje. Po jeruzalemskem cestopisu je pa bilo med obema krajema 13 postaj. Tabula Peuntin-geriana omenja med postajami tudi Vrhniko (Nauporto — ne Nauportus) po imenu. Velik pomen ceste Akvileja—Poetovio v zgodovini Ta rimska cesta, ki je držala skozi naše kraje, je izrednega pomena za zgodovino starega veka in preseljevanja narodov. Lahko bi jo imenovali cesto narodov. Težko bi našli kje drugje bolj živahno križišče ter pomembnejši prehod kakor je bil tu v starih časih. Tu je bil prehod med Italijo in Alpami, med severom in jugom, med obmorskim ozemljem in zaledjem, med Adriatikom in Podunavjem. Ti kraji so videli neštete trume vojsk, ne le rimskih legij, temveč tudi tolpe barbarskih narodov, ki jih je nepremagljivo stremljenje, vleklo na jug v toplejše kraje kakor v obljubljeno deželo. Tako so Rimljani sezidali ceste, da so ob razpadu imperija po njih vdirala barbarska plemena globoko na jug. Imperij je razpadel, ceste so ostale. Bar-barji so požgali in porušili lepa rimska mesta, niso pa uničili cest, ki jih ni mogel uničiti niti čas. Strata publica, strata anti-qua ali via publica, kakor so Rimljani imenovali svoje ceste, je živela dalje in po nji so se razlivale množice ljudstev v stoletjih proti Italiji, »♦♦♦♦»•♦♦♦»»♦♦♦»♦»»»♦♦»♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦»♦♦♦t Zelja Mlada žena po poroki: — Veš, ljubi moj mož, jaz sem tako skromna, da imam samo eno željo, in ta je, da mi boš vse želje izpolnil. NEKAJ VIŠJEGA — Ali imaš ti še čevljarja za fanta? — Ne, imam nekaj višjega. Krovca namreč! PilEl in perje prodaja | R. SEVEH, Marijin trg 2 J Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, stare mame in tašče, gospe «m /m |« vdove po brivskem mojstru se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin ter vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. julija 1943. ŽALUJOČI OSTALI ie ena nedelja nogometa Dve zanimivi tekmi na igrišču Ljubljane in tri mladinska srečanja za kolinsko tovarno Čeprav se bližamo pasjim dnevom in je tudi vreme najbolj vabljivo za uživanje vode in solnca, so vendar naši nogometaši ostali še eno nedeljo zvesti svoji igrači — okroglemu usnju. Ker je prvenstveni spored izčrpan in nasprotnika od drugod ni mogoče dobiti, so si neumorni izvajalci te igre pomagali z novo kombinacijo domačih igralcev, ki je res svojevrstna in bo uteglnila roditi dober šport in opravičiti zanimanje občinstva. Za današnji dve tek*ii so si naročili najprej oba novo pečena prvaka iz obeh domačih divizij, Ljubljano in Mladiko, njima nasproti pa odredili dve reprezentančni sestavi iz I., odnosno II. divizije. Imena, ki smo jih že včeraj in predvčerajšnjim javili, jamčijo, da bosta oba mojstra zadela na močne nasprotnike, s katerimi bi utegnili imeti, če le ne bodo preveč »plavali« zaradi premajhnega razumevanja, precej trdega posla. V vsakem primeru pa bo treba biti obema hudo na preži, če ne bosta hotela doživeti kaj neprijetnega in nepotrebnega. Prizorišče obeh tekem bo igrišče Ljubljane, kjer bo ob 17. začela tekma Mladika — reprezentanca n. divizije in ob 18.30 sledila tekma Ljubljana — reprezentanca I. divizije. Razen teh dveh iger pa bodo danes odigrane še tri tekme z žogo, in sicer ob otvoritvi mladinskega pokalnega turnirja v režiji SK Marsa na igrišču za Kolinsko tovarno. Ker so prireditelji poskrbeli tudi lepa darila kar za tri najboljše izmed 6 udeležencev, je gotovo, da bo borba za posamezna mesta skrajno ogorčena. Današnji spored tamkaj obsega naslednja tri srečanja: ob 16.: Mladika — Hermes, ob 17. žabjak—Vič in ob 18.: Korotan— Mars. #AMfflrA l^ffitstrA I ^ načelstva. v Beogradu pa policijsko £renSKO ailfJtsilA? ! ravnateljstvo. Avtomobili z nad 2.5 1 cilin- prvenstvo na »Dobro fcnpgo« Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Klofenžar uslužbenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ©b %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1943. žalujoči: ANGELA, soproga; VIKTOR, sin; DANICA por. FLORJAN, hčerka, in ostalo sorodstvo Strojna delavnica Naznanjam cenj. strankam, da sem se- preselil iz šelenburgove ulice 4 v svoje nove in večje prostore CESTA V MESTNI LOG ŠTEV. 15 (Trnovo), LJUBLJANA Prihodnjo soboto popoldne na stadionu v šiški Svoj drugi atletski nastop bodo imela naša dekleta prihodnjo soboto, 24. t. m. ob 17. na športnem stadionu v šiški, in sicer v okviru tekmovanja za prvenstvo Ljubljane. Ženska atletika, ki je imela včasih že lepo število aktivnih članic, je pozneje spet zamrla in je treba tem bolj pozdraviti veliko prizadevanje, s katerim skušata Hermes in pa športna sekcija Tobačne tovarne kot naslednica Planine oživiti staro tradicijo. Res je, da gre sedaj skoraj za čisto nova dekleta, ki so se posvetila tej najbolj zdravi športni panogi, toda če jih opazujemo, s kakšno voljo in ljubeznijo so se lotila tega dela, ne moremo dvomiti, da bodo dobro napredovala. Neizogibno je seveda, da je obenem z njihovo razdelitvijo v dva tabora začelo rasti tudi športno nasprotstvo med njimi, ki bo tudi rodilo dobre sadove. To žensko tekmovanje pa je samo uvod v še važnejše ženske športne prireditve, in sicer v splošno klubsko prvenstvo, ki bo izvedeno 22. avgusta in za katero so pripravljena bogata darila za posameznice in za društva. Po vsem tem se lahko računa, da bo že sobotno tekmovanje uspelo v vsakem pogledu in bodo tudi gledalci prišli na račun. čisto sia kratko Rumunski atleti so na domačih tleh zmagali nad hrvatsko atletsko reprezentanco s 110 : 80 točkam. Med Hrvati je najbolj ugajal dr. Buratovič, ki je dosegel nov državni rekord v teku na 110 m z zaprekami s časom 15.6. Rumun Moina je postavil še drug državni rekord v teku na 200 m s časom 21.8. Trboveljski nogometaši bodo morali do konca avgusta odigrati več izbirnih tekem za vstop v I. okrožni razred z moštvi iz Koflacha, Gostinga in Murzzuschlaga. Mladi madžarski plavalci so se pred kratkim na prireditvah v Budimpešti bolj uveljavili od svojih starejših tovarišev. Tako sta dva juniorja Szatmari in Csusik preplavala 100 metrsko progo prosto v časih 1:01 in 1:01.8, medtem ko sta mojstra Veg-hazy in Korosi potrebovala zanjo 1:02. ti Srhffe II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstvo Nove meščanske š<>le. Novi prosvetni načrt predvideva ustanovitev tečjega števila meščanskih šol v Srbiji, da bi se vzgojilo čim večje število za življenjsko tekmo sposobnega gospodarsko izšolanega naraščaja. V zadnjih dveh letih je bilo na novo ustanovljenih šest meščanskih šol (v Požarevcu, Kladovu, Andrejevcu, Vražo-grncu, Knjaževcu in Lazarevcu) in jih je sedaj na ozemlju Srbije 33. Nove meščanske šole bodo še v tem letu odprte v Aza-niji, Mionici, Ljuboniji, Ubu, Grocki, Veliki Plani .žabarih, žagubici, Vartfarlnl, Rači in Aleksandrovcu. Dragocena pridobitev Narodne biblioteke. Narodna biblioteka v Beogradu, ki postaja po svoji obnovi osrednji znanstveni zavod, je obogatila svojo rokopisno zbirko s starim srbskim rokopisom iz 14. stoletja. Je to »Minej« za september m oktober, pisan na pergamentu, obsegajoč 100 listov. V njem manjka prvih 40 listov, na katerih so bile cerkvene pesmi ra prvih osem dni v mesecu septembru. Rokopis je bil last vicekonzula Zivojina Neškoviča, čigar vdova Natalija ga je sedaj poklonila Narodni biblioteki. »Srpski Radnik«. Tako se imenuje list, ki ga je 19. junija začela izdajati kot svoje glasilo »Srpska zajednica radas, organizacija delavstva v Srbiji. Predsedstvo organizacije je, kakor znano, prevzel Milan Nedič, predsednik srbske vlade. Ureditev civilnega avtomobllnega [ ro-meta v Srbiji. Zapovedujoči general v Srbiji je odredil, da morajo v svrho kontrole o porabi bencina in olja vsi civilni lastniki avtomobilov od 1. julija t. 1. dalje imeti posebne dovolilne izkaznice n vozne knjižice. Izkaznice in knjižice izdajajo okrož- □ □ □ □ □ □ □ □ □ g LJUBLJANA Šelenburgova ul. 4 n PRIPOROČA SE AVTOMATIČNI BIFE DRUŽBA Z O. Z. ^bcsbcdbcdbcdbobcdbobcdbobcdbobobcsbc^j jkvirjiGALER1JA °bersnel __ wmmmmmm □ (tto »-/1!." B- □ _ _ □ Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ,, JUTRO Vu OGLASNI □ □ □ ODDELEK 0 OSOIOSOBOIOBOIOIOIOIOIOBOBOBCH CESTA ARIELLE REE 3 Umetnine o avnateljstvo. drsko vsebino ne bodo več dopuščeni. Dve miljardi državnega posojila za sanacijo srbskih financ. Z ozirem na ogromno povečane izdatke za redne izdatke državne uprave je nemogoče kriti stroške za obnovo Srbije iž rednih proračunskih dohodkov, Zato je vlada z uredbo od 22. junija pooblastila finančnega ministra, da izvrši emisijo obveznic državnega postila v iznosu dveh milijard dinarjev, ki se bo amortiziralo v 30 letih, počenši s 1. januarjem 1944. Obveznice bodo nosile 4.5 odstotne obresti. Emisija posojila se bo izvršili postopno po potrebi. Občina Beograd bo zgradila 1000 novih stanovanj. 2e leta in leta se je v Beogradu čutilo veliko pomanjkanje malih in srednj;h ne preveč dragih stanovanj za uradniške rodbine. Mestna občina je pred meseci to vprašanje resno vzela v pretres in pred štirimi meseci je razpisala nagradno tekmo za izdelavo idejnih načrtov za zgradbo novih stanovanj na občinskem zemljišču. Na podlagi sedmero predloženih osnutkov bo sedaj izdelan dokončni gradbeni načrt, po katerem se bo na navedenem zemljišču zgradilo v malih in v dvojnih vilah ter v blckiir hiš nad 1000 stanovanj, oa teh 457c enosobnih, 45% dvosobnih, 7% trisobnih in 3% samskih. Eno in dvosobna stanovanja bedo imela kuhinjo, predsobo, klozet s prostori za umivanje, trisobna pa še kopalnico. Seveda bodo urejena tudi otroška igrišča, vrtovi in prostori za ulično zelenje. Tudi bo za to naselje zgrajena moderna osnovna Sola, otroški vrtec in javno kopališče. »Jugoslavija je mrtva«. Pod gornjim naslovom prinaša »Srpskj Narod« članek ministrskega predsednika Milana Nediča. V njem piše general Nedič med drugim: Srbi smo imeli dovolj Jugoslavije. Mi nočemo o tej peifidni kombinaciji, ki je že v zgodovini in ki je v Novi Evropi ne bo, nič slišati. Srbski narod noče Jugoslavije, kar je bilo njegovo častno in slavno ime v Jugoslaviji zatirano. Jugoslavija ne bo obnovljena, ker jo nočejo niti njeni narodi, niti novi čas, niti Nova Evropa. Samo politični slepci ne vidijo novega časa in resnice. Jugoslavija je mrtva in ne bo nikdar več vstala. Pisana družba v Londonu, ki -se imenuje jugoslovanska vlada, bo nepreklicno prenehala obstojati. To, kar se odigrava v Londonu, dokazuje samo eno, da je Jugoslavija mrtva. Zato lahko rečemo z besedami srbskega pesnika Dositeja Obra-aoviča: »Srbija je rešena, ker imamo uje-no usodo v svojih rokah.« Zaaluji cdgevor g. —c-m-u Glede tega, da prepustiva presojo bralcu samemu, sem z gospodom kritikom istih misli. Da pa izpodmaknem zadnji klin, na katerega se gospod kritik rešuje s trditvijo, da smer šole ni bila razvidna iz nastopa samega, navajam: Kritik sam v svoji oceni posredno priznava, da je nastop pokazal smer, kakršno sem v svojem odgovoru razložil, s tem, ko govori o »•čustveno in miselno enotno uglašenem sporedu«, o tem. da so bile nekatere stvari »pretežko zgrabljene« in o »žalobni patini, ki je silila v monotonost in maniro«. Za tem torej le tiči enotna in določena smer, le da je ne-erientirano oko, ocenjuje prireditev z napačnega zrelišča, ni umelo pravilno razbrati in opredeliti To naj m o d i e m u zadošča! —drič. Radio LJnMfana NEDELJA, 18. JULIJA 1943 XXI. 8.00: Napoved časa. — Poročiia v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert izvaja Ferruccio Vegnanoii. 11.00: Prenos peste maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Rozlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročilo v slovenščini. 12.45; Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.30: Operetna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šija-nec. — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. žibert širne; Nalezljive bolezni pri domačih živalih v -"oj-nem času. — Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert violinista Karla Rupla. Pri klavirju L. M. škerjanc. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Capuana. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.00; Operetno glasbo vodi dirigent GaJlino. 22.35: Pesmi. 22.45: Poročila v italijanščini. EMILIO SALGARI PUSTOLOVSKI ROMAN »Rešil me je neki španski vojak. Morda se mu je smilila moja mladost, ko me je odnesel iz ognja. Kot sužnjo so me vzeli s seboj v Veracruz, odtod pa sem prišla v Maracaibo, kjer me je vojvoda podaril donu Pablu de Ribeiri. Od tistih dni živim samo maščevanju. Maščevanju za očeta, za brate, za ves moj rod! Ali me razumete, gospod?« »Razumem te, Jara! Zanesi se, da ti pripravim zadoščenje!« »Nikoli ne bo nobeno dekle čutilo do vas več ljubezni in hvaležnosti kakor jaz!« Gusar je vzdihnil. Molčal je. Njegove misli so bile spet pri mladi Flamki, ki jo je bil po nedolžnem pahnil od sebe, zdaj pa je po dolgih štirih letih še vedno žaloval za njo. 10. POGLAVJE Ob yucatanskih obalah Pod Morganovim spretnim vodstvom je plula »Folgore« vzdolž nicaraguanske obale. Ogibala se je srečanja z drugimi ladjami in se držala precej daleč od malih pristanišč. Bregove Costarice je bila pustila za seboj, ko je jadrala daleč od njih mimo San Juana del Norte, luke, ki je imela že tiste čase precejšen pomen. Toda na jasnem obzorju so kakor ogromni stožci še štrleli veliki ognjeniki tega višavja, posebno Irazu s svojim 3500 metrov visokim vrhom. Veter je bil ugoden, in tudi zalivski tok je pomagal ladji, da je plula hitreje. Ta topli tok, ki se dotika vseh obal Spodnje Amerike, prihaja z juga in se pri Bahamskih otokih obrača v Atlantsko morje. Njegova hitrost dosega po 22—56 kilometrov na dan. Pri Floridi predere vsakih 24 ur celo 148 kilometrov. Deset dni po tem, ko je bila zapustila Puerto Limon, je »Folgore« srečno dosegla rt Gracias de Dios, skrajno točko Nicarague. Kmalu po tem, ko je obplula rt Cameron in krenila proti otoku Bonaci, se je gusar prvič spet pokazal na poveljniškem mostiču. Njegove rane so bile malone zace-Ijene. Sonce je izginjalo za velikim, ognjenordečim oblakom, ki se je zrcalil v morju. Bilo je, kakor da bi obzorje in voda žarela. Sapa, ki je pihala s kopnega, je prinašala trpke vonjave cedrovcev in morskih pinij. Zrak je bil tako čist, da si razločno videl tja do daljnih honduraških obal. Nikjer se ni pokazalo nobeno jadro. Le v zraku in spodaj nad vodnimi cvetlicami so letali tropski ptiči, velikanske morske lastovke in vrani. »Folgore«, ki jo je gnala sapa, je lahkotno drčala po skoraj negibni, prozorni vodi in puščala za seboj dolgo, penečo se sled. Kapitan je kakor v sanjah gledal po morju. »Na kaj mislite, gospod? Na Flamko?« ga je vprašala Jara. »Razločno jo vidim pred seboj,« je rekel, zatopljen v spomine, »kako me je pričakovala v moji vili na Tortugi! Kako srečen sem bil tisti večer, ki mi je postal usoden za vse življenje! Nikoli nisem mislil, da bi me mogla kdaj kakšna ženska tako globoko prevzeti... Pozabil sem bil žalostno cigan-kino prerokbo: ,Prva ženska, ki jo boš vzljubil, ti bo prinesla nesrečo.' In res je bilo tako!« »Pustite Flamko, naj počiva,« ga je tolažila Jara, »saj zdaj je mrtva. Našla je grob na dnu morja pri žrtvah svojega očeta.!« »Ne more biti mrtva, kajti po tisti noči sem spet in spet videval na morju kosti svojih bratov. Ne, njiju duši še nista našli miru!« »Vaša brata sta pač terjala Van Gouldovo truplo, ne pa trupla njegove hčere!« »Najina osveta ni več daleč, Jara! čez teden dni se pridružimo brodovju ,ki mu poveljujejo Laurent, Grammont in Van Horn, trije najsposobnejši izmed gusarjev na Tortugi!« »Ali hočete dober svet, gospod? Pojdimo v Veracruz, preden dospe tja brodovje vaših prijateljev! Brodovja ni moči skriti. Ako vojvoda zve o vaši nameri, jo bo takoj popihal, kakor je storil v Mara-caibu in Gibraltarju, še preden sta se mesti predali! Poznam Veracruz in vas tam lahko skrivaj popeljem v dvorec, kjer boste zalotili vojvodo. Ta dvorec je hiša markize de Bermejo, Van Goulaove prijateljice. V njegovi lastni palači ga ne morete dobili. Ta je ponoči in podnevi močno zastražena!« Ventimiljski jo je napeto poslušal. »Ali je v markizin dvorec tako lahko priti?« »Sama sem poskusila,« je rekla Jara. »Ponoči sem zlezla z nekega drevesa v njen salon!« »Pa kaj si ji hotela?« »S svojo lastno roko sem hotela ubiti očetovega morilca. Nesreča pa je storila, da ga tisti večer ni bilo k markizi!« Kapitan se je nekaj časa pomišlja!, nato je privolil v njen predlog. »Najprej je treba, da prideva neopažena v mesto! Zato si smete vzeti le malo spremljevalcev, drugače vas obesijo kakor vaša brata!« Sonce je bilo zašlo. Prve zvezde so se počasi vži-gale na nebu. Veter je pihal močneje. Bril je skozi konopje in napenjal jadra. Zdaj je Morgan prir,topil k gusarju. »Kapitan, ali ste opazili te mnoge luči na obzorju? Utegnilo bi biti mehiško brodovje!« Ventimiljski je vzel daljnogled, ki mu ga je podal nadporočnik, in pazljivo zastrmel na morje. Tam je bilo videti množico svetlih pik, po dve in dve skupaj, kakor ladijske svetilke... Podoba je bilo, da plove brodovje proti jugu. Drugi dan so s »Folgora«, ki je ves čas jadral na sever-severzahod, zagledali otok Bonaco. Ta je bil v onih dneh skoraj pust, samo nekaj Indijancev je živelo na njem. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani